q|_y^51LO KO LE KTIVA LETO xv"šT-5'6- ■ celje- maj-junu 1979 Svoboda ni nikoli predraga Ob prazniku revolucije in praznovanju partijskih jubilejev Kako preroško zveni en sam stavek razglasa Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije narodom in narodnostim Jugoslavije pred začetkom vstaje: »Zavedajte se, da vašo osvoboditev lahko izboljuijete samo z lastnimi silami.« To ni bilo le bojno geslo partije, to je bil edini izhod iz rnralka in tiranije, ki jo je fašizem vsilil Evropi in svetu. Zasužnjenih narodov Jugoslavije ni nihče bolje sprejel in bolj neločljivo povezoval svoje usode z njihovo, kot je to storila Komunistična partija Jugoslavije, ki je s svojimi desettisoči-mi člani ostala v domovini, ne samo zato, da bi delila usodo svojega ljudstva, temveč tudi zato, da bi mu pokazala pravo pot, da bi ga organizirala do končne zmage nad silami tiranije. Tega zgodovinskega 4. julija 1941 je politbiro centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu v Ribnikarjev! vili v Beogradu sprejel sklep o začetku oborožene vstaje proti okupatorju in vsem silam ki so se borile na njegovi strani. Ta poziv Komunistične partije je padel na plodna tla. Tako je julija na vsem jugoslovanskem o-zemlju zagorel plamen vstaje in to v srcu Hitlerjeve trdnjave in zasužnjene Evrope, plamen, ki ni ugasnil vse do končne zmage nad fašizmom. Ob praznovanju tako velikih jubilejev Komunistične partije Jugoslavije smo lahko ponosni in srečni, saj je z nami in med nami veliki človek revolucije predsednik TITO. — SE — Poročilo o izvajanju piana DO Merx v prvem tromesečju leta 1979 Važnejši ekonomski elementi kažejo gospodarsko rast, le ta pa je pogojena z inflacijskimi vplivi. To se odraža na dohodku, ki kaže v vseh primerih nekoliko večjo rast od celotnega prihodka. Kljub temu pa vemo, da je dohodek prenizek, posledica tega pa je za naša investicijska prizadevanja prenizka akumulativna sposobnost. Na dohodek imajo vsekakor vpliv stroški, ki so prerasli načrtovane okvire. Predvsem je velik indeksni porast pri porahi električne energije in pri porabi goriva in maziva. Na porast teh cen pa je s strani delovne organizacije nemogoče vplivati in je to problem celotnega gospodarstva, predvsem pri gorivu in mazivu, katerih surovine je potrebno uvažati. nih odnosov in zahteve po spremembi le teh (prehod iz klasičnih kupoprodajnih na dohodkovne odnose) terjajo bolj organiziran in temeljit pristop k povezovanju med proizvodnjo in trgovino. Slabši tržni pogoji (postopno zmanjševanje bonitet s strani dobaviteljev) zmanjšujejo finančni rezultat. To pomeni, da je potrebno poleg stabilizacijskih ukrepov, navedenih v letnem planu, posvetiti vso pozornost tudi noiVi organizaciji (komercialne službe in formiranju marketinga, kajti navedene pomanjklivosti ne pomenijo samo izpad dohodka temveč tudi zaostajanje za konkurenco in potrebami tržišča. Dohodek bremenijo tudi obveznosti do družbe, iki iz leta v leto naraščajo hitreje od rasti dohodka. Osebni dohodki se gibajo v prvem tromesečju letošnjega leta v skladu z resolucijo in so nižji od rasti dohodka ter nižji od planiranih. Nova analitična ocena in izpopolnjen sistem nagrajevanja se bosta odrazila v polletni bilanca in bomo eventuelna odstopanja in vzroke analizirali v mesecu avgustu. Po razporeditvi čistega dohodka ugotavljamo, da dosegamo sicer nekoliko večjo akumulacijo, ki pa kljub temu ne zagotavlja dovolj lastnih sredstev za potrebne investicijske naložbe, ki jih narekujejo naši in širši družbeni interesi. Struktura zaposlenih v vseh dejavnostih ni zadovoljiva, sa!j opažamo, da se povečuje delež nekvalificiranih delavcev, predvsem v trgovini. Prisotnih je več slabosti, (Nadaljevanje s 1. strani) POROČILO O IZVAJANJU PLANA DO MERX, V PRVEM TROMESEČJU LETA 1979. tako da delavna sila močno fluk-tuira in se zaposluje v administraciji — negospodarske dejavnosti, kjer so boljši pogoji dela (nedeljen delovni čas in nenazadnje u-godenjši sistem nagrajevanja). Gospodarski problemi kot posledica razmer na svetovnem in domačem tržišču, tudi v letu 1979 ne bodo manj težavni kot v preteklem letu. Menimo, da je prav če povdarimo, da delavci v DO Merx nadaljujejo stabilizacijsko akcijo. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije sproti obravnavajo poslovne rezultate in na tej podlagi sprejemajo ukrepe za njihovo odpravljanje v kolikor so slabi. Pozitivni premiki so bili doseženi na področju samoupravno poslovne organiziranosti (izboljšanje delovnega reda, zniževanje stroškov posebno tistih na katere imamo vpliv itpd). Vse navedene aktivnosti in še ndkaj drugih pa veljajo kot prednostne naloge v letu 1979. Naj v zaključku navedemo, da bistvenih odstopanj od letnega plana ni, saj v tem začetnem obdobju izvrševanja plana se ne pojavljajo. Potrebno bo le povečati planirane postavke realizacija, dohodek) nekaterih TOZD ter rebalans plana izvršiti že v polletju. Računamo, da bomo ob povečani stopnji produktivnosti in boljšem gospodarjenju nekoliko izboljšali finančni rezultat, ki je bil dosežen v letu 1978. Poleg tega je nujno povečati sredstva akumulacije, saj delež planirane akumulacije in amortizacije nad predpisano stopnjo predstavlja le 1.48 % v celotnem prihodku DO Mera. Ta delež pa bi moral biti vsaj 5 — 6 %, da bi ustvarili realno podlago za realizacijo predvidenih investicij. Plan in analize Jugoslovanske igre pekov in mlinarjev Letošnje leto so bile organizirane že 4. igre delavcev v mlinarstvu, pekarstvu in testenlinarslM industriji Jugoslavije. Igre se organizirajo v počastitev vsakoletnega dneva pekov. »ROGLE« iz Slov. Konjic, ter pekarne LAŠKO. Tako smo predstavljali slovensko pekarstvo in mlinarstvo, saj je aktivno sodelovalo v igrah okrog 1.500 delavcev — športnikov. Takšna udeležba je bi- Za ta dan je izbran 1. julij, dan ko so 1936 leta »štrajikali« pekovski delavci takratne Jugoslavije. Letos so bile igre v idneh od 21. do 23. maja v Šibeniku, nekoliko prej zaradi turistične sezone. Tokrat so delavci našega podjetja prvič sodelovali v samih tekmovanjih (pred dvema letoma v Novem Sadu smo sodelovali samo pri manifestaciji). Pri organiziranem prevozu so se nam pridružili še delavci iz ŽITA Ljubljana, INTESA Maribor, la odraz našega bratstva in tovariških odnosov. Na športnih terenih in kulturnih prireditvah smo se srečevali z delavci iz najbolj oddaljenih krajev naše domovine. Lahko trdim, da je bila manifestacija kot »mala olimpijada« naših narodov. Tekmovanja so imela športni in bratski navdih, udeleženci so se tudi ,izven! igrišč vedli zelo športno, kar je skoraj presenečalo (mislim na slovenske živiliade). važni, čeprav za takšne razsežnosti niso skromni: Največji uspeh so dosegli brez dvoma naši v malem nogometu, ko so se izmed 32 ekip uvrstili na zelo dobro 7. mesto. Ekipa pekov pred odhodom iz Celja v Šibenik — Rokometaši so bili tudi sedmi med 12 ekipami (ekipa je bila oslabljena.) — Šahisti pa so pristali na odličnem 9. mestu med 22. ekipami. Pri njih se je najbolj odrazil kompleks prvega nastopanja na igrah v jugoslovanskem merilu, ter kompleks ekipe iz Niša, s katerimi so igrali v prvem kolu ta ekipa pa je že ustaljena na 1. ali 2. mestu. Otvoritev jugoslovanskih iger pekov in mlinarjev (Nadaljevanje z 2. strani) Dejansko lahko trdil m za vse 3 ekipe, da so nas dostojno zastopale in da bo »emblem« MERX-a marsikomu po naši domovini ostal v spominu, ne samo kot znak podjetja temveč tudi zaradi tovarišev, ki so ga zastopali. Čeprav smo se prvič pojavili na igrah so fantje marsikomu mešali štrene. Kot sem že omenil rezultati niso bistvena, poglavitna je bila homogenost kolektiva, istočasno je lahko takšna udeležba tudi nagrada za dobrega delavca — športnika. Tem moramo v bodoče posvečati še več pozornosti. — nik — a4kcL£a # -4 ribata riti ‘79 Ekipa nogometa v Šibeniku Merxvci so se oddahnili ob slapovih Krke Tako kot že pred leti, smo tudi letos mladi v naši delavni organizaciji izrazili željo, da bi odšli na mladinsko delovno akcijo v naše počitniško naselje v Ankaranu in s tem krepili gibanje prostovoljnega mladinskega dela, kot sestavni del idejne vzgoje in delovne aktivnosti. Želja se je uresničila in tako smo odšli na tridnevno akcijo in sicer pet mladincev iz vseh TOZD v Celju ter organizator in vodja te akcije tov. Sagadin Elza. Prišli smo v zapuščeno in neurejeno počitniško naselje. Toda kmalu smo se znašli in po tridnevnem delu je bilo Vse kot prerojeno, tako da za odhod domov nismo bili preveč navdušeni. -Namen te akcije pa ni bil samo urejevanje počitniškega naselja, ampak tudi srečanje mladih iz temeljnih organizacij naše delovne organizacije, krepitev tovarištva in medsebojnih odnosov, kar danes velikokrat pogrešamo. Zato lahko samo izrazim željo vseh prisotnih, da si takšnih akcij še želimo. Jana Pertinač Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. soc. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana VRATARIC Breda, dipl. ing. VODIŠEK Tone Odgovorni ureoniK: CMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk * TOZD Papinkonfekcija Krško Naklada 2800 izvodov Tudi na VI. živiliadi smo se lepo odrezali V Portorožu so bile 9. junija 1979 VI. športne igre delavcev v živilstvu SR Slovenije. V solidni organizaciji portoroške »DROGE« je potekalo tekmovanje v 9 disciplinah: namizni tenis — moški in ženske, balinanje, streljanje — moški in ženske, kegljanje — moški in ženske, rokomet, šah, vlečenje vrvi, kros — moški in ženske in mali nogomet. Zastopstvo naše delovne organizacije »MERX« Celje je nastopalo v vseh disciplinah razen v balinanju, ki je nam celjanom bolj neznan šport ter v namiznem tenisu — moški (povsem neopravičljivo). V skupni uvrstitvi smo zasedli 6. mesto (prvak je portoroška Droga) izmed 29 sodelujočih delovnih organizacij, oziroma njihovih ekip, kar je sigurno lep uspeh. Še posebej pa smo ponosni na pridobljeni 1. mesti v ROKOMETU in MOŠKEM KROSU, kjer tako lepih uspehov nismo pričakovali. Nasploh pa lahko ocenimo, da so doseženi rezultati v posameznih disciplinah realen odraz v priprave vloženega truda, seveda ob upoštevanju faktorja »športna sreča«, ki je zelo o-poteča. Dviganje zastave na otvoritvi živi-lijade Na samem tekmovanju pa naši športniki in športnice v sicer ne najoptimalnejših pogojih (slabo pripravljena in dislocirana igriš- Otvoritveni ceremonial Cilj: Kros 1500 m prvak Edi Stepinšek s številko 60 Start na krosu 1500 m — moški skupine B Zmagovalna skupina KROS 1500 m ča) dajali res vse od sebe in talko dostojno reprezentirali delovno organizacijo »MERX«. Razpoloženje je bilo pred in med tekmovanjem zelo prijetno, po tekmovanju (na razglasitvi rezultatov) pa kakor za koga. Ker v naši delovni oragnizacitji na žalost nimamo referenta za šport in rekreacijo (očitno pa ga potrebujemo), rekreatorji za šport in rekreacijo v posameznih TOZD pa so premalo vključeni v izbiro športnikov in pripravo ekip, je glavno breme padlo na vodje posameznih ekip. Ti tovariši oziroma tovarišice, ki za vloženi trud in žrtvovani prosti čas res zaslužijo zahvalo, za dosežene rezultate pa tudi pohvale so: — HRIBERŠEK Brane iz TOZD Transporta — doseženo 1. mesto v rokometu, — STEPIŠNIK Edi iz TOZD Pekarne Celje - doseženo 1. mesto v krosu moški in 6. mesto pri ženskah; — BREZNIKAR Konrad iz TOZD Transporta — doseženo 8. mesto v malem nogometu, — KOROŠEC Polde iz TOZD Grosist — doseženo 16. mesto pri moških in 13. mesto pri ženskah v kegljanju, — ČERNE Slavko iz TOZD Transport — doseženo 2. mesto v namiznem tenisu ženske, — KOLENC Cveto, iz TOZD Grosist — doseženo 4. mesto v šahu — GRUNT Tatjana iz DS SS Celje — doseženo 5. mesto v streljanju za ženske; — PETROVIČ Stane iz DS SS Celje — doseženo 9. mesto v streljanju moški; — SKALE Rafko iz TOZD Transporta — doseženo 12. mesto pri vlečenju vrvi; Torej ob »ZLATIH« rokometa- ših in tekačih krosa smo bili odlični še v ženskem namiznem tenisu, ko smo priborili srebrno odličje, v šahu in streljanju — ženske, solidni pa v nogometu in streljanju moški ter krosu ženske. V ostalih disciplinah smo bili slabši, nesodelovanje v namiznem tenisu moški pa nas je gotovo stalo še bistveno lepše uvrstitve v Skupnem tekmovanju. Za okusno in atraktivno opremo naših tekmovalcev gre vsekakor pohvala delavcem v aranžer-stvu, ki so v rekordnem času nabavili potrebne drese in jih opremili z oznakami — emblemi MERK. Zahvala gre vsem sodelujočim športnikom za njihovo sodelovanje vodjem delovnih enot in direktorjem TOZD za razumevaljne. Naj sklenem z mislijo, da smo z rezultati naših športnikov zadovoljni, drugo leto pa si želimo še boljšo organiziranost, več resnosti (ponekod) in vloženega itruda in bodo prav gotovo rezultati zavidljivi. Posebej bi morali opozoriti na športne dosežke posameznikov, tistih tekmovalcev, ki so bili do te- Pokal in prvo mesto ekipno v krosu — vodja ekipe ga trenutka anonimni, a so kot posamezniki pridobili dodatne točke za skupni seštevek, in to: Ob rob živiliadi 1979 - Portorož Uspeh iz zimske živiliade na Slovenjegraškem Pohorju se ni ponovil. Bili smo pa za stopničko bolj samozavestni, saj smo se vrgli v vrtinec Skoraj 1400 nastopajočih kot DO MERK in smo pokazali kaj zmoremo sami. Uspeh je bil po mojem mnenju popoln. 6. mesto v Skupni uvrstitvi pri 29 udeleženkah živiliade, 1. mesto v rokometu, 1. mesto ekipno v krosu, 2. mesto v namiznem tenisu ženske, več 3. — 5. mest ter precej dobrih rezultatov posameznikov, je bera, ki preseneča. Več o samem poteku iger in podrobnejših rezultatih bodo verjetno poročali drugi, ki so udeležbo organizirali in so poklicani, da uspehe obelodanijo. Jaz pa ob robu premišljujem, oziroma sem premišljeval že v Portorožu v soboto zjutraj, ko sem gledal veličastno povorko udeležencev, kje je naš šport v DO. Malo me je bilo strah, da so se naši športniki izgubili že kar pred igrami, toda na kancu povorke sem le ugotovil, da so se priključile tudi MERK majice, seveda brez običajnega panoja pred njimi, pa zato z vedrimi obraza in v borbeni pripravljenosti. Med samim potekom iger, katere so bile kljub raztresenosti tekmovalnih igrišč zelo dobro organizirane, sem ugotavljal, koliko dela in časa so posamezne udeleženke vložile v pripravo ekip. Predvsem pri večjih DO ter SOZD sem ugotavljal, da je Skrb za rekreacijo delovnih ljudi na visokem nivoju, kar se je seveda tudi odražalo v skrbnem spremljanju poteka iger. Zato ni slučaj, da smo imeli nemalo težav, ko se je DO FRUCTAL pritožila pri Častnem razsodišču ter zahtevala razveljavitev rokometne tekme samo zaradi nepotrjenih zdravstvenih knjižic Iveh naših igralcev. Ne morem tudi mimo tega, da so sodelovali tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij obalnih občin in seveda vodilni delavci udeleženk živiliade. Zato sem ob razmišljanju, kako smo v naši DO, razen častnih izjem, »gasilsko« pristopili k pripravam za živiliado, imel kaj slabe občutke na čakanje končnih uvrstitev. Sicer sem že pred slavnostno sejo, ki je bila ob 13. uri bil siguren v uspeh rokometne ekipe, kar me je v hudi vročini vsaj delno osvežilo. Po sestanku, na katerem je bil predlagan naslednji organizator živiliade, MERCATOR ali ABC (vskladitev opravi republiški odbor sindikata), sem po tajnem kanalu ugotovil, da smo tudi dobri tekači, je bilo tudi vročine konec in samozavest se je pričela vračati. Zvečer ob razglasitvi rezultatov sem bil prepričan in sem še, da so naše ekipe dale več od sebe kot smo lahlko glede na priprave zahtevali in mnogo več, kot sem osebno pričakoval. Ta uspeh nam mora biti napotilo, da lahko z našo množičnostjo to je pa namen iger, dosežemo mnogo več. Za tak način dela pa potrebujemo stalno in aktivno množično vadbo in gojitev vseh disciplin na vseh področjih. Naše priprave so bile izključno volonterske, tudi volontersko vodene, toda priznanje tudi organizatorjem v DO, čeprav volontersko toda uspešno in požrtvovalno vodene. Zato še enkrat priznanje vsem udeležencem za športno borbenost, organizatorjem za dobro opravljeno nalogo, nam vsem pa v poduk, da smo s še malo dodatnega dela na športnem področju sposobna doseči še mnogo več. Jože GRAČNAR (Nadaljevanje s 5. strani) TUDI NA VI. ŽIVILIADI SMO SE LEPO ODREZALI — TOROMANOVIČ Mohamed za 2. mesto in srebrno odličje v teku na 1500 m, — BELE J Marinka za 3. mesto in bronasto odličje v teku na 800 m, — GRUNT Tatjana za 4. mesto in diplomo za dosežke v streljanju — VOVK Dani za 4. mesto in diplomo v teku na 1500 m. Doseženi rezultati naj jim bo spodbuda za uspešno delovanje na športnem področju in za vzgled drugim, ki še vedno vztrajajo pri svoji anonimnosti, a imajo vse pogoje, da na rekreacijskem področju dosežejo vidne uspehe. E. S. Pokal in prvo mesto ekipno v rokometu — vodja ekipe Stabilizacijska akcija se še nadaljuje V letu 1975 so temeljne organizacije delovne organizacije »Mera« Celje pričele z široko zastavljeno stabilizacijsko akcijo. Rezultat te akcije naj bi bil izražen v povečanju proizvodnje na zaposlenega ter znižanju materialnih stroškov v celotnem prihodku, kar naj bi dalo ugodnejše poslovne rezultate, to je večji dohodek na zaposlenega. O-pravljene analize pri Indok centru kažejo, da so dosedanja prizadevanja v veliki meri uspela, čeprav ne enako v vseh temeljnih organizaci- jah in ne na vseh programiranih stabilizacijskih vprašanjih oz. področjih stabilizacijskih ukrepov. Tudi resolucija o politiki izvajanja srednjeročnega plana SR Slovenije za leto 1979 podaja oceno gospodarskih tokov in dosežkov za leto 1978 ter ugotavlja, da so se ti tokovi v marsičem gibali v nasprotju s cilji zastavljenimi v srednjeročnem planu. Resolucija povdarja, da gospodarski problemi, ki so posledica svetovnih in domačih razmer tudi v letu 1979 ne bodo manj težavni in manj zapleteni kot sedaj. To pa v celoti velja tudi za področje naše delovne organizacije oz. naših temeljnih or-anizacij. Zato je potrebno, da delavci v vsaki od naših TOZD nadaljujejo akcijo za stabilizacijo. Ko so samoupravni organi ter družbenopoli tične oranizacije obravnavale dosežene poslovne rezultate v periodič nih obdobjih in konec leta, so na (Nadaljevanje s 6. strani) STABILIZACIJSKA AKCIJA SE ŠE NADALJUJE podlagi ugotovitev sproti sprejemali Ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Kot rezultat dosedanjih stabilizacijskih prizadevanj, bi lahko povzeli v strnjenih ugotovitvah naslednje pozitivne premike: 1. Samoupravna in poslovna organiziranost Samoupravne delovne skupine delujejo v vseh sredinah, končano je prilagajanje in dovrševanje samoupravnih aktov, izboljšana je kvaliteta zborov, izvršena so opravila za izvedbo finančnih, dohodkovnih in medsebojnih odnosov TOZD. 2. Likvidnost sredstev investicije Obračuni so ažumajši, zmanjšanje zalog, imvestioijislka vlaganja prilagojena možnostim financiranja ipd. 3. Delovni red Zmanjševanje izostankov, delno izboljšana storilnost in odnos do dela, boljše izkoriščanje razpoložljivega delovnega časa, razširjene rekreacijske dejavnosti ipd. 4. Zniževanje stroškov Zniževanje vseh vrst stroškov na katere lahko vplivamo ter vsestranska štednja z materialom, reprezentanco in drugo. Uspehi stabilizacijskih prizadevanj pri posameznih navedenih nalogah so v posameznih TOZD dokaj različni. Splošna ocena je, da je akcija dosegla določene uspehe. To pa je bilo mogoče doseči le z najširšo mobilizacijo in z intenzivnejšim sodelovanjem vseh delavcev v samoupravnem procesu. To pa je obenem tudi zagotovilo za nadaljno uspešnost stabilizacijskih prizadevanj v sleherni TOZD. In katere so prednostne naloge v letu 1979. Predvsem dvig dohodkovne sposobnosti ter iz tega povečanje sredstev porabe in sredstev za reprodukcijo je eden od osnovnih ciljev tudi v letu 1979. Izboljšanje življenjskega in družbenega standarda delavca oz. dvig nominalnih in realnih osebnih dohodkov ter skupne porabe pa je vezana na določila resolucije, ki zahteva povečanje družbenega proizvoda nad stopnjo povečanja porabe. Ali konkretneje osebni dohodki se smejo povečati manj kot bo povečan dohodek. Takšen dvig dohodka pa ne gre računati samo z dvigom cen, temveč z boljšo produktivnostjo ter zgolj racionalnim gospodarjenjem in z štednjo. Iz cen o dosedanji stabilizacijski aktivnosti izhaja, da imamo kljub uspehom v našem samoupravnem in poslovnem delovanju še precej slabosti, ki ovirajo hi- trejši razvoj in doseganje še boljših rezultatov, ki pa so obenem pogoj za uresničevanje zastavljenih ciljev. Zato bodo temeljne organizacije prenovile svoje programe u-krepov in v njih zajele predvsem naslednje stabilizacijske naloge: 1. Samoupravna organiziranost — širše neposredno odločanje intenzivnejše delovanje samoupravnih delovnih skupin, širjenje družbenoekonomskega znanja vseh delavcev, poživitev dela samoupravne delavske kon-ga sistema; trole, izboljšanje infonmacijiske- — izpopolnitev vseh samoupravnih aktov v skladu z zakonom o združenem delu in drugimi predpisi; — uveljavitev realnih dohodkovnih odnosov, uveljavitev delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo po delu in uspehu. — nadaljevanje intergracijskih procesov; 2. Poslovna organizacija, produk- tivnost — finančno planiranje, zagotovitev virov, kourantnost in optimal-nost zalog, hitrejše obračanje sredstev, povečanje lastnih sredstev, organizacija in delovanje računovodskih TOZD, vzpostavitev finančnih odnosov med TOZD in izpopolnitev delovanja posebne finančne službe; — popolna prilagoditev poslovnih metod samoupravnim načelom, nadaljne izgrajevanje dohodkovnih odnosov in delitve, obveščanje, uvedba novih postopkov v računalniško obdelavo, povezanost dela med službami (interdiscipliniranost, timi). 3. Zaposlovanje, delovni red Racionalnejše koriščenje delov-lovnega časa, omejeno novo zaposlovanje, zmanjšanje fluktuaoije, delovna disciplina, zmanjšanje izostankov, delovni pogoji in varstvo pri delu, strokovno izpopolnjevanje. 4. Varčevanje Struktura stroškov je v različnih dejavnostih oz. posameznih TOZD različna ter je zato različna tudi možnost za doseganje prihrankov, izražena v odstotku. Za vse TOZD, oz. za delovno organizacijo kot celoto pa velja globalna ocena, da moramo pri vseh vrstah stroškov prihraniti vsaj 25 milijonov din, da bi pokrili odmik med gibanjem tržnih cen in gibanjem stroškov, pri tem pa še uspeli izboljšati življenjski in družbeni standard delavcev in reprodukcijsko sposobnost temeljnih organizacij oz. delovne organizacije kot celote. Frančeškin Žare Ponovno o politični koordinaciji (aktivih) Politična koordinacija je nujna. Gotovo se spominjate, kako je Edvard Kardelj govoril, da nobeden ne bo mogel preprečiti tega, dane bi posamezni vodilni ljudje sedli, se posvetovali, si izmenjali svoja stališča in mnenja. Tudi to je oblika demokracije našega življenja, da predsednik neke organizacije nima kar naprej nekak prav, ampak se o svojem pogledu pogovarja, išče potrditev ali različno argumentacijo za svoja stališča. Politično koordiniranje je tudi nujno zaradi izrednega mednarotdnega položaja, zaradi razmer, ki lahko nenadno nastanejo v deželi. Tudi časovna stiska dostikrat narekuje, da uporabljajo pooblastila, ki jih imajo posamezni predstavniki v družbenopolitičnih organizacijah za to, da lahko hitreje Ukrepajo, da bi določena stališča hitreje prišla do svojega izraza v političnem življenju naše organizirane družbe. To je nujno, toda prav tako je nujno da ta politična koordinacija ne bi nadomestila rednega dela družbenopolitičnih organizacij, da ne v ničemer ne bi zmanjšala politične odgovornosti, da bi sklepe ter stališča aktivov stalno ne le potrjevali, pač pa tudi ocenjevali v rednih voljenih organih in v celotnem našem organiziranem življenju Če pa hočemo v praksi to uresničiti, priporočamo, da ne spreminjamo naše notranje organiziranosti iz nekih prestižnih razlogov, kdo naj bo tisti, ki bo v OZD odločal, kje naj bi bila koordinacija, na tem ali na drugem sedežu, kdo naj postavlja stvari na dnevni red, kdo ima prvo besedo, kdo vodi itd. Vsa ta vprašanja so popolnoma nesmiselna, ker mora biti sindikat in ZK odprt za vse pobude in morata stremeti za tem, da se aktivnost čimbolj prenaša na osnovne organizacije, na vse organizacije v OZD in da vsako akcijo spremljajo in ugotavljamo doseženi učinek. Čisto vseeno je, ali se dobivamo pri sekretarju ZK ali predsedniku ZSMS oziroma delavskega sveta ali sindikata — važno je to, da sprejetih sklepov ne obravnavamo kot politično direktivo, ampak mora vsak od nas na svojem področju v smislu odgovornosti prevzeti obveznost, da bo argumentiral stališča v rednem delu družbenopolitične oziroma samoupravne organizacije. DPO —— — Novi pomembni ukrepi za Odličje izboljšanje varnosti cestnega samoupravijalcem in prometa sindikalnim aktivistom — Odgovornost za stanje varnosti na cestah je razširjena na organizacije in posameznike, id se ukvarjajo z učenjem voznikov, proizvodnjo, dajanjem v promet in popravilom vozila in javnim obveščanjem, kakor tudi na samoupravne interesne skupnosti za ceste. — Prepovedana je vožnja mlajših otrok kot 12 let na prednjih sedežih osebnega avtomobila. — Enotno je urejeno omejevanje hitrosti: na avtocestah 120 kilometrov na uro, na cestah, ki so rezervirane za promet motornih vozil 100 kilometrov in na ostalih cestah 90 kilometrov na uro. — Vnešena je določba o prepovedi prehitevanja kolone v gibanju ali mirovanju. — Vsa vozila na motorni pogon morajo imeti ponoči (pa tudi podnevi pri zmanjšani vidljivosti) prižgane zasenčene luči. — Rok veljavnosti vozniškega dovoljenja bo v bodoče deset let. — Zelo se povečujejo denarne kazni za vse prekrške in za vse kategorije udeležencev. — Uvaja se možnost odlaganja izrečenega varstvenega ukrepa prepovedi upravljanja z motornim vozilom in če v določenem roku kaznovani voznik ne napravi novega prekrška, se u-krep ne izvrši. Stanje varnosti prometa na cestah v Jugoslaviji ni dobro. Odleta 1970 do 1978 je v prometnih nesrečah letno umrlo poprečno o-krog 4500 oseb, med tem, ko je bilo 60.000 oseb poškodovanih, družba pa je utrpela neprecenljivo materialno škodo. Stanje se je poslabšalo v letih 1977 in 1978. Zaradi tega je Zvezni izvršni svet, kot enega ukrepov za izboljšanje nezadovoljivega stanja na tem področju prometa, predlagal Skupščini SFRJ sprejetje zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o temeljnih varnosti cestnega prometa. Glede na nevarnost, da bi se stanje na prometu na cestah še naprej poslabševalo je bil znova preučen veljavni Zakon, ki je bil sprejet leta 1974, predložene šobile nove rešitve, ki lahlko prispevajo k učinkovitejši zaščiti in obvarovanja varnosti vseh občanov — udeležencev v prometu, kakor tudi lastnine. Občinsko priznanje »Samoupravi] alec 1979«, je letos prejel član kolektiva »MERX« tov. LONČARE-VIČ Aleksander iz Temeljne organizacije združenega dela GROSIST. Čestitamo! ZA USPEŠEN ZAČETEK DNEVA Letos praznik občine Celje v KS Svetina Tako kot vsako leto doslej, bo tudi letošnji praznik naše občine proslavljen delovno in slovesno. Svečana seja zborov občinske Skupščine bo 20. julija ob 11. uri v ve- liki dvorani Narodnega doma. Istega dne ob 16. uri bo otvoritev komunalnih objektov v krajevni skupnosti Svetina. Naslednji dan, 21. julija pa bo s pričetkom ob 16. uri OSREDNJA PROSLAVA pred Domom železarjev na Svetini. O sporedu ostalih prireditev pa nas bo prireditveni odbor seznanil s plakati že prihodnji teden. OKRASIMO IN UREDIMO DELOVNO IN BIVALNO OKOLJE! IZOBESIMO ZASTAVE! ZAGOTOVIMO ČIMVEČJO UDELEŽBO NA VSEH PRIREDITVAH!