številka 18
četrtek, 6. maja 1999
160 tolarjev
Prodajno razstavni sejem v Velenju
CVETLIČNI SEJEM
v petek, 7. in soboto 8. maja 1999 od 9. do 17. ure
VELENJE 99
Možnost nakupa okrasnega baikonskega cvetja in okrasnih grmovnic, nasveti, oprema za vzdrževanfe in negovanje, promocijske cene!
NAZARJE - V ponedeljek so se v Nazarjah veselili otro-ci, učitelji, starši in vsi krajani, saj so prvošolčki dveh razre-dov prvi zasedli klopi v novi lepi osnovni šoli. Vsi ostali jim bodo sledili z začetkom novega šolskega leta, s tem pa bo izpolnjena davna želja kra-janov Nazarij in širše okolice.
slika: jp
Ob koncu tedna bo
v dopoldanskem času pretežno lepo in suho, popoldan možne plohe.
Pmk in njegove zgodbe
Pred dnevi me je (ie kar pozno zvečer) po te-lefonu poklicala sošolka iz gimnazijskih let. Bila je precej razburjena. Vparku nasproti gimnazije so odstranjevali klopi, na ka-terih smo preiiveli marsikatero za-nimivo najstniško uro. Zadnja le-ta je park postal znan predvsem po odvrženih injekcijskih iglah. Žal. Pa prijateljica ni bila raz-burjena zaradi tega. Slišala je, da klopi odstranjujejo zato, ker naj bi v parku podrli tudi drevesa in tam zgradili še eno zbirališče plo-čevine - torej parkirišča.
"Kje pa se bomo Velenjčani hladili v vročih poletjih, če bodo posekali še ta drevesa in iz centra odstranili še zadnjo zeleno oazo?A misliš, da je to sploh mogoče?," je spraševa-la. In ob tem dodala, da se na obnovljeno Cankarjevo, kjer sedaj prevladuje beton, še vedno ni navadila, da pogreša tista košata drevesa, ki so centru dajala svoj čar. Sem se kar strinjala z njo. Kerpa je prijateljica tudi velika Ijubiteljica narave in živali, zato ji ta del Velenja veliko pomeni, je razmišljala tudi o možnosti, da odstranjevanje parka morda preprečimo s kakšno peticijo. Zadevo sem preverila.
Prva in najpomembnejša novica je bila, da bo park še naprej ostal park! Teze ureditvene-ga načrta za centralne predele mesta Velenja,
v katerih je zajet tudi park ob gimnaziji, so predvidevale odprtje promenade za promet in to mimo Zdravstvenega doma, preko mostu čez Pako in mimo Elektrotehne. Svet-niki MO Velenje se nazadnje, ko so govorili o tem, s tem niso stri-njali, zato je zadeva zamrznje-na. Res pa je, da bodo na sre-dini promenade uredili okoli 60 parkirišč, ob vsaki stranipa na novo uredili ozke peš cone. Parkirni prostori bodo zrastli tudi nasproti parka, na drugi strani Pake, ob kulturnem domu in A Finingu. Pločevine je v našem mestu namreč vsak dan več, na-vsezadnje se tudi mnogi maturanti v šolo vo-zijo kar s svojimi avtomobili.
Parka torej nihče ne bo uničil in pokril z as-faltom. Klopi so odstranili, ker so bile po-vsem uničene. Po prepričanju mnogih je naj-večji problem parka to, da je postal zbirališče mestnih narkomanov in da tudi na Solskem centru Velenje ne vedo, kako naj to prepreči-jo. Pa vendarle gre za park, ki zagotovo tudi današnjim gimnazijcem in drugim Velenjča-nom nekaj pomeni. Zato si zasluži nove klo-pi in obiskovalce, ki ga bodo znali ceniti. Si-cer se v prihodnosti morda res lahko zgodi, da ga bomo izgubili. Zato, ker bo izgubil vse-bino.
Bojana Špegel
Nove
Super cene od 6. do 22.5.'99
Sport • Moda • Avto
ISSN 0350-5561
ZAVAROVALNICA M A R I B O R
PREDSTAVNISTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629 086
CELJSKI SEJEM, 11.-15. MAJ
easnik s težo
23. sejem VSE ZA OTROKA in družino
IZČE5AR5REČARA5TE
NOVOST: DEZELAIGRAC, CAROVNIJIN ZABAVE pokrovi tefj' revlja flllHHŽI
Resnico od laži, dejstva od domnev, zrnje od plev. Prebrati je treba, da bi na koncu lahko prebrali.
VEČER
9770350556014
2 MS ČAS
DOGODKI
6- maja 1999
novice
Plaketa ZSSS Jožici Notersberg
Letos je Plaketo svobodnih sindikatov Slovenije prejela Jožica Notersberg, vzgojiteljica, predsednica sindikata v Vrtcu Velenje in predsednica območnega odbora Sindikata VIR. ZSSS je s plakete za leto 1999 dodelilo dvema sindikatoma podjetij in šestim članom posameznih sindikatov.
Povšetu Zlata plaketa
LJUBLJANA, 23. aprila - Na svečanosti, ki so jo pripravili v glavnem odboru ZZB Slovenije ob Dnevu upo-ra, je predsednik Območne skupnosti borcev in udeležencev NOB Veienje Jožef Povše prejel Zlato plake-to borčevske organizacije.
Pol stoletja društva upokojencev
VELENJE - Društvo upokojencev Velenje slavi letos 50-letnico. Jubilej bodo proslavili s svečano sejo, ki bo v pe-tek, 7. maja, ob 10. uri v veliki dvorani doma krajanov na Konovem.
V soboto, 8. maja, ob 9. uri pa se bodo na letni skupščini v delavskem klubu zbrali v Medobčinskem društvu invali-dov Saleške doline.
Na Šolskem centru brez omejitev
VELENJE - Na Šolskem centru Velenje v šolskem letu 1999/2000 ne bo omejitev vpisa. Tudi glasbena gimnazija, okoli katere je bilo v zadnjem obdobju veliko vprašanj, bo. Tiste, ki so oddali prijave, bodo seznanili, da so kandidati in kaj še morajo storiti, da bodo vpisani.
■ mkp
SINDIKALNE INFORMACIJE KOORDINACIJA SINDIKATOV NEGOSPODARSTVA
Vladna pogajalska skupina za pogajanja s sindikati s področja negospodarskih dejavnosti je 15. aprila 1999 poslala pismeni predlog za nadaljevanje pogajanj ter predlog glede višine regresa za letni dopust v letu 1999 in sicer:
-	regres za leto 1999 je v višini 102.000,00 SIT za tiste, ki imajo plačo nižjo od 110.000,00 SIT, izplačan v dveh delih, 75.000,00 SIT v rokih, ki jih določajo kolektivne pogodbe, 27.000,00 SIT pa 5. januarja 2000;
-	za ostale zaposlene regres za leto 1999 v višini 95.000,00 SIT, izplačan v dveh delih, 75.000,00 SIT v rokih, ki jih določajo kolektivne pogodbe, 20.000,00 SIT pa 5. januarja 2000;
-	o povečanju izhodiščne plače se je možno pogajati ob pripravi izhodišč za proračun za leto 2000.
Koordinacija sindikatov negospodarstva se tako še naprej pogaja za višjo izhodiščno plačo in regres za letni dopust.
PODELITEV PLAKET SVOBODNIH SINDIKAT0V SLOVENIJE V LETU 1999
Na slavnostni prvomajski prireditvi ZSSS v počastitev mednarodnega delavskega praznika sta plaketo Svobodnih sindikatov Slovenije prejela dva sindikata podjetij in šest članov posameznih sindikatov ZSSS.
Plaketo z našega območja je prejela Jožica NOTERSBERG, predsednica sindikata v Vrtcu Velenje in območnega odbora sindikata VIR ter članica republiškega odbora sindikata VIR. Iskreno čestitamo!
OBVESTILO ČLANOM SVOBODNIH SINDIKATOV DEJAVNOSTI
V	prihodnih dneh boste prejeli letak "ZA VARNO STAROST", na katerem bo kratka vsebina Dogovora o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, ki so ga sklenili Vlada RS ter reprezentativni sindikati RS.
KONFERENCA 00 ZSSS VELENJE
bo na seji, v četrtek, 6. maja 1999, obravnavala finančno in materialno poslovanje območne organizacije, programske usmeritve, organiziranost in včlanjevanje v Sindikat upokojencev Slovenije, analizo letošnjih prvomajskih prireditev, izobraževanje sindikalnih zaupnikov, ki bo 25. in 26. maja ter informacijo o programu prireditev ob 9. maju DNEVU EVROPE in javni razpis Urada Vlade RS za informiranje o vključitvi v projekt INF0RMATIVN0 KOMUNIKACIJSKE IN IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI NEVLADNIH 0RGANIZACIJ V SL0VENIJIV ZVEZIZ EU IN SLOVENSKIM VKUUČEVANJEM V EU. MEDSINDIKALNO SOOELOVANJE
Predstavniki območne organizacije ZSSS Velenje bomo v mesecu maju na delovnem obisku na območni organizaciji ZSSS Murska Sobota. SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE 0BM0ČNI ODBOR
V	soboto, 24. aprila 1999, so se na letnem srečanju v prostorih Name zbrali člani sindikata obrtnih delavcev z območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Na srečanju je bil dan poseben poudarek izobraževanju članov sindikata. Obravnavani sta bili dve, ta čas izredno zanimivi tematiki in sicer:
-	zakon o zavaranovanju za čas brezposelnosti in
-	izhodišča za pokojninsko reformo.
Srečanja se je kot gost in predavatelj udeležil izvršni sekretar predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, gospod Gregor MIKLIČ. SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE
V	četrtek, 22. aprila 1999, je bila v Žalcu 3. skupščina Sindikata delavcev trgovine Sloveniie. Osrednji namen sklica je bil sprejem novega statuta Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Po dveletni obravnavi na vseh nivojih organiziranosti je bil sprejet, sedanjim razmeram in evropski naravnanosti, ustrezen statut. SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
Komisija za šport in rekreacijo pri R0 Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne
industrije Slovenije organizira 1. srečanje delavcev teh dveh panog, dne 29. maja
1999 v Metliki. Upamo, da se bodo srečanja udeležili tudi člani z našega območja.
SINDIKAT DELAVCEV PROMETAIN ZVEZ SLOVENIJE
bo imel 20. in 21. maja skupščino sindikata v Celju.
SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
razpisuje 48. letne športne igre gradbincev Slovenije, 5. junija v Žalcu. Tekmovanja
bodo v športnih panogah: šah, namizni tenis, kegljanje, streljanje, balinanje,
odbojka, mali nogomet, tenis.
Ob obeležitvi DNEVA GRADBINCEV 5. junija v Žalcu, bo tudi podelitev plaket in priznanj SDGD Siovenije za leto 1999.
mmm
Gomji Grad
Evropski študenti za lepšo podobo
V Gornjem Gradu so se na petdnevni delavnici zbralo 20 študentov arhitekture iz raz-ličnih evropskih držav. Takšna srečanja vsako leto v različnih evropskih krajih organizira evropsko združenje študentov arhitekture EASA. Na teh sre-čanjih se študenti vključujejo v reševanje urbanističnih in arhitekturnih problemov kra-jev gostiteljev, na drugi strani pa bodoči arhitekti iz vse Evrope gradijo medsebojne ve-zi za tvorno sodelovanje v pri-hodnje.
Namen srečanja v Gornjem Gradu je torej bil pripraviti predloge za urbani razvoj kra-ja. Na srečo je središče Gornje-ga Grada ohranilo nepokvaije-no in zaključeno celoto, zato so bodoči arhitekti predvsem
V ponedeljek so v Vrtcu Ve-lenje pričeli vpis novincev, ki bodo v vrtec pričeli hoditi z no-vim šolskim letom, torej sep-tembra. Vpis poteka vsak de-lovni dan od 6. ure zjutraj do 15.ure, ob sredah do 17. ure, potekal pa bo do 14. maja.
Na upravi Vrtca Velenje starši dobijo tudi vpisnico, po-trebne obrazce za vpis pa mo-rajo dokupiti v knjigarni. Poleg tega potrebujejo odločbo o od-meri dohodnine za leto 1997, ki bo služila za izračun plačil-nega razreda, če pa so brezpo-selni, dobijo potrebna potrdila na območnem Zavodu za za-poslovanje.
Vpis v velenjske vrtce bo seveda možen tudi po 14. ma-ju, a le, če bo po tem datumu ostalo še kaj prostora. Dejstvo je, da vrtce letos zapušča 300 malih šolarjev, zato bo približ-
iskali povezavo med tradicio-nalnim in novim. Posebej so se posvetili staremu trškemu je-dru okoli znamenite katedrale in načrtovanemu domu za os-tarele občane.
Za prostor ob katedrali so obudili spomin na porušene dela velike graščine in nakaza-li notranjo podobo tega pro-stora kot nekakšno mesto v mestu. Po njihovi zamisli naj bi cerkev postala kulisa za raz-ne dejavnosti. Cerkev samemu jedru daje poseben pečat, nje-na podoba pa naj bi prostoru pred njo dala novo življenje v obliki gledališča in zanimivih razstav na prostem, za turistič-ne potrebe in podobno. Na ta način bi cerkev resnično pove-zali s trgom, jo torej na novo "odkrili" in ji tudi s tem povr-
no toliko prostih mest tudi za novince. V času vpisa bo mo-goče še izbirati željeno enoto vrtca, ko se bodo skupine v njih napolnile, pa te možnosti ne bo več. V vrtcu Velenje pra-vijo, da je največje zanimanje za Najdihojco v centru mesta, ki bo zato verjetno hitro pol-
nili nekdanjo slavo.
Dom za ostarele občane so si bodoči evropski arhitekti za-mislili kot naselje okrog parka. Na osrednji del bi pripeli bival-ne prostore, varovanci v njih pa naj bi imeli vsi enake pogo-je bivanja.
Na splošno so študenti ugo-tovili, da bi bilo Gornji Grad nespametno razvijati v strogo turistični smeri, kraj s svojimi zgodovinskimi danostmi je ne-kaj enkratnega, torej je edina možnost resnične poživitve kraja v boljšem izkoristku da-nih možnosti, majhnost kraja pa bi morali izrabiti kot pred-nost, saj to nikakor ni slabost, so gostje še poudarili na za-ključku delavnice.
MJP
na. V vseh enotah Vrtca Vele-nje bodo razpored po skupi-nah opravile pomočnice rav-nateljice po končanem urad-nem datumu za vpis, pri tem pa bodo, kot že rečeno, upo-števale želje staršev.
■ bš
i
HODOŠ - Na mejnem prehodu Hodoš - Bajansen-ye so položili temeljni ka-men za gradnjo železniške proge med Slovenijo in Ma-džarsko, ki bo na slovenski strani dolga 24,5 kilometra, z njo pa bodo opravili še zadnjo posledico tako ime-novane železne zavese, za-radi katere so leta 1968 uki-nili to povezavo.
LJUBLJANA - Državni svet je izglasoval odložilni veto za zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za obdobje 1999 - 2001, ker zakon ne določa spodnje meje regre-sa, kar pomeni, da lahko za-posleni v negospodarstvu ostanejo brez njega.
BRNIK - Slovenska vla-da bo kupila poslovno letalo v vrednosti 22 milijonov do-laijev, ki ga bo vlada uporab-ljala občasno (400 ur letno), sicer bo namenjeno za pole-te na rednih linijah Adrie Airways (1500 ur letno), ki bo posrednica pri nakupu, med desetimi ponudniki pa je bilo izbrano letalo Regio-nal Jet družbe Canadair.
LJUBLJANA - Časopis Delo letos praznuje 40 - let-nico izhajanja, prva številka je izšla 1. maja 1959 po zdru-žitvi Ljudske pravice in Slo-venskega poročevalca, Delo je največja časopisna hiša v Sloveniji, ki ob dnevniku Delo (od 85.000 - 110.000 naklade) izdaja še vrsto revij in prilog, zaposluje 328 de-lavcev, od tega je 173 novi-narjev.
R4VNE	NA
KOROŠKEM - V družbi Stroji in tehnološka oprema koncerna Slovenske železar-ne so zadnje dni aprila prvič preizkusilii lahko kolesno oklepno vozilo "valuk" za potrebe Slovenske vojske, za katero jih bodo letos izdelali še devet, izdelujejo tudi hav-bice, obnavljajo in posodab-ljajo pa tudi tanke.
MURSKA SOBOTA -Podjetje Pomurski tisk v ste-čaju bo kupilo ljubljansko podjetje Eurotrade Print, katerega lastnik je Jože Pubi Štivan, ki je prostore in opre-mo Pomurskega tiska že vze-lo v najem in zaposlilo 27 nekdanjih delavcev, po ste-čajnem postopku pa jih bodo preuredili za najzahtevnejšo tiskarsko proizvodnjo.
Slovesnost ob dnevu zmage
TOPOLŠICA - Krajevna skupnost Topolšica in Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje, bosta sku-paj še z nekaterimi, pripravila v soboto, 8. maja, ob 18. uri na prostoru pred spominsko sobo v tem kraju, svečanost ob dnevu zmage in koncu druge svetovne vojne ter kresovan-je pri domačiji Ocepek.
Turistično društvo Topolšica pa bo dan kasneje, v nedeljo, 9. maja, ob 14. uri, priredilo tradicionalni pohod "Od lipe do lipe". Udeleženci se bodo zbrali pri lipi samostojnosti.
■ mkp
Vpis v Vrtec Velenje
Največje zanimanje za Najdihojco
1 gore na goro (o delavdh) glas je šel...
Središče savinjsko-šaleškega območja je bilo tokrat visoko. Ne v Velenju, ampak na Graški Gori. Tu so se, podobno kot v mnogih drugih krajih, zbrali delavci in nedelavci, zaposleni in čakajoči na delo, taki, ki bi radi delali, in taki, kijim nič ne manjka, če so brez deia. Kraji takih srečanj ob prazniku dela so bili različni, be-sede, ki so jih govorili predstavniki sindikata ali župani, dokajpo-dobne. O tem, kak je bil 1. maj še v časih, ko je beseda delavec še kajpomenila, ko so si delavci vsaj mislili, da so gospodarji, pa se-veda o sedanjem položaju delavcev, ki so le zivo orodje, iz katere-ga je treba ob čim manjših stroških izvleči čim več. Plače pa so nujno zlo in strošek, ki ga je treba oklestiti, kolikor se le da. Tudi deiavci so se namreč znašli na trgu. In to na prenasičenem trgu, kjer zaposleni ne upajo podvigniti glasu niti za svoje priznane pra-vice, sajje stavek "če ti ni prav, pa pojdi "postal že povsem domač. O takem položaju sogovorili na teh shodih. Govorci so bilipone-kod domačini, drugod je bilo to malo pomešano. Mordaje na žal-skem srečanju kdo pričakoval ostre besede predstavnika republiš-kega sindikata kmetijstva, saj so problemi kmetijstva tu še poseb-no sveži, predstavnikpa domačin, a je ta odšel "tolažiti" laške de-lavce na Šmohor. Res pa je, da mu je z libojske smeri slediio kar precej delavcev žalske občine. Ob kranjski ali golažu ter vinu ali pivu pa se je povsem razlegal podoben moto, kot smo ga slišali na Graški Gori: kdor dela nima, naj ga čim pred dobi, kdorga ima, naj vendarle vsaj nekaj velja.
Ob tem prvomajskem praznovanju so se nekateri tudi pri nas
spomnili čmobilske jedrske katastrofe. Z zapoznelostjo nas je te-daj vest o nesreči na jedrski elektrarni dosegla prav med pn'omaj-skimi prazniki. Ob spominu na posledice ni čudno, da so se tudi pri nas zbudili zeleni in opozorili na našo nuklearko. Krško je bli-zu vsem krajem Slovenije, naši severni sosedje opozarjajo, da bi se preko naših krajev posledice morebitne nesreče širile tudi k njim. In med tem, ko z ekološko pomočjo pomagajo urejati čistil-ne naprave na šoštanjski termoelektrarni, za jedrsko elektrarno zahtevajo zaprtje. Le dobro konzervirana jedrska elektrarna je do-bra elektrarna! Pri tem jih niti ne zanimajo preveč izvedenja raz-nih tujih strokovnjakov, ki zagotavljajo, da je naša nuklearka var-na. To smo znova iz ust ameriških strokovnjakov slišaliprav zad-nje dni. Po mnenju nekaterih imajo te izjave to lepotno napako, da so jih izrekli Ijudje iz države, ki je dobavila opremo in ki bo kmalu dobavila še novo ob velikem remontu elektrame.
Seveda je tudipri nas veliko takih, ki se jezijo, da je naše vods-t\'o taki hitro popustilo Natu in dovolilo njihovim letalom na smrtonosni poti na jug leteti preko našega ozemlja. Po tem, ko slišimo, kako grešijo cilje in padajo izstrelki celo v druge države, neko letalo pa je bombo odvrglo kar v neko italijansko jezero, je negodovanje zaradi ogroženosti še večje. Si lahko mislite, da bi kakšno tako letalo "prijela sila " kje nad nami in bi se bombe re-šilo kar v kako naše jezero, morda Velenjsko. Tudi to bi se lahko zgodilo, pravijo pesimisti, kipa jih nekateri označujejo že kar kot realiste. Čudna so pota Natova!	■ (k)
6. maja 1999
DOGODKI
MS VAS 3
Mestna občina Velenje ima sprejet proračun za letošnje leto
Komu in koliko?
DEVIZNA POSOJILA
Na kratko smo že poroča-li o tem, da so svetniki mestne občine Velenje na aprilskem zasedanju potr-dili letošnji proračun, v katerem je predvidenih za 3.339.086.000 tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov.
Zupana so svetniki poobla-stili, da med letom usklajuje prihodke in odhodke v skladu z usmeritvami Republike Slo-venije za področje financ. Ta-ko lahko med drugim začasno zadrži uporabo sredstev, če prihodki proračuna med le-tora niso doseženi v predvide-ni višini. Prav tako lahko žu-pan razporeja tekočo prora-čunsko rezervo za financira-nje posameznih namenov jav-ne porabe in odloča o kratko-ročnem zadolževanju za fi-nanciranje nalog javne porabe do višine petih odstotkov sprejetega proračuna (krediti pa morajo biti poravnani do konca proračunskega obdob-ja. Uporabniki sredstev občin-skega proračuna morajo na-kup opreme, vzdrževalna in investicijska dela nad vred-nostjo petih milijonov obvez-no oddati na osnovi javnega razpisa.
Za kaj bo mestna jftčina Velenje pora-»ila letošnja prora-čunska sredstva?
Najprej se ustavimo pri pri-inerni in drugi porabe občine (tako se imenujejo zakonsko določena proračunska sreds-tva, ki naj bi jih občina dobila in porabila v letošnjem letu): Za plače in druge izdatke za-
poslenim je namenjenih 722 milijonov tolarjev (v tem zne-sku so zajete plače, prispevki in drugi osebni prejemki vseh proračunskih uporabnikov), za izdatke za blago in storitve (pisarniški in splošni material, energija, voda, komunalne storitve, komunikacije, najem-nine...) 285 milijonov, za pla-čila obresti skoraj 35 milijo-nov. Za tekoče transferje je namenjenih milijardo 285 mi-lijonov tolarjev (subvencije javnim podjetjem, privatnim podjetjem in zasebnikom, po-sameznikom, gospodinjstvom, zagotavljanje socialne varno-sti, štipendiranje...) Za nalož-be je predvidenih 906 milijo-nov, iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, naj bi zbrali in v te namene tudi porabili 240 milijonov, za osnovna sredstva 228 milijonov, za de-lovanje ožjih delov lokalnih skupnosti 61 milijonov. V le-tošnjem letu namerava mest-na občina Velenje najeti kre-dite zgolj za nakup stanovanj in sicer v višini 65 milijonov tolarjev. Za dejavnost orga-nov občine je v proračunu na-menjenih 143 milijonov tolar-jev, med drugim 17,7 milijona za plače in nadomestila, 5 za nagrade nepoklicnim funkcio-narjem, 10 za sejnine sveta mestne občine Velenje, za ob-činske in državne praznike 7,7, za reprezentanco 6,5, za promocijsko dejavnost in po-kroviteljstva 10, za najemnino za stavbo 15,5, za praznova-nje štiridesetletnice mesta Ve-lenja 9, za politične stranke 8, za krajevne skupnosti in mest-ne četrti 14 milijonov tolarjev.
In koliko bo porabila uprava občine?
Za plače malo več kot 193 milijonov, za materialne stroš-ke dobrih 94, za ureditev pro-storov 9, nakup opreme 16 in za obnovo zgradb, ki so v lasti občine 10 milijonov tolarjev.
Kaj pa druga po-dročja?
Izobraževanju je namenje-nih 333 milijonov (67 za plače, 38 materialne stroške, 6 za za-varovanje objektov, 4 za upo-rabo stavbnih zemljišč...), otroškemu varstvu 430 ( 385 za plače, 5 za materialne stroške, 3 za Medobčinsko zvezo prijateljev mladine...), kulturi 178 (98 za plače, 25 za materialne stroške Kulturne-ga centra, 12 za nakup knjig, 6 za prireditveni program, 7 za Pikin festival...) socialnemu varstvu 65, športu 150 (40 za plače in materialne stroške Sportno rekreacijskega zavo-da Rdeča dvorana, 23 za pro-gram športnih društev, 40 za ureditev razsvetljave na mest-nem stadionu...) raziskovalni dejavnosti 10, zdravstvenemu varstvu 60, cestnemu gospo-darstvu 228, komunalnemu gospodarstvu 567, stanovanj-skemu gospodarstvu 251, varstvu okolja in urejanju pro-stora 28, kmetijstvu 6, razvoju malega gospodarstva 11, tu-rizmu 20, zaščiti in reševanju 63 milijonov tolarjev...
Kako bodo razpore-jali cestni tolar?
Za cestno gospodarstvo je v letošnjem proračunu 228 mili-jonov tolarjev. 187 milijonov je namenjenih vzdrževanju lo-
kalnih cest. Od tega je predvi-denih 48 milijonov za tekoče investicijsko vzdrževanje za katerega skrbijo javni zavodi in drugi pooblaščeni izvajalci. Obnove pa so predvidene v Lazah (10 milijonov), na cesti Konovo - Sembric- Smartin-ske Cirkovce (5 milijonov). Za zunanjo ureditev Starega Sa-leka je predvidenih 11 milijo-nov, za vzdrževanje objekta in zemljišča v Vinski Gori 5, za obnovo Kidričeve ceste 78, za preplastitev Ceste talcev 17, za sofinanciranje križišča Go-rica - dovozna pot Praprotnik 10, za javne poti 38 in gozdne ceste 2,5 milijona tolarjev.
Kaj pa komunalno gospodarstvo?
Zanj so v letošnjem proraču-nu namenili 567 milijonov, od tega za kolektivno komunalno rabo (vzdrževanje mestnih ulic in ostalih javnih površin, zimsko službo, javno snago, ločeno zbiranje odpadkov, urejanje pokopališč, javno razsvetljavo...)182 milijonov tolarjev. Za individualno ko-munalno rabo je predvidenih 369 milijonov tolarjev. Od te-ga bodo porabili 146 milijonov za oskrbo naselij z vodo, 10 za magistralni vodovod Soštanj -Velenje, 11 za vodovod v Vin-ski Gori, 58 za vodovod na Paškem Kozjaku, 36 za sofi-nanciranje primarnega vodo-voda severne veje (odsek Laj-še)... Za odvajanje odpadnih voda in čiščenje je predvide-nih 167 milijonov, za energet-sko oskrbo pa 19 milijonov to-larjev.
■ Mira Zakošek
Kaj zanima in kaj predla-gajo sostanjski svetniki
Izjemno veliko je stvari, ki lanimajo šoštanjske svetnike. Točka pobude in vprašanja je bila zato na zadnji seji sveta ena naj-bolj živahnih.
Franc Rogelšek (SDS) je de-nimo podal pobudo, da pri križišču vrtca Lučka in pri Stvarniku postavijo usmerje-valne table za Zavodnje in Sentvid oziroma Ravne in Ga-berke; Peter Rezman (Zeleni) je v zvezi s sprejemanjem sprememb in dopolnitev sred-njeročnega in dolgoročnega prostorskega plana predlagal, da se sprejemanje sprememb nadaljuje v dveh fazah tako, da se območje cele občine de-li na dva dela, in sicer na ob-močje znotraj odkopnega po-lja premogovnika in na drugi del občine. Prepričan je, da bi tako lahko razrešili večletno blokado upravičenih gradbe-nih posegov na zemljiščih, ki so označena s I. kategorijo kmetijskih zemljišč in niso znotraj pridobivalnega prosto-I ra premogovnika, v drugi fazi Ipase ponovno prične posto-
ža šoštanjskim "poplavljen-cem" omogočili nakup gospo-dinjskih aparatov, ki jih je uni-čila voda, brez prometnega davka; Matjaž Natek (ZLSD) je predlagal, da bi krajevne skupnosti in društva posredo-vala občini plane prireditev, da bi jih lahko uskladili in da se v proračunu občine zagoto-vijo sredstva za ureditev tri-bun v športni dvorani.
■ mkp
Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila do enega leta.
Pogoj je, da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonski številki 854-251, int. 220.
0
IO ) bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
banina skupina Nove Ljubljanske banke
so
Fadil Krupič, svetnik ZLSD v svetu mestne občine Velenje: "Maj je tukaj, mesec, ki ga radi ponazarjamo s cvet-jem. Zal pa so mnoga cvetlična korita v mestu zanemarjena. Predlagam, da jih zasadimo, ali pa odstranimo. Red je treba narediti tudi na tablah za oglaše-vanje, kjer je že nekaj centrimetrov de-bela plast plakatov."
Marjan Salobir, svetnik SDS v svetu mestne občine Ve-lenje: "Ločeno zbiranje odpadkov je velik civilizacijski napredek, s katerim se lahko pohvalimo tudi v našem mestu. S tem, ko odnašajo otroci odpadke v več različnih posod, jih tudi najlepše ekološko vzgajamo. V Velenju pa se je razširila vest, da vozijo vse odpadke na isti kup. Občanom je treba povedati, da temu ni tako." Herman Arlič, svetnik Slovenske ljudske stranke v svetu mestne občine Velenje: "Zanimanje za napup ekološ-ko pridelane hrane postaja tudi v na-šem okolju vse večje in tudi kmetijskih proizvajalcev, ki hrano pridelujejo na takšen način je vse več. Zato bi bilo treba na tržnici določiti poseben pro-stor za takšno prodajo."
dr. Vladimir Korun, svetnik SDS v svetu mestne občine Velenje: "Opozo-ril sem že na slabe prometne razmere na Celjski cesti. Poslabšale so se s tem, ko so tablo, ki označuje mesto Velenje in obenem omejuje hitrost prestavili bolj proti Velenju. Predlagam, da jo prestavijo nazaj na mesto, kjer je stala prej, v bližino gostišča Zajc."
Opozicija in pozicija: mag. Cvetka Tinauer, Danilo Čebul (neodvisna lista) ter Monika Korošec in David Ravnjak
(SDS).
Območno združenje RK Velenje
Veliko dela s poizvedbami
pek spremembe prostorskih sestavin za zmanjšanje prido-bivalnega prostora. Mag. Cvetka Tinauer (Neodvisna lista za obnovo in razvoj obči-ne Šoštanj) je predlagala uvr-stitev obravnave energetskega zakona na eno od sej sveta, obenem pa podala pobudo, da bi državni zbor pri sprejema-
nju zakona o rudarstvu upo-števal tudi mnenje lokalne skupnosti; Matjaž Cesar (LDS) je v zvezi s šoštanjskim zdravstvenim domom podal pobudo o boljši organizirano-sti ambulant v njem in nujno-sti obnove objekta; David Ravnjak (SDS) je predlagal, da bi s pomočjo Rdečega kri-
Na prihod 1600 beguncev s Kosova, kolikor jih bo sprejela Država Slovenija, se pripravlja-jo tudi na Območnem združe-nju RK Velenje. Kot je poveda-la sekretarka združenja Darin-ka Herman, begunskega centra za zdaj še ne bodo odprli oziro-ma je to vprašanje v pristojnosti župana mestne občine Velenje. Sami se bolj pripravljajo na sprejem in s tem na pomoč ti-stim beguncem, ki bodo dobili uspešne rešene vloge za zača-sno nastanitev pri najožjih so-
rodnikih. "V naši pisarni poma-gamo reševati vloge, ki jih mo-rajo ti izpolniti. Zbirajo jih na velenjski Upravni enoti. Prib-ližno 300 takih vlog so tu do se-daj že sprejeli, kar pomeni toli-ko novih začasnih občanov, se-veda če bodo njihove vioge na pristojnem republiškem uradu - Uradu za begunce - ugodno rešili. V tem trenutku pa ima še več dela naša poizvedovalna služba. Nanjo se obračajo svoj-ci, ki živijo v Sloveniji in iščejo svoje sorodnike. Če so se ti že
javili v begunskih centrih v SIo-veniji, v Albaniji in Makedoniji, posebnih težav ne pričakujemo. Teh pa ne bo malo pri iskanju tistih, ki so ostali na Kosovu." Po besedah Hermanove so med njimi tudi taki, ki imajo sloven-sko delovno viso ali slovensko državljanstvo. Precej med njimi jih je zaradi pomanjkanja dela zimo preživelo doma, sedaj v času vojne pa se ne morejo vrni-ti na delovno mesto.
■ tp
4 MŠ ĆAS
GOSPODARSTVO
6- maja 1999
Holding Glin Nazarje
Banka Velenje uvaja
Lastninjenie sklenjeno, delavci nezadovoljni
V začetku lanskega decem-bra so na Holdingu Glin Na-zarje podpisali pogodbo o prenosu lastniškega deleža. Z njo so zaposleni in bivši zapo-sleni postali lastniki 40,83 od-stotka podjetja, kapitalski sklad pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja Sloveni-je ima 14,81 odstotni delež, Rimskokatoliško škofijstvo Ljubljana 6,5 odstotkov, Slo-venski razvojni družbi pa je ostal 37,86 odstotni delež. Na podlagi takšne sestave lastniš-tva so aprila pripravili tudi us-tanovno skupščino podjetja Glin Holding, sprejeli potreb-ne akte, izvolili nadzorno -poslovni svet in njegovega di-rektorja, seveda pa so obrav-navali tudi poslovanje.
Stevilni zaposleni, 902 jih je skupno, s takšnim razpletom niso zadovoljni, zlasti se čutijo opeharjene zaradi sedanje vrednosti vloženih certifika-tov, ki je približno desetkrat manjša. Podjetje se je lastni-nilo v približno enakem raz-merju kot ostala sorodna podjetja, saj se je lastninilo v skladu z zakonom o lastninje-nju družb, ki so v lasti Sloven-ske razvojne družbe. Interna
razdelitev tako pomeni 20 od-stotkov, interni odkup 40, 40 odstotkov pa je delež Sloven-ske razvojne družbe, torej biv-šega Sklada za razvoj Republi-ke Slovenije.
Delavci so sodelovali v inter-ni razdelitvi in v internem od-kupu, sem pa so všteti zao-stanki plač v letih od 1990 do 1992, torej razlika med dejan-sko izplačanimi osebnimi do-hodki in dohodki po kolektiv-ni pogodbi, nekaj jih je prispe-vaio tudi certifikate. Ker pa so bili zaostanki plač sestavljeni iz neto plač in prispevkov za pokojninsko in invalidsko za-varovanje, niso mogli olastni-niti 60, ampak samo 40,83 od-stotka podjetja. Pomembno je tudi, da je bila do leta 1946 lastnica Glina rimsko katoliš-ka cerkev, za katero je posto-pek lastninjenja tekel na pod-lagi zakona o denacionalizaci-ji, kar je pomenilo 6,5 odstot-ni delež.
Dejstvo je, da je bila pot do sedanje sestave lastništva dol-ga in več kot mučna. Leta 1992 se je Glin znašel v polo-žaju, ki mu skoraj niso videli izhoda, možna rešitev pa se je pokazala šele po nekajkratnih
zamenjavah vodstva. Ugoto-vitev, da je podjetje zadolženo v vrednosti treh četrtin vred-nosti osnovnih sredstev, je porodila predlog, da bi tretji-no dolgov upniki odpisali, tretjino kreditov bi iz kratko-ročnih spremeniii v dolgoroč-ne, tretjino obveznosti pa bi poravnavali sproti. Upniki so se tem načelno strinjali, novo upanje pa se je pojavilo z usta-novitvijo Sklada za razvoj RS. Septembra 1992 je sklad spre-jel ponudbo za prevzem in ta-koj ugotovil, da je podjetje ne-mogoče rešiti v enoviti obliki. zato so dva meseca za tem us-tanovili Holding Glin in hče-rinska podjetja, z izjemo Po-hištva, ki so ga ustanovili že prej. Podjetja so od Holdinga dobila osnovna sredstva v na-jem, njemu pa so ostali tudi vsi dolgovi. Hčerinska podjet-ja so uspešno poslovala, razen Stavbnega pohištva, ki je leta 1994 šlo v stečaj.
Leta 1993 je imel Glin 30 milijonov mark dolgov. naj-prej so predvidevali, da bi naj-večji upniki, torej Ljubljanska banka Velenje, Gorenje Ve-lenje in Gozdno gospodarstvo Nazarje, del teh terjatev spre-
Gasilsko društvo Nazarje
Reševalci (končno)
"priznani"
Letošnji april je bil za vse zgornjesavinjske in posebej še za nazarske gasilce mesec za-dovoljstva in zadoščenja. Po nekaj letih zavzetega dela in velikih naporov so namreč v Uradnem listu Republike Slovenije končano prebrali zanje odrešilno "sporočilo." Gre za uredbo o organizira-nju, opremljanju in usposab-Ijanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Najbolj pomembno je, da je v njej zapisano, da so-di med gasilske enote za zaš-čito in reševanje tudi tehnično - reševalna enota PGD Na-zarje.
Res je to zelo pomembno, saj stvar ni "gasilska" modna muha in zgodba ni kratkega veka. Začela se je že leta 1993, ko sta takratna občina (skup-na) Mozirje in gasilska zveza ustanovili tehnično - reševal-no enoto in jo opremili, (za najbolj primeren sedež njene-ga delovanja pa izbrali nazar-sko gasilsko društvo. Sledilo je obdobje pospešenega uspo-sabljanja, (žal) tudi nujne in-tervencije, ki jih je enota do-slej na področju Zgornje Sa-vinjske in Zadrečke doline "naštela" dvajset, kar ob ne-voščljivih ugovorih zanesljivo opravičuje njen obstoj, velike zagnanosti njenih članov in vodstev društva ter zvcze pa v
"gasilskih primerih" ni pri-merno šteti.
Vse do aprila pa je ostalo nedorečeno financiranje nje-nega delovanja. V minulih še-stih letih so namreč njeno de-lovanje s tolarji podprle le ob-čine Nazarje, Mozirje in Luče, seveda tudi zveza, vse skupaj pa je bilo daleč premalo, bolje rečeno - nesmiselno. Nazar-ska reševalna enota je po do-govoru pokrivala obe dolini in jih bo razumljivo tudi po-slej, republiška uprava za zaš-čito in reševanje pa jo bo po potrebi vključevala tudi v po-sredovanje izven matičnega območja.
To opredeljuje podeljena koncesija, ki obenem zago-tavlja tudi potrebna sredstva iz državnega proračuna. "Ta so izključno namenska. Za opremo bomo namenjali 70 odstotkov, 30 za usposablja-nje, izobraževanje pripravlje-nost, seveda pa je velika tudi odgovornost, ki med ostalim pomeni odlično strokovno us-posobljenost, organiziranost, izvoz enote v petih minutah in intervencije brez napak. Našo enoto sestavlja osem gasilcev reševalcev s štirimi bolničarji.
S takšnim razpletom naših skupnih prizadevanj smo vsi zadovoljni. Razumljivo je, da si želimo še boljšega sodelovanja
menili v lastniške deleže. To ni uspelo, zato je sklad predlagal prisilno poravnavo dolgov, ki so jo uspešno izvedli decem-bra 1993, s tem pa so se dolgo-vi prepolovili
Tudi preostalih 15 milijonov mark pa Glin nikoli ne bi po-ravnaval s tekočim poslova-njem, zato se je sklad odločil za prodajo osnovnih sredstev, česar do konca leta 1994 ni us-pel, zato je dolg odplačal sam in postal lastnik podjetja. Vlo-žena sredstva je seveda želel povrniti, zato je leta 1995 pro-dal del osnovnih sredstev Po-hištva in Gostinstva, v letih 1997 in 1998 pa je prodal še Glin Grif in Glin IPP. S tem se je dolg zmanjšal za 5 milijonov mark.
Stanje v slovenski lesni indu-striji je pač takšno, da Glin Holding preostalih 10 milijo-nov mark ni mogel plačati. Holding sicer dobiva najemni-no od hčerinskih podjetij, na drugi strani pa financira nji-hovo investicijsko vzdrževa-nje. Zato je bilo izjemno po-membno, da je Slovenska raz-vojna družba ta dolg spreme-nila v lastniški vložek.
Lansko poslovno leto je Glin Holding sklenil pozitivno. Se-daj je verjetno na vrsti združi-tev z neprodanim hčerinskima podjetjema Žagarstvo in Po-hištvo, sicer pa bodo za njegov obstoj usodne odločitve Slo-venske razvojne družbe.
Ujp
Elektronsko banko
S prvim julijem prehaja plačilni promet na banke in na to se v Banki Velenje skrbno pripravljajo. Na to temo so pripravili že kar nekaj srečanj podjetnikov, na katerih so jih seznanili s pred-nostmi, ki jih bodo imeli, če bodo odprli poslovni račun pri njih.
Eno takšnih srečanj je bilo tudi v dneh pred prazniki, ko so podjetnikom še posebej natančno predstavili elektronsko ban-ko PROKLIK NLB. Poslovanje preko elektronske banke omo-goča, da podjetniki vse negotovinske bančne posle opravijo kar preko svojega osebnega računalnika od doma ali z delovnega mesta. Ne glede na poslovni čas banke, bodo lahko kadarkoli bodo želeli, pregledali stanje in promet na svojem računu, pla-čali obveznosti z virmanskim nalogom, splošno ali posebno po-ložnico, pripravili podatke za nakazila z vnaprejšnjo valutacijo, si sestavili svoj osebni imenik prejemnikov in pošiljateljev ter prejemali bančna sporočila.
Na srečanju so tudi konkretno prikazali uporabo Proklika, ki je preprosta in varna. Varnost zagotavljajo s šifriranjem sporo-čil med uporabnikom in banko. Identifikacija uporabnika in elektronsko podpisovanje poteka preko zaščitne kartice, ki po-meni najvišjo stopnjo zaščite na komercialnem področju.
Banka Velenje je ponudila podjetnikom, ki se bodo za upora-bo elektronske banke odločili do 30. junija, osnovni paket, ki je vreden triindvajset tisoč tolarjev, brezplačno.
■ Mira Zakošek
Uporaba elektronske banke bo podjetnikom prihrariila mno-go dragocenega časa, je pa tudi cenejša, posamezna banč-na transakcija bo veljala 60 tolarjev
Iz mislinjske občine
Še vedno brez novega statuta
Na zadnji seji sveta občine Mislinja so svetni-ki v drugi obravnavi zavrnili predlagano bese-dilo sprememb in dopolnitev statuta občine, saj se predvsem svetniki iz vrst opozicijskih strank z njim niso v celoti strinjali. Zato se bo-do ponovno sešli predsedniki vseh mislinjskih političnih strank in poskušali uskladiti besedilo v tistih točkah, ki so še vedno sporne. Pred-vsem se ne strinjajo s predlogom, da lahko ka-drovske zadeve predlaga tudi skupina svetni-kov in ne le komisija za kadrovske zadeve. O statutu bodo ponovno odločali junija ali pa
morda šele jeseni.
■ ■ v
Miran Krefl: "Naša usposob-Ijenost za morebitna posre-dovanja bo zdaj še bistveno večja," saj nam je uradno priznanje dalo novih moči
z mozirsko policijsko in reše-valno postajo ter s celjskim centrom za obveščanje. Naj do-dam še, da bomo primeren del sredstev namenili nakupu no-vega kombiniranega vozila in z njim našo usposobljenost in us-pešnost pri posredovanjih ob prometnih in drugih nesrečah dodatno povečali," je povedal vodja te enote Miran Krefl.
UjP
odpadkov vsak dan manjše
Občini Slovenj Gradec in Mislinja imata skup-no odlagališče komunalnih odpadkov urejeno v Mislinjski Dobravi, z njim pa upravlja Komunal-no podjetje Slovenj Gradec. Je eno redkih slovenskih odlagališč, ki ima vsa ustrezna dovoljenja, žal pa bi bilo brez dodatnih dograditvenih del do leta 2005 polno. Zato so mi-slinjski svetniki sprejeli predlog za 19% povišanje stroškov za odvoz in odlaganje smeti, saj bodo s tako zbranim denarjem poskrbeli za sa-nacijo in dokončanje tretje faze razširitve odlagališča.
Šentlenartu, dokončali izgradnjo pločnikov, po-leg tega bodo zgrajeni tudi ob odseku ceste, ki vodi proti osnovni šoli. Tudi gradnja vodovoda v Dovžah dobro napreduje; lani so v investicijo vložili 20 milijonov SIT, letos bodo še 40 milijo-nov, in tako kar 60 domačijam pripeljali čisto i pitno vodo izpod Pohorja v njihove domove.
Vodovod v Dovžah naj bi bil končan do ob-činskega praznika, ki ga bodo obeležili zadnjo soboto v mesecu juniju.
Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj
Gradnja stanovanjskega bloka, v katerem bo 8 neprofitnih stanovanj in mestna knjižnica do-bro napreduje. Zato so v občini Mislinja že ob-javili razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, rok za oddajo vlog pa se bo iztekel 15. maja. Občinska stanovanjska komisija bo po-tem v času meseca dni pripravila prednostno li-sto in poskrbela za razdelitev stanovanj. Real-no je pričakovati, da se bodo srečni dobitniki v nova stanovanja vselili konec poletja.
■ Bojana Špegel
Investicije v
Mi
polnem teku
Še pred iztekom meseca maja bo-do v središču občine Mislinja,
KREKOVA BANKA
Ce ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročilo za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063) 883-020 www.krekova-banka.si 'jo	vtio'jžfZp.

6- maja 1999
AKTUALNO
W VAS 5
Pogovor s predsednikom uprave Gorenja Jožetom Staničem
Uspešni tudi letos
Pred prazniki se je sestal nadzorni svet Gorenja in med drugim ocenil lansko poslovno leto. Javnost bo uprava Gorenja o rezultatih uradno obvestila 11. maja, ko bodo pripra-vili novinarsko konferenco (takšni so zakonsko določeni roki), mi pa smo se s predsednikom uprave Jo-žetom Staničem pogovarjali o tre-nutnem položaju Gorenja, na kratko pa je komentiral tudi lanske poslov-ne rezultate.
% Na osnovi doseienih proizvodnih in pro-dajnih rezultatov za lani, ki so ie znani, lahko pričakujemo tudi dobre finančne pokazatelje?
Jože Stanič: "Lansko leto smo poslova-li dobro, predvsem radi poudarjamo našo rekordno proizvodnjo in prodajo na po-dročju glavne dejavnosti, torej proizvod-nje bele tehnike. Prodali smo preko dva milijona aparatov, kar je največ v skoraj petdesetletni zgodovini Gorenja. To je re-zultat, ki nas navdaja s ponosom. Tudi fi-nančni pokazatelji so dobri, nekoliko boljši od predlanskih, o njih pa bolj po-drobno 11. maja na novinarski konferen-ci."
0 Pravite, da so finančni rezultati za lani dobri, boljši od predlanskih. Pa ze tisti so bili dobri. Ustvarili ste dobiček, ki ste ga v celoti namenili razvoju, kakšen bo vaš tokratnih predlog delitve dobička?
Jože Stanič: "Uprava bo pripravila predlog po poprejšnjem posvetovanju z glavnimi lastniki, o vsem pa bo seveda odločala skupščina delničarjev. Kakšen bo naš predlog, še ne vem." 0 Ste na tokratni seji nadzornega sveta raz-pravljali tudi o letošnjih smernicah?
Jože Stanič: "Seveda na vsaki seji nad-zornega sveta razglabljamo o tem, kako uresničiti zastavljene cilje. Drugače pa moram reči, da smo letošnje načrte na nadzornem svetu sprejeli že pred novim letom in od njih, četudi so se razmere na trgu zaostrile, ne odstopamo. Kriza na Balkanu vsekakor vpliva tudi na naše gos-podarjenje, še zlasti na prodajo. Nimamo sicer direktnih škod. Poslovanje pa je ote-ženo na mnogih področjih. Med drugim so ljudje bolj zadržani, težko se odločajo za poslovne obiske. Tudi nakupni vzgibi
niso tako močni, še zlasti v državah blizu kriznih žarišč.
Vodstvo podjetja si prizadeva, da na različne načine, z iskanjem vedno novih trgov, uresničujemo načrte, ki smo jih sprejeli kot letošnjo delovno obveznost. Seveda upam, da se bodo razmere popra-vile in da ne bo treba sprejemati kakšne-ga rebalansa plana."
0 Lani ste dosegli rekordno proizvodnjo in prodajo. Je to tudi optimum Gorenja? Jože Stanič: "Letošnji plan je še ambi-
Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič: "Lanski rezultati so boljši od predlan-
skih."
cioznejši, saj naj bi lansko realizacijo pre-segli za 6 odstotkov, to pa je za konzer-vativne trge zahoda (te imamo za svoje matične trge, saj prodamo tam pretežni del proizvodnje) lepa rast. Treba pa je re-či, da takšnih indeksov rasti, kot smo jih dosegali zadnja leta, ne moremo več pri-čakovati."
0 Vas proizvodnja letošnjih prvih štirih mesecev navdajajo z optimizmom, so re-zultati takšni, da lahko ocenite, da boste načrtovane cilje izpolnili?
Jože Stanič: "Prva dva meseca sta bila zelo slaba. Prodaja je bila skoraj deset odstotkov manjša od lanske v enakem ča-su, marec je bil soliden, aprila pa smo bi-
li že tako dobri, da smo dosegli lansko prodajo. Naša sezona seveda šele prihaja in upam, da bo takšna, da bomo, tako kot smo zapisali v planu, lansko prodajo pre-segli za šest odstotkov." %Predkratkim ste gostili predsednika vla-de dr. Janeza Drnovška in v izjavi za javnost ob njegovem obisku med drugim izrazili nezadovoljstvo nad politiko, kijo goji vlada do izvoznikov.
Jože Stanič: "To se nam počasi že upira. Dejstvo je, da je slovenska ekonomska politika podrejena pripravam na pristop evropski uniji in da to, da država zadržu-je vrednost tolarja, izvoznikom ni prijaz-no. Popolnoma razumem, odločitev, da vlada obvladuje inflacijo z zadrževanjem vrednosti tolarja, vendar pa bi morala v tem primeru izvoznike zaščiti z drugimi ukrepi."
% Z julijem prihaja davek na dodano vred-nost, eden rednih zakonov, sprejetih v zadnjem času, ki so izvoznikom naklo-njeni.
Jože Stanič: "Res je. Uvedba davka na dodano vrednost nam bo omogočila ma-lo večji dobiček. Doslej smo imeli namreč nekatere storitve in dejavnosti neposred-no obdavčene. Upamo pa, da bo država vračila davkov poračunavala sproti. V nasprotnem primeru bi se lahko znašli v likvidnostnih težavah. Se bolje bi bilo se-veda, če bi davkoplačevalci in država pla-čila in vračila davkov medsebojno kom-penzirala."
9 Zadnja leta ste v Gorenju vlagali pred-vsem v posodobitve proizvodnje, letos pa je stekla gradnja tovarne hladilno -zamr-zovalnih aparatov, velike naložbe, ki vas bo veljala skoraj 70 milijard tolarjev.
Jože Stanič: "To je bilo že res potrebno. S to gradnjo bomo povezali tri obstoječe proizvodne hale in na enem mestu skon-centrirali celotno proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov. Tovarna bo seve-da tudi sodobno opremljena, gradnja pa poteka tako, da proizvodnja ni motena. Trenutno teče vse po načrtu, gradbinci že delajo, pa tudi oprema je naročena. Naša naloga je, da izpolnimo planske cilje proizvodnje in prodaje, da bomo to na-ložbo čim hitreje odplačali."
■ Mira Zakošek
Se pomnite,tovariši?
Stiriinpetdeset let mineva od tistega majskega dne, ko so se po Šaleški dolini valile trume razsute oku-patorske vojske, pomeša-ne z domačimi izdajalci, ki so pred roko pravice beža-li v neznano. Čas neusmi-Ijeno hiti in skuša zame-gliti in pokopati v pozabo dogodke velikega hrepe-nenja, žalosti in veselja, ki so se dogajali na poti zgodovine slovenskega človeka.
Tistega maja leta 1945 je sonce sijalo prav tako toplo in prijetno, cvetje se je razcvete-lo enako kot prej in pozneje, a kljub temu je bil tisti maj ne-kaj posebnega. Posebnega, ker se je končala dolga, štiri-letna vojna in je na obzorju zažarelo upanje, da bo odslej življenje ljudi tudi v tem delu slovenske domovine drugač-no, bolj človeško, brez vojnih grozot in negotovosti ter stra-hu ob misli na naslednji dan.
Za premnoge ljudi širom
Evrope je ta majski dan po-menil življenje, konec negoto-vosti in vojnih grozot, ki so dolga leta prinašala v srca lju-di le žalost in obup. Potok sol-za, potočenih za padlimi na bojiščih po vsej Evropi, nasil-no pobitih v koncentracijskih taboriščih in umrlih od izčrpa-nosti, je tega majskega dne za-čel usihati in zdelo se je, da bo s časom povsem usahnil. Pre-pričani, da so grozodejstva II. svetovne vojne dovolj globoko zarezala spoznanje, da spopa-di in sovraštvo med narodi prinašajo zlo, ki ga najbolj ob-čutijo nedolžni, ki so krivi le tega, da pripadajo določeni rasni skupini.
Zal dogodki, ki so sledili in še sledijo, zgovorno kažejo, da je bilo upanje v pravični svet brez vojn in spopadov le iluzi-ja. Tudi od tistega majskega dne pa vse do danes divjajo po svetu kruti spopadi, ki tudi na-še bližine ne zaobidejo. Vpra-šamo se lahko le, kdaj bo svet spoznal zablode in posledice uničujočih vojn.
9. maju 1945 pripisujemo ve-lik pomen tako po svetu kot tudi v kraju Topolšica, kjer je bil predpisan dokument o vdaji nekoč mogočne okupa-torske armade, ki je ustraho-vala ne samo Balkan, temveč tudi druge dele zasedene Evrope. To pa je bila tudi veli-ka zmaga slovenskih partiza-nov, ki so dolga vojna leta bo-jevali neenak boj z okupator-sko soldatesko in tudi domači-ni klečeplazci, ki so se vdajali okupatorju.
Krajani Topolšice so izbrali za svoj krajevni praznik 9. maj, kot spomin na preteklost in zgodovinski dogodek, pove-zan s tem krajem. Pa tudi zato, da bi vsako leto ob njihovem in tudi našem skupnem praz-niku, spomnili mlade rodove pa tudi tiste, ki se še danes sprenevedajo o pravičnem bo-ju slovenskih partizanov, da so bili temelji današnje samostoj-ne države Slovenije zastavljeni vNOB.
V soboto, 8. maja, ob 18. uri se bomo zbrali pred spomin-
sko sobo v Topolšici in s krat-kim kulturnim programom počastili spomin na prete-klost, ki je in ostaja ponos te-ga kraja. Na spominsko sveča-nost so vabljeni vsi, saj se bo-mo ob kresu poveselili in po-kramljali o preteklosti in seda-njosti.
■ Jože Povše
Občina Gornji Grad
Cesarjeva
nova
oblaiila
Malo nazaj, nekje v aprilu, me je v Ljubljani nek bežni študentski prijatelj vprašal, kakšna je duša Velenja. Priz-nam, najprej nisem vedel, o čem me sprašuje, besedo "du-ša " nikakor nisem znal povezati z rodnim mestom. Duša je doma v cerkvi, domuje v zaljubljenih srcih, v očeh zvestega psa, včasih se priplazil tudi v okus kakšne pravposebne ka-ve in tudi nekateri kraji se dičijo z njo. V Velenju pa duše, ki bi mesto oblikovala, ga definirala in postavljala v prostor in čas, nikjer nisem srečal.
Dušo mesta sestavljajo različne stvari, vse so enako po-membne in brez njih duša ni prava. Te stvari so stavbe, ki oblikujejo svet, to so Ijudje, ki se identificirajo z lastnim krajem, to so mestna drevesa, klopi v parku, asfalt, celo av-tomobili in trgovine ... Njen sestavni del so tudi ulice, še po-sebno tiste ulice, ki peljejo v središče, v srce mesta. Na teh ulicah je največ Ijudi, tam lahko srečaš znane neznance, tam se lahko dogovoriš za prvi randi; takšne ulice so žile dovodnice, v mestno srce prinašajo kisik, prinašajo življe-nje. Pri nas doma je takšna ulica Cankarjeva. Imam srečo in moje okno je tik nad njo, poznam jo v vseh letnih časih in v različnih barvah.
Preden se je "cesar oblekel v nova oblačila " sem zahajal v posteljo malo bolj zgodaj, tako sem skozi odprto okno lah-ko poslušal pesmi, ki so jih sredi noči prepevali mimoopo-tekajoči, zapuščajoč Vrtnico so hodili nekam proti vzhodu, poslušal sem tudi šumenje listov visokih dreves, zjutraj pa so bile ptice bolj glasne, kot so danes. Pred nekaj leti so se odločili, da bodo iz te ulici naredili pravo mestno promena-do. Zavihali so rokave, podrli drevesa, izpulil v.ve korenine in namesto trave posejali kamnite plošče. Takrat sem poza-bil na taborniško zaoobljubo in kar verjel županu, kije go-voril, da se bo Cankarjeva ulica spremenila, da je njena oživitev za mesto zelo pomembna. Predstavljal sem si, da bo pod mojim oknom potekal miniaturni Oxford street, da bo Cankarjeva mestu pobarvala asfalt.
Ulica je danes res drugačna, prenovljena in osvetljena je ponoči požlahtila mesto, podnevi pa je še zmeraj mrtva. Njena oživitev je očitno pomembna tudi danes, saj se razen sejma, ki ponuja spodnje hlače in kič, in občasnih sobotnih rokometnih navijanj, na njej ne dogaja pravzaprav nič. Bil bi krivičen, če ne bi opazil izložbe in knjig pred Kultumico, če ne bi omenil, da bo fotografski klub Zrno spet odprl ga-lerijo Mesnica; krivičen pa bi bil tudi, če ne bi videl že zdavnaj minule slike Pikinega festivala, če ne bi videl nei-zrabljene površine kamnitih plošč. Na Cankarjevi bi lahko vsak teden gostili ulične muzikate, enkrat na mesec bi lah-ko povabili ulično gledališče, razstavili stenski časopis, ga-lerijo na prostem, organizirali bi lahko lutkovne predstave, bolšji trg in različne performense, ulica bi lahko postala kulturno središče mesta, kraj, kjer bi se Ijudje ustavljali, za hip izpustili nakupovalne vreče, pozabili na domače skrbi in bili zadovoljni, da so tukaj.
Je že tako, da je Cankar zares mrtev. Ni dovolj, da je ne-kaj pomembno, v tej petletki, odkarsije cesarnadel nova oblačila, je želja premalo, da bi se v teh oblačilih cesar za-res spremenil, da bi si poiskal dušo.
Ulica brez dreves je slabša, kot je bila prej. Na ulicije vse po starem. Le sence ni več in mimoopotekajoči pojejo dru-gačne pesmi.
■ Jure Trampuš
Krajevne skupnosti brez žiro računa
Gornjegrajski svetniki na marčevski seji niso uspeli sprejeti občinskega statuta in vseh ak-tov, ki se nanj navezujejo, ker se niso dogovo-rili o novem statusu krajevnih skupnosti. Te v bodoče naj ne bi bile več pravne osebe, torej bi bile brez lastnega žiro računa. Ob treh krajev-nih skupnosti v občini Gornji Grad so temu najbolj nasprotovali v Bočni, zato so svetniki sprejeli sklep, da po krajevnih skupnostih gle-de tega skličejo zbore krajanov.
V Novi Stifti so se prepričevali dvakrat, v
Bočni enkrat, v Gornjem Gradu pa za kaj take-ga očitno ni bilo potrebe, časa in volje. Izkupi-ček je bil tak, da bodo krajevne skupnosti po-slej finančno poslovale preko integralnega ob-činskega proračuna, s čistimi računi seveda. Zaradi tega zapletov glede sprejema statuta ni bilo, prav tako ne glede ostalih aktov.
Tako so na koncu sprejeli tudi letošnji občin-ski proračun, ki dosega 276 milijonov tolarjev.
Mjp
KRAJI IN UUDJE	6. maja 1999
Jurjevo v Mozirju
Štalna zbirka Aleksandra Videčnika
V mozirski krajevni skupno-sti so ob letošnjem jurjevem tretjič zapored obeležili svoj praznik, ki so ga posvetili za-vetniku svoje fare. Letos so na-črtovali raznolik program, pri njegovi celotni izvedbi pa jim je vsaj v nedeljo popoldne ma-lo ponagajalo vreme in v sobo-to (pre)majhna udeležba kra-janov na osrednji prireditvi na mozirskem trgu, ki je precej iz-ničila napore prizadevnih or-ganizatoijev.
Posebno pozornost zaslužijo kulturni dogodki. Najprej so v galeriji mozirskega kulturnega doma odprli razstavo petnaj-stih umetnikov, ki se na po-dročju te krajevne skupnosti profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s slikarstvom. O po-menu takšne razstave je spre-govoril njcn pobudnik aka-demski slikar Lojze Zavolov-
Že naslednji dan so ljubitelji kulture še bolj napolnili pro-store galerije. Za uvod so pred-stavili novo knjigo iz obsežne-ga in bogatega niza zbiralca in publicista Aleksandra Videčni-ka. Naslov nove knjige je Zgor-njesavinjčani od rojstva do smrti. "Gre za narodopisno de-lo, v njem pa skušam prikazati
Mestna galerija Soštanj
Uspešno prvo leto delovanja
23. aprila lani je župan obči-ne Šoštanj Bogdan Menih slo-vesno odprl novo umetniško galerijo, prvo v mestu. Začeli so z razstavo dela domačina Ivana Napotnika, ob prvi ob-letnici pa so odprli razstavo slik in stolov priznanega slo-
venskega umetnika mlajše ge-neracije Domna Slane.
Galerija je v tem času posta-la prizorišče kulturnega doga-janja v kraju, saj se v njej do-gajajo tudi literarni večeri, po-topisna predavanja in ostali kulturni dogodki. V prvem le-
tu delovanja sta svoja dela v njej na ogled postavila tudi Anton Herman in Jure Ceku-ta, v galeriji so obeležili visoko obletnico Male Napotnikove kiparske kolonije, ki jo pri-pravlja MZPM Velenje... Vse otvoritve razstav in tudi drugi
kulturni dogodki so dobro obiskani, Šoštanj pa je prav z mestno galerijo dobil vsaj malce prepotrebne duše. Zato galeriji želimo uspešno delo tudi v prihodnje!
■ bš
Razstavišče Barbara Velenje
Likovna razmišljania Arpada Šalamona
Do 21. maja si b lahko v razstavišču Barbara (v stekle-ni direkciji Premogovnika Velenje) ogledate razstavo del Arpada Šalamona, dolgoletnega člana Društva Šaleških likovnikov. Likovni kritiki pravijo, da je njegova likovna pot drugačna, saj gre za sproščenega in neodvisnega av-torja, ki je prejel že številne nagrade za svoje umetniško ustvarjanje in to tako doma kot v tujini. Zadnja leta us-tvarja predvsem grafike.
"Preseneča velika odprtost likovnega razmišljanja. Svo-bodni duh se poigrava z oblikami, ki so dvognjene nad iz-kustveni svet in so kot glasba - delujejo na nas, čeprav ne vemo, na kaj bi jih navezali. Arpadove monotopije dosega-jo največjo kvbaliteto v spontanem prehajanju beline prek sivine v plemenito utripanje zasičenih rastov...," je o njego-vem delu zapisal prof. akad. slikar Igor Kregar. ■ bš
Kavčnikova domačija ponovno odprta
Kmečki arhitekfurni biser vabi
V soboto, 1. maja, na sam praznični dan, so v Zavodnjah nad Šoštanjem ponovno odprli vrata Kavčnikove domačije, kamor vas delavci Muzeja Kulturnega centra Ivana Napotnika vabijo vsak dan, razen ponedeljka in tako bo vse do jeseni.
Kavčnikova domačija je kmečki arhitekturni biser ne le naših krajev, ampak kar vse Slovenije, ki so ga delavci muzeja Kultur-nega centra Ivana Napotnika uredili in za obiskovalce odprli le-ta 1992. Da je res pravi biser so dokazali tudi, ko je domačija kandidirala za Evropski muzej in se uvrstila med 20 najboljših muzejev na stari celini.
Kmečka hiša je stara okoli 400 let, v njej pa je še vedno origi-nalna dimnica. Domačija stoji v prelepem okolju, poleg nje pa so delavci Erica uredili tudi zeliščni vrt. Prav v teh dneh se ze-lišča že lepo razcvetajo, saj domačija stoji na taki nadmorski vi-šini, da jo pomlad obišče nekoliko kasneje.
Pri Kavčniku vas pričajujejo vsak dan od 10. do 19. ure, ko je poskrbljeno tudi za strokovno vodenje, muzej je zaprt le ob po-nedeljkih.	B bš
Marijin kip v Nazarjah
Pobratenje z Nazaretom
Že 8. marca lani je dolgo romarsko pot po vsem svetu začel kip Marije iz Nazareta, seveda v znameniti baziliki v tem izraelskem mestu. Doslej so ga z izjemo Avstralije sprejeli že v mnogih drža-vah na vseh ostalih celinah, od 17. do 23. maja pa bo Nazareška Marija na obisku v Sloveniji.
Marija je upodobljena v naravni velikosti, saj kip meri 172 cen-timetrov in tehta 128 kilogramov, 19. maja popoldne pa ga bodo sprejeli tudi v Nazarjah. Za nekaj ur seveda pripravljajo svečan program, predvidevajo pa tudi slovesen podpis listine o pobratenju med cerkvama iz Nazarij in Nazareta.
UjP
opravičiti, ker ga osebno nikoli ni poznal, njegova neomajna prizadevanja pa so porodila stalno zbirko z njegovim ime-nom v prostorih mozirske kn-jižnice. Lepo jih je uredil Za-vod za kulturo Mozirje, občina je prevzela skrbstvo nad njo, neumorni zbiratelj in razisko-valec je zanjo podaril bogato gradivo, na podlagi trpke iz-kušnje iz preteklosti pa je po-stavil pogoj, da zbirka nikoli in nikdar ne sme iz občine.
"V zbirki je veliko bibliograf-skih del, med njimi faksimile Slave vojvodine Kranjske v šti-rih knjigah in prve Biblije, prve
izdaje Cankarjevih del, nekaj zelo zanimivih listin, različni bankovci, zbirka mojih osebnih spominkov in predstavitev vseh mojih dosedanjih del. Ena omara je polna literature o zgodovini in narodopisju na našem področju, druga je pol-na zapiskov, ki sem jih "delal" polnih dvaindvajset let. V njih je ogromno gradiva in napot-kov za bodoče raziskovalce. To je tudi moj osnovni namen -pokloniti kraju nekaj, kar bo koristilo mladim rodovom," pojasnjuje Aleksander Videč-nik svoje plemenito dejanje.
UJP
vse običaje in navade, ki so veljale v življe-nju zgornjesavinjskih ljudi od rojstva do smrti. Pri tem je po-membno, da je v knji-gi še precej ustnega izročila, ki nezadržno izumira in je lepa do-polnitev domoznan-ski literaturi," je med ostalim povedal Aleksander Videč-
O avtorju in bogas-tvu njegovega dela je spregovoril dr. Mat-jaž Kmecl, svoje be-sede pa je namenil tudi stalni zbirki listin, slik, ro-kopisov in bibliofilskih izdaj knjig, za katero je gradivo po-daril Aleksander Videčnik, zbirka pa nosi tudi njegovo ime. Pri tem ostaja grenak priokus, saj je Aleksander Vi-dečnik pred leti že zbral ogromno gradiva, kar za enajst polnih omar ga je bilo in izred-no fototeko je obsegalo, žal pa je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov našlo svoj prostor v zgodovinskem muzeju v Celju.
Aleksander Videčnik ob tem ni vrgel "puške v koruzo," za ta izraz se mu je treba nujno
HŠSEISO VAS ZAVARUJE PO MERILIH EVROPSKE KVALITETE ISO 9001
ISO 9001

za vsa področja našega delovanja
mm *mar»n»
ofttfmflCAiON BGUS
•	popolna varnost
•	oseben pristop do zavarovancev
celovita ponudba storitev
• ugodne cene
zaneslj
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
■ Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah
-	Dodatno znižanje omar z drsnimi vrat
-	Kuhinje NINA takojšnja dobava
-	Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - izjemno ugodno
-	RAZPR0DAJA PR0GRAMA C0MP0- znižanje 20%
-	Za nakup zakonske spalnice MAJA in VENEZIA -brezplačen prevoz
Informacije natelefon: 063/ 70-37-130, 063/ 70-37-131
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA MŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBIIN NAS 0BIŠČITE! VABUENI!
GARANT d.d. Industrijska prodajalna P0LZELA Tel.: 063/70-37-130, ''^TVo ZA " 70-37-131
Delovni čas prodajalne:
ponedeljek - petek od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
i
EZEfiSS V
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (27)
KAKO NAPBEĐUJE UVAJANJE L0GENE6A ZBIRANJA ODPADKOV NAIZVORU (5)?
Vzačetku aprila so župani MO Velenje in občin ŠoStanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava spejeli letno poročilo PUP Velenje o uvajanju in dosedanjem poteku gospodarske javne službe Ravnanja z odpadki na njihovem območju.
Povzetki leh poročil kažejo koliko občanov oziroma gospodinjstev je že uvedenih v nov sistem ravnanja z odpadki, koliko posod za ločeno zbiranje odpadkov je bilo nameščenih, kje in kakšni so ekološki otokiza zbiranje papirja in stekla, kako so uspele posebne akcije zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov, koliko odpadkov se zbere, ter kakšna vlaganja je opravilo podjetje PUP Velenje za zse to. Pomemben del poročila zavzema tudi intormacija o uporabljenih cenah za predstavljeno celovito storitev ravnanja z odpadki in o obsegu prihodkov in stroškov obravnavane gospodarske javne službe. Skladno z odobrenim taritnim pravilnikom so se v letu 1998 uporabljale naslednje cene:
-	gospodinjstvo	120lposoda	357,80 SIT
-	podjetja in obrt	120lposoda	357.80SIT
-	več stanovanjski objekt	oskrbljena oseba	240,60 SIT
-	ekološke vrečke	601 vrečka	300,00 SIT Mesečni slošek (znesek na položnici) je odvisen od števila praznjenj nameščene posode. K navedenim cenam je potrebno prišteti še prometni davek v višini 6,5 %.
za eno praznjenje za eno praznjenje na osebo/mesec na vrečko
Z/št	0PIS	Indeks rastipo posameznih letih				
		1995/96	1996/97	1997/98	IV/1999	1996/99
1	2	3	4	5	6	7
1	Cena ravnanja z odpadki	122,4	104,6	' 100,0	100,0	128,0
2	Življenski stroški v RS	109,9	108,4	107,9	105,3	135,4
3	Proračun M0 Velenje	98,6	114,1	116,4	125,1	163,8
PRAVIANGLEŠKI
Ugodna počitniška posojila
Vedno bolj vroče je. In bolj ko se približuje čas dopustov, bolj se Vaši počitniški načrti utapljajo v pomanjkanju denarja. Ne odpovejte se počitnicam!
Pridite v Banko Celje. Z ugodnimi počitniškimi posojili Vam bomo pomagali, da si uresničite dopustniške načrte.
Vabimo Vas, da si ogledate našo predstavitveno stran na intemetu: http://www.banka-celje.si
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
| banka celje
V varnem zavetju tradicije
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 063 431 000, http://www.banka-celje.si
DEGUSTACIJA V SLOVENJ GRADCU
V ponedeljek, 17. maja na stežaj odpiramo svoja vrata in vas vabimo, da na testnih vožnjah sami preizkusite in spoznate odličnost angleških vozil Rover 200, Rover 400, Land Rover Freelander in MGF.
Poleg užitka v vožnji boste deležni še brezplačnega strokovnega pregleda vašega vozila, predstavili vam bomo novi Land Rover Discovery in Land Rover Range Rover, s kančkom sreče pa si lahko prižrebate bogate nagrade. Pridite, veselimo se vašega obiska!
Balmico, Pohorska 21, Slovenj Gradec
Za dodatne informacije pokličite na telefon: 0602/45 192
Erino skladišče
"Res bi lahko uredili drugače"
Dejavnost skladišča bodo letos zmanjšali na vsega tretjino, prihodnje leto pa njegove prostore preselili drugam.
(fotoivos)
mestno občino Velenje se na-mreč do nedavnega nismo mogli dogovoriti o odkupu zemljišča pri preskrbovalnem centru na cesti Simona Blat-nika. Sedaj smo zadevo uredi-li in prihodnje leto bomo to
skladišče prestavili na novo lokacijo. Na sedanji pa bomo zmanjšali dejavnost na vsega tretjino površine," je še poja-snila Hudarinova.
■ tp
Preglednica kaže v vrstici (1) povprečno rast cen predstavljenega ravnanja z odpadki, kjerje opazen skok iz leta 1995 na 1996, ko smo uvedli nov taritni sislem. Takrat sose cene ravnanja z odpadki zaradi uvedbe ločenega zbiranja v povprečju povečale za 22,4%. Vnaslednjih letihje biloprisotno le minimalnopovečanje	rlnnoe nn not!h lotih rlolrt
doseženih cen po Uredbah Vlade RS in sicer s 01.05.1997 za 1% ins 01.08.1997za 3,6% tako, daznaša dosedanje skupno povečanje 28%. Vistem primerjalnem obdobju so življenski stroški prebivalstva v RS po podatkih Zavoda za statistiko (2) porasli skupajza 35,4%, proračun Mestne občine Velenje (3) pa karza 63,8%. Podatki kažejo da je dosežena cena ravnanja s komunalnimi odpadki v primerjavi z rastjo življenskih stroškov zaostala za 5,5% oziroma za 7,4 indeksnih točk, za rastjo proračuna MO Velenje pa kar za 22 % oziroma za 35,8 indeksnih točk.
Veseli smo, da je naša rubri-ka "Velenje tekmuje za najbolj urejeno evropsko mesto" nale-tela pri bralkah in bralcih naše-ga tednika na tolikšen odmev. Med tistimi, ki so se oglasili, so bili tudi nekateri stanovalci, ki živijo v neposredni bližini Eri-nega skladišča gradbenega ma-teriala ob železniški progi.
Potožili so, da se jim kadi pred nosom, tudi ropot je vča-sih nevzdržen, saj se vse to do-gaja praktično pod njihovimi balkoni.
O tem, ali na Eri razmišljajo, da bi skladišče in njegovo okolico uredili v doglednem času, smo povprašali Nado Zavolovšek - Hudarin, članico uprave Ere, delniške družbe Velenje. Tudi sama je prepri-čana, da bi na tej lokacijo res nekatere stvari lahko uredili drugačc. "Po svoje razumemo stanovalce. Naj povem, da se s tem vprašanjem ukvarjamo v naši družbi že nekaj časa. Z
smsiAS
VI PIŠETE
6- maja 1999
MNENJA IN ODMEVI
mU ^opisniki poroca^jo
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v mbriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavl-jali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtoija in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Će imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potreb-no kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek iahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi.
■ Uredništvo
V riti
Teden ali dva nazaj je v študentskem časopisu Rit izšel kritičen članek o velenjskih medijih. Čeprav članek mogoče ni povsod zadel bistva, se mi je zdel konstruktiven in ne namenoma uničevalen. Zato sem z zanimanjem pričakoval, kakšen bo odziv s strani tistih, ki jih je članek kri-tiziral. Se bodo morda potuh-nili in ne drezali v osir? Bo kdo odprl kakšno debato o tej kriti-ki? Izvedel anketo med svojimi bralci / poslušalci / gledalci? Se bodo izzvani morda raje odz-vali -s kakšno duhovito in zbadljivo kritiko časopisa Rit (ki je, mimogrede, poln nov-inarskih kiksov) ali pa povabili avtorja kritike, da jim napiše kakšen Feature story? Užaljena reakcija novinarke Našega časa pa me je razočarala. Avtorju članka namreč očita predvsem to, da po mesecih počitniškega dela pri njihovem časopisu o njem zdaj govori kritično. Vse nje-gove pomisleke zmeče v isti koš in jih razvrednoti s pridigo o neslani juhi, ki jo kot ranjena mati pove temu nehvaležnemu sinu. Bralec, ki originalnega članka ni prebral, dobi o njem povsem napačno podobo. Na profesionalno novinarstvo se ne spoznam kaj prida, a za novinarja gotovo ni dobro, da piše, ko je užaljen. Tako tvega objektivnost in se po nepotreb-nem izpostavlja. Po drugi strani, ko sem sam urejal sred-nješolski časopis Spric, me je kritika bralcev (predvsem
sošolcev) kar precej bolela. A vseeno sem bil najbolj vesel tis-tih novincev, ki so prvem ses-tanku rekli: "Tole v Špricu je brezveze," in "Jaz bi pa to bolje napisal." Prijel sem jih za bese-do in skupaj smo napredovali, četudi so kasneje ugotovili, da so se malo zarekli.
Članek "Vredni niso počenega groša" ima morda res pretiran naslov, a kaže, da je treba vpiti glasno, da koga pre-budiš.
_H Boštjan Kuzman
Indeks pri-
dobljenih
priložnosti
Spoštovani gospod Planko!
Veseli me, da ste prebrali Žabjo perspektivo, ki je govo-rila o mestni knjižnici. Skupaj se strinjava, da knjižnicapotre-buje študijski oddelek. Žal pa mojega članka v celoti že niste prebrali. Ni res, da sem se odpovedal "možnosti tvornega sodelovanja". V članku sem napisal, da lahko tudi Šaleški študentski klub pomaga knjižnici do študijske litera-ture. In ravno to bo storil: Šaleški študentski klub namer-ava velenjski mestni knjižnici jeseni podariti nekaj tistih študijskih knjig, ki jih študentje v Velenju pogrešamo! Morda zato, da bodo študentje našli obvezno literaturo, morda pa tudi zato, da bo kdo drug opazil, da velenjska knjižnica (žal) mestu ne more biti v ponos.
■ Jure Trampuš
Pojasnilo
Pojasnilo glede podatkov v članku "S seje sveta občine Šmartno ob Paki", objavljenem 22. aprila v Našem času.
Franc Berdnik, svetnik in predsednik odbora za gospo-darske javne službe v Občini Šmartno ob Paki ter predsednik stranke OO SDS, se čutim dolžnega, da se opravičim in pojasnim napačno informacijo, ki je bila podana v članku "S seje sveta Občine Šmartno ob Paki", objavljenem v Našem času. V članku je poleg ostalega navedeno, da sem bil zaveden s strani g. Franca Zajamška pri kandidaturi za člana odbora za gospodarske javne službe.
Ker g. Franc Zajamšek ni sam kandidiral za člana v odbor za gosodarske javne službe Občine Šmartno ob Paki, temveč sem ga osebno povabil in prosil za sodelovanje v tem odboru, to pa predvsem zaradi njegove	strokovne
usposobljenosti in znanja, ki bi ga v odboru še kako potrebo-vali. Le-ta nam pomoči ni odklonil.
Zato smatram, da bi lahko rekli, da je bil zaveden on z naše strani in ne obratno, kot navaja članek. Takoj, ko je bil seznan-jen, da po veljavni zakonodaji ne more biti redni član odbora, je ponudil svoj odstop, kljub temu pa je pripravljen sodelo-vati in pomagati odboru kot zunanji strokovni svetovalec.
G. Zajamšku se zahvaljujem za njegovo pripravljenost, ki jo bomo večkrat izkoristili, oben-em pa se mu opravičujem za neljubo napačno informacijo v članku.
■ Franc Berdnik
PR0DAM0:
•	STANOVANJSKO HIŠO NA PAŠKEM KOZJAKU, 0B CESTI, NED0K0NČANA, 120.000 DEM
•HIŠO V ŠOŽTANJU 27 let, ZA 150.000 DEM, 90 let. VECJA, ZA 120.000 DEM
•PARCELE ZA HIŠO: Polzela. Hrastovec, Podkraj, Sp.Rečica, Šmartno ob Paki, Šalek (smučišče), Mozirje, Škale, Rogaška Slatina, Radmirje
•	PR0IZV0DNA HALA V P0DKRAJU 29X87M, V DVEH ETAŽAH, 200.000 DEM
•0DDAM0 NEŽIVILSK0 TRG0VIN0, NOVO, V PREBOLDU ZA 700 DEM/MESEC
•	PR0DAM ŽMLSKO TRGOVINO V CENTRU VELENJAZA 114.000 DEM
0631861-835,0809/ 634-775, 041/ 620-268
Intervjuz Vitano/n Malom
Kakšne občutke imate, ko mladi tako radi posegamo po vaši literaturi?
Zelo sem vesel, čeprav nisem najboljši pisatelj in moje niso tako brane kot npr. dela Dese Muck, Bogdana Novaka idr... Pisal bom, dokler boste prebi-rali moja dela.
Ali že pišete ali nameravate napisati oz. izdati še kakšno knjižno delo?
Zdaj že pišem eno knjigo z dvema osnovnošolcema iz Murske Sobote in učenko iz Slovenske Bistrice. Pravkar pa je izšla moja nova knjiga z naslovom DVOJNI AGENT ŽARDNA.
Koliko časa pišete takšna uspešna dela kot so POLETJE V ŠKOLJKI, SREČA NA VRVICI, VANDO idr. ?
Poletje v školjki sem pisal manj kot en mesec, Potočko zijalko približno eno leto, Vando kar 6 let, vendar sem vsak mesec napisal nekaj strani, vse skupaj spravil v predal, kasnejepogledal in na-daljeval, kar se je ponavljalo kar celih 6 let.
Kdo je najprej pohvalil vaša dela in opazil vašo pisateljsko Žilico?
Mlada pota, priloga Mladine, kamor sem pošiljal svoje kratke zgodbe, kjer so me mnogi usmerjali pri pisanju (Ivan Potrč, Ivan Minatti). Ste bili uspešni pri pisanju spisov tudi v šoli? Najbolj. Vedno sem moral brati spise pred tablo, tako sem si jih včasih tudi izmišlje-val.
Ste v mladih letih radiprebira-li knjige?
Da, najraje sem prebiral knjige iz zbirke Sinji galeb, ker drugih knjig ni bilo.
Imate morebiti kakšnega vzornika oz. ste ga imeli, da vas je navdušil za pisanje knjig?
Ne, vendar mi je pa všeč William Golding - Gospodar muh.
Katere knjige so vam poleg vaših še všeč?
To so predvsem mladinska dela R.Dahl - Carovnice, Matilda ... Najbolj pa me je razjezil film, posnet po čudovi-ti knjigi Charlie in tovarna čo-kolade, v katerem so uničili vso zgodbo.
Kje se vam porajajo najboljše ideje vašega ustvarjalnega pisan-ja? Da bi vam olajšala to težavno vprašanje, vam povem primer našega kantavtorja Adija Smolarja, ki ideje za svoje naj-boljše pesmi dobi kar na straniš-ču.
Imate tudi morda vi kakšno skrivno mesto, kjer najlažje ustvarjate?
Tudijaz sem knjigo Teci, teci kuža napisal na stranišču, stran od hrupa in nenadnih telefon-skih klicev, drugače pa največ-krat pišem na morju v svoji pri-kolici (v tišini na postelji), prav tako tudi doma.
Kako to, da ste se odloiili postati snemalec poleg pisatelje-vanja?
Pravzaprav sem hodil na Pe-dagoško akademijo, kjer sem spoznal svojo ženo in se z njo poročil. Potrebovala sva denar,
zato sem se zaposlil na televiziji, kjer sem sprva delal kot pomoč-nik, potem pa naredil izpite in postal snemalec in delal proti vsem pravilom.
Ste kdaj pisali pesmi ali pa se ukvarjali s kakšno drugo dejav-nostjo?
Napisal sem eno samo pesem, ki sem jo recitiral svoji ženi na poročno noč. Ukvarjam pa se tudi z risanjem; ilustriral sem knjigo Baronov mlajši brat.
Ob pomoči našega gosta Vitana Mala je gospa ravnate-Ijica Vida Rudnik kar 212 bralcem od 4. do 8. razreda podelila zaslužene nalepke in se zahvalila mentoricam in mentorjem bralne značke. Za spomin na naše srečanje smo se gostu zahvalili s knjigo o Soštanju, on pa nam je podar-il svojo noviteto Dvojni agent Zardna s posvetilom: UČENCEM IN UČENKAM OŠ BIBE ROCKA V SPOMIN NA PRIJETEN KLEPET!
To je bila še ena bogato preži-veta kulturna prireditev, ki nam bo ostala v spominu.
■ Katja Švarc, 8.b OŠ Bibe Rćcka Šoštanj
M »
Jrrm
marlin
d.o.o.
vodovod centralno ogrevanje elektro material
Z Martin d.o.o. Velenje razpisuje delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim Z časom in poizkusnim delom.
: 1. poslovodja maloprodaje tehnične stroke
•	Pogoji: - ustrezna izobrazba z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na istih ali
;	podobnih delih
;	- poznavanje blaga za hišne instalacije
■	- veljavno vozniško dovoljenje B kategorije ;	- sposobnost vodstva in organizacije
;	- komunikativnost in sposobnost samostojnega dela
;	- uspešno opravljen izpit iz varstva pri delu
;	- slovensko državljanstvo
j 2. voznik vzdrževalec vozil
; Pogoji: - ustrezna izobrazba in delovne izkušnje kot voznik in kot vzdrževalec ;	- veljavno vozniško dovoljenje B in C kategorije
;	- sposobnost organizacije, odgovornosti in urejenosti
:	- znanje enega od tujih evropskih jezikov (vsaj pasivno)
:	- uspešno opravljen izpit iz varstva pri delu
:	- slovensko državljanstvo
: Vse RESNE interesente prosimo, da se javijo na telefon 063 718 900, kjer vam - bomo povedali o kraju in času individualnega razgovora. S seboj prinesite vsa
■	dokazila o izpolnjevanju pogojev. Delo se lahko nastopi takoj ali po dogovoru. Vse
■	ostalo po dogovoru.
Pišeta: Ksenija in Boštjan Sovič
Ob pristanku v Wellingtonu, ki je prestolnica Nove Zelandije, nam je dobrodošlico pripravil veter. Takoj nama je bilo jasno, zakaj je mesto dobi-lo vzdevek Windy city (Vetrovno mesto). Veter je tu nesporen vladar. če se ozreš proti nebu, lahko opazuješ, kako se z vrtoglavo hitrostjo po njem podijo oblaki.
čeprav Wellington ni največje mesto na Novi Zelandiji, je s svojimi 330.000 prebivalci središče kulturnega, umetniškega in političnega dogajanja. Pristanišče je pomaknjeno prav do središča mesta, kjer prevladujejo mod-erne poslovne zgradbe, ki so obkrožene s strmimi griči, po katerih so na gosto posejane stanovanjske hiše. Kompleks parlamentarnih poslopij je ses-tavljen iz treh samosvojih zgradb. Najbolj nevsakdanja je prav gotovo zgradba z imenom Beehive (Panj). Ne zastonj, kajti kot se imenuje, tudi izgle-da. čeprav ni velik arhitekturni
dosežek, je zaradi svoje kon-traverzne oblike postal nekakšen simbol države.
Njihova zelo opevana zna-menitost, ki se je ohranila iz začetka stoletja, sta dva rdeča vagona podobna tramvaju, imenovana 'cable car'. Vozita iz centra do bližnjega griča, od koder je lep razgled na pris-tanišče in mesto. Pri iskanju vstopne postaje se nama je močno zataknilo. Kljub dobri označbi na zemljevidu, vendar nezaslišano slabi v realnosti, sva porabila kar precej časa, da sva bolj po naklučju kot ne uzrla mestnega posebneža.
V nasprotju z južnim otokom, kjer prevladujejo goz-dovi, je severni otok bolj gričevnat in bolj poraščen s travo. Vzrok za to so številni vulkani, ki so tu delovali v preteklosti. Pod severnim otokom se namreč stikata paci-fiška in avstraloazijska tektons-ka plošča. Na globini sto in več kilometrov nastajajo zaradi njunih medsebojnih premikov
takšne sile, da se kamnine utekočinijo. Rezultat tega je pestra geotermalna in vulkans-ka aktivnost, ki se kaže v števil-nih vodnih, parnih in blatnih
vrelcih ter nenazadnje tudi vulkanih, od katerih so neka-teri še aktivni. Leta 1995 in 1996 je 2797 metrov visoki Mt. Ruapehu nekajkrat izbruhnil, kar je pokvarilo takratno smučarsko sezono. čeprav se sliši neverjetno, se najboljša smučišča nahajajo prav na
pobočjih vulkanov. Po drugi strani pa je Nova Zelandija ena redkih držav na svetu, ki s pridom izkorišča geotermalne aktivnosti. S pretvarjanjem energije naravne pare pridobi-jo 5% potrebne električne energije iz parnih elektrarn s skupno močjo 150.000 kW.
Po vožnji mimo vulkanov sva naletela na področje parnih in blatnih vrelcev Craters of the
Moon (Lunini kraterji). Ob prvem pogledu na pokrajino postane jasno, da je takšno ime več kot primerno. Tu sva prvič in zadnjič naletela na prost vstop. Značilno za Novo Zelandijo namreč je, da je potrebno plačati za ogled prav vsake znemenitosti. Dan je bil
že itak vroč in soparen, ko pa naju je ob tem zajela še iz zeml-je puhajoča para, sva imela občutek, da se kuhava. Še bolj nenavadni so blatni vrelci, ki izgledajo podobno kot zelo gost puding, ki mehurjasto vre. Zaradi obilice žvepla in ostalih primesi v izhajajoči pari celot-no področje zaudarja po gnilih jajcih. Ravno zaradi tega je Rotorua, ki je središče te geot-ermalne regije, dobila vzdevek 'Žvepleno mesto'.
Poleg že zgoraj omenjenih aktivnosti so za to področje značilni številni vodni vrelci. Najspektakularnejši se imenuje Pohutu (maorski izraz za veliki pljusk) in ponavadi izbruhne večkrat na uro. Posamezen izbruh traja nekaj minut, vrela voda pa brizga tudi do 30 metrov visoko. Kot opozorilo na začetek izbruha se nekaj trenutkov prej prebudi manjši vrelec v neposredni bližini.
V Rotorui, kraju ob jezeru in številnih gejzirih, sva pričakala Novo leto. Toplo večerno ozračje, ogromno ljudi in koncert so bile kratke značilnosti silvestrskega večera. Restavracije so bile zaprte ali pa na pol prazne, ker je bilo jedro dogajanja na prostem. V mestnem parku so
se zbrale cele družine, tudi takšne z majhnimi otroki. S sabo so prinesli odejo, na katero so posedli in ob zabavi ter grizljanju slaščic čakali na konec starega leta. Novozelandci so zgleden dokaz, da se je mogoče zaba-vati tudi brez alkohola. Pitje alkoholnih pijač na ulici je namreč strogo prepovedano, česar se strogo držijo. Na proti alkoholno gonjo kažejo pogosti panoji ob cestah, ki opozarjajo na posledice vožnje pod vplivom alkohola. Najbolj se nama je vtisnil v spomin pre-prost napis na enem od takšnih plakatov: 'Božič - družinski praznik ali družinski pogreb?'
Ob polnoči je sledil še obvezen ognjemet, ki je na najino presenečenje za večino pomenil tudi konec silve-strovanja. Ljudje so se namreč takoj po zaključku ognjemeta začeli razhajati. Večina domov, nekateri pa še na glavni trg, kjer je bila atrakcija večera skupina Škotov, ki so igrali na dude. Povsem na drugi strani Zemlje. pri 20oC, sva s škotski-mi melodijami stopila v prvo uro leta 1999, točno 12 ur prej, kot večina Siovencev.
Dalje
6, maja 1999
KULTURA
MS CAS 9
(Ne)Znani znanci 1
Šaleški likovni ustvarjalci
Gustav Silih
(31.7.1893 - 24.11.1961)
Gustav Šilih se je grajskemu oskrbniku Lovru Silihu (1859 -1923) in Apoloniji, rojeni Silovšek (1858 - 1928), kot tretji od šestih otrok rodil 31. julija leta 1893 v Velenju (Jože -1891, Vinko 1892 (umrl še kot otrok), Gustav - 1893, Karel -1896, Cilka - 1899 in Ivan -1902). Po končanih petih razredih osnovne šole v Velenju in zasebni nižji gim-naziji se je leta 1907 Gustav vpisal na učiteljišče v Ljubljani, kjer je leta 1912 maturiral (v Ljubljani je stanoval skupaj s Franom Mlinškom, znanim velenjskim učiteljem in naro-dopiscem). Njegovo prvo delovno mesto je bilo na šoli v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini, kjer ga je, tako kot mnoge druge, zajela vihra 1. svetovne vojne. V avstro -ogrsko vojsko so ga mobi-lizirali že 25. avgusta leta 1914, kjer je dosegel čin rezervnega poročnika. V bojih na soški fronti je rešil življenje kasne-jšemu nemškemu feldmaršalu Erwinu Rommlu in njegovim vojakom, ki jih je Šilih s svojo enoto rešil iz italijanskega obroča. 9. novembra leta 1917 je bil Šilih hudo ranjen, zato je čas do konca vojne v glavnem preživel v bolnišnici. Po koncu 1. svetovne vojne se je Gustav Šilih kot Maistrov borec udeležil tudi bojev za našo sev-erno mejo, nato pa je kratek čas poučeval na mariborski realki. Od leta 1919 do leta 1927 je bil profesor na trgovski srednji šoli v Mariboru, od leta
IM
Fotografija: Gustav Šilih (arhiv Muzeja Velenje)
1927 do 1928 na trgovski šoli v Celju, od leta 1928 do leta 1941 je poučeval na mari-borskem učiteljišču, kjer je bil od leta 1945 do leta 1946 rav-natelj, nato pa ponovno profe-sor vse do upokojitve leta 1950. Kmalu po upokojitvi se je reaktiviral in leta 1952 v Mariboru ustanovil in nato sam tudi vodil Vzgojno posve-tovalnico.
Gustav Šilih se je ob delu nenehno izpopolnjeval; leta 1923/24 na Dunaju, leta 1926 v ženevi in v Zagrebu, kjer je leta 1928 diplomiral na štir-iletni Višji pedagoški šoli iz pedagogike, psihologije in nemškega jezika s književnos-tjo. Leta 1941 so Šiliha kot rez-ervnega poročnika vpoklicali v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa je pade] v nemško ujetništvo. Iz ujetništ-va ga je verjetno rešilo poz-nanstvo z Erwinom Rommlom, ki mu je Šilihova žena Olga
poslala pismo (2.12.1941), v katerem ga je prosila naj posreduje za njenega moža. Rommel je Olgi Šilih odgovoril s kratkim in zadržanim j)is-mom (29.12.1941), aje bil Silih kmalu izpuščen in poslan v Gradec, kjer je do konca vojne delal v knjigarni pri Kienreichu. Gustav Šilih je večino svojega življenja preživel v Mariboru, kjer se poročil z Olgo, rojeno Jančič, iz Maribora. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Marko (1929), Alenka (1932) in Nikolaj (1941). Gustav Šilih je umrl 24. novembra leta 1961 v Mariboru.
Gustav Šilih je pomemben kot pedagog in kot pisatelj. Leta 1921 je izdal povest Nekoč je bilo jezero, leta 1932 dramo Kaverna in leta 1938 roman Beli dvor, s katerim je požel največ literarnega priz-nanje. Pod psevdonimom G. Graščan je v letih pred drugo svetovno vojno objavljal prozo in poezijo v revijah Domači prijatelj in Domače ognjišče. V kasnejših letih se je še hotel vrniti k leposlovju, a ga je pedagoško delo tako zaposlilo, da ni več uspel uresničiti zamisli o mladinskem romanu iz življenja velenjskih premog-arjev. Pravo Šilihovo področje so bile pedagogika, psihologi-ja, didaktika in metodika, pri čemer ni bil samo dober teo-retik, temveč tudi odličen praktik. Svoje pedagoške članke in razprave (nad 60 obsežnejših in okoli 300 kra-jših) je objavljal v številnih domačih in tujih strokovnih revijah in časopisih (Popotnik, Učiteljski tovariš, Misel in delo, Napredak, Roditeljski list, Die Ouelle, L' education et culture, Uhor, Sodobna peda-
gogika, Savremena škola, Mladi svet, Nova obzorja, Prosvetni delavec, Otrok in družina itd.), objavil pa je tudi deset samostojnih knjig (npr. Značilnosti in pogoji kvalitet-nega pouka, Vzgoja otrok v naši družini, Metodika slovenskega jezika, Učna načela naše šole, Očrt splošne didaktike itd.). Šilih je bil tudi pobudnik in ustanovitelj ter večletni predsednik Pedagoške centrale v Mariboru, pod-predsednik Slovenske šolske matice, dolgoletni predsednik Pedagoškega društva Maribor, podpredsednik	Zveze
pedagoških društev Slovenije, podpredsednik Zveze prijatel-jev mladine Slovenije, urednik pedagoškega zbornika SSM (Slovenske šolske matice) ter urednik Roditeljskega lista (1925 do 1931). Za svoje delo je Gustav Šilih dobil častni naslov pedagoškega svetnika, prejel je najvišje pedagoško priznanje žagarjevo nagrado in leta 1951 red dela III. stopnje.
Šilih se je vse življenje rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svoji-ma deloma Nekoč je bilo jeze-ro in Beli dvor zapustil drago-ceno popotnico za vse nasled-nje rodove, Velenje pa _se je svojemu rojaku Gustavu Šilihu vsaj deloma oddolžilo leta 1963, ko so po njem poimeno-vali drugo velenjsko osnovno šolo ( poukom na tej šoli so pričeli 23. aprila leta 1963) ter s ponovno izdajo obeh njegov-ih leposlovnih del (leta 1997 Beli dvor in leta 1999 Nekoč je bilo jezero, v izdaji velen-jskega založništva Pozoj in v jezikovni posodobitvi Iva Stropnika).
■ DK
Retrospektivna razstava kiparja Franceta Rotarja
Poetični realist, "obseden" s kroglo
Jutri ob 19.h bodo v velen-jski galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli veliko razstavo za to malo galerijo. Skupaj z Pilonovo galerijo iz Ajdovščine in Gorenjskim muzejem iz Kranja so namreč pripravili obsežen projekt -retrospektivno razstavo del slovenskega kiparja Franceta Rotarja, hkrati pa bo izšel obsežen katalog, že kar mono-grafski pregled njegovega živl-jenja in dela.
France Rotar je rojen Ljubljančan, ki sedaj živi v Medvodah. Po šoli za umctno obrt jc študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umet-nost v Ljubljani pri prof. Zdenku Kalinu. Po končanem študiju je živel kot svobodni umetnik. Leta 1962 je prejel štipendijo Prešernovega sklada in izobraževanje nadaljcval v livarni v Veroni. S štipendijo Moše Pijade je odpotoval v Pariz in nato nazaj v Verono. Veliko časa je preživel tudi v Nemčiji in Angliji. Doslej se je udeleževal številnih skupinskih razstav, med drugimi z Grupo 69 in skupino BE-54. Leta 1971 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1980 Župančičevo nagrado za umet-niške in kulturne dosežke in leta 1988 še Jakopičevo nagra-do. Od leta 1992 je tudi izred-ni profesor za kiparsko tehnologijo na ALU v Ljubljani.
Nekaj zanimivosti o kiparju nam je nanizala tudi vodja velenjske galerije Milena Koren Božiček: "Ime Franceta Rotarja ni neznano, verjetno
pa premalo znano glede na njegova dela, ki sodijo v sam vrh ne le slovenskega, ampak tudi evropskega kiparstva. France Rotar je morda manj v središču slovenske javnosti, ker je dolgo živel v tujini, kjer je veliko dclal in zato ni naključje, da se njcgova javna dela nahajajo v večjem številu v tujini kot v Sloveniji."
In kako je sploh prišlo do tega, da bodo pregledno razs-tavo kiparjevih del odprli prav v Velenju? "Zato, ker v naši zbirki hranimo njegovo pomembno delo Jedra in tu se je tudi rodila ideja za razstavo. Moram pa reči, da sem vesela, da se je tako velika kiparska osebnost oglasila v naši mali galeriji in prosila za termin razstave. Z galerijama iz Ajdovščine in Kranja smo se dogovorili, da projekt pripravi-mo skupaj. Na razstavi bo predstavljen presek njegovega
dcla od akademijc pa do danes. Mislim, da si jc Rotar zaslužil obsežno študijo in veliko razstavo!," je prcpričana Milcna Koren Božiček, ki je tudi soavtorica tekstov v kata-logu.
O značilnostih Rotarjevega umctniškega ustvarjanja pa smo izvedeli, da je "zanimivo, da nikoli ni ustvarjal figuralike ali rcalističnih del. Takoj se je podal v abstrakcijo, predvsem pa spada v poetični realizem. Zanimivo je, da je krogla v povojnem obdobnju, predvsem v 60. letih, zelo omamljala slikarje v Evropi, tudi vzhodni, zato ima Rotar lepa kiparska dela tudi v srbskih mestih; predvsem v Beogradu in Vrnjački Banji. Danes se sprašujemo, če ta dela sploh še stojijo. Rotar do potankosti obvlada bron, ne le oblikovan-je, ampak čista livarska dela, precej del pa je ustvaril tudi v
marmorju."
Razstava bo iz Velenja, kjer si jo boste lahko ogledali ves mesec maj, potovala še v Kranj in Ajdovščino.
■ Bojana Špegel
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Prekmurski večer
Drevi ob 20.00 bo v Knjižnici Velenje četrkov kulturni večer, na katereni se bo predstavila prek-murska zvezda SMILJA BARANJA.
Smilja je novinarka, voditeljica, pevka, glasbeni-ca in zlasti Prekmurka. Štirikrat je bila izvoljena za Pomurko leta. Radijska postaja "Murski val", kjer dela, je že nekaj let najboljša regionalna in lokalna radijska postaja.
Pogovor z gostjo bo vodil Marjan Marinšek. Za tipično prekmursko razpo-loženje bodo posrkrbeli ansarabel Metulj in dobrote iz Smiljine kuhinje.
Vstopnine ni!
Mladinski abonma.
Jutri, 7. maja, ob 19.00, bo v Domu kulture Velenje gostovalo gledališče "Špas teater" s komedijo Dan norosti. Režija: Branko Džurić - Džuro. Igrajo: Borut Veselko, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Miijam Korbar, Nina Ivanič, Jernej Kuntner.
Predstava je namenjena za Mladinski abonma in izven.
Vstopnice 2000 SIT!
- Odpredvidoma 10.maja 1999 dalje -
N0VE TELEFONSKE ŠTEVILKE VELENJSKE KNJIŽNICE
PIONIRSKI0DDELEK: 8982555 0DDELEK ZA 0DRASLE: 89 82 558 INF0RMACIJE 0 DEL0VNEM ČASU IN 0 PRIREDITVAH (0DZIVNIK): 89 82 559 0BDELAVA: 8982550 D0M0ZNANSTV0: 89 82 551 V0DJA KNJIŽNICE: 89 82 560 FAKS: 89 82 569 V DNEH MED 7. IN 10.MAJEM JE M0ŽN0. DA B0 TELEFONSKI PR0MET S KNJIŽNIC0 0BČASN0 M0TEN. NA D0SEDANJIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKIH KNJIŽNICE (ŠTEVILKI853 265IN 852 938) B0 P010.MAJU INSTALIRAN 0DZIVNIK ZINF0RMACIJ0 0 N0VIH ŠTEVILKAH. ZAHVALJUJEMO SE ZA RAZUMEVANJE.
Bernard Sešel - kipar, ki poveličuje rodnost
Dolgo je mislil, da je rojen 12. januarja 1946. Potem je slučajno ugotovil, da je dva dni mlajši, kar se mu je zdelo zelo dobro. Sploh za nekoga, ki pravi, da se je rodil že trikrat in da je po hudi nesreči postal kipar, ki vse naredi z levo roko. Ob tem se nasmeje, saj to njegovo prispodobo razumejo le tisti, ki vedo, kako se je usoda poigrala z njim. Prav ta usoda mu je v roke položila glino, ki jo vsak dan neguje in oblikuje kar po nekaj ur. Ne le, da mu je postala prijateljica, kiparjenje je nje-gova delovna terapija, strast in duševna hrana.
Rodil se je v veliki družini v Završah pri Slovenj Gradcu kot drugi otrok. S prvim bratom sta bila nezakonska otroka, potem se je mama poročila z rudarjem iz Avstrije. Dobila sta še pol-brata in dve polsestri, poleg tega je družina v oskrbo vzela rejenca. "Vsi smo kot pravi bratje in sestre, zelo dobro se razumemo in še vedno smo veliko skupaj," pravi Bernard, za prijatelje in znance Bert, ki je v otroštvu doživljal pogoste selitve družine. Pri njegovih šestih mesecih so se preselili v Škale, kjer je dočakal prvi razred osnovne šole, a ga je moral obiskovati v precej oddaljenem Plešivcu. Ko je bil drugošolček, so Škale že dobile svojo šolo, v tretji razred pa je hodil v Pesju, kamor se je družina preselila v barakarsko rudarsko naselje. Tudi tu niso bili dolgo - očim je dobil stanovanje v "provizorijih" v Velenju, kjer je Bert preživel preostanek otroštva in mladosti. Spominja se, da je rad risal in da so njegov talent prepoznavali tudi profesorji. Ker je velikokrat delal usluge manj likovno nadarjenim sošolcem in jim "posodil" svoje izdelke, so ga kmalu "pogruntali". Bil je pa pač boljši od drugih. Šolanje je nadalje-
Bernard Sešel je v kiparstvo zašel iz radovednosti,
danes pa mu je to delovna terapija in hrana za dušo.
val na strojni šoli v Celju, potem pa se je zaposlil na šolskem centru , kjer je preživel prvih 7 let delovne dobe. Naslednji delovni izziv je poiskal na Sipaku, kjer je vse do hude poškodbe, zaradi katere se je moral upokojiti, delal v razvo-jnem oddelku in pri tem zelo užival. V tem času si je ustvaril tudi prikupno družino, žena ves čas podpira njegovo umetniško udejstvovanje, prav tako sin Aleš in hči Natalija, njena otroka, Alen in Larisa pa velikokrat gneteta glino skupaj z dedkom in sta pri tem zelo zabavna in uspešna. Tiste najlepše stvari jima tudi "speče" in shrani.
Dogodek, ki je Bertu popolnoma spremenil življenje in ga hkrati močneje potisnil v objem umetnosti, se je zgodil leta 1989. Staršem njihovega rejenca Iveka je v Gaberkah pomagal prekrivati streho. Izgubil je tla pod nogami in omahnil v globi-no. Zdravniki so mu morali reševati življenje, prestal je kar nekaj hudih operacij. Desno roko so mu delno rešili tako, da so mu vzeli kost iz noge. A prsti na njej bi bili gotovo še danes negibljivi, če jih ne bi vsakodnevno razgibaval z oblikovanjem gline. Zato je bilo kiparjenje zanj ne le delovna terapija, ampak tudi prijaznješi prehod iz aktivnega življenja, iz zdravja v invalidnost. "To me je gor držalo," je iskreno prepričan. Stres je bil manjši, življenje pa je dobilo nov smisel...
Likovno umetnost je pravzaprav odkril že pred nesrečo. Oskar Sovinc, njegov prijatelj, ga je prepričal, da se je leta 1985 pridružil Šaleškim likovnikom. Alojz Zavolovšek ga je uvedel v svet akvarelov, potem pa je leta 1987 nadaljeval izobraževanje pri kiparju Cirilu Cesarju. Po prvih dveh letih izobraževanja (od štirih) se je zgodila nesreča, po rehabilitaciji pa je izobraževan-je nadaljeval in ga tudi končal. "Dobil sem osnove, spoznal kiparske tehnike, v kar me je sprva gnala radovednost. Vendar sem se po letu 1990 podal na samostojno umetniško pot in se popolnoma predal kiparstvu. Verjamem, da je moj porok za uspeh moje delo. Vzornikov pri tem nikoli nisem imel. Ves čas se trudim, da dosežem svoj jaz; da ljudje pogledajo moje skulp-ture in v njih prepoznajo poteze mojih rok. Sem kipar realist. V začetku sem izhajal iz krogle, ki sem jo odpiral, zapiral, v njo ustavljal skulpture... Potem sem iz krogle pričel odpirati telo ženske. To pa zato, ker imajo ženske lepše telo kot moški." Njegov zadnji cikel je ves posvečen ženskam, ki jim pretirano poudarja boke, s čimer opozarja na rodnost in rodovitnost. Glave so majhne, ker prav boki izhajajo iz krogle, zanimivo pa je, da so kipi odlično obdelani iz vseh strani. "Tridimenzionalnost vsake skulpture ima svojo moč, ki me še posebej privlači." Posebnost njegovih skulptur, ki so vse iz gline, je posebna patina, ki jih prekriva po skrbnem postopku izdelave in obdelave v peči. Veliko jih ima videz, kot da so nare-jene iz brona. "Kako to dosežem, je moja skrivnost. Mislim, da jo ima prav vsak kipar."
Bernard Sešel je še vedno član Šaleških likovnikov, med njimi ima ogromno iskrenih prijateljev, ki ga spremljajo tudi na njegovi umetniški poti. Prvo (odlično obiskano) razstavo je imel na velenjskem gradu leta 1994, potem so sledile številne razstave v Celju, Rogaški Slatini, Mozirju in razstavišču Kunstlerhaus v Gradcu. Pravi, da bi se rad spet posvetil slikarstvu. A prej bo moral dokončati prizidek k hiši, kjer bo imel svetel, lep atelje. Zato do jeseni ne bo pripravljal novih razstav, še vedno pa bo vsakodnevno kiparil in iskal nove izzive v svojem početju.	■ Bojana Špegel
10 W VAS
107,8
6- maja 1999
RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK
Avdicija prihodnji teden
Pisali smo že, da smo veseli, ker se je na razpis za nove radijske voditelje in honorarne sodelavce prijavi-lo toliko zanimivih Ijudi. Več kot osemdeset vlog je pravočasno prispelo na naš naslov. Kdo od njih bo tisti, ki bo nekoč sedel za mikro-fonom v studiu Radia Velenje, pa še ne bo tako hitro znano.
Najprej je potrebno pre-
veriti njihovo ustreznost in njihove glasove. Te bomo preizkušali v studiu na Starem trgu 15 v Velenju pri-hodnji teden, v sredo in četrtek, 12. in 13. maja. Kandidate smo o tem, kdaj bodo prišli na vrsto, že obvestili s pismom. To bosta dneva, ko bo v radijskih pros-torih resnično živahno.
Vsak glas posebej (kandi-dati bodo brali različne tek-
ste, od novic so ekonomsko propagandih spročil, se preizkušali v komuniciranju, v hitrem odzivanju ...) bomo posneli, tako da jih bo lahko poslušala (celo večkrat, če bo potrebno, da ne bo kdo po krivici izpadel) Ida Baš, ki na tem področju z nami sodeluje že vrsto let. Potem, ko bo opravljeno to prvo "sito" in izbrani tisti, ki bi glasovno imeli možnosti, da deiajo
pred mikrofonom, pa bo sledilo seveda najprej šolanje in potem še kakšen preizkus in šele potem bo kdo od njih lahko sedel pred mikrofon. Mogoče bo prav pri nas roje-na kakšna nova radijska zvez-da.
Ida Baš je tista, ki velikokrat z nasveti pomaga tudi nam, ki že leta delamo v programu. Kajti vedno se lahko še kaj popravi, spre-meni in nadgradi.
■ mkp
KAJ POCNEJO, GOVORIJO, LAZEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
NAUGHTY BY NATURE
Po štiriletni pavzi se je ponovno oglasila znana hip hop zasedba iz New Jerseya -Naughty By nature. Trio je izdal album z naslo.vom »19Naughty9«, ki je nastajal kar štiri leta, ob njegovem nastajanju pa so se člani skupine, vsaj po besedah nji-hovega vodje Kaya Geea, počutili kot ob snemanju
dosežkov polnil stolpce rumenega tiska s poporanimi dogodki iz svojega zasebnega življenja, končno prihaja na plan z novo skladbo. Sicer odličen pevec in skladatelj z zavidanja vredno kariero, ki se lahko pohvali z milijoni prodanih plošč, je ponovno
znano in gre takoj v uho. Nič čudnega, saj gre (ponovno) za priredbo znanega hita skupine Soul Asylum »Runaway Train« izpred nekaj let. Skladbo s slovenskim naslovom »Vrni se« so v slovenščino predelali Miro Todosovski, Uroš Semeja in Igor Potočnik. To ni prvič, da Dadi poskuša s priredbo, saj je s podobnim projektom, priredbo skladbe »Always« (Bon Jovi), tudi (resneje) začel svojo pevsko kariero.
prvega albuma. Nova plošča pomeni korak naprej v glas-benem ustvarjanju skupine, ki sodi med vodilne pred-stavnike hip hop glasbe. Z njo želi skupina postaviti nove smernice v tej glasbeni zvrsti, a hkrati ostaja prepoznavna po svoji iskrenosti. »Vse o čemer pojemo, tudi občutimo«, pravijo člani skupine, ki ostajajo zvesti ino-vativnosti, kreativnosti, ostrini in vsestranskosti.
MICHAELJACKSON
Največkrat operirani pop pevec, ki je v zadnjih letih bolj kot zaradi svojih glasbenih
pokazal, da mu humanost in sočutje do trpečih nista tuja. Svojo zadnjo skladbo z naslovom »What More Can I Give« je namreč posvetil nesrečnim	kosovskim
beguncem. Ves izkupiček od prodaje plošče bo namenil posebnemu skladu za pomoč otrokom s Kosova.
DADI D.A.Z.
Eden v zadnjem času bolj uspešnih domačih pop pevcev Dadi Davidovič, ki ga ljubitelji popularne glasbe bolj poznajo po imenu Dadi D.A.Z., je v domači glasbeni prostor lan-siral novo skladbo, za katero samozavestno trdi, da bo nova vseslovenska uspešnica. Skladba ima vse pogoje, da to res postane, saj zveni zelo
sveta popularne glasbe naj bi predvidoma izšel konec tega leta.
ALENKA VIDRIH
Igralka in pevka Alenka Vidrih, ki je pred tremi leti očarala slovensko javnost z gledališko glasbenim projek-tom »Piaf, koncert za dva« in leta 1996 tudi izdala svoj prvi album »Vrtiljak« s šansoni slovite Edith Piaf, se tokrat predstavlja v novi luči. Pri založbi Big Bang je namreč izdala avtorski album z enajs-timi skladbami, za katere je besedila in glasbo, z izjemo
PAUL McCARTNEY
Potem, ko ga je zelo prizadela smrt žene Linde, od katere si kar nekaj časa ni mogel povsem opomoči, se nekdanji beatle Paul McCartney ponovno vrača h glasbi. In to k tisti, ki ga je sredi petdesetih let tako pre-vzela in speljala na pot profe-sionalega glasbenika - k rock-'n'rollu. Predelati namerava nekaj starih rock'n'roll uspešnic in jih v novi preoble-ki izdati na plošči. Album enega najbogatejših ljudi iz
dveh, napisala sama. Glasba je paleta različnih žanrov, od Ijubezenskih balad, bluesa in rocka, do latino ritmov. Pri projektu, ki nosi naslov »Kako si?«, so sodelovali odlični slovenski glasbeniki Miha Stabej, Saša Olenjuk, Hugo Šekoranja in Roberto Magnifico.
■ MiČ
Student naj bo
Začel se je najbolj aktiv-en mesec Š Š K - j a . Zapolnjen bo z raznovrstni-mi prireditva-mi in dogodki, ki bodo na svo-jevrsten način zaznamovali študentsko življenje v Saleški dolini. Upamo lahko samo, da bomo nekako našli čas za kak izpit.
Burger teater v Velenju
V soboto, 8. maja, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Velenje predstava neodvisnega eksperimentalnega gledališkega studia BURG-ERTEATER z naslovom "Piki in Roni". V predstavi nastopata Peter Musevski in Nataša Burger, režiser pa je Janez Burger. Predstava je nastala kot poskus združitve avtorske improvizacije s klasičnim študi-jem gledališkega besedila. Igralca in režiser so se na prvi vaji sestali brez teme, besedila, brez kakršnekoli žanrske, for-malne ali idejne vizije. Po nekaj vajah je nastala predstava "Piki in Roni", ki si jo boste lahko ogledali v organizaciji ŠŠK-ja
tudi v Velenju.
ERICo - ogled novih prostorov
V	petek, 14. maja, ob 16. uri ŠŠK za vse uka željne študente in študentke organizira ogled novih prostorov Erica. Zbirno mesto je ob 16. uri pred Ericom.
Dnevi mladih in kulture 99
Letošnji Dnevi mladih in kulture bodo od 20. do 22. maja na velenjskem gradu in drugih lokacijah po Velenju. Prireditev bo mnogo, izbira pestra, želimo si lahko samo lepega vremena. ŠŠK naproša vse svoje člane, da po svojih močeh s prošnjami in molitvami odganjajo dež. Podrobnejši program bo objavl-jen na plakatih in še kje.
"Bicikel rejli"
V	primeru lepega vremena bo v soboto, 15. maja, "1. Biciklistični rejli". Vsi zagrizeni (in malo manj zagrizeni) bicik-listi boste lahko pomerili moči na zelo težki progi. Vsakega udeleženca čaka presenečenje.
Sovica vas lepo pozdravlja!
■ Zalika
Poje spet harmohika
»Slapovi«
Bilo je v maju... (tako pravi tudi njihova uspešnica) leta 1994, ko se je skupina po dveletnem nastopanju na fes-tivalih prvič predstavila širšemu občinstvu v oddaji »Lojtrca	domačih«.
Pravzaprav je njihovo »festi-valsko obdobje« kar težko opisati, saj je bilo toliko zmag, da je težko našteti vse. Občinstvo jim je navdušeno ploskalo že sredi pesmi. Njihove skladbe so se množile, kaseta pa je dosegla skoraj neverjetno diamantno naklado, s katero se ne more pohvaliti ravno veliko domačih izvajalcev. Po drugi strani pa so jim ravno zaradi takšne popularnosti začeli »metati polena pod noge« kot sami pravijo. Vendar jih to ni odvrnilo od dobre glasbe. Nasprotno, še bolj so zagrizli v note.
Tako je nastal njihov nov CD, ki nosi naslov »Poje spet har-monika«, na kateri sta (za tokrat) stopila med Slapove tudi Oto Pestner in Samo Pokorn.
»Redno zaposleni« pri Slapovih pa so: Jože Pečjak (fraj-tonarica), Robi Kuhelj (kitara), Marko Mirtič (bobni, vokal), Jože Skubic (glavni vokal), Martin Štibernik (klaviature, klavirska harmonika) in Grega Štibernik (bas kitara).
Vsi prihajajo z Dolenjske in, kot sami pravijo, so zapriseženi »Dolejnci«.	■ W/i 6rabner
DEMOLITION GROUP
Mladinski center Velenje 30. 4. 1999
Čeprav so člani skupine Demolition group koncertno zelo aktivni in jih je mogoče slišati (in videti, kar je pri njihovem nastopu tudi pomembno) kar pogosto, njihovi nastopi nikoli niso dolgočasni. V Velenju so nazadnje nastopili lani, ko so bili glavni domači zvezdniki na koncertu »Dan mladih in kul-ture«, na katerem so zelo uspešno promovirali takrat še topel »Neoevangelij«, album s katerim so lani več kot dostojno obeležili petnajsto obletnico delovanja. Kljub temu, da je od zadnjega velenjskega nastopa minilo manj kot leto dni, so na petkovem koncertu v Mladinskem centru, ponovno zveneli ostro in sveže. Okrepljeni z dodat-nim saksofonistom in (žal) brez dodatnega programa, s kater-im so navdušili na lanskoletnem Novem rocku, so »uničeval-ci« velenjsko publiko napadli z »the best of« mešanico nji-hovega desetlejte in pol trajajočega dela, ki se je pravzaprav pričelo z »gastrbajtrstvom« (pa ne kakim tezgaijenjem, da ne bo pomote) in končalo s filmom »Temni angeli usode«. V dobro uro in pol trajajočem nastopu so ob vrhunski inter-pretaciji in dobrem zvoku Demolišni, od katerih je še posebej blestela ritem sekcija, odigrali vse najpomembnejše skladbe z njihovih doslej objavljenih albumov. Mešanica z energijo nabitega rocka, ki se v nekaterih točkah celo spogleduje s pankom, čvrstega funka, ki se ga ne bi sramovali niti mnogo bolj temni od temnih angelov in enkratnih baladnih skladb, je odličen recept, ki ga, z bogatimi koncertnimi izkušnjami opremljeni Demolišni, uspešno prodajajo že vrsto let. Gre pravzaprav le za vprašanje interpretacije in odnosa do pub-like, če je ti dve stvari sploh mogoče ločevati. Pri tej skupini ta odnos ni bil nikoli vprašljiv. Naj gre za večtisočglavo množico ali pa za majhen koncert, kakršnemu smo bili priča v petek, Demolišni so bili vedno enaki. Inovativni, energični in predvsem korektni do občinstva, glasbe, ki jo igrajo in nenazadnje do njih samih.
■ MiČ
m
o
GLASBENA SOU\ FRAN KORUN KOZEUSKI VELENJE razpisuje
VPIS NOVINCEV
za šolsko leto 1999/2000
-	v MALO GLASBENO ŠOLO starost: 5 in 6 let
-	v PRIPRAVNICO
starost: od 1. do 5. razreda osnovne šole
-	v IZRAZNI PLES starost: od 4. leta dalje
-	v 1. RAZRED SOLOPETJA
(sprejemni preizkus za solopetje bo v petek, 4. junija 1999 ob 10.00 uri) starost: od 15. leta dalje
Vpis bo v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4 (tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki).
OD PONEDELJKA, 24. MAJA 1999 DO PETKA, 11. JUNIJA 1999 VSAK DAN OD 10.00 DO 13.00 URE IN V PONEDEUEK OD 16.00 DO 18.00 URE.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni vsak četrtek v tednlku NaS čas. Takole ste gtasovali v nedeljo, 2. maja:
1.KOPITAR:	Izpijmo ga, prijateljl
2.BENEŠKI:	Vfnce rumeno "JEIZ OPLOTNICEJaz sem fantič miad
6. maja 1999
ZANIMIVO
MS <IilS 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Caka vas sproščen in lep teden, ki si ga boste zapomnili po tem, da se vam bo v njem zgodilo veliko lepih reči. poleg lega bosle izredno oplimistično razpoloieni, kar v zadnjem času za vas ni bilo najbolj značilno. Opožali boste tudi stvori, ki jih dolgo niste, tudi tiste drobne, ki delujejo na življenje kot začimbe. Ce imate otroke, jim v teh dneh posvetite čim več časa. Obrestovalo se vam bo in to dvojno!
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Velikokrat se vom zdi vse okoli vas čmo kot teman noč, že nasled-nji trenutek pa je spet vse v najlepšem redu. Dovolj vam je, da vas in vaše delo opazi kdo od tistih, ki jih imate radi in že dobite polet in voljo do dela. Res pa je, da so vas zvezde v zadnjem času malce pustile na cedilu, saj boste letos poleg klasične pom-ladanske utrujenosti čutili tudi malodušje, ki vas bo še nekaj dni tiščalo k tlom.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Sedaj boste resnično lahko rekli, da ste priplezali na zeleno vejo. Vseh dolgov sicer še zdaleč ne boste uspeli vrniti, počutje pa se vam bo iz dneva v dan izboljševalo. Spet boste dobili energijo za delo, življenje se vam bo zdelo prijaznejše. Nikar pa se ne poslužujte drobnih laži, da bi bila pot k cilju bližja. tako si jo boste le še oddaljili če ne celo popolnoma preprečili. Zato dvakrat premislite, preden storite še kakšno neumnost.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
ležki dnevi bodo počati mimo, če se boste le dovolj pogosto odpravili med Ijudi, bo že dovolj, da se boste spet počutili dobro. Privoščite si tudi kakšen izlet, saj bo narava pravi balzam za vašo ranjeno dušo, ki se le počasi celi. Pri delu boste malce raztreseni, zoto pomembnejše odločitve raje preložite za kakšen teden in delajte le tisto, kar je neizogibno in nujno potrebno. Nekomu boste lepšali večere in dni, pa tega še opazili ne boste!
LEV OD 23.7. DO 23.8.
Z zdravstvenimi težavami in težavicami boste v naslednjih dneh za nekaj časa opravili, vseeno pa bi bilo dobro, če se še nekoj časa obnašate preventivno in popazite vsaj pri prehrani. ludi gibanja nikoli ne boste imeli dovolj, zato poskrbite, da ne posfanete pravi zapečkor. finančno boste dobro stali, hvaliti pa se tudi ne boste mogli, saj vas, kot kaže, čakajo večji nepričakovani izdatki.
DEVICA OD 24.8. DO 23.9.
Ko se boste začeli tudi sami zavedati, da niste nepogrešljivi in da ne morete početi več stvari naenkrat, ne bo lažje le za vas, ampka tudi za vaše najbližje. Portner si že dolgo želi, da go spet opazite in si vzamete vsaj kakšno minuto tudi zanj, saj se mu zdi, da sta vsak dan bolj na svojih bregovih življenja. Igrate se z ognjem, zafo vzemife pamet v roke!
TEHTNICA OD 24.9. DO 23.10.
V naslednjih dneh se bosfe počutili kof list na gladini reke. V enem frenutku bosfe polni energije, volje in samega sebe, že v naslednjem pa bosfe čisto nebogljeni in izgubljeni. Srečo imate, da vas bo partner razumel in vam v naslednjih dneh zaradi fega krepko stal ob sfrani, saj se zaveda, da so za vami precej naporni dnevi. Sorodniki se bodo na vas obrnili z dokaj nerazumljivo prošnjo, ki jim jo boste kljub temu poskušali uresničiti.
SKORPIJON OD 24.10. DO 22.11.
Ko bi znali bifi vsaj malce bolj odločni in se kdaj potegniti zase takrat, ko bi to res morali storiti, bi vam bilo veliko lažje. lako pa velikokrat odgovornost prevalite na druge in s tem poskušate pozabiti na manj prijetne stvari, ki vam jih navrže življenje. lega, da ste se spremenili in posfoli bolj zreli in odgovorni, vam brez konkretnih dejanj ne bo verjel nihče. Pomislite, kaj bi lahko spremenili že danes.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Ko bosfe opravili z birokrati, ki vam že nekaj čosa parajo živce, se boste takoj bolje počufili. Se nekaj napornih'dni je pred vami, pofem pa vam bo hipoma veliko, veliko lažje. Res pa je, da boste precej izmučeni in utrujeni, zato poskrbife za svoje telo tudi z gibonjem in zdravo prehrano. Kar se Ijubezni tiče, bosfe v nasled-njih dneh res začutili pomlad. Custva vam bo burkala osebo, ki ste jo spoznali pred kratkim.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
Ustvarjalni boste, kot že dolgo ne. Ideje, ki bodo ne samo dobre, ampak že kar odlićne, bodo vrele iz vas. Ker vam bodo nadrejeni prisluhnili, jih boste zelo veliko spravili v življenje, zato vam bo lepo, kot že dolgo ne. Vojo pozifivno energijo boste prenašali na vse ravni življenja - tudi na Ijubezensko. Vsi nevezani boste čutili, da je nekaj v zraku, vezani pa boste svoje zveze ie okrepili in polepšali.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.	.....
Ce boste še naprej tako trmasti in boste na vsak način hoteli doseči, da se vam vsi podredijo ter vse naredijo po vaše, se vam bo vaše obnašanje že v kratkem krepko maščevalo. Zato poskusite vsaj malo potlačiti svojo frmo, se ob kakšni težavi ustaviti, nas-mehniti in si reči, da bo še vse dobro. Ce boste ubrali takino tak-tiko, vam bo lepše in še bolje se boste počutili. Po ne le vi!
Skrbelo vos bo, ker se ne boste počutili najbolje. Cisto vsega ne morete pripisati le pomladanski utrujenosti, zato se, da se boste pomirili, raje odpravite do svojega zdravnika in opravite potreb-ne preglede. Zadnje čase pretiravate pri hrani - pojeste veliko preveč, po še nezdravo vam je najbolj všeč. Kokšna pometna diefo bi bila dobrodošla ne le, da bi se znebili zimskih mer, ampak predvsem zato, da telo oiistite strupov.
Kuharske variacije
Mlad krompir z lososom
Sezona mladega krompiija je tu, dobite ga že v vseh trgovinah. Ko boste žeieli pripraviti kaj nenavadnega, poskusite z današnjim kuharskim receptom.
Za 2 osebi potrebujemo: 300g mladega krompirja, lOOg lososovega fileja, 1 žlico limoninega soka, sol, poper, 1 žlico olivne-ga olja, 125 ml zelenjavne juhe (kocka), 2 žlici belega vinskega kisa, 1/4 soiatne kumare, 1 rdečo čebuio, nekaj listov glavnate solate, 1/2 šopka drobnjaka.
Krompir skuhamo, olupimo in še toplega narežemo na rezine. Ribje fileje oplaknemo, osušimo in narežemo na večje kocke. Pokapamo jih z limoninim sokom, solimo, popramo. Opečemo jih v vročem olju, nato jih zalijemo z juho in počasi dušimo kakšnih 10 minut. Vzamemo jih iz ponve in postavimo na toplo. Jutri prilijemo kis, začinimo in pomešamo s krompirjem.
Gebulo narežemo na obročke, kumaro na paličke, solato drobno nastrgamo in vse skupaj previdno primešamo krompirju. Drobnjak narežemo, ga potresemo po solati, nanjo pa naložimo kocke ribe. Obrok vsebuje 370 kalorij in 16g maščob.
Obvarujmo se pred klopi!
Majhen, toda zelo nevaren prebivalec naših gozdov je klop. Ker je klop že po naravi zajedavec in prenašalec dveh hudih bolezni, je prišel na siab glas. K sreči pa vsi klopi niso
No, poglejmo si klopa natančneje. Spredaj, pred usti, ima kegljasto obiikovan rilec, ki je posejan z nazaj zakrivljen-imi kaveljci, pravimo mu hipostom. Ob rilcu sta
pipaiks
okuženi, zato tudi vsak napad ne izzove obolenja. Vseeno je postal ziovešč sopotnik gozdar-jev, lovcev, gobarjev in izlet-nikov.
Klop (Ixodes ricinus) spada med pršice ali akarine (Acari). Po obliki in velikosti pa se pre-cej razlikuje od drugih pršic. Samica, ki se napije krvi, se podaljša za 50-krat, saj zraste, pravzaprav se raztegne na velikost debelega grahovega zrna ali celo ricinovega seme-na. Od tod tudi ime vrste "rici-nus".
Kakšen je?
Samica in samec se razliku-jeta po hrbtnem ščitku. Pri samcih prekriva vse telo, pri samici pa le polovico. Ostali del njenega telcsa pokriva mehka in nagubana kožica. Ko samica sesa kri, se z njo polni veliko črevo in kožica se razteguje. Klop postaja večji in po enem tednu, ko je povsem napit krvi, odpade na tla. S tako nabreklim klopom se ponavadi srečujemo pri psih in mačkah. Klopa, ki se je lotil nas, opazimo hitreje, saj napadeno mesto na koži oteče in zasrbi.
čeljusli
zzgornjestranl s spodnje stranl nlček i kaveljcl
nameščeni bodalasti čeljusti in dve štiričlenski pipalki s čutili za tip in voh. Ko s čeljustmi prebode gostiteljevo kožo, porine v ranico rilček in se trdo usidra. Zaradi takega rilčka klopa težko ločimo od gostitcl-ja. Iz posebnih žlez slinavk spusti v ranic izloček, ki preprečuje stijevanje krvi in s tem pospeši pretok krvi v svoja usta.
Odrasei klop ima štiri pare nožic, na vsaki od njih pa po dva krempeljca. Z njimi pleza po gostiteljevi koži. Oči nima, pač pa ima na prvem paru nog svojevrstno čutilo - Halierjev organ, z njim zavoha žrtev že na daieč. Gostitelja zazna tudi po tresenju podlage, ki jo
pred sesanjem krvi
povzroča s hojo. Na zadnjih nogah ima še čutila za toploto, s katerimi ugotovi bližino toplokrvnega sesalca ali ptiča.
Klopov zivljenjski krog
Življenjski krog začnimo s samico. Odrasla samica, ki je tako drobna, da bi je ne našli med listjem ali travo, spleza v vrh travne bilke ali na list grmovja vsaj 25 do 30 cm visoko nad tla. Tu mirno ždi, da pride mimo lisica, pes, srna, ovca ali krava. Tudi človek je njen gostitelj. Če ima srečo, zgrabi za dlako in se poda na potovanje po koži. Leze in leze, dokler ne najde ustrezne-ga mesta. Najraje zleze pod pazduho, v dimlje, na vrat in za uhlje, kjer je koža mehka, tanka in dobro prekrvavljena. Ko se usidra, začne sesati kri. Hkrati vabi samce z izločanjem zelo vonljivih in spolno vabljivih snovi, ki jim pravimo feromoni. Mnogo manjši samec, ki jo odkrije, spleza nanjo in se spari. Paijenje jo še bolj spodbuja k pitju krvi, saj bo le sita lahko poskrbela za Številna jajčeca. Po parjenju samica popusti svoj prijem in odpade. Samci preživijo še kakšen mesec in potem poginejo. Samice pa zlezejo med odpadto listje na gozdnih tleh in odložijo 1000 do 4000 jajčec.
Po štirih do sedmih tednih se iz jajčec izvalijo šesteronoge iičinke. Tb morajo najti gostitelja in se napiti, pravzaprav najesti krvi, Ponavadi se primejo gozdnih miši, voiuharic, kosov ali drugih ptičev, ki brska-jo po tleh. Prav jim pridejo tudi martinčki in slepci. Seveda imajo takšno srečo le redke med njimi, večina jih zaradi lakote in
izsušitve propade. Samo dobro nahranjene ličinke rastejo in se levijo v osmeronoge nimfe. Tudi nimfe raorajo prej aii slej najti gostitelja, zato splezajo kak decimeter visoko na rast-line, kjer počakajo na ugoden trenutek. Će optazi rastlino poljski zajec, veverica, polh ali kak drug sesalec, se ga oprime-jo in z njegovo krvjo napoinijo svoje črevo. Site krvi zapustijo žrtev in se spustijo na tla, kjer se prelevijo v odrasle samce in samice. Poskrbeli bodo za novi rod. Tudi klopi novega rodu bodo v razvoju zamenjali tri gostitelje.
Življenjski krog klopa se redko konča v enem letu. Navadno nimfe preživijo zimo in se naslednje poletje levijo v odrasle živali. Razvoj lahko traja tudi več let, če so življen-jske razmere neugodne. Odrasli zdržijo brez hrane do štiri leta.
Kje živijo klopi?
Za življenje klopov je naju-godndjše z vlago nasičeno okolje. V suhem okolju se izsušijo in poginejo. Zato so njihovo pravo bivališče vlažni gozdovi z gosto grmiščno podrastjo. Ker je vlažnost največja spomladi in jeseni, je takrat največ nimf in odraslih klopov. Najpogostejši so aprila in maja, ko pade veliko dežja. Prava nevarnost za klope je suša, zato jih ne najderao na travnikih, pašnikih in njivah s peščenimi tlemi, kjer voda hitro ponikne v globino.
V Sloveniji najdemo klope povsod, še posebno v listnatih gozdovih, na vlažnih travnikih in v živih mejah. V gore sežejo do 1200 m visoko.
Sovražniki klopov
Sovražnk klopov ni le človek. Klope jedo ptiči, rovke, ježi, miši in plenilski hrošči. V klope pa odlagajo svoja jajčeca tudi nekatere ose najezdnice.
CZD Kmečki glas
Leva, desna, luknjica...
m
Pletenine se ne dajo! Zvesto nas spremljajo I že nekaj niodnih sezon in tudi letošnja pomlad I in poletje brez njih ne bosta minila. Celo I najbolj vroči dnevi v letu ne! Novi, naravni materiali namreč koži dovoljujejo, da diha, poleg tega nas nežno objamejo in prepričajo v udobnost in dober izgled.
Da so pletenine res del naše garderobe pove tudi podatek, da se pri nas nekateri vrhunski modni oblikovalci ukvarjajo le še s pleteninami. Med njimi zagotovo izstopa velenjska družina Draž, ki si je s svojimi pleteninami že ustvarila dobro prepoznavno blagovno znamko, na katero prisegajo mnoge TV voditeljice in ženske, ki vedo kaj je moda, kaj je lepo in okusno. Urša in Tomaž Draž, ki si sama zamišljata in izdeluje-
ta svoje pletenine, sta iz leta v leto bolj inovativ-na, drugačna, ekstrava-gantna...
Pletenine Ross so prav tako vsak dan bolj prepoznavne. Namenjene so širšemu krogu potrošnikov, cen-ovno so nekoliko dostopnejše, modeli so preprosti in lepi. Tu sta še dva znana, dolgoletna proizvajalca, Almira in Rašica, ki po zaslugi svo-jih odličnih kreatorjev (vsaj na modnih revijah) vsako leto pokažejo veliko lepega in inova-tivnega. Skoda, da bolj malo od tega potem najdemo na policah naših trgovin. Zagotovo je tistih, ki se ukvaijajo z ustvarjanjem oblačil iz pletenin še veliko. Med njimi ste morda tudi vi, seveda le za lastno uporabo. In prišel bo čas, ko bodo, kot v tujini, ročno spleteni puloverji vredni veliko več kot industrijsko narejeni... Modni pa so že danes.
12 NAŠ i:AS
VRTIUAK
6. maja 1999
» » Profesor Vinko Šmajs, naš občasni sodelavec in svetnik v velenjskem mest-nem svetu, jo je v prvomajskem dopold-nevu tako kot številni mahnil na Graško Goro. Tam so popotnike pričakali s "kačjo slino". Vinko je bil pri poskušan-ju previden, saj je bilo treba najprej ugo-toviti, kako močna utegne biti slina. Franc Cesar, tudi profesor in fizkul-turnik, ki je vedel, da ni v vseh stek-leničkah slina, pa se sprašuje: "Bo voda, al' ne bo ...". Je bila in Smajsova previd-nost je bila odveč.
-Slavko Novak - Slavc iz Velenja je letos v Lazah skuhal srninega golaža (iz gozdnih sadežev), da so se ga najedli vsi, ki so pred tem opravili težaško delo - postavili mlaj. Slavc je tu in tam pri mešanju uporabljal samo eno roko. Takrat pač, ko je v drugi držal mobitel. Okusen je pa bil, okusen. Kos ali dva kruha zraven in kozarec ali dva domačega vina in praznovanje je bilo tako, kot mora biti.
BMi
Pozor, nevarnost
Ob prazniku dela so na mnogih hribih zagoreli kresovi. Kot opozorilo delavcem, da nas vSe bolj napada neusmiljeni kapitalizem.
Vso je relativno
Kako je vse relativno. Pevcem Gorenja se zdi šest stotink, za kolikor so zgrešili srebrno pevski priznanje, malo, delavcem Gorenja, ki se ukvaija-jo z natančnim delom, je to zelo veliko.
Svoboda!
Imamo svobodne sindikate; in vse manj svobodne delavce!
Ednina ali dvojina
V Šoštanju še vedno ne vedo, ali bodo imeli vnaprej osnovno šolstvo le v ednini, ali v dvojini.
Na koruzi
Glede na to, kakšne težave imamo s poročnimi dvoranami, je še kar sreča,
da se vse več "zakoncev" odloča za živl-jenje na koruzi.
Dan norosti
Tudi Velenje bo imelo v naslednjih dneh svoj veliki "dan norosti". Eni se tolažijo, da je to le naslov komedije, drugi sprašujejo, zakaj bi bil to le en dan.
Zobo(glavo)bol
Ureditev zobotehničnega labora-torija v Šmartnem ob Paki povzroča mnogim še vedno precejšen glavobol. Očitno tistih, ki te zadeve rešujejo, ni-majo zobobola.
Urejanje tujega
V Gornjem Gradu so v mednarodni arhitekturni delavnici urejali tudi okolico tamkajšnje katedrale. Upajmo, da kdo tega ne bo razumel kot mešan-je v verske (cerkvene) zadeve.
Dopust
Tudi mnogi tistih, ki nimajo dela, so končali praznike dela. Spet bodo doma čakali na delo.
REZANJE SOSTANJA
mšJsmim,
Saj poznate tisto ajaekdoto o napačno postavlje-ni vejici, zaradi katere je bil nek zapornik pomoto-ma obešen! Vidite, do takšnih. nesporazumov pri-haja, če Ijudje ne poznajo pomena slovničnih pra-vil. Še huje je, če ]judje ne poznajo pomena sloven-skih besed. In ker naš župan in njegova tajnica ne vesta, ali pa nočeta vedeti, kaj pomeni slovenska beseda »oziroma«, bo občinski proračun to leto in še naslednja tri, po nepotrebnem obremenjen za 3.200.000,00 tolarjev. A bojim se, da le ne gre za nepoznavanje slovenščine, ampak gre za plačilo podpore tistim političnim strankam, ki so na župa-nove predvolilne liste odtisnHe svoje logotipe. Pla-čilo za nagrado bo tako zneslo približno en miHjon za vsako stranko letno oziroma šestnajst miljjo-nov v celem mandatu. To je več, kot je župan lani namenil za celotno kmetijsko dejavnost v občini!
V zakonu o poiitičnih strankah piše, da se lah-ko te flnancirajo iz proračuna občine tako da prej-mejo največ 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet oziroma za župana. Vsak-do, ki se vsaj malo spozna na slovenščino, bo ugo-tovil, da »oziroma« v prejšnjem stavku ne pomeni različnega pomena za isto stvar, niti ni dopolnilo kaki stvari, ampak lahko od treh pomenov besede »oziroma« predstavJja samo »ali«. Zakonodajalee torej dopušča flnanciranje političnih strank tako, da se to nanaša na glasove dob]jene za sedeže v svetu občine, ah za župana! Z občinskim odlokom bi vištno dotacije strankam morali določiti po gla-sovih za svet ali glasovih za župana!
Razmišljanje je eno težjih opravil v naši občin-ski upravi, zato se pripravljavci odloka s pomenom besede »oziroma« niso ubadali, ampak so možnost izbire v zakonu kar prepisah v občinski odlok in tajnici občine prepustih tolmačenje te luknje. Taj-nica sedaj pojasnjuje, da pohtičnim strankam pri-pada tolikokrat po 30 tolarjev, kolikor glasov so dobile za svet občine in za župana.
Po takšnem odloku pa je nastala smešna situa-cija in v njej so izpadli kot največji naivenži trije člani sveta občine iz vrst LDSa. Ti so bih med raz-pravo o vsebini odloka odsotni in so prišli glasovat na poziv nesojenega SDS-ovskega podžupana. Brez da bi vedeh o čem sploh glasujejo, so s svojimi tre-mi glasovi odločih, da bo SDS letos prejela milijon in sto tisoč tolarjev, sami sebi pa so tako odmerili več kot šestkrat manj! Zaiiimiva zgodba o uspehu, ni kaj! Junak tega odloka pa bo v svoji stranki go-tovo član DeSUSa "Viktor Potočnik. Ta je pred voh-tvami menda samovoljno podprl kandidata Meni-ha. To pa bo v tem mandatu šoštanjskim poht-upo-kojencem navrglo več kot tri in pol milijone tolar-jev. Zanimivo je tudi ravnanje krščanskih demo-kratov, ki so Menihu takoj po volitvah odrekh pod-poro in nasprotovah tudi temu odloku. A glej, no-va koahcjja brez krščanskih jim je dobesedno vsi-lila triinosemdeset tisočakov mesečno, čeprav jih niso hoteh! Da bi dokazali svojo plemenitost, so ta-koj po sprejetju odloka sklenih ta denar darovati v dobrodelne namene. Gesta je res za pozdraviti. Ko-ristila bo dobrodelnim namenom pa tudi zbiranju pohtičnih točk, saj bodo denar darovah krščanski demokrati, ne občinski proračun...
Župan je svetu predlagal in uspel, da bodo v tem mandatu pohtične stranke prejele 18 milijo-nov, od tega jih bodo dobile 16 tiste štiri, ki so ga pred vohtvami podprle, dva pa tiste, ki do decem-bra lani niso nasedle njegovi demagogiji. 0 pravič-nosti ni da bi človek govoril, lahko pa zanesljivo trdimo, da je zadeva nezakonita, saj v slovenščini besedl »ozlroma« ni mogoče dati pomen »in«. Tako se pri nas v korist močnih kršijo tudi določila o fl-nanciranju pohtičnih strank.
Toda kaj bi se človek oziral na tri in pol milijo-ne nezakonite proračunske porabe v enem letu, če nikogar ne gane, da je skoraj celotna proračunska poraba, če ne že nezakonita, pa zanesljivo tako skrita, da nihče od tistih ki bi morali, ne vedo, kam se steka proračunski denar. Neuradno se zaenkrat ve le to, da je samo lani, v volilnem letu torej, župan sklenil tohko pogodb za razhčne pro-jekte ki jih ni bilo v proračunu, da je resno "zapu-fal" občino vsaj za tri leta, če ne že do konca svo-jega mandata. In še čez!	■ Perorez
- Oremužev Tina (Martin Pletršek) iz Sentilja, ki je imel ob postavljanju mlaja v središču Velenja glavno besedo, se je, ko je mlaj stal, obrnil po pomoč: "O, bog, menda nam ga ja ne bo-do razrezali kakšni neznanci, tako kot so ga ponoči na Graški Gori, ali pa kakšni znanci, tako kot so to storili kar sami tam nekje nižje."
Terme na sotočju
Na skrajnem stičišču dveh dolin, dobesedno na rtu ob so-točju Savinje in Drete, so izva-jalci zakoličili gradbišče, izko-pali globoko jamo in jo lepo ogradili. Že precej pred prazni-ki, med njimi pa so se obisko-valci zvedavo spraševati, kaj ne-ki naj bi zrasio na tem lepem koščku zemlje med obema re-kama v senci krošnje starodav-nega drevesa. Nemara bi to lah-ko bile terme, ki bi z bogastvom iz obeh rek lepo dopolnjevalo ponudbo njunih bližnjih kopa-lišč. (Globok poseg v kanaliza-cijski sistem ni izključen).
Ena največjih in najlepših pridobitev velenjskeiga šolskega centra je nova telovadnica. Tale packarija pa niti komentarja ni vredna!
Tudi križišča so lahko lepa! Krožišče na Kidričevi je, še posebej v teh pomladnih dneh, ko vse cveti, vredno pohvale.
EUROPEAN COMPETITION FOR TOVVNS ANO VILLAGES IN BLOOM
EVROPSKO TEKMOVANJE V UREJENOSTI MEST IN VASI
čntente Fforofe
VELENJE
SLOVENIJA
6. maja 1999	REPORTAZA	MAS f.AS 13
rimo
Cash&Carry
Blagovnica Gorica
Goriška 46, Velenje Telefon: 063 855 639
Na MO Velenje se trudijo rešiti Staro Velenje
Letos vsaj zašcifa nevarnih objektov
Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske zadeve pri MO Velenje nam je zatrdil, da se na MO Velenje trudijo, da bi po svojih močeh, finančnih zmožnostih in v skladu z zakoni, postori-li, kar se v Starem Velenju da. Zavedajo se, da sta oba v članku omenjena objekta nevarna za sta-novalce in naključno mimoidoče. Kar se tiče Močilnikovega objekta, je Brodnik zatrdil, da je obči-na naredila vse, kar je v njihovi moči. Zasebnik bo moral sam poskrbeti za zaščito objekta in reno-vacijo v taki meri, da ne bo več nevaren. Več kot to, da so stanovalcem ponudili začasna nadomest-na stanovanja, ki so jih ti zavrnili, niso mogli storiti. Na Starem trgu 27 je zgodba malce drugačna. Oba stanovalca v nevarni stavbi živita v lastniških stanovanjih. MO Velenje išče rešitve, da bi sta-novanja odkupilo ali zamenjalo s pomočjo Premogovnika, potem pa bi stavbo izselili, poskrbeli, da ne bi prišlo do nasilnih vselitev in zaščitili okolico objekta. "Enkrat smo zaščitne ograje že posta-vili, pa so nam vse polomili in potrgali," smo še izvedeli. Na občini res razmišljajo, da bi potem stav-bo odkupili, jo porušili in zgradili na novo. A v letošnjem letu to še ne bo mogoče, zato bodo po-skrbeli vsaj za zaščito.
Staro Velenje še naprej propada
Kdo bo tokrat obudil Trnuljtico?
prihodnje leto..."
Branko Meh je prepričan, da bodo v doglednem času našli re-šitev tudi za Močilnikov objekt, kjer naj bi v spodnjem delu zaži-vel gostinski lokal. Denacionali-zacija pa zavira tudi začetek ob-nove stavbe, v kateri je v spod-njih prostorih gostišče Cuk. Po-tomci so Goli, ki živijo v Avstriji. Tudi ta stavba je že nekaj časa precej nevarna, predvsem pa (sploh v že leta zapuščenem zgornjem delu stavbe) zelo grda. Kaj se bo dogajalo z njim v pri-hodnje, ne ve še nihče, saj bodo morali denacionalizacijski upra-vičenci, če bodo dobili objekt na-zaj, tega tudi obnoviti. Tu pa se ponavadi spet zaplete...
Dobra novica, ki nam jo je zaupal Branko Meh, pa je zago-tovo ta, da naj bi v kraju letos s pomočjo občinskih proračunskih sredstev obnovili Cesto talcev, ki povezuje mesto z železniško po-stajo, kjer je bila predvidena ob-sežna rekonstrukcija, a bo zaen-krat prišlo le do obnove. Cesta je že vrsto let v takem stanju, da nosi kar pravšnje ime, zato z ob-novo težko še kakšno leto poča-kajo. Do rekonstrukcije pa tako hitro ne more priti, ker še niso uspeli odkupiti vseh zemljišč ob predvideni trasi.
■ Bojana Špegel
Ko so z velikim pompom v začetku devetdesetih let otvorili obnovljeno Staro Velenje, so bili mnogi pre-pričani, da bo sodobno mesto Velenje uspelo ob-noviti majhno staro mest-no jedro tako, da se bodo domačini pričeli vračati vanj. Pravijo, da mesto, ki nima starega jedra, nima duše. Takšno, kot ga ima Velenje sedaj, mu te zago-tovo ne daje, saj je izgled središča kraja, Starega tr-ga, vsak dan slabši, življe-nje pa se spet umika dru-gam.
Nevarna hoja po Starem trgu
Če smo še pred kakšnim le-tom našli sprehajalce, ki so zašli v ta del Velenja, jih sedaj ni več. Ce že, se podajo po lepo urejeni po-ti ne velenjski grad in po drugi strani zapustijo senčno stran me-sta. "Kaj se dogaja v Starem Ve-lenju?", se sprašujejo mnogi. Tu-di mi, saj o tej temi ne pišemo pr-vič. Nazadnje smo na dogajanje v njem opozarjali lani spomladi, ko so stanovalci zasebne hiše, ki jo je od denacionalizacijskih dedi-čev odkupil Janko Močilnik, pre-prečili, da bi ta zamenjal dotraja-no kritino. Hiša je danes še ved-no pokrita s folijo, tako je "preži-vela" tudi dolgo in hudo zimo, kritina pa čaka na trati pod njo. V tem času so uspeli izseliti le eno družino in zapečatiti to sta-novanje, sicer pa na Starem trgu 18 ostaja status quo. Zasebnik ni-ma več moči, da bi ukrepal, na občini so stanovalcem, ki trdijo, da so upravičenci za odkup sta-novanj po ugodnem Jazbinško-vem zakonu ponudili nadomest-na stanovanja za čas obnove, a so jih zavrnili, ker preprosto niso veijeli, da se bodo še kdaj lahko vrnili v izpraznjena stanovanja... Močilnik se je v tem času obrnil še na varuha človekovih pravic, več pa res ne more storiti, dokler mu kdo ne priskoči na pomoč. Status quo pa zagotovo nikomur ne koristi - ne le, da močno kazi izgled Starega trga, za sprehajal-ce je stavba celo nevarna, saj so odstranili tudi zaščitne ograje na pločnikih, ki so prej opozatjale, da je področje nevarno in da lah-ko nehote dobiš pozdrav v obliki odpadle opeke na glavo!
Drugi večji problem je kotna rumena, vsak dan bolj nevarna hiša na koncu Starega trga. Na Starem trgu 27, ki ga Velenjčani poznajo kot Majerholdov objekt, v zadnjem propadajočem delu kljub obupnim razmeram še ved-no živita dve družini. Stavba je v notranjosti podprta z rudniškimi stojkami, eden od izseljenih na-jemnikov pa je pred odhodom prežagal celo temelje, da je ce-lotno drugo nadstropje s pohiš-tvom vred zavrelo nadstropje nižje. Potem je nekdo v kletnem delu hiše lani proti koncu leta podtaknil še požar, ki k sreči, tu-di zaradi hitre intervencije gasil-cev, ni ogrozil življenj in ne pov-zročil večje škode... Za objekt imata denacionalizacijski posto-pek vložen brata Kos, postopek pa še ni končan.
Življenje odhaja dru-gam?
Tudi sicer se zdi, da je Stari trg vsak dan bolj podoben umira-jočemu kraju. Mlade družine, ki so dobile stanovanja v dveh ob-novljenih blokih, se izseljujejo, če le dobijo možnost, poslovne lo-kale, ki še delujejo, pa že lahko naštejemo na prste dveh rok. Pa bo še kakšen prst ostal neizteg-
na cesti tik pred jaškom, mnogi pa so zato raje obrnili in po pre-povedani smeri zapustili Stari trg, saj ni bilo razvidno, da je moč "gradbišče" obvoziti...
Novo vodstvo, nov veter?
Svet KS Staro Velenje je de-cembra dobil nov svet in novega predsednika sveta. To je postal Branko Meh, ki si vsekakor želi, da bi kraj ponovno zaživel in do-bil lepšo podobo. Prejšnji pred-sednik sveta Franc Sever je na-mreč trdil, da se je obnova usta-vila tudi zaradi tega, ker on ni povšeči sedanji občinski oblasti, kar so na občini Velenje zanika-li. Dejstvo je, da so že pri začet-ku obnove Starega Velenja vsi vedeli, da bodo težave zaradi de-nacionalizacijskih postopkov. Ti so po mnenju odgovornih tudi poglavitni krivec, da se je obno-va ustavila in da je kraj spet pri-čel propadati.
Branko Meh nam je o seda-njem stanju v kraju povedal:
"Šele od novega leta sem pred-sednik sveta KS, zato marsičesa še ne vem. V KS Staro Velenje so se v preteklih letih uspele obno-viti in asfaltirati vse krajevne ce-ste, kar je uspeh. Res pa je, da ostaja zelo kritičen objekt na koncu Starega trga, ki močno razpada in je nevaren za mimoi-doče. Z občinskimi možmi smo letos že govorili o tem; sestanka so se udeležili Marko Vučina, Tone Brodnik in Dušan Ajtnik. Strinjali smo se, da se bo v Sta-rem Velenju moralo premakniti in marsikaj spremeniti. Oblju-bili so, glede na to, da občina Ve-lenje letos nima velikih prora-čunskih sredstev, da bodo zašči-tili objekt, da ne bo več nevaren za mimoidoče, saj opeka leti na cesto. Ko sem govoril z županom Srečkom Mehom mi je povedal, da razmišljajo o odkupu objek-ta. Ce bo to možno, ga bodo po-drli in na istem mestu postavili nov objekt. Mislim, da se bo ta rana Starega Velenja, ki ni niko-mur v ponos, uredila najkasneje
Majerholdova hiša je v zadnjem delu, kjer še vedno živita dve družini, nevarna ne le za stanovalce, ampak tudi za mi-moidoče. Na občini pravijo, da jo bodo v kratkem zaščitili, kakšna bo rešitev za objekt, kjer denacionalizacijski posto-pek še ni končan, pa ne ve še nihče.
Notranjost objekta je še slabša kot zunanjost. Povsod stoj-ke, podrti in požagani tramovi. Človek kar verjeti ne more, da takšnim prostorom dve družini pravita dom.
Pred skoraj letom dni smo pisali o nasilno prekinjeni obnovi strehe na hiši, kjer je bilo včasih Gostišče pod gradom, v njej pa še vedno stanujejo bivši delavci gostinstva Paka. Objekt je od denacionalizacijskih upravičencev odkupil za-sebnik, ki mu je bila obljubljena pomoč pri izselitvi stano-valcev s strani občine. Streha je še vedno odkrita, zasebnik pa se je obrnil še na varuha človekovih pravic...
Branko Meh, novi predsednik KS Staro Velenje verjame, da bo Stari trg kmalu dobil prijaznejšo podobo in da bo obnova
ponovno stekla.
njen. Marca so zaprli tudi zaseb-no živilsko trgovino in še en lokal več je ostal prazen... Simboi kra-ja, mestni vodnjak, pa je še vedno le en velik koš za smeti. In potem
se še zgodi, kot se je prejšnji te-den, da se sredi ceste udre jašek za kanalizacijo. Gradbinci so enostavno postavili znak, da je cesta zožena in da potekajo dela
14 NAŠ VAS
TV SPORED
6. maja 1999
CETRTEK, 6. maja
SLOVENIJA 1
09.30	Sara, 6/6
10.10	Zgodbe iz školjke
11.40	Male sive celice, kviz
11.30	Kdo je na vrsti, 6. oddaja
11.55	Druženje in praznovanje
12.25	Mojstrovine Slovenije, 9/9
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Večerni gost: A. Gustinčič
14.30	Zoom
16.00	Osmidan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Enajsta šola, oddaja za
radovedneže
17.35	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Modro
18.40	Sledi, oddaja o Ijubiteljski
kulturi
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TVpoper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Podoba podobe
23.20	Somrak stoletja, dok. odd.
SLOVENIJA 2
10.30 Dr. Schvvartz in dr.
Martinova, 5/8 11.20 Ekstremne avanture: s
Kajakom po Korziki 11.35 Filmski triki 12.00 Gospa Bentinck aii
nespravljivi značaji, 3/6 12.55 Svet poroča 15.40 Ferdi, 10/13 16.05 Slačenje, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dekle, 3/3 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Hamar: SP v hokeju
skupina A Rusija:Finska, prenos
22.15 Kolesarska dirka po
Sloveniji Radenci:Beltinci, posnetek 22.40 Poseben pogled: pogojno
vstajenje, nemški film 00.10 Senca svobode, 2/4
06.00 09.30 10.20 11.10 12.00 13.00 14.00 15.00 15.45 16.40 17.30 18.20 19.15 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nad. Za Eleno, nan. Prevare, nan. Umor je napisala, nan. Dobri slabi fantje, nan. Nevarne dirke, nan. Naš Čarii, nan. Diagnoza: umor, nan. Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nad. Prevare, nan. 24 ur
Beveriy Hills 90210, nan. Brez zapor z Jonasom Damon, nan. Dharma in Greg, nan. Dobri slabi fantje, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovitev
kanall 27 46
09.05
09.50 09.55
10.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00
21.00
21.30 21.35
22.00 22.05 22.10
NAJ SPOT DNEVA VIDEO TOP, ponovitev glasbene oddaje VABIMO K OGLEDU VEČERNI KLEPET, Gost: ALEKSANDER VIDEČNIK iz Mozirja TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO KOGLEDU DRUGAČEN SVET: BIO MAGI, NAJBOLJŠI HRVAŠKI BIOENERGETIK -KIROPRAKTIK, kontakt. odd. KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 68. REGIONALNE NOVICE ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 10. del NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANi
PETEK, 7. maja	
SLOVENIJA 1	
09.10	Ročne ustvarjalnosti
09.25	Enajsta šola, oddaja za
	radovedneže
10.00	Poročila
10.10	Alder Okand, 1/3
11.00	Dokumentarna oddaja
12.05	Modro
12.35	Sledi, oddaja o Ijubiteljski
	kulturi
13.00	Poročila, vreme, šport
14.20	Po domače
15.10	Slovenski komorni zbor
16.00	Podoba podobe
16.30	Mostovi
17.00	Lahkih nog naokrog
17.40	Risanka
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Izobraževalna oddaja
18.30	Razpoke v času
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Športni kviz
21.30	Seinfeld, 15/24
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura, šport
22.50	Polnočni klub
00.00	Poročila
00.10	Nemški komorni orkester iz
	Frankfurta
SLOVENIJA 2
10.00 Dekle, 3/3 10.55 Domžale: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, četrtfin. 13.20 Ivan Potrč: krefli, SNG
drama Maribor 14.50 IP 5, franc. film 16.40 Človeško telo, 4/8 17.30 Po Sloveniji 18.05 OtokJersey, 6/12 18.30 Simpsonovi, 11/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Danes in nikoli več?, 4/20 21.00 Pianese Nunzio jih bo maja
dopolnil 14, ital. film 22.55 Umori, 18/22 23.45 Izročitev, 4/6 00.35 Omerta, zakon molka, 8/11 01.25 Kolesarska dirka po
Sloveniji Maribor - Ljubljana
			07.00 07.30 08.00
			
06.00	Dobro jutro, Slovenija		
09.30	Ljubezenske vezi, nan.		08.30
10.20	Preciosa, nad.		09.00
11.10	Prevare, nan.		09.30
12.00	Umor, je napisala, nan.		10.00
13.00	Dobri slabi fantje, nan.		10.30
14.00	Brez zapor z Jonasom		11.00
15.00	Naš Čarli, nan.		11.30
15.45	Diagnoza: umor, nan.		12.00
16.40	Ljubezenske vezi, nan.		12.30
17.30	Preciosa, nad.		13.30
18.20	Prevare, nan.		14.30
19.15	24 ur		
20.00	Film2: Ulični bojevnik, amer. film		15.30
21.50	Ledenica, ang. film		16.20
00.30	Lačen Ijubezni, erotični film		17.15
02.00	24 ur, ponovitev Mf—fcfc. kanall T 27		18.20 19.15
M			20.00
<	52		22.00
			23.00
09.00	DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja		02.00
10.15	DRUGAČEN SVET: BIO MAGI, NAJBOLJŠI HRVAŠKI BIOENERGETIK -KIROPRAKTIK, oddaja		03.00 m
11.15	VABIMO K OGLEDU		09.00 09.05 10.05 10.10
11.20	KAKO BITIZDRAVIN		
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 68.		
11.50	ZGODOVINA AVTOMOBI-		
	LIZMA, 10. del		
12.15	TVIZLOŽBA		10.30 12.00 18.55 19.00 19.30
12.20	VIDEOSTRANI		
17.55 18.00	NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ,		
	kontaktna oddaja		
19.00	REGIONALNE NOVICE		19.35 19.55 20.00 20.20
19.05	LOKALNI UTRIP ZGORNJE		
19.25 19.30	SAVINJSKE DOLINE TV IZLOŽBA OBVESTILA		
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU		21.20
20.00	HELENAIZ ŠKATLICE, ameriški film		
21.30	REGIONALNE NOVICE		22.20
21.35	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO		22.40
22.35	TVIZLOŽBA		22.45
22.40	VIDEOSTRANI		22.50
SOBOTA, 8. maja	
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.25	Trojčice, 6/13
08.50	Otroška oddaja
09.05	Don Kihot, 32/39
09.30	Razpoke v času
10.00	Poročila
10.10	Kino Kekec
11.40	Seinfeld, 15/24
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.45	Homo turisticus
13.55	Duhovni utrip
14.15	Športni kviz
15.30	Poklic: starejši brat, fran. f.
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Na vrtu
18.35	Ozare
18.40	Svet čudes, 2/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.15	Šou bo šel
21.15	Pajčevina
21.50	Druženje in praznovanje, 3
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Življenje z Rogerjem, 6/20
23.25	Glavni osumljenec, 2/2
00.55	Poročila
00.10	Živi pesek, amer. film
SLOVENIJA 2	
09.50	Zlata šestdeseta
10.40	Jasno in glasno
11.35	Davov svet, 8. del
12.00	Pearl, 8/22
13.55	Domžale: odprto prvenstvo
	Slovenije v tenisu, polfinale
17.00	Šport
17.30	Teniški magazin
17.55	Košarka DP finale končnice
	(M), prenos
19.30	Videoring
20.00	Noro zaljubljena, 2/25
20.25	Coppelia na Montmartu, balet
22.00	Trend
22.30	Sobotna noč: T. Principatto
00.30	Srhljivo, 2/12
00.55	Kolesarska dirka po
	Sloveniji Grosuplje - Vršič
Jetsonovi, risana serija Pasji mornarji, risana serija Kremenčkovi, risana serija Iz knjige vriin, risana serija Bojevniki prihodnosti, ris. Batman, risana serija Šport za otroke, nan. Računalničarji, nan. Morska deklica, nan. Parker Levvis, nan. Mlada čarovnica, nan. 1,2, 3-kdo dobi? Prijatelj Felix, nan. Dogodivščine družine Robinson, nan. Nove dogodivščine Robina Hooda, nanizanka Sinbadove pustolovščine Pop'n rol, glasbena oddaja Izganjalka vampirjev, nad. 24 ur
Filmski hiti: Striptiz, am. f. Teksaški mož postave, nan. Gospa Soffel, amer. film Skrivne izpovedi in fantazije, erotična serija 24 ur, ponovitev
kanall
27
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. VABIMO K OGLEDU LOKALNI UTRIP ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE HELENAIZ ŠKATLICE, am. f. TVIZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 789. VTV MAGAZIN DOBRODELNI KONCERT "NOVO UPANJE"; 2. del IZ NAŠEGA ARHIVA: OB 50. OBLETNICI PODPISA KAPITULACIJE 789. VTV MAGAZIN, pono. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
NEDEUA, 9. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Svet Petra Zajca in prijateljev
08.30	Tabaluga, 23/26
08.55	Srebmogrivi konjič, 36/39
09.20	Pika nogavička, 9/13
09.45	Poročila
09.55	Nedeljska maša
11.00	Dnevnik velikih mačk, 4/6
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	4x4, oddaja o Ijudeh in živalih
13.55	Šouješel
14.55	Pajčevina
15.20	TVpoper
16.00	Triktrak
16.30	Parada plesa
17.00	Alpski večer, 1. del
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe-Donava-Jadran
18.40	Okoljeinmi
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.30	Očetje in sinovi
22.25	Poročila, vreme, šport
22.45	Balet Trockadero iz M. Caria
23.15	Okoljeinmi
SLOVENIJA 2
09.20 Videoring z Natalijo 09.30 Dolina miru, slovenski film 10.50 Zvezde Holywooda: Dean
Martin, dokum. serija 11.20 Trend
11.50 Policija na naši strani 12.25 Jerez: motociklizem VN
Španije 250 ccm, prenos 13.15 Košarka NBA action 13.55 Jerez: motociklizem na VN Španije 500 ccm, prenos 14.55 Domžale: odprto prvenstvo
Slovenije v tenisu finale 17.00 Olimpijski magazin 17.30 Šport
17.55 Rokomet: 3. Tekma finala končnice DP (Ž), prenos 19.30 Videoring 20.00 Gospa Bentinck ali
nespravljivi značaji, 4/6 20,55 Stoletje Ijudstva, 1/6 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Pianese Nunzio jih bo maja dopolnil 14, ital. film
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Mali bogataš, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Vrnitev v prihodnost, ris. s.
09.00	Ameriška pravljica, ris. film
10.30	Kalifornijske sanje, nan.
11.00	Beverly hills 90210,nan.
12.00	Melrose place, nan.
13.00	Družinski album, nan.
14.00	Skoraj popolni par, nan.
14.30	Portret, amer. film
16.00	Nedeljsko popoldne
19.15	24 ur
20.00	Melrose place, nad.
20.50	Fotomodeli, nan.
21.45	Športna scena
22.45	Šola golfa
23.15	Maurice, ang. film
01.30	24 ur
»f—-
PONOVITVE ODDAJ:
nall
27 46
09.00 10.00
11.00 11.20 11.40
12.40 13.00 13.05
14.05
15.05
16.05
16.30 17.00
18.00 19.30 21.00
jg&ra 21.30
tuib
OTROSKI MIS MAS, ponov. IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO
788.	VTV MAGAZIN ŠPORTNITOREK
IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO
789.	VTV MAGAZIN EPP/ VABIMO K OGLEDU MINISTRSKI STOL. Gost: mag. ANTON BERGAUER, minister za promet in zveze IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO DOBRODELNI KONCERT "NOVO UPANJE"; 2. del LOKALNI UTRIP ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE VIDEOSTRANI DRUGAČEN SVET: BIO MAGI, HRVAŠKIBIOENER-GETIK - KIROPRAKTIK NAJ SPOT, glas.oddaja HELENAIZ ŠKATLICE, am. f. KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATi; S.E.M. - 68. ZA ZDRAVJE SRCAIN SRČNOŽILNE BOLEZNI VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 10. maja
SLOVENIJA 1
09.30	Lahkih nog naokrog
10.20	Narava in človek, dokum.
	oddaja
10.45	Izobraževalna oddaja
11.05	Na vrtu
11.30	Svet čudes, 2/13
12.00	Alpe-Donava-Jadran
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Blinky Bill, avstralski film
14.50	4x4, oddaja o Ijudeh in
	živalih
15.20	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Pika Nogavička, 9/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Žrebanje 3x3 plus 6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Komisar Rex, 17/18
21.00	Dosje
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Dosje
SLOVENIJA 2
10.00	Sobotna noč, ponovitev
12.00	OtokJersey, 6/12
12.25	Simpsonovi, 11/50
12.50	Danes in nikoli več, 4/20
13.45	Stoletje Ijudstva, 1/6
15.35	Kinoteka: Berlin express,
amer. film
17.00	Policija na naši strani
17.30	Po Sloveniji
18.00	Sestre, 16/24
19.00	Štafeta mladosti
20.00	Gospodarska panorama
21.00	Studio city
22.30	Leteči cirkus Montya
Pythona, 1/45
23.00	Brane Rončel izza odra
00:15	Berfin express, amer. film
06.00 Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa, nad.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan.
12.45	Športnascena
14.00	Veronikine skušnjave, nan.
14.30	Fotomodelia, nan.
15.30	Naš Čarii, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nan.
18.15	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	1,2,3-kdodobi?
21.10	Robocop, amer. film
23.10	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 10.15 787. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 DOBRODELNI KONCERT "NOVO UPANJE";. del prireditve v Kranju 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 ŽUPANOVA TORTA, Gost: . " BOGDAN MENIH, župan " občine Šoštanj 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI
	TOREK,			SREDA,
	11. maja			12. maja
SLOVENIJA 1			SLOVENIJA 1	
09.30	Radovedni Taček i		09.30	Zlatko Zakladko
09.45	Oaza, 3/6 i		09.45	Najlepše počitnice, 5/12
10.15	Recept za zdravo življenje i		10.05	Oddaja za otroke
11.05	Trik trak		10.20	Dogodivščine iz živalskega
11.35	Parada plesa			vrta, 9. oddaja
12.05	Komisar Rex, 17/18		11.10	TV konferenca
13.00	Poročila, vreme, šport		12.05	Župnik za deset tednov, 9/20
14.30	Dosje i		13.00	Poročila, vreme, šport
15.20	Dosje, pogovor i		13.15	Obzorja duha
16.30	Prisluhnimo tišini ;		13.45	Ljudje in zemlja
17.00	Zlatko zakladko		14.35	Jaz sem nor, jaz sem
17.15	Najlepše počitnice j			zloben, franc. dokum.
18.00	Obzomik, vreme, šport			oddaja
18.10	Dogodivščine iz živalskega		15.35	Pomp
	vrta, 9. oddaja		16.30	Mozaik
19.15	Risanka		17.00	Pod klobukom
19.30	TV dnevnik, vreme, šport j		18.00	Obzomik, vreme, šport
20.00	Župnik za deset tednov, j		18.10	Boj za obstanek, 1/12
21.00 22.00 22.40 22.50	9/20 j TV konferenca i Odmevi Šport Alder Okand, 2/3 j		19.00 19.15 19.30 20.05	Dobrodošli doma Risanka Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat: Man vvithout a face, amer. film
SLOVENIJA 2			22.00	Odmevi, vreme, šport
10.30	Sestre, 16/24 i		22.50	Osmi dan
11.20	Gospodarska panorama i		23.25	Tango med prijatelji z
12.15	Studio city j			Oanielom Barenboimom
13.45 Stafeta mladosti 15.30 Leteči cirkus Montya
Pythona, 1/45 16.00 Poklic: starejši brat, franc. film
17.30 Po Sloveniji 18.00 Saint Tropez, 7/26 19.00 L ingo, tv igrica 20.00 Ženske na olimpiadi -
vzpon olimpijk, športni film 21.00 Letalonosilka - trdnjava na morju, amer. dokum. oddaja
22.00 Sicario, venezuelski film 23.45 Svetporoča
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa, nad.
fwm	Prevare, nad
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.00	Veronikine skušnjave, nan.
14.30	Pop'n'rol
15.30	Naš Čarii, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17,20	Preciosa, nad.
18.15	Prevare, nad.
19.15	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: Čudežni
otrok, amer. film
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Dharma in Greg, nan.
23.00	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46
52
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 ŽUPANOVA TORTA; Gost: BOGDAN MENIH, župan občine Šoštanj 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 790. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.20 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 20.40 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE, oddaja LOKA TV, ŠKOFJA LOKA 21.10 ZA BOLEZNI SRCAIN
NASTANEK IN RAZVOJ . ARTERIOSKLEROZE 21.25 7. PLESNI TURNIR. TRŽIČ 99
22.25 790. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.45 NAJ SPOT DNEVA 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
10.30 11.20
12.10
15.25 15.55
18.25 18.55
19.55
22.00
Saint Tropez, 7/26 Letalonosilka - trdnjava na morju. amer. dokum. oddaja
Ženske na olimpiadi, športni film Po Sloveniji
Lillehammer: SP v hokeju na ledu skupina A, PF Kolo sreče Dr. Schvvartz in dr. Martinova, 6/8 Moskva: nogomet finale UEFA, prenos Secrets places, amer. film
06.00	Dobro jutro. Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa. nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.00	Veronikine skušnjave, nan.
14.30	Bolnišnica upanja, nan.
15.30	Naš Čarli, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nan.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevarenan.
19.15	24 ur
20.00	Ljubezen moja, amer. film
21.45	Nevarne dirke, nan.
22.35	Dharma in Greg, nan.
23.10	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Milenium, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
4530'
kanall
27 46 52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 790. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 11.00 IZPRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja LOKATV, ŠKOFJA LOKA 11.30 ZA BOLEZNI SRCA IN NASTANEKIN RAZVOJ ARTERIOSKLEROZE 11.45 7. PLESNITURNIR, TRŽIČ 12.45 TV IZLOŽBA 12.50 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 NAJ SPOT, glasbena oddaja
21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI
I\1		m
1	]AS	
"Naš čas" izdaja Časopisno, zaiožniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikoval-ka). Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamol
Po mneniu Ministrstva za informiranie St. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, taritna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
6. maja 1999	MODRO mm KRONIKA	MAS VAS 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Vlomilci in objestneži brez praznikov
V	noči na četrtek, 29. aprila, je neznanec na Kersnikovi cesti v Velenju vlomil v priročno skladišče podjetja ARH center. Odnesel je za okoli 200.000 tolaijev različnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
V	petek, 30. aprila, zvečer, okoli 21.30, je neznanec razbil izložbeno okno trgovine Elektrotehna SET v Velenju. Kljub temu, da je bil s kraja pregnan, je povzročil za okoli 40.000 škode.
V	soboto, 1. maja, med 1. in 6. uro, je neznani storilec vlomil v gostinski lokal BOOM v Šmartnem ob Paki. Iz notranjosti je odtujil denarnico natakarice, v kateri je bil menjalni denar. Z de-janjem je Vojko S. oškodovan za 5.000 tolarjev.
V	noči na 28. april je nekdo iz avtomobila Renault 4 na Efenkovi cesti v Velenju ukradel zvočnika. Lastnica Hilda K. je oškodovana za približno 15.000 tolarjev.
V	noči na ponedeljek, 3. maja, je neznanec z osebnega avto-mobila VW Golf, ki je bil parkiran na Jenkovi cesti v Velenju, odtu-jil prednje luči za meglo. Lastnik Danijel S. je oškodovan za okoli 60.000 tolaijev.
Že prej, v ponedeljek, 26. aprila, pa je neznani objestnež na parkirnem prostoru na Šaleški v Velenju poškodoval osebni av-tomobil znamke Hoda civic in lastniku Aleksandru L. povzročil za okoli 50.000 tolarjev škode.
Rop na bazenu
V	sredo, 28. aprila, okoli 17. ure, je prišlo na letni bazen v Velenju pet mlajših moških. Boštjanu, Damiru, Marku, Nejcu in Mateju so zagrozili s pretepom, za tem pa so jim pregledali žepe in jim odtujili ročno uro, 420 tolaijev in kapo s senčnikom. Z grožnjo so Boštjana prisilili, da jim je izročil ključe osebnega av-tomobila, s katerim so se nekaj časa vozili, potem pa ga pustili na Tomšičevi cesti v Velenju. Policisti za nasilneži še poizvedujejo.
Tatvina avtomobila
V	noči na soboto, 1. maja, je neznani storilec iz skupne podzemne garaže na Kardeljevem trgu v Velenju odpeljal osebni avtomobil znamke Renault Clio, temno rdeče barve, registrskih številk CE 55 - 01H. Z dejanjem je Tjašo H. oškodoval za okoli 1.000.000 to-larjev.
Policist je moral odskočiti
V	nedeljo, 2. maja, okoli 21. ure, sta velenjska policista na Koroški cesti v Šoštanju ustavljala voznika osebnega avtomobila Ferda J. iz Podgore. Ta je sicer zmanjšal hitrost, ko pa je pripel-jal do policista, je nenadoma pospešil, tako da je moral policist odkočiti. Nato sta policista zapeljala za njim, vendar jima je us-tavitev vse do Gaberk, kjer je zapeljal izven vozišča, preprečeval z vijugasto vožnjo. Svoje nespametno ravnanje bo moral pojasni-ti na sodišču.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Požar na gospodarskem poslopju
V ponedeljek, 26. aprila, okoli 2. ure je zagorelo na gospo-darskem poslopju last Jožeta M. iz Krnice. Požar je najverjetne-je izbruhnil na visokotlačnem čistilcu na paro, ki je bil v garaži (ta je v sklopu gospodarskega poslopja). Ogenj se je razširil na ostrešje in povzročil za okoli 3.500.000 tolarjev gmotne škode. V požaru je bil uničen del ostrešja, zgorelo pa je tudi več kosov raznega orod-ja in lesa.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Voznik umrl na kraju nesreče
V	torek, 27. aprila, ob 14.30, je v prometni nesreči zunaj nasel-ja Črnova, umrl 44-letni Vinko M. iz Socke. Vozil je osebni avto-mobil iz smeri Dobrne proti Črnovi. Ko je z vozilom pripeljal v bla-gi levi pregledni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in silovito trčil v drevo. Voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče.
Po nesreči odpeljal naprej
V	petek, 30. aprila, ob 9.15, je 68-letni Ludvik K. iz Doberteše vasi vozil osebni avto iz smeri Doberteše vasi proti Zalcu. Ko je pripeljal do označenega prehoda za pešce, pri odcepu za Podlog, je trčil v peško, 15-letno Urško B., ki je prečkala vozišče z njegove leve strani in ob sebi potiskala kolo. Policisti iz Zalca so voznika, ki je s kraja nesreče odpeljal in ni nudil pomoči poškodovani peški, izsledili še isti dan popoldne.
Vlom v kiosk
V	noči na 30. april, je neznanec vlomil v kiosk ČGP Delo Ljubljana na Šlandrovem trgu v Zalcu. Odnesel je večjo količino cigaret. Z de-janjem je podjetje oškodoval za okoli 150.000 tolaijev.
Tatvina avtomobila
V	noči na petek, 30. aprila, je neznanec odtujil osebni avto VW Golf, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom na Kidričevi ulici v Žalcu, last Rajmonda R.
Ukradeno vozilo so celjski policisti v jutranjih urah našli v Prožin-ski vasi. Tat je z vozila odtujil vsa štiri platišča s pnevmatikami, oba prednja brisalca, štiri zvočnike, notranje vzvratno ogledalo in okrasno masko. Lastnik je oškodovan za okoli 200.000 tolaijev.
Konec minulega tedna pa je neznani nepridiprav na parkirnem prostoru v Mali Pirešici s priklopnega vozila znamke Gorica de-montiral in odnesel komplet dveh koles s pnevmatikama znamke Semperit. Lastnik priklopnika Vojko Č. je oškodovan za okoli 300.000 tolarjev.
Požar na opuščenem poslopju
V	soboto, 1. maja, okoli 9. ure, je izbruhnil požar na zapuščenem in delno porušenem gospodarskem poslopju v Novem Celju. Ogenj, ki so ga pogasili gasilci, je verjetno povzročil nenamerno odvržen cigaretni ogorek, saj je bil ta objekt zbirališče mladih iz okolice.
Trije policijski streli so bili usodni za 27-letnega Naserja Berisho
Ubežnik je stisnjen v kot temne ulice policistu zagrozil da bo streljal, slednjipa je izvlekel
I pištolo in nekajkrat ustrelil proti osumljencu na begu in ga smrtno ranil. Policist je strel-jal v samoobrambi, na kraju pa so našli mobitel ubitega in devet tulcev nabojev policijske
j pištole. Naser je bil zadet trikrat. I
I "Seznanjamo vas z dogodkom s tragičnimi [ posledicami, ki se je zgodil v petek, ob 21.19 uri I na Cinkarniški poti v Celju. Policijska patrulja, j v kateri sta biia dva policista, je ob 21.15 uri I pred odcepom na parkirni prostor za hotelom j Celeia opazila vozilo BMW, ki se je ustavilo. Iz I vozila je izstopil moški, ki sta ga policista pre-j poznala kot N.B., za katerim je bila razpisana I tiralica. Sodišče v Celju je zanj že januarja letos
j izdalo sklep o priporu, zaradi sumov storitve I kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja, j ogrožanja varnosti in lahke telesne poškodbe. I Takoj ko je N.B. opazii poiicista je pričel bežati. j Tekeije mimo hotela Celeia, prečkal Mariborsko I cesto in železniško progo proti Cinkarniški poti. j Policista sta tekla za njim. Prvije ves čas bežečega I pozival naj se ustavi, vendar ta tega ni storil. Ko j je N.B. pritekel do stanovanjske hiše na I Cinkarniški poti, se je v mračnem delu dvorišča j ustavil ter se obrnil proti policistu, ki je prvi | pritekel za njim. Z roko je segel pod jakno in jo j iztegnil proti policistu, v njejpa je držal nek pred-I met. Istočasno je zavpil, da ga bo ustrelil. Vtis-j tem trenutku je policist potegnil pištolo in proti I N.B. večkrat ustrelil. Ranjenemu N.B. so nudili j zdravniško pomoč na mestu, kjer je prišlo do I streljanja, nato pa ga z urgentnim vozilom pre-j peljali v celjsko bolnišnico. Tam je umrl. Vtem I trenutku ne moremo potrditi, da je pokojni v j rokah držal pištolo, na kraju pa so policisti našli mobitel. Ogied je vodii preiskovalni sodnik
Okrožnega sodišča v Celju, ob prisotnosti okrožnega državnega tožilca." S temi besedami je svetovalec vlade s pooblastili za vodenje j Policijske uprave Celje Dušan Mohorko na izred-I ni novinarski konferenci, ki jo je sklical zadnjo
j soboto v aprilu, torej, le dan za tem, ko se je I trgični dogodek zgodil, seznanil javnost o poteku j nenačrtovane policijske akcije, ki se je končala s j smrtjo 27-letnega Naserja Berishe. | Naser Berisha je bil državljan ZRJ z začasno pri-
javljenim bivališčem v Celju in hote ali nehote ga je poznalo veliko Celjanov. Znana faca z ulice. Majhen, temen, s skodranimi dolgimi lasmi, ovešen z zlatom, zelo samozavestnega, na trenutke oholega obnašanja. Redkokdo ga je gledal v oči in če je bilo le mogoče so se mu mnogi že na daleč izogibali. Ustrahoval je z očmi in za večino je bil nepredvidljiv. Mnogim je šel le na živce, drugim pa je zbujal strah, ko se je v avtomobilih visokega cenovnega razreda že nekaj let prevažal po Ceiju z registrskimi tablicami z napisom CE - DEALER. Najraje je parkiral tam kjer ne bi smel, kot da mu nihče ne more do živega. Zadnje čase ga je bilo tu in tam videti tudi z ženo in otrokom na ulici, kar je komu dalo misliti, da se je morda vendarle un-esel. Letos ga na celjskih ulicah ni bilo videti. Od januaija letos je bila namreč za njim razpisana tiral-ica oziroma sklep o priporu zaradi nasilniškega ob-našanja, povzročitve lahke telesne poškodbe in ogrožanja varnosti. In ko se je v soboto dopoldne kot kuga po Celju razširila vest, da je v petek zvečer umrl, ker ga je smrtno zadel policist, se je mnenje ulice, ne glede na tragiko dogodka in rezultate preiskave, ki še ni končana, nagnilo na stran policije.
Malokateri policist je v svoji poklicni karieri prisiljen uporabiti strelno orožje v samoobram-bi. Največkrat je opozorilni strel v zrak povsem dovolj, da oseba, s katero ima policist opravka, dojame resnost njegovega namena. Ne gre sklepati drugače, kot da je Naser Berisha prece-nil- svoje ustrahovalne sposobnosti, za policis-tove pozive naj neha bežati in se ustavi pa se tako ali tako ni zmenil. Le kakšne štiri minute je tra-jal njegov beg od parkirišča pred Hotelom Celeia, kjer sta ga med izstopanjem iz avtomo-bila opazila policista v patrulji, pa do zakotne Cinkarniške poti. Stisnjen v kot je v temnem delu ulice, ko je veijetno uvidel, da nima kam več bežati, policistu, ki je prvi pritekel za njim za-grozil, da ga bo ustrelil. Slednji je hipoma izvlekel pištolo in nekajkrat ustrelil proti Naserju.
Le slab teden po streljanju na Cinkarniški poti
v Celju so bili znani prvi izsledki preiskave. Tudi te je na izredni novinarski konferenci predstavil Dušan Mohorko, sklicali pa so jo predvsem zara-di številnih različnih govoric in namigov v zvezi s smrtjo Berishe in da bi zavrgli govorice o neko-rektni preiskavi s strani policije. Mohorko je povedal, da je policist proti Berishi streljal de-vetkrat in ga trikrat zadel. Prva krogla ga je zadela v sprednjo stran levega stegna, druga v led-veni predel na desni strani in tretja pa v desni del zadnjice. Sklepajo, da je bil Berisha v trenutku, ko je policist začel streljati, dejansko obrnjen proti policistu. Ko je zakričal proti policistu "us-trelil te bom", kar je, kot so kasneje ugotovili preiskovalci, nakazal s črnim mobitelom v rokah, je roko iztegnil proti policistu. V tistem trenutku je policist dejansko mislil, da ima Berisha orožje v rokah, zato je hipoma izvlekel službeno pišto-lo in devetkrat ustrelil proti Berishi.
Prav tako so kasneje tudi ugotovili, je povedal Mohorko, da Berisha mobitela ni izvlekel iz no-tranjega žepa jakne pač pa ga je držal v rokah. Takoj po streljanju tega namreč ni bilo mogoče ugotoviti, saj je bil Berisha v času, ko so na kraj streljanja prišli preiskovalci, že v bolnignici/ "Sklepamo, da je Naser Berisha s tem, ko se je obrnil proti policistu in iztegnil roko v kateri je držal mobitel ter mu zagrozil, da ga bo ustrelil, želel prestrašiti policista, saj v temi dejansko ni bilo moč prepoznati, kaj je držal v roki. Pri tem pa ni upošteval, da se je policist zaradi njegove-ga ravnanja počutil neposredno ogroženega in je imel s skladu z zakonom o policiji pravico upora-biti strelno orožje. Ob tem naj poudarim, da je potrebno upoštevati okoliščine v katerih se je de-janje zgodilo, da gre ob občutku neposredne [" ogroženosti za hipno reagi-ranje v posebnem psihičnem stanju in v delčkih sekunde", je še dodal Dušan Mohorko. Na vprašanje, zakaj niso Naseija Berishe glede na to, da je bila za njim že dobre tri mesece razpisana tiralica, pri-jeli prej je Mohorko povedal, ' da so ga na naslovu, kjerjebil j Berisha začasno prijavljen, I
■■ ■ bb mm mm mm mm mu mm ■ mm mm ^m mm Mfcdl
policisti večkrat iskali, od svojcev pa so dobili odgovor, da se zadržuje na Kosovu. V zvezi z de-jstvom, da je policist proti Berishi ustrelil de-vetkrat je Dušan Mohorko pojasnil, da je doslej znanih podobnih primerov razvidno, da policist v taki situaciji nikoli ne izstreli le enega naboja. Prej nasprotno, ponavadi izpraznijo cel šaržer, po-jasnjuje Mohorko.
Naserja Berisho so pokopali prejšnji ponedel-jek na pokopališču v Velenju po muslimanskih običajih. Mohorko je še povedal, da so se z nje-govimi svojci po dogodku že pogovaijali in da so takoj po smrti Berishe zaradi prizadetosti reagi-rali vzkipljivo, zdaj pa upa, da so se strasti pomir-ile. Kljub temu je poudaril, da bodo v vseh postopkih, ki bodo v zvezi s tem primerom uve-deni, mlademu policistu, ki za seboj še nima ve-liko delovne dobe in operativnimi izkušnjami in je trenutno na bolniškem staležu, s strani Ministrstva za notranje zadeve, Policijske up-rave Celje in vodstva policije nudili vso potreb-no pravno in strokovno pomoč. V primeru, če se bodo grožnje nadaljevale, bodo policista maksi-malno zaščitili, prav tako pa tudi vse ostale poli-ciste. Ob koncu je Mohorko še dejal, da bodo na podlagi dosedaj zbranih obvestil in strokovnih mnenj, ki jih bodo v poteku preiskave, ki še ni končana, dodatno pridobili, Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju izčrpno in natančno podali vse njihove ugotovitve. Meni namreč, da edinole sodišče lahko v sodnem postopku de-jansko in nepristransko ugotovi, ali gre v konkret-nem primeru za kazensko odgovornost policista oziroma ali je bilo storjeno kaznivo dejanje.
r
EKOLOŠKO

KIIRILNO OUE
CELJE 063/49-02-440
eco oil
iVELIKA NAGRADNA IGRAI
AKC1|SKE CENE PLAČILO NA 6 ČEKOV BREZPLAČNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure
16 NAŠ i:AS	ŠPORT	6. maja 1999
NK Rudar
Ze trinajst krogov neporaženi
NK Usnjar
Točka za tretje mesto
V derbiju severne skupine 3. državne lige je šoštanjski Usnjar gostil drugouvrščeno Palomo.
Tekma je bilo zelo zanimiva, saj so gosti povedli že po dobrih desetih minutah igre, Šoštanjčani pa šo nato potre-bovali slabo uro, da so z golom Kovačiča izenačili in si priigrali točko. Imeli so tudi priložnosti za zmago, ki pa jo je z dobrimi obrambami preprečil gostujoči
vratar, nekaj žog pa so z dobrih položajev poslaii mimo vrat. Čeprav so osvojili "samo" točko, pa so se usnjarji povzpeli na 3. mesto, saj so Starše, s katerimi so do tega kroga delili četrto mesto, izgu-bile v Rogatcu.
Šoštanjčani imajo sedaj dve točki prednosti pred njimi, v soboto pa bodo gostovali pri enajstouvrščenem mari-borskem Kovinaiju.
■ vos
Sportnik(ca) meseca
Marec Katarini Srebotnik
Izjemni dosežki Katarine Srebotnik na začetku njene poti med teniškimi profesionalkami so razumljivi bili dovolj teht-en razloga, da ste ji namenili največ glasov in jo izbrali za športnico marca. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila nogometna vrataija Mladen Dabanovič (Rudar) in Boris Kališek (Esotech). Očitno ste prepričani, da imata velik delež pri pomladanskih uspehih obeh klubov v prvi in drugi ligi.
Celoletno akcijo seveda nadaljujemo z izborom najboljšega športnika ali športnice v mesecu aprilu. Rudar in Esotech nadaljujeta uspehe, morda boste v njunih vrstah našli svoje-ga izbranca, rokometaši in rokometašice so sklenili letošnje prvenstvo, v l.B državni ligi bodo tekmovanje nadaljevali košarkaiji Elektre, znova je bii imeniten plavalec Jure Primožič, pa še kaj bi se našlo.
Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj, pa potrudite se v večjem številu.
r:---------------------1
| Sportnica - športnik aprila	i
| Glasujem za športnico(ka).................................................. '
I Naslov glasovalca............................................................
I	I
I ..............................................................................................
I
NK Smartno Esotech
Le še točko za tretjim
Šmarski nogometaši so v nede^jo gostili zadigega na lestvici, moštvo trboveljskega Rudarja. V ne preveč navdušujoči igri so zanesljivo zmagali z 2:0, tudi s to zmago in tremi točkami so sicer ostali na četrtem mestu, vendar je sedaj njihov zaostanek za tretjim Taborom le še točka, Aluminij na petem mestu pa za Esotechom zaostaja za dve. Ttidi to nedeljo bodo Šmarčani gostitelji, v Šmartnem ob Paki pa bo gostovala ekipa Goriških opekarn iz Renč.
Proti Trboveljčanom so gostitelji začeli zelo podjetno in si že do 13. minute priigrali dve izraziti priliki, ki sta žal ostali neizkoriščeni. Zamujeno je v 30. minuti nadoknadil Borštnar. Osem minut kasneje je bil prav nad tem igralcem stotjen prekršek v kazenskem prostoru, z bele točke pa je bil uspešen Mujanovič. Tik pred polčasom je Šmarčane po lepem napadu gostov rešila prečka.
V drugem polčasu so gledalci gledali slabo predstavo domačinov in vratar Kališek je moral nekajkrat po nevarnih napadih gostov pošteno "pljuniti v dlani." Od igre domačih je omembe vredna le 87. minuta, ko je Mujanovičev udarec zaustavila vratnica.
Razburljivo za finale
Sredi prejšnjega tedna sta se v polfinalni pokalni tekmi na področju MNZ celje v Šoštanju srečala Usnjar in
Joviša Kraljevič z glavo žogo čez prečko
KK Elektra
Zmagovit začetek mladih
Mladi košarkarji Elektre so zmagovito začeli ligo do 20 let. V prvih štirih krogih so štirikrat zmagali, od tega trikrat v gosteh. Zaradi zaključka članskega prvenstva so vse tekme odigrali minuli teden.
Še največ težav so imeli v prvi tekmi z ekipo Rudar Malgaj iz Trbovelj. V prvem polčasu so celo izgubljali za 10 točk, nato pa so se zbrali in gladko zmagali s 86:76. Na drugi tekmi v Dupleku so nasprotnika "zmleli" in bili boljši s 129:52. Prejšnji četrtek so igrali v novi dvorani v Celju in si odločilno prednost priigrali že v uvodnih minutah, zadržali
so jo do konca in zmagali s 75:63. Zadnjo tekmo so odigrali v soboto v Krškem in bili spet prepričljivo boljši s 106:76.
To soboto se bodo v domači dvorani v lokalnem derbiju srečali z ekipi Savinjski Hopsi. Obeta se zanimiva tekma, saj imajo Polzeljani odlično ekipo z nekaj igralci iz prvega moštva, v Šoštanju pa jo bodo začeli ob 19.00.
Elektro vodi Vasilij Kokol, igrajo pa Denis Divjak, Zeljko Kovačevič, Franci Rupreht, Matej Črešnik, Grega Repinc, Mensur Memič, Luka Klepec, Nikola Dominkovič in Mitja Goršek.
■ Tjaša Rehar
Uspešno posredovanje vratarja Usnjarja Čaniča (vos).
Esotech. Prvi polčas so dobili usnjatji, v drugem so se Šmarčani le prebudili in povedli s 3:1. To pa ni bilo dovolj za veselje, saj so Šoštanjčani izenačiM, tik pred koncem tekme pa je Boštnar s četrtim zadetkom za Šmarčane in svojim tretjim na tej tekmi goste le popeljal v finale, kjer se bodo sestali s Šentjuijem.
■ Janko Goričnik
SPONA
M I Z A R S K O 0 K 0 V J E
PE CEUE:
Školja vas 40 tel./fax: 063/412-407
Oel. čas:
pon. - pet. 8. - 18.h sob. 8. - 12.h
Komercialist za
CEUE:
041/634-240
V naši trgovini iahko kupite po ZEL0 UG0DNIH CENAH:
I. kuhinjske del. pulte (4,2 m) 2.617,00 SIT/TM medeninaste kljuke že od 1.271,00 SIT/kom I. kuh. nape že od 8.970,00 SIT dalje I. N0V0ST: Kuhinjski aparati ARIST0N
Ventilatroska pečica "IN0X"
-	ventilatorska tehnika
-	hitri grelci
-	dvojno steklo
-	sodoben design
Tako so igrali
Prva SNL, 26. krog:
SCT Olimpija - Rudar 1: 1 (0 :1)
Rudar: Dabanovič, Balagič, Brezič (Grobelšek), Granič, Pavlovič, Javornik (Šumnik), Vidojevič, Čerimovič, Sulejmanovič, Podvinski, Gajser (Jeseničnik). Strelca: 0:1- Pavlovič (36), 1:1- Kujovič (68).
Druga SNL, 24. krog:
Esotech Šmartno - Rudar 2:0 (2:0)
Esotech: Kališek, Javornik, Mernik, Oblak (Šoštar), Vodovnik (Vedenik),
Repovž, Omeragič, Štefančič, Smajlovič, Mujanovič, Borštnar (Podgoršek).
Strelca: 1:0- Borštnar.(30), 2:0- Mujanovič (38,11 m). Tretja SNL, 20. krog:
Usnjar - Paloma 1:1 (0 :1 )
Usnjar: Čanič, Uršnik, Hrnjič, Sulejmanovič (Mrkonjič), Kraljevič, Daničič, Fenko, Keršič, Mujakovič, Kovačič, Švarc (Čepelnik). Polfinale pokala MNZ:
Usiyar - Esotech 3 : 4 (1: 0)
Usnjar: Čanič, Uršnik, Merčnik, Daničič, Kraljevič, Mir (Pudgar), Milanovič, Keršič, Mujakovič, Kovačič, Dragič. Esotech: Magrič, Javornik, Vedenik, Oblak (Omeragič), Vodovnik, Repovž, Zlodej, Štefančič, Smajlovič (Mujanovič), Boštnar, Šoštar (Novakovič). Strelci: 1:0- Kovačič (16), 1:1- Borštnar (51), 1 : 2 -Mujanovič (52), 1:3- Borštnar (69), 2:3- Dragič (76, 11 m), : 3 - Kraljevič (80), 3:4- Borštnar (88).
Nogometaši Rudarja so tudi v nedeljskem 26. krogu na vročem niko zapisali, da že 13 krogov ni bilo nad njimi zmagovalca. terenu za Bežigradom ostali neporaženi in v svojo klubsko kro- Zanimivo, pod Oblakom so doživeli doslej edini poraz v 13.
krogu v Kopru, prav pri tem moštvu pa bodo sklenili letošnjo sezono.
Vroče je bilo v Ljubljani v dvojnem pomenu besede, v zraku izredna sparina, "vroč" pa je bil tudi nasprotnik domača SCT Olimpija, ki se je po uvrstitvi v pokalni polfinale v Šmartnem ob Paki prebudila in nanizala tri zmage zapored z gol razliko 13:1. Ljubljančani so ned-vomno želeli nov uspeh, a vendarle so imeli pred sabo (pre)izkušeno ekipo, da bi jim to zlahka dovolila. Velenjčani so povedli z zadetkom Pavloviča proti koncu prvega dela igre, Ljubljančani pa so z golom Kujoviča izenačili sredi drugega polčasa. Priložnosti za zmago so imeli oboji, zato je takšna delitev bila še najbolj pravilna. Rudarjev trener Oblak očitno z igro ni bil zadovoljen: "Če bi imel možnost, bi zamenjal kar devet igralcev, saj sta zadovoljila le reprezentant Dabanovič in Sulejmanovič, ki je držal pokonci celo obrambo."
Po končani tekmi pa je kljub vsemu igralcem s stiskom roke čestital za osvojeno točko. Rudar je očitno znova prebudil zanimanje Ljubljančanov za nogomet, saj je bil to drugi največji obisk za Bežigradom v letošnjem prvenstvu.
Prvoligaši ta teden niso imeli počitka, saj je bil tudi včeraj redni igralni prvenstveni dan. Velenjčani so gos-tili enajsterico Korotana, gledalci pa bodo lahko zanje Samir Balagič (zadaj) in Goran Granič sta imela precej dela z navijali tudi v soboto (19.00), ko bo na stadionu ob
Olimpijinimi napadalci Jezeru gostoval Potrošnik.	■ vos
IN REKREACIJA
VAS 17
Taborniški rod Pusti grad Šoštanj
Že 40 let osvaja srca mnogih
Med društvi, v katerih občani občine Šoštanj združujejo svoje interese, že|je, potrebe, voljo in zagnanost ni mogoče zaobiti taborniškega rodu Pusti grad. Preveč zaznaven je. Po dejavnos-ti, številu članov in najbrž še po čemdrugem. Vpetjev vsadoga-janja okolja in družbe, hotenj posameznikov že štiri desetletja. Jubilej bodo zaznamovali svečano, kot se zanj spodobi, v soboto, 8. maja.
"Priprave nanj so v polnem zamahu", je povedala starešina rodu Helena Podgoršek -Dremel. Ob tej priložnosti bodo med drugim ob 15.30 uri odprli razstavo o življenju in delu v rodu, izdali bilten, pripravili proslavo (začetek ob 17. uri), velik taborni ogenj pa bo zagorel za uvod v družabno srečanje ob 19.30 uri. "Jubilej bi radi proslav-iii, kot se za starejšega člana skavtske družbe v našem okolju
Helena Podgoršek ■ Dremel: "Pomen taborništva danes je predvsem druženje mladih med sabo in z nara-vo."
in tudi širše v slovenskem pros-toru spodobi. Vse se bo dogajalo v in ob šoli Biba Roeck v Šoštanju in glede na to, da naš rod že 40 let osvaja srca mnogih, pričakujemo veliko taborniških prijateljev."
Med prednostnimi nalogami šoštanjskih tabornikov so danes dnevna taboijenja (prve so orga-nizirali že leta 1968). Zadnja leta jih pripravijo skupaj z Medobčinsko zvezo društev pri-jateljev mladine Velenje v sončnem mestu - na Slemenu. Od 100 do 120 otrok s šoštanjskimi taborniki preživi nekaj počitniških dni vsako leto na taboijenju v Ribnem pri Bledu. Z izkušnjami radi pomagajo še članom taborniške čete na Polzeli. Tu so jo ustanovili pred časom in deluje pod okriljem Pustega gradu Šoštanj. Po besedah Dremlove si v zadnjem času morda bolj kot leta prej prizadevajo, da bi se čim več nji-
hovih članov vključilo v izobraževalne oblike, ki jih pripravlja Zveza tabornikov Slovenije iz topografije, ori-entacije ter inštruktorskih tečajev. "Upamo, da nam bo to uspelo tudi v prihodnje. Ta izo-braževanja namreč niso poceni. Mi smo se jih lahko udeležili, ker so razumeli naše potrebe neka-teri osrednji pokrovitelji, kot so Šoštanjske termoelektrarne, Gorenje, Gorenje Notranja opre-ma in šola Biba Roeck. Ob tvornem sodelovanju smo doslej uresničili marsikatero zadano nalogo in na poti v drugo štiri-desetletje si želimo, da bi bili še naprej naši sopotniki," je sklenila igovor starešina Pustega gradu oštanj Helena Podgoršek -Dremel.
tp
P°! So:
Sabljanje - Tine Cas uspešen v Gradcu
Velenjski sabljači so pretekli vikend nastopili na treh turniijih v Avstriji. V soboto je bil v Gradcu turnir v floretu za mladinke in mlad-ince, ki se ga je udeležilo 32 sabljačev iz Avstrije, Slovaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli s prvimi tremi mesti gostitelji, med slovenskimi sabljači je bil na 5. mestu najboljši Tine Čas, ostali velenjski sabljači pa so bili 24. Tadej Knez, 25. Renato Knez, 28. Matej Zapušek, 30. Uroš Kuzman. Med mladinkami je bil Marija Brložnik 18.
Naslednji dan je bil v Gradcu še turnir z meči, na katerem je nastopil Matej Gorjan in osvojil 18. mesto.
V	beljaku je bil v soboto še 16. mednarodni članski turnir s sabljo z udeležbo 36 sabljačev iz šestih držav. Gregor Gorjan je trenutno edini Slovenec, ki tekmuje s sabljo, žal pa se ni uspel prebiti skozi kvalifikaci-je in je osvojil 34. mesto.	H mg
Konjeništvo - Kopica zmag v Komendi
V	Komendi je bilo med prazničnimi dnevi veliko tekmovanje v preskakovanju ovir z udeležbo tekmovaicev iz Hrvaške in Slovenije, na katerem so se odlično odrezali predstavniki KK Velenje in KK Veniše. S tremi zmagami v posameznih disciplinah je bila najboljša Maja Novak, velenjski predstavniki so osvojili še dve drugi in štiri tretja mesta, za Veniše je zmago priboril Luka Založnik in dodal še po eno drugo in tret-je mesto. Izidi posameznih dni:
Mladinci A2^4,10 m (20 tekmovalcev): 2. Luka Zložnik (Veniše, Apollo), 3. Tina Pilih (Velenje, Dancing Queen); člani A2, 1,10 m (18): 3. Luka Založnik (Veniše, Dalma); člani Ma, 1,30 m (17). 1. Maja Novak (Velenje, Okser Grece), 3. Urh Bauman (Velenje, Optika Pirtušek Lan); člani L, 1,20 m (43): 1. Maja Novak (Okser Grece), 3. Aleš Pevec (Eman, oba Velenje); člani A2, 1,10 m (15): 1. Luka Založnik (Veniše, Apollo); Člani A2, 1,10 m (25): 2. Uroš Straus (Velenje, Adriano c); člani L, 1,20 m (48): 1. Maja Novak (Okser Grece); člani Ma/Mb, 1,30/1,40 m (26: 1. Maja Novak (Okser Grece), 2. Urh Bauman (Optika Pirtušek Lan), 3. Matjaž Čik (Carerra, vsi Velenje).	■ AK
Tenis -Najmlajši presenečajo
Na teniških igriščih TRC Jezero je ŠTK Velenje konec aprila izvedel odprto prvenstvo Slovenije za dečke in deklice do 14 let. Nastopilo je 120 otrok iz 36 slovenskih klubov. Pri dečkih na turnirju A je odlično zaigral Rok Bizjak, ki prvič nastopa v tej starostni kategoriji, saj se je uvrstil v 2. krog glavnega turnirja. Na turnirju B pa je izjemno presenetil Borut Mlakar, ki je zanesljivo premagal vseh pet nasprotnikov, pri čemer je pomembno, da ni bil postavljen igralec in ga bo šele ta zmaga uvrstila na jakostno lestvico TZS.
Najmlajši do 12 let so nastopili na dveh finalnih turnirjih v Radencih. Velik uspeh je dosegel član ŠTK velenje Kamenko Dujmovič, ki je z zmagami nad vsemi tekmeci osvojil turnir, kar mu bo omogočilo velik skok na lestvici TZS z dosedanjega 74. mesta v tej starostni kategoriji.
Članska ekipa ŠTK Velenje nastopa v 2. državni ligi, tekmovanje pa bodo začeli to soboto, 8. maja. Velenjčani bodo ob 9.00 na igriščih TRC Jezero začeli derbi z ekipo Ta Maxi Group iz Zalca. Redna letna skupščina ŠTK Velenje bo v torek, 11. maja, s pričetkom ob 18.00, v Delavskem klubu Velenje, svečana skupščina ob 25 - letnici kluba pa bo predvidoma tudi še v maju.
Športno društvo Vrbovec Nazarje
Na maratonu štirinajst ekip
Športno društvo Vrbovec iz Nazarij je ob svoji 20 - letnici izvedlo 21. maratonski turnir v malem nogometu, ki so ga organi-zatorji kot vsa leta doslej posvetili 27. aprilu in 1. maju, pokrovitelja pa sta bila tudi letos občina Nazarje in Območna organizacija
gledalcev, pomerilo se je 14 ekip, žal jih je nekaj zamudilo žreb in prijavo, po igranju v skupinah so se najboljši srečali v sklepnem delu, finale pa je bilo šaleško, morda tudi zaradi tega nekoliko preveč "razvedrilno," saj so obisko-valci vendarle pričakovali bolj
ZSS Velenje. Izročilo velja, torej je tudi 21. izvedbo malo zmotilo vreme, tokrat le ob začetku, ko je turnir odprla predsednica Območne organizacije ZSS Velenje Mira Videčnik, in še kakšno uro kasneje, ko se je april prevesil v maj pa se je vreme umir-ilo. Ob različnih in vsakovrstnih kresovanjih je ta turnir pravzaprav edina praznična prireditev, ki privablja številne obiskovalce, pa naj navijajo za svoje izbrance, ali prijetno preživljajo proste trenutke.
Tudi letos je bilo tako, saj je bilo ob igrišču vseskozi veliko
Zmaga tokrat za Joples
zagrizen boj za pokal in 100.000 tolaijev.
Polfinalna izida: Joples -Davidov hram 5:2, Bambino -Mapos Pivovarna Hren 5:4; za 3. mesto so streljali kazenske strele, z 2:1 pa je bil Davidov hram boljši od ekipe Mapos Pivovarna Hren; v finalu je Joples lahkotno z 9:3 premagal ekipo Bambino
Ujp
ERIN MOJSTER JAKA v NASVETIH IZ PRVE ROKE v programu Radia Velenje spet v sredo, 12.MAJA i 8.50. uri.
! Tokrat boste v oddaji izvedeli nekaj več o
; l rtCimDATIVl V DIVAIMEAA PDfKT()RU.
t^faivedn I
s pnpisom "Erini nasveti iz p
Odgovore boste slišali v sret z lepo nagrado presnetila p< pravllno odgovoril na zastav vprašanje v oddaji NASVETI
Srecanje z Mirkom Zolnirjem
Pogosto jih srečamo na ulici pri vsakdanjih opravkih, lju-bitelji narave in gora pa tudi kje višje. Največkrat vemo o njih le to, da so srčno predani posameznemu športu oziroma da se na določenem področju razdajajo več kot ostali. To pa je tudi vse. Ostalo nam je bolj ali manj neznano. Eden izmed takšnih je tudi Miro Žolnir, ki je v svojem več kot 30. letnem članstvu pri PD Velenje s svojim požrtvovalnim delom zapustil neizbrisni pečat človeka, ki je, lahko bi se reklo, ves svoj prosti čas žrtvoval za dobrobit planin-stva ne samo v Šaleški dolini, ampak tudi izven nje. Govoriti ali pisati o takšnih ljudeh ni enostavno, saj je praktično nemogoče v tako kratki obliki predstaviti desetletja dolgo delo. Pa vendar.
V aprilu 1964 je prišel Miro v Velenje in se zaposlil na rud-niku. V prostem času je obisko-val bližnje izletniške točke, kot sta bila takrat Škalsko jezero in Paški Kozjak. Tam je srečal takratnega	gospodarja
planinskega doma Frančeka Ojsterška, v službi spoznal bla-gajnika Valterja Demšarja in na Korošici "trčil" s Stanetom Jamnikaijem. Posledice so bile, da se je Mirko pridružil velen-jskim planincem. Kmalu se je znašel tudi v upravnem odboru in leta 1967 že zasedel mesto tajnika, ki zahteva veliko vestne-ga dela. To delo je potem Miro z veseljem opravljal 30 let, seveda brezplačno, kot je vse v planin-stvu in to tako kot je potrebno. Sam pravi, da je bilo delo tajnika zelo razvejano. Letno je napisal okoli 100 dopisov PZS, občini, društvom, odbornikom in posameznikom. Pa reklame za izlete, občasna poročanja v Šaleškem rudarju, Našem času, Delu, Večeru in Planinskem vestniku... Od leta 1974 je vodil tudi kompletno evidenco o Šaleški planinski poti. Kolikih sestankov se je udeležil, niti sam ne ve. Vrsto let je bil, kar je za društvo velikega pomena, natančen kronist, kar se je pokazalo tudi v obeh jubilejnih
zbornikih. Tudi v tretjem ob 50. letnici, ki je že v zaljučni fazi, bodo vidni sadovi njegovega dolgoletnega dela.
Skupaj s Frančekom Ojsterškom in Juretom
Mogilnickim se je leta 1970 prvi, ne samo v okviru planinskega društva, ampak tudi v Šaleški dolini, udeležil zimskega poho-da na Stol. Takšen vzpon je v tis-tih letih veljal za povprečnega planinca pravi podvig. Ko je bil ta pohod ukinjen, je ravno na Mirotovo pobudo nastal zimski vzpon na Peco. Sodeloval je pri ustanovitvi nekaterih planinskih sekcij in bil ustanovitelj sekcije Premogovnika. Tudi pri izgrad-nji leta 1976 pogorele koče na Loki pod Raduho. Ko je bil sedež Savinjskega MDO OD v Velenju, je bil tajnik...
Vsako delo se enkrat prične in tudi konča. Miro, ki se danes že pozdravlja z "nimam časa", je delo tajnika predal drugemu. Veliko časa, ki si ga sam raz-poreja, preživi v svojem rodnem Slovenj Gradcu. Če le more, odide v naravo, po možnosti kam višje. Najrajši na Peco, kat-era mu že od mladih nog veliko pomeni. Velikokrat se spomni na igrivi napis na steni koče pod Jalovcem (zavetišče pod Špičko), kjer piše: "Hodi v gore, dokler je še čas. Prišel bo čas! Prišel bo čas, ko ne bo več časa in ta čas je lahko vsak čas." In tega se Miro dobro zaveda.
■ M. H.
Plavanje - Jure Primožič sijajen na Dunaju
Med prvomajskim prazniki je najboljši velenjski plavalec Jure Primožič s slovensko reprezentanco nastopil na vsakoletnem mednarod-nem mitingu na Dunaju, kjer je v hudi konkurenci tekmovalo 550 plaval-cev iz 13 držav.
Juretov nastop v absoiutni konkurenci je bil izredno uspešen. Na 1500 m prosto je osvojil 2. mesto (16:24,25) na 400 m prosto pa 6. mesto (4:09,25). S tem uspehom si je za prihodnjo sezono pri Olimpijskem komiteju Slovenije zagotovil status športnika državnega razreda. Dosežek na Dunaju je tudi doslej največji uspeh kluba v moški članski konkurenci.
■ MP
Vrtna miza . 0 8o cm, Alpos
PVibracijski r vrtalnik z dodatnim pritiorom .
V I O 'SJ/
Motorna kosilnica z večiimfc zadnjimM f1
Električni kosilnica GOLF
V vseh maloprodajnih enotah glede na asortiman
18 W iAS	OBVEŠČEVALEC	6. maja 1999
		
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
Četrtek 6. 5. ob18h Petek 7.5. ob18h Ponedeljek 10.5. ob18h
PASTZA STARŠE
(komedija)
Režija: Nancy Meyers Vloge: Lindsay Lohan, Dennis Quaid, Natasha Richardson Dolžina: 127 minut
Hallie in Annie sta dvojčici, ki se po naključju srečata v nekem počit-niškem taboru. Njuna straša sta se namreč v njuni rosni mladosti ločila in od takrat nista vedeli druga za drugo. Brž zavihata rokavi in skujeta načrt kako bosta spravila njuna prava starša spet skupaj do ponovne poroke in seveda srečnega konca. Jima bo uspelo ? Film so v Diesneyevem studu posneli že leta 1961, in ste ga pred kratkim lahko videli tudi na televiz-iji. Ta film je torej povsem nova verzija, narejena po knjižni predlogi popularnega mladinskega pisca Ericha Kastnerja z naslovom Dvojčici.
Četrtek 6. 5. ob 20.30h Sobota 8. 5. ob18h Nedelja 9.5. ob 20.30h
PATCHADAMS-ZDRAVNIK S SRCEM
komedija
Režija: Tom Shadyac
Vloge: Robin VVilliams, Monica
Potter
Dolžina: 115 minut
Hunterja Patcha Adamsa so že med študijem medicine označili kot pretirano veselega on pa je le hotel postati klovn. Toda hotel je postati tudi zdravnik zato je združil obe strani svoje osebnosti in postal pacient in zdravnik v psihiatrični kliniki.
Petek 7.5. ob 20.30h in 23h Sobota 8.5. ob 20.30h -(SLAVNOSTNA PREDPREMIERA) Sobota 8.5. ob 23h Nedelja 9. 5. ob18h Ponedeljek 10. 5. ob 20.30h
VLERU
(komedija) Režija: Janez Burger Vloge: Jan Cvitkovič, Nataša Burger, Mojca Fatur Dolžina: 90 minut V soboto ob 20.30h bosta nekaj besed o filmu spregovorila tudi režiser filma Janez Burger in igralka Nataša Burger. Uro pred tem pa se bo predstavil Šaleški študentski klub. Pokrovitelja prireditve bosta Hotel Paka in
Mladinski servis Velenje.
Študent Dizi že deset let študira v Ljubljani in živi v študentskem naselju, brez posebnega cilja in načrtov, da bi svoje življenje spravil v red. Njegove dneve zapolni gledanje televizije, spanje in popivanje s prijatelji. Ko mu za cimra dodelijo zagnanega bruca z nosečim dekletom in, ko ga zapusti še njegovo dekle, ki hoče od življenja več. Se odloči za odločen rez v življenju.
Film v črno-beli tehniki, s šestimi nagradami na festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Torek 11. 5. ob 20.30h Sreda 12.5. ob 20.30h
EVITA
(glasbeni spektakel) Režija: Alan Parker Vloge: Madonna, Jonathan Pryce in Antonio Banderas Dolžina: 134 minut Življenjska zgodba o Eviti Peron povedana skozi film v katerem glavno vlogo odpoje popularna Madonna, pomagajo pa ji še Antonio Banderas kot pripove-dovalec zgodbe in Jonathan Pryce kot Juan Peron.
OTROŠKA MATINEJA V soboto 8. 5. in v nedeljo 9.5. ob 16h
PASTZA STARŠE
komedija
Dolžina: 127 minut
Kino Velenje in Hotel Paka
nagrajujeta!
Filmski ciklus ROMANTIKA NA VSE NAČINE:
Torek11.5. ob19h Sreda 12. 5. ob19h
EVITA
(romantični glasbeni spektakel)
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure.
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACUE S02 od 26. aprila do 2. maja 1999
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKI VRH ZAVODNJE %
M26.4.	C127.4.	K28.4.	H29.4.
Privoščite si kakšno prijetno urico prav zase, zaplavajte v bazenu, se sprostite v savni, izberite katero od števi/nih masaž ali nadomestite pomanjkanje sonca v solariju...
(Jerme (^opolšica
i
Nasmeh
je
nepozabna Melodija
srca
V MAJU SMO PRIPRAVILI ZANIMIV
PROGRAM PRIREDITEV:
V mesecu maju razstavlja slikarka Veronika Svetina iz Velenja.
•	Za zabavo bo v maju VSAK TOREK, PETEKIN
#	Vsak četrtek ste vabljeni na nastop folklorne skupinettMiz Šmartnega ob Paki
Opravičilo!
"Premogovnik Velenje d.d. Velenje se kot založnik knjige ZG0D0VINA PREMOGOVNIKA VELENJE 2, avtorja Antona Seherja, opravičuje Matildi Kelher iz Škal 58 d, Velenje zaradi napačno zapisanega podatka na strani 243 pod št. 51, po katerem bi naj Kelherjeva še vedno živela v odprodani stanovanjski hiši.
Kelherjevi namreč živijo v lastni stanovanjski hiši, zgrajeni v neposredni bližini objektov, ki so bili porušeni zaradi posledic rudarjenja."
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to teiefonsko številko pokiičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej števiiki snemamo. Za informa-cije vzveziz reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
1 HBHI
Četrtek, 6. maja - dopoldan dr. Blatnik, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Rus in dr. Lazar Petek, 7. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek
Sobota, 8. in nedelja, 9. maja -
dežurni dr. Budnjo in dr. Puvalič Ponedeljek, 10. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Žuber in dr. Urbanc Torek, 11. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič Sreda, 12. maja - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
8. in 9. maja - dr. Cvetka Rogan, zasebna zobna ambulanta, Šalek 8 v Velenju (od 8. do 12. ure).
Lekarna v Velenju: H
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 7. maja do 14. maja - Franc Blatnik, dr. vet. med„ mobitel 0609/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Alojzij Povhe, roj. 1924, Ponikva pri Žalcu št. 15/a; Ludovik Lapornik, roj. 1920, Leskovca št. 6; Anton Moličnik, roj. 1919, Krnica št. 15; Frančiška Brilej, roj. 1920, Pongrac št. 59.
Upravna enota Žalec Poroke:
Uroš Pilih, Dobrteša vas in Natalija Hriberšek, Dobrteša vas; Andrej
Smrečnik, Košnica pri Celju in Darja Gostečnik, Ljubljana.
Ana Mikeln, stara 93 let, Petrovče 238; Ana Udovič, stara 89 let, Zg. Grušovlje 26; Julijana Mak, stara 82 let, Šešče pri Preboldu 50; Valentin Križnik, star 83 let, Prapreče 7; Janez Grobelnik, stra 86 let, Zabukovica 133; Jozefa Krivec, stara 73 let, Rakovlje 50; Jožefa Pajk, stara 91 let, Prebold, Trg 13; Ladislav Lorenc, star 66 let, Zabukovica 181.
i» i ii i 4i v i' i p p i V m: 497 66 80/ 497 66 81
ČETRTEK, 6. maja:	6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poroči^ Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news: 18.30 Poročita: 19.00 Nasvidenje.
PETEK, 7. maja:	6.00 Pozdrav: 6 30 Poročila: 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo A«te moto zveze Stevenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na sviderjfcJ4.00 Poztei 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,Jsaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročffa: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postafo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.3QPoročila; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Česfltke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kaj, 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18".00 V imenu so*e; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 9. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Ouhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. biok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestttt®; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poroftla; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 10. moja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročiia; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacfle - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Klićemo Policijsko postajeSlovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na sviden-je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovšport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. ma|a:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoročHa; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedn" T9.D0 m sviđenje.
SREDA, 12. maja:	6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko posta-jo Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ZAHVALA
Mladinsko društvo Gaberke se iskreno zahvaljuje za pomoč pri pripravi kresovanja gasilskemu društvu Gaberke.
Hvala!
SOBE - ZIMMER - ROOMS
KRONE
MORAVSKE TOPLICE Dolga ul. 1
Rezervacije na tel.: 069/ 26-434, 48-646, GSM: 041/ 404-648
Cenik celotne ponudbe	0d1.4. do1.10 Julij in avgust
5 dni z zajtrkom
5 dni polpenzion z eno svečano večerjol 7 dni z zajtrkom
7 dni polpenzion z eno svečano večerjo 7 dni bivanja možnost kuhanja
Rezervacije na teL 069/ 26-434,48-646, GSM: 041/ 404-648 Igrajte se z nami čez celo leto, da lahko letujete NEOMEJENO E Zbirajte svoje dneve in na koncu lahko izkoristite, fe (razen julija in avgusta). Kako? I varianta: Za vsako prijavljeno oseteilobitt" bivanje z zajtrkom.	|jf
II varianta: Pri prijavi, če vas je več kot 5, brezplačno bivanje z zajtrkom. Želimo vam prijetno bivanje v turističnem ob
10.500 SIT + TT 5.000 SIT + TT 14.000 SIT + TT 20.000 SIT + TT 9.000 SIT + TT
2.000 SIT + n 16.000 SIT + TT 16.800 SIT + n 22.000 .StUflfc 10.000 srr + TT
PE ITtTNARSTVO
POGREBNA SLUZBA
' ////?//// /// // ///////// )///
'////jsr/?/// ///<•
'/</// /// fa//ii//...
I^L
Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej.
Vedno na voljo NA NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILKAH: 063/865*866 in mobitel 0609/640-208 ali 620-128, ter CVETLIČARNA na pokopališču 063/865-860.
6. maja 1999
OBVEŠČEVALEC
MS VAS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJi
PRALNISTROJ Gorenje Electronic natoplo in mrzlo vodo prodamo. Telefon: 863-234.
TRAKTORSKI OBRAČALNIK, širine 2 m in enobrazdni plug, prodam. Telefon: 832-612.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 23 KM,
prodam. Telefon: 893-532. MOLZNI STROJ VIROVITICA in
montažno hišo z nekaj zemlje prodam. Telefon: 893-604. KOSILNICO ALPINA dobro ohran-jeno prodam. Telefon: 854-783.
GRADBENI MATERIAL
PANORAMSKO OKNO 3,2 x 1,6 m -
dvodelno, prodam. Telefon: 857-688. 2000 RABLJENIH STREŠNIKOV in
okno s polkno 12x14, prodam. Telefon: 885-430.
KUPIM
KUPIM MANJŠE STANOVANJE.
Telefon: 851-832 do 15. ure, 857-602 (zvečer).
V	BLIŽINIVELENJA kupim vikend ali gradbeno parcelo. Telefon: 865-538.
LOKALI
ODDAM NOV POSLOVNI PROSTOR
v Sfarem Velenju, 33 m2, s predpros-torom in lastnimi sanitarijami. Telefon: 0609/633-005.
POSESTI
V	MALINEDELJI, blizu termalnega kopališča, prodam vikend po ugodni ceni. Telefon: 062/511-032. MANJŠO HIŠO, 1 ha zemlje, lahko po parcelah (Lom-Topolšica) prodam. Telefon: 483-735.
Poslovalnica Velenje BORZNIH Foitova 2, tel.: 063/870-070 NAROCIL
SPREJEMAMO PONUOBE ZA NAJEM POSLOVNEGA PROS-TORA naše bivše trgovine v Šoštanju - Langus. Dolina d.d., p.p. 118, Velenje.
PODČETRTEK, v centru prodam stavbno parcelo. Telefon: 715-947.
RAZNO PRODAM
ROLETE, ŽALUZIJ, LAMELNE ZAVESE ter PVC OKNA in VRATA izdelujemo in monti-ramo. Telefon: 471-943 in 041/661-194.
SENO prodamo. Telefon: 893-298. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK,
rabljen eno sezono, prodam po polovični ceni. Telefon: 851-183. OTROŠKO GORSKO KOLO, odlično ohranjeno, prodam. Telefon: 865-489.
RAZTEGLJIVO MIZO s 4 stoli za jedilnico (novo), prodam. Telefon:
854-313.
SLADKO SENO ugodno prodam. Telefon: 881-763.
STANOVANJA
OPREMJENO STANOVANJE v
stanovanjski hiši oddam. Telefon: 865-086.
KUPIM DVOSOBNO stanovanje v Velenju. Telefon: 865-064. V VELENJU ODDAM neopremljeno stanovanje. Telefon: 858-022. SOBO S SOUPORABO sanitarij, telefona in kuhinje oddam ženski za 15.000,00 SIT (brez predplačila). Telefon: 851-506. NAJEMNIŠKO ENOSOBNO STANOVANJE, 25 m2, menjam za 2 ali 2,5 sobno (last Premogovnika). Telefon: 862-378.
VOZILA
R-4,1.87, reg. do 6/99 in otroško stajico Brevi prodam. Telefon: 041/404-733.
FORD MONDEO, I. 94, z vso
dodatno opremo, prodam. Telefon: 041/527-263.
OPEL KADET 1,8 i, 1. lastnik, garažiran, 1.91, prodam. Telefon: 861-492.
R-4,1. 83 in otroško kolo prodam. Telefon: 852-970. GOLF, 1.80, reg. 7/99, potreben popravila karoserije prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 855-294.
ZAPOSLITVE
IŠČEMO NATAKARICO za
strežbo v gostilni. Telefon: 893-266.
ŽIVALI
VEČ PRAŠIČEV od 60 do 100 kg
prodam. Telefon: 885-989.
AKCIJSKA PRODAJA mladih kokoši, že nesejo, v nedeljo, 9. maja, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon: 0602/61-202.
BIKCA, simentalca, prodam. Telefon: 778-523.
TELIČKO, staro 8 tednov prodam. Telefon: 885-290.
TELICO, črno belo, staro 8 mesecev, brejo prodam. Telefon: 832-125. TELIČKO, sivo rjavo, težko cca 130 kg, prodam. Telefon: 882-941. DVE TELICI za zakol prodamo. Telefon: 881-196.
Smrt, ta nepredvidljiva usoda potrka na vrata takrat, ko jo najmanjpričakuješ...
ZAHVALA
Umrl je mož, oče in dedi
FRANC ŠINTLER
4.10.1938 -17.4.1999 iz Crnove 53
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSINJEGOVI
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v lepem pomladnem jutru za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric in svak
HERMAN ŠKORJANC
10.4.1936 - 25.4.1999
Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a vnaših srcih vedno boš ostal.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako veiikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem Premogovnika Velenje - obrat HTZ, Mehanizacija, pogrebni službi Usar, častni straži, godbi Premogovnika Velenje, pevcem, gov-ornikoma ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Slavka, sinova Milan in Zlatko z družinatna ter ostalo sorodstvo
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8. 3320 VELEN|l TELEFON 063 863 • 664, MOBITEL 0609 / 636 - 939, GSM 041 512 -688
POGREBNE STORITVE V CELOTI
'REVOZI	MOŽNOST PLAČILA MA VEČ OBHOKO \
5ITEV DOKUMENTACIJE	j
VA CVETJA	POSUJJEMO 24 UR DNEVNO \
ZAHVALA
Prenehalo je biti veliko srce naše drage
RUŽE GREBENŠEK
9.12.1933 -18. 4.1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej hvala Dragu Semetu za ganljive besede slovesa, pevcem in godbi
Premogovnika Velenje. Zahvaljujemo se osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za dolgoletno skrb in nego ter dr. Grošlju za neizmeren trud pri lajšanju njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSINJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage sestre
ANGELE LAH
iz Soštanja
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem sosedom za pomoč in toplino ob tem bolečem dogodku. Zahvala tudi dr. Stupaiju, Domu za varstvo odraslih Velenje, gospodu duhovniku za opravljen pogreb in pogrebni službi Usar. Topla hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča sestra Ana
Umrlaje
PEPCA SILOVŠEK
iz Skal (18. 2.1921 - 2. 5.1999)
Hvala vsem, ki čutite z nami.
Za dolgoletno zdravljenje se zahvaljujemo gospodu dr. Jožetu Reberniku in osebju Bolnišnice Topolšica.
Peter in Eva, Anica in Milan, Boštjan in Barbara
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga žena, mama in oma
Mirno sredi noči si odšla, vpričo moža in otrok, nisi mogla se zbuditi, čeprav si slišala naš jok. Počivaj zdaj v večnem miru, želimo Ti iz vsega srca, naša draga mamica.
STEFKAJERAJ
31.12.1931 -18. 4.1999 iz Velenja
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja. Hvala g. Valenciju, pevcem in g. župniku za poslednje besede. Se posebno hvala g. Usaiju, ge. Mariji Strohsack in družini Miklavžina.
Žalujoči: mož Franc ter sinovi Ivan, Branko, Zvonko in hči Alenka z družinami
prsn
Mobitel • Slovenski operater NMT & GSM
mobitel
SLOVENSKI OPEHATEH NMT S OSM
v mmrnmmm_J
Prvomajsko srečanje na Graški Gori
Bil je pravi praznik!
Gorenje
območne sindikalne organiza-cije Mira Videčnik, delegacija srečanja pa je položila venec k spomeniku Nošenje ranjevcev in kulturni del je bil sklenjen. Večina jih je nato odšla še peš na bližnji Jesenjakov hrib, mo-či v nogah je bilo po vrnitvi še dovolj, zato so preostali čas ne-kateri preživeli na plesišču ob zvokih ansambla Sredenšek, drugi so preizkusili svojo moč v vlečenju vrvi, seveda pa je bila to tudi priložnost za pogovor s sosedom, prijateljem znancem.
Očitno pa se je muhasto aprilsko vreme odločilo, da bo nagajalo tudi v najlepšem me-secu v letu. Ze na predpraznič-ni večer je dež zmočil mnoge kresove in skrajšal praznovanja ob njih, vreme pa ni bilo po-vsem naklonjeno tudi obisko-valcem Graške Gore. Približno ob štirinajstih je začelo deževa-ti, vendar pa so bili nekateri obiskovalci vztrajnejši. Dež je prestal, saj je veter odgnal ob-lake drugam, in srečanje so nadaljevali. Zvečer pa so si mnogi gotovo dejali, đa so pre-živeli lep praznični dan, med katerim so se skupaj s slav-nostnim govornikom spomnili tudi vseh težav, ki pestijo ljudi danes ne le doma, ampak tudi drugod po svetu.
V
posodob
Kolektivni dopust ob prvomajskih praz-nikih so v Gorenju izkoristili za vzdrže-valna dela in posodobitve v nekaterih obratih za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, za zaposlene v Gorenju Orod-jarna in Gorenje Indop pa kolektivnega dopusta ni bilo.
Med večje posodobitve tehnologije v programu Pralno-pomivalni aparati sodi postavitev nove montažne linije za proi-zvodnjo sušilnikov perila. Linijo taktno sklopljenih transporteijev z dvižno-obra-čalnimi in prekladalnimi mizami ter dvi-gali so izdelali v Gorenju Indop.
V obratu Hladilniki programa Hladilno-zamrzovalni aparati so obnovili linijo. V obratu Zamrzovalne omare so postavili nov stroj za pakiranje s toplo skrčljivo foli-jo in seveda namestili vso ustrezno sprem-ljajočo opremo za tak sodoben način paki-ranja gotovih izdelkov. V tem obratu so iz-delali še viseči transporter za lakirane obo-de, s čimer so pridobil prostor za skladišče-nje. Med omembe vredno posodobitev so-di tudi priprava paternostra za iz- y programu Pralno-pomivalni aparati so zaposelni v Gorenju delavo novih tipov aparatov. indop namestjij doma izdelan taktno sklopljeni transporter z
ustreznimi napravami za montažo sušilnikov perila.
H.J.
V soboto, 8. maja bo Mobitelov center Velenje
začel poslovati na novi lokaciji
na Šaleški cesti 19 vVelenju
Veseli bomo vseh, ki nas boste obiskali, si ogledali raznovrstno ponudbo mobilnih telefonov in doaatne opreme ter morda želeli preizkusiti naše storitve.
V ponedeljek, 10. maja bomo usakemu, ki bo tega dne sklenil naročniško razmerje za sistem Mobitel GSM in NMT, spregledali plačilo priključne takse.
IDEALNA PRILOŽNOST ZA OBISK!
Idealen dan za novo razmerje.
Mobitelov center Velenje je ob delavnikih odprt med 8.00 in 18.00 uro, ob sobotah pa med 8.00 in 12.30 uro. Nova telefonska številka centra je 898 180, fax: 898 18 22
Lepo sobotno jutro je letos zvabilo na tradicionalno prvo-majsko srečanje na Graški Gori blizu tri tisoč prebivalcev Šaleške, Zgornje Savinjske in tudi Mislinjske doline. Neka-teri so se do Plešivca pripeljali z avtobusi, starejše občane so avtobusi pripeljali do samega prireditvenega prostora, mno-gi pa so izkoristili prijetno s koristnim in prepešačili vso pot od doma do Graške Gore.
Predstavniki prireditelja srečanja, Območna organizaci-ja ZSSS Velenje, so najstarej-šim obiskovalkam poklonili rdeč nagelj. Zanimivo pri tem je nastajala kar precejšnja gne-ča, saj so ta simbol prvega ma-ja želeli dobiti tudi drugi, najmlajšim pa so pozornost iz-kazali s čokoladnimi bonboni.
REKLI so...
Srečko Meh, župan mestne občine Velenje na Graški Go-
ri: "Graška Gora je že zaradi svoje lege in zgodovinskih do-godkov, ki jim je bila priča, kar primerno prizorišče za sreča-nje tistih, ki terjamo več pravičnosti pri delitvi dohodka in dobička.
Podjetja morajo končno dobiti dobrega gospodarja, ki ne bo slepil z govorjenjem o lastnini, ampak bo v imenu in za račun pravega lastnika poskrbel za uspeh podjetja, za pla-če delavcem in za poštene razmere v podjetjih," je v slav-nostnem govoru poudaril župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je obudil tudi tradicijo delavskega prazno-vanja, ki ga simbolizira rdeči nagelj. Nanizal je težave, s ka-terimi se še vedno ubadajo delavci in nerazrešene proble-me slovenske države, ki se odslikavajo v slabem gospodar-skem položaju in plačah, ki vedno ne zagotavljajo človeka dostojno življenje, v nizkem standardu družbene nadgrad-nje, še zlasti v zdravstvu, šolstvu, kulturi in športu. Nujno morata vlada in parlament spodbuditi razvoj tistih progra-mov in dejavnosti, ki bodo temeljili na znanju, ekološki pri-mernosti in danosti Slovenije.
"Prvi maj in današnje srečanje naj bodo zato naša zaveza zavesti, da smo sami odgovorni za svojo usodo, " je dejal Srečko Meh, za zaključek pa uporabil razlago misli o solidar-nosti. Dejal je: "Ko so prišli po prve sosede in jih odpeljali, sem molčal, ko so prišli po naslednje sem tudi molčal, ko so prišli pome, ni bilo več nikogar, ki bi pomagal. Ne dovolimo prijatelji, da ne bi bilo nikogar, ki bi povzdignil glas in zahte-val pravičnost, spoštovanje, delo, solidarnost, razvoj, odgovo-re in odgovornost. Mi tukaj in še več nas je, že nismo taki.!"
Na Goro so prišli tudi ve-lenjski godbeniki ter kajuhovci in z igranjem oziroma petjem obogatili začetek kulturnega dela prazničnega dne, ki so ga ob enajsti uri naznanili graško-
gorski fantje s streli iz "mož-narjev". Gimnazijka Maja Oderlap, doma iz Plešivca, je zrecitirala nekaj pesmi, praz-nični govornik pa je bil velenj-ski župan Srečko Meh. Ob koncu je nekaj misli o prvem maju povedala še sekretarka
Kresovi...
Mlaji...
Tudi pred letošnjimi prvomajskimi prazniki in dnevom upora so marsikje po Saleški dolini postavili mlaje in prižgali kresove. Med najbolj zavzetimi so bili gotovo v krajevni skupnosti Sentilj. Letos so postavili kar šest mlajev, enega tudi v središču Velenja, na Titovem trgu, vse so postavili "na roke", brez pomoči strojev. Glavno besedo so imeli seveda gasilci, smreko za mlaj je daroval Alojz Krajnc (Bohovšek) iz zaselka Laze, ki je že obljubil, da bo tudi pred letošnjimi novoletnimi prazniki sredi Titovega trga prav tako stala smreka iz njegovega gozda.
Smreka je bila dolga kar 28 metrov, zato so jo morali "skraj-šati" kar za nekaj metrov, da so jo varno pripeljali do središča Ve-lenja. Za varnost prevoza so skrbeli policisti, za kar se jim zahva-ljujejo. Šentiljski možakarji so smreko pred dvigom primerno okrasili, pripeli na njen vrh zastavo in jo nato postavili pokonci. Delo jim je šlo dokaj hitro od rok, župan Sre'čko Meh pa jih je po opravljenem delu častil s pijačo in se z njimi za spomin postavil ob mlaj.
■ vos
Kres na Lubeli je tudi brez dežnika mogočno zagorel. Ob njem so krajani postavili kar osemindvajset metrov visok mlaj, menda najvišjega v občini. Kresovi so zagoreli tudi
drugod po Šaleški dolini.