Domoljub v Ljubljani, 7. junija 1939 <— -____ Beseda & naši zunanji potit V nedeljo je naš slovenski voditelj dr. 'Anton Korošec spregovoril besedo o zunanji politiki, ki bo marsikomu prišla prav ia ga rešila težke more. Takole je izvajal dr. Korošec: »Dobrega pol leta je živela Evropa v stalnem vojnem razpoloženju. Naši pogledi eo mesece in mesece vsakega dne bojazljivo oprezujoče plazili po zidovih, da li je na njih že nabit mobilizacijski ukaz. Hvala Bogu, zdaj je bojazen že mnogo manjša. Spet mirneje gledamo v bodočnost, kar seveda ne pomeni, da bi nasprotniki naše sedanje modre, trezne in dobro premišljene zunanje politike že mogli delati neumnosti kakor bi hoteli.« V nekaj besedah je na to naš voditelj izrazil svoje veselje nad slovesnimi zagotovili Berlina, da so jugoslovansko-nemške meje postavijene za vedno. Odleglo je. Silen strah, ki je vse objel spomladi, je res odnehal. Ne upamo si seveda reči, da so izginili vsi strahovi. Oboroževanje napreduje. Na vseh mejah se delajo utrdbe, Poljska je pod orožjem, v Nemčiji so še v veljavi odredbe o prehrani, kot smo jih poznali le v svetovni vojni. Svet se je torej nekoliko pomiri), a še vedno ne popolnoma. Ni še vstal presek, ki bi mogel povedati, kako se bo razvila napetost, ki se je ustvarila med državama osi Berlin—Rim lin med zapadnimi velesilami. Ali bo izenačenje modi med obema taboroma privedlo do mirnega razpravljanja o raznih zapletenih vprašanjih, do razpravljanja na podlagi* pravice in ljubezni? Ali pa morda zmaga nasilje in povzroči nedogledno opustošenje Evrope? Zdi se, da nasilje ne upa več na kratko vojno, kjer bi eden mogel pomandrati hitro drugega, in se zato boji začeti v strahu pred dolgotrajno vojno, katere konca nihče ne vidi. Zaenkrat je nastopilo torej, hvala Bogu, pomirjenje, Bog daj, da pride do prave poravnave za vedno! V teh napetih časih je naša zunanja politika preprosta. Mi imamo en cilj, to je ostati na miru, dokler se le da. Mi ne maramo vojne, mi nimamo razloga, da bi se « kom prepirali, .še manj, da bi za koga drugega hodili po kostanj v ogenj. Ni lahko ostati nevtralen med dvema velikima frontama velesil, ki si stoje sovražno nasproti. Treba je previdnosti, modrosti, potrpežljivosti. Mi se ne maramo naslanjati na nikogar, ampak hočemo ostati samostojni v svojih odločitvah. Češka je dovolj svarilen zgled, kaj se pravi naslonitev na zaveznika, ki ne' drži ali ne more držati besede in si naprav-ljati sovražnike, kjer ni treba. Ob velikem spopadu velesil bi bila mala država prva, ki bi okusila vse trpljenje vojno. Zato skušamo ostati z vsemi sosedi v dobrih odnošajih. Ko je dobil kraljevski namestnik princ Pavel vabilo, naj obišče Italijo, je šol obiskat soseda, s katerim imamo važne meje skupaj. Pameten gospodar živi s sosedi v miru in prijateljstvu, ne da bi to količkaj škodovalo njegovemu posestvu. Dobre zveze odstranijo lahko povsod marsikako težavo, ki nastane na meji. Utrditev dobrih razmer med sosedi more le koristiti obema državama in pripomoči k ohranitvi miru. Isto vetja d poti princa Pavla in njegove soproge Olge v Berlin. Proti nikomur ni naperjena ta pot in ničesar ne izpreininjamo v svoji politiki, le nasproti močnemu sosedu hočemo vzdržati kar se da dobro razmerje. Ko je bila zasedena Albanija, 90 nekatere zapadne velesile začudeno gledale, da Jugoslavija ostaja mirna. Danes uvidevajo £elo 32 « Šiev. 23 tudi v zapadni Evropi, da smo imeli prav« Naše rneje so take, da ni mogoče delati drug«| politike kot politiko prijateljstva in mini nasproti vsem. Nihče seveda no ve, kaj pride. Vsi se boj« vojne, vsi se pa tudi pripravljajo nanjo. Ne« kateri v večji meri, drugi v manjši. Kaj je bolj naravno kot da tudi mi skušamo biti pripravljeni za vsak primer. Cim močnejši bomo, tem lažje bomo ostali mirni. Ce pa bi prišlo le enkrat v Evropi do obračunavanja* bomo močni lahko branili svoje meje, da ne seže vojni vihar preko naših poljan. Ako pa bi pri vsej svoji previdnosti na koncu ne mogli ostati izven vojnega meteža, pote on bomo dovolj močni, da posežemo v boj red uspešno. Za tem tedaj gre naša miroljubna! zunanja politika: ostati miren, dokler se Id da. Zaupamo, da je taka zunanja politika) prava in da bo z božjo pomočjo pripomogla! k srečnemu koncu sedanje evropske nape« tosti. Za spomin m opomin Imeli smo evharistični kongresi, Lep je bil in lepo se jo izvršil. Ljudje, ki so se vračali od kongresa, so bili polni hvale: »Lepo je bilo! Kaj takega nismo še videli in ne doživeli.« Ali danes je evharistični kongres že skoraj pozabljen. Ali mar ne? Škoda, da smo ljudje taki: Zunanjost ljubimo, za jedro pa ne poprimemo. — Ali so obhajilne mize od evharističnega kongresa mar bolj oblegane? Ali je ljubezen do Jezusa v najsvetejšem zakramentu pognala mar močnejše korenine? Ali res nismo znali kongresa prav izkoristiti? Debela knjiga o kongresu je izšla. Kdo jo še bere! Slike morebiti še kdo pregleda in to je vse... Odpevki pri petih litanijah so prešli ljudem v meso in kri in par pesmi za ljudsko petje se je med narodom ukoreninilo. Zdaj nismo v zadregi, če pride na kaki božji poti skupaj več ljudi, kaj bi pri litanijah odpevali, ali če cerkveni pevci »štrajkajo«, pameten organist ni več v zadregi, kaj bomo peli. Znane kongresne pesmi zaigra na orgle in kakor na migljaj od zgoraj se razvname vsa cerkev in ne igra več vloge mutcev in mutastih poslušalcev, morda celo posmehovalcev. Torej vendar le nekaj. Lahko bi bilo pa vse več. Bliža se kongres Kristusa Kralja. Kristus mora kraljevati in podobne popevke slišimo peti z naših cerkvenih'korov. Vse leno! Samo pri besedah naj nikar ne ostane! Vzemimo samo naše nedelje. Pred .kratkim: se je pritožil naš »Slovenec«, kako so v Ljubljani delali in zidali na samo binkoštno nedeljo. Ce pogledamo po kmetih, bomo marsikje nale- teli na čisto podobne slike. Ne samo po ta« varnah, tudi naši kmetje — nekdaj stebri i« opora verskega življenja — so se vdali duhu in toku časa in so trdno prepričani, da smej« delali vse nedelje in praznike, če ne, bi no> bili več pravi kmetje! Ves smisel za nedelj* sko praznovanje je ponekod zamrl. Včasih sol se ljudje zgražali nad tistimi, ki so ob nede-> ljah in praznikih delali, danes se že zgraža ja nad tistimi, ki ob teh uneh nočejo delati. »Ali ne maraš za denar, ali se ga braniS^ ali ga nočeš zaslužiti, ali ga tudi meni ne pri* voščiš? Nisem mislil, da imam takega prija* telja!« Takole in podobno obsojajo marsikje ti-> ste, ki še hočejo živeti po postavi Gospodovi. Recimo še eno. Čim večji je bil včasih pra-t znik, tem bolj gotovo so se ljudje oklepali svojega doma in niso silili ven iz svojega domačega in družinskega kroga. Božič, velika' noč, binkošti, Sv. Rešuje Telo: vsaj ti dnevt so bili vernikom sveti in niso silili z doma« Danes pa je narobe. Cim večji je praznik^ tem bolj gotovo ga sodobni človek hoče pre-živeti proč od svojih in proč od hiše božje, ' Saj privoščimo mestnim pisarniškim in trgovskim ljudem zvrhano mero svežega zraka, alt na tako velike nedelje in praznike bi pa vse« eno bolj prav naredili, če bi ostali doma. Ce bi ta kongres Kristusa Kralja vsaj ne« deljo naredil; spet nedeljo in ji vrnil čast Gb sklepa kongresa najlepšo zao» hvalno pesem . .t / i* V petek 2. junija zvečer je v Dovjem pri Mojstnuii nenadoma umrl Matej Tomazin, tajnik banovinskega odbora JRZ v Ljubljani. Pogreb pokojnega je bil v ponedeljek ob 9 na župnijskem pokopališču v Naklem pri Kranju. Pokojni Matej Tomazin se je v petek z Jesenic odpeljal v Mojstrano z jeseniškim župnikom Antonom Kastelicem. Bil je zelo dobre volje in ni bilo ničesar slutiti, o kakšni bolezni. Z župnikom Kastelicem sta šla nato proti cerkvi na Dovjem, kjer je bila birma. Tomazin je bil določen, da nosi škofovo mitro. V cerkvi je bilo vse v redu. Opravili so molitve in nato odšli nazaj v žtipnišče. Prevzvi-geni knezoškof dr. Rožman je govoril z To-mazinom in se z njim pošalil. Tomazin je bil dobro razpoložen. Pozneje je prešteval birmanske listke in nato odšel v avdieneo k škofu. Bilo je okrog pol 12. Škof dr. Rozman je dejal, da sta se mirno pogovarjala o čisto navadnih vsakdanjih stvareh in ni zapazil na Tomazinu nikakšnih znakov bolezni. Naenkrat pa so se Tomazinu ustnice nakremžile in škof ga je vprašal, če mu je morda slabo, toda Tomazin mu ni mogel več odgovoriti. Naenkrat mu je odpovedal govor. Prevzvišeni mu je takoj pomagal na zofo. Ker je škof videl, da je Tomazinu zelo slabo, je šel poklical ostale gospode, ki so bili zunaj. Položili so ga na škofovo posteljo, kjer so mu napravili vi-stko vzglavje. Škof dr, Rožman je takoj posla! na Jesenice avto po zdravnika dr. V. Marčiča, ki je naglo prišel, pregledal bolnika in dejal, da je v veliki nevarnosti. Dal je točna navodila, kako naj z njim postopajo, škof sam pa je ostal pri bolniku. Protd večeru se je stanje bolnika poslabšalo in je po kratkem trpljenju umrl, previden s tolažili sv. vere. „8orba za delo!" Zna&ilna onzaka vse življenjske poti pok. gosp. Toniazina bi bila ta: Borba in delo za svete pravice našega naroda. Ze kot mlad, zdrav, neustrašen in zaveden gorenjski fant je kot dijak v kranjski gimnaziji v tistih predvojnih letih, ko je bilo slovenstvo tako zapostavljeno, on vodil odkrito borbo za naše pravice. Nič se ni bal, čeprav je za plačilo bil izključen kot šestošolec iz vseh gimnazij na bivšem Kranjskem. Odšel je v Pazin in je tam dovršil gimnazijske študije. Po maturi se je vpisal na ljubljansko bogoslovje, ker se je zavedal, da bo kot duhovnik mogel največ storiti za naš narod. Prav za konec svetovne vojne je prišel kot mlad kaplan na prvo službeno mesto v Sv. Križ pri Litiji. Dve leti je ostal tam iu še danes ga imajo v najlepšem spominu in že danes, pripovedujejo — da se tam jasno poznajo sledovi njegovega dela. Devet mesecev je bil nato kaplan pri Sv. Križu pri -Kostanjevici, od tu pa se je leta 1921 preselil y Cerklje, kjer je ostal 14 let. V Cerkljah si ge takoj v prvih letih postavil toliko spomenikov — novi most čez, Krko, Katoliški dom, (vodovod, Zdravstveni dom i. dr. ki l>odo (glasno oznanjali vsem poznim cerkljanskim 2' rodovom, da je nekoč živel in delal med njimi mlad duhovnik, ki je delni in trpel samo zanje, samo za pravice in dobrobit svojega ljudstva. V Cerkljah so ga zajela tudi strašna leta preganjanja. Ni mogel pozabiti sam in pozabili ne bodo tndi pozni rodovi v Cerkljah, da so ga leta 1933 tri dni pred sv. birmo v Cerkljah, zgrabili po šmarnicah v Krški vasi orožniki in ga v spremstvu bajonetov kot največjega hudodelca gnali v zapore v Krško. Vsi so vedeli, najbolj pa on sam, da je nedolžen. Tri tedne so ga mučili po ječah, nikoli ni v življenju toliko trpel kot takrat, to je povedal sam. Izmučen se je nalo umaknil na Koroško in tam kaplanoval pol leta v lepi Dobrli vasi. Ko pa so se zjasnili dnevi pri nas, je prišel nazaj in delal kot čebela v tajništvu JRZ. V tajništvo nanovo organizirane stranke je g. Tomazin vstopil v novembru 1935. Z njemu lastno pridnostjo se je takoj lotil dela in se je ve« čas samega sebe popolnoma dajal ogromnemu delu, ki se kopiči v središču tako velikega organizma, kakor je politična stranka. Delal je od zgodnih jutranjih ur do pozne noči, dan za dnevom, teden za tednom brez prestanka in brez počitka. Ce smo ga opominjali, češ da je potreben počitka, je odgovarjal, da delo ne sme zastajati, in je vlekel trdo naprej. Ob nedeljah je stalno prihajal v župnije po deželi, je skoraj vedno prevzemal tudi službo božjo s pridigo. V tajništvu je ni bilo stvari, v katero se ne bi bil z vso ljubeznijo in vnemo vdelal in jo skušal čim prej m čim ugodnejše rešiti. Kdo bi mogel našteti vse tisoče strank, ki so se oglasile v njegovi sobi in mu razlagale svoje male, pa I zanje dostikrat velike stvari? Rdo bi mogel prešteti vse zastopnike političnih organizaei4 ki so se zbirali v tajništvu in zahtevali na svete in pomoči, dajali poročila ir; obratne o svojem delu! — Ni čudno, če je pod t(1.-Q silnega dela tudi g. Tomazin klonil. V začetku letošnjega leta je začel bolehati. Dolgo se ni mogel zdravja popolnoma popraviti. prav v zadnjem času je menil in smo mislili drugi, da je okreval in se bo zopet mogel z vso dušo posvetiti delu. Te nafirte_ mu je v petek nenadoma in hipno prekrižala smrt. Pogreb, kakor ga Naklo še ni videlo Od vseh strani so privrele ljudske množice poslavljat se od moža, ki je sredi dela in naporov odšel izmed svojih. Rodna naklanska fara je, dasi jc bi! delovni dan, prišla v velikih mno. žicah, od dolenjske strani so dospeli odposlanci tistili fara, kjer je rajni gospod Matej pastiro« val ter delil ljudem duhovni in telesni kruh. Prišli so od Svetega Križa pri Litiji, kjer je mladi kaplan Matej prvič kaplanoval, prišli so od Sv. Križa pri Kostanjevici, prihiteli pa so zlasti njegovi zvesti Cerkljanci od Krke, kjer je rajni zanje toliko trpel in se zanje žrtvoval. Prišli so odposlanci političnih organizacij, domala vsi župani kranjskega okraja poleg županov, ki so prihiteli i Dolenjskega, prišli so iz vse kranjske okolice vsi odborniki JRZ ter mladinske JRZ, prišel je predsednik PZ dr. Mi-lavec, predsednik OUZD inž. Sodja, prišla so odposlanstva raznih osrednjih stanovskih organizacij, delavstva, učiteljstva, zlasti pa je bilo močno zastopstvo Kmečke zveze z g. poslancem Brodarjem in Županska zveza z g. županom Novakom. Prišli pa so skoraj v polnem številu tudi vsi poslanci JRZ na čelu s podpredsednikom narodne skupščine g. Mihelčiiem. Prišla sta senatorja gg. dr. Kulovec, ki jc imel' pozneje ob pokojnikovem grobu krasen govor, ter senator g. Franc Sniodej. Ljubljano so zastopali g. župan dr. Adlešič ter svetnika gg. Novak in Šalehar, Bana g. dr. Natlačena je zastopal okrajni načelnik g. dr. Lipovšek. V imenu vlade in vrhovnega strankinega načelstva se je pogteba udeležil minister za javna dela g. dr. Miha Krek. Prihiteli pa so po slovo tudi pokojnikovi stanovski tovariši: nad 60 duhovnikov je stopalo v pogrebnem sprevodu, ki ga je vodil g< kanonik dr. Šimenc ob asistenci. Malo po 0 so fantje v kroju v župnišču dvignili pokojnikovo truplo ter ga prinesli pred župnišče, kjer je zbrana duhovščina opravila molitve in so pevci pod vodstvom g. dr. Doli-na rja zapeli žalostinko. Nato se je razvil veličasten sprevod, ki enakega Naklo najbrž še ni videlo. V sprevodu je korakalo nad 100 šolskih otrok z zastavo, spredaj pa so nosili 18 vencev, ki so jih na pokojnikovo krsto položila razna društva in organizacije. Potem je šlo 60 deklet Marijine družbe z zastavo, 40 gasilcev iz raznih kranjskih društev ter domačih 30 fantov in deklet v krojih s 5 zastavami. Deset fantov v krojih pa je nosilo krsto s truplom rajnega gospoda Mateja Tomazina. Za krsto pa je stopalo na stotine mož, bilo jih ie najmanj 300, za njimi pa dolge vrste ženstva. Prostorna naklanska cerkev sv. Petra ni ob-segla vseh teh množic. V cerkvi je govoril pokojniku v slovo Kanonik g. dr. Šimenc. V prekrasnih pesniških besedah je slavil pokojnikovo delo in pokojnikove žrtve za dobrobit slovenskega naroda. Opominu Mateja Tomazina večna sla?*' h Sil« Mitei m Veličastni VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo od 25. do 30. julija 1938 v naši beli Ljubljani, se naglo bliža. Kongres bo največja sodobna svetovna katoliška manifestacija. Naznanilo o kongresu je v inozemstvu našlo neverjetno velik odmev. Prijavilo se je nad 13.000 inozemskih udeležencev, to je toliko, da jih vsi hoteli, ne samo Ljubljane, ampak vse Slovenije ne morejo vzeti pod streho. Zaradi tega je kongresni odbor moral nasvetovati, da se iz vsake države udeleži le primerno število udeležencev. Toda tudi za te udeležence ni dovolj stanovanj v hotelih. Pri-inorani smo ponovno prositi vse privatnike, tako v Ljubljani kakor v ljubljanski okolici, da bi prijaviti toliko število sob in postelj, kolikor le morejo. Vse prijave za stanovanja inozemskih udeležencev sprejema »Putnikc v Ljubljani in ne kongresni odbor. Zaradi lažje izvedbo kongresa je kongresni odbor izročil skrb za inozemske udeležence veliki mednarodni potovalni agenciji »IKNA« v Luzernu v Švici, le-ta pa je preskrbo stanovanj in prehrane izročila v organizacijo »Putnika« v Ljubljani. Putnik je to organizacijo rad sprejel, zavedajoč se velikega pomena, ki ga ima ta mednarodni svetovni kongres iz tujsko-prometnih, gospodarskih in drugih ozirov za našo Ljubljano kakor za vso našo Slovenijo in vso državo. Pomisliti je treba, da bo tisoče in tisoče odličnih udeležencev prišlo iz najmočnejših, najbogatejših držav sveta, oziroma Ali veste, kaj to pomeni? Najmočnejši katoliški narod naše države bo zastopan na letošnjem kongresu v Ljubljani. Z veseljem se pripravljajo bratje Hrvatje, da pridejo na zmagoslavno slavje svojega nebeškega Kralja v našo belo Ljubljano. Ni je vesti za letošnji kongres, ki bi bolj vzradostila naša srca, kakor vest, da bo tudi iz Hrvatske prišla močna skupina. In o tem smo lahko prepričani. Sam prevzvišeni gosp. Evrope, tako iz Anglije, Holandije, Belgije, Francije, Švice, Španije, Italije, Poljske, bivše Češkoslovaške in Moravske, Madžarske, Romunije, iz držav Severne, Srednje in Južne Amerike pod vodstvom njihovih škofov in drugih odličnikov iz Afrike, Palestine, Azije, Indije in celo iz Avstralije. Ob tolikem mednarodnem forumu ne sme ostati Ljubljana in njena okolica mrtva, ampak vabimo prav vse brez razlike, da se vsi odzovejo prvestveno prošnji kongresnega odbora, kakor »Putnika«, da prijavijo čim več stanovanj, oziroma postelj, da bi tako mogli vse te številne in odlične inozemske goste dostojno sprejeti za časa kongresnih dni. Ko je bil evharistični kongres v Chicagu v Severni Ameriki, je proglas kardinala Mun-deleina na chicaške občane,našel tolikšeu odziv, da je preostajalo stanovanj in da so darovi chicaških občanov visoko presegli vsoto, ki je bil potrebna za izvedbo kongresa. Prosimo torej vse Ljubljančane in one iz ljubljanske okolice, da bi se našemu vabilu odzvali in vložili vse svoje moči, predvsem pa vso dobro voljo, da bomo kos največji sodobni svetovni manifestaciji za mir v kraljestvu Kristusovem! * O r« g or i j: Rož m a n, 1. r, škof ljubljanski, predsednik permanentnega odbora za mednarodne kongrese Kristusa Kralja. nadškof zagrebški dr. Alojzij S t e p i n a c je poveril nalogo zbiranja udeležencev za ljubljanski kongres Hrvatski Katoliški Akciji, ki jo danes poznamo kot preodlično organizacijo, ki s svetim navdušenjem in odličnimi dejanji osvaja med Hrvati za Kristusa in Njegovo Cerkev. Veseli nas, da bomo z brati skupaj molili in skupaj prosili Kralja kraljev za blagoslov in poveličanje njegovega imena. vendar JO merodajn« samo dejstva,' 'In dejstvo je, da ni A s p i r i ri a breje »B a y e r«-jeveg« križa, ASPIRIN Tablete 091» ng. poK!anjam se, gospodine učitelju! Ah, kako sam srelna, da vas vidim!« — Učitelj: »Ba, ha/ ba...« — Dekle: »Joj mene, gta se vanrdesilo!« — »Učitelj: »Ba, ba, ba, ba!« — Dekle: »Oh, kaj vam je, gospod učitelj; ali ste zboleli?« — Učitelj: »Ne, ne! Samo slovensko sem pozabil...« — Dekletu ni vzelo samo daru jezika, ampak tudi dar glasu. d Dve vojaški slovesnosti. V nedeljo 28. maja je zastopstvo koroških borcev izročilo celjskemu |>olku slovensko zastavo, ki je leta 1919 vodila naše junake na Koroškem. — Isto nedeljo je v Ljubljani 40. p. p. slavil spomin na dneve, ko je pred 20 leti predrl sovražno črlo pri Kotljah na Koroškem. d Slovesna otvoritev ljubljanskega voh*, sejma je bila v soboto 3. junija. Poleg drugih odlični!) osebnosti so prišli k otvoritvi zastop- Knez-namestnik je uradno obiskat Nemčijo V četrtek, 1. junija, sta prišla knez-namestnik Pavle in kneginja Olga z večjim spremstvom, v katerem je bil tudi naš zunanji minister Cincar-Markovič, na uradni obisk v Berlin. V Nemčiji sta bila visoka jugoslovanska gosta deležna izredne pozornosti ia veličastnega sprejema, kakor jih zgodovina ie malo pozna. — Obisk kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge v Nemčiji je eno velikih političnih dejstev zadnjega časa. Visoki gostitelj je temu hotel dati tudi takoj največji poudarek, ko je dnevni red bivanja svojih gostov iz Jugoslavije tako uredil, da je osem dni trajajoči obisk kneza-namestnika Pavla in njegove soproge dosegel svoj vrhunec že takoj prvi dan. Ze v četrtek zvečer namreč, nekaj ur po njunem prihodu v prestolnico Nemčije, ju je povabil k sebi na slavnostno večerjo, da bi imel priložnost pred vsem svetom takoj in nedvomno obrazložiti odnošaje med obema sosednima in prijateljskima državama. Brez dvoma je hotel z žarko lučjo posvetiti med brbljajoče nepoklicance, ki so zadnje tedne imeli tolikanj povedati m prerokovati o razvoju od-nošajev med Nemčijo in Jugoslavijo, ter jim povedati resnico v obraz tako, da so ga slišali vsi njegovi sorojaki, katerih neoporečen voditelj je, vsi državljani Jugoslavije, katerih najvišji predstavnik je njegov spoštovani gost, kakor ludi vsa Evropa, ki se je zadnje čase morda naslajala, morda tresla ob raznih izmišljenih načrtih. Hote! pa je tudi dati takoj prvi dan priložnost izvrševalcu vladarske oblasti v Jugoslaviji, da tudi on pred vsem svetom, pred svojimi državljani, pred nemškim narodom «n pred Evropo svobodno izpove politično miselnost svoje ponosne domovine. ... Na«VtBicj. ki »ta jih izrekla voditelj Nem- ,UJr ml[tml m f!)e m kandM Hiti" ter jugo- j a tudi v Vor"t ... Evrope, slovanski knez-namestnik kot gost, sta takoj prvi dan obiska prinesli popolno jasnost v medsebojne odnošaje obeh sosednih in prijateljskih držav ter bosta šli v zgodovino kof dokazni listini, ki sta v usodnem razvojnem trenutku Evrope zabili globoke temelje za trajni mir v tem predelu naie celine. Nemški kancler je v svoji zdravici rabil besede najvišjega spoštovanja do Jugoslavije in njenega prebivalstva ter nepreklicno jasno izpovedal svojo vero, da bodo zaupanja polni odnošaji med obema državama, »ki sta postali sosedi in sta dobili skupne meje, postavljene za vedno, zagotovili trajen mir med obema državama in zasidrali tudi mir na naši vznemirjeni celini.« Jugoslovanski knez-namestnik je svojemu gostitelju odgovoril v imenu Jugoslavije, da v polnem obsegu vrača spoštovanje do Nemčije in do nemškega naroda, s katerim ima Jugoslavija »že leta končnoveljavno določene odnošaje« ter dal izraza svojemu veselju nad »slovesnimi zagotovili, da Velika Nemčija želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in je pripravljena ozirati s« na njeno svobodo, neodvisnost in tudi na mejej ki nas vežejo v trajnem sosedstvu.« S temi besedami je bil jugoslovanski obisk v Berlinu postavljen na pravo mesto. V Berlinu ni bilo nobenih zarol, nobenih spletk, nobenih ponižanj in nobenih izsiljevanj. V Berlinu sta si segla v roke dva predstavnika na-rodov-sosedov in sta si jasno povedala, kakor je to navada med možatimi, da hočeta v medsebojnem spoštovanju narodne svobode tn o«" dotakljivosti državne zemlje živeti v mini, ae* lati v miru, a tudi iskreno »odelovati, da s« mir ohrani in okrepi v obojetstraasko ko»wW Obstoja nada, da gremo spet proti miru Dne 2. junija, na svoj god, je papež Pij XII. sprejel zbor kardinalov, poudarjajoč, da si še vedno prizadeva za ohranitev miru. Papež Pij XII. je v svojem govoru poudaril težave, skozi katere mora iti ves svet, težke krize, nezaupanje, bojazni in strah pred novo svetovno vojno. Poudaril je, da takšno stanje lahko dovede do velike nesreče in je treba zaradi tega iskati izhoda iz tega mučnega položaja, da bi narodi lahko šli na delo za splošno blagostanje. On bo ostal zvest svoji nalogi, ki jo ima pred svetom, da se človeštvu za vsako ceo ohrani mir in mu omogoči mirno delo im napredek. Poudaril je, da mora zmagati razum in da se težka kriza lahko s pravičnostjo, ki jo je treba postaviti pred silo. I.e na ta način se bo človeštvo oddahnilo in šlo mimo sedanjih tegob, ki lahko dovedejo do nastrašnejših posledic, če ne bo zmagal razum. Omenil je svoje delovanje ter dejal, da je pretekli mesec storil korake prav tedaj, ko je kazalo, da ni več rešitve pred novo nesrečo. Smatral je potrebno, da pošlje nekaterim glavnim državnikom svoje mnenje o svetovnem položaju ter jim napovedal pot, po kateri bi se lahko odstranila vojna nevarnost. Državnikom velesil je orisal svojo skrb, bojazen in razvoj v bodočnosti, ako bodo šli po sedanji poti. Opozoril jih je na vse težke posledice in izrazil željo, da se sedanja kriza čimprej odstrani. Opozoril jih je zlasti na dejstvo, da bo prišlo do strašnega prelivanja krvi in uničevanja človeštva, kar ni potrebno, če se ubere pravilna pot k mednarodni pomiritvi. Nato je sv. oče nadaljeval: Na naše prizadevanje smo od teh državnikov dobili jamstvo dobre volje, da bodo ohranili mir, ki ga želi tako mnogo narodov. Razen tega smo prejeli tudi obvestila o stališču in mnenju drugih uglednih državnikov, na katere smo se Na temelju teh pojasnil se je naše upanje v mir okrepilo, ker smo iz odgovorov videli, da se vodilni državniki zavedajo odgovornosti pred Bogom in pred narodi in da bodo storili vse, da preprečijo najtežje m najstrašnejše. Naše delovanje za mir je vplivalo na posamezne vlade, ki skušajo odstraniti ovire, katere obstojajo med posameznimi državami, tako da obstoja nada, da gremo spet proti miru. nilc kralja general Stefanovič, trgovinski minister Tomič, ban dr. Natlačen in ljubljanski župan dr. Adlešič. Primeren nagovor je imel predsednik velesejma Bouač, nakar je minister Tomič po jedrnatem govoru proglasil otvoritev velesejma. Naslednji dan, v nedeljo je obiskalo velesejem na tisoče ljudi iz mesta in z dežele. Ta dan si je ogledal velesejm tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Nekemu učitelju in učiteljici, ki sta pripeljala učence na velesejm, je g. Cvetkovič daroval 2000 din z željo, da v njegovem imenu učence pogostita in obdarujeta. d Pri saprtju ali pri motnjah r prebavi vzemite, zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d Novorojenček r zagrebški stolnici. Na binkoštni praznik popoldne je cerkovnik našel v klopi zagrebške katedrale novorojenčka, ki je glasno jokal. Cerkovnik je otroka vzel ter o tem obvestil policijo, ki sedaj išče mater. Če matere ne bodo našli, bodo punčko oddali v otroško zavetišče. d Zasebno žensko učiteljišče uršulink r Skofji Loki bo sprejemalo v prihodnjem šolskem letu 1939-40 tudi učenke, ki so dovršile meščansko šolo z odličnimi ali s prav dobrim uspehom. Absolventke te šole bodo imele prav iste pravice kot one državnih učiteljišč, torej tudi do državne službe. IZ DOMAČE POLITIKE p Dr. Korošec o dr. Malku. Na taboru Združenih delavcev v Ljubljani je govoril predsednik senata dr. Korošec med drugim tudi sledeče: Govoril bom o osebi dr. Mačka, ki je ena izmed osrednjih oseb pri delu za sporazum. Nočem omenjati njegovih duševnih vrlin in sposobnosti, to bi bilo laskanje. Dr. Maček ni samo dober Hrvat, ampak tudi do- Viak Siovenoe, vsak katolik le naročnik Mohorjevih Mig ggaroiito lih pri žflpniko ber Slovan. Krivico mu dela, kdor si upa misliti, da mu slovansko čustvo in mišljenje ni sveto. Govorite karkoli hočete, misiite o njem, karkoli hočete, vendar so le Slovenci, vendar so le Srbi dr. Mačku najbližji bratje na svetu. Dr. Maček ne pozna bližjih bratov na svetu, kakor so Slovenci in Srbi. Jaz cenim dr. Mačka in visoko mislim o njem. Zato pa tudi ne obupam nad delom za sporazum, po bolj ali manj številnih peripetijaii bo vendar le do njega prišlo. p JRZ bo sporazum uresničila. Glasilo JRZ, »Samouprava«, prinaša članek, ki se obrača proti nekim krogom, ki skušajo proti obstoječi stranki JRZ sejati nezaupanje a tem, da ji odrekajo jasno opredeljeno stališče v važnih političnih vprašanjih. »Samouprava« opozarja na izjavo vlade Dragiše Cvetkoviča, v kateri so smernice vlade, oziroma stranke čisto določno opredeljene. Te smernice gredo za uresničenjem programa JRZ, ki Je: enakopravnost državljanov pred zakonom, red in mir v državi, gospodarski napredek in socialna pravičnost, sporazumna in mirna rešitev vseh glavnih vprašanj in I sloge (srbsko: odiustva). Ta riačrt, piše »Sa* mouprava«, ne izključuje plemenske samobitnosti in JRZ je prva državna stranka, ki je javno priznala, da hrvatsko vprašanje obstoji in podala dokaze dobre volje, da so to vprašanje uspešno reši. V tem prizadevanju, da se reši hrvatsko vprašanje, kakor, tudi vsa ostala še odprta politična vprašanja, bo stranka vztrajala do konca. Ona je pripravljena, da doprinese vse potrebne žrtve v ta namen in da pokaže najvišjo mero dobre volje ter popuščanja, da bi se sporazum udejstvil in da bi se našla srečna ia koristna rešitev vseh spornih vprašanj. p Blagovni promet med Nemčijo in Jugoslavijo se je potrojil, kar je plod nemško-iugoslovanskega ustvarjalnega dela. Izvoz iz Jugoslavije v Nemčijo znaša 50% vsega jugo. slovanskega izvoza, katerega Nemčija plačuje z industrijskimi izdelki. Tako piše glasilo narodrio-aocialistične stranke »Angrif« v: svoji gospodarski prilogi. p Spoznavajo jih. Časopis »Hrvatsko je« dinstvo«, ki izhaja v Varaždinu, piše na uvodnem mestu o vlogi in značaju onih srbskih politikov, ki so se bili ta leta približali Hrvatom, katere so prej dosledno preganjali in pritiskali: »Ti srbski politiki so se vedno borili za to, da bi zadovoljili svoje last.te strankarske koristi, dočim jim je bila pomoč Hrvatom samo španska stena, za katero so skrivali svoje prave namene. Zdaj se je v polni meri pokazal pravi značaj in vloga tako imenovane združene opozicije in se je njena prava in popolna podoba pokazala v polni luči. To je obenem dokaz stare hrvatske resnice: Pomozi si sam, pa če ti i Bog pomočil NESREČE n Vrglo ga je pod kolesje. Te dni so bili na mariborskem glavnem kolodvoru zopet priče dogodka, ki jim je živo naslikal pred oči vse velike nevarnosti, v katerih je naše železniško osebje pri svoji težki službi. 51-letni premikač Jurij Bele iz Pobrežja je bil zaposlen pri sklepanju vagonov. Naenkrat je lokomotiva potegnila, ko je bil Bele še med vagoni, pa ga je vrglo pod kolesje. Nekaj metrov se je še kotalil pred počasi polzečo lokomotivo, potem pa ga je pritisnilo k tlom. Obležal je nezavesten. Sicer so še živega potegnili izpod lokomotive, vendar je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. mirna — .t_______1 -- n Novi požari. Ne mine skoraj teden V čuvanje mednarodnega ugleda ter narodne 1 Prekmurju brez velikega požara. Pred krat- Pouk zgodovine na koroških šotah »Koroški Slovenec« piše: V neki šoli v slovenskem delu Koroške je tainošnji učitelj narekoval otrokom sledeči zgodovinski sestavek: »Kako je postala Koroška nemška. — V 6. stol. so se Slovani priselili v našo domovino. Roparski Avari so bili njihovi gospodje, oni pa so se selili s svojimi čredami kot pastirji od pašnika do pašnika. Jarem avarske-ga gospostva jih je hudo tiščal, zato so zaprosili Bavarce za pomoč. Ti so jih osvobodili avarskega jarma in tako so se mogli Slovani raztreseno naseliti po vsej Koroški. V severni in južni Koroški so stanovali Frimki in Bavarci, medtem ko so se na srednjem Koroškem naselili v pretežni meri Slovani. Slovani so počasi privzeli višjo nemško kulturo, nava- de in jezik in tako je Koroška postala polagoma nemška. V neznatnem delu naše domovine je slovanstvo zapustilo sicer sledove, vendar pa se razen maloštevilnih izdajalcev priznava vse prebivalstvo k svoji nemški domovini. Severni duh je zmagal v zemlji. To so pokazali koroški boji in najbližja preteklost.« — Tako uči koroška šola slovensko mladino že nad pol stoletja, zato pač ni čudno, če med slovenskim koroškim ljudstvom zgodovinski, pojmi niso vedno popolnoma jasni. Vprašamo samo to: Kaj bi reklo svetovno, nemštvo in kaj bi rekli posebej vojvodinski in naši kočevski Nemci, ako bi jih mi 3amo zato, ker hočejo ostati Nemci, nahrulili z »izdajalci«? Z združenimi močmi nad jettko ! bo mučila na dolgi poti. Zenica je z vc.s Ban dr. Natlačen je prebivalstvu dravske banovine poslal sledeči poziv: Kakor vsako leto bo tudi letos v tem me-fcecu po vsej naši kraljevini protituberkulozni teden, ki ga prireja Protituberkulozna zveza. Namen protituberkuloznega tedna je, da se narod pouči o bistvu jetike in nje nevarnosti ter o tem, kako je treba živeti in ravnati, da se jetike obvarujemo; po drugi strani pa je inamen protituberkuloznega tedna, da se zbere čim več sredstev za zdravljenje tistih, ki so za jetiko oboleli, a sami nimajo potrebnih sredstev, da bi se mogli primerno zdraviti. Podprimo vsi — vsak po svojih močeh — Protituberkulozno zvezo v tem njenem res nad vse potrebnem in plemenitem delu za zdravje našega naroda! Sodelujmo pri tem njenem delu, a prispevajmo tudi za njen plemeniti namen od svojih sredstev, kar zmoremo! Protituberkulozni teden se prireja v sporazumu z državno oblastjo in naročam zato vsem podrejenim oblaslvom in institucijam, naj stoje v tem tednu Protituberkulozni zvezi ob strani z vso podporo. Vsem, ki se bodo pri tem udej-stvovali — bodisi v propagandi, bodisi pri nabiranju prispevkov — izrekam ie vnaprej svoje priznanje in zahvalo. kim smo poročali, da je ogenj uniči! dva velika mlina v Peskovcih in v Krogu ter napravil skupno 400.000 din škode. Nedavno je 6pet gorelo v Križevcih, kjer je bilo po vsej priliki požar podtaknjen v gospodarsko poslopje posestnika Kuronje. Ker je ob močnem vetru gorelo precej slame in sena, je bilo hudo groženih 9 okoliških kmetij. Gasilci iz Križevcev in Peskovc so 5 ur vztrajali pri gašenju in spretno omejili požar. Pri gašenju so bili poškodovani 4 možje, med njimi dva gasilca. Nesrečnemu posestniku, ki je bil zavarovan samo za 4000 din, je pogorelo vse gospodarsko orodje, 9 gospodarskih poslopij in precej sena. — Nič manjši požar ni bil v Dolini, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Aleks. Ritupera. Gasilci iz Vaneč, Bokrač, Moščancev in iz Doline so omejili ogenj, ki je divjal nad 3 ure. Rešili so tudi stanovanjsko hišo, pri kateri je pogorelo samo ostrešje. Skoda je krita z zavarovalnino. — V Kukeču pa je požar do tal uničil šupo, hlev in 2 gospodarski poslopji posestniku Ludviku Oškoli. Gospodar jo pustil v hlevu goreti luč brez stekla, kar je imelo usodne posledice in trpi zdaj znatno škodo. n Smrt v dimniku. Pred kratkim je šel delavec Sinigojeve usnjarne Polak Franc v Ljutomeru v dimnik, da bi ga temeljito osnažil. Ko je bil v rovu, ki vodi v dimnik, že okoli tri ure, pa ga ni bilo na svetlo, so ali gledat, kje je. Ko so delavci prišli do njega, so videli, da je mrtev. Potegnili so ga iz dimnika ter ga odpeljali v mrtvašnico. Zdravnik je ugotovil srčno kap. Bil je star 35 let, je viničar v Zgajnarjevi viničariji v Presiki ter je oče 7 otrok. ti V opomin drugim. V vasi Koraja okr. Bjelina v Bosni je muslimanski kmet Begič Murho obiral češnje. Pri tem pa se mu je prelomila veja in mož je padel na ograjo ošpičenih kolov. Kol se mu je zadri v trebuh, nakar je siromak umrl v bolnišnici. i* ^ .A.. Blagoslovitev »Jakličevega doma« v Dobrepoljah bo dne 18.. junija S939 ob dveh popoldne ob vsakem vremenu. Spored: Ob 2 pete litanije z ljudskim petjem; 2. ob pol Z govor in blagoslovitev .doma, potem akademija v novem domu in prosta zabava. Vabljeni vsi! n Vlak ji je šel čez obe nogi. 70-letna Neža Jerič, žena upokojenega železničarja iz Leskovca pri Pragerskem, se je napotila peš od doma v Slovensko Bistrico, da bi dvignila pokojnino za svojega moža. Ko je šla po cesti, jo je dohitel neki njen znanec, ki se je peljal na kmečkem enovprežnem vozu. Povabil je staro sosedo, naj prisede, da se ne sprejela ponudbo, no vedoč, da "je s tein^™ ma sebe obsodila na strašno smrt. Ko sta *" peljala od postaje Slovenska Bistrica naprel po cesti proti mestu Slov. Bistrica, jima je prisopihal nasproti lokalni vlak, ki obratuj« med glavno progo in mestom. Srečanje se j6 izvršilo prav na mestu, kjer je izpeljana ce sta čez tir. Ko je voznik videl prihajali v|8k je naglo pognal ter je prišel še pred prih«! dom vlaka čez tir. Tedajci pa se je začel konj plašiti, postal je čisto divji, ko je v.del nasproti sopihajočo lokomotivo, ter je i vso siio porinil voa ritenski nazaj, tako ua je prišel zadnji del voza na tir v tistem tre-nutku, ko je pridrvel vlak. Nesreča je bila neizogibna, lokomotiva je zgrabila voz in ga zdrobila, voznika je vrglo daleč proč ter je padel na mehka tla in ostal nepoškodovan, njegova sopotnica pa je padla na tir, tako da ji je vlak šel čez obe nogi ter ji jih odrezal. Ponesrečenko so takoj spravili na vlak ter ji za silo rane obvezali, potem pa so jo preložili na {»staji na mariborski vlak ter jo spravili v Maribor. Bilo pa je vse prepozno in nesreča je zahtevala njeno življenje. Prvo svidenje Pija XIL s Hitlerjem Novi vrhovni poglavar katoliške Cerkve Pij XII. in voditelj nove Nemčije sta se spoznala osebno pred 19. leti, ko je bii Pacelli papeški nuncij v Miinchenu. Bavarska je tedaj preživljala, kakor vsa Nemčija, hude čase. Komaj se je bila končala krvava revolucija, ki je izbruhnila od nasilja komunistične diktature, katero sta vodila juda Eisner in Toller. Čeprav si dežela ni bila še opomogla od re-volucijskih strahot, so jo že razjedali novi politični spori, v katerih so staie na eni strani demokratične stranke s centrumom, na drugi strani pa vsenemci, ki so v Miinchen poklicali maršala Ludendorfa. Hkratu pa je nastajalo novo gibanje, ki ga je vodil nepoznani bivši bojevnik Hitler. Sedanji poglavar katoliške Cerkve je imel v teh notranjih političnih bojih težavno stališče, toda je znal cerkvene koristi braniti in zastopati zelo spretno in uspešno, kar mu je ne le na Bavarskem, marveč v vsej Nemčiji prineslo veliko prijateljev. Meseca februarja 1920 je Hitler s svojima tedanjima najzvestejšima sodelavcema Feder-jem in Draxslerjem sestavil in razglasil program svojega gibanja. Ta program je obsegal 24 tečk. Tedaj ga ni nihče jemal zelo resno, saj so različna gibanja nastajala tiste dni po Nemčiji kar čez noč in čez noč tudi izginjala. Toda začetnik narodnega socializma je bil že tedaj prepričan o svoji zmagi in se je vedel kakor človek, ki mu je prisojena velika in odločilna vloga. Po razglasitvi svojega programa je nekega dne sklenil, da se bo začel pogajati ,., s samo Sv, stolico, da bi uradni cerkveni krogi podprli njegovo gibanje, ki je tedaj štelo komaj nekaj desetin pristašev. Proti koncu februarja 1920 je poslal nunciju Pacelliju 30 tipkanih strani dolgo spomenico s prošnjo, naj to spomenico pošlje Sv, stolici. Hitler je zahteval y tej spomenici od Cerkve sledeče: 1. Vodilni cerkveni krogi morajo zapove-dati, da preneha »nemoralna zveza med črnimi in rdečimi«, to se pravi, politično sodelo- vanje med centrom in socialnimi demokrati v Nemčiji, in 2. da mora Sv, stolica delovati s svojim vplivom za priključitev Avstrije k Nemčiji, češ da bo s tem katolištvo v Nemčiji ojačer.o, ker se bo v Nemčijo vrnilo toliko in toliko milijonov nemških katoličanov. V spomenici je bodoči voditelj Nemčija izjavil: »Če se to uresniči, bom jaz najmočnejša opora krščanstva, katero morem v Nemčiji rešiti samo jaz.« Pristavil je tudi, da je navzlic vsemu ohranil neizbrisen spomin na dunajskega katoliškega voditelja dr. Luegerja, češ da je ta prvi vzbudi! v njem protijudovska razpoloženja. Nuncij Pacelli je spomenico sprejel in se najprej natančno poučil o novem gibanju in o novem voditelju, ki se je ponudil, da bo rešii krščanstvo v Nemčiji, čeprav podatki niso govorili o kaki zakoreninjenosti narodnega socializma v ljudstvu, je nuncij vseeno sprejel Hitlerja in imel z njim dolg razgovor, Hitler mu je takoj v začetku odkritosrčno izjavil, da ne razume ničesar o diplomatskih fi-nesah, marveč, da je navaden preprost bojevnik (rabi! je besedo »Frontschweir.«), da pa začenja silno ljudsko gibanje, ki ga mora Cerkev podpreti, če noče izginiti. Nuncij tega seveda ni mogel obljubiti, češ da se uradni cerkveni krogi, zlasti pa Sv. stolica, ne smejo vmešavati v notranjo politiko Nemčije. Tako je poteklo prvo svideje med bodočim papežem Pijem XII. in bodočim voditeljem Nemčije, narodni socializem pa je takoj po tem zgodovinskem svidenju zavzel svoje znano stališče do katoliške Cerkve in do krščanstva. — (»Duhovno življenje«, Argentina.) Dolžnost vsakega katoličana ie, ^ zastopa vsak daa, eSi vsaki ari sn povsod Idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darov! m] wmgmW Uvedbo tega kongresa' RAZGLED PO SVETU BOLGARIJA s Bolgarija hoče južni del Dobrudže. Bolgarski predsednik vlade Kjuseivanov je pred kratkim v pariškem listu »Pariš Soir« jasno izpovedal težnje Bolgarije. Kjuseivanov je odkrito dejal, da hoče imeti Bolgarija južni del Dobrudže, ki je sedaj pod Romunijo, a koder prebivajo izključno Bolgari, nazaj. Vsem drugim težnjam so Bolgarija odpove, toda Dobrudže se odpovedati ne more. Bolgarijo verjetno podpira Turčija, ki bi jo rada pritegnila y angleški tabor. Turčija tudi pritiska na Romunijo, da bi Bolgarom ugodila. mmCiJA s riVindisch« ni nobena narodnost. Kakor je znano, se je pri zadnjem ljudskem štetju vpisoval za materni jezik na Koroškem pod silo krajevnih koroških razmer nemški izraz za koroško slovensko narečje »win-disch«. Tem bolj zanimivo postane vprašanje, kako Nemci lz rajha gledajo na to vprašanje. Pri naborih morajo fantje izpovedati tudi svojo narodnost. CIani vojaških komisij so večinoma častniki iz starega rajha. Ko so v Beljaku in Čajni prihajali k naborom poleg zavednih slovenskih fantov tudi številni naborniki nezavednih slovenskih družin, so navajali kot svoj narodni jezik »windisch«. Častnik pa jih j® kratko zavrnil z besedami: »Windisch< ui nobena narodnost, ter velel zapisnikarju: »Zapišite slowenischk Pred vojaško komisijo ni ugovora in tako je pojem »windisch< izginil ia vojaških zapiskov. Zelo hvalevredno bi bilo, če bi ta pojem izginil tudi iz pregleda o ljudskem štetju na Koroškem in če bi se celovški krogi od zavednih in narodnih Nemcev učili pravega vrednotenja. s Drobiš iz Korotana. 26. majk se je zgodila na progi Beljak-Spital v bližini postaje Giimern železniška nesreča. Osebni vlak, ki je vozil ob pol 7 iz eBljaka, je trčil v tovorni viak, ki je privozil iz nasprotne smeri. Pri nesreči so bili težko poškodovani: Edeltraut Miklavčifi, Josef Rauter in Fridjof Mihelič. --Dobrlavas, Bistrica v R., Galicija in Čajna dobijo v kratkem knjižnice, podarjene iz Berlina. — Pri Vernbergu je naplavila Drava truplo Janeza Steinerja, ki je utonil že lani .v avgustu, -s V Št, Rupertu pri Celovcu je nekdo streljal vrabce in po nesreči zadel delavko Heleno Tušar, ki je kmalu nato izdihnila. — Na podlagi odredbe deželnega šolskega sveta za Koroško se je z 20. majem spremenilo vodstvo sirotišnice »Vincentinum« v Celovcu. Za komisarja je postavljen Lintov, — Državna policija je zaplenila bolnišnico usmiljenih bratov v Št, Vidu ob Glini in jo izročila koroški deželni vladi v upravo.., FRANCIJA s Večina francoskih komunistov odklanja svežo s komunisti. Francoska socialistična stranka je imela pred kratkim svoj letni občni zbor v Nantesu. Na zboru so izbruhnila globoka nasprotja med Leonom Blumom, predsednikom stranke, in generalnim tajnikom stranke Faureom. Borba med obema voditeljema je trajala dva dni. Paul Faure je nastopil z najostrejšo kritiko ljudske fronte in zadržanja Bluma in njegovih ministrov, ki da so zakrivili, da je socialistična stranka izgubila oblast in poleg tega samo v pariški okolici Izgubila 100.000 članov. Faure je dejal, da je temu krivo Blumovo ljubimkanje s komunisti in boljševiškimi strujami. Zahteval je, naj zbor prepove članom stranke vsako sodelovanje pri katerikoli komunistični organizaciji. Blum se je branil, toda slabo. Porazno je nanj vplivala tudi prazna dvorana, v kateri se je peščica odposlancev kar izgubila. Prišlo je do glasovanja, pri katerem je bil s 5490 glasovi proti 1761 sprejet sklep, da je odslej prepovedano članom socialistična stranke sodelovati s komunisti. — Pri nas 3e pa še vedno najdejo delavci, ki vidijo v so-v je tih svojo rešitev. RUSIJA s Rusija e angleških predlogih •- še razmišlja. Važen dogodek zadnjih dni je bil govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, ki je odgovoril na angleško-franco-ske predloge o sklenitvi trojne vojaške zveze. Molotov je dejal, da angleški predlogi še niso zadostni, da bi Rusijo prepričali, da se lahko spušča brez skrbi v vojaško zvezo z Anglijo. Anglija mora dati še močnejša obvezna zagotovila, da bo prišla Sovjetski Rusiji v primeru vojne na pomoč, predvsem pa mora Anglija Rusiji zajamčiti pomoč, ako bi slednja Sargov, KALODONT proti zobnemu kamri t? morala pomagati kakšni napadeni baltski dr» žavi. Molotov je dejal, »da Rusija ne bo šla po kostanj v ogenj za kakšno drugo držav©«, ampak da zahteva enostavno vojaško zveafl^ ki bo za vse enako obremenilna in enak« obvezna. Pogajanja med Anglijo in Rusijo se»» daj trajajo še naprej. Ljubljanski velesejem je ©tvoril v sobota trgovinski minister Tomič v navzočnosti kraa Ijevega odposlanca. Čeprav je sejimišče velita! 40.000 m" iai je v zgradbah 8000 m' raw«taw nega prostora, je vse do zadnjega količka za« »edeno. Kar izdelujemo doma, je zastopan«, Posebao bogato pa so podane razstave po« hištva, poljedelskih strojev in avtomobHovti' Zanimive eo razstave slovanskih ženskih rod« nih del, turizma, obrambe prebivalstva «5 prime? napada is zraka in male obrti. L« oglejte si velesejem, ki traja do 12. junija ia je največja slovenska gospodarska prireditev^ Ka železaicak imajo obiskovalci polovi&Ki voznino, DROBNE NOVICE 86% italijanskih letal, ki so sodelovala španski vojni, se je vrnilo nepoškodovani ti domov. 3000 letal na mesec bi proizvajala 'A» glija v primeru vojne. 300 ljudi jo našlo smrt v enem dnevu pra avtomobilskih nesrečah v Ameriki. 4000 legionarjev je padlo v španski vojni, Nenapadalno pogodbo bosta te dni pod* pisali Nemčija in Le tonska." ' Davek na pijance je uvedla ameriška dS» žava Urugvaj. 12% od letnih dohodkov! Poljska jc prepovedala prodajo nemšklli časopisov in knjig. ! 1200 km eest bodo zgradili Italijani v "Al« baniji. 1 Vesti o novi delitvi Slovaške med Ma* džarsko in Nemčijo se množe v angleškem tisku. ' Belgijski teraij |e povabil angleško kr«« Ijeva &vi»fieo» naj uradno obišče Belgijo. Na pretekli teden potopljeni angleški podmornici »Thetis« j» aeiko smrt 90 moS* narjev, Glavne točke nov 1 Glavne točke albanske ustave so te-le: Albanija je ustavna monarhija. Kralj Albanije je kralj Viktor Emanuel III., čigar naslov je kralj Italije in Albanije in cesar Abesinije, Albanska zastava je rdeča, z dvoglavim črnim orlom in liktorakim znakom. Državni jezik je albanski, — Zakonodajno oblast opravlja kralj skupaj » vrhovno fašistično zvezo. Izvršilna oblast pripada kralju in se v njegovem imenu vrši vaa uprava. Vrhova! fašsstovski svet je sestavljen Is centrala« uprave albansk« Sa&i-stovske stranke In iz članov osrednjega gospodarskega odbora. Veroizpoved je svobodna. Sodna oblast je neodvisna. Sodne razpra- t albanske ustave ve so javne. Posebna določila, podobna določilom italijanske, ustave, ki se na to nanašajo, veljajo za dolžnosti ia pravice državljanov. Albanska vlada je sklenila prekrstiti pristanišče Santi Quaranta v Porto Edda. Tako je albanska vlada želela počastiti grofico Eddo Ciano, Mussolmijevo hčer. Obenem j« vlada sklenila izvoliti za častnega meščana tega mesta državnega podtajnika vojnega ministra Pa-riaašja. Minister Ciano ia albanki zunanji mm-ster Dino sta danes podpisala dogovor, po katerem upravlja odslej diplomatsko službo Albanije italijansko zunanje ministrstvo. Bogellub Predsednik Tiad® DragiSa Cvetkov* govori v Cnionu. V dvoran. >Unicna< me4 d ^»Um ^^ %m I>elcl@t4al Vse, ki hočete biti moderno, lepo (n poceni oblečene — ste povabljene, da si ogledate zalogo r ta.' novrstruli pomladnih in letnih vzorcev volneja in svilenega blaga za obleke in bluze, dilenrobcer, nogavic, krepdešinov. ročnih torbic, svilenega perila itd. pri Ivan A. Oroselc trgovina z mešanim blagom Trebnje na Dolenjskem najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državL Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vara pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«) Ljubljana, Jugoslov. tiskarna, ij Ealaea >Bellevue< v Berlina, kjer sta prebivala ne« namestnik Pavle in kneginia Olga, ko eta bila na obiskn r Berliinu Sprejem na kolodvoru; od leve na desno: predsednik ZZD, dr. Anton Koroše*. trgov, minister Jevrem Tomič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovii in baa dr. Marko Jiatlače«. Sprehajališč i Tiroliju V trs« k® biio »DetaeSJsba«! (Jarijin trg v Ljubljani leta 1850 Slika Ljubljane is srede XVIII. stoletja Bronasti kip Rimljana is stare Emone, ki se daj nahaja v ljubljanskem muzeju Rimski lid na Mirjn Žale pred pokopanem Sr.Krii«, kjer bed« »mrli LjubljaBiaai, dokler ne nastopijo ^ v r r- vulnjo pot na pokopaližf® VI. mednarodni # e kongres Kristusa Kralja v Ljubljani ^ Od 25. do 30. julija t939 * T o r e k, 25. j u 1 i j a 18.00 Otvoritev kongresa v stolnici. »Veni sancte«. Otvoritveni govor predsednika kongresov Kristusa Kralja, škofa dr. Gregorija Rozmana. Blagoslov. 19.00 Slovesna otvoritev kongresnih zborovanj v Unionu. Govori kanonik dr. Friderik Mack — Luxemburg. Sreda, 26. j u 1 i j a Predmet zborovanj: Verski preporod. 7.00 V stolnici maša s pridigo v francoskem jeziku. 9—12 I. študijsko zborovanje v Unionu: >Bistvo in cilj verskega preporoda.« Referent: župnik dr. Laros — Koblenz-Stoizenfels (nemško). Koreferent: dr. Viktor Korošec, univ. prof., Ljubljana (slovensko). Razgovor po jezikovnih skupinah. 16—18 II. študijsko predavanje v Unionu: »Sredstva in pota verskega preporoda.« Referent: P. Galileo Venturini, Rim (italijansko). Koreferenti: prof. dr. Marceiin, Pariz (francosko); direktor Gaidynski, Poznanj (poljsko); Salvato-re Camera, drž. poslanec, Neapelj (italijansko). 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20.30 »Cerkveno leto v slovenskih pesmih in šegah.« Čete tek, 27. julija Predmet zborovanj: Nravni preporod. 7.00 V stolnici maša s pridigo v poljskem jeziku. 9—12 III. študijsko zborovanje v Unionu: »Vzgoja novega nravnega rodu.« Referent: ekscelenca pom. škof Rogerij Beaussard, Pariz (francosko). Koreferenti: P. Ledit S. J., Rim (francosko); Karitasdirektor Stchlin, Pforzlieim (nemško). 16—18 IV. študijsko zborovanje v Unionu: »Krščanska vest v javnem življenju.« Referent: ekseel. nadškof dr. Josip Ujčič, Belgrad (slovensko). Koreferent: generalni vikar Quenet, Pariz (francosko). 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20.30 Koncert slovenske nabožne pesmi v Unionu. Priredi glasbeno društvo »Ljubljana«. Petek, 28. julija Predmet zborovanja: Svet za Kristusa! 7 V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku. 9—12 V. študijsko zborovanje v Unionu: »Moderni apostolat«. Referent: univ. prof. dr. Swiczawski, Lvov (poljsko). Koreferent: kanonik dr. Anton San-cliez, Palma de Mallorca (špansko). 16—18 VI. študijsko zborovanje v Unionu: »Sodelovanje laikov pri verskem preporodu.« Referent: P. Bangtia S. J., Budimpešta (madžarsko). Koreferent: dr. Zitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana (slovensko). 19.30 Večerne pobož-nosti po cerkvah. 20 Slavnostno zborovanje v Unionu. Sobota, 29. julija. 8 Mladinska pobožnost na Stadionu. 9 Zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici. 15.30 Sklepno študijsko zborovanja v Unionu. Poročilo o delu študijskih dni, objava in sprejetje resolucij. 18 »Igra o kraljestvu Kristusovem« na Stadionu. 21 Večerne pobožnosti po cerkvah. Nedelja, 30. julija. 9 Na Stadionu pontifikaina maša s pridigo. 14 Sprevod katoliških organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov in Povsod Boga. Krasen uspeh I. slovenskega delavskega tabora Zveza združenih delavcev si napram tem nekrščanskim organizacijam, ki vodijo delavstvo proč od Boga, od naroda in od cerkve postavila za temelj svojega gibanja načelo, da se bo borila proti boljševizmu za slovenski delavski stan v soglasju z preizkušenimi voditelji slovenskega naroda in z vsemi pridobitnimi sloji. Po triletnem delu, po mnogem nasprotovanju s strani boljševiško usmerjenega delavstva, po nasprotovanju nekrščansk. časo-pjsja jo Zveza združenih delavcev v sami Ljubljani priredila svoj prvi slovenski delav- Zveza združenih delavcev, slovenska katoliška delavska organizacija, ki neumorno dela na edino pravih katoliških temeljih za srečo delavskega stanu, je pretečeno nedeljo priredila svoj I. slovenski delavski tabor. Zveza združenih delaviev je 5e mlada organizacija. Stara je komaj dobra 3 leta. Njeni voditelji in organizatorji pa so v teh treh letih g svojim neumornim delom dosegli za delavski stan, tako ia poedinc« kakor za celoto, mnogo več, kakor pa so preje razne drugo nekrščanske organizacije dosegle te-Jfom desetletij. ski tabor. Ta tabor je Zveza združenih dela cev proti mnogim pričakovanjem in napove dim, da ji ne bo uspei, izvedla z izredno di scipliniranostjo v takem redu in v takem si" jaju, kakoršnega doslej še nobena delavska organizacija pri nas ni izvedla. Na tabor ie prispelo iz vseh strani Slovenije na tiSOf9 delavstva, ki je v najlepšem redu v poteku cele prireditve vzorno manifestiralo za delo in za zmago svojega pokreta. Tabor se je pričel v zgodnjih jutranjih urah z budnicami in s pohodi posameznih skupin po ljubljanskih mestnih ulicah ob spremljanju številnih godb. Mesto samo je začelo dobivati čimdaljebolj utis delavskega taborenja. V organizaciji strnjeno delavstvo so je zbralo k skupni službi božji v ogromni cerkvi pri sv. Jožefu, nakar je Šlo v pestrem zares lepo organiziranem sprevodu po kra. jevnih šn strokovno urejenih skupinah ob spremstvu godb z mnogoštevilnimi zastavami in znaki svojega dela do Uniona, kjer 30 jiij pričakovali predsednik vlade Dragiša Cvetko« vič, naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek, minister dr. Tomi<{ naši slov. senatorji, naši poslanci, več banskih svetnikov in županov iz delavskih okrajev, predstavnikov mnogih naših organizacij in oblasti. Tu je sprevod krenil v Union in do zadnjega kotička napolnil veliko dvorano tega hotela in vse stranske dvorane. Velika množica pa je morala ostati na cesti, ker je v dvorani zmanjkalo prostora. V dvorani je biia nato manifestac. zborovanje, na katerem m med neprestanimi pozdravi in navdušenimi manifestacijami govorili: naš narodni vodi« telj dr. Korošec, minister dr. Krek in predsednik vlade Cvetkovič. Po končanih govorili je delavstvo v potrditev svojega programa, da hoče ostati zvesto slovenskemu narodu, zborovanje zaključilo s petjem slovenske naroda« himne. Zveza združenih delavcev, edina v slo« vensko katoliško enoto učlanjena delavska organizacija, je s tem taborom pokazala uspehe svojega dela in svojo trdno voljo, voditi delavstvo na temelju krščanskih načel da končne zmage. Zveza združenih delavcev bo v doslednosti borbe za svoje načelno stališče in v svoji brezprimerni pridnosti za koristi delavstva brezdvomno tudi končno zmagala m je dolžnost vsakega slovenskega vernega delavca, da se v tej organizaciji učlanL V Tvojem varstva Sinil evet jo v Tvojem varstvu. Kristus, Kralj naS in Gospod. Slava Tvojemu vladarstvu naj razlega se povsod I Glej dobrotno iz vdšine Kralj človeštva, slednjo stvar. Tvoje naše bo družine, Ti tjirn bodi gospodari Vlada} zemeljske rodove, vsem v ljubezni gospoduj; blagoslovi nam domove, v njih prebivaj in kraljuj! Naša mila domovina, Tebe ljubi in časti, Tvoja bodi kraljevina, čuvaij jo do konca dnit UmbarsKJ. PO domovini 50 letnica, samostana karmeličamk na Selit Dne 12. junija bo 50 let, kar je bil ustanovljen samostan karmeiičaak na Selu pri Ljubljani. Ta jubilej bomo obhajali s posebno tridnevna Selu vsa ta leta. V soboto 10. funlja bo ob 5.30 prva tiha sv. jiico v zahvalo za vse dobrote, ki jih je Bog delil maša, ob 6.30 slovesna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Popoldne ob 6 govor: Pod varstvom Matere božje in sv. Jožefa. Govori g. škofijski kancler Jožo Jagodic, Pete litanije Matere božje in blagoslov. V nedeljo 11. junija bo ob 5.30 prva tiha sv. maša, ob 6.30 slovesna peta sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. — Popoldne ob 6 govor: Sv. Rešuje Telo, življenje našega življenja. Govori g župnik Alojzij Košmerlj. Pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov. V ponedeljek 12. junija, na ustanovni dan, bo ob 5.30 prva tiha sv. maša, ob 6.30 slovesna ponti-fikalna sv. maša pred irpostavljenim Najsvetejšim. Nato sv. maše ob 7.30, 8, 8.30 in 9. — Popoldne lz raznih krajev Koprivnik v Bohinju. Redke so po malih fn-rah slovesnosti zlatih porok, ki sta jo obhajala na binkoštni ponedeljek Korošec Jakob in žena Julijana p. d. Skrivnikova s Spod. Uorjuš. V krogu svojih otrok in vnukov sta prišla k zlatoporoč-nemu obredu, kjer jima je domači R. župnik toplo govoril. Naj se ju spomni tudi »Domoljub«, ker sla že dolga leta zvesta naročnika in bravca. To je res v faii družina, ki zida V6e na Bogn. Sama vzorna katoličana, sla tako vzgojila tudi vseh svojih 10 otrok, ki vneto sodelujejo pri Prosvetnem društvu, vnuki pa pri Fantovskem odseku. Čila sta in zdrava, da bi jima komaj polovico toliko let prisodil kakor jih intala, pa ne od ob 6 govor: Hvalite Gospoda, ki je dober. Govori g. prof. dr. Ciril Potočnik. Pete litanije sv. Jožefa, zahvalna pesem in blagoslov. V 6po»nin na 50 letnico je izšla posebna knjiga, naslovljena Karmelski spomini. Izdal Karmel na Selu, Ljubljana-Mostc. Broširana 24, vezana 34 din, Slika zgodovino ustanovitve, življenje prvih redovnic na Selu, njih vzore in stremljenje, njih življenje, boje in smrt. Pa tudi življenje karmeličank v splošnem. Knjigo krasi več lepih slik v bakro-tisku, nekatere tudi iz notranjosti samostana. Ča-ativce sv. Male Terezije bo posebno zanimala, saj podaja isto življenje, kakor ga je živela Jezusova Mala Roža v Lizjeju. Toplo priporočamo! Najlepša priprava na zahvalno tridnevnico in radostno razpoloženje, ki ga bo Jezusova Cvetka dihnila V6em srcem v iuhilejnih dneh na Selu. Med nami bo kakor morda še nikoli. Ze pripravlja svoje rože! Hitimo ponjel dobrot življenja, čeprav smo v nekem predavanju o Gorjušah v radiu slišali, da 60 Skrivnil.ova mama nekaj ducatov kur pospravili, ampak od pridnega dela in skrbi na vzorno urejenem posestvu Naj slavljenca prav tako krepka obhajata še kak jubilej. — Na Spod. Gorjušah bosta v kratkem še dve zlati poroki. Tako naš gorski zrak ohranja pri zdravju. — Te dni se bodo naši kraji kar izpraznili, »zbasali« sc bodo v planine s kravami, potem pa pridejo letoviSčarjl uživat gorski zrak in mir. V naših hribih pozdravljeni in dobrodošli 1 Lini barska gora pri Moravčah. Častilcem sv, Valentina sporočamo, da se vrši običajni vsako-lelni romarski shod letos.na nedeljo pred kresom dne 18. junija. Cerkveno opravilo bo sledeče: Na predvečer v sobolo bodo ob pol 7 večernice. V nedeljo zjutraj bodo sv. maše ob pol 5, pol 6 in ob 10. Oba dnova bo dovolj spovednikov na razpolago za prejem sv. zakramentov. Preskrbljeno bo tudi za telesna okrepčila. Cerkev sv. Valentina je starodavna božja pot, na 708 m visokem hribu, s katerega je krasen razgled in je zelo priljubljena izletna točka. Dostop je lahek iz vseh strani, bodisi iz Moravč, Krašnje, Blagovice ali iz Peč; najbližje je iz Sp. Lok, ki leže ob državni cesti Ljubljana—Celje. Odtod je do vrha 40 minut pešlioje. Begunje pri Cerknici. Dolgo sem leto« sedel v zapečku, jaz, ubogi meniševski dopisnik. Nisem si upal iti ven, da bi se razgleda!, kako je kaj v Begunjah. Mraz je bil in dež, in mene. ki imam mrzlo kri in stare kosti, me rado zebe. Včerajšnje sonce pa me je zvabilo ven. — Lepo je pri nas, kadar sonce sije. Polje je sicer zaradi deževja za-oslalo, bo pa sedaj bolj pohitelo. Bog nikoli no zamudi. — O binkoštith je bilo prvo sv obhajilo, tako slovesno kot že dolgo ne. Cerkev je bila praznična in okrašena, kot svež šopek, ki ei ga fant zatakne v lepem nedeljskem jutru za klobuk. ■— Pokopališče je sedaj lepo urejeno in čedno. — Pripravljajmo se leto« z veliko vnemo za kongres in skrbimo, da se ga bo naša fara udeležila v velikem številu. Popcljimo s seboj takrat vso našo šolsko mladino, da se že v mladih letih okrepi in utrdi v njej ljubezen do Kristusa Kralja. Sv, Audrai v Halozah. Neprestani nalivi od binkoštne nedelje dalje so dosegli svoj višek v noči od torka na sredo (30,— 31. maija). Takrat je lilo kakor iz škafa. To noč so nalivi napravili ogromno škodo. Trg sv. Andraž v Halozah je bil pod vodo, tako da so ljudje, ki so prišli k Imar-nicam, šli do glešnja po vodi. Ces^e so nalivi močno poškodovali — Te dni sta se za vedno poslovila od nas Mlakar Jožef in Kmetec Janez iz Strmca; med nebeške krilatce je šla hčerka Zavca Antona. Pokojnim večni mir! — Haložani imamo še mnogo dobrega vina naprodaj. Cena je od 3.50 din naprej. Trebnje. Te dni smo pokopali Frančiške La-diba iz Dol. Nemške vasi. — Dne 30. maja je zapustil solzno dolino Janez Čelik iz Medvedjega sela. — Dne 29 maja je za vedno zatisnil svoje trudne oči Žafran Jože, bivši župan trebanjsko občine. — Dne 4 junija je obhajala 55letnico obstoja gasilska četa Trebnje. Skocijan pri Mokronogu. Spet smo prizadeti So povodrejri. Posebno udarjene eo vasi: Dobrava, užja mlaka. Hrvaški brod, Zameška, Mršeča vas RAZNO Katoličani v Budimpešti Pred svetovno voijsko katoliško življenje v Budimpešti ni bilo kaj prida. Saj je bilo xnano, da je Budimpešta vsa po-židovljena ter sila pokvarjena. Po svetovni vojski se Je stvar močno na balje obrnila, kakor kažejo te številke: V Budimpešti je danes 43 župnij, izmed katerih pa jih je 24 šele po vojski nastalo. Svetnih duhovnikov je v mestu 384, redovnih pa 542, kakor tudi 1970 redovnic. Poleg 62 duhovnih profesorjev, ki uče katoliški verouk na srednjih šolah, in poleg 75 katehe-tov na ljudskih šolah, je le 180 laičnih lcatehetov, ki pomagajo duhovščini učiti verouk. Katoličanov je v Budimpešti nekaj nad 650.000 kar je več kot 61%. Protestantov kakih 180.000, torej nekako 12%. Judov pa je več kot 200.000, skupaj 20% vsega prebivalstva. V mestu j® 22 moških in 76 ženskih samostanov. Živahno deluje tudi katoliška akciia, Iti prireja Poučna predavanja in tečaje. Besede (Povest) Spisal N. Velikonja. Ilustriral akad slikar L. štišmell Slike la tromesečne kronika o naših krajih. XXIII. Rezi k i n a pot; bolje, da bi je ne bilo. Rezka je hodila po hiši zamišljena in potita. Polagoma se je šele začela zavedati, kako se je nespametno spozabila. Kar pametijo ljudje, se niso fantje stepli pri mrliču, kaj šele dekleta. Sama ni vedela, kako je prišla domov. Vedno je še videla, kako se ji reži široki Joz-ljev obraz in kako ji je potegnil ruto na oči, da se je opotekla. Bilo ji je žal in bi rada popravila, toda v njej je prevladovala trma in prepričevala se je, da rajši od kesa umre, kakor bi koga prosila odpuščanja. Posebno pa še Polonco! Polonco, ki je po pastirju pošiljala Francetu srček! In France! Kako se je obnašal! Ali se nt umaknil, namesto da bi bil šel z njo? Umaknil se je, da mu ni bilo treba pokazati, s kom drži, hinavec! »In še hočem, naj pride pod okno. Hinavec!« Tiste dni ni šla nikamor. In če je morala v vrtiček, si je povlekla ruto na oči. Kakšne hude ure so imeli lonci in kožice! Še maček, ki se ji je drugače motovilil pod nogami, je tiste čase čepel na njivi in čakal miši. Mati jo je opazovala ter si želela, da bi prišel Andrej. »Zdaj je čas,« si je mislila. »France je prejel od Polonce srček in Rezka se je z njim sprla. Jeza je še pijanca spreobrnila. V jezi je voznik šel pri praznem vozu in iz jeze si tudi dekle fanta prebere.« In Rezka je edinka, bo imela veliko posestvo in za oko je prijazna. Mlakanca je bila Bregarjeva! Zato naj Rezka premisli! Rupanca je tudi tako storila. Z Vidmarjem 3e je bila sprla in je prišel Rupar. Vidmar- je res bil pri vojakih in je bil Rupar sam, toda sprla se je bila in se poročila. Ce se je spomnila. V začetku ji je res bilo hudo ter je skrivaj jokala, potem pa je udarila z nogo ob tla, kakor ji je nasvetoval nune Stepančič pri spovedi. Udarila in stisnila aobe. Vsi Vidmarjevi pogledi in ves njegov smeh je ni premaknil. Ker nekaj se privadi, nekaj se pozabi, če je mož dober. In da bi Rupar ne bil dober! Samo Franceta ni mogla in če se je prikazal, je bila nevoljua. Kakor je starega zagovarjala, je Franceta tožila. France je bil pač druge matere sin. Ce ga je Rezka hvalila, ga je ona grajala. Za vse njegove napake je vedela; če je kje hodil z dekleti, je zanesljivo izvedela. Huljka je materi toplo prinesla in nikoli zastonj. Zabele in moke in kave in sladkorja! Zato je Ruparici novi prepir med Rezko in Francetom zelo dobro prišel in Andrej je prost ter ninn nobene. Za Siegla se ni zmenila. Kaj pa bo? Službo ima res, toda prestavijo ga in kaj bo potem Rezka s posestvom? Mara ga pa ne. Ce ne, bi se drugače norčevala iz njega. Z njim draži in podžiga Franceta. To Ruparica dobro vidi. Zdaj se je sprla, zdaj jo čas. Klin je treba s puharjem,1 kadar je čas. Zdaj je hip, da se močno zamahne, ker je hlod pokazal razpoko. Samo da bi Andrej prišel. Iskala je Huljko in ta je rekla, da je vse dobro in na pravi poti, samo treba da jo počasi in kakor da se nič ne mudi. Samo da se Rezka in France ne pobotata! Ce bi se moglo kaj narediti, da bi se hlod še bolj klal. Rezka se je spravljala spat, ko je zaslišala rahlo trkanje na oknu. Prisluhnila je. Bilo je znano trkanje: Kratka sekira na dolgem toporiSču, s katero se zabijajo kline. 6' In Oisti breg. Izračunano je, da je v teh vaseh najmanj 200 ha rodovitnega in prej krasno obetajočega polja pod vodrio gladino. Rastlinstvo, kakor razna žita in drugo bo vse pognilo, kolikor ni že ob prejšnji prvi poplavi. Kmetje v strahu in obupu gledajo v bodočnost! S trdim zaupanjem so še enkrat obračamo s prošnjo na vse pristojne oblasti za pomoči Retje - Luški potok. Dne St. maja smo spremili k večnemu počitku Ivano Lavrič v 19. lotu starosti. Bila je članica Marajine družbe in cerkvena pevka. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb. Hvala vsem fantom in možem, dekletam in ženam, družbam in društvom, ki so pripomogli z veliko udeležbo, da je bil pogreb rea nekaj veličastnega I Črneče pri Dravogradu. Gasilska četa si je nabavila novo motorno brizgalno, ki bo v nedeljo dne 11. junija blagoslovljena. Ob pol devetih sprejem gostov na posla ji, ob 9 blagoslovitev brizgalne in sveta maša na samostanskem vrtu šolskih sester. Ob 11 bo gasilska vaja z motorko ia nato prosta zabava. Vojnik pri Celiu. Vsi iskreno pozdravljamo misel, da se tukaj postavi »Prosvetni donu, ki naj bi bil žarišče in središče vojniške prosvete. Brez dvoma je, da bodo vsi po svojih močeh sodelovali pri gradnji. — Starši, komu boste izročiti svoje sinove in hčere, ako hočete, da se bodo vzgajali v katoliškem duhu? Gotovo Fantovskeuiu odseku iu Dekliškemu krožku. Male dole pri Vojniku. V naši vasi imajo v večini naročene samo katoliške časopise. Kjer pa Š8 sploh nimajo nobenega, je zdaj najboljša prilika, da »Domoljuba« naroče za drugo polovico leta. Pristava pri Vojnikn. Dela na naši cesti so bila v živahnem razmahu. V juniju se bo menda število delavstva znatno zmanjšalo zaradi nujnega dela na polju.. Upamo, da ee bodo drugi mesec vsi delavci spet zaposlili. Sv. Jakob ob Savi. Katol. prosvetno društvo pri Sv. Jakobu ob Savi bo v nedeljo 11. L m. proslavilo 30 letnico svojega neumornega de:o-vanja za izobrazbo naše mladine Dopoldne ob pol develih bo zbirališče pred Prosvetnim domom pri 3v. Jakobu za članstvo Prosvetnih društev in članstvo ZFO in ZDK. Ob 9 bo sprevod skoza Pod gori oo v Sotesko, kjer bo sveta maša in po sv. maši zliorovanie. — Popoldne ob 3 bo na vrtu g. Za,ca (p. d. Bašca) v Soteski velik javni telovadni nastop Zasavskega okrožja ZFO in ZDK z < jako izbranim in lepim sporedom. Vsi ki ljubite našo slovensko mladino, pohitite v nedeljo k i>v. Jakobu Ui pokažite svoje navdušenje za nase katoliške mladinske ustanove! Javor pod Ljubljano. Ono nedeljo sta oblia-fala zlato poroko spoštovana zakonca I'rane in Jera Jančar iz Besnice 19. Kljub visoki starosti sla še zelo čvrsta in trdna, četudi sta morala zelo trdo delati na svojem posestvu, ki sta ga KPKsi^ M i I 1 (wSsHT 4- t* ' taK HHhR: , 8» «-9BH Hb^HKIvC ammBttBBBsBp jM «' ^tojBRi MH&Mt Jh^"''- jHf> H|r j, m-' fflB mmBbBmmMI?- , nti gjij 'iM HHHHBRHOL^i s svojo pridnostjo in varčnostjo lepo uredila. V srečnem zakonu se jima je rodilo 8 otrok, 4 sinovi in 4 hčere. Zlato poroko sta obhajala v krogu svojih treh hčera in treh sinov, ki so že vsi dobro preskrbljeni in 32 vnukov. V zgled drugim moramo omeniti, da v svoji globoki vernosti nista nikdar opuščala nedeljske sv. maše, četudi je njihov dom nad ar,o uro oddaljen od iupne cerkve, pri kateri je mož cerkveni ključar ie dolgo vrsto let. Bog vaju ohrani zdrava še tja I do železne (>oroke! Brezovica pri Ljubljani. Slovesna 36 letnice katoliškega prosvetnega društva , u1 zovioi 1k> sledeča: Na predvečer 17. ijuiiii« t 8 v Katoliškem domu slavnostni večer ft° ^ točka tega večera bo Finžgarjeva »Verisa^p* tej igri igrajo skoraj samo tisti igralci ki L i v začetnih letih društva sodelovali V i i 18. junija ho ob 8 ajutraj zbiranje gostov na rt rišču Velkavrha. Potem odhod na telovadile bo ob 9 sv. maša. Po sv. maSi pa bo velik ii.JK tabor. Popoldne ob 3 bo telovadni nastop S odsekov in krožkov barjanskega okrožia 7uo • ZDK. Po telovadbi bo domača zabeva n s J° g. Majenja. Pri celodnevni prirediivi ifira znana godba iz Mengša. Ker bo ta tabor ed'i„, večja prireditev v barjansko - notranjskem de « ljubljanske okolice, pač nobeden prijatelj n>ša mladine 18. jiunija ne Ik> ostal doma. Hotič pri Liliji, Gasilska četa v HoBu i<, proslavila v nedeljo 11. junija 10 letnico svojem obstoja. Ob pol 2 sprevod gasilcev v župno e«. kev, kjer bodo litanije. Nato pri gasilskem domu prosta zabava. — V Zapovljah je odšla v večnost v starosti "0 lot Škarja Marija. Naj počiva v miru! Moravče. Te dni so prebelili cerkev »v. An. dreja in izravnali prostor med obzidjem, ki j« ostanek nekdanjega obrambnega taliora.' Pripovedujejo, da je bila ta podružnica nekdaj lama cerkev moravške župnl.e. Pravih zgodovinskih po-datkov nimamo, ker je 1. 1761 pogorelo morav-ško župniišče — Na prireditev v Kraseah v nedeljo 18. junija se gasilska četa marljivo pripravlja. Na sj>oredu je velika tombola, ki naj M omogočila nabavo nove motorne brizgalne. Ajdovec pri Žuiemberku. Neprestano deževji nas zelo ovira pri pol/skem delu. Kljub temu smo pa vendar zadovoljni, da elito v hribih in nam ne grozi povodenj kot po bližnih dolinah. Zel« se nam smilijo l,udj» v sosednji fari v vasi Glo-bodol, ki so že nad teden dni skoraj zaliti i vodo. Ubogi kmetje, ki jim bo skoraj eno tretjino poljskih pridelkov popolnoma uničenih. — Vedno deževj« nas tudi ovira pri graditvi Prosvetnega doma Stavba bo res stala ogromno denarja, ki ga še nimamo, pa pri tem nas bodri zave»l, da jt) z nami vsa lara kot en mož. To vzajemnost je (»kazala tudi zbirka, ki smo jo izvedli po fari, saj so farani darovali skoraj 1(1.000 din, in to » tako slabih razmerah. Posebnost in rzjiodbudna zavest za zidavo je pa to, da je prav vsaka hiša v fari kolikor toliko darovala za Prosvetni dom in s tem vidimo, da nimamo prav za prav no- »France! France!« ji je sililo v misli. Obotavljala se je. ali bi pogledala. »Rezka!« je klical. Ker se je obotavljala, je prej prišumela mati in zaprla vrata. Ni bilo več klica. Rezka je bila vsa zmedena. Tisto noč ni zatisnila oči in zjutraj je imela oči rdeče. In zdaj jo je tlačilo in bolelo. »Ali je trkal?« je vprašala mati. »Nisem slišala!« je rekla Rezka ter si potisnila ruto na oči. Hudo ji je bilo. »Samo, da nisi!« Prišel je, da bi popravil in povedal, pa ga odženo. Morala je k Stomažem. Naglo je stekla čez Vrh in pred kapelico. Sv. Ivan je bil s svojimi kresovi mimo, a venci iz rjavih lilij, bele in pisane trave, pestrega ga-dovca in belih ivanjšic so še zmerom viseli in kimali, da so se lomili in osipali, travniška salvija in ranjak, zvočnice in nokota, pisana trava in bezgovo listje. Dekleta so bila nabrala celo naročje poljskega cvetja, da bi varovalo zoper nesrečo in bolezen, uroke in še zoper vse to, kar se ne pove. Vse je bilo po bregu še raztreseno. Tam, kjer se je ubil Drejc. Okoli kapelice so po-metle, toda po bregu niso upale, ker je zdaj le nevarno; suho je ter se spodrsne na smajni brežini. Sentjanževke in praprot, ostrožnik in kresnik so štrleli izpod strehe bih so že vsi goli in le tu pa tam je visel droben cvet,' suh in siv s stebla. Na oltarčku je ležalo nekaj šopkov, ki jih je nekdo položil pozneje. Videlo se jc, da so šele napo! oveli, na ograji je visela glogova vejica, ki jo je bil voznik vrgel s ceste. Bila je vsa prašna in suha. Nad vegasto stopnico ,e visela lučka; poleti je niso potre-toda P021«11 v ™egii in sodrižu se je njen blesk o videl, kakor bi angel varuh svetil na cesti. Poklonila se je in pokrižala. Hitela je skozi predore in čez most, ognila se veji, ki je ležala sredi ceste pred tretjim predorom, kamor je padla v temi z voza pobiralcem.* »Bog ve, po čem jim računajo veje letos?« se je zmislila. »Siegl jih gotovo dvakrat premeri, preden jih smejo odpeljati!« Nasmehnila se je njegovim golim kolenom ter šopu gamsove dlake na zelenem klobuku. »In kako skače, kakor bi se nekam poganjal!« Nad Skukom je zavila s ceste, ki se je počasi nižala ter nad Pezdirnico zavila nazaj, kakor bi vrgel vrv. Ko je šla po stezi ob pobočju Cavna, je videla pod 3eboj na Pezdirnici ljudi, ki so kosili seno. »Tam spodaj nekje kosi France!« ji je šinilo na misel. Spomnila se je, da je tudi prejšnji večer slišala škrtanje stopinj pred hišo, toda vasovalec si najbrž ni upal blizu. »Kdo je kriv? Ali je bil France ali ne?« In vedno bolj se je prepričevala, da ni bil, ker se je zdaj gotovo ogiblje, ko ga je še mati spodila. »Vse si bom uničila s svojo jezljivostjo in počasnostjo!« se je karala. »Kakor da me kaj obsede!« Ustavila se je za hip vrh Cela ter si zasenčila oči. »Da, tam spodaj. Rdečo srajoo ima in se dobro razloči. In tudi večji je od drugih. Bolelo jo je, da ao ji solze pritisnile v oči. »Sama si kriva?! Ali je treba, da se obnašaš kakor brez pameti? Ah, kaj,« je stresla glavo čez hip, »takšna sem, kakršno me je Bog dal!« Ki pobira veje t sečni. (Nadaljevanje.) Angleški parlament bodo modernizirali. Angls-iki parlament zboruje r zgodovinski vvestmmstr-»ki palači, kateri je it hudo stara in potrebni velikega popravila. Ker pa Angleži tako močno drže na tradicijo in ker bi bili stroški za popnla« predelavo tega velikanskega poslopja preveliki, bodo poslopje !e mat« popravili in ga !e malo modernizirali Komisar sa javna dela na AngleSkem je pred kratkim angleška javnost obvestil, kaj bodo preuredili v tej palači. Najprej ie povedal, da zbornice za poslance ne bodo mogli povečati, čeprav je za vse poslance sedaj tamkaj prema« prostora. Pač pa bado » poslopje napeljali moder no razsvetliavo in iuf poslansko obednico »«« docela prenovili, povečali in kuhinjo modernizirali. Drugih »Ivan n« bodo spreminjali, čep"' bi bilo treba še »f* riti. Pač pa bodo Pobeli, da bodo zatrli nekatere »o se silno razmnožile v kleteh m » prizemlju tega naloga®" nejšega parlamenta ........**************** CITAi »DOMOLJUB*«« benega nasprotnika. Ce temu prispevku prište-iomo šo vee delo in vožnjo raznega gradbenega Jnaleriala in lesa. Inliko rečemo, da so faiani da-j-ovali že nad 1CX).000 din za Prosvetni dom. ■— Gradbeni odbor je sklenil, da se kljub denarni etiski izvrši dograditev še vtem poletju in v jeseni izvrši blagoslovitev v zvezi z velikim prosvetnim taborom in z odkritjem spominske plošče našem" rojaku pok skopljanskemu škofu dr. Janezu Frančišku Unidovcu. Plošča bo vzidana na pročelju prosvetnega doma, kateremu v spomin |n varstvo hočemo posvetiti tudi dom. Vse fa-rane pa prosimo Se nadaljnje pomoči pri graditvi. Topol® pri MegSu. Član občinske uprave Za-bret Franc je že pred leti ustanovil v vasi kmetijsko društvo. To je prava vaška zadruga, v kateri so včlanjeni vsi gospodarji in si z združenimi močmi nabavljajo razno gospodarsko orodje in stroje. Lansko leto «i je zadruga postavila svoj Kmetski dom za shrambo orodja, ki pa še ni dokončno izdelan. — Po prizadevanju istega gospoda smo skozi vas razširili občinsko cesto. Zato je bilo treba odstraniti vaško kapelico sv. Križa. Zdaj je kapelica postavljena na drugi strani ceste. ,V nedeljo, dne 11. t. m., ob 16 bodo g. liadžupnik iz Mengša blagoslovili to kapelico. Vsi okoličani gte k tej slovesnosti vabljeni! Trzin. V petek, dne 2. t. m., je umrla gospa Hočevar Frančiška v starosti 80 Sel. Zlato poroko je mislila letos slovesno praznovati, pa jo je smrt prehitela. Naj počiva v mirti! — Ono nedeljo je bil uslimovni občili zbor sadjarskega in vrtnarskega društva, h kateremu je lakoj v začetku pristopilo lepo število člano. Društvo si je nadelo nalogo postavili sušilnico za sadje. — Na praznik svete Trojice smo imeli prav lepo slovesnost prvega svetega obhajila. Prvo sveto obhajilo je bilo letos prvič v Trzinu in so se vsi potrudili, da so dali cerkveni slovesnosti tudi na zunaj slovesen značaj. »Dolenjske Benetke«. Kot ne pomnijo niti stari ljudje, nas je voda zalila v štirinajstih dueh dvakrat, tako da je biia v hišah do en meter na globoko ter se je Krka ponekod razlila nad tri kilometre na široko. Mnogim je uničen ves letošnji pridelek. Obupani ljudje prosijo pomočil Metlika, tlmrl je Čtmar 8tu'rm, trgovec !n posestnik v Metliki. Pogreba se je udeležil tudi Senator in minister n. r. dr. Kulovec, narodni poslanec dr. Koče in drugi ugledni možje. Mestna godba je zaigrala njegovo najljubšo pesem, domači konji pa so ga po njegovi želji vozili zadnjikrat na pokopališče k Sv. Roku. Tam se je pri odprtem grobu poslovil od rajnkega gosp. prošt Klcmenčič ob navzočnosti velike množice ljudstva i v srce segajocim govorom. Značajnemu katoliškemu možu daj, Gospod, večni mir in pokoj! Žaina. Podružnica Čebelarskega društva v Salni priredi poučno predavanje o čebelarstvu dne 18. junija ob 3 popoldne pri čebelnjaku v gradu Boštanj. Vabljeni vsi čebelarji! Bled. V večnost se je nenadoma te dni preselil Alojzij Zerovec, posestnik na Bledu in cerkveni ključar Marijine cerkve na blejskem oloku. Do-iivel jo skoraj 80 let in vzgojil številno družino v krščanskem duhu. Bil je dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Naj v miru počiva! Pšajnovica nad Tuhinjem. Dne 8. junija bo praznoval 108. rojstni dan lupinarjev oče Anton Peetolnik. Pa je še vedno toliko trden, da sam pride v tri četrt ure oddaljeno tarno cerkev na Cežnjicah. Tako visoko starost je oče dosegel zaradi skromnosti in reda v življenju, pa zadovolj-»osti, za katero je dobival podlago v trdnem m-Upanju v Boga. Ob dokončanem 99. letu starosti mu želimo v zdravju dovršiti 100. leto, nato pa Be iu še, čeprav ga že sedaj čaka v nebesih častno mesto. Raka pri Krškem. Vest, da se ukine trošarina na cement za kmetijske potrebščine, objavljena v zadnjem »Domoljubu«, je umevno našla med ljudstvom ugoden odmev. Da bi le ta uredba «im prej stopila v veljavo! Dosedanja cena je Uporabo cementa itak do skrajnosti omejevala. — V zdravilišču na Golniku je končal življenjsko I-ot priletni Jožef fcabkar iz Blatnika. V prejšnjih letih je dolgo služboval kol kočijsž, Pokoj njegovi du&il rUlfFll pravi dolenjski dobite v 5»WHiibn ciframi linami i Hi* Sv. OzUolt ob Dravi. Kakor po mnogih krajih, jo tudi pri nas divjala povodenj, odnašala jezove, mostove, rodovitno zemljo in vse, kar se je dalo. Ceste so uničene, da jih ne bo mogoče popraviti brez večje pomoči. Ljudstvo je obupano. — Dva posestnika sta se smrtno ponesrečila v Ozboltki, ko sta reševala les. Enega so našli za neknn grmom, drugega pa ne. Najbrž ga je odneslo v Dravo, ali pa ga je zasulo. Naklo. Kerula Marijana, najstarejša fa-raijka naklanske župnije, je 6. junija izpolnila 88 let življenja. Pa je še čila in zdrava ter pokonci hodi, da bi ji nihče ne prisodil toliko kri-žev. Ca je večja slovesnost, gre še po večkrat na en dan v 25 minut oddaljeno Naklo, še vedno pa opravlja lažja dela iu se rada pošali v svoji trdnosti: »Ze streljali so me in veliko hudega sem prestala, pa sem še trdno dekle!« Je pa Marijana pobožno dekle in vneta tretjerednica in zasluži vse priznanje. K jubileju ji vsi Naklanci čestitamo in ji želimo, da bi se ji izpolnila želja, da bi dočakala novo sv. mašo svojega drugega vnuka-bogoslovca, in da bi ji Bog dal doživeti še stoletnico. Na mnoga leta! Sv. Primož nad Kamnikom, Častilce sv. Primoža obveščamo, da bo pri Sv. Primožu maša v petek, na njegov praznik, zjutraj ob 7. V soboto zvečer bo pridiga in lilauije ter tudi prilika za spoved, V nedeljo 11. junija bo prva sv. maša (vmes sv. obhajilo) zjutraj ob 8, druga pa ob 10. Pri obojem opravilu bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. Dravlje. Dva vzorna para iz naših prosvetnih organizacij sla sklenila zakonsko zvezo na bink. ponedeljek v šentviški župni cerkvi. Joško Sim-novec, zastopnik Vzajemne zavarovalnice, zvest član in delavec FO, Kal. prosv. društva in tajnik JRZ v Dravljah, se je poročil z vnelo članico D,K iz Prosvetnega društva gdč. Anico Oven. Priči sta bila gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice dr. Josip Derniastia in Član nadzorništva Fran Kristan. — Mestni uslužbenec Anton Oven, prav tako član teh organizacij pa se je poročil z gdč. Ivanko Erjavec. Priči sta bila nadzornik mest. trošarinskega urada Jože Langus in zas. uradnik Štrukelj. Oba para je poročil g. kanonik Šimenc. Obilni božji blagoslov naj spremlja oba zakonska para! Poljan« nad Skotjo Loko. Za Prosvetni dom pripravljamo sedaj opeko. Doslej nam je pri tem delu nagajal dež, upamo, da bo sedaj boljše vreme. — Fantovski odsek in Dekliški krožek se pridno udeležujeta prireditev. Nekateri to postrani gledajo in pravijo, da mladina zapravlja. Ali ni bolj pametno iti na prosvetno prireditev, kot pa sedeti v gostilni in popivati. — Tujsko-prometno društvo namerava, kot slišimo, preurediti prostor pri župni cerkvi »staro pokopališče«. Pametno, saj bi se dal ta prostor rt« lepo urediti, tako da bi bil v okras naši vasi. Studenec pri Sevnici. Minuli teden se je od nas poslovila gdčna. učiteljica L. Faganelova. Pri nas je učila otroke skoraj 18 let. Pri otrocih in starših je bila zelo priljubljena. Zelo jo bodo pogrešali otroci, ker jih je lepo vzgajala in jih imela silno rada Otroci so se od nje prisrčno poslovili. Gdčna. Faganelova je odšla službovat v Ljubljano. Studenčani se ji prav lepo zahvaljujemo za vzorno delovanje in ji na novem službenem mestu želimo pri vzgoji otrok obilo božjega blagoslova in uspeha. Trebija-Starft Oselica. Naša Trebija še ni videla toliko ljudi skupaj, kot na našem prosvetnem taboru na binkoštni ponedeljek. Kljub na-gajivemu vremenu so nas obiskali naši prijatelji od blizu in daleč, skupna vzvišena ideja katoliške »rosvete je bila zmagovita tudi nad slabim vremenom, ki nam je dopoldne zelo prizanašalo, tako da sta se 8/. maša in tabor pred Domom zelo lepo izvršila. Oba govora sta vžigala prav z bin-koštnim ognjem. Popoldne je sicer precej deževalo pa naša požrtvovalna in navdušena mladina' je ves program telovadnega nastopa do konca izvedla. Vse nastopajoče skupine naraščaja, mladenk in mtadcev, članic in članov, pa tudi vrsta na bradlji, so se odlično postavili, «epra 3 bo telovadna prireditev na teniškem prostoru, nalo prosta zabava. Prosvetni tabor pri Sv* Jakoba ob Savi Letos praznuje naše prosvetno društvo 30-letnico obstoja. V nedeljo 11. junija bo ob pol! 9 zjutraj zbirališče pred prosvetnim domom pril Sv. Jakobu ob Savi. Ob 9 sprevod v Sotesko na leiovadišče. Ob pol 10 bo sv. maša, nato slav« nostno zborovanje pod pokroviteljstvom bana dr„ M. Natlačena. Po zborovanju bo Maietna tekma: za prehodni pokal. Popoldne ob 3 okrožni nastop Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov zasavskega okrožja. Po nastopu prosta zabava. Sodeluje domžalska godba. Taborni znaki stanejo 3 din in ima z njim veak vstop k popoldanskim nastopom. Za kolesa bodo poskrbljeni posebni! prostori. Na to prireditev vabimo našo mladino od blizu in daleč, pa tudi vse tiste, ki čutijo z njo! Torej, 11. junija na veselo svidenje pri Sv. Jakobu ob Savi I Viničarshi tabor v Jeruzalemu Pod pokroviteljstvom - voditelja, slovenskega naroda dr. Ant. Korošca prireja Strokovna zveza viničanjev v nedeljo 18. junija 1939 (v primeru, slabega vremena 25. junija) v Jeruzalemu pit Ljutomeru tabor s sledečim sporedom: Ob S v Jeruzalemu sv maša s cerkvenim govorom 1 rt ev. mati ljudsko petie e spremljevanjem godbe. Po. sv. maši zborovanje pri cerkvi. Govorijo: dr, Anton Korošec, minister Snoj Franc, nar. poslanec. M. KranCc in drugi. Popoldne bo pri »Maje-riSlri« v Jeruzalemu prijateljska zabava z bogatim erečolovom, petiero ia koncertom. Prosimo, da vzamete društvene zastave ft seboj. Kdor namerava kositi, naj to v naprej sporoči na naslov: Strokovna zveza vitiičarjev ZZD. Vmifarski dom v Ljutomeru, Na veselo svidenj«! . • ___ S hi ii nase mm v Mam bohu V DNEH O0Q0.JUN.DO2.IUL.1Q39 Ob dnevih ndadinskega tabora v Mari boru od 29. junija do 2. julija, zlasti še na glavni dan prireditve v nedeljo, dne 2. julija, »e bo v Mariboru zbrala najboljša slovenska mladina. Za vse udeležence Mladinskega Sabora je pripravljalnemu odboru uspelo doseči velike vozne ugodnosti. Članstvo ZFO in ZDK ima pravico do četrtinske, vsi ostali pa do polovične voznine na železnicah. Ta ugodnost bo dala tudi nečlanom in vsej naši javnosti možnost, da se udeleži mariborskega tabora. Moški se prijavite pri domačem Fantovskem odseku. ženske pa pri Dekliškem krožku, če pa odseka oziroma krožka ni, pa pri župnijskem uradu. Ob prijavi boste dobili vsa potrebna navodila. Za pravico do polovične voznine je potrebna taborna knjižica, ki jo dobite s tabornim znakom za 5 din tam, kjer se prijavite. Natančna navodila v zvezi z znižano vozli i no smo objavili v zadnji številki našega lista, najdete pa jih iudi v taborni knjižici. — Prijavite se takoj, a najpozneje do 10. junija, ker mora imeti Pripravljalni odbor zadnje prijave najpozneje do 12. junija. Slovenska mladina pričakuje, da bo v nedeljo 2. julija zbrana v Mariboru vsa katoliška javnost! Izpolnite pričakovanje mladine in pridite v Maribor. Ne bo vam žal ne časa, ne truda, saj bosle videli mladi slovenski rod pri njegovem mogočnem nastopu, ki vam bo ostal vedno v neizbrisnem spominu. LJUDSKO PETJE V pevskem pogledu bo najvažnejša točka na taboru ljudsko petje pri sv. maši. Pele se bodo naslednje pesmi; 1. Jezus naj živi, 2. Lepa si, roža Marija, 3. Zdaj bomo videli, 4 Povsod Boga. Pripravljalni odbor je vsem Fantovskim odsekom in dekliškim krožkom poslal note teh pesmi, da bi se jih mogli dobro naučiti. Gre predvsem za pesmi »Zdaj bomo videli« in »Jezus naj živi«, ker se bosta ti pesmi prvič ljudsko peli. Prosimo vse odseke in krožke, da na primeren način poskrbijo za to, da se bodo te pesmi pele že pred taborom v domači cerkvi, da se jih bo čim več ljudi priučilo. Stopite zaradi tega v stik z gg. župniki, ki vam bodo gotovo rade-volje pomagali. TABORNI FOND Priprave za tabor in tabor sata zahtevajo ogromnih denarnih sredstev. Zato sta Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov odredili posebno nabiralno akcijo za taborni fond, za katerega morajo nabirati člani odsekov in Članice krožkov mariborske ln celjske podzvez.e. Ker še vsi odseki in krožki niso poslali prispevkov in obračuna, nujno poziva Pripravljalni odbor tem potom vse odseke in krožke, ki svoje dolžnosti še niso iz-vrSili, da takoj nakažejo denar in pošljejo obračun. PRIJAVE Nujno opoiorilo Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom! I Te dni ste dobili od Pripravljalnega odbora prijavne pole a potrebnimi navodili. Nujno vas pozivamo, da jih takoj izpolnite in z obratno pošto vrnete Pripravljalnemu odboru. Pazite posebno, da boste na vsa stavljena vprašanja res natančno ia točno odgovorili. Da bodo vaši odgovori čim bolj natančni, skličite sestanek vseh, ki se nameravajo udeležiti mariborskega tabora. Na osuovi podatkov, ki jih bomo dobili iz vaših odgovorov na prijavni poli, bo Pripravljalni odbor pripravil dovoljno število prenočišč, oskrbel dovoljno prehrano, naročil potrebno število posebnih vlakov itd. Sploh je od točnosti teh prijav odvisna skoraj vsa zadnja in najvažnejša priprava za tabor. Zadnji dan, ko mora imeti Pripravljalni odbor vašo prijavo v rokah, je ponedeljek 12. junij. Opozarjamo, da bomo mogli nuditi vse ugodnosti le prijav-ljencem onih odsekov in krožkov, ki se bodo točno držali naših navodil in v redu odgovarjali na vse naše pozivel TABORNE KNJIŽICE IN ZNAKE smo poslali le onim odsekom in krožkom ki so jih naročili ua vposlani naročilnici in v'na. prej plačali po položnici, ki smo jo naročilnici priložili. Ako kateri idsek ali krožek pomo. loma te naročilnice ni dobil, naj taliorne knji-žice in znake naroči po dopisnici na naslov-Pripravljalni odbor za mladinski tabor v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 in po nakaznici pošlje tolikokrat po 5 din, kolikor knjižic ia znakov želi. Po 20. juniju tabornih knjižic in znakov ne borno več razpošiljali, ker bo pi-sarna preobložena z drugim delom. Pohitite torej z naročilom! KONJENICA V sprevodu dne 2. junija bo nastopila tudi konjenici. Vse naše člane, ki so služili vojake pri konjeniških enotah in one, ki znajo dobro jahati, pozivamo, da se takoj imenoma priglase Pripravljalnemu odboru. Imeti morajo seveda fantovski kroj, črne usnjena škornje z ostrogami in bele rokavice. Vojaška oblast nam bo dala na razpolago okoli fiO konj z vso opremo. Ker pa bo udeležba čla. nov-konjenikov večja, prosimo vse one, ki »o iz krajev, kjer imajo primerne jahalne konje jih pripeljejo g seboj v Maribor. Kdor od teh ne bi imel jahalne opreme, mu bomo opremo oskrbeli mi. Priglasite se takoj! Sporočite ali pripeljete konja ali potrebujete opremo ia kateri del. Kdor je naš, pojde i nami v Maribor! Ljudie, varujte se nepotrebnih pravd! I vsako hišo »Domoljuba«! Neverjetno je, zakaj se ljudje pravdajo. Neštetokrat že škoda na zamudi časa in samo enkratna pot do sodišča presega vrednost one reči, ki se hoče s pravdo doseči. Pri prav majhni uvidevnosti in jiopustljivosti bi take pravde lahko odpadle in ljudem prihranile mnogo sitnosti, nepotrebnih potov, jeze in ogromnih stroSkov. Včasih se tožnik v tožbi naravnost nekaj zmisli, da potem svojega nasprotnika tira pred sodišče. To nam bo pojasnil siedeči primer, ki se je obravnaval pred sodiščem. V nekem kraju so živeli v skupnem gospodinjstvu oče, mati ln sin. Oče in sin sta hodila delat v tovarno, mati pa je gospodinjila. Z varčevanjem in z očetovo pomočjo si je sin postavil lično hišico in jo prepisal na svojo ime. Okrog hiše je bilo nekaj neobdelanega precej kameni-tega sveta, ki eo ga vsi trije polagoma prirejali za vrt. Ob tržnih dneh je prihajal v ta krai vrtnar, ki jo dovažal na trg zelenjavo, sadike sadnih dreves, lepotičnega grmičja, vrtnic itd. Kakor je zatrjeval vrtnar, je gori navedena mati naročila 10 sadik-vrtnic za dogovorjeno ceno 10 dinarjev komad, Izbrala celo barvo, določila na vrtu prostor, kamor naj bi jih vrtnar lastnoročno usadil in da se mora to delo izvršiti čez 14 dni. Po preteku tega časa jo vrtnar res prinesel sadike in se zglasil pri ženski, da bi usadil vrtnice; ženska je za enkrat odklanjala sprejem sadik, teš da vrt še ni primerno prirejen, in rekla vrtnarju, da jih iaj kje shrani, kar je tudi storil. Na svoj dom jih namreč ni hotel vzeti, ker je bi a pot do tam dolga celih 20 km, in sicer po že eznici 15 km, potem pa še 5 km peš. Na to je vrtnar šo večkrat pozval žensko, da naj prevzame in plača vrtnice, kar pa je ženska dosledno odklanjala. Tako so bila vrtnice hranjene skozi 4 mesece, za kar je moral vrtnar plačati BO din. Nazadnje. jo vrtnarja minila potrpežljivost in je , n.a R»vzem iu plačilo vrtnic v zne- L 'i1.,50 din ™ broške hrambe, loroj za IS) din. Toail pa ni samo ženske, ki je vrtnice naročila marveč tudi njenega moža In njenega «!(,!« čeprav ta dva z vrtnarjem niti govorila nista. Vrtnar je tožbo tako odZ^r1' d!J\mož K'avar družine in je zato odgovoren za početje svoje boljše polovico, sin je pa lastnik hiše In vrla. Sedaj bodo vrtnice njemu v prid in je odgovoren za plačilo. Pri razpravi je ženska zanikala, da bi bila sploh naročila vrtnice, vendar so priče dokazale, da jih je naročila in je bila zato obsojena, ds mora prevzeti vrtnice in plačati 100 din in seveda tudi precejšnje stroške; oče in sin nista bila obsojena, ker nista imela prav nikakega stika t vrtnarjem, pač pa je vrtnar moral plačati stroška njunega zastopnika. Zaradi rekurza in priziva sa je zadeva obravnavala ludi v drugi instanci, ki je potrdila prvo sodbo. Od časa, ko je ženska naročila vrtnice, pa do časa, ko jo sodba jsostata pravomočna, je preteklo ravno 13 mesecev, kakšne so ta čas postale vrtnice, ki so bile shranjene v neki kleti, nismo mogli zvedeti, pač pa so bile silno drage. Sodišče je tudi določilo stroške. Ženska je morala plačati vrtnarjevemu zastopniku 688 din, vrtnar pa očetovemu in sinovemu zastopniku 648 din, po sodišču odmerjeni stroški <» torej znašali 1380 din; poleg tega je pa nioral vrtnar plačati še svojega zastopnika, ker je * tožbo proti očetu in sinu pogorel; lahko tedaj računamo, da so vrtnice stalo brez potov in zamude časa najmanj 2000 din, ali vsaka po dinarjev. Pripomnimo, da se v dotičnem kraju dobi kubični meter bukovih drv za 50-G0 din na dom postavljenih. Iz naših dttsšiev i Žalna. Prosvetno društvo v Žalni priredi o a praznik Sv. ReS. Telesa ob pol 4 pojioldne v Prosvetnem domu komedijo v petih dejanjih »Mo-pulK. Ker je čisti dobiček namenjen za n«"11™ telovadnega orodia F. 0., ste vsi vljudno vabile"^ i Selca nad Škofje Loko. Krekovo okro;/.|e in DK ee pridno pripravlja na velik okrožni ta™r a celodnevno prireditvijo, ki se bo vršil '* dne 18. junija. Obenem bo proslavilo aefeko i ' svetno društvo 30-letnico svojega obstoja. lsi?rBsa vabimo vse prijatelje od blizu in daleC. oa tega tabora udeleže v obilnem številu, da skupno manifestirali za naše vzvišeno uleaiti Bog živil yV$0km neippove S L A D N E KAVE SLADNI SLADKOR Smrt vzgfedne mlade matere Ljubljana, 6. junija. Snoii ol> četrt na 11 je po dolgotrajni in liudi bolezni umrla ga. AsU Basajeva, žena ravnatelja Zadružne zveze in predsednika Zadružne gospodarske banke dr. Joža Basaja, hčerka odvetnika il! NOVI GROBOVI n Bo jezik mi utihnil, pogled ugasnil moj. V Kamniku je umrla soproga šolskega upravitelja Mimica (>t\čič roj,.. Može. — V Maribora "je jifeltiTmil ptVovarifar" jbaip" Čre-ligi. — V Ponikvah pri Trebnjem je na veke zatisnil svoje oči bivši trebanjski župan Jo-i-ip Žafran. — V Merkurjevem zdravilišču v Zagrebu je umrla Marija Bencina iz Ljubljane. — V Slovenskih Konjicah je zapustil solzno dolino trgovec Ivan Zottel. — V Mošnjah pri Radovljici so djali v grob 62-let-i«. Marijo Reš. — V Cretu pri Celju je izdihnila Frančiška 1'ocajt. —■ V Metliki so spremili k večnemu počitku trgovca in posestnika 01-maija šturma. — V Kranju je umrla 76-letna Marieka Tiringer, >mati kranjskih dijakov«. — Na Jesenicah je na veke zatisnil oči železničar v p. Anton Mihevc. — V Šoštanju so djali v grob posestnico Marijo Schwarz roj. Urankar. — V Črnomlju je odšel k Gospodu po večno plačilo 100-letni Belokranjec Janez Belič. — Na Studencu pri Ljubljani je umrl Franc Bregar iz Št. Vida pri Stični. — V Marjboru je zapustil la svet višji tehnični kontrolor Miroslav Urbanec. — V Ljubljani w> umrli: soproga trgovca in posestnika Fra-nja Grzina roj. Stepič, uslužbenec Kmetijske družbe v p. Marija Marn posestnica Marjana Dolinar, upokojeni orožniški komandir Franc Cebular in Apolonija Pirš roj. Ježek. Naj počivajo v miru! Več misijonarjev V Knobleharjev zavod se sprejemajo dečki, 1,1 "e žele izobraziti v misijonske duhovnike, in mladeniči, ki bi kot misijonski bratje bili pripravljeni delovali nekoč v afriških inisijonih. Predpisana starost za 1. gimn. razred 10 do 18 let. Spre-Fftini izpit se lahko polaga na katerikoli gimnaziji meseca junija. Na Škofijski gimnaziji v 81. vidu se bodo vršili sprejemni izpili 23. junija, jojasnila za sprejem v misijonifcče daje KasUe-"Mjev zavod, Dravlje, p. St. Vid nad Ljubljano. Sprejem v minorilsho semenišče v Plujn V minoritsko semenišče v Ptuju se sprejemajo nepokvarjeni sinovi katoliških staršev, ki ee želijo posvetili duhovniškemu in redovniškemu poklicu. Gojenci bodo obiskovali tukajšnjo humanistično gimnazijo. Zato morajo starši [>oskrbeti, da bodo otroci .napravili sprejemni izpit na tej ali na kakšni drugi gimnaziji. Prošnjo jc treba poslati na.kasneje do 15. julija t. 1., katere pa ni treba kolkovati. Sprejemajo se tudi gojenci iz višjih razredov. Za vzdrževalnino se plača 200 din mesečno. Vsa druga pojasnila glede obleke in šolskih potrebščin se dobe ob priliki zglasitve v samostanu. Vsa pojasnila o sprejemu dobite v samostanu. NAZNANILA SCHICHTOV RADIOM pare ! Pri kuhanju v raztopini Radiona opravijo milijoni Itiiiliovih mehurčltov vso delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi parilo, odpravijo vso nesnago in perilo je tako belo d« t» kar sveti. RADIOM BELINA! i Olševek. Dekliški krožek v Olševku ponovi 11. junija t. 1. ob 3 popoldne v olševskem ljudskem domu igro v treh dejanjih »Po trnju do cvetja«. Vstopnina znižana. Pridite! i Stična. Fantovski odseli in Dekliški krotek i priredita v nedeljo, 18. junjija ob 3 popoldne igro g v 1 dejanjih »Divji 'lovec*. Na to prireditev* va- | bimo prav lepo. Dekleta in iene, obrnite se pri prihodu v Ljubljano samo na Kolodvorski niisijon. SlužIjo kolodvorskega misijona vrši pri vseh vlakih go spodična z belerumenim trakom na rokavu. Obračajte se samo nanjo! Zaupajte se samo njejl Zavetišče Kolodvorskega niisijon«, Slomškova ul. 1. Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljše dnevnik »SLOVENEC«! SZSZPtACčM PCiUK 'I/ IGPAIV1U- . • . 7ahtevadte erezpiačem kataloj' ftEINEb HEROLD^ MARIBOR' ^) Naročajte »Domoljuba«. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom Ljubljana, Nik!@Siieva cesta S v lastni palači obrestuje hranilne vloge itaiusodneie Nove in stare rloge, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po proti odpovedi po 5/o j Mali oplasnilc Vssk8 drobna vrstica ali n,, prostor valja ,, Čevljarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Suhadolnlk, Nova vas St. 1 pri Rakeku. Usnjž domačega Izdelka nu lahko tudi s pre-užiikom, kupim. Janez Koblar. Martin vrh, Železniki. Mlin na Štiri tečaje prodam. Grčar, Studenec St 1, p. Dob pri Domžalah. Pomočnika in vajenca za kovaško obrt sprejmem takoj. Jože Fa-bjan, splošno kova-štvo, Dolenja vas 15, p. Mirnapeč. Hlapca pridnega in poštenega, krščanskega, sprejmem takoj za vsa kmečka dola v bližino Ljubljane. Plača po sposobnosti do 300 din na mesec. Naslov v upravi »Domoljuba« pod Številko 8790. Pošteno dekla za poljska in hišna dela, pridno, iščem. — Ponudbe v upr. »Domoljuba« pod »Blizu Ljubljane« St. 8717. Delavca za košnjo sprejmem takoj. Plača 400 din na mesec. 2abjek Franc, Rudnik 13, p. LJubljana. Kmečkega fanta od 18 let naprej sprejmem za kmetska dela, Skerlep, Mala vas 5, p. Ježlca. Kosilni stroj »Dearlng« mali prodam. Lap, Črnuče 17, p. Ježica. Posestvo od 3 do 5 glav živine, na Gorenjskem, kupim. Ponudbe na naslov: Anton Jerala, p. Cerklje na Gorenjskem. Bencinski motor za pogon, 5 konjskih sil, še rnalo rabljen, prodam. Ivan Jevni-kar, St. Peter pri Novem mestu. Šivalni stroj »Slnger«, krojaški, novejši. in čevljarski lo-voročnl ter ženski po-srezljlv naprodaj za 2.200 din. Vrtna ui. SI. Ljubljana. Dobro vino naprodaj. Večja količina, zmerne cene. — Cerkveno predstojni-štvo Sv. Lovrenc v Slov. goricah, p. Jur-Stncl prt Ptuju. Mlajšega fanta za kmečko delo sprejmem takoj, štrukelj. PržanJ. p. St. Vid nad Ljubljano. Kmetijo v občini St. Janž na Dolenjskem prodam za-radt družinskih razmer. Posestvo, obstoječe iz približno 40 oralov, 13 gozdnih zaraščenih parcel, deset glav živine, poslopja ln zemljišča v najboljšem stanju, vse pritl-kilne pvi posestvu, stu-denčna voda pri hlsi, se proda po dogovoru pod ugodnimi pogoji, v Celoti ali deloma. Podatke da iz prijaznosti notarska pisarna v Radečah. . Mlin in žago na stalni vodi in posestvo, obstoječe iz 25 mernikov posetve, trije gozdovi v bližini mesta Kranja prodam. — Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 9128. Um rediini pralni »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 sav. 6 din, po pošti 12 din, 8 zav. po pošti 24 din. 4 zav. po pošti 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem. MoStova esenca listin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena 1 stekt.za 150 litrov din 20'-, po pošti din 35"~-, 2 steklenici po pošti din 55-—, a steklenice po pošti din 75'—. Pazite pravi Redin, in Mostin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerij* Kast. Ljubljana, Židovska ul.1. Širite najboljši slovenski (topoldnevnik »Slov. dom« Kupultte pri tvrdkah, hi oglašajo v Domoljuba! M. lndkjfl' ■■ ioo.ika. «., ~ ' . 'Ntt-.'^ Črni oaitser od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej ISCem vsako množino. — Ponudbe pod »Ostrya« na upravo Domoljuba štev. 8222. Hagrobise spomenike iz starega pokopališče Sv Krištofa (ter nove spomenike) po nizki cent dobite dokler traja zaloga pri kamnoseku KUNOVARFRAMJC pokopališče Sv. Kril, Ljubljane. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija 1939 (45. razstavna prireditev) 600 razstavljalcev iz 12 držav, — Najrazno-vrstnejše blago. Posebne razstave: Pohištvo. Avtomobili. Narodne vezenine. Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za Din 'i•—. Žrebanja vstopnic ma dobitke w vrednosti okrog ®9 lN*S0w. Hale! Gospodinje poior! Ali Vam je že znano, da je otvorjena nova trgo* vina x ostanki io cenejšim oblačilnim blagom, ki ga potrebujeta delavec in kmet, v Ljubljani prt Zmajskem mostu, tik ob Ljubljanici (kjer je krompirjev trg). Sv. Ptfra natštfp 2®. Ravnokar je n« zalogi veliko ostankov za moške pražnje in delavne obleke meter od 20 do 60 din, veliko ostankov za ženske in otroške pražnje in vsakdanje obleke, ostanki pralne svile, krepov Itd. Ravno tako dobite tudi od kosa poceni blagove n. p.: bela kontenina srednja 6 din, najboljša 8-S0 din. pisano ta srajce srednje 5 din. najboljše 9 din, tiskovina za predpasnike srednja 6 din, najboljša na dve strani 9 din, naglavne rute 6 din, žepni robci 1 din itd. To trgovino je otvoriia Speeijelno sa cenejšo biago snan« Ijubljcnck« tvrdka ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Pelra reiti 29, v novi hiši, kier je velika zaloga boljšega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi izgotovljene obleke, na Sv. Petra cesti 30 pa ima oddelek za nevestine opreme in pohištveno blago (zavese, te-pihe, garniture za postelje, perje, žimo in morsko travo i. U d ). — Torej vse, kar rabite, najdete sigurno v naših trsk trgovinah, kjer dobite dobro in po nizkih cenah! Naše geslo še vedno drži: majhen zaslužek, a čim večji promet! F. I. GORICAH Pri tvrdkl r Verovšek & Ko. Ltntoliana Mreno« trg SMO dobite najcenejše in najboljše ortope-dične in baodažijske izdelke kot: umetne roke, umetne noge, ortopedične steznike, oporne aparate, ravnodržalce, vložke za ploske noge, kilne in trebušne pasove, otroške popkove bandaže iz gume, pop-kove bandaže za odrasle, suspenzorje, guiiii-nogavice, gumijaste varovalke za kolena in členke, povoje; vato, gaze, brizge, vsakovrstne terapeutižiae pripomočke in higšjenske predmete. Lastne delavnice. — Za dame damskai postrežba. »Domoljub« stan« 88 din s« celo leto, m inozemstvo (S0 din. reklamacije p» sprav« »Domoljuba«. - »glasi se samfunavaj.. K„ „,11HU. _ ,„,,,,„„ arenll,8I7B ,„ upl.av„: , p - Utedafk: ioi* K o S i t o k, - Za Jugoslovansko tiskarno: Jote Kramarl«. -........- — Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, aarofaino, inserste in Oglasi se uarafunavajo po posebnem reniku. - Telefon uredništva in upravo: 40 »4, Udajateli: dr. Gregorij UrodtllK! iolA RalU.li _ 7.. 1.....U....I.. .!-!______ . . ..r ...