AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 59.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MAY 20th, 192&.
LETO XXXI. — VOL. XXXI.
Graf Zeppelin.
ORJAŠKI NEMŠKI ZRAKOPLOV SE PONESREČIL NA POTU V AMERIKO
Otrok morilec.
14-LETNI FANT JE UBIL SVOJEGA PRIJATELJA RADI DEKLETA
Cuers, Francija, 18. maja. Slavni nemški zrakoplov Graf Zeppelin se nahaja danes v hangerju tukajšnje zra-koplovne postaje. Francozi So ga rešili pred popolnim uničenjem. Zrakoplov ima 5 motorjev, toda so odpovedali v silni nevihti službo, in en sam motor je slabotno deloval. Dva dni se je nahajalo '8 potnikov in 40 oseb od moštva med nebom in zemljo V negotovosti. Zrakoplov se je nahajal v zraku skozi 39 Ur- Graf- Zeppelin je začel svojo pot proti Ameriki v izvrstnem stanju. Ko se je pa velikan nahajal blizu španske obale, sta dva motorja odpo-vedala službo, in dr. Eckener, vodja zrakoplova, je obrnil Proti domu, ker se s polomljenimi motorji ni upal na-Prej. Konečno sta še dva motorja odpovedala službo, in na pomoč so prišli Francozi, ki imajo v bližini utrjenega mesta Toulon, dober pristan zrakoplove. Ne ve se, ali "P dr. Eckener ostal v Fran-ciji in izvršil tam poprave ter nadaljeval pot proti Ameriki, a'i se bo po začasnih popravah vrnil v Nemčijo. Dr. Eckener se je .zahvalil prijavilo Francozom, ki so mu pri-sli na pomoč.
-—o-
5JEKAJ drobiža iz
COLLINWOODA.
Dne 5. maja smo imeli pri fas blagoslovitev krstnega kamna, ki ga je kupila Slov. ženska Zveza št. 10. Zvečer Se je vršil banket omenjene £rganizacije. Tako v cerkvi kot zvečer v dvorani je bilo Vse polno občinstva. Kar §'edali smo odkod se je vzelo toliko deklet in žensk. Pri-feditev Ženske Zveze je bi-;a zelo impozantna, in vsa ^ast voditeljicam in članicam.
tej priliki nas je obiskala tudi glavna predsednica S. Z 1. Mrs. Mary Prisland, ki se kar ni mogla načuditi zavednosti slovenskih žen in deklet v Collinwoodu. — Dne l2- maja smo imeli slovesen prejem naših fantov v društvo "Najsvetejšega Imena," m — čujte in strmite — pristopilo je 82 mož in 40 fan-t°v! Pa naj še kdo reče, da Se naši možje in fantje ne Zanimajo za cerkvene bratovščine! In to je šele začetek! Zvečer istega dne se je Pa vršil v Slov. Domu na ^olmes ave. banket našega ^tarnega društva. Kakor J'edno je bil tudi to pot banket v čast društvenim priredi-teljicam. Dvorana je bila P°'na do zadnjega kotička. pozdrav vsem Collinvvoodča-
norn!
Preiskava strašne raztrelbe na kliniki v Cleveland bo dognala prave krivce katastrofe.
Porota in sodnik.
POROTNIKI NAPADLI SODNIKA, KER JIH JE SLEDNJI KRITIZIRAL
Včasih so bili morilci stari, zakrknjeni grešniki, ljudje, možje ali ženske, ki so preskusili že kaj sveta, a danes živimo v tej moderni dobi kratkih kikelj in jazza, pa se pripeti, da tudi mladina zno-ri in da postanejo 14 letni dečki morilci. Kaj si mislite n sledeči zgodbi: Neil Wake-man, 15 let star, in Harry Shoerer, 14 let star, oba učenca West Commerce višje šole, sta bila oba zaljubljena v eno in isto — dekle! Fantička 14 in 15 let stara! Od mladih let sta si bila prijatelja, vedno sta skupaj hodila, skupaj se igrala, skupaj preživljala dobre in slabe dni. Pa je opazil Shoerer, da je Wakeman zaljubljen v dekletce, in vzbudila se mu je strast, ljubosumnost, začel je sovražiti svojega prijatelja iz mladinskih let. Pretekli teden je Shoerer naročil potom pošte revolver iz nekega drugega mesta, ker v Clevelandu se ne more kupiti revolverja brez dovoljenja policije. In ko je revolver dobil, je pretekli petek prišel Shoerer pred šolo; kjer je čakal na svojega tekmeca. Štirikrat je sprožil, ko ga je zagledal, in smrtno ranjen se je Wakeman zgrudil na tla. Dečko je, ležeč na tleh, zahteval zdravnika, nakar je Shoerer še enkrat sprožil in zadel Wakemana v srce. PotemčinusejeShoere javil šolskim oblasten. 14 let star otrok — morilec! Dobro, da je začel takoj zgodaj, sicer bi napravil še večje blaznosti, ko bi odrastek Policija trdi. da je fant abnormalne pameti.
V Clevelandu se vršijo te dni obširne preiskave, ki naj doženejo, kako je bilo mogoče, da je v takem poslopju kot je bila clevelandska klinika, nastala razstrelba v prostorih, kjer so imeli spravljene filme X-žarki strojev. Pri tem je prišlo že marsikaj zanimivega na dan, in sicer:
Več ' mesecev nazaj je državni inšpekcijski urad iz Columbusa sporočil kliniki, da se morajo filmi hraniti v posebnem poslopju, ki je oddaljeno od klinike, in kjer nihče rte biva. Vodstvo klinike se baje ni oziralo na ta report, pač pa je hranilo filme še naprej v poslopju klinike. Mislili so, da so filmi dovolj varni, ako se nahajajo v kleti za zaprtimi vratmi.
Jako važno pričevanje je oddala Mrs. Mary Reber, Slovenka, 1041 E. 78th St. ki je bila zaposljena na kliniki kot čistilka.. Izjavila se je pred koronerjevo poroto, da so moški imeli navado kaditi v spodnjih prostorih, kjer so se nahajali filmi. Po njeni izpovedi niso bila varnostna vrata, ki vodijo v shrambo za filme, nikdar zaprta, dasi bi
morala biti. Iz tega je torej i pa prihajajo brzojavke od
sklepati, da so se filmi vneli, in ogenj, ki je nastal, je povzročil, da so se razvili strupeni plini, ki so se naglo razširili po poslopju ter povzročili smrt 123 oseb.
Koroner Pearse se je izjavil, da se bo začela popolna preiskava v pondeljek. Preiskava je lahka, toda priče je teško dobiti, ker navzoči pri razstrelbi so ali mrtvi, ali pa ne vedo kaj povedati. Na vsak način pa je obljubil koroner, da bo dal v javnost vse, kar bo dognal potom preiskave. Vsa Amerika se zanima za to preiskavo, kajti dognala bo, kako je prišlo do razstrel-be in razširjanja strupenih plinov, ki so povzročili tako številno smrt.
Medtem pa prihajajo v Cleveland brzojavke iz vsega sveta, ki izražajo globoke simpatije radi strašne nesreče. Celo papež Pij je poslal iz Rima na mestnega mana-gerja brzojav, v katerem izraža prav iskrene simpatije sorodnikom žrtev. Predsednik Hoover in njegova soproga sta poslala brzojavko v enakem smislu. Poleg tega
kraljev in cesarjev, od predsednikov republik, znanstvenih družb iz vseh krajev sveta. Silovita katastrofa je vzbudila nenavadno zanimanje po vsem svetu, kajti kaj enakega se ni še nikdar pripetilo. .
Medtem pa se ljudje vedno bolj zanimajo za vprašanje, koga zadene krivda glede silne katastrofe. Splošno se sliši, da bi se katastrofa lahko preprečila, če bi bilo vodstvo klinike bolj pazno. Znano je; da filmi se prav lahko vnamejo, in kadar gorijo, razširjajo strupene pline. V kleti ' klinike so imeli filme spravljene zadnjih 7 let. Bilo jih je na tisoče. Dognano je, da vrata, ki so vodila v prostor, kjer so se nahajali filmi, niso bila čez dan zapr ta, kot bi morala biti. Če bi se filmi vneli, in bi bila varnostna vrata zaprta, tedaj bi plini ne mogli vhajati tako naglo iz prostora. Ravno ta nemarnost, da niso zapirali vrat, je povzročila smrt 123 ljudi. Naloga oblasti je sedaj to natančno dognati in položiti krivdo tja, kamor spada.
NAŠI NOVI AMERIŠKI DRŽAVLJANI.
Dne 17. maja se je vršilo na zvezni sodniji v Clevelandu zaslišanje za ameriško državljanstvo, in sledečim našim ljudem je bila podeljena ameriška državljanska pravica: Frank Škrlj, Chas. Štrekelj, Jos. Šabec, John Kastelic, Elizabeth Maglich, Fannie Perhne, Ana Pispek, Carl Pispek, Ana Klančar, George Trop, Jos. Dodich. John Petrich, Louis Golf, Mike Pehar, Louis Rilich, S Klane, Janko Kompes, Frank Knaus, Jos. Schmalz, skupaj 19 novih naših državljanov. Zadnjič izkazanih 175, danes 19, skupaj 194 novih naših ameriških državljanov od Novega leta sem. Vsem novim Amerikancem gredo naše iskrene čestitke!
KDOR BO POSLUŠAL, TA BO STORIL SEBI DOBRO
Poročali smo pred nekaj tedni, da je bil podaljšan rok za pridobitev prvega državljanskega papirja od 1. maja do 1. julija. Vsak, kdor naredi prošnjo za prvi papir pred 1. julijem, bo plačal samo $1.00 pristojbine in je pr; tem izvzet od vseh drugih kapric in dolžnosti, ki jih zahteva nova postava, ki stopi v veljavo 1. julija, in sicer nepreklicno. Ker želimo našim ljudem dobro, naznanjamo, da bomo v soboto 25. maja in v soboto 1. junija pisali v uradu Ameriške Domovine. 6117 St. Clair ave. odi.
VOLITVE V AVGUSTU BODO ŽIVAHNE.
COUNCILMAN SPROSTI OPROŠČEN OD POROTE.
© 22 oseb je bilo ranjenih, j^ed njimi 7 Clevelandčanov, 0 se je prevrnil neki bus na med Clevelandom in p'ttsburgom, blizu Butler, a-. Potem ko se je bus pre Ipil, je začel goreti.
4.476 zrakoplovov je bilo "^ejenih lansko leto v Ame<
riki.
O Po dolgi in mučni bolezni je preminul rojak Lovrenc Vidmar, star 67 let. Bil je član dr. sv. Janeza Krst. št 37 J. S. K. Jednote. Tu zapušča hčer Rose in sinove Joseph, William, John, George, Frank in Alfred. Pogreb se vrši iz hiše žalosti, E. 154th St. off Miles ave. v pondeljek, 20. maja, pod vodstvom L. Ferfolia. Naj bo možu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje!
na
ure popoldne pa do 5. ure zvečer prošnje za prvo državljanske papirje. Na tem mestu prav uljudno, obenem pa resno, pozivljemo vse stotine naših ljudi, ki nimajo še prvega papirja, ali katerih prvi papir je mogoče postal star več kot 7 let, ali sploh vse ljudi pozivljemo, ki imajo kakšne stare grehe glede državljanstva, ki so se obotavljali leta in leta, ljudje, ki so bili mogoče zavrženi na sodniji, vse te pozivljemo, da se poslužijo te zadnje prilike in pridejo v naš urad v sobo to 25. maja ali pa v soboto 1. junija, od ene ure popoldne naprej. Pripravljeni smo po magati, svetovati vsem, nare diti vse, kar je mogoče, da spravimo v red njih zadeve glede državljanstva. Po 1. juliju bo prepozno. Pomnite, da vsak lahko vzame prvi papir, brez ozira koliko časa je v Ameriki, ali v državi Ohio. To je .zadnji klic, in vam bo v korist, ako se ga po-služite. Pridite v soboto, pomnite, v soboto, 25. maja ali 1. junija, od ene ure popoldne naprej v naš urad, in pogovorili se bomo kako in kaj.
Sedaj je gotovo, da bomo imeli v avgustu mesecu v Clevelandu izvanredne volitve, razpisane glede manager sistema mestne vlade. Podpisov je nabranih dovolj, in avgusta bomo volili, če pridr-žimo managerja Hopkinsa in ves sistem, po katerem se vodi sedaj mestna vlada, ali pa če se vrnemo nazaj k staremu sistemu, ko smo volili župana in mestne councilmane po vardah. Skoro vsi nasprotniki manager sistema so se zjedinili na osebo Harry L. Davisa, da on kandidira za župana, v slučaju, da propade manager sistem pri volitvah avgusta meseca. Vendar Davis ne bo sam kandidat. Poznani senator Bender, ki je pregnal suhaške agente iz države Ohio, bo go tovo kandidiral za župana, na drugi strani se pa poroča, da ie tudi bojeviti in radikalni bivši councilman Peter Witt kandidat za župana. Tako se nam obeta letos v Clevelandu bolj oster političen boj kot smo ga pa imeli lansko leto. ko smo volili predsednika.
Preiskava v teku.
KORONER ŽELI DOGNATI PRAVE KRIVCE SMRTI 123 OSEB NA KLINIKI
Porotniki v Clevelandu so pretekli petek oprostili coun-cilmana Sprostya in njegovega pomočnika Joseph Mack vsake krivde sleparije pri prodaji mestnih zemljišč. Tc je že drugi councilman, ki je bil oproščen od porote, potem ko ga je obtožil državni prav-dnik Miller sleparije. Spros-ty je republikanec in vodilna politična sila v 13. vardi. Med porotniki je bilo 7 moških in-5 žensk. Sodnik McBride. ki je vodil obravnavo, je izjavil porotnikom, predno so se podali k posvetovanju, da naj gledajo na to, da oprostijo obtoženega councilmana, kajti državni pravdnik nikakor ni mogel doprinesti dokazov sleparije. Mr. Miller, drživni pravdnik, se je izjavil takoj po obravnavi, da se bo pritožil na apelatno sodnijo.
Philadelphia, Pa., 18. maja. Tu se je pripetil zanimiv sodni slučaj, ki je skoro brez primere v zgodovini ameriške justice. Ustava Zed. držav pravi, da vsak obtoženec, ki je obtožen zločina, radi katerega, ako je spoznan krivim, mu preti kazen z zaporom, ima pravico zahtevati porotnike, in noben sodnik v Ameriki ne more nikogar-obsoditi v ječo, razven, ako so porotniki pronašli obtoženca krivim kršenja postave. Slučaj, ki se je pripetil v tem mestu, je sledeč: John Jennings, po poklicu natakar, je bil obtožen, da je prodaja! opojno pijačo. Policisti so na sodniji pričali, da je John Jennings 22. avgusta, leta 1928, bil aretiran in da so pri njem dobili sod pive, ki je imelo več koi 5 procentov alkohola. Jennings je pa pričal pred sodnijo, da je bil v saloonu samo uslužbenec, da ni vedel, da prodaja pivo z alkoholom, pač pa je bil prepričan, da prodaja takozvani "near-beer." Obravnava je bila končana, porotniki so se posvetovali 10 minut in so se vrnili v sodno dvorano, rekoč, da Jennings ni kriv. Tedaj jih je nahrulil sodnik McPherson: "Kaj, ni kriv? Kako ste mogli priti do tega pravdoreka v očigled doprinešenih dokazov? Ali ni bilo dokazano, da je obtoženec prodajal alkohol? Naredili ste veliko napako!'' Tedaj pa je vstal načelnik po-rotnikiv in zabrusil sodniku v obraz: "Mi odklanjamo kritiko od strani sodnije. Jaz in še neki drugi porotnik sva bila sprva za krivdo obtoženca, toda ker je 10 porotnikov vztrajalo pri mnenju, da Jennings ni kriv, sva se podala večini in glasovala za oproščenje. Kaj vendar mi sli sodnik, da je bartender kemik, ki mora vedeti in znati, da se v pivu nahaja alkohol? Ali naj bartender vsak sod pive kemično preišče, da dožene alkoholno vsebino?" Sodnik je skomizgnil z rameni in oprostil obtoženca!
-o-
Pretekli petek je začel s preiskavo koroner Pearse v Clevelandu, da dožene, kdo in kako je zakrivil strašno nesrečo v Cleveland kliniki. Koronerju pomaga policija in državni pravdnik. Dr. Pearse seje izjavil, da dosedaj še ni mogel dognati, če je bila kriminalna brezbrižnost odgovorna za strašno nesrečo, ra-dičesar ne more pozvati posebne porote k zasedanju. Enako sta se izjavila tudi pomožna državna pravdnika, Merrick in Freed, da nimata materiala, katerega bi predložila veliki poroti v preiskavo. Ampak dognano dejstvo je sedaj, da so bila vrata do prostora, kjer so se hranili filmi, ki so eksplodirali, široko odprta. Lekarnar na kliniki, Wm. Decker, se je izjavil,. da je zaduhal nagloma strašen duh. Stopil je k radiatorju pri peči, kjer je postal vonj še silnejši. Takoj potem je nastala razstrelba in lekarnar je pobegnil iz poslopja. Teško umljivo je, kako se je mogel strupeni plin tako hitro razširiti po vsem poslopju. V Cleveland je dospelo sedem raznih komisij, ki preiskujejo vzrok katastrofe. Med drugimi se nahaja tu tudi zvezina preiskovalna komisija pod vodstvom general majorja Gilchrista. -o-
O Mr. John Žnidaršič, naš poznani slovenski krojač na 1134 E. 60th St. praznuje v soboto 25. maja 53. letnico svojega rojstva. John je prišel v Cleveland leta 1903, in! je delal kot izurjen in zmožen krojač nekaj časa v raznih podjetjih, in pred 17. leti si je pa ustanovil lastno krojačni-co na 60. cesti, kjer še danes rad vsakomur postreže z najfinejšo obleko, delano po meri tako, da vam pristoji kot vlita, in tudi cena ni visoka. Ob priliki rojstnega dne Johnu, temu starosti naših slovenskih krojačev, prav iskreno čestitamo!
O V soboto 25. maja se poroči Mr. Jim Šepic Jr., sin dobro poznanega slovenskega trgovca Mr. Jim Šepica, ki že dolga leta vodi trgovino — hardware — na Waterloo Rd. Poročil se bo mladi Jim z Miss Nettie Somrak, ljubko hčerko dobro poznane in priljubljene Somrakove družine. Poročna slavnost se vrši v Slov. Domu na Holmes Ave. v soboto 25. maja, in je povabljeno vse polno znancev in prijateljev obeh družin. Ob tej priliki mlademu poročnemu paru prav iskreno čestitamo!
O Dr. Crile, vodja nesrečne klinike v Clevelandu, ki je zadnji teden zahtevala toliko žrtev, je izvršil pretekli petek pet večjih operacij, ki so se vse posrečile. Brez operacij bi dotične osebe morale umreti. '
NESREČA PRI BASEBALLU.
New York, 19. maja. Tekom baseball igre med New Yorkom in Bostonom je ina-homa začel padati hud dež. Tisoče gledacev je začelo bežati iz prostorov, in pri tem je nastala taka panika, da sta bili dve osebi pohojeni do smrti in nad 50 ranjenih.
O V soboto popoldne je umrla Mary Kramarič, omo-žena, stara 29 let, rodom Hrvatica, stanujoča na 1043 E. 61st St. Pred petimi dnevi se je vrnila iz bolnice, kjer se je podvrgla operaciji, pa jo je sedaj smrt nagloma dohitela. Pogreb preskrbi zavod Grdi-na & Sons. Počivaj v miru!
G V sredo 22. maja se. vrši seja združenih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice se prav uljudno po-zivfjejo, da gotovo pridejo na to važno sejo.
IZ KONVENCIJE SNPJ.
Jednota je imela poseben odbor za pravila, toda konvencija je vse osnutke teh sprememb v pravilih zavrgla. Tozadevno se je vršilo poimensko glasovanje. 168 delegatov je bilo za to, da se osnutek novih pravil, kakor jih je naredil odbor za pravila, zavrže, in le 31 za. Izvolili so se razni odbori. V odbor za plače je kandidiralo 58 delegatov. V odbor za resolucije so bili izvoljeni Anton Garden, Albert Hrast, John Lokar, Frank Barbič in Kristina Omahne. Tri dni je vzelo, da se je konvencija konstituirala pravilno. Poroča se nam nadalje, da dr. F. J. Kern, ki je bil dolga leta vrhovni zdravnik S. N. P. Jednote, ne bo več kandidiral za ta urad.
O Dobili smo v roke časopis "Kanadski Glas," ki izhaja tedensko na osmih straneh v Winnipeg, Man., Canada. Naročnina je $3.00 na leto. List je precej čedno urejevan in pisan zanimivo. Doslej je izšlo 9 številk. Najbolj ga pihneta v listu na prvi strani, visoko gori pri glavi dva oglasa, v katerih se oglaša "Black Watch Whiskey" in "Black Friars Gin." V Ameriki, to je, pri nas v Zed. državah, bi bil časopis kaznovan na $2000.00 glo.be, ako bi prinesel oglas, za opojno pijačo, tam v Kanadi se pa žganje kar svobodno ponuja. Naslov listu je: 120 King St., Winnipeg, Man. Canada.
O Preteklo soboto so v Clevelandu pokopali 72 žrtev razstrelbe na elev. kliniki.
•J

"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00
Za Evropo .........$5.50
Za Cleveland po pošti. .$5.j Posamezna številka .. .3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St, Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628
JAMES DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 59. Mon. May 20th, 1929.
Nesreča brez primere v zgodovini.
Ako ne bi imeli meseca marca, leta 1908, v Clevelandu strašne tragedije, ko je zgorela šola v Collinwoodu, in je pri tem našlo smrt 165 učencev in učenk zajedno z njih učitelji in učiteljicami, tedaj bi lahko imenovali katastrofo, ki se je pripetila preteklo sredo v Clevelandu, največjo katastrofo, kar se tiče števila človeških žrtev. Toda, dasi je bilo preteklo sredo pri razstrelbi na clevelandski kliniki mogoče nekoliko manj človeških žrtev, pa je katastrofa na clevelandski kliniki toliko bolj strašnega pomena in posledic, kot pa je bila strašna smrt nedolžnih otrok v ognju meseca marca, leta 1908.
Enake katastrofe vedno prinašajo za seboj izboljšanje varnostnih metod, toda ne prej, dokler ni bilo žrtvovanih toliko nedolžnih človeških življenj! Ko je gorela šola v Collinwoodu, otroci niso mogli ven, ker so se vrata odpirala na znotraj, in je v silni gneči nastala zagozda, da otroci niso mogli ven ne noter. Odtedaj je nastala postava, da se morajo vsa vrata v javnih poslopjih na zunaj odpirati. Enake je bilo pri strašni katastrofi Iroquois gledališča v Chicagi.
Smrt je prišla v Collinwoodu po nedolžne, po otroške žrtve. Na kliniki v Clevelandu je smrt zahtevala žrtve med odraščenimi: zahtevala je pogin znamenitih zdravnikov, bolniških strežnikov in ljudi, ki so si ves čas svojega življenja prizadevali, da obdržijo pri življenju trpeče človeštvo, da jim lajšajo bolesti in trpljenje.
Poslopje, ki je postalo grob tem ljudem, je bilo zgrajeno po najbolj modernih pravilih arhitektov, za vsako varnost je bilo v vsakem oziru preskrbljeno. Ni se bilo treba bati panike, drenja, ovir ali enakega. Vse je bilo zgrajeno na način, kot je odgovarjalo preizkušenim načrtom, kolikor jih pač premore človeški razum. Ognja se v tem poslopju sploh niso bali, potres bi naredil malo ali nič škode, vsakdo je mislil, da se nahaja v tej kliniki na najbolj varnem prostoru sveta.
In kljub temu: mesto Cleveland piše z mrtvaškimi črkami največjo katastrofo v svoji zgodovini. Brez svarila, brez opombe, brez vsakega .znaka, je prišla tiha, neslišna smrt, ki je udarila po nič hudega slutečih. Strupeni plini, ki so prišli od neznano kod, so spremenili poslopje krščanskega usmiljenja v grobnico. Z nevrjetno hitrostjo so se ti plini, najmodernejša iznajdba človeštva, človeške vede ir napredka, razširili po poslopju, v katerem je najboljše zdravniška veda delila zdravje trpečemu človeštvu, in v pol ure je ležalo sto mrtvih trupel v poslopju ali izven njega.
Možje, ki so se vdeležili svetovne vojne, se ne morejo načuditi dovolj, kako more priti v poslopje miru in moderne vede, isti strupeni plin, katerega so vdihavali na bojnem polju, in ki je pokosil milijone mladih življenj v svetovni vojni. In ljudje, ki niso bili nikdar v strelnih jarkih, lahke sprevidijo iz tega slučaja, kaj pomenijo strupeni plini v milu, in kaj lahko pomenijo v vojni.
Cleveland žaluje te dni zlasti radi smrti toliko promi-nentnih zdravnikov, ki so s svojim umom in razumom rešili že toliko stotinam svojih sotrpinov življenje, in so konečno sami postali žrtve moderne iznajdbe. Nemogoče je popraviti to strašno zgubo. In ničesar ne moremo narediti, da mrtve pokličemo nazaj v življenje. Kdo je zakrivil to strašno grmado mrtvecev, to bo dognala preiskava, če bo sploh kdaj mogoče kaj enakega dognati. Ako se bo dognalo, da je bil vzrok brezbrižnost, tedaj naj se sporoči javnosti. In ako je bil kdo pri tej katastrofi kriminalno brezbrižen, tedaj naj pride pred javno sodbo. Toda bolje je o tem molčati, dokler nimamo opravičenih sumov, kdo je zakrivil to strašno nesrečo.
Mrtvih ne moremo več priklicati nazaj v življenje. Kar je dolžnost mesta in države je to, da se skuša v bodoče preprečiti enaka nesreča. Preiskava bo dognala, kako je prišlo do katastrofe. In naj bo ta strašna skušnja nauk za bodočnost, da se kaj enakega več ne pripeti.
---—o---
DOPISI.	ne pozna naša zemlja, pa bo-
dite bogatin ali berač. Nekdo ima apetit do vsake jedi pa mu jo navadno primanjku je, drugi pa ima vsega zadosti, pa ni zdrav, ali je pa toliko požrešen, da bi najraje vse sam imel, druge pa pustil lačne umirati. Koliko so se trudili naši dobri očetje na Ko smo zadnjo nedeljo naši rodni zemlji, da so na? praznovali "Materinski dan," vzredili, da smo dorastli in se smo se večinoma spomnili še razvili v prave njih potomce.
Cleveland-Nottingham, O.
Glas iz naše Ljubljane.
Kje, predraga si dolina, kjer preživel nem mladost? Kje višava, kje planina, kjer užival sem radost?
enega, ki nam je bil gotovo jako blizu pri srcu, in to je bil naš — nepozabni oče. Ko je mati doma zibala in opravljala gospodinjska dela, se je naš oče trudil za naš vsakdanji kruh. Delal je, kot se piše v sv. pismu: V potu svojega obraza boš delal, in zemlja ti bo rodila trnje in osat.
In če nobena stvar ni resnična, je pa gotovo ta. Sreče.
Beseda oce je v resnici nekaj vzvišenega. Oče se je boril za naš obstanek, on nas je branil, on nam je služil vsakdanji kruhek, in dostikrat je bil tudi on lačen, sa-mo, da je družina imela kruh Bil je glava naša družine, na svojih ramah je prenašal vse družinsko gorje. On sploh ni j imel nikomur potožiti, ker je i imel preveč časti v sebi, da bij
tožil. Spominjajmo se torej vedno izreka, ki pravi: Spo štuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji!
In pri tem naj omenim našega "ljubljanskega župana,' Mr. Franceta Močilnikarja. da bo vsak vedel, da naj spoštuje svojega očeta, kakor ga je on. Naj si bo družba ta ali ona, pri vsaki priložnosti omeni svojega očeta. Kako sta skupaj hodila, pripoveduje, kako ga je oče učil, kakšne nauke mu je dajal. Ko je odhajal v Ameriko, mu je lepo govoril, naj ne pozabi na očeta in mater. In v resnici je naš "župan" ohranil vse njegove lastnosti, lastnosti očeta, ohranil si je najdražji zaklad — spoštovanje do očeta. Mož je ostal v duši in po srcu Slovenec, po telesu je korenjak, in kar je čez vse — ostal je prava slovenska kore nina. V naši novi naselbini, kamor zahaja na tisoče Slovencev vsako nedeljo iskat veselja ob nedeljah in prazni kih, ga vedno radi vidimo. Saj smo prekrstili njegovo posestvo za "Golovc," ker se nahaja oče Močilnikar blizu Chardon Rd. visoko gori n? hribu.
Torej, spoštujmo našega očeta. Prihodnjo nedeljo bo mo tukaj obhajali in prazno vali "Očetovski dan." Dajmo, da kar je še živih naših oče tov, da dostojno proslavimo njih spominski dan, ostalim pa, kar jih je v deželi večnega veselja in miru, ohranimo hvaležen spomin.
No, pa se podajmo zopet v našo Ljubljano:
imajo kratke kikelce,
Ljubljanske deklice!
Ta stara pesem se je tudi pri nas vresničila. Naša slovenska dekleta, v naselbini sc začela z imenitnotekmo. Vse so na delu, kajti gre se za čast in ponos, katera bo dobil? častni naslov:
Miss Ljubljana.
Vsako izmed naših društev je izbralo po eno slovensko dekle, poleg tega so se po •oglasila še posamezna dekleta. Tekma se vrši na ta način, da se glasuje za najlepšo slovensko dekle v naši naselbini z nikljem! Vi posežete v žep, plačate pet centov, pa dobi dekle en glas! In tako pogosto segamo v naše žepe v tej naši ljubljanski naselbini, da smo prepričani, da ko bo tekma gotova, da bomo rabi-!i več krojačev, ki nam bo — Ljubljančanom v tej okolici — žepe flikal. Pa naj bo! Saj se gre za dobro stvar! Rojake po širnem Clevelandu in po okolici pa prosim, da nikar ne pozabijo dnevov 1. in 2. junija! Takrat bo lušt-no pri nas. Vse naše lepotice boste tedaj videli v krasnih kopalnih oblekah! In ob taki priliki bomo gotovo tudi mi stari postali mladi!
Naj še omenim v tem dopisu, prav na prijazen način, da se vsakdo zglasi, kdor ima harmoniko. Kajti na dan 1 in 2. junija, se hočemo s harmonikami postaviti, ko bomo imeli časten obhod po naš' naselbini. Dosedaj se jih je priglasilo že 60v fantov in mož. ki se bodo oglasili s harmonikami. Mogoče bo ta dan prilika, da ustanovimo "Accordion Club." In prav takega kluba nam še manjka. Vsa naša slavnostna prireditev bo posneta s stroji za premikajoče slike, in te slike se bodo kazale v našem "ljubljanskem" gledališču — La Salle Theatre. Mr. P. Gusdano-vich, lastnik gledališča, je pripravil že vse potrebno glede slik, naš slovenski fotogra-fist, Mr. John Bukovnik, bo pa tudi moral storiti svojo slovensko dolžnost, da nam bo pomagal, da' bodo lica na-
ša slovenska na omenjeni slavnosti dan čim lepša izgledala. Natančneje o tem poročam prihodnjič.
Imeli bomo ogromno parado, in te parade se bo vdele-žilo vse, kar je živega. Prav gotovo vam bo žal, ako se ne boste vdeležili naše slavnosti, kajti priredili bomo nekaj, česar prej še nikdar nismo doživeli. Da se pa ne bo oglasil kak neverjetni Tomaž, naj omenim, da kar se bo naredilo čistega dobička pri tej prireditvi, da bo šlo vse za nas Društveni dom. Ta Dom ne odgovarja danes več našim razmeram, in bodimo pravični in pošteni napram samim sebi. vsi na delo!
J. Rotter.
Ljubljana, 5. maja. Jutri se podam na daljno pot čez lužo, in pišem vam iz Ljubljane, ker imam še nekaj časa in ne vem, kako bo na potovanju. Povabljen sem od Carnegie Endowment for International Peace z 11 drugimi evropskimi intelektualci, da si ogledamo Ameriko. Načrt potovanja prilagam. Zelo mi je žal, da v njem ni Cleve-landa, vendar pa upam, da se bo dalo tako napraviti, da jaz zapustim družbo, s katero potujem, v Chicagu en dan prej/ kot oni odidejo v New York, grem v Cleveland ir nato čez tri dni spet vjarnen? svojo družbo v New Yorku ir se nato odpeljem z njimi nazaj. Prav rad bi dalj časr ostal v Clevelandu, pa je za nas, ki imamo le dinarje in ne dolarje, le predrago.
Zelo se pa veselim, da vas po tako dolgih letih, menda jih bo že 25, spet vidim. In prosim vas, poslušajte: S seboj prinesem okrog 100 dia-pozitov, krasnih slik naših krajev, predvsem originalne posnetke. Rad bi napravil predavanje v angleškem, bodisi v slovenskem jeziku v S. N. Domu v Clevelandu. Moj stalni naslov v Ameriki do 16 julija bo: Dr. Pavel Brežnik, cjo. Carnegie Endowment for International Peace, 405 W 117th St., New York, N. Y.
Ali je bil že slikar Božidar Jakac pri vas? Zelo in prav iskreno ga vam priporočam. Jaz se nekaj spoznam na umetnost", pa vam lahko povem, da je Jakac. bodočnost vsega slovenskega umetni-štva, zraven pa zlata, poštena duša, kot jih je danes malo. Torej na veselo svidenje. V Ameriko pridem z ladijo Ca-ronia, ki odhaja iz Havre 11 maja. Srčne pozdrave!
l)r. Pavel Brežnik.
ta gostilničar na Addison Rd.. in kjer smo včasih rekli, da se pravi "pri Štefanu."
Njiju hčerka Betty, sedaj Vera, je prejela prvo sv. obhajilo v St. Frances cerkvi. In hčerki v počast je družina napravila malo party. Povabljeni so bili ožji sorodniki in prijatelji, in kjerkoli je kaj nebeških dobrot, tam mora ; seveda biti tudi moja malenkost navzoča. Kar se tiče dobrot, ne bom citiral, ker se samo ob sebi razume, da so bile prvovrstne, kajti bile so produkt matere in stare matere ; jubilantinje. Vse je bilo zelo okusno. In kaj čuda, da smo bili potem vsi židane volje. K sklepu pa smo jih prijeli za tombulo z dobitki, in sem en dobitek tudi jaz odnesel. Vsi smo bili veselo razpoloženi. Razšli smo se veseli z željo in voščili, da bi njiju hčerka ostala v krasoti in cvetju kot na dan prvega sv. obhajila, ter delala stari-šem čast in veselje v življenju.	Navzoč.
-r-o-
VESTI IZ DOMOVINE
Cleveland, O. Mogoče ini dovolite malo prostora v našem priljubljenem listu Ameriška Domovina, da priobčim sledeče vrstice:
Pred nedavnim sem zašel nekoliko vzhodno iz osrčja slovenske metropole, proti Lockyear ave. da od tam nekoliko obelodanim v slovenski javnosti, da so tudi že tam naši rojaki na trdih tleh v svojih lastnih domovih.
Iz te okolice se le malo ču-je, pa so vendar tu zavedni Slovenci, ki se kar kosajo med seboj, kdo bo imel lepšo hišo, vrtove in grede. Časti-tati jim moram, ker tako lepo krasijo svoje hiše. Kogar pelje pot skozi ta okraj, mora na prvi pogled dognati, da morajo tod stanovati Slovenci, kajti vseokoli hiše je lepa zelena trata, zadaj za hišo pa lepe gredice polne cvetlic in zelenjave.
Lepo domačo slavnost so praznovali v nedeljo 5. maja pri dobropoznanem večletnem tajniku dr. št. 9. S. D. Z., pri Mr. Leo Novaku, 7610 Lockyear av*e., in pri njegovi soprogi Alice, iz dobro po-j poznane in priljubljene dru-; žine Novak, ki je bil dolga le-j
žalostna slika ženske nezvestobe. Ko se je vrnil v torek 30. aprila, 31 letni hlapec Rudolf Matoševič, rodom iz Slavonske Požege in usluž ben pri Franju Kalanu, tr jOvcu 3 premogom v Celju, v svoje stanovanje v Aškerčevi ulici, je presenečen opazil, da mu je njegova žena pobegnila z obema otrokoma, starima 4 in 7 let, ter z vsem perilom. Takoj je sumil, da je ušla z zidarjem Tkaucem, s katerim je imela že dalje časa ljubav-no razmerje. Žena Katarina, ki je stara šele 26 let, je bila zaposlena na novi mestni stavbi "Pri Kroni" na Ljubljanski cesti, kjer se je spoznala pri delu s Tkaucem. Gradbenik ju je zaradi nepri kritega ljubimkanja na stav bišču 22. aprila odpustil, nakar sta naslednji dan dogovorno pobegnila. Tkauc je sam tudi oženjen in oče 1 otroka. Matoševič je ženi še isti večer sledil na Gorico v velikopireški občini, kjer je Tkauc stanoval. Ko je prišel do hiše, so bila vrata zakle njena. Potrkal je in odpirat mu je prišel neki invalid, ki stanuje v oni hiši. Medtem, ko je invalid odpiral vrata sta Tkauc in Matoševičeva žena z otrokoma vred pobegnila na nasprotni strani hiše skozi okno v noč. Matoševič je zadevo takoj nato prijavil policiji, ker je v skrbeh za otroka, ki bi ju znala njegova žena kje zavreči.
Tragedija osemletne deklice. V soboto popoldne 4, maja, so pasli otroci iz vasi Rosalnice pri Metliki živino za metliškim mestnim logom, Bilo jih je več v starosti do 14. leta. Osemletnica pastiri ca Angela Kosova iz Rosalnic se je odpravila h Kolpi, da bi se napila vode. Vlegla se je na obrežju ter z rokami hotela zajeti vode, toda naenkrat je izgubila ravnotežje ter padla po glavi v vodo. Kmalu se je na razdalji 10 metrov zopet prikazala ter si je samo še z rokama brisala glavo, nakar je brez krika zopet izginila pod vodo. Vsi pastirčki so ob teh prizorih le ostrmeli, da ni nihče niti mogel kričati na pomoč. O nesreči deklice so šele čez čas obvestili vaščane, ki so vse preiskali, da bi utopljenko našli; toda zaman. Voda je kalna. Še do danes tru-pelca ni na spregled. Verjetno je, da ga najdejo pri Ozlju ali pa v Karlovcu. Utopljenka je bila učenka II. razreda metliške šole ter se je v .zadnjem času veliko potrudila, da bi dobila ob sklepu šolskega leta čim boljše izpričevalo. Ubožica je bila brez staršev, ki so ji pred leti umrli. Na
domu so ostale po smrti staršev 4 sestre same, dokler se ni starejša omožila, da so do bile vsaj enega moškega v hišo. Nesrečna smrt pridne deklice je v okolici vzbudila splošno sočutje, posebno še pri njenih součenkah in sou čencih.
Roparska tolpa v novomeškem okraju. V noči med 2, in 3. majem so ponoči vdrli neznani lopovi v hišo zaseb-nice Vdovčeve v Dolini št. 13. Prvi neznanec je ustrelil z vojaško pištolo skozi okno, a slučajno ni nikogar zadel. Izstrelek so naslednji dan orožniki našli v sobi, dočim so patrono iz lovske puške našli pred hišo. Po hiši so razbojniki svetili z električno svetiljko in brskali po omarah in skrinjah. Ves ta čas je eden izmed njih z revolverjem v roki stražil domače, da so molčali in ostali mirni. Roparji so oropali 2.264 Din v gotovini ter vzeli s seboj na pot 4 kg svinjske masti, 70 jajc, 1 liter in en železni lonec v skupni vrednosti 2.556 Din. Na škodo Pavla Rebolja, mlinarja istotam so odnesli eno obleko, dva klobuka, par čevljev, srajco, 6 robcev, več parov nogavic, naramnice in razne malenkosti. Lastnik trpi okoli 1.000 škode. Ropa so osumljeni že večkrat kaznovani in po "Policijskem glasniku" iskani Franc Ko-lenc, rojen 1. 1903. v Sojnicah, občina Mirna, Ignacij Jakopin iz občine Bukovce v litijskem srezu ter njegov brat Anton Jakopin, rojen 1911. istotam. Za vsemi tremi je izdana ponovna tiralica.
V Gorici je umrl upokojeni nadučitelj Josip Kenda, star 73 let. Pokojnik je bil rojen v Temljinah pri Kneži. Služboval je v Dol. Trebuši, .Idriji ob Bači in na Ljubinu. Kot upokojenec je živel v Gorici, kjer je dolgo časa marljivo deloval v "Goriški ljudski posojilnici." Kenda je nabiral narodne pravljice, pregovore in domače besede. Njegova zbirka ima gotovo mnogo za jezikoslovje važnega gradiva. Pokojniku blag spomin! V soboto zvečer, ko se je vila velikonočna procesija po Štanjelu na Krasu, je izbruhnil v hiši Filipa Kočevarja velik ogenj. Doma je bila samo neka mladenka, ki se je nahajala spodaj v trgovini. Ogenj se je razvil v notranjosti poslopja in kmalu je rdeč zubelj prodrl streho. Dekle je hitelo po pomoč, opazili pa so požar tudi že sosedje, ki so prihiteli na pomoč in pometa li iz goreče hiše skozi okna pohištvo, obleko in kar se je še pač dalo rešiti. Ker v Štanjelu ni gasilnega društva, ognja ni bilo mogoče omejiti in hiša je pogorela do tal. K sreči so kmalu prispeli ognje-gasci iz Trsta, ki so rešili pred požarom vsaj sosednja poslopja. Kočevar ima škode okoli 280 tsioč lir, ki je menda krita z zavarovalnino. Tragičen dogodek se je pripetil na plebiscitni dan pri Pazinu. Ko je korakala skupina kmetov iz okolice v mesto, so izza nekega obcestnega grma padli streli iz puške in 63-letni volilec Ivan Tuh-tan se je zgrudil .zadet na tla. Spravili so ga takoj v pulsko bolnico, kjer pa je kmalu umrl. V Šentpetru na Krasu so par dni pozneje aretirali 25-lctnega Istrana Vladimir-ja Gortana, ki ga sumijo, da je umoril Ivan Tuhtana.
Alkohol v Jugoslaviji. Po uradnih izkazih se je leta 1928. v Jugoslaviji zavžilo za 7.800.000.000 dinarjev alkohola. Vina se je popilo 3.590. 000 hektolitrov, piva približno 1.000.000 hektolitrov, čistega špirita se je produciralo 370, 000 hektolitrov, vina v steklenicah se je popilo približno
(Dalje na 3. strani).
tjtXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXIXC
r?	m
Pozor!
Cene so se znižale na Spomladanskih
SUKNJAH
ZA ŽENSKE: —
Preje:	Sedaj:
§39.50	$27-50
$29.00	$22.50
$25.00	$19.50
ZA DEKLETA —
od 14. do 17. leta Preje:	Sedaj:
$19.50	$16.50
16.50	$14.75
Samo še tri dni traja naša trinajsta obletniška razprodaja. Poslužite se te izredne prilike sedaj in nabavite si vaše suknje. Imamo špecijalne cene
na raznovrstnem drugem blagu. Pridite in izberite si vaše potrebščine pri nas.
FRANK WACHCIC
Prva slovenska modna trgovina v Collinwoodu.
725 East 152nd St.
IXXIXXIXXXrXXISXrYTTTXTTTT*
f-s-i «
i/me for the Brownie
—and time to let us show you how to take good pictures with the "simplest real camera." Always at'youi service—with dependable developing and printing.
F. BRAUNIICH
LEKARNA VOG 55. ST. CLAIR AVE.
25 let v tem poslu!
WM. GEST & SON
BARVANJE IN DEKOR1KANJE 1262 Norwood Rd.
Tel. Rand. 3288
WBrsr^sKiSwssasfflfs
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki.
Trgovina »prt« vsako sredo pop. ■kosi colo leto.
6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030.

MODERNO UREJENA £ PEKARNA£
Potice, ienitovansjkl kolači, žemljc, krofi in vse drugo pecivo Slovensko podjetje
JOHN BRADAČ
v novem poslopju Slov. N. Doma 6413 St. Clair Ave.
<f>
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
ZvcScr:
15621 Waterloo Rd.
Keninore 1691
1929 MAY 1929
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
26- — Piknik fare sv. Kristine na štrumbljevi farmi.
26. — Dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ples v spodnji dvorani SND.
26. — Dr. Srca Marije — Piknik na špelkotovih farmah.
26- — Slovenska Narodna Čitalnica, Collinwood, piknik na Močilnikarjevi farmi.
26. — Zveza collinwoodskih društev, veselica v zgornji dvojni Slov. Doma na Holmes Ave.
JUNIJ
2. —«Dr. Carniola Tent, 1288 T; M. (The Maccabees), ima Piknik na Špelkotovih farmah.
2--Dr. Lipa št. 129 SNPJ.
Piknik na Pintarjevih farmah.
—■ Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ., piknik na Močilnikarjevi farmi.
9. —, Dr< sv. Jožefa št. 169, KSKJ. piknik na štrumbljevih farmah.
16--Dr. Slovenec št. 1, S.
Z., piknik na špelkotovih
Prostorih.
16. — Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ., piknik na štrumblje-vih farmah.
v 16. — Dr. Jutranja Zvezda st- 137 JSKJ piknik v Slovenskem društ. domu, Euclid, O.
16. Slovenski Dom, Holmes ^ve., piknik na Močilnikarjevi farmi.
23. — Dr. Bled št. 20 SDZ. Piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
23. — ženski klub Slov. Do-ma na Holmes Ave., velik pik-mk pri Kočevarju.
23--Klub S. D. Dvorane iz
^ewburga, piknik na Joseph Silkovi farmi, Dunham Rd. v 23. — Dr. Sv. Antona Pad., jf- 138 C.K.of O. piknik na štrumbljevih farmah.
23. — Dr. Abraševič, piknik
Močilnikarjevi farmi.
29.	— Delavci Slovenske to-varne "Euclid Foundry", pik-mk na Špelkotovih farmah.
30.	— Skupna društva S. D. Zveze PIKNIK na Močilnikar-Jevih farmah.
30. — Dr. Cleveland št. 126 bNPJ. piknik na špelkotovih
Prostorih.
30. — Društvo Kras št. 8 S. • Z., piknik na špelkotovih
Prostorih.
goslovljenje novega kipa cerkvene patrone.
AVGUST
4. — Dr. Ribnica št. 12 SDZ piknik na Močilnikarjevi far mi.
4. — Dr. sv. Neže št. 139 C. K. of O., piknik na šrumblje-vih farmah.
4. — Slov. Ženskt Zveza št. 14, blagoslovljenje in razvitje zastave.
11. — Dr. Sv. Ane, št. 4, S. D. piknik na Pintarjevih farmah.
11. — Društvo "Cvet" pik nik pri Železniku v Brooklynu.
11. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi.
18. — Dr. Srca Jezusovega, piknik na špelkotovih farmah.
18. — Žensski Klub Slov. Doma na Holmes Ave. izlet na Močinilkarjeve farme.
25. — Združena društva fare sv. Vida, piknik na štrumbljevih farmah.
25. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave.
25. — Dr. Dvor Baraga št. 1317 C. O. F., piknik na špelkotovih farmah.
25. — Slov. Socijalistični klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER
1. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi.
NOVEMBER
24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St.
cev — ki se vrši samo ta teden pri slovenski tvrdki s pohištvom, pri Kremžarju, na 6108 St. Clair ave. Ne samo, da dobite na tej razprodaji prvovrstne žimnice, pač pa so cene tudi tako znižane, da se vam v resnici izplača kupiti.
O Prav zimski nedelji je bila podobna nedelja 19. ma ja. Toplomer je kazal komaj 40 stopinj, 15 stopinj pod normalo.
*	V mestu Iwie, Polska republika, je nastal ogenj, te kom katerega je poginilo 40 oseb. 4000 ljudi je brez strehe.
*	Nemčija je razpisala 500. 000.000 notranjega posojila.
-o-
KAKO SE OBRANIMO STAROSTI.
-o-
VESTI IZ DOMOVINE.
(Nadaljevanje iz 2. strani)
JULIJ
2 4---Skupna društva S. S. P.
, ■' Piknik na Močilnikarjevi
larmi. j
— Združena društva fare ' T.' ^ida, piknik na štrumblje-
V,h farmah.
0	l4-— Dr. Blejsko jezero št.
SDZ., društveni izlet v Jugoslovanski dr. Dom, Rechar Ave-> Euclid, O.
.J4- — Klub Slovenskih vdov P'knik na štrumbljevih farmah s, l4, "— piknik dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. na
intarjevih farmah. g l4- — Dr. Sv. Vida št. 25 K. • K. j. piitnik na špelkotovih
tarmah,
l4- — Dr. Abraševič, piknik
na Močilnikarjevi farmi.
21. — Dr. Orel, javna telo-
,adba in piknik na Pintarjevih tarmah.
v, 21- — Žensko dr. Maccabees
farm h Plknik na štrumblJ'evih 21. ___ Dr gv Cirn -n Metod
1	na Močilnikarjevi farmi 8- — Fara cerkve Marije
*nebovzete, Collinwood, pik-na Močilnikarjevi farmi.
st i • S1, lovsko dr- Sv- Ev" ' 'inija, Piknik na gtrumbije.
tarmah.
47?8'^ Dr> "Na Jutrovem" št. SNPJ.^ piknik pri Anton
2R8 na Green Rd"
--Fara sv. Kristine bla-
2000 hektolitrov, žganja 612 tisoč hektolitrov, likerjev pa 402.000 hektolitrov. Denarna vrednost vina se je cenila na 3.580 milijonov Din, piva na 1000 milijonov, žganja na 1222 milijonov, likerjev na okroglo 2000 milijonov. Te ogromne številke presegajo vse državne izdatke za razne humanitarne in znanstvene namene. Skoro štiri milijarde požene narod v državi skozi grlo!
Nepreiskana podzemska jama s krasnimi kapniki. Dobro uro hoda iz Novega mesta v smeri proti Gotni vasi in čez Pogance v Stransko vas dospeš do vasi Jame, ki spada pod šmihel-stopiško faro. Blizu naselja se nahaja na Štandovem posestvu velika podzemska jama, o kateri pravijo vaščani, da je globoka do 30 m in da obstoji iz dveh delov: najprvo dospeš v tako zvano suho jamo in nato v drugo, kjer se nahaja malo jezere. V obeh vise od stropa dol krasni kapniki v obliki cerkvenih orgel. Zanimivo je, da to podzemsko čudo ni posebno znano niti Novo-meščanom in so se za jamo šele zadnji čas začeli zanimati nekateri. Gotovo pa se bo za jamo interesiralo Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani.
MESTNE0 NOVICE
G V Cleveland so dospeli veliki letaki, tiskani v barvah, ki naznanjajo čas in pomeri Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu. Sliko j« narisal v Ljubljani neki frančiškanski umetnik. Slika predstavlja pomen shoda. Letaki se dobijo pri A. Grdi-na & Sons v stanovanju ali v trgovinah. Vožnji listki za shod v Lemontu se dobijo tudi pri Martin Rakar, 15708 Holmes ave. v Collinwoodu.
O Opozarjamo na veliko razprodajo žimnic — modro-
Maloveren suhoparnež bi rekel: Kdor noče postati star, mora mlad umreti. Nekaj resnice je v tem, vsa pa nikakor ne. Danes je neizpodbit no dokazano, da je mogoče pod ugodnimi socialnimi in zdravstvenimi pogoji podaljšati ne le človeško življenje samo, pač pa tudi telesno in duševno svežost in moč ali z drugo besedo — mladost. Ob concu 18. stoletja so dočakali judje povprečno starost 30 et, leta 1870. že 40 let, a poslej se je zvišala povprečna starost na 50 in 60 let. — To je zasluga boljših socialnih in zdravstvenih razmer.
Bistvo v starosti je v tem, da začne staničju primanjkovati vode, začne se sušiti; razen tega se v telesu začno nabirati tuje snovi, odpadki, ki ovirajo pravilno delovanje in snovanje celic. Proti temu se moremo zelo uspešno braniti. Vendar ne neomejeno. Tako n. pr. ni človeka, ki je star nad 50 let, pa bi imel še popolnoma jasno zenico. Med ljudmi, starimi od 51 do 60 let, je že 82 odstotkov takih, ki imajo starostni lok na ro-ženici. Kar se pa tiče ostalega telesa, njegove gibkosti in čilosti, se pa dajo doseči naravnost presenetljivi uspehi To pa nikakor ne s tako imenovanimi pomlajevalnimi operacijami, marveč s pametnim, naravnim življenjem.
Najzanesljivejši sredstvi za ohranitev sta .zmernost in gibanje v naravi odnosno telovadba. Danes 90 letni ameriški miljarder Rockefeller je čisto nagonsko uganil pravo, ko si je izbral naslednji red po katerem se strogo ravna: vsak dan golf (lahna športna igra), vsak dan obilo sira, trikrat na dan 15 gramov olivnega olja in slednjič izogibanje prevelikim podnebnim izpremembam s potovanjem v kraje, ki imajo milo podnebje. — Kar se tiče potovanja na morje ali v gore, kakor že zahteva letni čas, si tega seveda navaden človek ne more privoščiti, pač pa ostala pravila, prilagodena razmeram vsakega posameznika, . niso neizvršljiva tudi za. nepremo-žnega človeka.
Pretežko delo, posebno ob neprimerni prehrani in drugače slabih soc. razmerah starost pospešuje. 40 let star delavec, ki opravlja težko delo, je videti 10 let starejši neg9 duševni delavce, ali sploh človek, ki nima težkega dela in živi vsaj v skromnem blagostanju. Neka angleška statistika dokazuje, da žive angleški milijonarji poprečno 20 let dlje nego ostali Angleži.
S tem pa še nikakor ni rečeno, da bi bilo revnejšim slo jem brezpogojno usojena zgodnja smrt. Nasprotno! Med ljudi, ki dožive najvišjo starost — 100 in več let — spadajo izključno pripadniki najrevnejših slojev. Trdo, skromno, naravno življenje je temu vzrok.
Kadar človek dovrši 50 let,
mora svoje vsakdanje delo nekoliko omejiti. Po trikrat na leto naj si vzame deset do 20 dneven dopust in odpotuje na počitek. "Srečnik, ki to more!" bomo rekli. To je res. Na srečo pa to nikakor ni neobhodno potrebno, marveč je mnogo važnejše, ako človek vsak tedne en dan počiva ako nedeljo, ki jo je že Bog postavil v ta namen, resnično praznuje. Kdor dela tako daljše dopuste z lahkoto pogreša.
Življenje v naravi ob vsakem vremenu ohranja zdravje in moč. Ni slučaj, da dosegajo najvišjo starost mornarji, čebelarji in ruski kmetje. Zmerno uživanje alkoho la in tobaka ne škoduje; seveda ne bo ostal mlad in ne bo dosegel visoke starosti kdor se opija in kdor pokadi na dan po 20 — 40 cigaret.
Duševno delo oživlja človeka in ohranja duha mladega do najvišje starosti. Bivši francoski poslanik v Madridu, Louis Andrieux, je v sta rosti 90 let sijajno prestal doktorski izpit. Sploh sreča ni v telesnem uživanju, mar več v modrem spoznavanju vsega naravnega in nadnaravnega.
AMERIŠKI HUMOR.
Velika odprtija
Stecker Variety trgovine
6634 St. Clair ave.
Najfinejši hmelj in slad vsake vrste in kakovosti.
49c
mw»mmimHm::immn»»n:»»»m«
Predsednik Portes Gil se bavi z načrti, da vpelje prohi-bicijo v Mehiki. Po našem mnenju imajo tam doli dovolj streljanja, ne da bi potrebo
vali še prohibicijo.
»'»
V	»»*	»1*
Na vsak način je dobro, da se je znal senator Heflin izogniti pivski steklenici, zagnani proti njemu. Sicer bi časopisje sedaj pisalo, da se je dal senator Heflin premagati od pivske steklenice.
Sodnik: Torej priznate, da ste v speakeasy pili opojno pi jačo?
Obtoženec: Da, gospod sodnik.
Sodnik: Deset let zapora, ker ste se izdajali za policista!
o,
»1»	•('	V
Turist: Povejte mi, ali je vaša vas razsvetljena z elektriko?
Farmar: Samo kadar se bliska.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Udovec je prisiljen prodati	hišo in lot. Hiša ima 6 sob. Brez agenta.
Jako poceni. Vprašajte na	1283 E.
170th St.	(61)
Naznanilo
članicam Collinwood Hive, št. 283, Maccabees.
Vsem članicam naznanjam in jih poživljam, da pridete prav gotovo na zabavni večer, ki ga bomo imele za članice v sredo 22. maja v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Ne pozabite tega večera. Vstopnina prosta.	Odbor.
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave.
Slovensko Podp. društvo Doslužencev.
Društvo Doslužencev vabi rojake za vstop. Društvo plačuje na teden $8.00 bolniške podpore in $75.00 smrtnine za samo $1.00 mesečnine. Poleg tega preskrbi tudi bratski častni pogreb z vdeležbo vsega članstva, z godbo na čelu. Pristopite sedaj, ko je prosta pristopnina za mesec marc, april in maj. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne, soba št. 3, staro poslopje S. N. Doma. Zdravniki so dr. Kern, dr. Oman in dr. Perme. — Louis Eckart, 1077 E. 66th St.
may 3. 17.
Naznanilo.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da se"m se preselil iz 5361 St. Clair Ave. v nove prostore na
6020 ST. CLAIR AVE. Večkrat me kdo še išče na starem prostoru, pa me ne more dobiti,, torej naznanjam, da sem sedaj na 6020 St. Clair Ave. Obenem se pa priporočam vsem rojakom za barvanje hiš, bodisi znotraj ali zunaj. Je garantirano in prve vrste delo in po zelo nizkih cenah.
Matt Strumbly
6020 St. Clair Ave.
(61)
Soba
sc da v najem enemu fantu. Prost vhod, gorkota in kopališče. 1079 E. 76th St.	(59)
Delo dobi
takoj izučen mesarski pomočnik. Oglasi naj se na 1561 E. 49th St. (59)
Proda se
ali zamenja trgovina. Zraven je stanovanje šest sob. V trgovini je vsa oprava za Dry Goods, omare, štelaže, register. V slov. naselbini v Collinwoodu. 15925 Saranac Rd.	(63)
Zahvala
Dolžnost me veže, da se zahvalim sledečim društvom za tako hitro izplačilo posmrtnine in bolniške podpore za ranjkim Frank Novak. Zahvalim se društvu Slovenec, št. 1. S. D. Z., društvu Maccabees, št. 1288, društvu Srca Jezusovega in društvu sv. Evstahija. Lepa hvala Grdina in Sinovi pogrebnemu zavodu, ker so spregledali pri računu in za tako lepo vodstvo pogreba. Priporočam jih vsakomur.
Agnes Novak, soproga in otroci
Proda se!
V središču slovenske naselbine se proda dobroidočo grocerijo za manj kot polovico prave vrednosti. — Proda se hišo za eno družino s 7 sobami. Velika klfet, kopalnica in posebno velik lot. Cena $5000.00. — Proda se hišo s 10 sobami. Kopalnica in klel ter tudi ena garaža. Proda se za niz ko ceno S5900.
MIHAUEVICH BROS. C'0.
G201 St. Clair Ave.
RAndolph 6152.	(59?
Farma naprodaj
obsega 75 akrov. Proda se tudi Ford truk. Farma se nahaja ob tlakani cesti, blizu Geneva. Cena je S3300. Vprašajte na 19704 Shawnee ave. v Not tinghamu.	(59)
Čedna soba
FLYING BOOTS !
TROUBLE EAGLE BOTTLING CO. uspešno deluje in preskrb-ljuje našo slovensko publiko s svojimi "prima kvalitetnimi mehkimi pijačami" že 21 LET. V tej dobi smo si pridobili skušnjo in povzdignili naše mehke pijače do najvišje kakovosti tako v okusu, svežosti, pristnosti i'n čistosti. Danes se lahko dobi DOUBLE EAGLE PIJAČE skoro v vsaki prodajalni in slaščičarni v mestu, in kdor pije enkrat naše pijače bo zahteval vedno in povsod le naše, ki so dobile od zdravstvenih oblasti najvišjo specifikacijo čistoče.
NAŠI ROJAKI VEDNO IN NAJRAJŠE PIJO DOUBLE EAGLE PIJAČO, KER VEDO KAJ PIJO, DA SO ČISTE IN OKREPČILNE.
Sedaj, ko bo nastopila doba izletov, piknikov in drugih zabav na prostem, ne pozabite DOUBLE EAGLE mehkih pijač. Društvom se priporočamo za naročila. Postrežba, kot vam je znano, je prvovrstna, pijača pa najboljša.
Predvsem pa priporočamo rojakom najfinejšo, najbolj zdravo pijačo, kar jih je danes na trgu. Ta pijača je sestava medu, ginger korenine in drugih želišč, ki so zdravilne, in to je široko znani
GINGER BEER
ki je ena naših lastnih produktov, ki je zdravstveno priznana kot najbolj osvežujoča hladilna pijača. Poskusite ga!
VARUJTE SE POTVORB!
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
RAndolph 4629
6517 ST. CLAIR AVE.
CLVELAND, OHIO
JOHN POTOKAR, lastnik.
Hiše naprodaj
za dve družini, ena na Bonna Ave. ena na Edna Ave. Obe v dobrem stanju DOLENCE, Jr., 6226 Carl Ave Tel. Penn 0859-J.	(59)
Naprodaj
imam več dobrih hiš za eno ali dve družini, v St. Clair, Nottingham ali Collinwood okolici: Povejte mi, kaj hočete in vam takoj preskrbimo. Joseph G. Dainm, 6012 Superior Ave. Tel. RAndolph 1026.	(59)
Na stanovanje
se sprejme enega ali dva fanta. 1172 Addison Rd. zgorej.	(59)
ZA ORODJE
Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave. kjer; boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah	(m)
V SPOMIN
obletnice smrti našega ljubljenega, nikdar pozabljenega soproga in očeta
Ignac Tomažič
ki je v Gospodu preminul dne 21. maja, 1928.
Že leto dni te zemlja krije, in truplo tvoje že trohni, ostal nam vedno si v spominu, pri nas pa še tolažbe ni!
Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce, smrt pobrala je očeta ljubega za vedno je!
Imeli vsi smo tebe radi, v spomin' ohranimo te vsi. čakajoči v sladki nadi, da spet se skupno snidemo.
Večni Stvarnik naj plačilo svoje zdaj ti podeli. V raju svetem zarja milo, naj na veke ti blesti.
žalujoči ostali:
Cecilia Tomažič, soproga, Anna in Mary, omožene hčerke, Cecilia, hči, dva sina: Joe in Ignac in dva zeta: Frank Kosale in John Mišmaš.
Cleveland, O., dne 18. maja 1929.

se da v najem za enega fanta, pripravno za pečlarja. 6202 St. Clair ave. zgorej, suite št. 5. Vprašajte med 5. in 7. uro zv.	(59)
V Evropo greni
in sem prisiljen prodati mojo hišo za S3000 manj kot jo velja postaviti. Ako nameravate kupiti, oglejte si to hišo. 2113 Taylor Rd. Vprašajte Haits-rath, 404 E. 150th St. Tel. KEnmore 1273.	(59)
Naprodaj
je hiša, 12 sob, dvoje kopališč, fur-, nez, dve garaži. Hiša se nahaja na 1240 Addison Rd. vogal Bayliss Ave. Cena je $10,500. Takoj se plača S2500, drugo na lahka odplačila. Vprašajte v uradu John L. Mihclich Co., 6419 St. Clair Ave. JOS. MIHELICH, Tel. Rand. 3896.	(x)
6 GENERAL MOTORS
Ako želite preskusiti te avtomobile, tedaj se oglasite
pri
DAVIDSON MOTORS CO.
15318 Waterloo Road Tel. KEnmore 1227
JOS. BIRK Jr., slovenski prodajalec
ISSSHSilffi
HČLUO, MA© ,~YHAT •soRe \s a/U etesAAiT
Tre vc>o HA\ie /\Alt> THAV-S A scjuecc
u MEUJ CAP! , .X
meh,/as/ AUMT cvz-^IE. G-^je: Them To Me por
MW B'.^THDAV«.


RAZPRODAJA BO TRAJALA SAMO EN TEDEN!
Opozarjamo naše občinstvo na to veliko razprodajo modrocev. — Cene smo skrajno znižali — znižali tako, da se boste čudili. Najlepša prilika se sedaj nudi vsem, da zavržete že neudobne in zastarele modroce in si kupite rtove, udobne, naj-pripravnejše za udobno počivanje. Modroci na tej razprodaji so najboljše kvalitete, trpežni, konstruirani z najboljšimi vzmetmi.
Zapomnite si! Razprodaja traja samo teden dni! Lepe prilike nekaj finega kupiti za tako nizk oceno, kot j ovam nudimo sedaj, ni vsak dan. Pridite in izberite!
thos, ves v bleščeči opravi, je zajahal svojega najlepšega konja kot častni mušketir, kakršen je bil pogosto d'Ar-tagnan. Seržant te stotnije, star vojak izza španskih vojsk, je spoznal Porthosa, svojega tovariša, in seznanil je brž vse one, ki so bili pod njegovim poveljem, o slavnih činih tega velikana, ki je bil ponos nekdanjih trevilskih mušketrijev. Porthos ni bil le dobro vsprejet pri tej stot-1 niji, gledali so ga celo vsi z ob-1 čudovanjem.
Ob desetih je naznanil strel iz topa v Louvru kraljev odhod. Množica se je zganila,; kakor drevesa, kadar kloni; vihar njihove vrhove, in zavr- j salo je za nepremičnimi stražami. Slednjič se je prikazal kralj s kraljico v pozlačeni kočiji. Deset drugih kočij se je peljalo zadaj, v njih so sedele častne dame, častnik) kraljeve hiše in cel dvor.
— Živel kralj! zadoni klic od vseh strani.
Mladi kralj je pogledal resno skozi okno kočije, napravil še dovolj hvaležen obraz ter celo lahko pokimal z glavo, na kar so se podvojili klici množice.
Sprevod se je pomikal počasi, skoro pol ure je rabil od Louvra do trga Notre-Dame. Ko je prišel do tu, se je izgubil polagoma pod neizmerne oboke temne katedrale, in služba božja se je pričela.
V trenutku, ko je dvor dospel na mesto, je zapustila kočija s Commingesovim grbom vrsto dvornih kočij ter se pomikala počasi proti koncu ulice Saint-Christophe, ki je bila čisto zapuščena. Tu so stopili štirje stražniki in podčastnik, ki so spremljali kočijo, vanjo ter jo previdno zaprli; nato je začel podčastnik gledati skozi majhno odprtino tja po ulici Cocatrix, kakor da pričakuje od tam nekoga.
Vse je gledalo ceremonije okoli cerkve, tako da ni nihče zapazil kočije in rje onih, ki so se tako previdno zaprli vanjo. Friquet, kateri edini bi jih bil mogel zvohati, ker je njegov pogled vedno pazno švigal naokoli, je bil zlezel na streho neke hiše pred cerkvenim preddvorom, da pov-žije tam svoje aprikoze. Od tu je videl kralja, kraljico in Mazarina, in slišal je mašo. kakor da bi stregel pri njej.
Proti koncu maše je rekla kraljica polglasno Commin-gesu, vide, da je stal poleg, nje ter pričakoval, da mu ponovi povelje, ki mu ga je bila dala že pred odhodom iz Loo-vra:
— Pojdite, Comminges, in Bog z vami!
Comminges odide takoj iz cerkve ter krene v ulico Saint-Christophe.
Friquet je videl tega lepega častnika, spremljanega od dveh stražnikov, in hotel je iti za njim, to pa s tem večjim veseljem, ker se je ceremonija že končavala in je kralj v tem trenutku že sedel v svojo kočijo.
Komaj je zagledal podčastnik v ulici Cocatrix Cominin-gesa, ko je nekaj zašepetal kočijažu, na kar je ta takoj pognal konje ter se ustavil s kočijo pred vrati Brousselo-
ve hiše.
Comminges je potrkal na vrata v istem hipu, ki se je ustavila kočija pred njimi.
Friquet je počakal za Commingesovim hrbtom, da se odpro vrata.
—	Kaj iščeš tu, fant? ga vpraša Comminges.
—	Čakam, da grem potem h gospodu Brousselu, gospod oficir! odvrne Friquet v tistem neumnem tonu, ki je lasten pariškemu pobalinu ob takih prilikah.
—	Torej stanuje vendar tu,
—	Da, gospod.
—	V katerem nadstropju?
—	V celi hiši, odvrne Friquet; hiša je njegova.
—	Toda kje je navadno?
—	Kadar dela, je v drugem nadstropju, toda k obedu pride v prvo; sedaj je gotovo pri kosilu, ker je ravno poldne.
—	Prav, odvrne Comminges.
V tem so se vrata odprla. Častnik je izvedel od lakaja1, da je Broussel doma in da se ravno obeduje. Comminges je odšel za lakajem, Friquet pa za Commingesom.
(Dalje prihodnjič)
Soba
se da v najem za enega fanta. Prost vhod, zgorej. 5709 Prosser Ave. (60) -

Posebnosti brez oosebnih stroškov.
Vi ne plačate posebej za integralne dele, ki delajo Rex avtomatične grelce za vodo varne. Vsak Rex Automatic Storage grelec za vodo je opremljen s strainim vijakom, z Rex vijakom za temperaturo in pritisk, down draft diverter, poleg tega pa Rex thermostat in težko in-sulacijo pri tanku za vodo.
Stražni vijak
Zagotovilo varnosti. Varuje, ako ugasne pilot luč, da ne uhaja plin. Stražni vijak se odpre samo, kadar gori pilotna luč.
Plamen, ki prižgp burner je tudi plamen, ki operira stražni vijak.
Rex pomožni vijak
Rex pomožni vijak za temperaturo in pritisk je straža, da kotel ne eksplodira in ne popokajo cevi za vodo. Varuje sistem z gorko vodo v nujnih slučajih kot "če je voda prevroča" ali "če je preveč pritiska na /odo".
Down Draft Diverter
Rex Down Draft Diverter prepreči, da ne ugasne pilotna luč radi sape, ki prihaja po dimniku. Dovoljuje boljše gorenje plina, ker prepreči vmešavanje sape, ki prihaja skozi dimnik. Delan iz težke aluminum kovine, ne zarjavi.
Rex Thermostat
Rex Thermostat ima hitro akcijo, toda je priprost v izdelku. Ekspanzija in kontrakcija mehov je pozitivno v delovanju. Mehanizem je popolnoma zanesljiv in točen.
To so štirje "Extras", ki jih dobite z vsakim Rex avtomatičnim grelcem za vodo, brez posebnih stroškov — in to pomaga, da so odjemalci zadovoljni.
THE CLEVELAND HEATER COMPANY
1900 W. 112th St.
Cleveland, Ohio
Naslednjo nedeljo so se torej vzbudili Parižani veselih src: v onem času je bil tak "Te Deum" nekaj znamenitega. Takrat niso še zlorabili te ceremonije in imela je vedno svoj učinek. Zdelo se je, da se hoče tudi solnce udeležiti svečanosti, kajti vstalo je žarko in svetlo ter pozlatilo temne stolpe metropole, ki je bila že vsa napolnjena množice ljudstva; najtemnejše mestne hiše so do-.bile svečano lice, in po nasipih je bilo videti dolge vrste meščanov, rokodelcev, žensk in otrok, ki so romali v Notre-Dame, podobni reki, ki bi tekla proti izviru.
Prodajalne so bile prazne, hiše zaprte; vsakdo je hotel videti mladega kralja z njegovo materjo in zloglasnega kardinala Mazarina, katerega so tako črtili, da si ga je vsak želel videti.
Med to neizmerno množico je vladala največja prostost; vsa mnenja so se izražala tu odkrito, in iz njih je donel takorekoč upor, kakor je donel iz tisoč zvonov vseh pariških cerkva "Te Deum." Mestno policijo je tvorilo mesto samo, nič grozečega ni prišlo, kar bi motilo koncert tega splošnega sovraštva ali ustavilo kako besedo v teh zabavljajočih ustih.
Ob osmih zjutraj je prišel polk kraljičine telesne straže pod poveljstvom Guitanta in njegovega nečaka Commin-gesa; prišel je z bobni in trombami na čelu ter se razpostavil v vrsto od Palais-Royal-a do Notre-Dame. vse to so Parižani mirno gledali, ker so se vedno zanimali za vojaško godbo in blesteče uniforme.
Friquet je bil čisto nedeljsko oblečen, in pod pretvezo neke otekline, ki si jo je naredil sam s tem, da si je del v usta na eno stran polno čreš-njevih peškov, je dobil od svojega predstojnika Bazina dopust za cel dan.
Bazin se je sprva branil, ker je bil slabe volje, prvič zaradi Aramisovega odhoda, ker je bil odšel, ne da bi bil njemu povedal, kam. drugič, ker je moral streči pri maši, ki se je pela v zahvalo za zmago, ki ni bila po njegovi volji. Bazin je bil fronder, kakor vemo; in ko bi bilo mogoče, da bi bil cerkovnik izostal od take svečanosti, kakor izostane lahko navaden strežnik, bi se bil Bazin gotovo obrnil do nadškofa z isto prošnjo, s katero se je obrnil Friquet do Bazina. Izprva se je torej branil. Kakor smo rekli, ker ni hotel ničesar slišati o do pustu; toda v Bazinovi navzočnosti je Frikuetova otekli na tako zrastla, da se je Bazin slednjič godrnjaje udal, že zaradi tega, da reši čast cerkvenih strežnikov, katere bi tak grd obraz gotovo kompromi tiral. Pri cerkvenih vratih je pljunil Friquet svojo oteklino iz ust ter se namrdnil proti Bazinu tako imenitno, kakor se more le pariški potepuh, ki nadkriljuje v tem vse potepuhe celega sveta; v gostilni, kjer je služil, se je seveda izgovoril, da mora streči pri maši v Notre-Dame.
Friquet je bil torej prost, in oblekel je bil, kakor smo že videli, svojo najdražjo obleko; zlasti je bila nekaj čisto posebnega in značilnega za njegovo osebo neke vrste čepica, napol srednjeveški ba-
ret, napol klobuk izza časa Ludvika XIII. Njegova mati mu je bila skrpala to čudno pokrivalo, in kar se tiče bar-v, ni ravno skrbno izbirala, bodisi da ji je primanjkalo eno-vrstnega blaga, tako da je bilo to mojstersko pokrivalo sedemnajstega stoletja na eni strani zeleno in rumeno, na drrgi belo in rdeče. Toda Friquet, ki je ljubil različnost barv, je imel vsled tega to čepico še rajši in še bolj ponosen je bil na njo.
Ko je odšel od Bazina, je stekel Friquet naglo proti kraljevi palači; prišel je tja ravno v trenutku, ko je' polk telesne straže prikorakal na ulico, in ker je prišel Friquet samo zaradi tega sem, da ga vidi in čuje godbo, se je postavil pred prve vrste ter tolkel boben z dvema kamniti ma ploščama, in ko se je tega naveličal, začel posnemati 2 usti trombo, kar je znal tako izborno, da je že večkrat žel pohvalo ljubiteljev posnemajoče harmonije.
Ta zabava je trajala od nasipa Sergents do trga Notre-Dame; Friquet je imel pri tem velikansko veselje, toda "ko se je polk ustavil ter so se stotnije razpostavile ter ce raztegnile vse tja v sredino mesta, tako da so segale do konca ulice Saint-Christophe, blizu ulice Cocatri, kjer je stanoval Broussel, tedaj se je spomnil Friquet, da ni še zajutrkoval, in začel je premišljevati, kam bi krenil, da izvrši to važno dnevno opravilo, in ko je stvar temeljito premislil, se je odločil, da bo svetnik Broussel trpeKstroške njegovega zajutrka.
in takoj se je spustil v tek, prišel ves zasopljen pred svetnikova vrata ter glasno potrkal.
Njegova mati, stara služ-I kinja Brousselova, mu je pri-jšla odpret.
—	Kaj pa iščeš tu, nepridiprav, mu pravi, in zakaj nisi v Notre-Dame?
—	Bil sem tam, mati Na-neta, pravi Friquet, a videl sem, da se vršijo stvari, o katerih treba obvestiti gospoda Broussela, in z dovoljenjem gc -poda Bazina, saj veste, mati Naneta, Bazina, cerkov-
nika, sem prišel h gospodu Brousselu.
—	In kaj hočeš povedati gospodu Brousselu, spaka ti?
—	Govoriti hočem ž njim samim.
—	To ne gre, sedaj je pri delu.
—	Torej počakam, odvrne Friquet, da se to uredi tem bolje in da izkoristiti svoj čas.
In odšel je naglo po stopnicah, mati Naneta pa je stopala počasi za njim.
—	Toda kaj hočeš vendar gospodu Brousselu? ga vpraša vnovič.
—	Povedati mu hočem, zavpije Friquet na vso moč, da prihaja sem cel polk telesne straže; no, ker sem čul povsod praviti, da je slabo zapisan pri dvoru, sem ga prišel obvestit o tem, da se bo vedel varovati.
Broussel je čul fantovo upitje, in ker mu je bila všeč njegova velika skrbnost, je prišel dol v prvo nadstropje: zakaj delal je res v svojem kabinetu v drugem nadstropju.
—	Hej, prijatelj, pravi Broussel, kaj nas briga teles na straža! Kaj si neumen, da delaš tak šunder, Kaj ne veš, da je to taka navada in da se ta polk vedno postavi v špalir, kadar prihaja kralj,
Friquet se naredi začudenega in, sukaje svojo čepico med prsti, pravi:
—	Nič ni čudno, da vi to veste, gospod Broussel, ki veste vse; toda jaz nisem vedel, Bog mi je priča, in mislil sem, da vam ustrežem. Ne smete biti hudi name zaradi tega. gospod Broussel.
—	Nasprotno, prijatelj, nasprotno! Tvoj trud mi je všeč. Naneta, poiščite tiste aprikoze, ki nam jih je poslala včeraj gospa Longueville iz Noisy-ja, in dajte jih nekaj svojemu sinu, pa kos mehkega kruha zraven!
—	O, hvala, gospod Broussel, pravi Friquet; hvala, ravno aprikoze imam zelo rad.
Broussel je odšel nato k svoji ženi ter vprašal po zaju-trku. Bilo je ob pol desetih. Svetnik je stopil k oknu. Ulica je bila čisto prazna, toda od daleč je bilo čuti kakor šumenje naraščajoče plime vrvenje ljudskih množic, ki so se zbirale okoli cerkve Notre-Dame.
To šumenje se je podvojilo, ko je prišel d'Artagnan s stotnijo mušketirjev ter se postavil ob cerkvenih vratih, da bi vodil častno službo v cerkvi. Rekel je bil Por-thosu, naj porabi priliko ter si ogleda to ceremonijo, in Por-