Govor slovenskega državnega poslanca dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 31. marca. (Po stenografičnein zapisniku.) Visoka zbornica! Ako se nazaj ozremo na 61etno delo7anje tega pr^ega iz direktnih 7olite7 izišlega drža^nega zbora z njego^o usta7O7eino 7e8ino, tedaj se bode težko da kdo upal trditi, da je bilo ono delo^anje drža^i in njenim narodom koiistno. Nasprotno so se 7 tem času politične in narodne proti^nosti še poostrile, a splošna beda in uboat^o inej prebivalst7om je 7ečje postalo na straho^it nacin. Kako pa, da bi tudi drugače bilo? Saj so direktne 7olit7e, ki so ob 87ojem 8asu deželnim zborom njib dobre pra^ice 7zele, ne da bi se deželni zbori bili pouprašali, uvedle le za to, da se je uata7O7ernej stranki zagoto^ila 7e8ina 7 tej zbornici, akopram bi ona 7 oziru na svoje privržeuike mej prebivalst7om uiogla zabte^afi za se k 7ečjemu jeduo črtrtino teb glasov. Ko so dobila veliko posestvu in mesta toliko poslancev, mora se kmetsko prebivalstvo, ki nosi najuienj tri četrtine drža^nih brenien, zado^o- ljiti z j edno 6 etr ti n o sedeže7 7 drža7nem zboru. Veliko kmetskib volilcev, ki plačajo na leto 10 gld., 20, 30 in več davko7, pa nema še pravice, da bi se sineli 7oiitve 7ol ilnega mo ža udeležiti. Ta nenaravni in krivični volilai rcd, poostren se od 7ladinib uradniko^, in od teh izhajajoči pritisk, ter do takrat neslišano, od vlade podpirano uesramno sleparst^o s ,,cbabrusom" (kupovanjem glasov) je naredilo v tej biši astavoverno večino, a položilo tudi temelj poznejšim grehom, ker stianka, ki si je bila v svesti, da ne zastopa 7ečine pi-ebivalstva, ampak le nekoliko, velja sarao toliko časa, dokler jo vlada 7aruje. Ustavo^eina stranka pii 7seh sklepih gleda le na 8 7oj obstanek, to pa na škodo drža^i, ter njenim narodom. Ker so uže dmgi gO7orniki govorili o ne7arnem in pogubnem delo^anjuvlade 7 proalej 7o'liinej dobi, ter o poslovanju ustavo^erne atianke, hočem jaz 87oj go7or omejiti, da bodem le po7darjal ono, kar so ti možje narodneuiu plemenu, kojega tu zastopati imam jaz čast, storili, in kar so grešili zoper to narod, t. j. zoper Slo7ence. Narod slo^enski, zavzimajoč s 1 V, milijonom prebi^alstva zemljo mej Muro in Dra^o do Jadianskega morja, in popolnem zmožen, da bi bil ži7o predzidje zoper nakane našib južnih italijanskib sosedov, imeljetoliko, kakor noben drug narod 7 drža^i pretrpeti zaradi aemilosti, rekel bi celo, radi očitno so7ražnega postopanja te 7lade, tako da se mora nehote 7praaati, je-li to postopanje 7lade plačilo za njego^o z^estoat in udanost do drža^e in cesaija, in je-li se daje 7 A^striji res zmirom prednostonim narodom, ki znajo puntati se? Ko je pod takoz^anim ,,btirgerininistei-st7om" se bila 7elja7na pravica združe^ati se in zboro^ati (kliei na desnej: Čajte!) ter se nij, kakor zdaj, izi-ocala kar policijskej sauao7olji, takrat soSlo^enci na muogih in od 7e8 tisoč ljudij obiskanib taborih izrekli 87ojo željo jio zjedinjenju 7seh Slo7ence7 7 jedno administrativno (upra7no) celoto, ter željo po u^edenju s^ojegajezika 7 šole in urade. Za ta program (načrt) ae poganjajo še tudi denes vsi Slo^enci, ker le 7 tem opažajo poroštvo za svoj daljnji razvoj, da celo za svoj obstanek in ker bi s tem bila ne le njib, ampak tudi državna korist iz nevarnosti. Ali kako se je vedla vlada, ki se je zmirom imenovala 6uvateljico usta^e, napram želji narodovej ? Na kakšen način je vlada branila in čuvala voliluo pravo in 7olilno svobodo, pravo združevanja in zborovanja, tiskovne svobode in koncem kako je 8 61anom 19. državnih osnovnih zakonov delala, ki zajamčuje narodnostno pravo v smislu veljavno obstoječih zakonov! Ekscelencam Lasser, Stremayr, Glaser so bili vsi ti zakoni le papirni odrezki, katei-e so po volji piezirali, in na katerih mesto so postavili svojo voljo. Jedna najtemnejših strani v malo slavnej zgodovini tega mi.iiaterstva so pod njim izvraene 7olitve, in ako ae je prebivalstva lotila popolna mlacnost nasproti vsem javnim stvarem, mora se iskati Dzrok v tem, ker sejeonopri 7olitvah prepričati moralo, da ne more 8vojega prostovoljnega mialjenja izraziti, ker ao prišli pod pritiskom vladinih nradnikovtaki zastopniški zboii, v katerih se mnenje prebivalat^a nikdar ne izrazuje. Eako bi sicer bilo mogoče, da ima dežela, kakor je Kranjska se svojim aamo slov en ski m prebivalstvom, zdaj deželni zbor z nemško6e prav maloevčino?! In ta najmanjša ustavoverna večina je sklenila, komaj da se je aešla k prvej seji, takoj prenaredbo aolskih postav, na predlog jednega vladinega uradnika, c. kr. okrajnega glavarja, preuaredbo, s katero se šolstvo na Eranjkem popolnem izroči uradnikom in na tak način ljudatvu še zadnji oatanek ljubezni doljudskešolejemlje. Ta zakon, 6egar izdelovalci bodo uže še videli njegov slab sad, je takoj nj. ekscelenca minister za nauk priporočil cesarju 7 potrjenje, ko še zakoni, katere je 7 prejšnjib časib narodna večina sklenila, nijao imeli nikdar prilike veselitise takega uljudnega ravnanja od strani g. naučnega ministra. V obče pak so na polju solstva ae vaa ona zla in vse krivično8ti, katere aem uže večkrat v tej ^isokej biši omeujal. V tem oziru sino mi S1 o7enci 7 najhujšem položaju, ker sovsepri nas, torej za nas, obstoječe srednje aole popolnem nemški ali italijanski zavodi, akopram velika vecina u6encev, ki 78topijo 7 te zavode, nij zmožna nemščine niti italijanščine, ampak samo le alovenskega materinega jezika. Tojejedna onih zvija6, vsled katerib se izmej slovenskega prebivalstva dobajajočim deželnim sinovom dalnji razvitek obtežuje, in se tako učni zavodi vzdržujejo za malo prebivalcev v mestih in za uradniške sinove. Ker ljudske aole nikakor ne morejo poleg materinega jezika tudi toliko drugega jezika naučiti, da bi ucenec mogel po minolih 4 letih, ko na^adno prestopi v srednjo šolo, razumeti uže poduk 7 tem njemu tujem jeziku, je vendar jasno, naj bi to tndi ne bilo 8 posebnim zakonom zagotovljeno, da bi se moralo vsaj v spodnjih razredih srednjih šol slovenski jezik rabiti za učni jezik. Gospoda moja! Nam ne manjka u6nih sredstev in učnih knjig, kakor se nam je ob svojem času očitalo iz vladiue klopi, tudi ne učnib močij, a temu se upira samo ponemčevalna nakana učnega vodstva, ki je minolega leta v svojej mrzkosti do naa Slovencev eezala tako dale6, da je jedinej, sicer nepopolnej srednjej soli z deloma slovenskim učnim jezikom, t. j. spodnjemu realnemu gimnaziju v Eranju na Gorenjakem, določila pogin. Zdaj morajo zopet vsi u6enci iz GorenJ8kega romati v Ljubljano, kjer pak se ne sprejemajo zaradi prenapolnjenja tamošnjega gimnazija, tako da se je v minolem zimskem semestru odvrntlo 47 u6encev. (Čujte! Cujte! na desnej). Ker se je kranjski gimnazij lehko prišteval k najbolj obiskauim te vrste, in ker se je proalega leta dokazalo, da ljubljanski gimnazij ne more sprejeti vseb dijakov, ki se oglase, se zapretje zavoda v Kranju ne more za drugo smatrati, nego kot teško oakodovanje kranjske dežele in njenega prebivalstva. Da bi bili oziri štedljivosti pri tem odlo6ilni, tega vendar ne bo nobeden verjel, ker bi se moral v tem slu6aju mnogo preje razpustiti k o 6 e v s k i gimnazij, ki je jako slabo obiskovan, ker za Dolenjsko je uže tako popolen realen gimnazij v Novemmestu. Gospoda moja! Slovenci smo dobri, ako gre za to, da se naa rabi zoper nItalio irredento" t. j. zoper rogovileže, ki hočejo Trst itd. od cesaratva odtrgati in Italiji pritaknoti, takrat senanas ozira in daje nam milost celo v vladimh iiatib; ako pa zahtevamo svojo pravico, pravico, ki je nam v državnib osnovnih zakonih zajamčena, takratpaobsipljejo nas se zasmebom in zanicevanjem ter prepušceni amo samovolji samopaanih uradnikov v zvezi z renegatstvom, t. j. odpadniki. (Konec prih.)