ISSN 1318-8313
	23
GOSPODARSKA. KULTURNA	ZBORNIK
IN ZGODOVINSKA KRONIKA	OBČIN
	CtRC3SIJPL JE
	IVANČNA GORICA
	DOBREPOLJE
ZBORNIK OBČIN
GROSUPLJE
IVANČNA GORICA
A		
	□	
i v		J
DOBREPOLJE
GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA
23
GROSUPLJE 2004
ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE
Izdaja skupina občanov. Ureja uredniški odbor: France Adamič, Ivan Ahlin, Mihael (ilavan. Ivan Cirandovec, Roža Kek, Tine Kurent, Jožef Marolt, Jakob Miiller, Danijel Zupančič
Glavni urednik dr. Mihael C ilavan 1295 Ivančna Gorica, Stična 14(1, tel, (01)7« 77 232
Odgovorni urednik Ivan Ahlin
1290 Grosuplje, Taborska 17, tel. (01) 78 71 117
Lektor in korektor Jakob Miiller
Računovodska in administrativna dela Rezka Bučar
Naslov uredništva in uprave: 1290 Grosuplje, p. p. 29 Transakcijski račun pri Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana, št. 02022-0017633X81
Zbornik izhaja s prispevki vseh treh občin in podjetij, ki so navedena v oglasnem delu.
Grafična priprava in tisk Partner graf d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2, tel.: (01) 78 61 177
Naklada 820 i/vodov
VSEBINA
ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE 23
PODROČNA ZGODOVINA
France Adamič: Mala kronika občine Grosuplje (5)................................... 5
Anka Vidovič-Miklavčič: Prispevek k zgodovini občin Grosuplje, Št. Jurij pri
Grosupljem, Smarje-Sap, Račna in Slivnica-Zalna v letih 1929-1941 ..................... 17
NAŠE OBČINE IN OBČANI
Janez Lesjak: Občina Grosuplje v obdobju 2002-2003 ................................. 29
Jernej Lampret: Občina Ivančna Gorica v letih 2002-2003 ............................. 35
Anton Jakopič: Občina Dobrepolje v letih 2(X)2-2(K)3.................................. 39
Ena Polokar: Denarništvo na Grosupljem .......................................... 43
Anica Skcrlj: Kolesar z velikim srcem............................................... 65
Avgust Gril: Kako je nastajal GRAMAT GRILL .................................... 73
Marjan Ahlin: Blagovnica TABOR................................................. 79
Nataša Mazi: Nov poslovni center Žolnir v Ivančni (iorici ............................. 81
Marinka Piškur: Osnovna šola Stična ............................................... 83
ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST
Jakob Miiller, Marija Jancžič: Naši ljudje in kraji v Slovencu (1) ........................ 89
Mihael Prijatelj: Besedišče šenlpavelskega govora iz 2. četrtine XX. stoletja .............. 95
Mihaela Jarc - Zaje: Iz dedovih spominov ........................................... 113
Jože Maroll: Pralara Škocjan pri Turjaku in /upnik Janez Jereb ........................ 115
Danijel Zupančič: Kulturno delovanje amaterskega gledališča na Muljavi (1962-2003)...... 121
Jožica Krašovcc: Ivan Remic - šentjurijski učitelj ..................................... 129
Tone Drab: Pesmi ............................................................... 133
Maja Zaje: Pesmi ............................................................... 135
KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI
Tine Kurent: Knjige Louisa Adamiča v japonščini na zgoščenkah ....................... 137
Milan Jevnikar: Martin Jevnikar. Ob 90-letnici....................................... 143
Mihaela Jarc - Zaje: Milan Valant (1904-1994)....................................... 147
David Bizovičar: Tine Kurent. 80 let................................................ 149
Ivan Ahlin: Marjan Miklič. Ob 80-letnici............................................. 151
Ivan Ahlin: Jožef Marolt. Ob 70-letniei............................................. 153
Roža Kek: Nova knjižnica v občini Dobrepolje....................................... 155
GRADIVO
Drago Samec: Domoznanska bibliografija knjig za leti 2002 in 2(X)3 ..................... 157
Marija Samec: Bibliografija člankov občin Dobrepolje, Grosuplje in
Ivančna Gorica za leti 2002 in 2003 ................................................. 183
Zbornik občin Grosuplje, Iviinčnu Goricu, Dohrcpoljc XXIII. 2004
PODROČNA ZGODOVINA
5
MALA KRONIKA OBČINE GROSUPLJE (5)
France Adamič* PRAPROŠKA GRAŠČINA
Praproška graščina je po katastru zaselek vasi Spodnje Blato, grad Praproče pa stoji na meji med staro državno ceslo in železniško progo Grosuplje—ViSnja Gora. Od leta 1997 so Praproče samostojna vas, ki obsega ozemlje nekdanje praproške graščine in šteje 10 hiš. Prvotno je bila last Višnjegorskih gospodov. Njihova posest se je širila od Šmarja do Šentvida pri Stični. Zadnja iz prve rodovine Višnjegorskih je bila gospa Zofija, ki je višnjegorsko posest v 13. stoletju razdelila na vse strani. Tedaj jc nastajala šmarska pražupnija (1228) in praproška graščina, ki so jo upravljali ministeriali Praproški gospodje; viri jih omenjajo prvič leta 1223. Grad jc leta 1243 kupil solnogra-ški nadškof, leta 1333 pa ga je Reinpreeht Praproški z darilno pogodbo izročil samostanu Stična. Valvasor tega gospoda omenja, vendar njegovega imena ni nikjer in nikdar našel v starih zapiskih. Zato meni, da je Reinpreeht Praproški navadna, neplemiška oseba in da se je po tem dvorcu samo imenoval. Toda verjetno je bil Reinpreeht upravitelj, ministerial v tistem času.
Med 16. in 18. stoletjem je dvorec večkrat menjal lastnike. Leta 1560 je Erazem Lichtenberg prodal Praproče Beatriei Laaser in Erazmu pl. Darmbergu, katerima so leta 1636 sledile tri sestre Oberburg: Elizabeta, Magdalena in Margareta, nato so bili od leta 1682 kot lastniki vpisani Eberhard Vajkard pl. Buset in Franc Bernard Taufferer, od leta 1734 pa Siegfried pl. Pour. Od srede 18. stol. do 1886 so bili lastniki grofje Lichtenberg, ki so na Kranjskem samo v novem veku posedovali okoli 40 graščin, med njimi Bogenšperk, Črnomelj, Jablje, Kočo vas. Lož, Ortnek, Podsmreko, Slap, Smlednik, Sotesko. Prvi lastnik je bil Prane Karel (+ 1775), sledil mu jc Siegfried Karel (+ 1799), ki jc bil dvorjanik in jc prezidal gradič v baročni dvorec. Šest njegovih naslednikov in solastnikov, med njimi Edvard, Erncstina, Klementina in Albert ina, sije delilo lastnino in gospodarstvo, ki je šlo po odpravi tlake 1848 rakovo pot. Grofica Nina, roj. Auerspcrg, je gospodarila v Prapročah od leta 1847 do razprodaje leta 1886. Na dražbi prodano posestvo je kupil Kamilo Jurij knez Polignac, ki jc do leta 1889 odpeljal v Furlanijo bogato pohištvo in umetnine, medlem ko je stečajni zastopnik odprodajal obrobne parcele, osrednji del zemljišč z. gozdovi v Stehanu in v Prestrani pa je leta 1889 kupil posestnik na Spodnem Blatu Janez Adamič za 9000 goldinarjev.
Praproško gospodarstvo je prvotno obsegalo vsa zemljišča od Brvac do vrha Stehana in na jug do Spodnje Slivnice, Predol in Račne. V začetku 15. stoletja se jc izoblikovala fevdalna posest Boi tanj, v 16. stoletju pa Brinje, pozneje pa so se iz praproških posesti izoblikovala dva celka: Stara pošta v Brvaeah in Bernard Simen na Grosupljem, pozneje Luckmann - Tschinkel. V istem času seje oblikovalo Španovo posestvo - Skubie, Koren in nekaj kmetij. Pred razprodajo 1883 je praproška graščina posedovala okoli 85 ha njiv in travnikov, 12 ha gozdov na Stehanu in 15 ha v Prestrani. To
* Ljubljana, Janežičeva I, dr. se., zaslužni prof. Biotehnične fakultete v Ljubljani v pokoju.
razmerje za racionalno gospodarjenje ni bilo ugodno: graščini je primanjkovalo gradbenega lesa za vzdrževanje zgradb in drv za ogrevanje okoli 45 sob in gospodinjskih prostorov. Prodaja živine in njivskih pridelkov ni pokrivala stroškov za nabavo lesa in za potratno življenje gospode.
GRAD IN DVOREC PRAPROČE
Grad je nastal že v 13. stoletju ali še bolj zgodaj in se razvijal do potresa 1895. V 14. stoletju je stal stolpast gradič v kvadratnem temelju z enim nadstropjem in štiiikapnim ostrešjem - Praprctschhoff - ki so ga poznejši gospodarji v 16. stoletju dogradili in predelali v grad, kot ga je predstavil Valvasorjev risar, ki je Praproče upodobil kot enonadstropno stavbo s šivanimi vogali iii lepim rustikalnim portalom. Liehtenbergi so ga kmalu po nakupu temeljito predelali in ga spremenili v imenitno baročno rezidenco s štirimi okroglimi stolpi na vogalih. Prvotni dvorec so razširili proti zahodu, prizidali dva trakta proti severu in vse tri dele povezali z dvema arkadnima prehodoma na vrtni strani. Zahodna stran dvorca je bila dolga več kol 60 m. Sredi pročelja je bil vhodni portal z balkonom, zgoraj pa za barok obvezna atika. Široke stopnice so vodile v slavnostno dvorano v osrednjem delu poslopja. V južnem delu se skriva Stolpasta stavba prvotnega gradiča. Ob potresu leta 1895 je bil srednji del dvorca tako poškodovan, da so ga »morali« podreti. Ohranjena sta južni in severni del nekdanjega baročnega poslopja, ki je imelo v tlorisu obliko črke L z okroglima (toplotna v vogalu1.
VALVASORJEVE PRAPROČE IN POZNEJŠE PREZIDAVE IN SPREMEMBE
Arhitekt Tine Kurent je pred leti s sodelavci izmeril gradbene razsežnosti in ugotovil arhitektonske prvine gradiča ter načrta! zamisel poznejšega dvorca. Na osnovi izmerjenih veličin in študijskih odločitev je izdelal 15 skic, od teh 6 tlorisov, 6 pročelij in stranskih pogledov, 2 prereza in 1 arkadni stebriček, vse v meri dunajske dlani. Iz skice v zgibu je po dimenzijah zidovja opazno, da je bil prvotni gradič zgrajen v obliki stolpa s skoraj kvadratnim temeljem, ostali del, ki ga v celoti predstavlja podoba iz Valvasorja, pa je bil prizidan v 16. ali v prvi polovici 17. stoletja. Sredi 18. stoletja so Liehtenbergi grad temeljito prezidali, povečali in spremenili v ponosno aristokratsko bivališče2.
Na vzhodni strani dvorca so uredili bivalni vrt in park s cvetličnimi gredami v obsegu enega orala. Vrt je zapiralo 2 m visoko obzidje, katerega ostanek je ohranjen na južni strani vrla. Pod gradom je bila mreža kamnitih odtočnih rovov, skozi katere se je stekala in izplahovala deževnica s polja, nagnjenega proti gradu. Pred vhodom v dvorec je slala prostorna grajska kapela sv. Notburge, v njej pa grobnica graditelja dvorca grofa Siegfricda von und zu Lichtenberga. Kapelo, ki je imela stalnega duhovnika in je služila za cerkev, je zadnjič leta 1900 obnovil Anton Adamič, takratni lastnik južnega dela Praproč (Kronika župnije Šmarje). Do dvorca so vodili robinijevi drevoredi, druga pota so bila v senci lip in gabrov, jugozahodno proti Bregu je bil obširen park mešanih drevnin, sredi parka hribček z ulo, dalje levo pa »pasji britof«, kot je ohranjeno v ljudskem izročilu.
Zunaj grajskega obzidja so Liehtenbergi odstranili stare grajske hleve, ki so stali pred vhodom v dvorec levo od kapele v sedanji Mihatovi jami, ter zgradili tri prostorne zgradbe vzhodno od bivalnega vrla, in sicer trilaelijski konjski hlev na kamnitih podpornikih za 8 parov konj ler remizo
' Po Dve Ehreda Hertzogthums Krain, IV.zv., 1689, 452-453.
1 line Kurent, Valvasorjeve Praproče in poznejše prezidave in spremembe, '/.()(! I, 1069, 167-173.
Zbornik občin OrotupUe, Ivančna Gorica, Pohrepolje XXIII, 2004
7
za kočije in opremo, obokan triladijski goveji hlev s kamnitimi podporniki za 24 govedi in 4 pare konj. V obeli hlevih so bile 4 sobe za konjarje in hlcvarjc. V tretji dvoriščni stavbi so bili svinjaki, naprej remiza za kmetijske stroje in orodje ter pod za mlatenje žita z večjo mlatilnico, ki jo je vrtel zunaj postavljeni, v zemlji vzidani gepelj. V nadstropju in pod streho so bile svisle za seno in z lesom obita prostorna kašča. - Vse tri dvoriščne stavbe so v obliki črke U oklepale obširno dvorišče z impozantno lipo v sredini.
Novi lastnik praproške graščine Janez Adamič je od leta 1889 urejal bivše graščinsko v kmečko gospodarstvo, uspešno predvsem v poljedelstvu in živinoreji. Od leta 1893 do smrti 1890 je razdelil grajsko posest med tri sinove, ki jih je presenetil potres, saj je zahteval veliko vlaganj v obnovo ostrešja in odstranjevanja ruševin. Kot izrazili kmetovalci in kmečki pridobitniki so se pri tem obnašali kot koristniki materialnih dobrin na škodo soglasja, estetike in zgodovinsko-kulturnih vrednot v naravi in gradnjah in pri svojih posegih naredili nepopravljive napake. Posekali so vse drevorede in grajske parke, po nepotrebnem porušili osrednji del dvorca in obzidje bivalnega vrta ter pridobljeno gradivo prodali drugim graditeljem, tudi za izgradnjo železniške postaje na Grosupljem. Po dva arkadna stebrička so votirali gatinski in boštanjski cerkvi.
Viri
1. Dic lihre des Ilcrtzogthums Krain, IV. zv., 1689. 452-453.
2. Tine Kurent, Valvasorjeve Praproče in poznejše prezidave in spremembe, ZOG I, 1969, 167-173.
3. Pripovedi staršev in sodobnikov.
ADAMIČEVI S SPODNJEGA BLATA - PRAPROČ
V turjaškem urbarju za Karlovico je bil leta 1570 vpisan svobodnjak Adam i/, vasi Adamovo pri Velikih Laščah. Od 18. stoletja dalje so zapisani v matrikah prafarc Ribnica trije rodovi Adamizh in Adamiseh loeeo Adamsdorf kot predniki rodu Adamič, ki se je razširil v vasi Slevica in Brankovo, ki je rojstni kraj deda Janeza (1832-1895). Ker mu je v petem letu starosti umrl oče Anton (1792-1837), se je vdova Marjeta, roj. Bavdek, leta 1840 omožila z Matejem Skuljcm. Ko so se jima rodili otroci, za deda Janeza ni bilo mesta na posestvu. Očim Matej mu je izplačal doto, da seje leta 1850 priženil na celi grunt Marije Garbas (1830-1914) na Spodnjem Blatu 5. V zakonu se je rodilo pet fantov: Janez, Anton, Jože, Miha in France. Ded Janez je imel z Brankovega izkušnje z izdelavo pepelike, zato je od lam pripeljal tudi ustrezne naprave. Organiziral je zbiranje pepela v širšem okolju na Dolenjskem ter s prodajo pepelike zaslužil denar za razvoj kmetije, nakup gozdov in ustanovitev trgovine z lesom, s katerim je zalagal Ljubljansko gradbeno družbo, ki je ledaj v I .jubljani gradila Tobačno tovarno, Narodni muzej, Belgijsko vojašnico (Metelkovo). Vladno palačo idr. Od leta 1870 dalje je kupoval zemljo ob razprodaji Šlajpahove domačije in praproške posesti, leta 1888 pa je kupil tudi praproški grad, poslopja in okoliške parcele. Ded Janez je bil tudi podžupan in začasni župan občine Grosuplje in največji posestnik v občini. Leta 1893 je zapisal celotno Garbasovo posestvo sinu Jožetu, eno polovico praproške posesti sinu Antonu, drugo polovico pa sta po očetovi smrti podedovala sinova Miha in France.
GARIJASOVI FANTJE IN ADAMIČEVE DRUŽINE
Pet fantov je odraščalo pri Garbasu na Spodnjem Blatu v času gospodarske in politične krize v Monarhiji. Na največjem gruntu v vasi so imeli dosti dela in živeža, zalo so se razvili v močne.
postavne, lepe fante; bili so delavni, zabavni in obenem potratni, starejši resni in zvesti, mlajša dva p<. bolj svobodna.
Janez (1852-1939) je bil leta 1878-1879 mobiliziran in ob okupaciji Bosne in Hercegovine ranjen v glavo, zaradi cesarje imel mentalne motnje in zato ni bil določen za očetovega naslednika. Ob predaji Garbasove domačije ob ženitvi brata Jožeta mu je oče zapisal kot, ki pa ga zaradi nesporazumov ni nikoli v polnem zapisu užival. Zadnjih 40 let je skupaj z materjo Marijo (u. 1914) živel in delal pri družini brata Mihata v Prapročah.
Anton (1854-1938) je eno leto hodil v farno šolo v Žalni, dve leti v šolo v Ribnici (stanoval je pri teti Mariji, poročeni s trgovcem in posestnikom Rusom), nato je končal enoletni tečaj Mahrovc šole v Ljubljani (stanoval je pri stricu Antonu Garbasu, davčnem oficialu). Od 18. leta (bil je oproščen vojaščine) je 22 let pomagal očetu pri vodstvu posestva in prodaji. - Ob ženitvi leta 1894 je dobil od očeta pol posestva praproške graščine z okoli 20 ha njiv in travnikov in 10 ha gozdov v Stenami in Prestrani, dokupil pa je 1 ha travnika v Skubežu in 2 ha gozdov od brinjske graščine. Po očetovi smrti je podedoval obrt za trgovino in predelavo lesa, ki jo je vsaj 15 let uspešno vodil. V letih pred prvo svetovno vojno so nastale težave; naglo znižanje cene lesa zaradi konkurence ruskega in skandinavskega lesa, zaradi zaupanja nezanesljivim prevzemalcem lesa (Janežič, Žitnik, Zupančič), zaradi porabništva v desetčlanski družini in služničadi, ki ni bila dovolj učinkovita. Razen tega je zanemarjal kmetijstvo, predvsem rejo živine; posest so bremenile hipoteke izza potresa (obnova ostrešij in bivalnih prostorov v grajskem poslopju, ostrešja hleva - skednja, obnova kapelice 1900). Osebno je bil dobrohoten, potraten in preveč naivno zaupljiv do sodelavcev in poslovnežev. V pravdnih zadevah so ga zastopali advokati Pegan, Ravnih ar, Furlan, ki so nekontrolirano zaračunavali usluge in leta 1910 razpisali stečaj podjetja. Na javnih dražbah so razprodali živino, vozove in drugo opremo, nato pa za nizko ceno še 12 ha travnikov v Logu in Hrastičju. Ostal jc dolg, obresti so vso vojno plačevali, zaradi likvidacije banke med prvo svetovno vojno je bilo mesarju Francu Javorniku leta 1917 prodano še pol Velike njive in desni del Skubeža. Zaradi stečaja jc bila prizadeta družina, zlasti otroci srednje starosti, Lojze pa je tudi zato odšel v Ameriko.
Ob koncu prve svetovne vojne je skrbništvo prepisalo posestvo na ženo, našo mater Ano, Anton pa jc sam ali z družabniki (Cvenkcl, Kunstelj, Knaflič, Skrbeč & Bartol) spet začel trgovati z lesom in deželnimi pridelki. Uspešno jc nakupoval stoječi les in imel lastne sekače, tesače in prevoznike. Zaradi krize je leta 1925-26 prenesel obrtni list na nečaka Toneta (1892-1969).
Oče Anton seje oženil z Ano Adamič (1875-1952), »Stričevo«, daljno sorodnieo z Brankovega. Rodila je 13 otrok; trije so umrli v otroški dobi, deset jih je preživelo.
ANTONOVI OTROCI
Alojzij - Lojze - I^ouis (1898-1951) je hodil v ljudsko šolo na Grosupljem in v Ljubljani, kjer jc obiskoval tudi tretji razred gimnazije. Zaradi neuspeha in domačih razmerje leta 1912 odšel v Ameriko, kjer jc bil delavec, časnikar, vojak (leta 1918 na francoski fronti), prevajalec, pisatelj, politični delavec. Objavil jc 18 knjig in 1139 člankov in razprav.
Antonija - Tončka (1900-1957) je končala meščansko in trgovsko šolo in tečaj italijanščine. Od leta 1917 do 1921 je vodila v očetovi trgovini korespondenco in računovodstvo ter na Prosvetnem odru v Žalni odigrala glavne vloge v najmanj 4 igrah. Leta 1921 sc je poročila z mizarskim mojstrom Andrejem Kurentom (1895-1922) iz Višnje Gore, drugič pa z njegovim bratom Valentinom - Tinctom Kurentom (1891-1969). Iz tega zakona sta arhitekt Valentin - Tine Kurent (1923) in igralec Andrej Kurent (1931). Sin slednjega je dr. med. spec. & mag. Zoran Kurent.
Zbornik občin Grosuplje, tvančna Gorica, Pobrepoljt xxm, 2004
9
Pavla (1902-1952) je vse življenje ostala pri hiši, vzgajala mlajše brate in sestre, delala na polju, v/.rcjala prašičke in pomagala materi v gospodinjstvu. Imela je sina Janeza - Ivana (1923-1945), ki je kot dijak elektrotehnike leta 1943 odšel v NOV-UDV, kjer je maja 1945 umrl na operaciji.
Leopoldina - Polda (1905-1975) je v času družinske in gospodarske krize bivala pri teti Ivane v Velikih Laščah in tam končala 5. in 6. razred osnovne šole. Po vojni je delala na kmetiji in se v letih 1919-1923 pri Francki Gale na Grosupljem izučila za šiviljo. Šivala je samo za družino in za brate krojila tudi hlače. Od 1923-1931 je na odru Gasilskega in Prosvetnega društva na Grosupljem odigrala glavne ženske vloge. Leta 1940 sc je poročila z ameriškim povratnikom in posestnikom v Ponikvah in Velikih Laščah, kije bil od 1942-1943 interniran na Rabu. Do smrti 1975 je pridelovala krompir in vrtnine ter seno za 4 do 5 glav govedi. Posest so podedovali France, Stan, nečaka Tine in Andrej Kurent ter Boris Jagodic. Hišo z vrtom v Velikih Laščah smo leta 1994 prodali Janezu Maroltu.
Anton - Ante (1907-1946) je končal kmetijsko nadaljevalno šolo na Grosupljem, 14-letcn seje eno leto učil mizarstva v delavnici Andreja Kurenta v Višnji Gori, nato je pomagal očetu pri prevzemanju in odpremi lesa. V letih 1928-1930 je služil vojaščino v kraljevi gardi v Beogradu, nato je deset let delal v Stolami na Grosupljem, v prostem času pa pomagal, kjer je bilo treba. Po italijanski kapitulaciji so ga mobilizirali partizani, med nemško ofenzivo je bil ujet, potem pa mobiliziran v prometno policijo. Leta 1945 so ga zaprli v Šentvidu, kjer je ostal dva meseca; vrnil seje duševno in telesno izčrpan, zamišljen in včasih nepriseben. Čutil je sovražno okolje in premalo topline od najbližjih in v teh razmerah ni vzdržal.
Stanislav - Stan (1904-1994), zadnji gospodar in kmet na posestvu v Prapročah. Bil je močne rasti, delaven in bolj ko ne molčeč. Ni sc vtikal v splošne družbene razmere, politika ga ni zanimala. Nanj so glede kmetovanja, gospodarjenja in delavnosti vplivali bratranec Tone, stric Janez in Garbasovi. Izučil seje za cimpermana, za tesača in za gradnjo kozolcev, vendar obrti ni imel, ker jc samo pomagal sosedom in sorodnikom, za lastnika hotela Slon pa je samostojno izdelal kozolec na njegovem posestvu v Mestnem logu. Pri vojakih se je usposobil za bolničarja, znal pa je tudi pomagati kravam pri porodu. Med vojno je prevažal tovore za partizane in za domobrance. Vlasovci so mu odpeljali dva para konj. Bil je med ustanovitelji Gasilskega društva Gatina in do smrti njegov član. Podedoval je vso posest v Prapročah brez bremen, nato je uspešno redil govedo za meso.
Oženil se je z Minko Savšek iz šentruparske fare. Rodila je tri otroke: Tone je sposoben strugar, Marjan je diplomiral iz strojništva in je mag. znanosti, Stanka - Staša pa je končala srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu, se poročila z Grudnom ter se zaposlila v uredništvu Družine. Stan je vsakemu otroku dodelil parcele za gradnjo hiše, drugo pa naj bi podedoval Tone. Zaradi nesporazumov jc posestvo in rojstna hiša v kritičnem stanju.
Mirni - Marija (1909-1984) jc končala 5. razred ljudske šole v Višnji Gori. 6. razred pa v Šmarju, nato jc od leta 1924 do 1930 pomagala Tončki v gospodinstvu in pri vzgoji nečaka Tineta. Zaradi odpovedi poroke je odšla med sestre Vincencijcve družbe za usmiljeno sestro v Radeče pri Zidanem Mostu, od tam pa v bolnišnico Rockfelerjeve ustanove na Dedinje pri Beogradu. Tu je spoznala Štefana Beleta, izstopila in sc poročila. Živela sla v Subotici, Vinkovcih in Zagrebu, kjer je leta 1984 umrla. Njun sin Mirko je mehanik v Zagrebu, Olga vodi realitclno agencijo v Kanadi, Josip, ludi v Kanadi, pa je elektroinženir.
France - Fronc (1911). Biografija je objavljena v ZOG 1972, Univerza v Ljubljani I-IV ter SBL, 2. izdaja, 1. zv.
Jože (1914) je do 6. gimnazije redno študiral, nato jc popustil in si tri leta prizadeval, da jc opravil maturo na 2. gimnaziji v Beogradu. Nato se jc jeseni 1935 vpisal na pravno fakulteto, se kmalu zaposlil na bednostnem fondu Gradbenega ministrstva ter počasi študiral. Po 9-mesečnem
služenju vojaščine v Mernički protiletalski šoli za rezervne oficirje se jc vrnil v Slovenijo in se zaposlil kot poslovodja gradbenega podjetja Mavric v Mariboru. Po medvojnih lež.avah je sprva delal pri podjetju Sadje, nato je bil do leta 1951 direktor podjetja 1'ructus v Kopru, nato delegat Vojne uprave cone B v Trstu, leta 1954 pa je dobil registracijo rcpresentaee Adamič v Trstu za poslovanje z jugoslovanskimi podjetji. Ima sina Kikota. ki je na tržaški univerzi diplomiral iz inženirijc. Upokojen občasno biva v Ponikvah (Dobrcpoljc). Njegova vnukinja Klara je diplomirala iz ekonomije na univerzi v Bostonu (ZDA).
Ana - Anica (19I7-?) je končala meščansko šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani in gospodinjsko šolo v Svečini. Od leta 1931 do 1934 je pri sestri Tončki v Beogradu varovala Andreja Kurenta, med vojno pa se je poročila s šludentom medicine Borisom .lagodičem. Po vojni je službovala v zdravilišču Dobrna, se ponovno poročila z inž. 1'ejašinovičem, s kalerim je odšla v Rio de .laneiro, kjer jc umrla. Njen sin Boris Jagodic ml. jc končal študij farmacije in sc zaposlil v Celjski lekarni. Njegov sin Klemen Jagodic je leta 199K diplomiral za doktorja medicine v Ljubljani.
V tej Adamičevi družini je združena vsa tragika časa prve svetovne vojne, svetovne gospodarske krize 193(1-1935 in druge svetovne vojne. V zgodbi je dovolj gradiva za zajelen družinski spis.
Viri: Družinska kronika, avtorjeva osebna zbirka podatkov.
ADAMIČEVI - CARBASOVI Z BLATA
Jože Adamič, tretjerojeni sin Janeza Adamiča z Brankovega in Marije, roj. Garbas, je ob ženit-vi s Terezo Špan iz Drage pri Višnji Gori dobil za doto celotno Garbasovo posestvo z dokupljenimi zemljišči Žlajpahovega posestva na Blatu 3. Jože Adamič ali Garbas je bil edini celozemljak v vasi in je dobro gospodaril. Kol samouk seje izučil za klavca prašičev in druge živine. Pri nekem klanju si je ranil in zastrupil desno roko; njeni prsti in dlan so ostali deformirani. Žena Tereza, ki jc imela 2500 goldinarjev dote, je obnovila trgovinico z mešanim blagom in zganjamo in rodila deset otrok.
Jože (imenovan Prepeluh ali Zveličar) seje zgodaj začel zanimati za politiko. Sprva je bil pristaš SLS, leta 1922 pa je pristopil h gibanju, ki ga je širil Bellram oz. Albin Prepeluh, propagiral pa tednik Avtonomist, obenem pa je bil praktični katoliški vernik, kar ga je pripeljalo v belogardi-stično vodstvo v občini Grosuplje ter nato v emigracijo v Argentino. Oženil se je z Gabrovo hčerko z Velikega Mlačevega. V zakonu se jima je rodilo več otrok, med njimi najstarejši Jože, ki jc kot lazarist pel novo mašo na Gatini. deluje pa v misijonu na Madagaskarju.
Tereza je gospodinjila in delala na polju. Umrla je zaradi tetanusa, po drugih podatkih zaradi klopnega meningitisa.
Mica se jc priletna poročila na Kofterjevo kmetijo in prevozništvo na Škofljici. Umrla je brez otrok.
Pepa se je poročila / mesarjem Breskvarjem v Trnovem (Ljubljana). Njuna hčerka Vida je delala kot upravna uradnica.
Angela sc jc poročila z mlinarjem in Žagarjem v Ponikvah - Dobrcpoljc. Njun sin France izdeluje suho robo. žaga les in daje strojne usluge. Hčerka Angelca je diplomirala na agroživilstvu in se usmerila v statistiko kmetijstva na Zavodu za statistiko RS v Ljubljani. /Jnka dela v Zavodu Ponikve.
Lojza - Slava je končala meščansko šolo in bila zaposlena na pošli na Grosupljem, v Trebnjem in na direkciji PTT v Ljubljani. Poročila se jc z Žitnikovim Lojzom - l.edrarjcvim. Njuna hčerka
Nada, diplomirana biologinja, je učila na osnovni šoli Vič in se poročila /. dipl. in/, strojništva Juzufom Kralovccm. Njuna liči Alija je dr. ekonomije.
Anton in France sta bila pridna delavca na kmetiji, med drugo svetovno vojno sla bila pri domobrancih in leta 1945 sta odšla na Koroško, od lam pa Tone v Kanado. France pa v Argentino.
Agata je ostala samska in po odhodu bratov Jožeta, Toneta in Franceta gospodarila na Garbasovi domačiji. Umrla je lela 1993 brez oporoke, posestvo pa so podedovali nečaki in nečakinje, otroci bratov Jožeta in Toneta. Na domu zdaj živi nečak Tone, Jožctov sin, z družino.
ADAMIČEVI - FRANCETOVI V PRAPROČAII
Peti otrok Janeza Adamiča in Marije, roj. Garbas, na Blatu je bil sin France. Bilje visoke in močne postave, vesele narave in počasne odločitve. Vojake je odslužil na Tirolskem, med prvo vojno pa v tretji gorski rezervi soške fronte (v Bovcu in Predelu): s Irenom je vozil municijo in kruh - komis. V mladih letih je prevažal les in pobiral pepel za pripravo pepelike (potache), dokler sojo pri Garbasu kuhali in mogli prodajali. Pripovedoval je o furmanskih dogodivščinah in veseljačenjih po dolenjskih gostilnah in pohujševal nedoletnike na vasi.
V poznih dvajsetih letih starosti se je France navezal z lepo, dvajset let staro Marijo Nučič, ki je v graščini pomagala pri gospodinjstvu in delih na polju. Marija je bila nezakonska hči matere Marije - Kovačeve z Blata in grofa Emanuela (Mančeta) I.iehtenbcrga, solastnika praproške graščine. Zakonitosti nezakonskih otrok grofu po tedanjih zakonih ni bilo treba priznati, zato je bila nezakonska Marija prepuščena materi in je rasla v skromnih družinskih razmerah z mlajšim bratrancem Jožetom Nučičcm. Potem koji je sodišče prisodilo lastninske pravice na delu praproške graščine, se je PVanec na hitro odločil za poroko z visoko nosečo nevesto in zakon je bil kljub Marijini bolehnosli uspešen: rodili so se štirje sinovi in ena hči:
Franc je služil vojake na soški fronti, po vojni je trgoval z lesom, sprva uspešno, v času svetovne krize je obrt opustil ter okoli leta 193(1 odšel v Argentino. O njegovi usodi ni nič znanega.
Janez - Janček je bil pred koncem vojne poslan na soško fronto in nato na Piavo, po vojni je bil leta 1919 poslan na koroško fronto in nato na odsluženje ostanka dveletne.jugoslovanske vojaščine v Niš. 'Ili je občutil, kol je kasneje pripovedoval, razliko med odnosi in oskrbo v avstrijski in srbski vojski. Po vrnitvi je bil na živinozdravstvenem tečaju na podkovski šoli v Ljubljani in se usposobil za porodništvo in kastracijo živine. S lem delom se je preživljal tlo smrti na kmetiji v Mali Račni. Njegov sin .ložejc prevoznik.
Rudolf je podedoval Kovačevo posestvo na Spodnjem Blatu in se oženil / Marijo Zrnec; njuna hči Vida je vodila gostišče Mak na Grosupljem, lela 1997 pa je prevzela Rusovo restavracijo.
Pavel je podedoval posestvo v Prapročah; oženil se je z Marijo Babnik iz Velike Loke pri Žalni; njuna hči Marinka se je poročila z Jane/om Javornikom iz Jerove vasi. Imata sina Janeza, ki gospodari na gruntu, in dve hčeri.
Micka - Marija seje omožila z mizarskim mojstrom Načetom Gcrdcnom iz Šentvida pri Slični. Mizarstva seje izučil pri Andreju Kurentu v Višnji Gori (1879-1921). Nace je bil družabnik žage s Feliksom Rojcem, nato je /gradil Mizarstvo Gerdcn v Ivančni Gorici. Starejši sin jc podjetnik v Avstraliji, Marinka je poročena z arheologom Ivkom Pušcm iz Šentvida pri Stični, Bojan vodi mizarstvo v Ivančni Gorici in gradi v obrtnem centru Bičje pri Grosupljem tovarno pohištva. Poročen jc / Ncdo Rutar, prapravnukinjo znanega Jožefa Orla. kije bil sodobnik Franceta Prešerna in Janeza Bleivveisa. Nacelov nečak je dipl. jur. Marijan Kotar, nolar na Grosupljem.
HOČEVARJEV! IZ PRAPROŠKKGA MLINA
Priimek Hočevar je razširjen v Dobrepolju, v okoliei Lašč in Ribnice, razseljeni so pa v širšem slovenskem prostoru. Domneva se, da so prvi bili poimenovani po vasi Hočevje v občini Dobrepolje. V gospodarski zgodovini in literaturi so znani: Franc Hočevar (1853-1919), matematik in šolnik v Brnu in Gradcu; Martin Hočevar (1810-1886), podjetnik in mecen v Krškem; Janez Hočevar (1829-1889), upravni jurist in sodnik na Dunaju. Iz novejšega časa so znani Hočevarji: Andrej Hočevar (1931), profesor meteorologije v Ljubljani in naš predstavnik pri Evropski uniji v Bruslju, France Hočevar (1913), pravnik in diplomat, Janez Hočevar - Rifle (1940), igralec, Jurij Hočevar (1915), gozdar na Bledu, Meta Hočevar (1942), režiserka in scenografka, Stana Hočevar (1922), biologinja in entomologinja v gozdarstvu, Toussaint I ločevar (1927-1987), ekonomski zgodovinar v ZDA, in drugi. Leta 1996 je živelo v naselju Grosuplje devet družin s tem priimkom.
Naš nekdanji občan Franc Hočevar, mlinar v Praproškcm mlinu, je bil rojen v občini Trebnje. V mlinu na Mirni seje izučil za mlinarja; okrog leta 1907 je prišel za mlinarja v Praproški mlin, last barona Lazzarinija z Boštanja. Oženil se je z Marijo s Spodnje Slivnice in rodila mu je pet fantov. V času gospodarske krize je Lazzarini leta 1932 prodal mlin Francu Kolencu, Hočevarjcva družina pa se je morala izseliti. Oče jc dobil v zakup (na merico) Kocjanov - Rometov mlin v Mali Stari vasi št. 13. Leta 1946 je odšel v Belkov mlin na Pcrovo in že naslednje leto zbolel. Poslali so ga v zavetišče Doma sester sv. Vincencija v Mengeš, kjer jc v visoki starosti umrl. Sinovi:
France (1908-1945) se je pri očetu izučil za mlinarja. Po končani učni dobi je dobil mesto pomočnika v valjčnem mlinu samostana Stična. Že v drugem učnem letu je vstopil v cistercijanski red z imenom brat Marko, potem je delal na polju in na samostanski Pristavi. V maju 1945 seje s skupino samostanskih bratov umikal po stranskih poteh proti Ljubljani, kjer je naletel na partizansko patruljo, ki je razen enega pobeglega vse postrelila.
Jože (1911) je po osnovni šoli na Grosupljem vstopil v samostansko gimnazijo v Stični; zaključne izpite so vsako leto polagali na ljubljanski gimnaziji. Po šestem razredu je izstopil iz samostanske šole in nadaljeval ter maturiral v Ljubljani leta 1930. Vpisal se je na pravno fakulteto, vendar je kmalu iskal službo in se zaposlil kot občinski tajnik občine Rogaška Slatina. Leta 1941 je bil odpuščen in se je vrnil k očetu v Kocjanov mlin v Mali Stari vasi 13. Jeseni istega leta je bil imenovan za tajnika in nato za načelnika Prehranjevalnega urada pri občini Grosuplje, kjer je skrbel za nabavo, zalogo in razdeljevanje živil ter strogo nadziral trgovine. Leta 1945 jc oblekel uniformo domobranskega poročnika ter maja 1945 odšel na Koroško, kjer je ostal do smrti. Bil je korektor v Mohorjevi tiskarni v Celovcu. Kot član in soorganizator zbora Gallus jc potoval po evropskih deželah, nekajkrat je prišel v Ljubljano in enkrat na Grosuplje, kjer je komaj zbežal pred aretacijo.
Ivan (1910) seje po končani ljudski ponavljalni šoli na Grosupljem izučil za mesarja v mesnici Rozman na Sv. Petra cesti v Ljubljani, nato jc za njih prodajal mesne izdelke v Zagrebu. Leta 1945 je odšel v Avstrijo, nato v Argentino, vendar je kmalu ohromel in v šestdesetih letih umrl.
Tone (1913) je leta 1934 maturiral na III. državni gimnaziji v Ljubljani. Po maturi je na materino željo vstopil v semenišče; za duhovnika jc bil posvečen leta 1939, služboval je kot kaplan v Zagorju ob Savi. Leta 1941 so ga Nemci izgnali; vrnil se je k očetu v Malo Staro vas ter pomagal župnikoma na Polici in Grosupljem. Bil je vesele narave in nepreviden v obnašanju in izjavah. Jeseni leta 1942 je bil aretiran in 26. oz. 27. oktobra v gozdu nad Škofljico usmrčen.
Lojze (1914) jc končal nižjo srednjo šolo in policijski tečaj. Kot policist je služboval na Gorenjskem, med vojno pa v Ljubljani, kjer so ga leta 1945 zaprli in baje »izsiljevali«. Zaradi ostrih besed v zagovoru so ga v policijskem zaporu ubili. Zapustil je ženo in enega otroka, ki jc edini potomec Hočevarjevih iz Praproškega mlina.
KNEPOVI - BRNARĐOV1 Z BLATA
Stari Knep je prišel kol zidar, njegov sin Martin st. pa je opravljal različna dela kot mojster za vse: opravljal je zidarska dela, popravljal je vozove in orodja. Sredi stoletja je dobil parcelieo na klancu nad vasjo Blato ter si postavil hišo s hlevom v kleti in z dvookenskim kozolcem. V drugi polovici stoletja je dobil delo kot začasni cestar (zogar) na cesti od Grosupljega do prelaza na Slehanu. Imel je tri sinove:
Johan Knep - Johanček seje priučil zidarske obrti, pri vojakih pa se je izučil za čevljarja in si postavil kočo na Galini, na desni pod železniško progo proti Žalni. Med prvo svetovno vojno je delal v vojaški čevljarski delavnici in si po vojni pridobil sloves dobrega vaškega Šuštarja. V treh praproških družinah je čevljaril pri vsaki po en ali dva tedna. Starejši sin Johan se je izučil čevljarstva pri očetu; poročil je Franco in podedoval ali kupil staro Centovo kočarijo na Gatini. Umrla sta brez potomcev. Drugi sin Lojze je sprva čevljaril, nato se je zaposlil v vrvarni. Njegovi potomci so povečali in obnovili selišče. - Za dve Johančkovi hčeri ni podatkov.
Jože Knep je ostal na očetovi kmetiji ter podedoval poklic cestarja na odseku od Vodičarja do vrha Slehana. Njegova hči Albina sc je poročila na Ccrovo v družino Trontelj in vzgojila delavne in uspešne mojstre, inženirje in druge poklice. Druga hči je ostala na domači kmetiji in občasno delala v Tovarni.
Martin Knep je speljal vodo - mlinščico iz hudourniškega potoka v Grdem žlebu skozi nekdanji praproški bajer in na ustreznem mestu zgradil mlin s kolesom na korec, ki je s pomočjo transmisije izmenično poganjal za dva para mlinskih kamnov ali za stope. V vročem poletju je voda v bajerju usahnila do naslednjega naliva; sicer se je voda nabirala ponoči, da je lahko mlcl podnevi. Oče Martin je občasno opravljal druga dela na polju pri Garbasu na Blatu ali v Prapročah. V družini so se rodili štirje otroci, dva fanta in dve dekleti. Miha seje zaposlil na železnici kot kurjač in strojevodja na progi Celje-Rogalec; mlajši Martin seje ponesrečil pri delu na železnici. Obe dekleti sta se poročili.
Miha Knep - Brnadov Miha je ob prvi razprodaji z očetovim denarjem kupil košenino in njivo ob praproškem klancu in si tam z bratsko pomočjo zgradil hišo, hlev in kozolec ter z majhnimi dohodki preživljal družino. Starejši sin Miha je končal šolo za sanitarne pomočnike ter služboval pri mestnem higijenskem uradu v Ljubljani, kjer je mlad umrl. Mlajši Martin sc je priženil v gostilno na Polici št. 44, kjer uspešno vodi gostilno in trgovino. Na Brnadovo kmetijo sc je priženil podjetni Anton Perme s Spodnje Slivnice, ki umno kmetujc in trguje s kmetijskimi in gradbenimi stroji in repromaterialom za kmetijstvo in gradbeništvo.
DOLENČEVI S SPODNJEGA BLATA
Priimek Dolenc, Dolence je razširjen predvsem na Gorenjskem in Notranjskem, tudi na Dolenjskem in drugih slovenskih pokrajinah. Ta priimek so dobivali pred stoletji priseljenci z Dolenjske. Med znanimi Slovenci starejšega rodu so bili Anton Dolenc (1871-1918), doma iz Loža, kapetan bojne ladje v avstroogrski mornarici v Pulju in potopisee; - Metod Dolence (1875-1941), rojen v Vipavi, pravni teoretik in zgodovinar; - Viktor Dolenc (1841-1887), rojen v Senožečah, trgovec in politik; - Rihard Dolenc (1849-1919), rojen v Podbrju na Vipavskem, agronom in direktor kmetijske šole na Slapu in na Grmu; - Ilinko Dolence (1838-1908), rojen na Razdrtem, pisatelj in publicist, ter mnogi mlajši književniki, gospodarstveniki, zdravniki in tehniki.
Prvi s tem priimkom na Blatu je bil Alojzij Dolenc, rojen 1877 v Šentvidu pri Stični, umrl leta 1954 na Zavrtal pri Spodnji Slivnici. Zaposlil se je na železnici: bilje vlakovodja na progi Trst-Pulj. Trst-Udinc-Trbiž. V prvi svetovni vojni je bil na ruski fronti ujet. iz ujetništva seje vrnil leta 1917 v Trst, po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 se je družina - begunka preselila k sorodnikom v Šentvid pri Stični; oče Alojzij je bil invalidsko upokojen. Zaradi nizke pokojnine in številne družine se je leta 1921 zaposlil; dobil je službo prevoznika in dostavljača ter stanovanje v Kolinski tovarni v Ljubljani, kamor se jc družina preselila in ostala štiri leta, koje tovarna zamenjala konjsko vprego z dostavnim avtomobilom. Družina seje preselila v prazno (Šlajpahovo) hišo na Spodnje Blato št. 3, ker je imel oče Alojzij sorodnike Jakličeve (Trontclj) in Jcračevc (Zupančič) na Galini. Odrasli otroci so se vozili dnevno v šole v Ljubljano, mlajši pa so obiskovali ljudsko šolo na Grosupljem. Postopoma so se selili v Ljubljano, starša pa sla ostala na Blatu do leta 1946, nato pa sta živela do Alojzijeve smrti leta 1954 na Zavrhu. Njegova žena Marija Adam, rojena v Kodiku leta 1889, je umrla leta 1977 v Ljubljani. V zakonu seje rodilo deset otrok; dva sta umrla v otroštvu, preživeli pa so:
Štefanija, rojena leta 1905 v Trstu, umrla lela 1985 v Ljubljani; dokončala jc trgovsko akademijo in službovala kot knjigovodkinja; poročena s finančnim inšpektorjem na ministrstvu Ivom Gogalo. Njun sin Bojan (1933) je inženir kemije, zaposlen v Kranju, kjer ima lastno hišo.
Vladimir - Lado, rojen leta 1907 v Trstu, diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani kot inženir kemije. Bil je namestnik glavnega direktorja vodnega gospodarstva Slovenije. Poročen z Nado, hčerko univ. profesorja inž. Friderika Gcrla. Njun sin gradbeni inženir Borut je zaposlen na oddelku za nizke gradnje Državnih železnic Slovenije.
Lidija, rojena 1910 v Trstu, grafična sodelavka v tiskarni Blasnik v Ljubljani, poročena z Janezom Zomerjcm, direktorjem Učiteljske tiskarne (Moškrič); njun sin Janez je inž. strojništva Vojne mornarice s činom polkovnika, nazadnje je bil direktor Smodnišnice v Kamniku; hčerka Janja je trgovska poslovodkinja.
Oskar, rojen 1913 v Trstu, maturiral na trgovski šoli, poslovodja in direktor v pokoju, ustanovitelj podjetja DOM in njegov komercialni direktor, nato direktor predstavništva podjetja Interplet Zagreb v Ljubljani, obenem je zastopal neko ameriško nabavno podjetje v Italiji. Kot delegat Zveznega ministrstva za zunanjo trgovino je organiziral razstave in sejme v 18 evropskih prestolnicah. V ZDA je bil 32-krat, v Kanadi 12-krat, kjer jc uspešno plasiral izdelke domače in umetne obrti. - Na Grosupljem je bil član igralske skupine Gasilskega in Prosvetnega društva; nastopil je v igrah Divji lovce, Veriga, Pri Belem konjičku. Bil je tudi cerkveni pevec, kjer je spoznal svojo poznejšo ženo Karlo Jancžie, Jurčkovo Karlino s Perovcga, s katero seje leta 1937 poročil. V zakonu so se rodili trije sinovi: - Oskar jc diplomirani inženir strojništva, mojster fotografije in svobodni umetnik; oblikuje razne umetniške publikacije in razstave. Poročen je z diplomirano inženirko agronomije Vladimiro, ki je službovala kot analitičarka v podjetjih Žito in limona. Imata sina magistra računalništva Tonija in biologa Darkota. - Andrej (1943) je dovršil srednjo ekonomsko šolo, zdaj je samostojni trgovec v Logatcu. - Zmago (1944) je diplomirani inženir kemije; ima svoje podjetje za kontrolo vode in za dobavo aparatov za kloriranjc vode. Žena Lenka je zaposlena na Uradu za patente. Njegova hči Barbara (roj. 1972) je diplomirana ekonomistka, sin Peter (roj. 1974) pa pravnik.
Darinka, rojena 1918 v Ljubljani, umrla leta 1958 v Kranju, absolventka medicine, poročena z dipl. inž. elektrotehnike; njun sin 'Tirni je dipl. inž. lesarstva.
Zmago, rojen leta 1922 v Ljubljani, absolvent prava, ustreljen leta 1944 v Trstu.
Mira. rojena leta 1924 v Ljubljani, inženirka tkalstva. poročena s Francem Omanom, direktorjem Industrije bombažnih izdelkov v Kranju, odlikovan z redom junaka dela.
Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorila, Dobre.polji- XXIII. 20(14
15
Vera, rojena Icla 1020 v Ljubljani, medicinska sestra v Zdravstvenem domu Tržič, poročena z I. Rožičem, ekonomom zdravstvenega doma. .
DROBNIČEVL SKUBČEVI IZ VELIKE STARE VASI
Na Drobničevi domačiji je več rodov gospodarila družina Skubie, zalo seje na kmetiji ohranilo domače ime Pri Skubcu, K posestvu je spadal tudi mlin in venecijanka. zalo je bil celoten obrat uspešen, družina Skubie pa se je razširila od tod ali iz drugega središča po vaseh širše okolice. S tem priimkom so znani: učitelj in logar v Stični Scbaslijan Skubie, roj. 1764 v Višnji Gori, profesor klasične gimnazije v Ljubljani Anion Skubie iz Paradišča. dekan v Ribnici Anton Skubie. rojen leta 1876 na Pancah, župnik v Logatcu Anton Skubie, rojen leta 1892 na Zgornji Slivnici, inž. agronomije in sadjarski strokovnjak Jože Skubie, rojen leta 1901 na Zgornji Slivnici, višji državni pravni uradnik pri Deželni upravi Slovenije dr. Štefan Skubie, rojen na Polici.
K Skubcu v Staro vas sc je leta 1885 priženil kmečki fant Franc Drobnič (1869-1930) i/ Ponove vasi pri Št. Juriju. K celemu Skubčevemu gruntu je prikupil travnike od brinjske graščine in gozdove od Cerkvenega sklada Stična. Bil je uspešen mlinar. Žagar in kmet ter največji posestnik v občini z okoli 65 ha zemlje. Pred prvo svetovno vojno je bil izvoljen za podžupana, po smrti župana Franca Košaka pa je vodil občino do prvih povojnih volitev leta 1920. Opravljal je zelo odgovorna in neprijetna dela med prvo svetovno vojno, kol so bila: obvezne oddaje pridelkov, živine in surovin za vojsko in preskrbo prebivalstva, podpisovanje vojnih posojil, nameščanje vojske in beguncev, delitev živilskih kart za moko, sladkor in maščobe, delitev podpor za vojne vdove, sirote in invalide. Po splošni oceni sodobnikov je župan dobro in pošleno opravljal svoje naloge.
V zakonu so se rodili Iri hčere in dva sinova.
Helena Drobnič se je poročila s Francem Štrubljem - Mehlelom, posestnikom iz vasi Peč in kasneje županom občine Višnja Gora. Ker ni bilo v zakonu rojenih otrok, sla posvojila Alojzijo Podgoršek, ki se je poročila /. Janezom Dolinškom iz vasi Vino.
Alojzija - Lojzka se je omožila z lesnim trgovcem Prelesnikom iz Zagorice v Dobrepolju; imela sla hišo in skladišče lesa v Ljubljani.
Anica seje poročila s posestnikom in mesarjem Francem .lavornikom ml. z Grosupljega.
Ivan (1891-1949) je študiral medicino na Dunaju in se specializiral za internista. Pred in med drugo vojno je bil predstojnik Zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za Slovenijo in član višje zdravstvene komisije do leta 1945. I.ela 1947 so ga zaprli in obsodili na 27 mesecev zapora. Obenem je skupaj /. bratom Francetom tik pred izpustitvijo ali na poti iz ječe nenadoma preminil.
France (1889-1949) je podedoval celotno Drobničcvo posesl v Veliki Stari vasi št. 16, mlin. žago in gozdove. Med obema vojnama je uspešno trgoval z lesom. Leta 1936 je bil izvoljen za župana občine Grosuplje z občinsko pisarno na Grosupljem. Zato sc je dnevno vozil z doma na Grosuplje ter se vključil v vodilno družbo, ki se je sestajala na občini ali v Rusovi gostilni. Zaradi bližajoče vojne je občina dobivala nove naloge, /lasli zaradi raeionirane prehrane in preskrbe prebivalstva ter zaradi mobilizacijskih priprav. Še težje je bilo županovo delo med drugo svetovno vojno, ludi zalo. ker so se menjavale Iri oblasli: italijanska, nemška, partizanska. Leta 1947 so Franceta zaprli, zaplenili premoženje, družino ulesnili in preselili. Zaradi sumničenja, da se pri Drobniču zbirajo in oskrbujejo stalinistični ilegalci, so Franceta skupaj v bratom Ivanom obsodili na 27 mesecev zapora s prisilnim delom: lik pred izpustitvijo sta oba v ječi ali na poti iz nje nenadoma umrla!?-France je bil poročen z Marijo Jancžič( 1894), Jurčkovo s Perovega. V zakonu so se rodili štirje fantje in dve hčeri: sinova France in Janez sla padla kol domobranca na Turjaku (1043). Jože je trgovski poslovodja v Ljubljani, četrti sin Anton - Tone ima avloprevozništvo na Grosupljem inje
poročen Z Ivano, ki je več let vodila Matični urad na Grosupljem. Hčerka Olga (1919) seje poročila z veterinarjem Lojzom Zupančičem z Lipoglava ter si v Trebnjem ustvarila dom in družino. Njun sin Alojz Zupančič, inž. kemije v Krki. je bil podžupan občine Novo mesto; Janez Zupančič, dr. sc., primarij, otorinolaringolog v KC v Ljubljani; Marjan Zupančič, profesor in namestnik direktorja Arhiva Slovenije v Ljubljani.
Sodba, s katero je bil France Drobnič obsojen leta 1947, je bila s sodbo Vrhovnega sodišča v Beogradu leta 1990 razveljavljena, zaplenjeno premoženje pa sc v postopkih okrajnega sodišča na Grosupljem postopno vrača. Od nekdanjega posestva so dediči prodali travnik v Brinju za zidavo nove šole na Grosupljem.
PRISPEVEK K ZGODOVINI OBČIN GROSUPLJE, ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM, ŠMARJE, RAČNA in SLIVNICA - ŽALNA v letih 1929-1941
Anka Vidovič-Mikluvčič *
V prispevku je le na kratko »risanih nekaj dogodkov iz politično-slrankarskega. kmečko-stanovskega, kulturno-prosvetnega in sindikalnega življenja. Izbrane segmente iz preteklosti smo zaradi boljšega razumevanja tematike skušali povezovati s pomembnimi dogodki v državi in v Sloveniji - tedanji Dravski banovini - in še posebej z okrajem Ljubljana - okolica. Pri tem smo ugotovili, da je nekaj občanov iz obravnavanih občin sodelovalo tudi v odborih organizacij na ravni »kraja ali banovine. Marsikatere podatke in zanimive dogodke smo opustili, skušali pa smo podati rdečo nit - glavni potek dogajanja, ki je zajelo tudi kraje na obravnavanem območju.
NEKAJ PODATKOV O UPRAVNI RAZDELITVI
V okviru upravne razdelitve Dravske banovine, ta je bila ustanovljena na podlagi zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929, so občine, ki jih bomo zajeli v naši obravnavi, sodile v okraj Ljubljana - okolica. Ob tem naj omenimo, da so v obdobju vladanja Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije (JRKD) oziroma Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) z zakonom o občinah z dne 14. marca 1933, ki je veljal za vso državo, in z uredbo o spojitvi občin z dne X. seplembra istega leta polekala v Dravski banovini združevanja malih občin v velike občine, in sicer od prejšnjih 1(169 na 373 občin. Združevanje (komasacijo) občin je oblast utemeljevala s leni, da v dobi gospodarske krize male (kmečke) občine niso sposobne zadostili »gospodarskim in upravnim nalogam in vedno večjim zahtevam.«1 Med take občine je bila po presoji upravne oblasti uvrščena ludi Račna. zato sojo 1933. leta vključili v občino Grosuplje, s čimer so si vlada JNS in lokalni veljaki stranke JRKD-.INS nakopali velik srd tamkaj.šnih prebivalcev. Zlasti še. kei je bila občina v rokah občinskih odbornikov, ki so bili pristaši razpuščene SLS.2 Podobno je bilo tudi z občino Slivnica - Žalna, del občine je bil priključen Grosuplju, del pa občini Višnja Gora.3 Toda v času vlade Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) 1935-1941, koje bila Korošceva SLS v okviru vsedržavne JRZ spet v vladi, so popravljali takšne »krivice« in ponekod znova ustanavljali manjše ali povsem nove občine.
V našo obravnavo bomo lokral zajeli Grosuplje. ŠI. Jurij pri Grosupljem (sedež Staro Apno), Šmarje (sedež Mali Lipoglav). Račno in Slivnico - Žalno. Slednji dve sla bili znova ustanovljeni šele jeseni 1936, namreč veliki občini Grosuplje so odvzeli Veliko Račno, Ilovo Goro, Malo Gabrjc. Malo Račno in Predolc ter oktobra I''36 znova ustanovili občino Račno s sedežem v Veliki Račni. Prav tako so grosupeljski občini odvzeli Spodnjo Slivnico. Veliko in Malo Mlačevo, Zagradec in Boštanj, občini Višnja Gora, ki je sicer sodila v okraj Litija, pa so odvzeli Plešivico, Veliko Loko, Malo Loko in Luče ter prav lako oktobra islega leta ustanovili občino Slivnica - Žalna, sedež je
* 1000 Ljubljana, linlejevu 16, dr. SC. (zgodovina), znanstvena svetnica v pokoju. ' Domoljub, 14 junija 1933, št. 24.
■'Domoljub, 2.1 septembra 1936, št. 39, Hoj za naše občine. Ručnu.
' Krajevni leksikon Dravski' banovine. Ljubljana 1937. Dodatek, str. 613.
bil Lobček.4 Po podatkih Splošnega pregleda Dravske banovine 1. julija 1939 je občina Grosuplje merila 22,58 km2 in štela 1.518 prebivalcev, občina Račna 16,09 km2 in 648 prebivalcev, občina Slivnica - Žalna 29,65 km2 in 1.761 prebivalcev, občina Št. Jurij pri Grosupljem 31,69 km2 in 1.602 prebivalcev ter občina Šmarje pri Ljubljani 29,64 km2 in 2.181 prebivalcev.'' Vse naštete občine so sodile v upravno-politični okraj Ljubljana - okolica in pod okrajno sodišče Ljubljana. V Grosupljem je bil sedež banovinskoga zdravnika in zdravstvene občine, v katero so sodile upravne občine, ki jih obravnava naš prispevek.6
OBDOBJE 1929-1935
Z uvedbo šestojanuarske diktature kralja Aleksandra 1929, ki naj bi v okviru jugoslovanske nacionalne ideje pospešila poliliko državne in nacionale unifikacije, so bile še isti mesec razpuščene politične stranke »z verskim in plemenskim obeležjem«.
V Sloveniji so bile prepovedane naslednje stranke: katoliška Slovenska ljudska stranka (SLS), liberalna Slovenska kmetska stranka (SKS), Pucljevi kmelijei in slovenski del liberalne Samostojne demokratske stranke (SDS), Narodne radikalne stranke (NRS) ter Socialistične stranke Jugoslavije (SSJ). Komunistična stranka Jugoslavije, ki je bila prepovedana že z zakonom o zaščiti javne varnosti in reda v državi avgusta 1921, je še naprej delovala ilegalno, uvedba diktature 1929 pa jc še poostrila zakonodajo proti njej in proti vsem tistim, ki bi se protidržavno delovali.'
Po kratkem političnem zatišju so 8. novembra 1931 potekale volitve v narodno skupščino, potrjena je bila le kandidatna lista Petra Živkoviča. Tisti slovenski liberalci, ki so navdušeno podpirali jugoslovansko nacionalno idejo in se odločno zavzemali za nacionalni unilarizem in državni centralizem, so v svojem tisku močno propagirali izvolitev Živkovičeve lisle, general Peter Živkovič je bil namreč tedaj gonilna sila kraljeve diktature. Med drugim je slovenski liberalno-unitarni tisk pisal, da zdaj ne poteka več volilni boj med strankami, temveč gre za nekakšen plebiscit, »za mogočen narodni pokret«, ki naj zbriše vse dosedanje politične razprtije, zato so vabili vse Slovence, naj se v največjem številu udeležijo skupščinskih volitev. Toda privržence razpuščene SLS je zelo prizadela oblastna razpustitev stranke in mladinske telovadne organizacije Orel decembra 1929. nasploh pa pospešen proces unifikacije države, zato so bili toliko bolj nasprotni Živkovičevi kandidatni lisli, kar seje zaznavalo v ilegalnem propagiranju SLS za volilno abstinenco." Ker nimamo podatkov, kako so se opredelili volilni upravičenci v obravnavanih občinah, bomo navedli volilne rezultate za okraj Ljubljana - okolica, ki posredno ludi odsvitajo politično razpoloženje prebivalstva širše grosupeljske kotline. Volilnih upravičencev jc bilo 19.099, volilo jih 10.551 ali 55.04%, nekaj več kot polovico. Največ glasov je dobil na Živkovičevi listi Albin Koman, posestnik v Vižmar jih, ki je postal poslanec JNS tega okraja. Čeprav je liberalno-unitarni tisk pisal, da je »zmagala narodna sloga«,"1 se je v številu oddanih volilnih glasov pokazala očitna abstinenca tudi v obravnavanih občinah.
4 Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937, sir. 613. 3 Splošni pregled Dravske banovine. Ljubljana 1939, sir. III. " Splošni pregled Dravske banovine. Ljubljana 1939, str. 44.
7 Dr. Miroslav Vasic, Revolucionarni omladinski pokret u Jugoslaviji 1929-1941. godine. Beograd, 1977, str. 23, 24.
* Bojan Godeša, Ervin Dolenc, Izgubljeni spomini na Anionu Korošcu. Iz zapuščine Ivana Ahčina. Ljubljana 1999, str. HO.
''Jutro, 10. novembra 1931, št. 260.
"' Slovenski narod, 9. novembra 1931, št. 255.
Ko se je maja 1932 ustanovila vsedržavna stranka Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija (JRKD), ki se je na kongresu julija 1933 preimenovala V Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), se je junija 1932 ustanovil v Ljubljani njen banovinski odbor. V času priprav na ustanovitev banovinskoga vodstva JRKD se je ustanovila 14. februarja 1932 strankina organizacija za okraj Ljubljana - okolica, za blagajnika okrajnega odbora je bil izvoljen državni uradnk iz Grosupljega Ivan Rus ml." V prvi polovici aprila se je ustanovila tudi krajevna organizacija v občini Račna.12
Krajevne organizacije JRKD so nastajale še v Grosupljem, Šmarju. Št. Juriju in Slivnici -Žalni, kot tudi v drugih občinah okraja Ljubljana - okolica. Od tedanjih 37 občin v okraju je imelo krajevno organizacijo JRKD 33 občin s skupaj dva tisoč člani. Na skupščini JRKD. ki je potekala za Ljubljano - okolico v začetku maja 1932, je z blagajniškim poročilom seznanil udeležence že omenjeni Ivan Rus ml. V izvoljenem okrajnem odboru .IRKI) Ljubljana - okolica sla zastopala krajevne organizacije Grosuplje, Račno, Šmarje, Št, Jurij in Slivnico - Žalno gostilničar in posestnik Ivan Rus st. iz Grosupljega ler posestnik Jakob Pcrovšck iz Šmarja. Poleg lega je bil Ivan Rus st. izvoljen tudi za delegala za banovinsko skupščino JRKD, ki je potekala v začetku junija istega leta.13 Ne gre tudi prezreli, da je Kmetski list. liberalno glasilo Pucljevih kmetijcev, maja 1936 ob sedemdesetletnici Ivana Rusa st. obeležil njegov jubilej s sliko in spominskim zapisom. Med drugim je navedeno, da je posestnik, gostilničar in veletrgovec I. Rus »eden najuglednejših veljakov na Dolenjskem«.1''
Zanimive so bile tudi občinske volitve 15. oktobra 1933, katerih seje udeležila tudi opozicijska SLS. Spremljali bomo volitve le treh občin, ker sta bili Račna in Žalna - Slivnica, kot smo že omenili, leta 1933 vključeni delno v občino Grosuplje delno v Višnjo Goro. V Grosupljem je bilo volilnih upravičencev 858, volilne glasove jih je oddalo 590. Z veliko večino 420 glasov je bil izvoljen iz vrst JNS Alojzij Žitnik, iz opozicijskih vrst pa Miha Adamič, ki je dobil 170 glasov. V Šmarju je bilo volilnih upravičencev 597, volitev se je udeležilo 453 volileev, na listi JNS je dobil Jože Škerjanc 231 glasov, na opozicijski listi pa Anion Škerjanc 222 glasov. Značilno je, da je v Šmarju zmagala JNS z zelo tesnim volilnim rezultatom. V Št. Juriju jc bilo volilnih upravičencev 487. volilo jih je 343, na listi JNS je dobil Alojzij Goršič 199 glasov, na opozicijski listi pa Josip Perme 144 glasov.15 Volitve so pokazale, da je bila opozicija v vrstah Koroščeve SLS tudi v teh občinah zelo trdoživa, navkjub hudi vladni agitaciji in oblastnemu pritisku tudi na lokalni ravni.
Z oblastnim razpustom katoliške moške Orlovske in ženske Orliškc telovadne organizacije na podlagi zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije 5. decembra 1929 so živahno delovala sokolska društva, med njimi zlasti v Grosupljem.
Tudi na tem območju se jc libeialno-unitarno usmerjena kmečka mladina v okviru jugoslovanske nacionalne ideje vključevala v prosvetno-kultumo organizacijo Zveza kmečkih fantov in deklet (ZKITD). Mreža krajevnih društev - Društva kmečkih fantov in deklet (DKFD) - seje v obdobju vladavine JRKD-JNS uspešno širila, ker so še posebej podpirali državni Sokol in pa stranko JRKD oziroma JNS. Leta 1934 je bilo DKFiD ustanovljeno v Št. Juriju, delovalo pa je tudi v Velikih I ipljenih. DKFID v Št. Juriju je zajemala Malo vas, Podgorico. Bičje, Udje, Rogatec. Medvedico in Pece. Imeli so tudi dramsko skupino, s katero je sodelovalo tamkajšnje učiteljstvo. Društvo DKI d) v Velikih I.ipljenih je bilo organizacijsko lesno povezano z DKFiD V Škocjanu pri Turjaku pa ludi s Sokolom, Obe društvi tako v Št. Juriju kol v Velikih Lipljenih sta organizacijsko sodili v ljubljansko
Domovina, IS. februarja 1932, šl. S. Domovina, 14. aprilu 1932, št. 16. Domovina, 12. maja 1932, šl. 20. Kmetski lisi, 0. maja 1930, št. 19. Slovenski narod, 16. oktobru 1933, št. 236.
okrožje, sicer pa so večkrat sodelovali z Društvom kmečkih fantov in deklet v sosednjih Žclimljah. Škocjanu pri Turjaku, Višnji Gori in Ponikvah.16
Nekdanji privrženci Pucljcve Samostojne kmetske stranke so se vključevali v novo kmcčko-sla-novsko organizacijo Zvezo slovenskih kmetov, ki sc je ustanovila 4. septembra 1932 v Ljubljani.17 Zavzemala se je za združitev vseh slovenskih kmetov, ki naj bi podpirali nacionalni solidarizem, pri čemer naj bi si kmelje izborili več vpliva pri upravno-državnih in gospodarskih zadevah. Decembra 1934 se je ustanovil njen pododbor za Ljubljano - okolico. Med odborniki so bili tudi Jakob 1'erovšek iz Šmarja in Jožko Goršič iz Grosupljega.ls
Ne gre prezreti, daje tudi kraje naših občin zajelo v prvi polovici tridesetih let živahno bojevniško gibanje - Združenje borcev Jugoslavije (Boj), ki je združevalo tako liberalno kol katoliško usmerjeno članstvo okrog dveh glasil Bojevnik (1931-1936) in Prelom (1934-1935). Vključevali so sc nekdanji vojni prostovoljci, vojni invalidi, rezervni oficirji, bojevniki in četniki. Gibanje, ki je bilo privrženo kraljevi šestojanuarski deklaraciji, je zavračalo stare stranke in glede na vse globljo gospodarsko in moralno krizo obsojalo gospodarsko propadanje ter si prizadevalo za »sanacijo morale«, prenovo človeka in za načrtno gospodarstvo. V Grosupljem je potekalo zborovanje bojevnikov 29. aprila 1934 ob prisotnosti 200 oseb. Govoril je Martin Zupančič, gozdar iz Stranske vasi pri Grosupljem, iz Ljubljane pa Andrej Šifrer (tudi Šifrar) ter kapelan v pokoju Artur Šlurm. Zupančič je orisal težak socialni položaj kmetov, delavcev in obrtnikov. Šifrer je govoril o zahtevah bojevnikov, med drugim tudi o uvedbi kmečkega stanovskega zaslopstva in o nujnosti ustanovitve kmetijske zbornice, Šturm pa je razlagal udeležencem prednosti stanovskega zastopstva pred strankarsko politiko in parlamentarizmom. Še istega dne so ustanovili krajevno organizacijo Boja v Grosupljem. Njen predsednik je postal Martin Zupančič. Poročevalec je v Prelomu zapisal, da sc je ideja Boja »trdno zasidrala« v Grosupljem in okolici.1''
V Št. Juriju je bilo na ustanovnem občnem zboru 12. avgusta 1934 prisotnih 150 mož in fantov. Govoril je delegat osrednjega izvršnega odbora »Boja« Hrle Gombač iz Ljubljane, v imenu grosupeljske organizacije pa sta govorila Dular in Marlin Zupančič. Oba sta poudarjala potrebo po uvajanju načrtnega gospodarstva.2"
Zupančič je bil za člana osrednjega odbora Združenja borcev Jugoslavije (Boj) izvoljen na zboru delegatov 5. decembra 1934 v Ljubljani.21 Tudi na Sp. Slivnici so imeli zborovanje sredi junija istega leta. Za govornika je bil določen Erlc Gombač.22
Petega maja 1935 so potekale v državi skupščinske volitve. Tudi v okraju Ljubljana - okolica so nastopale štiri liste, in sicer vladna Bogoljuba Jcvliea, lista dr. Vlatka Mačka, lista Božidarja Maksimoviča in lista Dimitrija Ljoliča. Žal nimamo podalkov o volitvah v obravnavanih občinah, sodimo pa, da so volilni glasovi teh občin prispevali tudi k rezulatom volitev v ljubljanskem okraju. Po Jutru, glasilu JNS, je bilo v okraju 20.729 volilnih upravičencev,23 a glasovalo jih je le 8.757, kar pomeni, da so sc privrženci opozicijske Slovenske ljudske stranke vzdržali volitev. Največ glasov.
'* Vekoslav Štampar, Kmečka mladina na Dolenjskem. Zbornik 1'ot kmečkega ljudstva v OF. '/.brala in uredila Drugo Košmiij in Janko l.išku. Ljubljana 1986, str. 196, 212. 213.
17 Več o tem glej Anka Vidovič-Miklavčič, Zveza slovenskih kmetov v letih 1932-1935. Zgodovinski časopis, Ljubljanu. 43. 1989, št. 4, sir. 555 569.
" Kmetski lisi, 2. januarju 1935, šl. L Prelom, 3. maja 1934, št. 16.
2(1 Prelom, 30. avgustu 1934, št. 33, dihanje Hoja.
21 Bojevnik, 15. decembra 1934, šl. 11-12.
22 Prelom, 14. junija 1934, št. 22. 2J Jutro, 7. maja 1935, št. 104 a.
8,315, je dobil dr. Drago Marušič oziroma njegov namestnik dr. Stanko Hočevar na Jevličevi listi. Druge lisle so jih dobile znatno manj, tako Ljotičcva 232 glasov, opozicijska Mačkova lista (Jože Dolenc) 109 in Maksimovičeva 21.21 Kandidat na Ljotičcvi lisli za obravnavani okraj je bil že omenjeni Martin Zupančič iz Stranske vasi, ki je kandidiral tudi v črnomcljskem okraju.2S
OBDOIUI- 1935-1941
Po volitvah je kmalu sledil politični zasuk. Po padcu Jcvličeve vlade, s katerim je bila JNS pahnjena v opozicijo, se je 24. junija 1935 oblikovala nova, Slojadinovičeva vlada in dr. Korošec jc poslal notranji minister. Poleti 1935 se je snovala nova vsedržavna Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), v katero je pristopila tudi Koroščeva Slovenska ljudska Stranka. V Dravski banovini so se začele pozno poleti in jeseni 1935 ustanavljati krajevne in okrajne organizacije JRZ. Minister dr. Miha Krek je 23. septembra 1935 sklical v Ljubljani sestanek, ki se gaje udeležilo že 100 funkcionarjev, pripravljalnih in že ustanovljenih krajevnih organizacij JRZ iz okraja Ljubljana - okolica. Krek jc na sestanku poudaril, da so organizacije JRZ v tem okraju skoraj že povsod ustanovljene.2'' Bržkone sta bili mišljeni tudi krajevni organizaciji JRZ v občinah Št. Jurij in Grosuplje, kije tedaj še zajemala, kot smo že povedali, tudi nekdanjo občino Račno in deloma Slivnico - Žalno. Predsednik grosupeljske JRZ je bil Anton Adamič. V Šmarju se je ustanovila krajevna JRZ 17. oktobra istega leta. Odbor so sestavljali predsednik Anton Škcrjanc iz Šmarja, podpredsednik Jožef Mehle s Cikave, tajnik Alojzij Irbežar z Malega Vrha in blagajnik Franc Zaviršck s Sapa.27 Ko se je sredi decembra 1937 ustanovil politični Klub železničarjev JRZ za Dravsko banovino, se je Klubova podružnica ustanovila tudi v Grosupljem. Vendar se je podružnica proti koncu leta 194(1 ali v začetku 1941 razpustila in njeno članstvo se je priključilo bodisi podružnici Ljubljana podružnici Ribnica.2" Decembra 1936 je obnovila svoje delovanje tudi Kmečka zveza (KZ), ki je združevala katoliško opredeljeno kmečko prebivalstvo v kmečko-stanovsko organizacijo. Svoje krajevne organizacije bodisi v občinah ali župnijah jc krovna Kmečka zveza s sedežem v Ljubljani pospešeno širila v letih 1936 1930. Že spomladi 1936 so se ustanovile v obravnavanem območju kar tri krajevne KZ. in sicer v Šmarju v prvi polovici maja, v Grosupljem 7. junija, v Št. Juriju 14. juni-ja.29 Slednjo je vodil predsednik Anton Bcdenčič, njegov namestnik pa jc bil Jože (Josip) Pernic. V Račni (v župniji Kopanj) in v občini Slivnica - Žalna so ustanovili krajevno K/, februarja 1939.30 Ob tem naj še navedemo, da je Žalna slovela po čebelarski podružnici, ki jc bila »ena najbolj delavnih na Dolenjskem« inje imela 20 članov.11
24 Slovenski narod. 0. maja 1925. št. 102.
25 Jutro, 23. aprila 1935, št. 10.
26 Slovenec, 24. septembra 1935, št. 219 a.
27 Slovenec, 31. oktobra 1935, št. 251 a. Dravski » Vldovič-Miklavčič Anka, Klub železničarjev Jugoslovanske radikalne „jednu , (JRZ)
banovini, Zgodovinski časopis, Ljubljana, 51, 1997, st. 1. str. 68. nsoo/19-■«> AMv Republike suLme. Han 10-2, fosc. 19401-2180011937; prav tum, ja, 10601-1250011
" »Anka Vtdovtč-Mtkluvčtč, Kmečko stanovsko gtbanje v klenkalnem tabtnu na Slovenskem v lenb 1935-1941 Rev,,,, lioree. Ljubljana, 42, januar 1990. str. SO. 88, 89, 124. 13). " Domoljub. IS. januarja 1939 št. 3.
Kmečka zve/a. kije Sprva veljala za organizacijo kmečkih posestnikov, je proti koncu tridesetih let prerasla v množično organizacijo slovenskih kmetov, ki je vključevala tudi kmečki proletariat. kmečke žene in kmečko mladino. Kmečka zveza je posvetila posebno pozornost graditvi »skupnosti kmečkega stanu«.32 Mladinska kmečka zveza (MK/.) je imela svojo krajevno organizacijo v Grosupljem in v Šmarju - v obeh sta delovala le fantovska odseka - v Račni pa fantovski in dekliški odsek.33 Mladinska kmečka zveza, ki si je prizadevala zajeziti odhod mladine s kmečke grude, je svoje člane pospešeno strokovno usposabljala za sodobno kmečko gospodarstvo, s čimer naj bi dvignili agrarno proizvodnjo.31 Skupaj s Kmečko zvezo in Zvezo absolventov kmetijskih šol so poskrbeli ludi za utrditev kmečkega zadružništva. Kmečka zveza in Mladinska kmečka zveza sla si posebej prizadevali pritegniti slovenske kmete k sodelovanju pri družbenih reformah v smislu graditve stanovske družbe.35
Volilni boj v času občinskih volitev 1936 in 1937 je potekal tudi v obravnavanih občinah v ozračju hudih strankarskih nasprotij med vladno stranko JRZ in opozicijo JNS, ki je še z drugimi političnimi skupinami propagirala t. i. gospodarsko listo. Hoj za prevzem oblasti v občinskih odborih je bil toliko odločnejši, saj so v njih še vedno sedeli prejšnji privrženci unitarne JNS.
Predvolilni shod vladne JRZ, na katerega so bili vabljeni člani »od Škofljice do Škocjana in od Krke do Police, Višnje Gore in Št. Jurija«,3'' je potekal 4. oktobra 1936 v prostorih nekdanje dr. Kosove tovarne v Grosupljem, kjer se je zbralo »veliko šlevilo kmečkih mož in fantov«. Politike: ministra dr. Miha Kreka, dr. Franca Smodeja in dr. Miloša Stareta, ki so prišli iz Ljubljane, jc pozdravil predsednik krajevne organizacije JRZ Anion Adamič. Krek je v govoru poudaril, da so občinske volitve pomembna zareza v upravno-poliličnem življenju vsake občine in izrazil prepričanje v zmago liste JRZ.37
Še pred občinskimi volitvami sta 3. oktobra 1936 prišla na priložnostni obisk dva ugledna člana banovinskega vodstva JRZ, in sicer dr. Anton Korošec v spremstvu bana dr. Marka Natlačena in njegove družine. Ogledali so si kulturne spomenike v Škoejanu pri Turjaku in obiskali tamkajšnjega župnika, nato pa odšli v Št. Jurij ter v Ponovo vas k Jožetu (Josipu) PeimetU, predsedniku krajevne organizacije JRZ in nekdanjemu županu. Vendar jc bil Pcrme zdoma, ker je nadzoroval »preložitev banovinske ceste Grosuplje - Zdcnska vas«. Poročevalec je še zapisal, da je vaščanc obisk dr. Korošca »močno razveselil«.31*
V občini Grosuplje so občinske volitve 25. oktobra 1936 odložili zaradi prekomasacije, se pravi ustanovitve oziroma obnovitve dveh občin, in sicer Račne in Slivnice - Žalne. Ob tem je katoliški Domoljub, tedaj podeželsko glasilo JRZ. zapisal, da bo z obnovitvijo občin »ustreženo ljudski volji, ki zahteva, da se za vedno odkriža nadvlade grosupeljskih mogotcev. Je pa tudi res, da sedanji občinski odbor na gospodarskem polju ni izpolnil svojih obljub«. Zlasti so se v Domoljubovi notici pritoževali, da niso gradili ceste in javne naprave, saj so prav pred občinskimi volitvami oktobra
n Več o KZ glej Anka Vidovič-Miklvuvčič, Kmečko stanovsko gibanje v klerikalnem taboru na Slovenskem 1935-1941. Borec, 42, 1990, št. I, str. 70-143.
" Orač, glasilo Kmečke zveze, zbrani podatki iz let 1937-1939; Veslnik za organizacijsku vprašanja, april 1941, šl. 4.
34 Več o M KZ glej Anka Vidovič-Miklavčič, Ustanovitev in razvoj Mladinske kmečke zveze (MKZj v okrajih Dravske banovine. Kronika, Ljubljana, 41, 1993, št. 1, str. 5-14. " Primerjaj Domoljub. 5. avgustu 1930, št. 32. "' Domoljub, 30. septembru 1930, št. 40, Velik shod na Grosupljem. u 1'onedeljski Slovenec, 5. oktobru 1930, št. 40. '"Domoljub, 14. oktobra 1930, št. 42. str. 053.
Zbornik občin (irosiiplji-, Ivančna (iorica. Dohirpoljc XXIII, 21)04
23
1933 krajevni veljaki iz vrsi JNS obljubljali novo eeslo, ki bo povezovala Gatino z vasjo Blato. »Čeprav je eesla nujno potrebna«, je zapisal Domoljub, »je do danes še-ni«.w
Pač pa so potekale volitve 25. oktobra 1936 v občinah Šmarje in Št. Jurij. V Šmarju je bilo 629 volilnih upravičencev, volilo jih je 451 (71.7%), zmagala je kandidatna lista JRZ s 381 glasovi in 17 odborniki proti skupni opoziciji, ki je dobila 7(1 glasov in 1 odbornika. V Št. Juriju je bilo 474 volilnih upravičencev, volilo jih je 382 (80.5%). JRZ je dobila 286 volilnih glasov in 17 odbornikov, skupna opozicija pa 96 glasov in I odbornika.4" Naslednjih občinskih volitev 6. decembra 1936 so se udeležile ludi občine Grosuplje, Račna in Slivnica - Žalna. Kot je bilo že zapisano, prebivalci Grosupljega, tisti, ki so bili v taboru JRZ, niso bili zadovoljni s starim občinskim odborom iz vrst JNS in banska uprava je razrešila župana Alojza Žitnika in hkrati tudi prejšnji občinski odbor. Ta je bil leta 1933, v času vladavine JNS, kot je zapisal Domoljub, »izvoljen z nasiljem in proti volji ljudstva«. Domoljub je v notici tudi zapisal, da so slabo gospodarili z denarjem in da bo novi občinski odbor zahteval odgovor, »kako in kje se je ta denar porabil«. Za nove volitve sta bili postavljeni dve listi, in sicer lista JRZ in skupna opozicijska lista. Slednjo je Domoljub označil, da je lista »vseh barv, prava podoba sračjega gnezda...To listo tvoriji v znatni meri stari odborniki, ki niso v treh letih pridobili nobenih zaslug za občino... Ko je bila na vladi JNS, bi naši magnati lahko kaj storili, pa niso«. Zapletene občinske zadeve v Grosupljem je s stališča privržencev jugoslovanskega nacionalizma zagovarjalo unitarno glasilo Jutro. Domoljub pa je še v drugih člankih razkril, da so obstajale v Grosupljem med enim in drugim volilnim taborom velike razprtije.41 Sicer pa je komentar Domoljuba dobro ponazarjal tedanje politične napetosti med »liberalci« in »klerikalci« za prevlado v tej občini. V ta sklop sodi tudi daljši spor o slabem vodenju in gospodarjenju v gasilski četi v Grosupljem.42 Na občinskih volitvah decembra 1936 so v Grosupljem opozicijsko listo premagali privrženci JRZ in zmagal je kandidat Franc Drobnič iz Velike Stare vasi.41 Volilnih upravičencev je bilo 519, volilo jih jc 350 (67.4%), JRZ je dobila 274 glasov in 17 odbornikov, skupna opozicija je dobila 76 glasov in 1 odbornika.'14 Tudi v novi obnovljeni in razširjeni občini Slivnica - Žalna so prevladovali privrženci Koroščeve JRZ. ki je šla na občinske volitve s kandidatno listo Jožeta Kastclica. Občani so zlasti zamerili »najbolj zagrizenim« nasprotnikom JRZ, ki so bili iz vrst gostilničarjev, trgovcev in obrtnikov. »Če bi imeli ti ljudje vsaj malo uvidevnosti, bi gotovo ne delali proti interesom ljudstva, od katerega živijo. In to si bodo naši ljudje zapomnili!« je pribil Domoljub.'15 V občini je bilo volilnih upravičencev 510, volilo jih je 372 (73%), JRZ je dobila 277 glasov in 17 odbornikov, skupna opozicija pa 95 glasov in 1 odbornika. V občini Račna je bilo 224 volilnih upravičencev, volilo jih je 157 (70%), enotna lista JRZ je dobila vseh 157 glasov in 18 odbornikov.4'' V vseh teh občinah je sicer prepričljivo zmagala JRZ, vendar je bila dovolj opazna tudi volilna abstinenca nasprotnikov vladavine JRZ. Julija 1935 so po zaslugi notranjega ministra dr. Antona Korošca obnovili februarja 1933 oblastno razpuščeno krovno Prosvetno zvezo in z njo tudi katoliška prosvetna društva in organizacije v župnijah. V dekaniji Šmarje pri Ljubljani so znova Oživljena prosvetna društva obnovila svoje delovanje v Grosupljem, Št. Juriju z godbenim in dra-
Domoljub, 30. septembra 1936, št. 40, Roj za naše občine, Grosuplje. 40 Domoljub, 28. oktobra 1936, št. 44, Fronta slovenskega ljudstva. Okraj Ljubljanu - okolica. " Domoljub. 7. oktobra 1936, št. 41, sir. 635, Roj ta naše občine, Grosuplje.
42 Primerjaj Domoljub, 23. septembra 1936. št. 39, Roj za naše občine, Grosuplje; prav lam, 7. oktobra 1937, št. 41.
43 Domoljub, 2. decembra 1936, št. 49, str. 762, Grosuplje.
44 Domoljub, 10. decembra 1936, št. 50, Roj smo častno dobojevali. 4> Domoljub, 2. decembra 1936, št. 49, str, 761-762, Žalna - Slivnica. 4" Domoljub, 10. decembra 1936, št. 50.
matičnim odsekom, na Kopanju v občini Račna Z dramatičnim in knjižničnim odsekom, v Šmarju s knjižničnim, pevskim in dramatičnim odsekom, obnovilo pa se je tudi prosvetno društvo v Žalni.47 Namesto prejšnje telovadne organizaeje Orel so se od leta 1937-1939 ustanavljali fantovski odseki in dekliški krožki. Fantovski odseki so delovali v Šmarju, Žalni in Št. Juriju pri Grosupljem, organizacijsko pa so spadali v stisko okrožje.4" Prosvetna društva so začela živahno delovati, kot primer naj navedemo Šmarje, kjer so že kmalu po obnovitvi društva za 211. oktober 1935 načrtovali izvedbo veseloigre »Ženitcv« in šaljivega prizora »Major in njegov sluga«.4'' V Št. Juriju pa so v nedeljo 21. junija 1936 imeli veliko slovesnost. Praznovali so 25-letnieo ustanovitve Katoliškega prosvetnega društva, zalo so dobile vse vasi s postavljenimi mlaji in slavoloki praznični značaj. Pozornost so v sprevodu vzbujali konjeniki iz vseh vasi v narodnih nošah, kolesarji, člani gasilskih društev iz Šl. Jurija in iz Ponove vasi. Iz Ljubljane so prišli ban dr. Marko Natlačen, trnovski župnik Franc S. Finžgar in okrajni načelnik Franjo Maršič. Zbrane so pozdravili Josip Perme, predsednik krajevne JRZ, in Perme ml., član krajevnega vodstva Fantovskega odseka, predsednik Prosvetnega društva Anton Bcdenčič, načelnik Gasilskega društva Goršič in šolski upravitelj Trobiš. Po cerkvenih obredih so blagoslovili novo društveno zastavo, ki jo je vzorno izvezla Skubičeva iz Grosupljega. »Društveni kum« je bil ban dr. Natlačen, »kumica« pa Anica Gale, učiteljica v Št. Juriju in agilna članica tamkajšnjega Prosvetnega društva. Trnovski župnik Finžgar je v govoru poudaril pomen in vlogo prosvetno-kulturncga dela v župniji. Po popoldanski akademiji v društvenem domu so si gostje - udeleženci proslave ogledali Županovo jamo na Taboru.50 Prosvetno delo v društvih so obravnavali na vsakoletnem občnem zboru. Tako npr. je bila v Št. Juriju njihova dejavnost predstavljena na občnem zboru 27. septembra 1936, katerega seje udeležil tudi zastopnik krovne Prosvetne zveze dr. Karel Capuder iz Ljubljane. Po pozdravnem govoru predsednika Prosvetnega društva Antona Bedenčiea je dr. Capuder govoril o vlogi katoliške prosvete, odborniki pa so poročali o delu odsekov. Izvolili so stari odbor, popoldne pa je bila kolesarska tekma. Najboljši so bili Franc Kocman, Jože Kraljic in Ciril Mchle.51 Jeseni 1937 je dramski odsek omenjenega društva predstavil dramo »Stilmondski župan«.52 Tudi v Grosupljem so jeseni 1935 že načrtovali ureditev knjižnice, poživitev pevskega zbora in uvedbo rednih predavanj, toda delo ni takoj steklo, kot bi želeli.51 Šele leta 1939 je delovanje Prosvetnega društva v Grosupljem imelo vidnejše uspehe. Po dolgih letih so člani dramskega odseka konec avgusta pripravljali Vombergarjevo kmečko komedijo v treh dejanjih »Voda«. Predstava naj bi bila uprizorjena na prostem, in sicer na dvorišču veleposestnika Košaka.5'1 Grosupeljski društveniki so si uspešno uredili svojo knjižnico, tudi v letu 1940 je bil še nadalje dejaven Dramski odsek, ki se je pripravljal za predpustne prireditve. Živahno je deloval dekliški krožek, medtem koje vodstvo društva tamkajšnje mladeniče vabilo, naj pomnožijo Fantovski odsek in se v dejavnosti zgledujejo po dekletih.55
Tako kot po vsej Dravski banovini so se tudi na obravnavanem območju vrstili članski sestanki krajevnih organizacij JRZ in JNS, ki so potekali v znamenju volilnega boja za skupščinske volitve
47 Društveni koledarček Prosvetne zveze za leto 1940, str. 62.
K Društveni koledur Z.veze fantovskih odsekov. Ljubljana 1939, sir. 65.
4,1 Domoljub, 16. oktobra 1935, šl. 42, sir. 550.
50 Vestnik Prosvetnih zvez v Ljubljani in v Mariboru, muj-junij 1936, št. 5-6, str. 39; prav tam, julij-avgust 1936, št. 7-8, str. 54.
" Domoljub, 7. oktobra 1936, št. 41. Iz naših društev. Št, Jurij pri Grosupljem. " Domoljub, 9. decembru 1937, št. 49. Iz naših društev. " Domoljub, 23. oktobra 1935, št. 43, str. 565. * Domoljub, 17. avgusta 1939, št. 33, str. 13. ,} Domoljub, 10. januarja 1940, št. 2, str. 12.
/Inirnik ohfin Grosuplje, Ivanćna Gorica, IJohrepoljc XXIII, 2(1(14
25
11. decembra 1938. Omenili bomo posebej železničarje, privržence vladne iIV/. in člane Kluba železničarjev JRZ v Grosupljem. Sestanek je potekal 2(1. novembra I93tfv gostilni pri Tišlerju, udeležba je bila kar precejšnja, navzoči so bili železničarji s postaj na območju od Ljubljane - Dolenjski kolodvor do Stične. Govorila sta kandidata na listi JRZ za Ljubljano - okolico, in sicer Pavle Masič, predsednik Kluba železničarjev JRZ za ljubljansko železniško direkcijo, in Rudolf Smersu, predsednik Mladine JRZ za Dravsko banovino. Oba sla v govoru med drugim pozivala železničarje, naj volijo listo JRZ.5'' Dober mesce pred skupščinskimi volitvami, 7. novembra je dr. Anton Korošce v okviru predvolilnega gibanja na »agilacijskem polovnaju«. kot je zapisal dnevnik Slovenec, obiskal tudi Grosuplje. Volilni zbor jc potekal dokaj slavnostno. Že na meji grosupeljske občine so dr. Korošca pozdravili kolesarji iz vrsl Mladine JRZ na čelu z Milanom Žitnikom. V Grosupljem so ga sprejeli župan Franc Drobnič. podpredsednik JRZ Anion Adamič, oktobra 1936 izvoljeni župan v Št. Juriju Josip Permc. več županov iz sosednjih občin ter drugi predstavniki gospodarskega in prosvetno-kulturnega življenja s širšega območja. Dr. Korošca sta spremljala iz Ljubljane dva kandidata na listi JRZ. m sicer dr. Miloš Stare in že omenjeni Rudolf Smersu. Poleg teh so dr. Kojošca spremljali tudi predstavniki ljubljanskih kulturnih in znanstvenih ustanov, med njimi naj omenimo samo uglednega zgodovinarja dr. Milka Kosa, tedanjega kustosu Narodnega muzeja v Ljubljani in kasnejšega rektorja ljubljanske univerze, ter Pavla Golio, dramaturga ljubljanskega gledališča, ter okrajnega načelnika dr. Franja Maršiča.57
Za ilustracijo dogajanja bomo povzeli poročilo iz Slovenca. V slavnostnem sprevodu, ki jc spremljal goste na zborovanje, so bili na čelu konjeniki v narodnih nošah, za njimi kmečki vozovi, okrašeni z zelenjem in jugoslovanskimi zastavami, številni kolesarji in več avtomobilov. Udeleženci so v/klikali narodnemu voditelju dr. Korošcu, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in Jugoslaviji. Številni udeleženci so napolnili dvorano, veliko jih je ostalo zunaj, zato so govor dr. Korošca poslušali po zvočniku. Dr. Korošec je v govoru pojasnjeval notranje- in zunanjepolitični položaj države, pri čemer je nanizal uspehe triletne vladavine JRZ.58
Istega dne. kot je potekalo pravkar opisano volilno zborovanje JRZ, je bil v Grosupljem ludi volilni shod JNS, ki ga je priredil senator Ivan Pucelj. zastopnik Zveze slovenskih kmetov in član vodstva stranke JNS. Po poročilu Domoljuba se ga jc udeležilo le malo njegovih privržencev. Domoljub je Puelju očital, da je pozabil govoriti o nepravilnostih, ko jc bil še v vladi JNS, s svojim političnim delovanjem pa je prispeval, ..da so državo spravili na rob propada, da je našim kmečkim domovom že boben pel. daje bil delavec brez dela in kruha«, nič bolje da se ni godilo obrtnikom in trgovcem. Ob tem je Domoljub zatrdil, da bo na decembrskih skupščinskih volitvah večina občanov volila dr. Korošca.5"
Res so se obravnavane občine pri skupščinskih volitvah II. decembra 1938 opredelile večinoma za stranko JRZ. V Grosupljem je bilo 456 volilnih upravičencev, volilo jih je 336, od tega 296 za Koroščcvo JRZ. 40 glasov pa /a skupno opozicijsko listo dr. Vlatka Mačka. V občini Račna jc bilo 188 volilnih upravičencev, volilo jih je 166. od Ich so dali 165 glasov za JRZ. samo en -las pa jc dobila Mačkova lista. V občini Slivnica - Žalna jc bilo vpisanih v volilni imenik 473 občanov, volilo jih jc 397, JRZ je dobila 375, skupna opozicija jc dobila 22 glasov, od tega 20 JNS in socialna demokracija. Največ volilnih upravičencev jc bilo v občini Šmarje, m sicer 622, od teh jih je volilo 454, za JRZ 408. /a opozicijo 46, in sicer 6 i/ visi kiščanskih socialistov, 22 izvrši slovenskih mač-kovcev in 18 iz vrst JNS in Socialne demokracije. V občini Št. Jurij jc bilo 470 volilnih upravičencev,
Slovenec, is. novembra 1938, it 266;prav tam, 24. novembru 1938 št- 271. Slovenec, poncdcljskl, 28. novembra 19.18, šl. 48. Prav lam.
Domoljub. 7. decembru 19.18, \t. 49.
glasovalo jih jc 360, za listo JRZ 3()X in za opozicijo 52. Za razliko od drugih občin so jo sestavljale samo JNS in privrženci Socialne demokracije, ne pa tudi Krščanski socialisti, slovenski mačkovci in komunisti. Zelo slabo se je v okraju Ljubljana - okolica odrezala Ljotičcva lista, še posebej v obravnavanih občinah, saj ni dobila nobenega glasu, četudi je iz občine Grosuplje kandidaral na Ljotičevi listi že omenjeni Martin Zupančič/'"
Ustavimo se še pri sindikalnem delovanju v tovarni Motvoz d. d. v Grosupljem. Delavci so bili deloma idejnopolilično usmerjeni in privrženi Socialni demokraciji, sindikalno pa so bili organizirani v socialnodemokratski Strokovni komisiji za Slovenijo, nekaj pa jih je pripadalo katoliški strokovni organizaciji Zvezi združenih delavcev (ZZD). Slednja sc jc za vso Dravsko banovino ustanovila novembra 1935, v naslednjih letih pa jc širila svoje podružnice. V Grosupljem je potekal ustanovni občni zbor podružice ZZD 14. maja 1939 v gostilni pri Finžgarju/'1 Poročevalec je zapisal, daje bila udeležba velika, da imajo v programu tudi pogajanja za dodatek h kolektivni pogodbi. Izvoljeno vodstvo jih je tudi povabilo, naj sc v čim večjem številu udeležijo slovenskega delavskega tabora ZZD, ki bo 4. junija istega leta v Ljubljani.''2
Razmerja medsebojne moči med eno in drugo sindikalno organizacijo so sc pokazala ob volitvah obratnih zaupnikov poleti 1939, koje bila Delavska zbornica že vsa rokah režimske ZZD. Slovenski delavce, glasilo ZZD. je o tem zapisal, da so se pri volitvah »krepko udarili«,''-1 vendar so z nekaj glasovi več zmagali »rdečkerji«, torej socialni demokrati. Da bi zatrli »protinarodno razredno miselnost«, je vodstvo ZZD v tovarni Motvoz v naslednjih mesecih vse bolj pozivalo delavce, naj se ji priključijo, ob tem pa jc z obžalovanjem ugotavljalo, da je še veliko tamkajšnjega delavstva »v nasprotnem taboru« predvsem pa neorganiziranega.64
Poleg kratkega orisa slrankarsko-političnega, kmečko-stanovskega, prosvetno-kulturnega in sindikalnega delovanja naj omenimo še dolgoletna prizadevanja občinskih mož. za osušitev grosupeljske kotline. Zamočvirjeno zemljišče je merilo 1.200 ha in jc zajemalo del površin vseh petih obravnavanih občin. Kotlina je bila skoraj vsako leto poplavljena, zato so občinski odborniki ustanovili poleti 1937 vodno zadrugo. Zamisel regulacije te kotline, ki naj bi se pojavila že daljnega leta 1886, bi uresničevali postopoma. Toda ob tem se je pojavilo vprašanje, kdo bo nosil vse te stroške, saj je proračun v višini 8,600.000 din presegel zmogljivost petih občin. O nujnosti regulacije so župani skupaj z okrajnim načelnikom Pranjem Marsičem seznanili bana dr. Natlačena, ki je »pokazal veliko zanimanje za to, nad vse pereče vprašanje« in obljubil pomoč banovine.'''' Bržkone so omenjeno regulacijo uvrstili med nujna javna dela. Toda še ob hudih poplavah poleti 1939 so čistili le Zatočnc jame v Račni, temcljitejša dela pa so izostala.66 V Ponovi vasi pa je spomladi na travnikih nastajalo, kot so domačini imenovali, »Ponovško barje«, zato so z nejevoljo čakali, kdaj bo oblast začela z izsuševalnimi deli.''7 Pri tem je treba upoštevati, da se je zaradi nizkih državnih kreditov vse bolj občutno krčil obseg javnih del. zlasti še z uvajanjem vojnega gospodarstva v mesecih pred aprilskim zlomom 1941. Tudi krajevne politične stranke in kmečko-stanovske organizacije so se veliko ubadale s perečimi socialno-gospodarskimi vprašanji občine, rešitve pa so seveda povezane z banskimi ustanovami in organi. Kol primer bomo navedli krajevno organizacijo JRZ
Domoljub, 14. decembra 1938,št. 50, okraj Ljubljana - okolica.
Slovenski delavec, 13. maja 1939, št. 20.
Slovenski delavec, 20. maja 1939, št. 21.
Slovenski delavec, 7. oktobra 1939, št. 41.
Slovenski delavec, 21. oktobra 1939, št. 43.
Domoljub. 20. oktobra 1937, št. 42, str. 14.
Domoljub, 1. junija 1939, št. 22, str. II.
Domoljub, 8. februarja 1939, št. 6, sir. 15.
Grosuplje, ki je imela občni zbor 26. marca 1939. Zbora sc jc udeležil strankin veljak dr. Miloš Stare, ki je navzočim razlagal o zunanjem in notranjem političnem položaju, zatem pa so obravnavali še gospodarske potrebe občine in širše okolice.1'" Sicer pa so / začetkom druge svetovne vojne septembra 1939 kmalu tudi v Dravski banovini uvajali vojno gospodarstvo in s tem racionalizacijo prehrane. Oboje je prinašalo tudi veliko draginjo, ki jc šc poglobila stisko prebivalstva ob bližajoči se vojni nevarnosti. Po aprilskem zlomu 1941 jc to območje zasedla italijanska okupacijska vojska m vojni metež je zajel tudi prebivalstvo obravnavanih občin.
Domoljub, 13, aprila 1939, it. 15.
Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorica, Dobicpoljc XXIII. 20114
NAŠE OBČINE IN OBČANI
OBČINA GROSUPLJE V OBDOBJU 2002-2003
.luni': l.csjuk*
V letu 2002 se je končalo štiriletno mandatno obdobje. Po lokalnih volitvah v novembru tega leta je v leto 2003 vstopila že novoizvoljena garnitura Občinskega sveta, županu Janezu Lisjaku pa so občani zaupali še en mandat.
V mandatnem obdobju 2002 2000 je po strankarski pripadnosti svetnikov nova seslava Občinskega sveta naslednja:
V skladu s spremembami Zakona O lokalni samoupravi bi morala V Občinskem svetu imeti svojega svetnika tudi romska skupnost v občini, vendar so se občinski svetniki v obeh mandalih kljub odločitvi Ustavnega sodišča odločil proti tej spremembi statuta.
Dela in naloge Občine (irosupljc v letih 2002 in 2003 so določale redne in zakonske obveznosti ter srednjeročne razvojne naloge občine za obdobje od 2004 do 2007.
Viri prihodkov v občinski proračun / naslova dohodnine in primerne pol abe so zagotovljeni na Podlagi ocene Ministrstva za Finance in odražajo skozi nekajletno obdobje precejšnjo stagnacijo, ki je posledica premajhnega vlaganja v stanovanjsko gradnjo v preteklem desetletnem obdobju v proračunskem letu 2003 se kaže sicer porast prihodkov za dobrih 30 %, vendar je to samo navidezno, saj so ti prihodki predvsem odraz začetka intenzivne gradnje v gospodarskih in stanovanjsko-poslovnih conah ler plačila komunalnih prispevkov graditeljev. Vsa la sredstva je obema investirala v komunalno pripravo omenjenih gradbenih zemljišč.
Tudi na področju izvirnih prihodkov občine, kol so nadomestilo /a stavbna zemljišča in komu
nalne takse, se kaže relativna stagnacija, saj občinski svei v zadnjih Štirih let.h vod, aktivno .n
kratkovidno politiko zniževanja leh občinskih prihodkov.
V preteklem obdobju je Občina večino svoje nepremičninske lastnine prodala ali pa je trenutno v postopkih denacionalizacije, zalo se proračunski prihodki zmanjšujejo lud, na področju najemnin.
' Zupan občine Grosuplje,
PRIHODKI
v mio sit
namen	realizacija				indi:x
	2002	v %	21)03	v%	02/03
1. DAVČNI PRIHODKI	1.357	76,2	1.482	63,5	109,2
1. Davki na dohodek in dobiček (dohodnina)	961	53,9	1.071	45,9	111,4
2. Davki na premoženje	212	11,9	196	8,4	92,5
3. Domači davki na blago in storitve	184	10,3	215	9,2	116,8
2. NEDAVČM PRIHODKI	242	13,6	517	22,2	213,6
1. Udeležba na dobičku in prihodki od premoženja	32		32	1,4	100,0
2. Takse in pristojbine	13	0,7	9	0,4	69,2
3. Denarne kazni	0		1	0,0	
4. Prihodki od prodaje blaga in storitev	22	1,2	U	0,5	50,0
5. Drugi nedavčni prihodki	175	9,8	464	19,9	265,1
3. KAPITALSKI PRIHODKI	17	1,0	137	5,9	805,9
1. Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0		68	2,9	
2. Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja	17	1,0	69	3,0	405,9
4. PREJETE DONACIJE	7	0,4	0	0,0	0.0
1. Prejete donacije iz domačih virov	7	0,4	0		0,0
2. Prejete donacije iz tujih virov	0		0		
5. TRANSI ERM PRIHODKI	159	8,9	198	8.5	124,5
1. Translerni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	159	8,9	198	8,5	124,5
6. DOMAČE ZADOLŽEVANJE	0	0,0	0	0,0	
1. Zadolževanje pri poslovnih bankah	0		0		
2. Zadolževanje pri državnih skladih	0		0		
SKUPAJ:	1.782	100,0	2.334	100.0	131.0
S 1-500 O
E
			
»J_J .»7   1 1			
"I I			
* m			
1.357   1                                          1 4«			
			
H» TRANSf FRNI PRIHODKI
■ 4 PREJETE DONACIJE (■]» KAPITALSKI PHIIKJOKI □ 7 Nf t)AVf*.NI PRIHODKI
■ ' DAVĆNI PRIHODKI
LETO 2002
V letu 2002. predvsem pa v letu 2(1(13 se je v občini začela intenzivna izgradnja v gospodarskih conah TOC III. VELI: in MI LES ter v stanovanjsko-poslovnih coriah DVORI III. IV ter STARA POSTA. S temi investicijami v gospodarsko dejavnost in stanovanja v občini zagotavljamo bivalni prostor in delovna mesta za sedanje in bodoče občane.
Z naraščanjem števila občanov rasle tudi potreba po trgovski ponudbi, zato sta nova trgovska centra VKI.F. in MERCATOR vsekakor velika in dobrodošla pridobitev. Interesi za gradnjo trgovskih centrov v našem prostoru so veliki, vendar v občini nismo zainteresirani za nadaljnjo in prekomerno pozidavo prostora v le namene.
PORABLJENA PRORAČUNSKA SREDSTVA PO GLAVNIH NAMKMII
v mio SIT
NAMEN
Skupaj denarno in % od skupnih sredstev
L Tekoče obveznosti
'■■ Razvojne naloge
'ORAHA
2002
1.705
.134
571
v%
10(1.0
r.6.5
33.5
2003
2.273
258
1.015
v%
100.0
55.3
44.7
INDEX
02/03 133.3
110.9
I77.H
3. Proračunski presežek ali primanjkljaj        77 4,5
61
2,7
79.:
Občina Grosuplje je v letu 2001 presegla statistično mejo nerazvitosti. Od tedaj dalje za investicije v šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo in ostala področja družbenih dejavnosti prispeva država samo še 1(1 "/, na obvezni del programa, kar pomeni, da je potrebno vse investicije skoraj v celoti zagotoviti v občinskem proračunu.
Na drugi strani so se v preteklem obdobju zaradi zakonskih sprememb in izrazito hitrega razvoja občine kot celote skokovito povečevali stroški in obveznosti. S pripravami za prehod na devetletno osnovno šolo se je pokazalo, da v občini ne le primanjkuje osnovnošolskega prostoia, ampak da so tudi obstoječe šolske stavbe v relativno slabem Stanju. Predvsem na podružničnih šolah so šolski prostori stari in neustrezni. Odpravljanje te problematike bo veliko občinsko breme v daljšem obdobju. V letu 2002 smo začeli in v letu 2003 zgradili novo podružnično osnovno solo Št. Jurij. Zaradi temeljenja na pilotih je bila gradnja dokaj zahtevna. Skupaj z nadstandardno športno dvorano je šola slala okoli 450 milijonov SIT.
V občini nam primanjkuje tudi prostora za otroško varstvo in knjižnico. V teh dejavnostih se hitro in neusklajeno / možnostmi povečujejo državni standardi in programi, ki stalno zahtevajo
večje in kvalitetnejše površine. Prostorsko stisko vrtcev in knjižnice bo potrebno rešiti se \ tem
srednjeročnem obdobju. V la namen je občina v lem dveletnem obdobju odkupila objekt nekdanje trgovine VELE pri OŠ Louis Adamič in s tem zagotovila možnost kasnejše ureditve otroško-var-stvene problematike na najugodnejši lokaciji. V odkupljeni KOŠČAKOVI HIŠI pa bomo zagotovil, prepotrebne prostore za Knjižnico Grosuplje in spremljajoče dejavnosti.
REKAPITULACIJA ODHODKOV
v mio SIT'
NAMEN		PORABA			INDHX
	2(1(12	v %	21103	v%	02/03
A. SPLOŠNA PORABA	259	15,2	318	14,0	122,8
1. Delovanje organov občine	76	4.5	88	3,9	115,8
2. Delovanje uprave občine	224	13,1	273	12,0	121.9
3. Druge javne potrebe (društva, neprofitne	K)	0,6	19	0,8	19(1,0
organizacije)					
1. Obramba	5	0,3	3	0,1	60,0
5. lavni red in varnost	20	1,2	23	1.0	115,0
B. DRUŽBENE DEJAVNOSTI	812	47,6	1.204	53,0	148,3
1. Osnovno izobraževanje	197	11,6	518	22,8	262,9
2. Socialno varstvo	83	4.9	88	3,9	106,0
3. Predšolska vzgoja	390	22,9	422	18,6	108,2
4. Kultura	74	4,3	99	4,4	133,8
5. Šport	59	3,5	65	2,9	110.2
6. Zdravstvo	9	0,5	12	0,5	133.3
C. GOSPODARSKA INT RASTRI Kil RA	439	25,7	544	23,9	123.9
1. Energetika	80	4,7	24	1,1	30,0
2. Cestno gospodarstvo	199	11,7	270	11,9	135.7
3. Komunalno gospodarstvo (varstvo okolja)	75	4,4	188	8.3	250,7
4. Stanovanjsko gospodarstvo	55	3,2	36	1.6	65,5
5. Urejanje prostora	30	1.8	26	1.1	86.7
D. GOSPODARSKI RAZVOJ	160	9.4	155	6.8	96.9
1. Kmetijstvo	32	1.9	22	1,0	68,8
2. Razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva	30	1,8	15	0.7	50,0
3. Turizem	5	0.3	5	0.2	100,0
4. Urejanje stavbnih zemljišč	80	4,7	103	4,5	128.8
5. Poslovni prostori	13	0.8	K)	0.4	76,9
E. SRED. REZERV, OBRESTI, BANČ. STR.	35	2.1	52	2,3	148,6
1. Sredstva rezerv	3	0,2	3	0,1	100,0
2. Obresti za kredite	32	1,9	49	2,2	153,1
SKUPAJ:	1.705	100,0	2.273	100,0	133,3
Zbornik občin Grosuplje, bančna Gorica, Dobrogojjc XXIII. 2004
t 1.500 n o
i
1.000 500 0
				
--- m 155 1				
35 544				
439				
812		1.204		
				
|		318 |		
□ D tJOSPODARMO RAZVOJ
QC OOtFCOAB»ka IMTRAaTRUKTUHA
OH i .»■..'m m dejavnosti
■ a iplosna poraba
Zaradi velikih investicijskih obveznosti na področju družbenih dejavnosti se mora občina na drugih področjih obnašati izrazito racionalno.
Na področju komunalne dejavnosti je bil poudarek predvsem na vzdrževanju in zagotavljanju najnujnejše izgradnje za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Pri zagotavljanju tekoče pitne vode so se nadaljevale priprave za izgradnjo vodovoda na Ilovo Goro in Hudo Polico. Na Ilovi Gon je bil v letu 2003 zgrajen vodohran, pripravlja pa se trasa za vodovod na relacijah Čušperk-Ilova Gora in Šmarje - pokopališče-1 luda Polica.
Na cestnem področju smo zagotavljali najnujnejša vzdrževalna in rekonstrukcijska dela na občinskih cestah in ulicah. Zaradi pomanjkanja sredstev je izgradnja zadrževalnikov Bičjc in Veliki polok odmaknjena v obdobje 2004-2005.
IZDATKI PO EKONOMSKI KLASIFIKACIJI
i SIT
m a \ * r * k t	PORABA				INDEX
NAMEN	2002	v %	2003	v %	(12/03
A. TEKOČI ODHODKI	381	22.3	406	17,9	106.6
L Plače in drugi izdatki zaposlenim	102	6,0	116	5,1	113.7
2. Prispevki delodajalcev za socialno varnost	15	0.9	16	0.7	106,7
3. Izdatki za blago in storitve	246	14,4	260	11,4	105,7
4. Plačila domačih obresti	15	0,9	11	0,5	73,3
5. Rezerve	3	0,2	3	0,1	100,0
B. TEKOČI TRANSFERI	753	44,2	852	37,5	113,1
1. Subvencije	2	0,1	11	0,5	550.0
2. Transferi posameznikom in gospodinslvom	459	26,9	446	19,6	97,2
3. Transferi neprofitnim organizacijam in	107	6,3	124	5,5	115.9
ustanovam					146,5
Drugi tekoči domači transferi	185	10,9	271	11,9	
C INVESTICIJSKI ODHODKI	287	16,8	773	34.0	269.3
1. Nakup in gradnja osnovnih sredstev	287	16,8	773	34,0	269,3
D INVESTICIJSKI TRANSFERI	284	16.7	242	10,6	85,2
l. Investicijski transferi	284	16,7	242	10.6	85,2
SKUPAJ	1.705	100,0	2.273	100.0	133,3
□ d. investicijski transferi □c investicijski odhooki ■ b tekoči transferi ■a. tekoči odhodki
Na področju kulture, športa in soeialnc problematike smo zagotavljali izvajanje najnujnejših programov, predvsem pa prepotrebna vzdrževalna dela na posameznih kulturnih domovih (Šmarje, Račna, Grosuplje).
Za nadaljnji razvoj in nadaljnje urejanje prostora poteka postopek sprememb srednjeročnega in kratkoročnega prostorskega plana občine. V stanovanjski coni Sever se je začela gradnja 360 stanovanj, za potencialne gospodarske investitorje pa je v pripravi sprejem zazidalnega načrta gospodarska cona Jug.
V letih 2002 in 2003 jc bilo realiziranih večina načrtovanih nalog. Predvsem intenzivna stanovanjska in gospodarska izgradnja vodita v uravnotežen razvoj in sta predpogoj za nadaljnji napredek, ki bo v prihodnosti omogočil izpolnitev izredno ambicioznih občinskih ciljev.
Zbornik nhćin Grosuplje, lvantnii Goricu. Dobrc-poljc XXIII. 21)04__35_
OBČINA IVANČNA GORICA V LETIH 2003-2004
Jernej Lampret*
Občina Ivančna Gorica bo v letu 2004 stara žc desetletje. Praznovanje bo zaznamoval tudi vstop v Evropsko zvezo, ki nam vsem skupaj napoveduje velike spremembe, če jih hočemo ah nočemo. Desetletno obdobje samostojne občine Ivančna Gorica odlikujejo dobri rezultati m povezanost z dvanajstimi krajevnimi skupnostmi, ki zagotavljajo šc tesnejši stik z občani.
Začetek tretjega mandatnega obdobja političnih strank, katerih predstavniki sestavljajo občinski svet, žc zagotavlja večjo resnost in razumevanje demokratičnega sistema. Vedno je v ospredju občinski oziroma krajevni problem, ne pa vprašanje politične prevlade. Tudi občinska uprava se je v teh letih žc dodobra organizirala in zapolnila najpotrebnejša torišča dela. ki v enoviti organizaciji pokrivajo celotno delovanje občinske uprave. Ta trenutek je zaposlenih 13 ljudi, ki strokovno pokrivajo obsežne obveznosti zakonodaje, ki se kljub centralizaciji države in poenotc-vanju problemov z evropsko skupnostjo prenašajo na pristojnost občine. Kjer je država največkrat nemočna, svoje obveznosti prelaga na lokalno skupnost. TU mislim na oskrbo z najnujnejšo komunalno infrastrukturo, kjer so voda, odpadki in odplake, vzdrževanje in izgradnja cest ter urejanje prostora bistvo programskega dela.
Na družbenem področju pa se kažejo največje težave in sc s prstom kaže na občinsko neuspešnost na področju socialnega dela in pri problemih, pri katerih se interesi ljudi križajo ob iskanju pravičnosti glede stvari, ki so v polpretekli zgodovini bile predolgo vpete v družbeno skupnost. Izredno vrednost je pridobila lastnina, ki je bila v prejšnjem sistemu marsikdaj razlastmnjena, kot kategorija družbenosti pa brez konkretnega lastnika. S ponovno jasno in zavarovano lastnino se je močneje uveljavil osebni interes. Tako občina le s težavo ureja svoje imetje, ko gre za vpis v zemljiško knjigo v zvezi s cestami, vodovodnim omrežjem in drugim. Občina jc vse preslabo ščitena in ni v enakopravnem položaju, saj je z denacionalizacijo in prenizko vrednoteno kupnino žc veliko izgubila. Do občinskega imetja se bi občani še naprej radi obnašali kot do družbene lastnine. Lastnina v individualni lasti pa naj bi bila vrednejša, kar se kaže takrat, ko občina išče zemljo za svojo infrastrukturo, saj naj bi jo v vsakem primeru preplačala. V več primerih pa je zaradi samozadostnosti lastnika celo težko kupili zemljišča, kljub temu da jc interes javnosti in okolice izredno velik. Vsa poenostavljanja v odnosu do lastnine in avlokralski nedemokratični prevzemi, kot so bili agrarna reforma in druga prelastninjenja, povzročajo zdaj občini različne probleme. Razlastitev tudi ob izredno velikem javnem inleresu v zdajšnjih razmerah skoraj ne pride v poštev, kljub temu da zakon to omogoča, ker so nepravilnosti odvzemov iz. prejšnjega obdobja šc preveč žive in boleče.
Prav zaradi opisanih primerov jc težko uresničevati občinske projekte ne glede na pomembnost investicije. Težave imamo še naprej pri vpisu služnosti ob gradnji infrastrukturnih objektov, kjer je trasa dolga, lastnikov pa veliko. Velike težave nam povzroča tudi zakonodaja, ki občini nalaga zelo velike finančne obveznosti. Tako občinski svet dejansko ne more odločati kar o 85 odstotkih občinskega proračuna, ker jih moramo nameniti za pokritje zakonskih obve/nosti. Preostanek ostaja občini za večje investicije, ki morajo biti porazdeljene na več proračunskih obdobij. Sc izrazitejši primer državne moči jc hitro spreminjanje zakonodaje, ki lahko izniči že določene OZ, dogovorjene obveznosti države do občine. 'Tipičen primci |c dodatna cestninska postaja ob vstopu m izstopu na avtocesto v Ivančni Gorici.
* Župan občine Ivančna Gorica.
36
Jernej Lamprel
Izredno velike težave povzročajo občini tudi plačila v domovih za starejše občane oz. v drugih javnih ustanovah, ki so običajno vezana na hendikepiranost občanov. Tu občina pokriva obveznosti, lastnik pa svoje premoženje odda, tako daje povrnitev stroškov bolj izjema kot pravilo.
Zelo velik problem je tudi zaključevanje postopkov, ki se začnejo na občini, zaključujejo pa na upravni enoti ali ministrskih instancah. Printerje izrazit pri upravljanju s prostorom, kjer nastopajo občine kot vlagatelji za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče. Upravičenci, običajno lastniki, zaradi premajhnega obsega sprememb kritizirajo občino, kot da ne obstajajo soglasodajalci in potrditve na ministrstvih. Kvadratni meter zemlje kmetijskega zemljišča nima prave vrednosti glede na ceno stavbnega zemljišča.
Neenakopravni položaj do pridobitve sredstev se kaže pri odhodkih, ki so zaradi specifike občin zelo različni. Občina Ivančna Gorica namenja velika sredstva za prevoz šolskih otrok. Kar osem avtobusov in trije kombiji so vsak dan na šolski poti, medtem ko nekatere druge občine takega stroška nimajo.
Teh nekaj problemov sem nanizal v želji, da bi se prepoznali veliki problemi lokalne skupnosti, našim občanom v razmislek, da upravljanje z občino ni enostavno.
Kmetijstvo se prilagaja evropskim razmeram, kjer tradicionalno razmišljanje o ohranjanju kmetijstva za vsako ceno ne zdrži več. Manjše neprilagojene kmetije se opuščajo, kar je najbolj vidno pri vaških zbiralnicah mleka, kjer se je mlečna proizvodnja povsem ukinila. Preprosto obdelovanje polj in pašnikov se kljub vztrajanju starejših opušča, saj je iztržek premajhen. Pri ljudeh, ki so dolga leta živeli v upanju na boljše čase v kmetijstvu, se veča nelagodje in nezadovoljstvo. Na drugi strani pa se napredne družinske kmetije, ki jih ni veliko, usmerjajo in soočajo z evropskim izzivom, z novimi projekti, kjer naj bi bil trg in dober rezultat merjen na enoto proizvoda in višjo ceno kvalitete. Za nostalgijo žal ni prostora. Prav bi bilo, da se bi razmišljalo o življenju na podeželju in ohranjanju nacionalne identitete, ki je bila prav tu temelj za domovinsko vzgojo. Tukaj ima gotovo mesto kultura, ki bo morala najti izziv v podeželskem življenju in ga prenašati preko tradicij, če ne drugače tudi s folklornim izročilom.
Občinski program sofinancira kmetijstvo s pripravo projektov za preusmeritev kmetij v integrirano dejavnost in ekološko usmeritev. V ospredju še naprej ostajajo sredstva za izobraževanje za boljše delo na kmetiji, zložbe zemljišč, izvedba gozdnih cest in vlak in podobno.
Na področju gospodarstva je Livar iz. Ivančne Gorice tista družba, ki seje predvsem v ekološkem smislu in v smislu selekcije trga že prilagodila spremembam. Svoje pomembnejše mesto dobivajo z zavidljivim zaposlovanjem tudi manjše družinske obrti in podjetja, ki so že preživela začetne težave pri uveljavljanju na trgih drugih območij. Zelo uspešno deluje firma Akrapovič. ki skoraj senzacionalno posega na trg izpušnih cevi in se v dirkalnem mološportu uspešno kosa s svetovnimi znamkami. Zaradi svojih gospodarskih uspehov, zagotavljanja dobrih delovnih pogojev ter sponzoriranja kulture in športa sta firmi I.ivar in Akrapovič prejeli tudi najvišje občinsko priznanje.
Po izgradnji avtoceste dobre okoljske in prometne razmere še naprej omogočajo izbiranje delovnih mest v Ljubljani in okolici. Zaposlenost v občini je nadpovprečna prav zaradi tega. ker povsem pripadamo ljubljanski regiji. Ljubljana se nam čedalje bolj približuje buli s svojo širitvijo na južnem delu.
Avtocesta je zelo zaznamovala desetletno obdobje delovanja občine Ivančna Gorica. Veliko naporov in truda smo vlagali v dogovore o cestni problematiki, eni najpomembnejših prioritet, ki naj bi jo uredili tudi v skladu z interesi naših občanov in našega območja. Občina, krajevne skupnosti, rušenei stanovanjskih hiš in ostali posamezniki so v dogovoru z direkcijo za državne ceste, Darsom in projektanti v veliki meri uskladili svoje interese s podlagami, ki jih zahtevata prometna zakonodaja in investitor. Vsakemu po njegovi meri, vendar jc popolno zadovoljstvo le ljudska želja. Skupni interes je bil potrjen na občinskem svetu s projektom oz. lokacijskim dovoljenjem že leta 1996. Prioriteto pri dogovorih jc imela cestninska postaja, ki smo jo iz Višnje Gore premestili v Dob.
____Zbornik obgll Grosuplje, Ivanina (iorica, Uobivpoljc XXIII. 2004___■_!_
ker je nova avloeesta "povozila" dotedanjo magistralno cesto. Vzporedne ceste iz občine Ivančna Gorica proti upravnemu središču Grosuplju in glavnemu mestu Ljubljani ni več, zato naj bi občani avtocesto uporabljali brez plačevanja cestnine. Po otvoritvi novozgrajenega dela avtoceste je država z zakonodajo izničila vse dogovore, saj je v letni program Darsa vnesla izgradnjo cestninske postaje tudi v Ivančni Gorici.
Zato je občinski svet v zvezi s pravico do izbire plačljive ali vzporedne cestne povezave podal predlog za ustavno presojo enakosti vseh državljanov pred zakonom. Končne rešitve problema zaenkrat kljub velikemu trudu in nastopu civilne iniciative ter državljanske nepokorščine še ne poznamo. Prepričani pa smo, da država s svojo aroganco nikakor ne bi smela izničevati sklepov lokalnih skupnosti, saj gre v nasprotnem primeru za vprašljivost pomena le-teh. Oškodovanci se vedno borijo za svoje pravice, ne nazadnje pa velja upoštevati tudi državljanski ponos.
Tudi farani Šentvida pri Stični oziroma krajani krajevnih skupnosti Šentvid, Dob, Temenica in Sobračc ne najdejo skupnega jezika v zvezi z odlokom občine Ivančna Gorica o pokopališki dejavnosti. Ta je leta 200(1 namreč v Šentvidu določil novo pokopališče, staro ob cerkvi pa je pustil v mirovanju. Pred sprejemom odloka so bili vsi sveti krajevnih skupnosti soglasno za sprejem takega "dloka, saj na starem pokopališču praktično ni bilo nobenega prostora več. Iniciativni odbor pa je vzpodbudil željo po ponovni uporabi obeh pokopališč in dal to ponovno v razmislek občinskim svetnikom. Tli se stikala komunalna ureditev in najbolj čustven odziv, zato je odločitev težka in v nobenem primeru idealna. Na novem pokopališču je že nad 120 novih grobov in tudi nekaj prekopov. Staro pokopališče je s tem razbremenjeno in se spet lahko odpirajo novi pogledi. Upoštevati je potrebno večinsko mnenje krajanov vseh štirih krajevnih skupnosti, strniti moč in interese in se usmeriti k novemu projektu mrliške vežice, ki je nujna in zahteva skupne napore vseh prebivalcev lega območja.
Z zadovoljstvom lahko sprejmemo tudi nekatere velike premike pri izboljšanju cestne infrastrukture. Začela se je modernizirati cesla Žužcmberk-lvančna Gorica. Po lepo urejeni cesti v Zagradcu s hodniki in javno razsvetljavo je tudi Muljava kot podobna prehodna vas z občinskimi in državnimi sredstvi dobila sodobnejšo prometno podobo. Dela na regionalki se nadaljujejo z izgradnjo novih mostov in cestišča. Novi most na reki Krki je bil leta 2003 odprt za promet proti Ambrusu in okoliškim vasem.
Veliko naporov v projektnem in investicijskem smislu je bilo usmerjeno v oskrbo s pitno vodo in odvajanje odplak. Voda bo pritekla na Polževsko planoto in oskrbela šest vasi. omrežje za kanalizacijo v Šentvidu je v primarni izvedbi zaključeno, čistilna naprava v Šentvidu pa bo zgrajena leta 2004. Investicija bo presegla 400 milijonov SIT.
Z novo osnovno šolo Stična v Ivančni Gorici smo v veliki meri rešili prostoisko stisko, ki seje še povečala ob uvedbi devetletnega osnovnošolskega programa. Veliko korist je ob tem imela Srednja šola Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, saj je ob preselitvi osnovnošolcev pridobila veliko prepotrebnega proslora. Svoj stalni prostor je pridobila tudi Glasbena šola Grosuplje za svoje dislocirane oddelke v Ivančni Gorici.
V letu 2004 bo dokončno urejena tudi športna dvorana ob novi osnovni šoli. Izgradnja osnovne šole in športne dvorane, financirana v več občinskih proračunih, je tako pomembna za našo občino, da jo lahko imamo za investicijo desetletja. Investicija bo ob zaključku vredna nad 1.5 milijarde SIT. Kupnina v višini 470 milijonov SIT. ki je bila pridobljena ob prodaji osnovnošolskih prostorov Ministrstvu za šolstvo, bo pripomogla k lažji izpolnitvi zakonskih zahtev pO ustreznem osnovnošolskem prostoru pO vseh šolah v občini. V letu 2003 so bili za Osnovno šolo lerda Vesela Šentvid pri Stični sprejeli idejni projekti, da se bo lahko v letu 2004 že začela gradnja prizidka in obnova obstoječe šole, ki je več kot nujna, zato je šolsko ministrstvo že potrdilo finančno sodelovanje.
38
Jernej l.amprcl
Občina je pridobila tudi stavbo slare šole na Krki, v Zagradeu pa odkupila zemljišče za šolsko novogradnjo. Dolgoletni problem vrtca v Ivančni Gorici je tudi pred dokončnim razpletom, saj je zemljišče pridobljeno in izvedbeni projekt v izdelavi.
V letu 2003 so vse osnovne šole vstopile v program devetletke. Tako je generacija Šestletnih otrok povečala število učencev v šoli in hkrati zmanjšala število otrok v vrtcih. V letu 2003 se je v enoti Ivančna Gorica in v Šentvidu program vrtca razširil z jaslično dejavnostjo, problem zaradi prostorskih razlogov odklonjenih otrok predvsem v Ivančni Gorici pa ostaja šc naprej velik.
Blizu sosedu, blizu občini. Dober pregled socialne problematike narekuje ustrezen pristop k razreševanju perečih socialnih primerov, vezan na sam sistem delovanja in temu primerno tudi na humani javni civilni ter društveni pristop do pomoči potrebnih. Občina Ivančna Gorica ima med svojim prebivalstvom razmeroma velik delež starostnikov. Dom starejših občanov Grosuplje v pretežni meri zadovoljuje potrebe, večkrat tudi s pomočjo plačevanja občine, ki rešuje socialne probleme. Stremi sc za tem, da bi ostareli in onemogli kar se da dolgo ostali čim bližje svojega doma, zalo je tudi oskrba na domu s pomočjo mobilne službe ena izmed sprejemljivih rešitev. Občina Ivančna Gorica skupaj z Domom za starejše občane Grosuplje oskrbuje s pomočjo svojih delavk nad štirideset oskrbovancev na domu. Velika zahvala gre pri humanitarnem in socialnem delu tudi društvom, kot so Karitas, Rdeči križ, društva upokojencev in gasilska društva, ki zaradi dobrih stikov s krajani odkrivajo pereče probleme in jih pomagajo uspešno reševati.
V zadnjih letih se je v naši občini reševalo kar nekaj perečih socialnih primerov, ki so bili deležni tudi skoraj pretirane medijske pozornosti. S pomočjo občine in dobrih ljudi se je večina primerov že zadovoljivo rešila. V isti koš pa ne moremo metati romske problematike, pri kateri je država s svojimi mehanizmi povsem odpovedala. Problem skupine Romov na Kuželjevcu je postal popolnoma prepuščen krajanom in lokalni skupnosti, kar ne odgovarja ustavnim načelom, saj bi morala država reševati ta problem z zakonodajo.
Prekrški, kijih delajo Romi, niso ustrezno sankcionirani, krajani in občani se čutijo življenjsko ogrožene, nestrpnost raste, medsebojnega razumevanja ni. Občinski svet si je prizadeval, da sc vzpostavi odgovorna vez med institucijami, ki morajo zaščititi državljane pred samovoljo posameznikov, vendar rezultat še ni viden.
Prepoznavnost občine Ivančna Gorica jc največja na področju kulture in turističnih zametkov, ki bodo svoj pravi izraz šele dobili. Številna društva, velike prireditve, dva muzeja in množica aktivnih ljubiteljev take in drugačne kulture v vsakem večjem kraju vzpodbujajo krajane k odpiranju duhovnega življenja in k spreminjanju vrednot, ki drugače oblikujejo tudi bivalno okolje. Za tO je v zadnjem času tudi večja želja v manjših lokalnih okoljih, da se k osnovni infrastrukturi doda delček več v smer večjega ekološkega osveščanja in bivanja v skupnosti. Povečuje se zanimanje za življenje v skupnosti, zato nc vidimo razloga za zakonsko spremembo, s katero naj bi bile krajevne skupnosti ukinjene.
Vabim vas, da si ogledate in prisostvujete našim velikim prireditvam, kot so Tabor slovenskih pevskih zborov, Pohod po Jurčičevi poti, Pohod po Lavričevi poli, srečanje mladih v Stični, lix-tcm-porc, prireditve na prostem na Muljavi, novoletni koncert v Krški jami ter številne druge prireditve, v katerih se prepoznavajo naši posamezniki in skupine. V naši občini Ivančna Gorica ste dobrodošli vsi. ki znate v majhnosti in skromnosti odkrivati velike dosežke.
OBČINA DOBREPOLJE V LETIH 2002-2003 V ZNAMENJU GRADNJE JAKLIČEVEGA DOMA
Anion Jakopič*
Življenje in delo v občini Dobrepolje v letih 2002 in 2003 lahko na kratko označimo z dvema pomembnima temama. Prva je v nekem smislu politična, saj so bile v letu 2002 izvedene občinske volitve, druga pa je vsekakor naša osrednja investicija Jakličev dom, ki občino zaznamuje nekako od leta 2000, in pričakujemo, da bodo vsa dela končana v letu 2004.
Občinske volitve sicer n.so prinesle velike spremembe. Za župana je bil ponovno izvoljen Anion Jakopič in je s tem začel svoj tretji mandat. Na volitvah za občinski svet je kandidiralo 5 Strank, in sicer Liberalna demokratska stranka (LDS). Nova Slovenija (NSi), Socialdemokratska franka Slovenije sedaj preimenovana v Slovensko demokratsko stranko. (SDS), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Združena lista socialnih demokratov (ZLSD). Prag za vstop v občinski svet v tretjem mandatu občine Dobrepolje so prestopile štiri stranke, in sicer LDS, NSi, SDS in SLS. ZLSD ni prestopila tega praga. V občinski svet so bili tako izvoljeni na hsti LDS trije svetniki, Slave Palčar, Samec Jože in Mojca Novak, na listi NSi dva svetnika. Jože I Iočevar in Janez Pavlin, na listi SDS dva svetnika, Franci Žnidaršič in Stane Jakič in na listi SLS pet svetnikov Krislma Shavvish, Brane Brodnik, Ivan Grandovcc, Kristina Grcgorič in Marko Marolt. SLS ima torej relativno večino Sedem svetnikov je opravljalo tO funkcijo tudi žc v prejšnjem mandalu, pel j,h je bilo na novo izvoljenih, s tem da sta dva od teh že bila svetnika v prvem mandatu. Za podžupana je bil na predlog župana izvoljen Stane Jakič. Takšna sestava občinskega vodstva je torej zastavila delo V tretjem mandatu Občine Dobrepolje. V nadaljnjem delu ni bilo podpisane nobene formalne koalicije. Delo občinskega sveta pa zaznamuje dobro sodelovanje SLS in SDS. pa tudi ™l, U/a Pa se je sama razglasila za opozicijo. Za dob, o delo občine jc seveda zelo pomembna tudi delovna ekipa v upravi, ki jo Občina Dobrepolje ima in ta svoje delo dobro in vestno opravlja. Ugotavljamo Pa, da se država vse bolj in bolj birokratizira in občine vse bolj in bolj zasipa s papirji in predpis, 'n vse manj z denarjem. ,      . .
V dejanskem delu občine, pa se ta ekipa, lako kol verjetno v vsaki občini, zelo malo srečuje i Političnimi temami, Delo občinskega svela in občine poteka predvsem v prizadevanjih za izboljšanje življenjskih pogojev naših občanov. Politične opredelitve pri tem delu ne igrajo zelo velike vloge. Občina Dobrepolje se trudi zagotoviti dobro delovanje vseh dejavnosti za katere je v skladu a»konom zadolžena. Poleg bolj materialnih in otipljivih zadev s področja cestnih povezav m komunale tudi predvsem za dobro delovanje šole in vrtca, gasilstva, kulture, športa Itd. Ce rečemo, da smo v občin, Dobrepolje v prvi laz, po nastanku nove občine zelo intenzivno gradil, ceste in obnavljali vodovode, se je vse bolj kazala potreba, da je nujno potrebno za izravnavo standarda življenja * drugimi sredinami nekaj naredili tudi na področju drugih dejavnosti, ki zadovoljujejo lelo m d ha na področju športa in kulture. V ta namen se je strategija občinskih mvcst.cij obrnila udi v objekte , ki služijo športnim in kulturnim dejavnostim. Vedno smo se v Dobrepo s k. obu n ad. vnašal, s našim kulturnim delovanjem, saj je Iran Jaklič že na prelomu 19. v 20. razgibal Dobrepoljce .udi na tem področju. Misel,kako in na kakšen na6nzadovoljit * " Mmi »redstvi čimveč možnih dejavnosti, je tudi mene ko. župana zelo zaposlovala vse od Ida k<> sem prevzel prvi županski mandat nove občine, (eprav smo se zelo intenzivno vrgli v rzg a <*«, smo tUdI zelo intenzivno delali na Ugradnji vrtca in dozidavi šole. k, je bila nujna. V sredin
* Zupan občine Dohrepol/e.
Kl
Anlcin Jakopič
Vidma pa je stal naš napol /grajen Jakličev dom, ki je bil zaradi slabe gradnje tudi že precej razpadel inje kar klical po sanaciji. Kaj narediti z njim to je bilo vprašanje. Kaj narediti da bi z enim zamahom rešili čimveč potreb. Poleg tega je bil Jakličev dom formalno v lasti Župnije Dobrepolje, ker je bil pred vojno zgrajen kot župnijski objekt. Ob velikem razumevanju župnika Franca Škulja. je bil dosežen dogovor za prenos lastništva Jakličevega doma v last občine, s čimer je bila formalno odprta možnost za investicije. Strategija ki sem si jo zastavil in jo predložil tudi občinskemu svetu je bila, obnoviti stari del Jakličevega doma in dozidati nekoč že načrtovani drugi krak, vendar po novih načrtih in za nove potrebe. Dali smo razpis za projektanta in izbrali gospo Majdo Bcrganl u.d.i.a, kot najboljšo ponudnico. Vse lepo in prav toda finančne poslavke, s katerimi smo operirali so bile zelo visoke, čeprav so drugi izračuni kazali, tudi izredno ugodno sliko. Rešiti in vzpostaviti samo z eno zgradbo toliko vrst dejavnosti, kot jih je sedaj v tem Jakličevem domu. za la denar res ne bi mogli nikjer. Rešitev je bila seveda v tem, da dosežemo soglasje, da v investicijo gremo in jo izvajamo postopno. Potem je prišlo najhujše obdobje v tej gradnji in ludi najhujše obdobje mojega županovanja. Ko so bili že vsi načrti gotovi, narejeni finančni elaborati, kako bomo investicijo zaključili in je bil del starega Jakličevega doma že porušen, ter narejeni izkopi za novi del so graditelji ugotovili, da je stari del v bistvu zgrajen brez enega samega kosa železa in je najbolj smiselno ga podreti do konca. Bil sem v izredno hudih škripcih. To je pomenilo razliko v gradnji najmanj 50.(100.(100 do 100.000.000 SIT. Finančnega pokritja za razliko gradnje nismo predvideli, Gradnja je že potekala. Najhuje bi bilo da bi se gradnja prekinila. Prekinitev gradnje bi pomenilo izredno velike stroške in veliko vprašanje bi bilo če bi se gradnja sploh nadaljevala lo bi bil polom. Razvaline bi lahko stale več let. Od mene pa so terjali hiter odgovor, ker so bili na gradbišču stroji in delavci. Več ali manj mi je bilo jasno, gradnja se ne sme niti za trenulek ustaviti. V veliko pomoč mi je bil svetnik Jakič Stane, ki si je zadevo ogledal in mi rekel:
"Župan, poderi, bomo pa drugje stisnili". In smo podrli, gospa Majda Bregant je v rekordnem času dopolnila načrte, dopolnili smo gradbeno dovoljenje in delali naprej. Dvignile so se polemike, natolcevanja in laži, češ, da smo nalašč tako načrtovali, da smo lahko izsiljevali svetnike, da se je sploh začelo graditi, saj drugače ne bi nihče bil za to itd. V časopisu Delo smo lahko prebrali masten škodoželjen naslov "Občina Dobrepolje podrla Jakličev dom". Ni bilo važno da delamo novega, ne važno je bilo zapisati, da smo ga podrli. Po tem, koje bilo jasno, da je tlom potrebno porušiti do tal in smo ga tudi porušili, smo vso zadevo na novo ovrednotili. Občinski svet je sprejel noveliran investicijski program, iz katerega je razvidno da je predvidena predračunska vrednost celotnega objekta z načrti in nadzorom vred 461.825.517,00 SIT. Celotno investicijo smo razdelili na faze, ki se bodo izvajale vse do konca leta 2004. Grobi plan del je bil nekako takšen, da se 2. faza še razdeli na 2.a, 2.b in 2.c fazo. 2. a faza se začne že v letu 2001. V to fazo je bila vključena tudi kompletna oprema odra, razsvetljava in ozvočenje. 23. novembra 2001 seje začelo redno predvajanje filmov in potem se lahko dvorana uporablja tudi za druge namene. Plan je bil natančno izdelan. Če bo vreme ugodno, drugače pa lakoj spomladi, bo že v letu 2001 narejena celotna fasada in vsa okna in zunanja vrata., v letu 2002 glasbena šola in prostor /a upokojence, v letu 2003 knjižnica in del prostorov za šport, ter razstavni prostori, vse ostalo pa v letu 2004.
Ob tem so se izkazali Dobrepoljci, občani, velika večina, ki so mi na vsakem koraku in po telefonu zatrjevali, delaj naprej, prav je, da ste podrli stari Jakličev dom, nov bo in naš bo. To meje hrabrilo. Eno leto je bilo težko, potem smo zadevo ponovno obvladali, država je nekaj primaknila, nekaj smo prerazporedili in tako že vse od sredine leta 2000 živi Občina Dobrepolje pravzaprav z gradnjo Jakličevega doma in je lo tudi osrednja občinska investicija kateri je bilo v nekaj letita podrejeno vse ostalo. Z razporeditvijo investicije na več let, smo dosegli tudi to, da se druge investicije niso ustavile, res smo nekoliko manj delali na cestah, vendar smo poleg tega zelo veliko investirali v obnovo vodovoda, v letih 2002 in 2003 izgradili praktično tri kompletna rokometna igrišča, naredili kar nekaj kilometrov kanalizacij. Pripravili smo vse načrte in pridobili
4 I
_______/.hcirnik ohčin (irnsiiplje. Ivanina (mrica. Dohri-poljc XXIII. 2(1114__-
gradbeno dovoljenje za čistilno napravo v Bruhanji vasi, pa žal v letu 2003 nismo uspeli na razpisu za dodelitev državnih sredstev, tako da bo čistilna šc nekoliko počakala, saj je predračunska vrednost 240.000.000 SIT prevelik zalogaj, da bi ga izgradili sami brez soinvestitorskih sredstev države ali koga drugega.
Jakličev dom je pravzaprav v leh dveh letih doeela zapolnil naše delo in naše upe. ( epi a\ se je
morda v nekatei in naših občanih pojavljal dvom. ali je to sploh pametno iii v veliko investicijo samo za zadovoljevanje duhovne sfere našega občana ali bomo zmogli ali ne bi b.lo bolje ta denar dati za kaj drugega, toda i vsakim dnem gradnje je Jakličev dom postajal bolj nai in Dobrepoljci so nanj resnično ponosni in zlepa ne najdeš človeka, ki bi še nasprotoval tej gradnji, razen seveda, večnih krilizerjev in škodož.cljncžev. ki pa tako in tako nikoli ne vidijo v ničemer nič dobrega.
V lem domu je bila poleg dvorane, katere otvoritev je bila že za državni praznik Dan držav-nosti leta 200l. v letu 2003. ob kulturnem prazniku X. februarju, odprla nova moderna glasbena šola. Prostori nove glasbene šole v Jakličevem domu so novi skupni dosežek, ki se ga lahko iskreno veselimo. Ni ga bilo lahko narediti in mnoge ure usklajevanja in naporov je bilo potrebnih, da bo la glasbena šola zaživela.
Glasbena šola ki je locirana v drugem nadstropju povsem novega kraka Jakličevega doma zavzema ca 300 m2 površine. Obsega 6 manjših kabinetov za individualni pouk enega večjega m veliko učilnico za poučevanje teoretičnega pouka, sanitarije in večji pred prostor. Glasbena sola je tudi opremljena z osnovno opremo, mize omare stoli. Za pouk bodo uporabljen, obstoječ, glasben, Instrumenti in rekviziti, nabavljenih pa bo še nekaj novih, tako da bo pouk res poteka v dobrih razmerah. Dolgoletna prizadevanja naših kulturnikov za glasbeni pouk v našem kraju, dobivajo s tem tudi vse svoje pogoje. In zares smo lahko veseli, da glasbena šola deluje. Učenje glasbe nima samo strogo strokovnega pomena, ampak je tudi /elo dobro sredstvo za primerno druženje ,„ zaposlitev mladih ljudi, k, imajo zelo veliko energije in jO tako lahko potrošijo v glasb, v svoje zadovoljstvo ,n v zadovoljstvo Ustih, ki jih poslušajo. Glasbena izobrazba pa vsakemu, tudi taksnemu k, se morda Pozneje ne bo več toliko ukvarjal z glasbo, omogoča da lažje in popolneje uživa v glasbi, ki jo izvajajo drugi in s tem obogati njegovo življenje. . . .
V letu 2003 smo predali uporabi tudi nove prostore za društvo upokojencev. V občini deluje 'elo aktivno ,n številčno društvo upokojencev, ki ni imelo ustreznih prostorov za svoje delovanje. Tudi to se je rešilo v sklopu gradnje lega Jakličevega doma. V kletnih prostorih jc tako nas a velik družabni prostor, poleg tega pa še pisarna za sedež upokojenskega društva in priložnostna kuhinja. Oba manjša prostora sta izključno v uporabi Društva upokojencev, večji prostor pa bo na razpolago tud, še za druge prireditve. . ...
Za občinski praznik 6. decembra 2003 je bila slovesno predana v uporabo tudi nova knj.z-nica. Knjižnica sedaj deluje v sklopu matične knjižnice Grosuplje, ki je skupn, zavod tre . občin. Dobrepolja, Grosuplja in Ivančne gorice. Nove nabave knjig in nova spoznanja v delovanju knnznic so pokazala, da je za knjižnico potreben nov večji in sodobni prostor. Ta prostor smo sedaj zagotovi" v Jakličevem domu. Kar nekaj let jc trajalo, da so tudi ti prostori dobili svojo podobo. Knjižnica je sodobno urejena. Opremljena .udi s sodobnimi pripomočki, računalnik, m računalniškim. -P«ni in bo predstavljala tudi dostopno J.VIK, računalniško ,ncslo,e-.očka). kjer lahko piidob Potrebne informacije in usluge vsak občan tudi Osli, k, mma le možnost, doma. Knjižnica ^č časa, da bo lahko čimveč občanov koristilo njene usluge. V knjižnic, ,e trenutno preko «000 k,1.|ig. k, se redno dopolnju]C|o. ,
V kletnih prostorih so zaživeli tudi prostori namenjen, športni dejavnost, m prizadevna slicska družina si je uredila novo moderno slrehšče za zračno puško. V letu 2004 sc načrtuje se ureditev muzejskih in razstavnih prostorov nad dvorano. Tu bo ob prizadevanjih etnologinje prof. Anke Novak ponovno poslavljena Jakličeva spominska soba. v naravnih velikostih bo postavljena kmečka d"evna sobaTuša". ki bo dopolnjena z razširjeno etnološko zbirko. Drug, del prostorov pa zeh,
■12
Anlcin Jakopič
nameniti našima umetnikoma Francetu in Tonetu Kralj. Dokončana bo turistična pisarna, prostor za občasne razstave in več manjših prostorov namenjenih društvom in strankam kot pisarne za setlež organizacije. Jakličev dom je torej velika pridobitev za zadovoljevanje kulturnih in družabnih potreb občanov Občine Dobrepoljc. Na skoraj 30011 m2 uporabnih površin lahko dnevno istočasno porablja svoj prosti čas. se kulturno dviga ali se izobražuje najmanj 200 ljudi, če upoštevamo samo ostale prostore brez večnamenske dvorane, v kateri se odvijajo večje prireditve in tudi redno deluje kino, ki je dobil tudi nove sodobne aparature. Vsak lahko najde to kar njemu najbolj odgovarja, želimo si samo, da bi bil vedno zaseden z dejavnostjo.
Ne bo odveč zapisali tudi finančno plat gradnje. V letih 2000 do 2003 je bilo v Jakličev dom investirano skupaj 370.000.000 SIT. V letu 2000 74.000.000 SIT, v letu 2001 100.000.000 Sil. v letu 2002 130.000.000 SIT in v letu 200.3 66.000.000 SIT. V Iclu 2004 se predvideva še 58.000.000 SIT, tako. da bo skupna vrednost investicije znašala 42S.000.000 SIT. Od tega je država prispevala 79.000.000 SIT, ostalo pa občina. Prispevek države je bil iz različnih ministrstev in sicer Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dalo preko programa CRPOV(Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) 30.000.000 SIT, Ministrstvo za šolstvo, za glasbeno šolo 25.000.000 SIT in Ministrstvo za kulturo iz naslova različnih postavk skupaj 24.000.000 SIT. Seveda smo vsakega prispevka države veseli, vendar je ostalo prepričanje da bi država iz naslova spodbujanja kulture in izenačevanja pogojev med mestom in vasjo, morala prispevati več. Če skupno vsoto primerjamo s skupno uporabno površino približno 3000 m2 pa zlahka ugotovimo, da je bila celotna gradnja izredno racionalno izpeljana in vsak izdatek dobro pretehtan. Veliko je k tem prispeval tudi tajnik občine gospod Anton Rus, ki je gradnjo operativno vodil in usklajeval izvajalce. Cc jo primerjamo z noveliranim investicijskim projektom pa je celo cenejša kol je predvideval projekt.
Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da je Občina Dobrepoljc v letih 2002 in 2003 dala prioriteto reševanju zadev, ki se bolj kot dobrega materialnega počutja dotikajo duhovnega dela človekove biti, čeprav se je trudila, da niso bile zanemarjene tudi vse tiste dejavnosti, ki pravzaprav morajo delovati. Prav gradnja novega Jakličevega doma je zelo povezala občane in je dokaz, da so cilji dosegljivi, če je postavljen jasen cilj in je za dosego cilja dosežena velika stopnja soglasja vseh ali večine občanov. Dejstvo je, da se občani Občine Dobrepoljc z veseljem odzivajo in s pridom uporabljajo nove pridobitve, saj so, kljub množici raznih prireditev in dejavnosti, skoraj vse relativno zelo dobro obiskane. Želimo si da bi to navdušenje in množica dejavnosti, trajalo še naprej in se še poglobilo.
DENARNIŠTVO NA GROSUPLJEM
Ema Potokur* i
ZAČETEK IN RAZVOJ DENARNIŠTVA IN BANČNIŠTVA V SVETU
Prve zametke bančništva v svetu zasledimo v zibelki svetovne kulture med rekama livfrat in Tigris v Mezopotamiji (sedanji Irak) že okrog leta 3400- 3200 pr. n. št. Tu so pred desetletji iz razvalin svetišča mesta Uruk izkopali glinaste ploščice s preprostimi znaki zapisov o hrambi vrednih predmetov in darov vernikov ter posestev, ki so jih dajali v najem. Zal pa časopisje dne 15. aprila 2003 pod naslovom "Tisočletja izginila v hipu" objavlja, da so v minulih dneh izropali sloviti bagdadski muzej, poln neprecenljivih starin, vključno prej omenjene, več kot 5000 let stare glinaste tablice z najzgodnejšimi klinopisnimi zapisi. Kulturna katastrofa - posledica iraške vojne!
Kralj Babilona Hamurabi (1792-1750 pr. n. št.) je izdal zakonik, ki pravno ureja banke, ki jih imajo razen samostanov tudi posvetni velikaši. Glavno plačilno sredstvo je rž. pojavlja pa se že zlato in srebro, vendar še v nekovanih delcih. V stoletjih po Hamurabiju se je bančništvo razširilo in ni zamrlo tudi, ko so babilonski državi nad 100 lel (769-626 pr. n. št.) gospodarili Asirci.
V drugem tisočletju pr. n. št. je nastala država Hctitov - ljudstva indocvropskega porekla. Tb so bili pravi trgovci, njihove banke, nekakšne delniške družbe, so omogočale karavane, ki so trgovale v domači in daljnih deželah. Po nemirnih stoletjih je na vzhodnem obrežju Male Azije nastala država Lidijecv, ki je znana po bogastvu elektrona, prirodne zlitine zlata in srebra. Tako so Eidijci prvi kovali pravi denar - elektronske novčiče, opremljene z državnim pečatom. Zgodovina govori o Grku Sokratu. Ko mu je lidijski kralj Krez pokazal sobo, polno zlata, mu je Sokrat namenil besede: "Nihče se pred smrtjo ne more imenovati srečnega!"
Lidijce so premagali Perzijci ter prevzeli njihovo umetnost kovanja denarja. Njih kralj Darej je koval srebrni in zlati denar (razmerje med srebrom in zlatom je bilo 1:13). Zlati denar darejkos seje razširil od Indije do Egejskcga morja in stoletja ohranil svojo vrednost. Kjer je denar, tam so banke. Tudi perzijske banke so bile v svetiščih.
Grki so prevzeli umetnost kovanja denarja od Lidijecv. Atene so imele v svoji pokrajini Aliki bogate srebrne rudnike. Kovali so srebrne drahme, ki so imensko bile njihovo plačilno sredstvo do vstopa v EU, V 6, stoletju je v Grčiji cvetela trgovina s čezmorskimi deželami, kjer so ustanavljali kolonije, velike trgovske postojanke. Obresti za čezmorska posojila so znašale do 30 %, za domača pa samo 10 %. Grki so imeli že urejeno bančno knjigovodstvo. Državne banke so se razširile po imperiju Aleksandra Velikega tudi v Egiptu, kjer je javno življenje imelo grški značaj.
Feničani so denarništvo in bančništvo zanesli v severno Afriko, kjer so ustanavljali kolonije, tudi znamenito Kartagino. Ecničansko-karlažanske kolonije so bile tudi v Španiji in južni Franciji.
Rimljani so od Grkov prevzeli denarništvo in bančništvo. Čeprav je prevladovalo poljedelstvo in živinoreja, je drŽava postala močna in obilje denarnih poslov je ustvarilo sloj vitezov. Proti zatonu rimske države se pojavijo menjalci kol nekaki trgovci v daljnih provincah. Ti potujoči denarničarji so bili navadno Židjc. Mojzesova vera jim je prepovedovala posojati denar za obresti rojakom-sovernikom, ne pa tudi tujcem, zalo so šli v svet. Rimljani so najprej kovali bakren denar (as), pozneje pa srebrnike (denarius) in zlatnike (aurcus). Rimski pravniki so določili veliko zapletenih in zanimivih pravnih norm o denarnih poslih. Proti koncu cesarske dobe so trgovali že s Kitajci po kopnem in morju. Zato so našli rimski denar v Indiji in Indokini. Kitajci so imeli svoj denar in svoje bančništvo.
* Vodja ekspoziture Ljubljanske banke v Grosupljem v pokoju, Grosuplje, Trubarjeva 4.
44
Ema Potokar
Ob propadu zahodnorimske države sc jc denarništvo in bančništvo ohranilo v obmorskih mestih (tudi dalmatinskih, posebno v Dubrovniku) in vzhodnorimski državi, ki sojo uničili Turki leta 1453. Vzhodnorimska država je imela mnogo zlata, zato so kovali zlatnike. Carigrad (Konstantinovo mesto) je bil stoletja največje trgovsko in bančno središče sveia.
Srednjeveška Evropa, kjer je nastala frankovska država, predhodnica Francije in Nemčije, se je ponašala z znatnim bogastvom v samostanih. Velikaši so si v njih izposojali denar in v zameno odstopali posestva. Vil. stoletju seje s križarskimi vojnami obnovila trgovina z Bizantinci in Bližnjim vzhodom in vzcvetela so italijanska mesta Pisa, Genova in Benetke. Tudi križarski red lemplarjcv je uspešno vodil bančne posle. V varstvo so sprejemali dragocenosti in darovnice. V Franciji so kmalu pridobili tolikšno moč in oblast, daje kralj Filip Lepi pri papežu leta 1313 izposloval ukinitev reda. Njihovo delo so prevzeli bančniki mesta Siene, kmalu pa so se zamerili glavni stranki - papežu, tako jc njihova zvezda zatonila in posle so prevzeli podjetni ITorentinci. O njih pomenu govori florint, to je iTorontinski zlatnik. Florcnca, zdaj jo navadno imenujemo Firence, jc postala velik finančni center, ki jc prodrl tudi na Angleško. V italijanskih mestih je bilo tudi veliko siromaštva, zato so ljudje rabili posojila, ki so bila pri Židih in Lombardih predraga; zato so redovniki reda malih bratov sv. Frančiška začeli zbirati denar in ga dajali ubogim za nizke obresti. Ti manjši denarni zavodi so se imenovali "gore pobožnosti" in so se ohranili do današnjih dni kot manjše hranilnice in posojilnice. Obveljalo pa je mnenje: Ker služi posojilo splošnemu blagru, zaračunavanje obresti ne more biti greh, še posebno, če so kreditirali obubožane mestne republike.
Odkrivanje poti okrog Afrike in potovanja čez. Atlantski ocean so dala nov zamah trgovini in denarslvu pa tudi rudarstvu in industriji, vsekakor pa so se pojavljale tudi krize. Prvi glavni kraljevi finančnik jc bil Francoz Jacqucs Coeur, ki je omogočil kralju Karlu VIL, da jc vzel Angležem Normandijo (1449). Drugi finančni velikani so bili florentinski Medieejci. Rod nemških Fuggerjev se je bavil z rudarstvom in kot finančniki I labsburžanov so pomagali Karlu V, da je bil izvoljen za rimskonemškega cesarja namesto francoskega kralja Franca I.
Denarni mogotci so sc sestajali v dveh velikih bančnih centrih: Genovi in Lyonu, kmalu pa se jima jc pridružila Anverza, največje pristanišče ob Atlantiku. Tu seje zbiralo blago in drage kovine iz španskih kolonij. Velik del španske kolonialne trgovine je kmalu prevzela Amsterdamska banka in Amsterdam jc postal glavno bančno središče. Takrat so z Oricnta v I lolandijo prišli tudi tulipani, po njih čebulicah slovi ta dežela še danes. - Večje banke so nastale ludi v I lamburgu, Nurnbergu in Benetkah. Bančno poslovanje seje izpopolnjevalo, kovani denar so nadomeščali vrednostni papirji kot kritje v blagajnah. Švedska banka je leta 1650 začela poslovali z bankovci. Skoraj istočasno je na Angleškem to storila Banka zlatarjev, ki je propadla zaradi Karla II. (1672), ker ji ni mogel vrniti velikega posojila. Angleško banko je ustanovil parlament leta 1694. Leto dni pozneje je Škotska banka dobila pravico izdajati bankovce. Danska in Norveška banka sta nastali 1736., Petrograjska 1768. Revolucija pa je spravila finance v nered in Napoleon je 1806. ustanovil Francosko banko, ki jc preživela vse težave.
V Avstriji so v času Marije Terezije 1762 začeli izdajali prve bankovce, imenovane "bančni listi", ki so bili leta 1817 nadomeščeni z novimi bankovci, akcijami in kovanim denarjem. V Avslro-Ogrsko narodno banko sc jc, v skladu z novim imenom države, preimenovala 1872. Ustanovljene so bile deželne hranilnice: Štajerska 1816., Kranjska 1820. in Koroška 1835. leta. Te hranilnice so že zbirale denar in tudi dajale posojila. Pravno podlago za "hranilnični pravilnik" je bilo pismo Dvorne pisarne 2. septembra 1844. Po tem pravilniku so bile hranilnice občekoristni zavodi, ki naj bi izboljšali položaj ubožnejših slojev, V prvi ločki piše, naj daje hranilnica manjpremožnim priliko, da se jim mali prihranki varno hranijo, obrestujejo in vedno pomnožujejo, da se s tem oživlja duh delavnosti in varčnosti. Na slovenskih tleh so bile ustanovljene mestne hranilnice: v Mariboru, Ptuju in Radgoni leta 1862, v Celju 1864, Beljaku leta 1867, Velikoveu in Brežicah 1872, Konjicah in Ljutomeru 1874, Železni Kapli 1884, Ljubljani 1889, Kranju 1893, Novem mestu
Zbornik občin Grosuplje, Ivunčna (ioric;i. Dobrepoljc XXIII, 2(KM
45
1894, Radovljici dve leti kasneje, Kamniku 1901,Črnomlju 1905, Kostanjevici leta 1907. Sledile so občinske hranilnice v večjih občinah, trgih in manjših mestih: v Krškem 1901, Postojni in Kočevju 19(17. Okrajne hranilnice so bile ustanovljene v Slovenski Bistrici, leto kasneje v Slovenj Gradcu, v Lenartu v Slovenskih goricah 1X73, Kozjem IK74, v Gornjem Gradu, Sevnici, Šoštanju, Šmarju pri Jelšah in na Vranskem 1889. Vse na osnovi hranilničnega pravilnika ustanovljene hranilnice so imele javni značaj in jamstvo države, dežele, mesta oziroma občine. Samo njim je bilo dovoljeuo. da so sprejemale tako imenovane pupilne vloge, tO je denar od oseb pod varstvom (nedoraslih, opravilno nesposobnih idr.).
ZAČETKI DENARNIŠTVA IN BANČNIŠTVA PRAV PRI NAS IN V BLIŽNJI OKOLICI
Arheološka odkritja v območju Magdalenske gore pričajo o halštatski. starejši železni kulturi med letoma K(l(l in 4(10 pr. n. št. Jamarska pot. najvažnejša in najstarejša pot čez ozemlje današnje Slovenije, je verjetno potekala tudi čez naše kraje. Mlajša železna doba (400 - 33 pr. n. št.) prinese propati Ilirov z visoko halštatsko kulturo in naselitev Keltov (z latensko kulturo), teh najdb pa jc zelo malo. V rimski dobi (od 1.-5. stoletja n. št) smo del upravne enote rimske države, ob prelomu tisočletja pod prvim rimskim cesarjem Oktavijanom (Avgust). V zgodnjem srednjem veku (5 - 11. stoletje) so rimsko državo uničili barbari, stepna in germanska ljudstva. V tej dobi je bila cesta Siscia-Emona v slabem stanju in glavna vojaška in prometna pot iz Italije proti vzhodu obide Dolenjsko in ni najdb.
V 10. stoletju pa so že prvi urejeni poseljeni slovenski kraji. Med zelo starimi kraji te dobe so Škocjan: viri omenjajo župnijo pred letom 1260, Št. Jurij, Grosuplje, Šmarje in dalje Šentvid pri Stični ter Višnjegorski grofje. Konce 12. stoletja, ob nemirih v ogrskohrvaškem kraljestvu je Albert Višnjcgorski razširil svojo posest na Belo krajino, kije tudi kasneje ostala v sklopu slovenskih dežel. Samostan v Stični (1135) so postavili cistercijani. ki so pripeljali arhitekta Mihaela iz Francije. Ta je zgradil veličastno lomansko baziliko v Stični. Prav v samostanu Stična je nekaj kasneje zapisan eden redkih slovenskih srednjeveških tekstov. Oglejski patriarhi pa so že prej ustanovili pralaro v Šentvidu pri Stični.
ZGODOVINA ZADRUŽNIŠTVA
Najstarejše zadruge pri nas so bile tako imenovane planinske združbe, ki so omogočale prodajo mleka in mlečnih izdelkov, živine, gospodarskih in gospodinjskih potrebščin. Delovale so brez pisanih pravil. Kasneje so dunajska vlada in deželne oblasti izdajale navodila, patente, zakone in predpise, ki so uravnavali odnose med člani in družbo, pogoje za ustanovitev in poslovanje zadrug, ki naj pospešujejo gospodarjenje, varčevanje in moralne odnose, tako da preprečujejo oderuštvo. Slovensko zadružništvo je kljub politični razcepljenosti odigralo važno gospodarsko in narodno-politično vlogo.
Med vidne borce za razvoj slovenskega zadružništva in hranilništva štejemo brata Josipa in Mihaela VOŠN.IAKA, ki sta v letih 1870-1900 veliko naredila za utrditev slovenskega gospodarstva. Josip Vošnjak je veliko pisal 0 narodnem gospodarstvu in vplival na brala Mihaela, da se je posvetil organizaciji slovenskih hranilnic in posojilnic, za kar je dobil pobudo na Češkem. Mihaelu Vošnjaku. ki so ga imenovali oče slovenskega zadružništva, je uspelo leta 1883. ustanovili Zvezo slovenskih posojilnic.
Zadružništvo v slovenskih deželah je od leta 1858 delovalo na podlagi Društvenega zakona in Zadružnega zakona iz leta 1873. V stari Jugoslaviji jc leta 1937 izšel Zakon o gospodarskih zadrugah, socialistično zadružništvo pa je urejal Zakon o združevanju kmetov iz leta 1965 in 1972.
46
Bou l'olukar
- V našem Zborniku št. 22 F;rane Kalar navaja podatek 0 delovanju hranilnice in posojilnice, ustanovljene leta 1890 v okviru zadruge Šentvid pri Stični, ki si je pridobila zaupanje s solidnim poslovanjem. V Zborniku 19 pa dr. France Adamič piše o ustanovitvi podružnice Kranjske kmetijske družbe leta 1912, leto kasneje pa hranilnice in posojilnice v Škocjanu, ki pa zaradi prve svetovne vojne ni zaživela. Drugo hranilnico in posojilnico so ustanovili leta 1931. Njena denarna sredstva so sestavljali zadružni deleži, hranilne vloge, zadružna posojila, pristojbine in upravni prispevki. Obvezno revizijo so opravljali revizorji Zadružne zveze iz Ljubljane. I/, zapiskov je razvidno, da so poslovali dokaj uspešno. Zadruga je poslovala tudi med drugo svetovno vojno, po njej pa obnovila poslovanje, toda uredba o likvidaciji kreditnih zadrug 17. 4. 1947 je veljala tudi zanjo. Tako je skupina kmetovalcev v marcu 1946 spet ustanovila Kmetijsko zadrugo v Škocjanu z namenom odkupovati pridelke, živino in suho robo, ustanavljati obrtne delavnice ter uvajati napredno pridelovanje kmetijskih pridelkov. KZ Škocjan je uspešno poslovala, ni pa se mogla prilagoditi sodobnemu poslovanju in z dohodkom plačevati vodilnega strokovnjaka, zato so na občnem zboru I. fcb. 1953 odločili, da se Kmetijska zadruga Škocjan kot poslovalnica pridruži Kmetijski zadrugi Podtabor (št. Jurij). - Kmetijsko obdelovalna zadruga Gatina je bila ustanovljena 6. januarja 1949 in bila ena najuspešnejših v občini Grosuplje. S Kmetijsko obdelovalno zadrugo Šuligoj Grosuplje se je spojila 29. sept. 1952. - V oktobru 1945. so tudi na Vidmu v Dobrepolju ustanovili obnovitveno zadrugo, te pa so po letu 1953 gradbene aktivnosti prenesle v kmetijske zadruge ali občinska komunalna podjetja.
PRIHOD BANKE NA GROSUPLJE
Pred drugt) svetovno vojno je bilo Šmarje s farno cerkvijo in občinskim uradom "pomembnejši" kraj. Grosuplje je postalo prepoznavno pred 120 leti kot križišče obeh dolenjskih železniških prog, novomeške in kočevske. Iz furmanske postojanke (Stara pošta pred vstopom v naselje) seje razvilo v lokalno središče, v zadnjih desetletjih pa se je zaradi bližine Ljubljane in ugodnih cestnih poli ter razvoja industrije razbohotila še stanovanjska ponudba. Tako je Grosuplje postalo občinsko središče, ki je dobilo tudi denarno ustanovo.
Seveda pa razvoj denarnega poslovanja sega v narodnoosvobodilno gibanje, ko je bilo formirano Poverjeništvo za finance na osvobojenem ozemlju. Vodil ga je Zoran Polič. Denarni zavod Slovenije je bil ustanovljen 12. marca 1944 kot priviligirana splošna in emisijska banka. Dne 21. junija 1945 je bil izdan zakon o Denarnem zavodu Slovenije, s katerim se je prešlo na mirnodobno poslovanje. Denarni zavod Slovenije je bil leta 1946 spojen z Narodno banko FLRJ, centralo za Slovenijo. Narodna banka je bila tako poleg emisijske tudi banka gospodarstva in občanov.
Z začetkom leta 1950 Narodna banka FLRJ na Grosupljem odpre svojo enoto v preurejenih gospodarskih prostorih na Koščakovem dvorišču. Takratni posel je zajemal pretežno poslovanje z delovnimi organizacijami in ustanovami. Prve hranilne knjižice je podarjala najboljšim učencem ob koncu šolskega leta. To je bila nagrada in hkrati povabilo k varčevanju mladih. Narodna banka se je s 1. 4. 1959 preimenovala v Komunalno banko. V povezavi z gospodarsko reformo leta 1961 je prišlo do ponovne spremembe bančnega sistema. Izšla sta Zakon o bankah in Zakon o kreditnih in drugih bančnih poslih. Narodna banka je bila emisijska ustanova, poslovne banke so bile specializirane. Tako je s 1.5. 1961 prevzela poslovanje gospodarskih organizacij in ustanov Služba družbenega knjigovodstva (SDK) kot naslednica Narodne banke, poslovanje z občani pa Komunalna banka. Takrat šele zaznamo živahnejši promet dinarskega varčevanja in potrošniškega kreditiranja. Dobršen del reform leta 1965 je zadeval finance, zato je bilo nujno spremeniti tudi bančni sistem. Sprejeta sta bila Zakon o Narodni banki in Zakon o bankah in kreditnih poslih. Komunalna banka je tako 1965 menjala naziv v Kreditno banko in hranilnico Ljubljana, po letu 1970 pa nastopa kot Ljubljanska banka - podružnica Ljubljana. Po prilagajanju spremembam v bančni zakonodaji je
Ljubljanska banka (LB) do leta l°77 poslovala kol banka s centralo in podružnicami, 12. januarja 1978 pa je bila na ustanovnem zboru konstituirana Ljubljanska banka - Združena banka. Po teh spremembah so enote spadale pod Gospodarsko banko Ljubljana, tako tudi ekspozitura Grosuplje - enota z malim pooblastilom, ki odgovarja potrebam krajanov tukajšnje občine.
Prva bančna ekipu (slikano marca 1954): Maricu Menein, Muru Bašar, Milka Simik (Spanja), Franc Zaviršek, Anica Žagmeister, zadaj: Silvo Husu, Zofka Gral (Kavšek), Zdenka Ukovič (Marjetic), Fani Truilovic, Vida Bašar (Triler), Josip Blidkovie. Angelca Novak (Perme). Francka Hude. Pavla Bardorfer (Budkovič), Jbnčka AnžiČ (Jevimek)
Bančna likvidatura v prostorih Zadružnega domu na Grosupljem
Slavnostna otvoritev dne 21. julija 1962.
Likvidatura z vabljenimi: Janez Lesjuk (L levo) in predsednik skupščine Ivan Altlin (2, desno), uslužbenke: Francka Fajdiga, Veru Mehle, Albinu Jerman. Marica Mencin, Nudi /uvodnik (Dobrovnik).
Nova likvidatura Službe družbenega knjigovodstvu: Nevenku Heguš, Nadu '/.uvodnik (i)obrovnik),
Marinka Vidie (Jensterle)........, '/.alka Kline, Mariea Menein, Anka Ilabjan, hišnik Janez
Jakopin.....
Zanimiva je morda tudi omemba ostalih lokacij banke. Druga: že leta 1953 se banka seli v nove proslore Zadružnega doma (sedaj Kolodvorska 2). Tretja: julija l%2 preselitev v novo stavbo na Kolodvorski 4, kjer dobi prostore tako Služba družbenega knjigovodstva kot Komunalna banka. Četrta: 3. septembra 1973 preselitev v novo, večjo poslovno-stanovanjsko stavbo na Taborski 3, kjer Ljubljanska banka odkupi funkcionalen, velik, svetel poslovni prostor: v njem se K zaposlenih skoraj izgubi.
TU je posel zacvetel, k čemur je vsekakor pripomoglo zaupanje v bančništvo, novi prostor in še raznolikost poslovanja z novo ponudbo storitev. Likvidatura se je obogatila tudi z mladim kadrom, dodatno izšolanim v bančnem poslovanju v izobraževalnem programu v centru Lli. (Ob 30-letnici poslovanja Ljubljanske banke in renovirani poslovalnici na Taborski 3 v oktobru 2001 je bila kratka slovesnost, na katero so bile povabljene tudi že upokojene sodelavke.)
Potreba po bančni enoti seje pokazala tudi v Ivančni Gorici, kjer je bila zgrajena nova agencija v decembru 1976, in na Vidmu - Dobrepolje, kjer jc bila odprta 16. avgusta 1977.
Koje bil na Grosupljem zgrajen dom starejših občanov (pri .lerovi vas), je bilo v njem oktobra 1985 odprto vpačilno-izplačilno mesto, ki pa je bilo po letu 1992 zaradi zmanjšanja kadra, uvedbe bankomatov in nerentabilnosti zaprto.
Ker radi segamo nazaj v zgodovino, bo nekaj povedal tudi povzetek, prikaz poslovanja naše bančne enote v razdobju 1973-1977.
Zbornik občin (rrosuplje, Ivančna (korica, I)obrepolje XXIII, 2004
51
SREDSTVA PREBIVALCEV - HRANILNE VLOGE:
Pretežni del zbranih sredstev v ekspozituri Grosuplje z agencijama Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje predstavljajo hranilne vloge; te so prebivalcem najbližje, saj na Slovenskem beležimo nagnjenje k varčevanju že od leta 1865.
LetO              Število                 Sredstva Indeks hranilnih hranilnih _knjižic_vlog v 000_
1973	6160	20.736	-
1974	7021	28.564	138
1975	81 10	42.349	148
1976	9514	68.92b	163
1977	10958	98.800	143
Težnja je bila, da bi se čim več denarja hranilo v bankah, zato je bila propagandna ponudba za izplačilo osebnih dohodkov, pokojnin in pozneje tudi štipendij prek bančnih računov glavni delež povečanja hranilnih vlog. Ta akcija v začetku ni mogla steči, ker je večina občanov zaupala
Pred novo bančno enoto na Taborski 3 dne 3. srpi. 1973: Franc Zaviriek, eden od ustanoviteljev LB podružnice SKB (Stanovanjske komunalne hunke) v Ljubljani in njen dolgoletni direktor. Zal mi je i'i/ V 32-letni bančni delovni dobi direktor le dobru tri letu. vedno korekleii. plemenit, toplu človeška duša. ki je vedno znal prisluhniti in svetovati kot dober oče. Ob pomembnih dogodkih nas je rud obisku/, saj je kljub dolgoletnemu službovanju in bivanju V Ljubljani ostal zvest Grosupeljčan ! (Umrl je konec aprila 2002.) Ob njem sodelavec iz tehnične službe. Ljubljana. Stanka Breščak. kadrovska Shdba, Ljubljanu. Majda Šlrozuk. Veru Bolješič. Olga iomažič. Muricu Šteli. Nada Krivec. Nikolu Koprivnjak, Ljubljanu, Etna Potokar, /.udaj: Anica Drobnič, /laiku Ide. Anu Drobnič m Anica
Kadež.
52
Brna Potoku
Ob otvoritvi novih poslovnih prostorov banke na Taborski.? dne 3. sept. 1973. Spredaj: Maja Pahor. Zlatka Pele, za njima Marta Mak, Vika Tomšič, Marica Kolar, Milena Klini, Vera liolješič, Ana Drohnič, Ema Polokar, Nada Krivec, Zdenka Vodeh.
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dohrcpoljc XXIII. 21X14
53
Milenu Klini, Vera Bolješič, Zlatka Felc, Zadaj: 'Alenka Vodeb, Marica Kutin; Vika Tomšič.
le prejeli kuverti na izplačilni dan. toda zgledi vlečejo, pripomorejo ustna izročila znanecv, predvsem pa prepričevanja ob kontaktih v delovnih organizacijah, na delavskih svetih in zborih delavcev. Uspeli smo skoraj LOO-odstOtnO, izvzemši delovne organizacije z nekaj zaposlenimi, ki so zaradi oddaljenosti od banke prevzem teh nazorov odklanjale. Za uspešno poslovanje prek hranilnih knjižic in pozneje tekočih računov pa je poskrbel Sporazum s Pošto Slovenije. Z njim je bilo omogočeno varčevalcem ljubljanske banke brezplačno koriščenje gotovine na vseh 508 poštah v Sloveniji.
Kes pa je, da ob menjavi politične oblasti hranilne vloge izgubijo velik del svoje vrednosti. To se je zgodilo ob koncu prve svetovne vojne (leta 1918 ob razpadu Avstro-Ogrske) in ob začetku ter koncu druge svetovne vojne 1941, Po naši osamosvojitvi je bila oktobra IW1 prenominacija DIN v SIT.
54
Em8 l'olokar
TEKOČI RAČUNI OBČANOV
Povečanje števila tekočih računov je občutno šele v letu 1977. ko so občani spoznali prednosti brezgotovinskega poslovanja, v veliki meri pa je k povečanju prispevalo izenačenje obrestne mere tekočih računov s hranilnimi vlogami.
Znana je tudi ugotovitev, da so starejši in upokojeni najboljši varčevalci!' Ali si žele zagotoviti brezskrbno starost, ne obremenjevati svojih potomcev oziroma smo bolj skromni in nimamo več želja po novem in lepšem?
In še vedno drži:   NAROD, KI ZAUPA VASE, DELA IN VARČUJE, NE MORE PROPASTI!
ŽIRO RAČUNI OBČANOV
Gibanje teh sredstev je v stalnem porastu, pa ne zaradi 4-odstotne obrestne mere, pač pa zaradi večjega števila nanovo odprtih računov honorarcev. Vedno pa se po prilivu na račun ta sredstva tudi v nekaj dneh praznijo, če že ne takoj (po trajniku).
Prikaz žiro računov:
Leto	Število	Sredstva občanov v 000 din	Indeks
1973	797	782	-
1974	1213	1.684	215
1975	898	1.206	72
1976	1005	1.793	149
1977	1005	3.693	206
Morda še podatek: povprečni osebni dohodek v letu 1977 v Republiki Sloveniji je bil DIN 4.844,00
»EVIZNO-VALUTNO POSLOVANJE
Devizno-valutno poslovanje se je zelo razmahnilo. Toda prav v letu 1978 se občuti delno upadanje priliva na devizne račune občanov iz tujine, ker statistike prikazujejo vračanje naših zdomcev. Zelo živahno pa je poslovanje občanov prek deviznih računov: vloge so v porastu, registriranih pa je tudi več turističnih potovanj v inozemstvo in izdaj potrdil za iznos valut.
Prikaz gibanja sredstev deviznih računov občanov:
Leto Število Sredstva Indeks
v 000 DIN
1973	980	5.088	-
1974	1220	6.710	132
1975	1418	10.941	163
1976	1646	16.778	153
1977	1999	24.247	145
Občutno je porasla menjava tujih plačilnih sredstev inozemcev - turistov tako pri davčnih okencih kot pri menjalnicah, vezanih na ekspozituro ali agenciji.
Zbornik občin Grosuplje, bančna Gorica. Dobiepolje XXIII. 20(14
55
NALOŽBE - KREDITIRANJE
POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE
Skladno /. gibanjem sredstev se je povečal tudi obseg potrošniškega kreditiranja, ki je prav v zadnjih letih doživelo mnogo sprememb. Kreditojemalcev to očitno ni molilo, kajti zahtevkov za potrošniške kredite je vedno več. Nabavljeno blago izboljšuje življenjske pogoje, kredit služi kot dopolnilni vir sredstev za osebno potrošnjo.
Gibanje odobrenih potrošniških kreditov v petih letih:
Leto	Število odobrenih PK	Znesek odobrenih PK v 000 DIN	Indeks
1973	348	3.207	
1974	563	6.598	206
1975	425	6.285	95
1976	567	11.905	189
1977	521	14.108	118
Pretežni del kreditnih sredstev je namenjen za nabavo pohištva, sledi kreditiranje avtomobilov, nato ostalo. Gotovinski krediti sicer so, vendar primerjalno v zelo majhnih zneskih, medtem ko za kreditiranje turističnih potovanj sploh ni bilo interesentov.
Od leta 1977 je obstajal pravilnik za kreditiranje nakupa rabljenega avtomobila in pravilnik o kreditih občanom za popravilo motornih vozil. (Upam, da se boste nasmehnili ob današnji ponudbi vozil - seveda po 25 letih).
KREDITIRANJE MALEGA GOSPODARSTVA
Kreditov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti se poslužujejo predvsem kmetje in obrtniki za nabavo osnovnih sredstev. Odobritev jc vezana na kreditno sposobnost in lastno udeležbo, zato je bilo v ekspozituri odobrenih le nekaj teh posojil, kljub temu da pokrivamo pretežno kmetijsko področje (delež kmečkega prebivalstva leta 1977 je bil 34 "/< ) s sorazmerno močno obrtniško dejavnostjo.
STANOVANJSKO-KOMUNALNO KREDITIRANJE
Grosupeljska ekspozitura je bila ena prvih izvenljubljanskih bančnih enot s pooblastilom LB-Podružnice za krediliranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v Ljubljani. Zanimanje za kreditiranje stanovanjske izgradnje je v naši občini zelo veliko. Odobravala pa se niso samo posojila po veljavnih stanovanjskih pravilnikih, ampak so se opravljali tudi komisijski posli za sredstva delovnih organizacij in Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje. Ker je stanovanje nujna življenjska dobrina, ki terja strpnost koristnika in pretežno njegov denarni delež, ugotavljamo, da se občani poslužujejo obeh veljavnih pravilnikov:
- varčevanja, ko občan pridobi pravico do posojila po končani varčevalni dobi:
- vezave, koje odobreno posojilo takoj po vplačilu procenlualnega depozita.
56
Brna Potoku
Pregled privarčevanih in vezanih sredstev za stanovanjsko in komunalno izgradnjo:
	Varčevalne	Znesek privarčevanih
Leto	pogodbe o	in vezanih sredstev Indeks
	vezavi	v 000 DIN
1973	39	1.052
1974	54	1.913 182
1975	55	2.342 122
1976	141	4.999 213
1977	134	5.505 110
		
Leto	Število odobrenih	Znesek odobrenih Indeks
	posojil	posojil v 000 DIN
1973	20	287
1974	14	260 91
1975	113	3.080 1185
1976	162	4.815 156
1977	123	5.090 106
Slednja so bi	la odobrena posojila za stanovanjsko izgradnjo po komisijskem poslu.	
Poglejmo še	statistične podatke o	številu prebivalcev in številu stanovanjskih enot v občini
Grosuplje:		
Popis	Število	Stanovanjske
leta	prebivalcev	enote
1910	21.461	4.500
1931	22.513	4.669
1948	22.071	4.443
1953	22.111	4.585
1961	22.594	4.815
1971	23.063	6.148
1977	24.194	6.751
1981	25.114	7.394
Razvidna je	naselitev in obnovitev v povojnem času ter skladno s lem porast stanovanjskih	
enot, h dograditvi katerih so prav gotovo pripomogla tudi posojila, odobrena in črpana v naši		
bančni enoti. Seveda je trenutno stanje		neprimerljivo, saj smo že v letu 2004.
Prikaz, skupn	ih sredstev prebivalcev v treh enotah in število zaposlenih delavcev banke:	
	Skupna zbrana	Zaposlenost v
Leto	sredstva	Indeks                ekspozituri in
	v 000 DIN	obeh agencijah
1973	26.606	8
1974	36.964	139 9
1975	54.496	147 9
1976	87.497	161 14
1977	126.740	145 20
V razdobju prikazanih petih let je viden spontan porast sredstev prebivalstva, in sicer vpo-glcdnih vlog tako dinarskih kot deviznih, medtem ko so vezana sredstva, predvsem dinarska, po uveljavitvi nepreklicne vezave v izrednem padcu.
Leta 1986 so zbrana sredstva občanov v naših treh enotah, ki pokrivajo področje občine Grosupijc. 8.284 milijonov DIN, kar je več kot 2-proccntni delež sredstev Gospodarske banke Ljubljana, in sicer takoj za enoto Kočevje ter pred enotami Cerknica, Logatec, Vrhnika in Litija.
Pregled vlog pri hranilnicah v Sloveniji
■j		Slan	• vlog 1. irfuto i'j:i'j		Štorih
M	Imr brtnilnir*	ti« knjilirf.	v   1 »■ L. l"* t' ti l	•kupaj	<l«g»-
H			ra/u ii u		i*lw<
1	Mi-slim hranilnim Brcžjcc	6,288.333	2,781.698	9,070.031	1.872
2	Mestna hranilnico Celje	22,973.590	8,675.381	31,648.971	5.720
3	Mestna hranilnica Črnomelj	7,143.630	924.769	8,068.399	2.007
4	Mestna hranilnica Kamnik	11,891.419	1,225.349	13,116.768	2.975
5	Mestna hranilnica Kočevje	10,920.086	2,614.494	13,534.580	2.909
6	Mestna hranilnica Kranj	49,436.993	3,398.437	52,835.430	7.911
7	Hnlnrt Hranilnica 1 juUiana	170,719.590	249,267.053	419,986.643	43.450
8	Mestna hranilnica Ljutomer	3,727.837	584.194	4,312.031	1.601
9	Mestna hranilnica Mnrihor	62,057.404	30,133.111	92,190.515	9.533
10	Mestna hranilnica Novomeslo	26,431.689	2,201.705	28,633.394	4.663
U	Mestna hranilnica Ormož	3,981.180	—	3,981.180	2.056
12	Mestna hranilnica Ptuj	9,628.559	2,459.172	12,087.731	2.486
13	Mestna hranilnica Radovljica	17,871.692	3,830.145	21,701.837	4.634
14	Mesl. hranilnica Škofja Loka	5,878.180	865.014	6,743.194	948
15	Hranilnica dravske banovine				
	1 J ii 14 j mi ii	116,988.019	102,357.499	219,345.518	9.540
16	Hranilnica dravske banovine				
	Mnribor-Celje	46,032.051	68,678.762	114,710.813	5.927
17	Ohčinska  hranilnica Gornja				
	Rndgona	5,964.403	278.127	6,242.530	745
18	Ohčinska  hran. Kostanjevica	2,197246	—	2,197.246	1.145
19	Ohčinska hranilnica Kozje	2,885.081	—	2,885.081	1.225
20	Ohčinska hranilnica Krško	9,822.134	468.610	10,290.744	2.781
21	Hranilnica kmečkih občin				
	i j ubijana	12,910.518	—	12,910.518	2.274
22	Občinska   hranilnica Marcn-				
	berg	5,263.141	—	5,263.141	1.867
23	Občinska  hranilnica Murska				
	Sobota	3,394.571	2,014.020	5,408.591	679
24	Ohčinska hronilnirn Vrhnika	17,207.240	1,266 847	18.474 0S7	3.155
25	Okrajna hranilnica Konjice	4,020.983	—	4,020.983	1.507
26	Okrajna hranilnica Rogatec	1,492.952	—	1,492.952	670
27	Okrajna hran. Slovenj Gradec	14,799.216	2,043.323	16,842539	3.791
28	Okrajna hranilnica Slovenska				
	Bistrica	8,323802	32437	8,356 239	2.175
29	Okrajna hranilnica Sv. Lenart	6,545575	-	6,545 575	1.733
	Skopaj   .   . .	566,797.114 |	486,100. f 47	1.152,897.261	131.979
/1	Vkc hranilnici- v Jugoslaviji	izven Slovenije imnjo			107.628
	vlog po stanju 31. V. 1939			1.337,927.165	
58
lima l'otokar
Slovenija je bila torej že pred 2. svetovno vojno znana po najbolj razviti hranilni službi. Primerjalno: od vseh jugoslovanskih bank je imela največ zaupanih hranilnih vlog!
Dokajšnjo vlogo v svetovanju banki je imel tudi Svet varčevalcev, ki so ga sestavljali delegati varčevalcev iz. vsake bančne enote - ekspoziture, izvoljeni na vsakoletnem zboru varčevalcev posamezne poslovalnice. Iz naše občine je bil kar največ mandatov izvoljen korekten in zanimiv gospod Josip Budkovič (včasih tudi bančnik) in prav z njim smo res ustvarjalno sodelovali.
MLADINSKO VARČEVANJE
Prvi hranilnik v obliki malega grškega templja izvira iz obdobja okoli 300 let pr. n. št. Ohranilo se jc tudi veliko rimskih hranilnikov, narejenih iz gline, največkrat v obliki hruške. Prvo šolsko hranilnico na Slovenskem jc 1844. osnoval v Šoštanju Peter Musi in si zaradi dobrih učnih uspehov pridobil 1827. leta naziv zglednega učitelja (Musterlehrer). Ta naziv so dobili res odlični učitelji. V Kmetijske in rokodelske novice jc 1844. zapisal: "Že pri otroku, ki začne denar spoznavati, vemo sklepati, kakošen gospodar bode odraščeni človek! Zato je tedaj potrebno otroke zgodej varčnosti vaditi in jih zapravljivosti oduračati. V mladosti je treba skerbeti, kako si svoje dni pošteno kruh služiti..." (Zato so pozneje boljši delavci - učenci v šolskih hranilnicah - kol priznanje za prizadevnost in delo prejemali značke Petra Musija.)
Jurist Ivan Geršak je 1865 v reviji Čitalnica priporočal šolsko hranilništvo. Njegov poduk je zahteval, naj se narod izobrazi, izuri, omika, zato je treba posvetiti pozornost ljudskim šolam, da se človek pripravi v mladih letih na trdo delo - na resnično življenje. Brez dobrih šol ni omike in blagostanja. Prav on je bil tudi med prvimi, ki so se po marčni revoluciji zavzemali za slovenski pouk v šolah, saj je na Štajerskem v osnovnih šolah še vedno prevladovala nemščina.
Na kongresu hranilnic leta 1924 v Milanu so sklenili, naj bo 31. oktober svetovni dan varčevanja. Tega dne naj bi v vseh državah sveta imeli na šolah predavanja o pomenu varčevanja iz socialnih razlogov za dosego večjega blagostanja. V stari Jugoslaviji so lela 1926 začeli uvajati 31. oktober za dan varčevanja.
Pedagoški vidik vzgoje za varčevanje, ki ga opravijo pedagogi ob združevanju več sto učencev v pionirskih in mladinskih hranilnicah, jc neprecenljiv. Usmerja jih v varčnost in gospodarnost. Na posvetu mentorjev je Azra Kristančič govorila o psihološko-pedagoški utemeljenosti vzgoje mladih v varčevanju in oblikovanju ekonomske zrelosti mladine ne s kopičenjem denarja, pač pa z ustreznim vlaganjem in načrtnim razpolaganjem z njim.
VSE VELIKE STVARI, TUDI BOGASTVO, JE USTVARJENO OZIROMA ZAČETO   Z DROBIŽEM!
Velik poudarek na varčevanju mladih je zanimivo razviden iz fotokopij starih hranilnih knjižic takratne Mestne hranilnice ljubljanske.
Mestna hranilnica ljubljanska jc bila prva z mladinskim varčevalnim kotičkom, opremljenim tudi z igrali. Ostale enote smo izdajale in praznile hranilnike ter njih prihranek knjižile v hranilne knjižice otrok, to pa ne le v banki, ampak tudi po šolah (Šmarje - Sap). Ljubljanska banka je pred letom 1970 posvečala veliko pozornost ustanavljanju šolskih hranilnic. Prva šolska hranilnica je bila ustanovljena na šoli Podčetrtek leta 1970. Na ljubljanskem območju je bila med prvimi šolska hranilnica na osnovni šoli Škofljica v letu 1973. Ustanovno listino šolske hranilnice na šoli Louis Adamič Grosuplje (na obeh šolah) so podpisali leta 1975, posebni prostori so bili urejeni 1980 na višji stopnji, na nižji pa v aprilu 1981. Ob poznavanju pravil poslovanja v šolskih hranilnicah, seveda pod vodstvom mentorja (učitelja ali profesorja na šoli), so otroci oziroma učenci sprelno opravljali blagajniško poslovanje. Mladi varčevalci so se prav v grosupeljski šolski hranilnici izredno izkazali ob mentorstvu pedagoginje Marije Škrjanc in v juniju 1988 celo organizirali tekmovanje učencev - delavcev v šolskih hranilnicah iz 50-ih šol iz vse Slovenije; pomerili so sc v "znanju in spretnosti". Hkrati so tekmovalci obiskali rojstno hišo pisatelja Louisa Adamiča in si ogledali Taborsko jamo.
Ulo>Je.
N"j*<>1i "»'"t MM« tmii j, v ,ti>vrti,ki
Mrsim hranilniri ljubljanski
i'/.7, «a
IHfti*
™ I BANK MKOTO. !"»*"■
Deseteri« hm ni In i črte odpovedi	
1 Soli ss-J*	
	•j w. ii| m * ,.„«,
0er«r	
fteVp'rn   |f „r.	•r'    Kartici ■*mr,
kttab, 1'tir- A; |	rt flauti
* UajtMratvArfr,	■   K,r ■ 'r.rfl NaMjM
S ikrtt /. pJrsM	w,t-  t tim   , ,v, 1.
■«"■»* ••»--,„.	11 m MfM
t  rlr (ivi tt/kaifa	■:» /a,tf«vlj*; rtr.n.....
hMtfl -.r	
/. N«  H*l>;   fin --	"b.M-iu nalijuv f>i)n'
1 JMk	
'« »91	■-•j   t, m r"">«'
* ftn| w If-aaft	ha|ta ti i..
	»"  rtMt,   pat« b'iilt'
pRMM h-i>/l	
1 Wm dtfi*' . i	
Domači hranilniki.
Učimo otroke varčevali!
Starši, skrbite, da vam bodo otroci varčni.
Otroci naj zbirajo vinarje in jih ulagajo v hranilnico.
Mestna hranilnica ljubljanska
uvela je lične
domače hranilnike,
ki so zelo prikladni za darila.
Mali ulagatclj dobi uložno knjižico in zaklenjen hranilnik. Ključ od hranilnika si pridrži hranilnica, stranki pa se izroči hranilnik, ki je tako narejen, da ulagatelj ne more zneskov iz hranilnika jemati. Hranilnik je treba prinesti v hranilnico, kjer ga odpre uradnik in prešteje denar ob navzočnosti ulagatelja.
Prvotna uloga iznaša 4 krone in se ta znesek vrne ulagatelju, kadar se izplača vsa uloga.
Šolske hranilnice so bile v naši občini organizirane tudi na manjših šolah, če omenim bolj zavzete: Kopanj in Žalna, pa ludi na gimnaziji Stična je nekaj let uspešno poslovala mladinska hranilnica.
Najprizadcvnejšim mentorjem šolskih in mladinskih hranilnic je I jubljanska banka podeljevala "VOŠNJAKOVO plaketo", in sicer vsako drugo leto na področju celotne Združene banke po KI. Z njo je bila za večletno zelo uspešno delo v vzgoji mladih v varčevanju nagrajena tudi naša cenjena pedagoginja Marija Škrjanc. Uspela je prenesti poslovanje na računalniško vodenje, toda žal je bila oktobra 1991. prenominacija DIN v SIT in mladinsko varčevanje po šolah se je tako rekoč sesulo. Trenutno oživljajo predšolsko varčevanje TOLI-kotički, ki privedejo najmlajše komitente in njih slarše do T()l,1-računa. PRVI račun pa je že namenjen učencem in dijakom, starejšim od 7 let, seveda s privolitvijo staršev oziroma - skrbnikov, kajti mladostnik dobi HA kailico in z njo posluje na bančnem bankomatu in plačuje na prodajnih mestih. ŠTUDENTSKI račun se izda osebi, stari nad 16 let. ki ima veljaven indeks ali potrdilo o šolanju in že prejema redni priliv (Stipendijo, družinsko pokojnino). Temu pa že sledi Modri račun in lako naprej......
Še lela IW0 so naše tri enote: Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm - Dobrepolje imele 43 zaposlenih. Delo je teklo v izmeni, imeli smo kar nekaj porodniških, saj je prevladovalo mlado.
60
lina l'nlnkar
fleksibilno žensko "moštvo". Toda razvoj informacijske tehnologije, bankomati, elektronsko in pretežno brezgotovinsko poslovanje je skrajšalo uradne ure za stranke in seveda šlevilo zaposlenih. Toda po uradnem času se delo za bančnika ne konča, sledi obdelava dokumentov in uskladitev blagajn, ki se lahko zaradi neskladja zavleče, kajti vse sc mora dnevno ujemati.
Bančništvo je po splošnem mnenju ena najbolj kontroliranih in urejenih dejavnosti. Toda predpisi sami še ne morejo preprečiti nepravilnosti. Do kazenskih pregonov in sodnih procesov prihaja kljub močni kontroli poslovanja. Zato je značaj bančnika najdragocenejša kvaliteta. Poštenje je steber moralnega kodeksa, kar je posebno opazno in pomembno v manjših krajih. Zato bančni kadri niso le strošek, pač pa vitalen element kvalitete in uspešnosti bančnega poslovanja.
V letu 1990 nastopi novo obdobje: preobrazba bank skupine LB v delniške družbe. Novo, kapitalsko povezano bančno skupino sestavljajo:
LJUBLJANSKA BANKA LB d. d. Ljubljana (banka mati) in 15 bank hčera, nekdanjih temeljnih bank. Zaradi diverzifikacije svojih aktivnosti in širjenjenja področij poslovanja ustanovi banka podjetje za promet z nepremičninami LB HIPO d.o.o., lizinško podjetje LB Leasing d.o.o. ter svetovalno firmo - LB Consultatio d.o.o. in postane večinski delničar v finančni družbi Protcus Finanz AG Zurich.
Leta 1991 LB d. d. prva v Sloveniji uvede bančne avtomate, na njih dvigamo gotovino s kartico tekočega računa BA (MAEiSTRO).
V letu 1992., skladno z novo bančno zakonodajo, izda LB - plačilno kartico - prvo kreditno kartico v Sloveniji. Leta 1993 se začne proces sanacije LB d. d. Ljubljana in isto leto začne izdajati kartico LB EUROCARD (MASTERCARD) ter postane članica mreže VVcstern Union Money Transfer.
Leta 1994 Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev o ustanovitvi NOVE LJUBLJANSKE BANKE (N-LB) d. d., ki začne poslovati 28. julija 1994. NOVA LB d. d. prevzame premoženje in celotno poslovanje in obveznosti LB d. d. z izjemo določenih obveznosti LB d. d., ki so nastale v bivši SFRJ in postale predmet pogajanj na meddržavni ravni. Hipoteka iz preteklosti: staro devizno varčevanje. Zaradi znanih dogodkov v državi je prišlo za varčevalce do omejitve razpolaganja z. njihovimi deviznimi vlogami. Obveznosti do deviznih varčevalcev nosijo v obstoječem deviznem sistemu vse negativne hipoteke iz preteklosti, kajti zapuščina bivše federacije je težka in nerazčiščena. Dokončna rešitev bi bil zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. ki bi urejal način poravnavanja obveznosti iz vlog, vloženih pri bankah na ozemlju Republike Slovenije. 7b vloge so banke v skladu s takratno zakonodajo deponirale pri nekdanji Narodni banki Jugoslavije (NBJ). Oblikovanje slovenske samostojnosti je med drugim prineslo tudi samostojno slovensko monetarno oblast, ki mora postaviti povsem novo monetarno politiko, katere del bo tudi razrešitev monetarnih problemov z bivšo federacijo in s tem ureditev deponiranih deviz v bivši Narodni banki Jugoslavije. Trdnost in poslovnost na področju bančništva bo nazorno spričevalo evropeizacije slovenske države.
Nova LB d.d. ustanovi družbo za upravljanje investicijskih skladov LB MAKSIMO d.o.o., kamor smo vložili svoje lastninske certifikate. Prav tako 1994. leta Nova LB d.d. ponudi komitentom bančne storitve po telefonu - TELEDOM, loje popolna bančna storitev po telefonu, varna in diskretna. Leta 1995 je banka v zaključni fazi sanacijskega procesa in se pripravlja na privatizacijo. Poznamo že LB plačilno kartico KARANTA, ki jo uporabljamo na vseh prodajnih mestih in s katero poravnavamo obveznosti s tekočega računa. LB - kreditno kartico lahko dobimo po treh mesecih poslovanja z. LB plačilno kartico, to je odobreno (revolving) posojilo za izredne potrebe, ki ga plačujemo le 20 % mesečno od višine zneska.
Kartica LB EUROCARD - omogoča preprosto, varno plačevanje in dvig gotovine pri ban-komatih doma in po svetu.
Nove tržne poti bančne ponudbe po svetu so tudi internetne, poimenovane "komunikacijska avtocesta". Glasnik nove dobe je tudi elektronska pošta - "e-pošla". ki zagotavlja neomejene nove možnosti internega komuniciranja: hitro in učinkovito.
Klik Nl.B je opravljanje bančnih storitev po internetu.
"Moba" je projekt NLB in družbe Mobitel, pomeni pa mobilna banka NLB - nova tržna pot, ki omogoča storitve po mobilnem telefonu 24 ur na dan (od julija 2002).
Več kot stoletna tradicija Nove LB, ki seje začela z Mestno hranilnico ljubljansko, izkušnje iz preteklosti, ustvarjen ugled, poslovne vezi in korespondenčna mreža v tujini, nc le v Evropi, tudi širom po svetu - vse loje gotovo ena od konkurenčnih prednosti LB, ki daje komitentu občutek varnosti, brez katerega banka ne more biti uspešna. To potrjuje tudi ugledna finančna revija The Banker London, ki je objavila dve lestvici evropskih poslovnih bank, razvrščenih po višini kapitala in bilančne vsote.
TOP 100 Central Europeans razvršča 100 bank iz srednje Evrope, TOP 500 Europeans razvršča 50(1 bank. BA World pa rangira 1000 bank.
Uvrstitve Nove Ljubljanske banke d.d.
Po kapitalu Po bilančni vsoti
31. 12. 1994       31.8, 1995* 31. 12.1994   31. 8. 1995*
TOP 100 Central Europeans	27.	19.	17.	16.
TOP 500 Europeans	425.	382.	368.	354.
BA World Ranking			976.	944.
* Hipotetični uvrstitve, ki hi jih ilosegli glede na preliminarne podatke na dan 31. K /995
Po komentarju je Nova LB d.d. ponovno najvišje uvrščena slovenska banka. Britanska založba Rccd Information Services East Orinstead, ki izdaja že 150 let vodilni svetovni bančni imenik mednarodno aktivnih bank, jc Novo LB kot edino slovensko banko uvrstila med 1000 največjih bank v svetovnem merilu.
Ob privatizaciji NOVE. Ljubljanske banke leta 2002. ko je postala 15. največja banka v srednji Evropi, je mag. Marko Voljč, predsednik uprave NLB, izjavil: "Nova LB bo z ali brez tujega Solastnika ostala še naprej trdna in močna banka. Nedvomno pa so Belgijci lahko koristen strateški partner."
Lastniška struktura Nove LB 31. 12. 2001.: 74.71 '•/, Republika Slovenija (RS). 4.5.3 % Kapitalska družba (KAD). 4,15 % Slovenska odškodninska družba, 16.61 % ostali.
62
Ema Potokar
Lastniška struktura po L fazi privatizacije:
40 % Republika Slovenije (RS),
34 % Ključni investitor,
5%   Kapitalska družba (KAD),
4 % Slovenska odškodninska družba (SOD)
16 % ostali
Pogajanja so spremljale številne kritike o ogroženosti nacionalnega interesa, upravo pa je spremljalo dejstvo, daje za prihodnost Slovenije pomembno ohraniti banko v pretežno slovenski lasti. Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke mag. Voljč je v razpravah poudaril, daje za našo matično bančno hišo v prihodnje pomembno dvoje: odgovorni lastnik in maksimiranje vrednosti banke.
Dne 31. maja 2002 nadzorni svet NOVE LJUBLJANSKI' BANKE imenuje novo upravo s petletnim mandatom: predsednik uprave mag. Marko Voljč, člani uprave: Andrej llazabent, Borut Stanič, Matej Naral in z belgijske KBC Piet Van Keirsbilck.
Ključni cilji:
- Skupina Nova LB z bilančno vsoto 20 milijard evrov in finančne storitve na 20-milijonskem trgu srednje in jugovzhodne Evrope,
- izboljšati notranjo učinkovitost: razvoj novih storitev, avtomatizacija procesov in krepitev elektronskega bančništva,
- povečati zadovoljstvo in lojalnost notranjih in zunanjih strank,
- nadaljevati z investiranjem v človeški kapital z izobraževanjem in strokovnim razvojem vseh zaposlenih, kajti razvoj temelji na ljudeh.
PROJEKT IZ AGENCIJE ZA PLAČILNI PROMET V BANKE
Reforma plačilnih sistemov: Zakon o plačilnem prometu, kije predpisal prenos računov pravnih oseb z Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v poslovne banke - ena najaktualnejših, je potekala od 11. septembra 2000 in se zaključila konec junija 2002. Ta prenova zagotavlja enotnost plačilnega prometa v bankah tako za fizične kot za pravne osebe v domačem in tujem plačilnem prometu in je tudi del priprav na vključitev Slovenije v Evropsko unijo.
Na vse slovenske banke je bilo do 31. maja 2002 prenesenih 34. 351 računov pravnih oseb, od tega 14.757 (42,7 %) na bančno skupino NLB, kateri sledijo Banka Celje 11,7 %, ABanka 11,5 %, Banka Koper 10,7 %, SKB 6 %, Nova KBM 4, 9 % itd. 'Iako je bilo v maju 2002 opravljenih 1,018.00(1 odlivnih transakcij, kar vpliva na obremenjenost poslovalnic, zato je izrednega pomena, da čim več komitentov uporablja elektronske tržne poli Proklik NLB in Proklik plus NLB, ki omogočata uporabniku hiter, preprost in varen plačilni promet v domovini in s tujino, torej posredovanje plačilnih nalogov za tolarska in devizna nakazila.
TRANSAKCIJSKI RAČUN
V okviru Združenja bank Slovenije in Banke Slovenije se je pristopilo k skupnemu projektu uvajanja transakcijskih računov za lizične osebe. Ta bo nadomestil sedanje tekoče račune (TR), žiro račune (ŽR) in tiste tolarske in devizne račune, ki imajo prilivni značaj (kot nakazilo plač. pokojnin, štipendij, otroških dodatkov, dividend.,.).
Transakcijski račun bo osnova za:
- izdajo dchctnc kartice (HA Maestro, ki je mednarodno veljavna na bankomalih in prodajnih mestih),
- limit (dovoljena prekoračitev stanja),
- kartično poslovanje (plačilne in kreditne kartice),
- uporabo sodobnih tržnih poti (Klik, Tclcdom, mobilno bančništvo),
- uporabo novih plačilnih instrumentov (direktne odobritve in obremenitve ter trajni nalogi).
Za obstoječe tekoče in žiro račune, hranilne knjižice in devizne račune bodo prenosi zaključeni do 1. julija 2(1(13 in vodeni na novi Bancsovi informacijski podlagi.
SEDANJA POSLOVNA MREŽA
Pred leti so zunanje enote z agencijami spadale neposredno pod Sektor za poslovanje z občani v LB v Ljubljani, po novem pa so tudi bančne enote s periferije teritorialno vezane na mestno občinsko poslovalnico v Ljubljani. Tako pod poslovalnico MOSTE spadajo naslednje poslovalnice: Nove Jarše, Vevče, Polje. Nove Lužine. Štcpanjsko naselje. Poljanska cesta. Klinične bolnice, Litija, Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm Dobrepolje.
Očitno smo čedalje bolj podobni zahodni Evropi, h kateri se želimo priključiti, in stari izreki in pregovori večinoma tudi v sedanjem času šc neizpodbitno veljajo: DENAR - SVETA VLADAR! i'1 prav tako groba ugotovitev nemškega pisca Avgusta von Kotzcbuc (1761-1819): LJUDJE SE GLOBLJE KLANJAJO BISAGAM, POLNIM DENARJA, KAKOR PA GLAVAM. POLNIM MODROSTI !
UPORABLJENA LITERATURA: Jože Kaslelic, Arheološka podoba občine Grosuplje. ZOG 1/1969; France Adamič, Zadružništvo v občini Grosuplje, ZOG 17/1992 in ZGIGD 19/1996; Franc Kalni. I Ininilnicc in posojilnice do leta 1941, ZGIGD 22/2002; Janko Orožen, Denarništvo v Celju, 1973: Franc Ostanek, Aleksander Videčnik, Andrej Vovko, Šolsko varčevanje, 1984; Anton Gričnik, Denar, sveta vladar, 1995; LB - interni časopis 1. 6/1993; 11/1995; Mozaik, junij, julij, november 2002.
Iskrena hvala: ge. PAVLI BUDKOVIČ za podatke o začetkih banke. ge. MARICI MENCIN in gc. VERI BOUESIČ za slikovno gradivo, posebno hvaležnost pa dolgujcm g. IVANU AHLINU, našemu dolgoletnemu Predsedniku skupščine, za literaturo in svetovanje.
KOLESAR Z VELIKIM SRCEM
Anica Škerlj*
Zgodovina kolesarskega športa v Sloveniji sega v leto 1887, ko so slovenski rodoljubi v Ljubljani ustanovili KLUB SLOVENSKIH BICIKLISTOV. Zgodovina kolesarstva v Grosuplju se je začela, koje kot mladinec prvič zmagal FRANC ŠKERJJ leta 1960.
Rodil seje mami Mariji in očetu Francu 6. maja L941. Korenine - raziskane do leta 1757-ima na Turjaku. Rodil se je težak le 2.90 kg. Z materinim mlekom se je hranil do drugega leta. Med Vojno je kar nekaj časa preživel pri leti Ani na Malem l.očniku pri Turjaku, nato pa je do leta 1950 živel v Ljubljani v najenmiški hiši pod Gradom. Komaj petleten je že nasekal drv za kurjavo. Rad seje vračal na Ločnik in teti kot štiriletnik rekel, daje ta kraj pod veliko »tepko« najlepši na vsem svetu. Avtomobila niso imeli, zalo so se iz Ljubljane na Turjak vozili s kolesom.
Ne da bi se zavedal, se je kolesu zapisan Že od mladih dni. Tri leta je bil star. ko mu je oče napravil prvo kolo. Dobro se spominja, da mu je oče pozneje napravil še štiri, po meri čedalje večja kolesa. Mali Marija je rada pripovedovala, da se je njen sin prej naučil kolesarili kakor hodili. Otroško ponosno je zavrnil dodatna Otroška koleščka, pa si kljub lemu v »učni dobi« nikoli ni razbil nosu.
* 1290 Grosuplje, Pod gozdom, cesta IV/20.
Leta 1950 sc je oče z družino naselil na Grosupljem in nadaljeval z obrtjo. Izdeloval je Otroške vozičke, popravljal kolesa, pozimi pa smuči. Sin brane se jc pri očetu v letih 1957-1959 izučil za mehanika.
Po končanem uku se je začel ukvarjati s kolesarskim športom. Oče ga je postavil pred dejstvo: »Ali boš delal ali pa kolesaril.« Odločil sc je za kolesarstvo. Postal je kolesar po naključju in za današnje dojemanje športa sila pozno. Imel jc 19 let! Sam si je priredil prvo kolo, ki je bilo dirkalnemu seveda kaj malo podobno. Še leta 1959 je hrepeneč zrl v pisano karavano, ko je na dirki »Po Jugoslaviji« drvela mimo Grosupljega. Niti v sanjah si ni mogel predstavljati, tla bo čez tri leta - njen ZMAGOVALEC.
Kolesar je postal iz deških kolesarskih iger, mladeniškega dokazovanja moči, naključno je postal tudi član ljubljanskega kolesarskega kluba Rog. Že na prvem treningu je bil drugi, na drugem pa prvi. Trener Zvone Zanoškar je kar poskočil, saj je pri mladeniču opazil vrline, ki niso dane vsakomur: nadarjenost, zagnanost in ljubezen do kolesarstva. I. maja 1960 je od Roga dobil dirkalno kolo. Čisto novo je bilo. Prvič jc z njim nastopil na prvomajski paradi. Tega dneva ni nikoli pozabil. Od tistega dne se mu je življenje povsem spremenilo.
Dolgo jc tlelo v njem, da bi se poskusil na prvi dirki. Volje in moči je imel dovolj. Pozimi 1959/1960 - tedaj je dobil službo v tovarni Rog je s specialnim kolesom že zasedel 3. mesto na slovenskem in državnem prvenstvu, razen tega pa jc zmagal na treh manjših tekmovanjih. Sprva je dobil za vadbo dvakrat na teden prosto po malici, potem jc bil prost dvakrat na teden, kasneje po prvih velikih uspehih pa za pravo delo v tovarni ni bilo več časa. Še danes je prepričan, da jc velika večina delavcev za odsotnost tekmovalcev z dela našla pravšnjo mero razumevanja in da so bili ponosni na uspehe rogovcev.
Zbornik občin Grosuplje, Ivanina (ioiica. Dolncpoljc XXIII. 21)114
67
Leta l%l je skupaj z Rudijem Valenčičem poslal Član moštva Kog. Moštvo sta tedaj vodila prekaljena reprezentanta Žirovnik in Šcbcnik. Bil je tudi žc kandidat za mlado reprezentanco Jugoslavije in za slovensko reprezentanco na največji dirki v državi - po Jugoslaviji. Prišlo pa je tudi prvo razočaranje: na dirki Po Jugoslaviji ga niso uvrstili ne v jugoslovansko ne v slovensko
reprezentanco. Zato je nastopil kot posameznik! Sam sebi je bil mehanik, trener, maser......! Toda
nagrada je prišla - VRŠIČ. Tega vzpona sc je bal, prvič je bil na veliki dirki, gledal je. opazoval, sc učil. Ko so odpeljali iz. Nove Gorice, sc je držal v ozadju, pa je pripeljal k njemu solekmovalec. vihtel je tlačilko in mu zagrozil: »Mulec, smo le tako učili.... Kje je zdaj tvoja borbenost?« V Kanalu je bil že med ubežniki, v Trenti čisto sam. Vleklo seje 25 serpentin. Grizcl jih je in vzdržal. Na vrhu je imel dve minuti prednosti, od napora in sreče pa se je zgrudil. Vršič in Frane Škerlj sla bila od tedaj povezana še mnogo, mnogo let. Zmaga na Vršiču jc bila popolno presenečenje tudi Za največje poznavalce kolesarstva. Prinesla je ludi nenadejan uspeh: 13. mesto v skupni razvrstitvi m, kar jc najpomembnejše, stalno mesto v reprezentanci Jugoslavije na najpomembnejših etapnih dirkah. V letu 1961 sc je poleg domačih dirk udeležil šc tekmovanja v Bolgariji, kjer jc zasedel 21. mesto. Tekmovanja za državno prvenstvo so takrat potekala po cestah v Makedoniji, Bosni in Hercegovini - osvojil jc sedmo mesto.
Kdor oči jc na strmine vrgel našega Vršiča, Češ, poglejmo, kdo pririnc prvi preko griča, je opazil, da med klanci ni bil morda Levačič, temveč mladi Škerljev Franci, glavni kolesarski ptič. Torej, na gorenjski sapi smo spet zmagali v etapi.
(v Pavlini 1961)
Leto kasneje jc bilo vse drugače. Tedaj Škerlj a niso silili, naj jo sam pobriše na Vršič, ampak so mu beg prepovedali. V malokateri športni zvrsti je peščica vrhunskih tekmovalcev tako igraje kos svojim najnevarnejšim tekmecem, kol je bila kolesarska ekipa Roga iz Ljubljane v letu 1962 svojim zasledovalcem po vsej Jugoslaviji.
Novinar II. Ubclcis je v časopisu Delo pod naslovom ŠAMPION S CESTE med drugim zapisal: »Državni reprezentanti se razlikujejo med seboj po dejanskih rezultatih na tej ali oni dirki. ( e iščemo pravega šampiona med temi prvaki, nam bodo rezultati z najpomembnejših večdnevnih etapnih dirk gotove) izluščili »PRVO KOLO«. Franca Škcrlja iz Grosuplja.«
Z 21 leti je leta 1962 postal najmlajši zmagovalec dirke po Jugoslaviji, rogovci pa so prvič Zablesteli v moštvenem sijaju: Škerlj - prvi, Šcbenik - tretji, Valcnčič - peti.
Vršič je pri Škcrlju zapisan z zlatimi črkami. Vse njegove največje zmage SO povezane s temi vzponi. Žc prve dni januarja 1962 jc jugoslovansko moštvo (od petih so bili štirje slovenski kolesarji) odpotovalo na dirko v Egipt. Dosegli so lep uspeh: moštvo jc bilo v končni uvrstitvi tretje. Pirka pa je bila dolga 1963 km. Škerlj jc bil zmagovalec zadnje etape in v končni razvrstitvi deveti. Ze marca islega leta jc sodeloval na dirki Po Tunisu in zasedel 22. mesto, moštvo pa med petdesetimi 5. mesto. Julija je kol predstavnik Jugoslavije sodeloval na Tour de France in bil 41. Na svetovnem prvenstvu v Bergamu v Italiji so jugoslovansko mošlvo sestavljali slovenski tekmovalci, ki so sc uvrstili na 1(1. mesto. Čeprav ni bil cestni državni prvak (leto 1962) in se vrh vsega ne more pohvaliti z daljšim tekmovalnim stažem, jc bil Franc v tem letu vendarle kolesar številka 1. Pravzaprav bi v vsej Evropi takrat komaj našli športnika, ki bi sc hkrati prebil na nacionalni vrh in lam vztrajal vso sezono in se za nameček proslavil še z bleščečimi mednarodnimi uspehi. Izreden jc Skcrljev mednarodni izkupiček tekmovalne sezone 1962: I. mesto na dirki Po Hrvatski in Sloveniji.
1. mesto na dirki Po Jugoslaviji, 6. mesto na dirki Po Bolgariji, 7. mesto na dirki Okrog Tunisa, 9. mesto na dirki Po Egipu, 41. mesto na Tour de France.
ŠEST NAJLEPŠIH SPOMINOV NA CESTE 1962: »PO HRVAŠKI IN SLOVENIJI«. Prav v trenutku, ko je bila končna zmaga najbolj na tehtnici, je Franc osvojil 1. mesto brez podpore klubske ekipe. To jc bilo prvič in zadnjič v tej sezoni sploh! Na vseh cestah so rogovci namreč zmeraj vozili složno po načelu »Vsi za enega, eden za vse«. To jc pravzaprav ključ do zavidljivih ekipnih uspehov. Toda prav na tej dirki je njegove tovariše zaslepila želja po etapni zmagi v Ljubljani. Franca so kratkomalo pustili na cedilu, on pa je bil vseeno kos najnevarnejšima tekmecema. V Ljubljani jc pospravil končno zmago, ki jo je izvo-jcval popolnoma sam, z lastnimi silami. Še danes ne more pozabiti, kako je Ljubljana navdušeno in množično pozdravila zmagovalec jugoslovanskega toura. To je bilo na stadionu za Bežigradom. Neponovljiv je bil sprejem, ki so ga zmagovalcu pripravili v Grosuplju avgusta 1962. Veličasten oder na železniški postaji, govor gospoda Rožiča in predstavnikov občine. Od železniške postaje do doma so ga nesli na ramenih. Otroci, ki so sedaj stari 50 in več let, so zastonj dobili sladoled.
»PO JUGOSLAVIJI«. Čeprav jc bila konkurenca tistega leta na največji jugoslovanski dirki izredno huda, se je zgodilo, da so Jugoslovani napadali Jugoslovana - »rumeno majico« Franca Škcrlja. Novo spremstvo, ki je na tej dirki vodilo državno reprezentanco, jc forsiralo zdaj tega zdaj onega tekmovalca, pri čemer se niso zavedali, da se igrajo s prvim mestom za Jugoslavijo sploh. Edini, ki je bil sposoben za končno zmago, pa jc bil Skcrlj. Zato je bil dobesedno prisiljen prepustiti rumeno majico Italijanu Nardellu. V treh etapah sc je medlem malce spočil in stavil vse na Vršič. Taktična zamisel je uspela: lovor za končno zmago na dirki Po Jugoslaviji 1962 je dobil Franc Skcrlj.
»PO EGIPTU«. Zmagovalec 11. etape je Franc Skcrlj. Že se jc veselil lepe nagrade. Na slovesni razglasitvi etapnih rezultatov jc bilo na mizi mnogo lepih pokalov: največji je bil gotovo za etapnega zmagovalca. A glej razočaranje: Franci je dobil samo droben obesek mesta, skromno plaketo, največji pokal pa so stisnili v roke guvernerju. Obeski za zgaranc kolesarje, srebrni pokali za prireditelje - kaj hočeš; drugi kraji, drugi običaji.
»OKROG TUNISA«. Ne kolesarji iz vse Evrope, temveč veter in živi pesek sta bila najhujša tekmeca Franca Škcrlja. Na asfaltne ceste je nanosilo tudi do 50 cm puščavskega peska! Kdor ni računal z njim, je bilo po njem. Tunis je zanj spomin na asfaltno cesto, živopisane afriške pokrajine in številne padce kolesarjev iz vse Evrope.
»PO BOLGARIJI«. Zaradi 9-urnc zamude vlaka so Jugoslovani morali praktično s kolodvora na start. Posledice niso izostale: v prvi etapi jc Škerlj zapravil 9 dragocenih minut. Morda pa bi na končnem cilju vendarle oblekel rumeno majico, če med dirko ne bi v isti etapi dvakrat padel. Spodneslo gaje na nekem klancu. Dežje nanosil ilovico, zato jc padel marsikateri tekmovalce. Tudi Škerlju ta past ni prizanesla. Pozneje jc padel še enkrat. Na njegovem dresu je bilo tedaj že toliko blata, da ni bilo mogoče prepoznati državnih barv. Najhuje pa je bilo, da se je več centimetrov debela plast ilovice na njegovih ranah močno strdila. Kljub hudim bolečinam jc vztrajal na tej in ostalih etapah. Morda jc naključje hotelo, tla je v tej usodni etapi zasedel trinajsto mesto, medtem koje na končnem cilju zaostal za absolutnim zmagovalcem samo dve minuti.
»TO UR DE IRANCE«. Brc/, pravega vodstva so naši kolesarji vozili taktično slabo, zato jc bil končni plasma Iranca Škcrlja nekoliko pod odličnim povprečkom. Toda slikovita Francija jc bila Francu najbolj všečna dežela, v kateri je gostoval s kolesom.
Leto 1963-1964. Franc je bil pri vojakih prve mesece na Reki. Obveznost služenja v JLA jc bila 24 mesecev. Bil jc v športni četi. Tako sc je nekaterih tekmovanj udeleževal kot predstavnik JLA. Na dirki po Hrvatski in Sloveniji je bil šesti. Odšel jc tudi na Tour de Avcnir v Francijo. Zasedel je 53. mesto. To je bilo takrat, ko so profesionalni Tour de France vozili profesionalci: Anquctil, Poulidor, Altig, Gimondi, Motta... Na dirki po Jugoslaviji jc zmagal v posameznih elapah. Tudi na dirki po Bolgariji jc osvojil odlično mesto, bil jc sedmi. Na svetovnem prvenstvu v Bolgariji je njegova državna ekipa zasedla deseto mesto. V letu 1964 ni šlo vse po sreči. Na dirki po Tunisu je zbolel in okreval v vojaški bolnici v Beogradu več kot mesec dni. S trdim treningom je nadomestil izgubljeno. Selektor prve ekipe mu je zaupal in ga uvrstil v ekipo po Jugoslaviji. Oddolžil seje z doseženim drugim mestom, za najboljšim kolegom Rudijem Valcnčičem. Dobro uvrstitev je dosegel tudi na svetovnem prvenstvu. V letu 1964 se je ludi poročil.
Prišlo jc leto 1965, sezona padcev in poškodb. Vztrajal je. Dosegel jc nemalo zmag na enodnevnih dirkah in dobrih uvrstitev. Nastopil jc tudi na peklenski preizkušnji Bcrlin-Praga-Varšava.
V oktobru leta 1966 jc sodeloval na dveh mednarodnih dirkah po Italiji. Na prvi dirki Okrog Lazia je zasedel 2. mesto, kar jc bil izreden uspeh, saj jc nastopilo 98 tekmovalcev iz najpomembnejših držav Evrope. Po tem uspehu so mnogi zastopniki italijanskih profesionalnih kolesarskih klubov spraševali, ali bi prestopil med profesionalce. Poslovni ljudje na Zahodu so se dobro zavedali, da so jim dobri športniki najboljša reklama. Tam je bila to že ustaljena praksa. Zakaj nc bi šel s trebuhom za kruhom po poteh nogometašev, so razmišljali tudi v kolesarskih krogih (zveza je bila takrat v Beogradu). Tudi Škerljeva mlada družina seje vdala v usodo, čeprav ni verjela, da bi sc mu v »večnem mestu« godilo bolje kot doma. Franci seje zavedal, daje kruh v onem taboru trli, da je treba zanj preliti mnogo več znoja. Večkrat je omenjal: »Če nc bi bil "ženjen, bi sc prav gotovo odločil za profesionalce.«
LETO 1967. Prekaljeni fant iz Grosuplja je na največjih dirkah doživel še en veliki trenutek: leta 1967 je dirko Po Jugoslaviji dobil drugič, z veliko prednostjo, končni cilj pa jc bil na njegovem Vršiču, kamor jc tedaj pripeljal šesti. Postal je prvi jugoslovanski kolesar, ki je dvakrat zmagal na največji dirki. Čakala ga jc tudi lepa nagrada - nov ford 1,2 M. Pa res, kaj jc s to trofejo? Vozil ga je 13 let. Dobro mu je služil. Poleni ga je spravil pod kozolec, za spomin. Trofeja je trofeja. Leta 1986 ga je dal sinu Franci j U za 18. rojstni dan. Leta 1987 je prišel z njim na cilj etape v Novo mesto.
Rad sc spominja žal sedaj pokojnega Francija Pavšerja, za katerega trdi. da jc bil najboljši radijski novinar. Pavierju jc ogorčen poslušalec poslal protestno pismo, ker jc Škcrlja takoj po njegovem prihodu na Vršič, šc vsega izmučenega in zadihanega, povabil pred mikrofon. Škcrlj pa je Pavierju odgovoril: »Bil sem tako srečen, da bi prišel pred vaše mikrofone tudi na pol mrtev. Vi s'e, posebej še s prenosi / Vršiča, ogromno prispevali k popularnosti kolesarskega športa!«
Izkupiček sezone 1967
- marec: Po Maroku - dve etapni zmagi in rumena majica,
- april-maj: Alpe Adria - zmagovalce,
-junij julij: etapne dirke Italija Avstrija, uvrstitve do šestega mesta,
- avgust: Po Jugoslaviji - zmagovalec.
- September: dirke po Evropi - uvrstitve do desetega mesta.
- oktober: prvo mesto na dižavnem prvenstvu, enodnevne dirke.
Lolo 1968 jc začel uspešno in nanizal kar veliko zmag na enodnevnih dirkah. Trdo delo se mu jc obrestovalo z drugo zmago na etapni dirki ALPE ADRTA. V zadnji etapi od Bovca čez Vršič v Ljubljano jc odpeljal s skrajnimi napori z. vnetjem veznega tkiva. Ti) zmago je poklonil sinu Franciju in ženi Anici. Po šesttedenski rehabilitaciji je ponovno začel trenirati. Uvrstil se jc v olimpijsko ekipo. Ekipno so dosegli 16, mesto. Dobil je virusni napad žolča in nastop na dirki posameznikov jc šel po vodi. Kljub nesreči ni hotel odnehati. Dosegel je tretje mesto na državnem cestnem prvenstvu.
V sezoni 1969 jc žc na samem začetku osvojil kar nekaj zmag na enodnevnih dirkah. Na dirki po Jugoslaviji je imel težak padec.
Prišli so težki trenutki odločitve. Zaradi nesoglasja v klubu je odšel v kolesarski klub ASTRA in leta 1970 štartal kot član Astre. Trmast je vztrajal, čeprav mu ni šlo vse po načrtih. Tudi z mavcem na roki jc treniral. Dosegel jc drugo mesto na dirki po Srbiji in na dirki po Jugoslaviji po četrti etapi oblekel rumeno majico. To pa ni bilo po volji vodstvu dirke po Jugoslaviji. Zrežirali so okvaro kolesa, da je izgubil minuto in s tem vodstvo. Saj vemo. da štejejo samo zmage. Tudi po končani dirki po Jugoslaviji ni bilo predaje. Žc na naslednji dirki s startom na Madžarskem in ciljem v Zagrebu jc slavil zmago. Rekel si je, zdaj končam svojo tekmovalno pot! Glej ga, zlomka, pregovorili so ga še enkrat, na samem startu za veliko nagrado Kranja. I lotcl sc jc posloviti z. zmago, a mu ni uspelo. V poštenem boju je osvojil drugo mesto. Premagal ga jc najboljši prijatelj. Na zmagovalnem odru mu je Škerlj rekel, da je bila to njegova poslovilna dirka. Prijatelj mu je odgovoril: »Če bi vedel, bi zaviral.« »Ne. nihče mi ne more očitati, da nisem pošteno izgubil zadnjega sprinta«, jc odvrnil Škerlj.
NAGRADE - PRIZNANJA - PLAČILO 1962
plaketa Branka Ziherla, red dela z zlatim vencem, Bloudkova značka, Jurčičeva nagrada.
Kadar kolesar zmaga in dobi denar, dobljeni denar razdelijo: 20 % dobita maser in mehanik. 40 % dobi zmagovalec, ostanek razdelijo na toliko delov, kolikor tekmovalcev je štela ekipa. Tako dobi zmagovalec približno polovico nagrade. Primer: leta 1967 jc Škerlj dobil 2.500.000 din. Od tega jc moral dali svojim spremljevalcem 1.200.000 din. Leta 1968 jc zaslužil 650.000 din, prevozil pa jc 25.000 km. Na km jc zaslužil 33 dinarjev. V primerjavi z nogometaši jc to zelo zelo malo. Za prejeto nagrado FORD TAUNUS so celo zahtevali, da Škerlj plača carino. Njegova trma in vztrajnost sta pomagali, daje ni plačal.
DOPING
Doping, pogost spremljevalec kolesarstva. V svoji kolesarski karieri je bil osemkrat na doping kontroli. Nikoli se ni nič pokazalo. Zaupal je zdravnikom, jemal jc samo vitaminske napitke. Ko pa danes razmišlja, kako to, da ni bil nikoli cestni državni prvak, da ni mogel nikoli biti boljši na svetovnih prvenstvih (na njih je nastopil trikrat in enkrat na olimpiadi) in sploh na odločilnih enodnevnih dirkah, je prepričan, da drugi kolesarji niso živeli tako kot on.
Zbornik občin (irosupljc, Ivanina Ciorica. IJohicpoljc XXIII, 20(14
71
NAJVEČJI DOSEŽENI USPEHI
DVAKRATNI ZMAGOVALEC DIRKE »PO JUGOSLAVIJI«. DVAKRATNI ZMAGOVALEC »PO HRVAŠKI IN SLOVENIJI«, DVAKRATNI ZMAGOVALEC »ALPE ADRIA«, ETAPNI ZMAGOVALEC »PO EGIPTU«,
ETAPNI ZMAGOVALEC »OKROG LAŽJA« V ITALIJI (generalno drugo mesto), ZMAGOVALEC 141 ENODNEVNIH DIRK DOMA IN V TUJINI ( EVROPA IN AFRIKA), REPUBLIŠKI CESTNI PRVAK, DRŽAVNI GORSKI PRVAK,
UDELEŽENEC OLIMPIJSKIH IGER V CIUDAD MEXI( TI IN ŠE VEČ RAZLIČNIH DOSEŽKOV
Ni mu žal, čeprav ni imel razigranih mladih dni. zalo pa v sebi nosi prelepe spomine. Videl je veliko sveta, ki ga sicer nikdar ne bi. Za sabo ima lepo športno pot, za kar je še vedno hvaležen tudi trenerju, ki je od vsega začetka zaupal vanj, ga vzpodbujal, pilil.
Kolesarstvo ga jc naučilo vztrajnosti v življenju, nepopustljivosti in ponosa. Uspehe si je priboril s trdim delom.
In kaj sla o njem nekoč povedala trener in selektor'.'
ZVONli ZANOŠKAR: »Franci je eden mojih najboljših učencev. Od vsega začetka je hitro dojemal vse kolesarske veščine, posebno pa še vožnjo v klanec. Nikoli ni vozil samo z nogami, marveč predvsem z glavo. Zmeraj je bil tudi dober tovariš, kavalir na cesti, v družbi pa živahen, da, morda celo preveč. Opravil jc pomembno poslanstvo, Z bleščečimi mednarodnimi in domačimi Uspehi je odločilno prispeval k ugledu slovenskega kolesarskega športa, vrh tega pa jc vztrajno snubil mlade in starejše za ta zdravi šport !«
VESELIN PETROVIČ: »Škerlj je tipičen večetapni vozač, eden od najboljših v zgodovini slovenskega biciklizma, jc izrazito racionalen. V Škcrljcvcm mozgu je »pravi mali elektronski center«. Ima veliko srce hrabrega, požrtvovalnega človeka, ki je pripravljen na odrekanja, žrtve in največje napore, da bi jih na koncu okronal s popolnim uspehom. Nikdar ni položaja na dirki presojal iz zadnjih vrst, vedno iz. prvih!«
Frane Škerlj. morda najuspešnejši slovenski kolesar sploh, svoji ljubezni na pedalih ni obrnil hrbta. Videli ga je moč na vseh najpomembnejših kolesarskih prireditvah v Sloveniji. Ostal je takšen, kot je bil: zagnan, marljiv in zmeraj pripravljen priskočiti na pomoč. Zato jc lahko razumljivo, da je v Grosuplju toliko mladih in starih kolesarskih privržencev.
Zhornik občin (irosupljc, Ivančnn Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 2004 73
KAKO JE NASTAJAL GRAMAT GRIL
Avgust (iril*
Podjetništvo in ustvarjanje me je že od majhnega zanimalo. Do svojega 24. leta sem delal doma na kmetiji. V tem času sta se mi nekako usedli v podzavest dve dejavnosti - kmetovanje in gradbeništvo, /e kot mlad fant sem doma sam gradil sušilnico za sadje in druge objekte. Verjetno jc ljubezen do gradbeništva že v rodovini. kajti že pred 2. svetovno vojno so moji sorodniki izdelovali iz betona strešno opeko, zidake in podobno Spominjam se, kako smo v peskokopih pod Ciačami kopali pesek, ga sejali in vozili s konji domov v Kočevske Poljane. Nekako mi je bilo namenjeno, da ostanem doma na kmetiji, vendar je bila želja po izobraževanju močnejša. Ko mi je prof. Jože Levstik, ki je kol partizan spoznal našo dolino in družino, ponudil možnost, da se brez srednje šole vpišem na univerzo, sem ponudbo izkoristil in v petih letih doštudiral agronomijo. Takratni sekretar za kmetijstvo Jane/ Pcrovšck, ki jc tudi partizanil v kočevski deželi, me jc povabil v službo v Agrokombinal (irosupljc. Tam sem na Stari pošti delal kot upravnik in pozneje na upravi kot direktor lastne proizvodnje, V občini (irosupljc sem kaj hitro spoznal naravne danosti v peskoko-pih. Tako smo že na Stari pošti začeli s proizvodnjo strešne opeke, vendar je ni bilo mogoče uskladiti s programom Agrokombinata.
Začetek leta 1968
Podjetniška žilica seje v meni vedno močneje oglašala. Zalo sem se leta 1968 odločil /a samostojno pol, pridobil obrtno dovoljenje in začel s proizvodnjo cementnih izdelkov. Praktično sem začel iz nič. saj nisem imel niti lastnega stanovanja, začetni kapital pa jc bilo približno 150(1 mark ter kamionček hanomag. ki sem ga kot študent zaslužil v Nemčiji. Potrebe po strojih, zgradbi, delavnici so zahtevale veliko več sredstev. Zalo je bilo treba krepko zategniti pas, kajti denarja dostikrat ni
* /290 Grosuplje, Rožna dolina 9.
bilo niti za normalno prehrano, zlasti ker se je v obrt vključila tudi žena. S hanomagom sem začel dovažati pesek - dnevno sem ga naložil in ročno razložil tudi do 20 m\ Iz Nemčije in Avstrije sem pripeljal najbolj primitivne Stroje, ki sem jih običajno dobil na odpadu. Te stroje smo doma obnovili in jih usposobili. Dnevno smo naredili največ do 400 kosov betonskih zidakov; betonske cevi, plošče, razna korita smo takrat izdelovali še ročno. Vse dejavnosti so se lakrat odvijale na najeti parceli. Lastnik parcele (velike približno 450 m2) mi je zaračunaval najemnino, ki je mesečno znašala približno višino moje plače agronoma. Na parceli sem si postavil barako, ker pa je bila parcela poplavna, ob deževju ni bilo mogoče delati. Z lastnikom parcele sem se zmenil, da bom plačeval najemnino samo za mesece, ko bomo tam lahko proizvajali. Sredi zime se je oglasil pri meni in mi dejal, da seje premislil in da moram najemnino plačati tudi v zimskem času. Denarja za nakup lastne parcele nisem imel, zato sem se zadolžil in kupil nekaj tisoč kvadratnih metrov zemlje na mestu, kjer se je pozneje razvilo naše podjetje. Pri tem je tudi zanimivo, da sem s prihrankom enoletne najemnine lahko kupil 4000 m2 zemljišča. Seveda so z. nakupom parcele nastopili novi problemi, treba je bilo začeli z gradnjo delavnice in stanovanja, denarja pa praktično nisem imel skoraj nič, ker smo sproti vse vtaknili v strojno opremo. Kljub temu da je bila izrazilo primitivna, je vseeno kar nekaj stalo, saj smo takrat plačevali 65-odstolno carino. Spominjam se, kako sem s hanomagom kot prvi gradbeni material za novogradnjo v apnenici Dobrepolje kupil žgano apno. Ko sem se pozno zvečer iz Dobrcpolja vrnil z apnom in ker nove parcele še nisem dobro poznal, sem po travi zagaz.il. Tovornjak z apnom sem kar pustil in šel domov. Sredi noči pa je prišla nevihta, spomnil sem se na žgano apno na kamionu in stekel na parcelo, kjer sem imel kaj videti. Dež. je apno topil, zaradi kemične reakcije je prišlo do segrevanja. Celo noč sem apno sam nosil v že skopano jamo. Kakšen je bil zaradi raztopljenega apna tovornjak, ni treba posebej opisovati.
To je bila grenka izkušnja in moral sem vsaj za silo najprej urediti dostop na parcelo. Na občini sem na podlagi načrta zaprosil za gradbeno dovoljenje za delavnico in hišo in treba jc bilo plačati tudi komunalni prispevek. Denarja nisem imel, tudi posojila ni bilocnosl avno dobili. Stal sem pred dilemo, kaj zdaj. Takrat je bil na občini predsednik skupščine Ivan Ahlin in zaprosil sem za razgovor pri njem. Povedal sem mu, v kakšnih težavah sem, da imam veliko voljo, da bi razvil obrat za betonske izdelke, vendar razen korajžc in želje po ustvarjanju nimam nič. Brez oklevanja je imel za moje težave veliko razumevanja. Se isti dan je sklical svoje ljudi in dosegel, da sem dobil gradbeno dovoljenje brez takojšnjega plačila komunalnega prispevka. Odlog za plačilo je bil dve leti, tedaj pa jc bilo žc veliko lažje. Danes lahko rečem, da nc bi bilo podjetja GRAMAT GRIL, če takratni predsednik Ivan Ahlin ne bi imel razumevanja za moje finančne stiske in mi omogočil, da sem na opisani način lahko začel z gradnjo.
Nastala jc popolnoma nova situacija. Treba jc bilo začeti graditi in proizvajati. Sreča je bila v tem, daje bilo povpraševanje po betonskih izdelkih takrat izredno veliko, in vse, kar smo naredili, se je sproti prodalo. Podnevi smo proizvajali, ponoči sem zidal. Še v istem letu se mi jc posrečilo, da sem v pozni jeseni naredil prvo ploščo, ki mi je omogočila, da smo proizvodnjo že delno preselili v pokril prostor, ki smo ga zaprli s starimi okni. Vrala smo izdelali iz. krajevcev, ki sem jih dobil na žagi Grosuplje. Kakšni so bili prostori (vlaga, hlad), si ni težko predstavljati. Toda kljub temu sem bil vesel, kajti bil sem končno na svojem.
V sosednjem, majhnem prostoru iste slavbe smo si uredili majhno pisarno. Mizo sem si pripeljal od doma, nekaj stolov in stara omara je bila vsa oprema in dolgo časa ni bilo denarja, da bi si uredili tla v pisarni. Zadovoljili smo se s steptano zemljo. Betonska tla smo morali narediti za delavnice in ker tudi cementa ni bilo, jc bilo treba varčevati na vsakem koraku, da smo prihranili kako vrečo cementa. V tem času smo žc lahko zaposlili dva delavca, ki sta stanovala v bližnji baraki, ki jc bila takrat še last vodne skupnosti. Hanomag, moj spremljevalec na začetni poti - čuvam ga še danes in jc šc v voznem stanju je služil za dovoz, repromateriala in za dostavo kupcem. Vse smo nakladali in razkladali ročno. Vsak dan smo preložili približno 50 do 60 ton materiala, In ko
gledam danes ta stari tovornjak, se z nostalgijo spominjam tistih časov. Se danes mi ne gre v glavo, kako je skupaj z mano vse lo zdržal. Z njim smo vozili do 4 tone materiala, čeprav je bil registriran za tono in pol. Kako je lo zdržal, mi še danes ni jasno. Pa tudi sicer smo do maksimuma obremenjevali vse naše kapacitete - delali smo do petnajst ur na dan. Ker so bili stroji zastareli in že dodobra obrabljeni, je bilo potrebno ogromno remonta in popravil. Veliko takega dela smo opravili sami, veliko pa tudi s pomočjo obrtnikov, ki so se takrat v občini ludi že razvijali. Posebno mi je oslal v spominu strugar Ludvik iz Brezja, s katerim sva vedno kaj "pogruntala", da je zadeva šla naprej. Zaradi konjunkture je bilo čedalje več možnosti za prihranke in lako smo se. začeli ozirali po novi in boljši tehnologiji in strojih. Ker sem dokaj dobro obvladal nemščino, sem začel obiskovati obrate Cementnih izdelkov v sosednji Avstriji in Nemčiji. Ko sem si ob lakih prilikah ogledoval njihovo tehnologijo, proizvodne kapacitete in kvaliteto, sem se vedno z grenkim občutkom vračal domov. V glavi mi je vedno rojilo, ali bomo kdaj dosegli njihovo raven. Tako danes kar verjeti ne morem, da smo v sorazmerno kratkem času lahko dosegli nivo, ki ni nič slabši od tistega zunaj. Poleg tega je bilo treba razmišljati tudi o novih površinah in novih proizvodnih prostorih. Površine smo kar nekajkrat dokupovali, tako da smo kaj hitro dosegli površino, ki je v vseh ozirih zadoščala potrebam srednje velikega obrata za proizvodnjo betonskih izdelkov.
V današnjih časih je pravzaprav ležko razumljivo, kako smo tedaj reševali raznorazne probleme. Kar je danes največji problem, je bil takrat najmanjši - namreč prodaja. Kupci so dobesedno čakali v vrstah in vse je šlo v promet kot sveže žemlje. Velik problem pa je bil rcpromalerial. Cela Slovenija je bila eno samo gradbišče, posebno še Grosuplje, ki je raslo z bliskovito naglico. Primanjkovalo je cementa in peska in ludi transportov ni bilo dovolj na razpolago. Cement smo dobivali po "vezah" in če je kje bil dober pesek, smo ga spravljali na kup, morali smo ga včasih celo ograditi, če smo si hoteli zagotoviti vsaj štirinajstdnevno rezervo repromateriala. Cement smo kupovali, kjer koli je bilo mogoče, in ko je prišel avlo.šlcp s 24 tonami cementa v 50-kilogramskih vrečah, smo trije delavci 24 ton zlahka razložili in vskladiščili v 30 do 40 minutah. Včasih smo dobili cement tudi v rinfuzi, ki smo ga nato s kompresorji pihali v bunker, od lam pa ročno nakladali v japanarje in vozili k improvizirani mešalni napravi za pripravo betona. Velik napredek v proizvodnji je bil že v tem, da smo s skreperji transportirali pesek v belouške jaške, od koder smo ga spuščali v mešalce.
Pri proizvodnji betonskih zidakov smo dosegli za takratne čase pravo tehnološko revolucijo. Moj prijatelj Helmut Rauter iz Nicdcrvvclsa mije ob neki priliki sporočil, da ima za mene Stroj, in odkrilo rečeno, sem se bal priti na obisk in si ogledali ponujeni stroj - bil je namreč polavtomatski samohodni stroj, ki je lahko dnevno proizvedel kar nekaj tisoč betonskih zidakov. Ko sem si stroj končno ogledal, sem se bal vprašati, koliko stane. Helmut pa mc jc prehitel in mi dejal: "Bil sem pri tebi, videl tvoje garanje in zagnanost in tudi željo po napredku, zato sem se odločil, da ti slroj podarim." Priznam, da takrat skoraj nisem verjel, ali prav slišim. Slroj smo hitro uvozili, naredili smo tudi betonsko pisto in proizvodnja je slekla z bistveno večjimi kapacitetami. Zaradi povečane proizvodnje se je jasno pojavil problem betonarne. Treba jc bilo razmislili o novih kapacitetah proizvodnje betona. Na licitaciji smo kupili betonarno in leta 1975 smo že razpolagali z dokaj moderno betonamo Gradiš 500, ki je še lela zadoščala za vse potrebe obrala, ki je hitro rasteh Vedno znova smo osvajali nove izdelke, stroje /a proizvodnjo betonskih cevi, pranih plošč in tlakovccv in proizvodnjo smo hitro začeli delili na maloserijsko in serijsko
Maloserijska proizvodnja jc zahtevala veliko ročnega dela pa tudi serijska je bila zahtevna v smislu živega dela. Potrebe po delavcih so se iz leta v leto večale. In ker je bilo zakonsko za zasebni sektor omejeno šlevilo zaposlenih, smo se posluževali raznih "lukenj" v zakonih. Ustanavljali smo skupne obratovalnice, ločene obratovalnice, najemali delavec od drugih obratovalnic in po sili razmer smo včasih koga zaposlili ludi na črno, ker uradno ni bilo mogoče večali števila zaposlenih. Promel jc rasel, vedno več jc bilo tudi ostanka dohodka, kar nam je omogočalo razširjeno reprodukcijo. Več je bilo treba angažmaja v komerciali in ves čas se je pojavljala ludi potreba po izobra-
zevanju in izpopolnjevanju. Pri meni toliko bolj. ker sem bil po poklicu agronom. Veliko sem se ob delu tudi učil, naročal tujo strokovno literaturo in se v zimskem času udeleževal raznih seminarjev v Avstriji in Nemčiji. Kaj kmalu sem tudi začutil potrebo po organiziranem združevanju in to tako na področju obrtništva kot tudi cementninarstva, kamnoseštva in teracerstva. Glede združevanja smo hitro ugotovili, da je zelo pomembno predvsem za majhne obrtne enote, in tO na širokem področju - od izobraževanja do reševanja razne problematike. Tako mi je kaj hitro uspelo prepričati privatne obrtnike iz cele občine, da smo se združili v obrtno združenje, ki je zelo dobro funkcioniralo in hitro našlo dobre slike na širokem polju sodelovanja: z davčno upravo, občino, oddelkom za gospodarstvo, pri pridobivanju kreditov, izobraževanju, ne nazadnje tudi pri športu in rekreaciji. Zaradi zelo pestrih in raznolikih aktivnosti na področju obrtništva smo obrtniki začutili potrebo po združevanju po panogah. Takrat je bilo v Sloveniji okoli 100 obratovalnic cementninarstva, kamnoseštva in teracerstva in na ravni republike smo se združili v sekcijo, katere predsednik sem bil skoraj 20 let. Ta sekcija je v razvojnem smislu in tudi sicer pustila na področju dejavnosti zelo velike sledi. Organizirali smo razne seminarje, širili literaturo, organizirali nabavo in uvoz strojev in opreme, se dogovarjali o cenovni politiki, selektivni proizvodnji, medsebojni izmenjavi izkušenj in tako dalje. Tudi s pomočjo pridobljenega znanja se je proizvodnja kvalitetno in količinsko širila, osvajali smo nove proizvode in kaj kmalu je naš obrat na trgu ponujal čez 380 vrst betonskih izdelkov, .lasno, da so se z vsakim novim izdelkom pojavljali tudi novi problemi in zahteve, od internega transporta do transporta za dostave, potrebe po novi tehnologiji, strojih in opremi. Kljub veliko lažjemu pridobivanju dohodka so bile želje vedno večje kot možnosti. Finančne težave smo reševali tudi s krediti in praktično lahko rečem, da je ves čas podjetje bilo tudi neke vrste interno gradbišče, kajti vedno smo nekaj dograjevali in širili - tudi danes ni nič drugače.
Počasi so se tudi časi začeli spreminjati, odnos družbe in sistema do osebnega dela seje bistveno spremenil, čedalje več možnosti je bilo za širjenje števila zaposlenih in kaj kmalu je obrtna delavnica prerasla v malo podjetje. Prava razvojna revolucija pa je nastopila po Markovičevem zakonu. Priliko smo takoj izkoristili in se organizirali kot družba z omejeno odgovornostjo. Ta nova organizacija nam je omogočila tudi širjenje dejavnosti na trgovino in lasten transport.
Zaradi novih možnosti, tržnih pogojev in širjenja tržišča smo se počutili nekako utesnjene v občini Grosuplje, zato so se pojavljale težnje po ekspanziji in ustvarjanju tržne mreže. Začeli smo navezovali razne stike s kooperanti in kmalu je bila organizirana dobra tržna mreža, v kateri smo zajemali skoraj celo Slovenijo. V našem prodajnem asortimanu smo kaj hitro imeli ponudbo z nekaj tisoč artikli. Posebno dobro je kazalo v dveh tržnih nišah, to je keramika in sanitarna oprema. V sorazmerno kratkem času smo ju začeli uvažati V velikih količinah. Na področju ekologije in varovanja okolja so bili izredno privlačni uvoz, prodaja pa tudi proizvodnja manjših čistilnih naprav in lovilcev olja in maščob. Ta projekt je zahteval velike površine, zato smo v industrijski coni Kočevje v te namene kupili okoli 22.000 m2 zemlje, našli sovlagatelje (Purator z Dunaja in še nekatere druge) in vse je bilo pripravljeno za realizacijo investicije. Zal je takrat občina Kočevje ta projekt zavrnila, tovarna je že čez manj kot 12 mesecev začela obratovati na Madžarskem, seveda z drugimi investitorji, in danes zaposluje nekaj 100 ljudi. Absurd je v tem, da danes uvažamo čistilne naprave tudi iz te tovarne.
Priložnost za širjenje trgovske dejavnosti seje pokazala tudi v Dolenjskih Toplicah, kjer so bile sorazmerno poceni zazidalne površine v velikosti okoli 5000 m2. V dveh letih je bila tu zgrajena naša enota s približno 1000 m2 prodajnih, skladiščnih in delavničnih površin. Ta enota danes zelo dobro funkcionira. Poleg prodajnih programov imamo tU tudi servisno delavnico pa tudi veleprodajo oblazinjenega pohištva ter kmetijskega repromateriala.
Izredna priložnost pa se je našla v Kočevju, kjer smo iz. stečajne mase ITAS-a na licitaciji nakupili objekte na območju rudnika ob jezeru ter približno 50 ha zemljišča okoli jezera. Ta nakup je bil tržno zelo zanimiv. V kupljenih objektih smo izvršili adaptacijo, pridobili okrog 1000 m?
____Zbornik občin Cirnsupljc. Ivančna Gorica. Dgbtjpgjjj XXIII. 2004_77
pokritih površin in danes je v teh objektih dobra prodaja gradbenega materiala, oblazinjenega pohištva, keramike in kmetijske gradbene mehanizacije. Servisna delavnica, ki je dokaj dobro opremljena in urejena, omogoča servis in manjše remonte in s lem tudi zaposlitev trgovcev in Šoferjev v času zimske sezone, ko na področju gradbeništva ni konjunkture, Ko so se inveslicijc v KoOSVJU m Dolenjskih Toplicah zaključile, smo sc lotili izgradnje poslovno-prodajncga centra na območju enote Grosuplje. Ta center bo omogočal moderno prodajo, dobre razstavne prostore in pisarne. Nedvomno bo omogočal večji promet in bistveno kvalitetnejšo ponudbo kupcem, predvsem kar se tiče prodaje v salonu keramike in v tehnični trgovini v pritličju.
Trenutno smo v pripravi in konkretnih razgovorih /a organizacijo novega podjetja, kjer bomo s pomočjo tujega kapitala in naše udeležbe zaceli s proizvodnjo manjših čistilnih naprav in lovilcev olja in maščob. Te naprave smo do sedaj pretežno uvažali. Nesmiselnost prevoza težkih betonskih elementov (včasih tudi s spremstvom) na velike razdalje so spoznali tudi naši partnerji v tujini, zato je nastopil trenutek, da začnemo to proizvodnjo osvajati doma. Lokacije še nimamo, vsekakor pa želimo, da bi bila nekje v bližini hrvaške meje zaradi možnosti izvoza na Hrvaško.
Za sabo imamo nekaj desetletij delovanja, in čc sc sedaj, v letu 2003. ozrem nazaj in, kot pravimo, naredim inventuro, bi imel pravzaprav kaj pisati o vtisih, zaključkih in rezultatih. Del tega Je prikazan tudi v tem prispevku. Do leta 1990 sem pravzaprav deloval kol obrtnik in doživljal iz svojega zornega kota čase socializma. Ko smo leta 1990 doživeli osamosvojitev in prehod v novo družbeno ureditev - kapitalizem, je bilo za mene kot nekoga, ki je žc v prejšnjem sistemu predstavljal zametke kapitalizma, šokantno, ko so nekateri propagatorji novega sistema govorili o prejšnjem sistemu samo slabo. Sam sem ga doživljal drugače, ("elo tako, tla sc mi sedaj po desetletni praksi v "kapitalizmu" pojavlja nostalgija po starih časih. Lahko rečem samo eno: nič nam ni manjkalo 'akrat. Kdor je le hotel in imel voljo, ne oziraje se na to, kako je bil politično umeščen, je lahko gradil hišo, razvijal obrt in tudi naše premoženje, ki smo ga ustvarili pred letom 1990, je dokaz, daje bil sistem tako naravnan, da si lahko s poštenim delom ustvarjal lepo bogastvo. Moja parohije vedno
Avgust Gril, dipl. ing. agr., sinova Malja; in Peter, žena Ana in Joži. Petrova žena.
bila: Cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu. kar je božjega. Odvajali smo davke, plačevali prometne davke, plačevali vse račune in kljub temu smo lahko ustvarili lepo akumulacijo. Lahko tečem tutli to, daje bil sistem pred letom 1990 v razvojnem smislu in v smislu spoštovanja in forsiranja osebnega dela dobra podlaga in odličen suport za prehod v tržno gospodarstvo.
In danes? Z veliko vehemenco so sc nekateri (jaz ne) veselili nove, kapitalistične ureditve, In kaj je iz tega nastalo? Plačilna nedisciplina, marsikje nepošteni živijo na račun poštenih, socialno razslojevanje, imamo nek čuden, divji kapitalizem. Kdaj se bomo dobro ulirili, je še odprto vprašanje.
Kljub vsem težavam in eksploziji raznih manjših podjetij po letu 1990 pa lahko rečeni, da se v zadnjih letih gospodarsko področje nekako prečiščuje in utrjuje. Močnejši smo ostali, šibkejši in neresni odmirajo. ORAMAT GRIL kot družinsko podjetje je tudi delno prebrodil krizo zaradi objektivnih razlogov. Danes smo trdno družinsko podjetje, ki ima dobre osnove za obstoj in razvoj. In prepričan sem, da so dan i vsi pogoji za širitev, za nova zaposlovanja, seveda ob dobrem menedž-mentu in dobrih razvojnih programih.
Zbornjk občin Grosuplje, Ivanina Gorita, hobrcpoljc XXIII. 20114
BLAGOVNICA TABOR
Marjan Ahlin *
79
VEJ M, Trgovska družba d.d. i/ I )om/al, je V (irosuplju 20. junija 20(12 odprl dolgo pričakovano blagovno hišo.
Želja GrOSUpeljčanoV in vodstva takratnega trgovskega podjetja lahor i/ (irosuplja po novi blagovnici je bila še posebej močna v sedemdesetih letih. V letih ll)77 in ll)7K so bila pridobljena zemljišča, leta 1979 pa izdelani glavni projekti. Gradnja je bila predvidena /a l'ošto meti Taborsko in Kolodvorsko ulieo.
V letu 1999 se je začel pripravljali ureditveni načrt »(i 10-Pri BambiČU«. Poleg VELE-ja so Pri izvedbi sodelovali še DIR Grosuplje, EPG Grosuplje. Komunalne gradnje Grosuplje. IMOS inženiring Ljubljana in Občina Grosuplje. Ker so nekateri investitorji odstopili, je bil izdelan nov Ureditveni načrt in kot investitorji so ostali VELE 77 %, EPG 15 % in Komunalne gradnje B % Površine.
VELE je skupaj z IMOS Inženiringom izbral za projektanta univ. dipl. ing. arh. Draga Bizjaka IZ Slovenija projekta iz Ljubljane. Kot najugodnejši ponudnik gradbenih tlel in montažne hale je bil izbran Vegrad iz Velenja. Elektro- in strojne instalacije sla izvedla EPG in Inštalacije, zunanjo oretlilcv pa Komunalne gradnje, vsi iz (irosuplja.
temeljni kamen je bil simbolično postavljen 29, oktobra 2001, takoj v novembru pa so stekla pripravljalna tlela ter temeljenje za montažno betonsko halo. Do srede decembra je bila montirana osnova nosilne konstrukcijske hale. Med novim letom so tlela dober mesec stala, v prvih dneh februarja pa so z vso intenzivnostjo ponovno slekla. 22. maja 2002 je bil opravljen tehnični pregled objekta, pred otvoritvijo pa je bilo pridobljeno uporabno in obratovalno dovoljenje.
Blagovnica Tabor se skupaj z EKO blokom in 200 parkirišči razprostira na 11.000 m2. Vse energetske, klimatske ter krmilne naprave se nahajajo v izkoriščenem delu podstrešja. Objekt ima skupaj bOOO nv površine. V pritličju jc hipermarket z vsemi potrebnimi skladišči in rampami, ekološkim delom, sedmimi posebnimi lokali in vhodno avlo. Skupna površina pritličja je 3000 m'.
trgovina v nadstropju ponuja kupcem moško in žensko konfekcijo, perilo. Športni program. cevlje, oblačila za otroke, igrače, avdio-video program, male gospodinjske aparate, vse vrste posod
* Ferovo .U. 1290 Grosuplje, ing. grad..
in steklo, pozamenterijo ter belo tehniko. V prvem nadstropju so tudi garderobe za vse zaposlene in stali pomožni prostori. Velikost teh površin je 2600 m2. Izkoriščeno podstrešje meri šc dodatnih 400 m2.
Stroškovni del objekta jc razdeljen v sedem sklopov:
•      nakup zemljišča	256 mio SIT
•      splošni stroški (študije, projekti, soglasja,	
odškodnine, prispevki, inženiring in nadzor)	204 mio SIT
•     gradbena dela	357 mio SIT
•     obrtniška dela	260 mio SIT
•      inštalacijska dela	227 mio SIT
•      zunanja ureditev in parkirišča	91 mio SIT
• oprema	284 mio SIT
Cena celotne blagovnice	1.679 mio SIT
Z blagovnico Tabor so Grosupeljčani in okoličani dobili trgovski center in s tem možnost kvalitetnih in asortimansko bogatih nakupov ter storitev na enem mestu. Dokaj ugoden dostop in dovolj velika parkirišča nudijo kupcem dodatno ugodnost. V centru bodo kupci uživali v »prijetnih nakupih«, kar je geslo VL:LE-ja.
NOV POSLOVNI CENTER V IVANČNI GORICI
Nataša Mazi*
Podjetje IMOS projektiranje, inženiring, tehnično svetovanje in gradnje d.d. je po vrsti uspešnih gradbenih projektov in poslovnih podvigov v letošnjem letu končalo gradnjo novega poslovnega centra v Ivančni Gorici. Na podlagi Odloka 0 ureditvenem načrtu 13 SC Ivančna Gorica - Center, ki gaje marca 1999 sprejel Občinski svet Občine Ivančna Gorica, je investitor IMOS d.d. pripravil Projektno dokumentacijo za poslovni center z imenom Žolnir in ga marca 2002 začel gradili.
Novi poslovni center je zgrajen v središču Ivančnc Gorice. Združeval bo mnogovrstne dejavnosti in s tem popestril ponudbo ter zaokrožil celostno podobo kraja. Lociran je v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje ter je lahko dostopen tako z magistralne ceste kot z lokalnih prometnic.
Poslovni center je zasnovan v dveh, s prehodom ločenih objektih. Prehod povezuje glavno ulico S parkiriščem za dostavo. V pritličju je 22 lokalov, v nadstropju pa 19 poslovnih prostorov - pisarn. Velikosti lokalov v pritličju so od 17 m2 do 54 m2, velikosti poslovnih prostorov v nadstropju pa od 24 m2 do 93 m2, skupaj 1.700 m2 koristnih površin. Obstaja možnost horizontalne povezave lokalov oziroma poslovnih prostorov. Dostop do pritličnih lokalov je omogočen neposredno z glavne ulice Po arkadnem zunanjem hodniku, do poslovnih prostorov v nadstropju pa po zunanjih stopnicah. Vogalni objekt ima samostojen centralni vhodni del do poslovnih prostorov v nadstropjih. Pritličje m nadstropje v tem objektu povezuje tudi dvigalo. Parkirna mesta so zagotovljena vzdolžno ob Sokolski ulici.
Skupne in pomožne prostore k objektu predstavljajo: podhod in arkadni hodnik, vezni hodnik v nadstropju, prostor za čistila, prostor za števce, strojnica dvigala in dvorišče z utrjenimi površinami za dostavo.
Vertikalni elementi nosilne konstrukcije so betonski stebri in stene ter opečni zidovi, horizontalni elementi pa polne ali rebraste betonske plošče. Ncnosilni konstrukcijski elementi - ločilni zidovi med lokali - so zgrajeni iz betonskih votlakov. Streha je dvokapnica z opečnato kritino in bakrenimi kleparskimi zaključki.
* Ljubljana, univ. dipl. ckon.
Finalni materiali omogočajo varno uporabo, trajnost in možnost normalnega vzdrževanja. Pokriti tlaki v arkadah in hodnikih so izdelani v keramiki, druge utrjene površine pa v asfaltu. Fasada je demit z aplikacijo lokalnih karakteristik, cokel jc obdelan s kulir plastom.
Vgrajena vhodna vrata in okna v lokalih imajo izolacijsko steklo.
Objekt jc navezan na komunalno infrastrukturo: kanalizacijo, vodovod, elektriko ter telekomunikacije. Prostori bodo ogrevani s plinskim kotlom, ki bo instaliran v fazi finalizacije lokala.
Lokali v pritličju in poslovni prostori v nadstropju so bili zgrajeni do III. podaljšane gradbene faze z vsemi instalacijskimi priključki, tako da so si jih kupci lahko dokončali po lastnih potrebah in željah.
Poslovni center Žolnir s svojo pestro ponudbo prispeva h kvaliteti življenja v Ivančni Gorici, s svojo arhitekturo, ki združuje modernost s podeželskimi elementi, pa dodaja svežino k urbanizmu dolenjskega mesta.
OSNOVNA ŠOLA STIČNA Dober dan, šola ...
Marinka Piškur*
Šolsko letO 20(0/04 začenjamo v novi šoli. Težko smo JO čakali: učenci, učenke, starši, učitelji in učiteljice. Za vse, ki snio I. septembra Stopili vanjo, je kot novo. lepo in varno gnezdo. Na hribčku. vpcta med njive, travnike in gozd, se spogleduje z Ivančno Gorico in Stično. Najprej smo gostovali v prostorih stiškega samostana, nato smo 22 let delili stavbo s srednjo šolo. Pred dvema letoma smo Položili njen temeljni kamen, sedaj pa je nova šola že tu. Lepa. Za/aula je na prvi šolski dan, ko so vanjo vstopili otroci. Postala je še lepša. In laka naj tudi ostane.
Tudi šolo z modro streho smo imeli po svoje radi. Ampak šola. grajena za 700 učencev in dijakov, ni mogla biti dovolj velika in prijazna za dvakrat več mladih od sedmega do devetnajstega 'eta. Pila jc polna, prepolna od jutra do večera. In najmlajši, tisti od I. do 4. razreda, so imeli pouk vedno le popoldne. Želimo, da bi naši učenci in učenke sprejeli novo šolo kot drugi dom, v katerem K bodo marsičesa naučili, da bo njihov let v življenje varen. In da bi vsi prišli do cilja ...
Vsem. ki so prispevali in pomagali, da smo dobili novo šolo. se zahvaljujemo, šc prav posebej Pa županu občine Ivančna Gorica Jerneju l.ainprelu. Radost prvega dne naj se prelije na vse dni v Prihodnosti tc šole.
* Ravnateljica Osnovne sole Stična.
Osnovna šola Stična danes
Je največja šola v državi.
Šolsko leto 2003/(14 je za nas prelomno:
• dobili smo novo šolo,
• začenjamo z devetletno osnovno šolo v 1. in 7. razredu,
• vsi naši učenci in učenke imajo prvič pouk le dopoldne.
Občinski svet občine Ivančna Gorica jc 23. julija 1996 sprejel Odlok o ustanovitvi javnih vzgoj-no-izobraževalnih zavodov na področju osnovnega šolstva v občini Ivančna Gorica. Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Stična sestavljajo:
• matična šola v Ivančni Gorici,
• podružnična šola v Ambrusu,
• podružnična šola v Zagradcu,
• podružnična šola na Krki,
• podružnična šola na Muljavi,
• podružnična šola v Stični,
• podružnična šola v Višnji Gori.
Letos je v 56 oddelkih od 1. razreda devetletne osnovne šole do 8. razreda osemletne osnovne šole 1111 učencev. Na šoli jc 100 strokovnih in 28 administrativno-telmičnih delavcev. V novi šoli je v 28 oddelkih 578 učencev in prvič imamo tudi oddelke podaljšanega bivanja ter jutranje varstvo za najmlajše. Vseh oddelkov jc tako 63.
Število učencev v OŠ Stična v šolskem letu 2003/04
raz.	ms	mš še Ambrus	Zagradcc	Krka	Muljava	Stična	skupaj	V. Oc.ra	OS PP	skupaj
1(9.)	25	11	12	8	6	17	79	22		101
2.(9.)								27		27
3.(9)								25		25
4.(9)								23		23
1.	26	10	10	14	17	15	92			92
2.	33	11	17	9	8	15	93		93	
3.	24	19 7	16	9	7		82		1	83
4.	52	24 5	24				105	26	2	133
I.-4,	160	43 44	79	40	38	47	451	123	3	577
J.	92						92	32		124
7.(9)	104						104	27	2	133
7.	99						99	33		132
8.	112						112	26	7	145
5.-8.	407						407	118	9	534
1.-8.	567	43 44	79	40	38	47	858	241	12	1111
Oddelki: na matični šoli: 26
na podružničnih šolah: 28
OŠ PP: 2
podaljšanega bivanja: 7, 48
Vseh oddelkov OŠ Stična: 63, 48
Število skupin jutranjega varstva: 3
Posebnost naše šole je velik šolski okoliš, ki obsega 90 vasi in mesto Višnja Gora. Kar 57 % otrok se do šole pripelje s šolskimi avtobusi, najbolj oddaljeni so tisti iz Visenj, ki imajo do matične šole 26 km. Naše podružnične šole so idilične, vendar je krška stara 194, ambruška 120 in stiska 99 let. Novejši sta šoli v Zagradeu (1968) in na Muljavi (1947). Šola v Višnji Gori je nova: pouk v njej se je začel l.scpt. 1999.
Naložbe v šolske prostore so bile od leta I''81 zavrte ter eelo prepovedane: vlada Milke Planine je dosegla, da so bile naložbe v negospodarske objekte prepovedane z zakonom, razen tistih, ki so se gradile z neposrednimi prispevki občanov. V samostojni Sloveniji pa je zraslo že veliko novih šol. Tudi v Višnji Gori in Ivančni Gorici.
Letos seje število oddelkov povečalo, ker smo šcstlctnike sprejeli v 1. razred devetletne osnovne šole. Da imajo vsi učenci in učenke matične šole ter podružničnih šol lahko pouk le dopoldne, smo na matično šolo sprejeli še otroke 4. razreda s Krke in Muljave ter 3. in 4. razreda iz Stične.
Devetletna osnovna šola
Devetletna osnovna šola je tu. Otroci, ki so ali bodo v letošnjem letu dopolnili šest let, so postali učenci 1. razreda devetletne osnovne šole, učenci in učenke, ki so lani zaključili 5. razred, pa nadaljujejo osnovnošolsko izobraževanje po devetletnem programu v 7. razredu.
Uvajanje devetletne osnovne šole se je začelo postopno pred štirimi leti. Tudi na naši podružnični šoli v Višnji Gori smo pred tremi leti začeli z uvajanjem dcvetletkc v 1. razredu. Zdaj smo mentorska šola šestim osnovnim šolam, ki so z uvajanjem začele letos. Tri leta so bili učenci ocenjevani samo opisno, ob koncu tretjega razreda pa so prostovoljno preverjali znanje pri slovenščini m matematiki tudi z nacionalnimi preizkusi znanja.
V šolskem letu 2003/04 so učenci izbrali naslednje izbirne predmete:
a) iz družboslovno-humanističncga sklopa: nemščino, likovno snovanje, etnologijo, gledališki klub, turistično vzgojo;
b) iz naravoslovno-tchničncga sklopa: astronomijo, sodobno pripravo hrane, organizme v naravi in umetnem okolju, računalništvo, nogomet, rokomet, odbojko, šport za sprostitev.
Na poti k dokončanju nove osnovne šole Stična v Ivančni Gorici
1997 Priprave na gradnjo nove šole: pridobitev idejne rešitve, geolehniške raziskave tal za gradnjo.
1998 Izbran idejni projekt, izdelana lokacijska dokumentacija, dokupljeno še potrebno zemljišče.
1999 Prijava načrtovane investicije na Razpis za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje RS za obdobje 2000-2004, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport.
2000 Izdelana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja.
2001 Izdano gradbeno dovoljenje, sklep o sofinanciranju investicije, soglasje k investiciji, izbran izvajalec strokovnega nadzora in izvajalec gradbenih, obrtniških ter instalacijskih del, položen temeljni kamen.
2002 Začetek gradnje nove šole, opravljena zemeljska dela, zgrajen objekt do tretje gradbene faze in del inštalacij.
2003 Dokončanje gradnje in opremljanje nove šole: nakup opreme za učilnice in druge prostore, nakup učil, oprema kuhinje ...
1. september Začetek pouka v novi šoli. 27. september Svečano odprtje nove šole.
2004 Dokončanje telovadnice, zgrajene v letu 2003.
Investicija Nova osnovna šola Stična jc razdeljena na dve fazi. Prvo fazo predstavlja šola, drugo pa telovadnica, ki bo dokončana do 1. septembra 2004. Vrednost celotne investicije bo ob dokon čanju znašala 1400 milijonov SIT, sredstva zanjo pa zagotavljajo:
• Državni proračun 361 milijonov (246 milijonov sofinanciranje izgradnje osnovnošolskega prostora in 15 milijonov za nadstandard Športne infrastrukture),
• Občina 1039 milijonov.
Še nekaj podatkov o novi šoli
Temeljni kamen: 5. oktober 2001.
Odgovorni vodja projekta: Borut Simič, univ. dipl. inž. arh. Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela: Imos d.d., Ljubljana. Uporabno dovoljenje izdano v septembru 2003. Notranje površine šole: 4020 m2. Prostori za pouk:
• 17 učilnic,
• 2 manjši učilnici,
• 8 specialnih predmetnih učilnic: naravoslovje, gospodinjstvo, fizika, kemija, tehnika in tehnologija, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, računalništvo, knjižnica.
Telovadnica: 1700 m2
• glavni vadbeni prostor,
• pomožni vadbeni prostor.
• slačilnice,
• shrambe orodja,
• tribune.
Ostali prostori:
• večnamenski prostor s klubskimi prostori za učenec,
Zbornik občin Gronipljc, Ivančna Gorica. Dobrcpoljc XXIII. 2004
87
• upravni prostori,
• gospodarski proslori: šolska kuhinja, shrambe, prostori za energetske naprave, arhiv,
• garderobe,
• sanitarije.
Komunikacije povezujejo Iri šolske trakle in vodijo v posamezne prostore zgradbe. Klančinc in dvigalo omogočajo dostop do vseh prostorov šole tudi gibalno oviranim. Šola je grajena v skladu z navodili za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji za izvajanje pouka v eni izmeni ter normativno šlevilo 28 učencev v oddelku.
Kronologija Osnovne šole Stična - matična šola
17. stoletje       Poučevanje otrok ob nedeljah v samostanu.
1811       "Šola za silo" v samostanu.
1817      .lavna enorazrednica. 4. 10. 1904      Odprtje nove šole na hribčku v Stični. 1941-1945       Večkrat prekinjeno šolsko delo.
6. 9. 1945       V prostorih na Marofu ustanovljena državna nižja gimnazija v Stični.
1946/1947      Gimnazija začne pouk v samostanu v Stični.
1958 Z novo šolsko reformo so bile z 31. avgustom 1958 odpravljene splošnoizobra-žcvalne šole: OŠ Ambrus, OŠ Korinj, OŠ Zagradec, OŠ Krka, OŠ Muljava, OŠ Stična in OŠ Višnja Gora. I. septembra so bile ustanovljene osnovne šole "novega tipa":
• Osnovna šola Stična z vsemi osmimi razredi; nižji razredi gimnazije so postali višji razredi osnovne šole;
• nižje organizirane osnovne šole: Ambrus (4 oddelki), Korinj (1 oddelek), Zagradec (4 oddelki), Krka (3 oddelki). Muljava (3 oddelki). Višnja Gora (5 oddelkov).
1963 Določitev centralnih in samostojnih šol. Centralne šole so:
• Ambrus s podružnicama Korinj in Zagradec,
• Stična s podružnicama Krka in Muljava. Šola v Višnji Gori je samostojna osnovna šola.
1964 Reorganizacija mreže osnovnega šolslva in določitev popolnih in podružničnih šol. Osnovna šola Stična je popolna osnovna šola s podružničnimi osnovnimi šolami Ambrus, Korinj, Zagradec. Krka. Muljava, Višnja Gora.
30. 8. 1980       Podružnična šola Korinj je začasno ukinjena zaradi premajhnega števila učencev.
1- 9. 1981       Začetek pouka v novi šoli v Šolskem centru.
1982 Delovno organizacijo Šolski center osnovnega in srednjega izobraževanja Josip Jurčič Ivančna Gorica sestavljajo:
• TOZD OŠ Stična,
• TOZD Slednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve.
• DSSS.
6.5.1992       Osnovna šola Stična spet postane samostojen javni vzgojno-izobraževalni zavod.
I. 9. 1994       Ponovno organiziran pouk v Stični: podružnična šola Stična. 23. 7. 1998      Občina Ivančna Gorica poslane ustanoviteljica javnega vzgojno-izobražcvalncga zavoda Osnovna šola Stična, v čigar sestavo sodijo matična šola v Ivančni Gorici
in podružnične šole v Višnji Gori, Ambrusu, Zagradeu, na Krki, Muljavi in v Stični.
1. 9. 1999       Izgradnja nove šole v Višnji Gori.
1.9.2000      Začetek postopnega uvajanja devetletne osnovne šole v I. razredu na podružnični šoli Višnja Gora.
Šolska tradicija naših podružničnih šol
- Podružnična šola Ambrus: v Ambrusu so začeli poučevati leta 1X74, šolska zgradba je bila zgrajena leta 1883.
- Podružnična šola Zagradcc: začetki poučevanja segajo v leto 1773. Nova šola je bila zgrajena leta 1968.
- Podružnična šola Krka: bogata šolska tradicija, ki sega v leto 1770. V šolskem poslopju iz leta 1809 je pouk še danes.
- Podružnična šola Muljava: pouk se jc začel v letu 1910, druga šolska zgradba je bila zgrajena leta 1947.
- Podružnična šola Stična: otroke so začeli poučevati v samostanu že v 17. stoletju. Šola je bila zgrajena 1904; danes sta v njej vrtec in šola.
- Podružnična šola Višnja Gora: začetki šolanja segajo v leto 1554. Šolsko poslopje jc mesto dobilo leta 1907, v letu 1999 pa je bila zgrajena nova šola.
Osnovna šola Stična jutri
V prihodnjih letih bo število otrok, vpisanih v 1. razred 9-letnc osnovne šole, nihalo:
Šol.leto    Rojeni     Mal.šola  Stična   Muljava Zagradcc   Ambrus    Krka   V.Oora Skupaj
2004/05	1998	31	16	11
2005/06	1999	18	16	10
2006/07	2000	23	18	13
2007/08	2001	26	13	5
(Podatki: MŠZŠ, 2003.)
Na matični šoli bo od 23 do 26 oddelkov.
17	7	10	18	110
8	6	3	15	76
12	12	26	19	123
14	4	11	17	90
Program 8-lctne osnovne šole se bo postopoma iztekel čez pet let. S šolskim letom 2008/2009 se bo program 9-lctne osnovne šole izvajal v vseh razredih od 1. do 9. razreda. Ker bomo v 7., 8. in 9. razredu 9-lctne osnovne šole za realizacijo programa potrebovali več učilnic, bo treba do pridobitve novih prostorov v Zagradeu za samostojno devetletno osnovno šolo v dolini Krke uporabljati še učilnice v stari šoli (ŠC). Ustrezne pogoje za pouk bo dobila tudi krška šola; stavba iz leta 1958, ki petinštirideset let ni služila svojemu namenu, bo z adaptacijo pripravljena za sodobni pouk od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole.
Ko bodo v občini po programu investicije v šolski prostor dokončane, se bo organizacija Osnovne šole Stična predvidoma spremenila. Osnovna šola Stična bo imela dve podružnični šoli: Muljavo in Višnjo Goro, osnovna šola Zagradec pa podružnični šoli Ambrus in Krko.
V novi šoli v Ivančni Gorici bo optimalno število oddelkov, to je 20 do 22. Šola jc tako tudi načrtovana in zgrajena. Že prihodnje leto bomo imeli pouk in dejavnosti v novi športni dvorani pri matični šoli.
Prihodnost Osnovne šole Stična je svetla. Naj bo kraju in občini v ponos, učiteljem in učencem pa v veselje.
ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST
NAŠI LJUDJE IN KRAH V SLOVENCU (1873-1918)
Jakob Miillvr in Marija Jam. n
Uvod. Slovence, katoliški) usmerjen »političen list za slovenski narod«, je prvič izšel v lorek 14. oktobra 1873, njegova zadnja številka pa je izšla v petek 4. maja 1945. Listje torej izhajal skoraj 72 let in v vsakem letniku je veliko mest ali besedil, ki so povezana s kraji naših treh občin: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpolje oz. z ljudmi teh občin, zato bomo Slovenca »domoznansko« obravnavali v treh nadaljevanjih: (I) v obdobju Avstrije (1873-1918), (2) v obdobju jugoslovanske kraljevine (1918-1941) in (3) v obdobju okupacije (1941-1945).
V 70. letih 19. stol. so imeli Slovenci eno samo, narodno stranko, ki pa je imela katoliško in liberalno strujo. Glasilo liberalne usmeritve Slovenski narod je začelo izhajati 2. aprila 1868, torej dobrih pet let prej kot Slovenec, s 1. januarjem 1873 pa je postalo dnevnik. Medijska premoč slovenski Cerkvi nenaklonjene politične usmeritve je s tem postala še večja in tudi zato je sredi oktobra 1873 začel izhajati Slovenec.
Iz programskega uvodnika z naslovom Slovencem, objavljenega v prvi številki, je razvidno, kako dobro so se izdajatelji zavedali velikega vpliva časopisja na javno mišljenje, na volitve in zato na parlamentarno moč političnih strank: »Dandanes nihče več ne more prezirati, kako važni so politični listi. Brez političnega lista se nobena stranka ne more vtrditi, naj je še tako velika, z listom pa si tudi slaba stranka pridobi čedalje večo moč in izpodrine naposled svoje nasprotnike.« Razen distanciranja od liberalizma so bile temeljne programske usmeritve Slovenca, zapisane v prvem uvodniku, še uveljavljanje slovenstva v javnosti (šoli, uradih, javnih napisih); samostojna Avstrija, parlamentarno nezdi užena z Nemčijo; združitev po različnih deželah Avstro-Ogrske razdeljenih Slovencev v »eno upravno skupščino«; katolištvo, ki je obsegalo neodvisnost Katoliške cerkve od države ter šolstvo z versko sestavino; potrebe kmečkega stanu.
Slovenec je imel sprva format 25,5 cm krat 38 cm, izhajal je na 4 straneh, in sicer skoraj deset let Irikrat tedensko: ob torkih, četrtkih in sobotah, II. julija 1883 pa je postal dnevnik: izhajal je vsak dan razen ob nedeljah, in sicer ob 5. uri popoldne. Posamezna številka Slovenca je leta 1873 oz. '874 stala 7 krajcarjev, če je bila kupljena v uradu Slovenca, oz. 8 krajcarjev, če jo je prinesel poštar; letna naročnina je bila 8,40 gld., če je bila kupljena v Slovenčcvi administraciji, 9 gld. v Ljubljani, če je bila dostavljena na dom, 10 gld. pa, če sojo naročniki dobivali po pošti.
Koliko bi bilo to vredno današnjih tolarjev, ni enostavno izračunati. Leta 1874 je bila npr. povprečna letna cena K) jajc 5,75 krajcarja, povprečna cena 1 kg pšenice pa 14,45 krajcarja. Posamezna šlevilka Slovenca (7 oz. 8 krajcarjev) je torej ustrezala vrednosti 12,2 oz. 13,9 jajca. Po današnjem »jajčnem« tečaju: 1 jajce = 30 tolarjev je bil Slovenec zelo drag: 366 oz. 417 tolarjev. Po »pšenič-nem« tečaju pa je bila vrednost posameznega izvoda 0,48 oz. 0,55 kg pšenice. Če vzamemo, da je danainja cena pšenice 50 sit/kg, je stal izvod Slovenca zelo malo: 24 oz. 27,50 tolarja. Razlika med Jajčnim in pšeničnim tečajem je več kot 15-kratna! Leta 1874 je 1 kg pšenice veljal dobrih 25 jajc, danes pa velja 2 jajci, torej 12-krat manj.
*      1290 Grosuplje, JakJdova 14 A.
**    Ljubljana, Pohorskega bataljona 10.
90
Jakob Miillcr in Marija Janc/ič
Druga, boljša metoda za ovrednotenje cene Slovencu so plače. Leta 1874 je bila plača učitelja na Polici 400 gld., v Dobrcpolju pa 550 gld., kar pomeni, daje bila letna naročnina Slovenca 2,2H % poliške oz. 1,66 % dobrepoljske učiteljske plače.
Prva stran Slovenca je bila namenjena uvodniku ter podlistku. Najpogostejša tema uvodnika je bila aktualna politična stvar: volitve, nastop v državnem zboru (na Dunaju), šolstvo, davki, politična odgovornost županov, duhovnikov, katoliška politična društva, polemika s Slovenskim narodom, liberalizem ipd. Na drugi strani Slovenca so bili objavljani krajši članki in vesti o političnih dogodkih po svetu in doma, na tretji domači dopisi, poročila, vesti in kritike, na četrti, zadnji strani pa so bila obvestila 0 osebnih spremembah po župnijah, razpisi delovnih mestih po šolah, sodiščih, v zdravstveni službi, župnijah, finančna obvestila: o loterijskih številkah, delnicah, denarnih tečajih, cenah živil pa tudi reklame in osmrtnice. V 90-ih je opazili več socialne in tudi kulturne problematike, leta 1914 pa je bil Slovenec že močno podoben dnevnikom današnjega časa: na prvi strani so bile navadno domače in svetovne aktualne politične vesti in poročila, ostale strani pa so v bistvu ohranile svoje značilnosti vse do 29. oktobra 1918, ko je bila razglašena Država Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ljudje in kraji treh sedanjih občin: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje so v Slovencu 1873-1918 zastopani v okoli 2800 člankih oz. besedilnih enotah. Če ne upoštevamo leta 1873, ko je časopis izhajal samo dva meseca in pol, »naših« enot pa je bilo 5 (preračunano na 12 mesecev bi jih bilo 24), je bilo v letih 1874-1918 povprečje 61,6 »naše« časopisne enote na letnik. V obdobju 1874-1892 je povprečje preseženo v dveh letih: 1878 (64) in 1886 (65). V obdobju 1893-1918 pa je povprečje preseženo 21 -krat, podpovprečno število objav o naših krajih in ljudeh je bilo samo v letih 1904 (59), 1905 (57), 1906 (54), 1912 (51) in 1915 (41). Povprečno šlevilo objav naših enot v obdobju do konca leta 1892 jc 44,3, v obdobju od 1893 dalje pa 74,2. Število objav jc torej naraslo za 67,5 %. Največ, nad 100 objav je bilo v letih 1908 (lil), 1907 (107) in 1909 (102). Glede na tematiko se podatki o naših ljudeh in krajih nanašajo na (1) gospodarstvo, (2) politiko, (3) državne organe: sodišče, notarstvo, davkarijo, orožništvo, vojsko (4) javne službe: šolstvo, zdravstvo, pošto, telegraf, železnico, cesto, gasilstvo, (5) Cerkev, (6) kulturo in znanost, (7) društva, (8) črno kroniko: nesreče, umori ipd. ter (9) belo kroniko: slavja, priznanja, poroke ipd.
Gospodarstvo
Iz sestavkov in podatkov, objavljenih v Slovencu, si sicer ni mogoče ustvariti celostne in zaokrožene podobe gospodarstva na ozemlju treh naših sedanjih občin, pa vendar so tudi fragmentarni podatki zanimivi.
Področje je bilo v veliki meri kmetijsko: o poljskih pridelkih zvemo iz. poročil o sušah, povodnjih in točah, o živinoreji zvemo v zvezi s sejmi - govejo čredo so izboljševali s pinegavsko in murico-dolsko pasmo (18. jim. 91), gojili so drobnico, ki so jo napadali šc volkovi (20., 24. jan., 7. feb. 74). nekaj o gozdarstvu zvemo v zvezi z. lesno trgovino (8. maj 84), o čebelarstvu v zvezi s čebelarskimi zborovanji (31. okt. 07; .3. apr. 08).
Sejmi. V letu 1894: v Višnji Gori 8 (22. jan., 17. feb., 19. maj, 23. jun., 21. jul., 5. avg., 25. sept. in 15. dec.), Šmarju 2 (5. maj, 7. sept.), Stični 2 (7., maj, 24. nov.), po I pa na Vidmu (Krki) (8. jan), na Grosupljem (21. apr.) in v Šentvidu (3. nov.), skupaj 15. Leta 1911 jih je bilo samo v Višnji Gori 12 (13. nov. 11). Verjetno pa to niso vsi. Iz leta 1881 imamo podatek, da sta bila v Fužini pri Zagradcu dovoljena 2 letna sejma (5. feb.). Znani in veliki so bili sejmi v Zdenski vasi (pri Sv. Antonu). Aprila 1889 je bilo na njem 1700 govedi. 300 prašičev, 200 kozlov in koštrunov in 40 konj, stočili pa so 300 I vina (18. apr.). Nekaj let pozneje dopisnik poroča, da jc bilo na sejmu pri Sv. Antonu veliko kramarjev, skupaj z romarji kar 1000 (23. mar. 93). Sejmi so bili torej živinsko-obrtno-luristični dogodki, poskrbljeno pa |c bilo tudi za duhovno ponudbo in za zabavo.
Zbornik občin Grotupije, Ivtnčni Gorica, Dobicpoljc XXIII, 2004
91
Obrtniki in podjetniki. Nekdanji fevdalni gospodi, ki so obdržali veliko zemljišč in gozdov, skušajo razvili obrt, npr. opekarna Lazarinijev v Bošlanju (22. sept. 03), več nekdanjih graščin oz. velikih posesti pa je zaradi gospodarske pa tudi biološke neuspešnosti prodanih na dražbi: Prapročc (5. okt. 83), Čušperk (24. jun. 01). I'odsmreka (5. oki. 83; 18. sept. 09), posestvo Ide Fodransperg (1. apr. 05), Lukmanova Siara pošta pri Grosupljem (12. maj 08). Večjo zemljiško posest imajo poleg Starejših župnij podjetni vaški uspešneži, ki kmetijstvo praviloma združujejo s trgovino, gostilno, mesnico, mlinom, žago, lesno trgovino in drugimi dejavnostmi.
Industrijske razsežnosti je imelo Tsehinklovo kmetijskopi edelovalno podjetje z enotami v Sleziji, na Češkem, v Ljubljani in na Grosupljem. V Slovencu je v črni kroniki omenjen majer. upravnik Tschinklovcga posestva na Grosupljem, na katerem so pridelovali cikorijo in sladkorno peso. Kaveneggovo čebelarsko podjetje v Podsmrcki in njegova tovarna hišnega orodja v Višnji Gori je Ob smrti gospodarja prišlo v stečaj (30. dee. 07; 26. mar. 08; 23. fcb. 09).
Tradicionalne podeželske obrti so bile nedvomno razvite, vendar so pogosto pokrivale predvsem potrebe najbližjega okolja, sieer pa so podatki o čevljarjih, krojačih, mizarjih, pekih, mesarjih, mlinarjih, kolarjih, tesarjih, krovcih in drugih naših obrtnikih v Slovencu redki. Gospodarska moč obrtnikov je bila večinoma majhna, razen kadar je bila združena s trgovino in kmetijstvom. Sicer pa iz Slovencu izvemo, da konkurira domačemu peku nek pekovski deček, ki vozi iz Ljubljane s konjem žemlje do Šmarja, da jih med potjo prodaja. Isti komentator navaja še eno dejstvo: neka ženska vozi samotež dvakrat na teden po dva sodčka jesiha 15 km daleč, da ga proda (31. avg. 80).
Nekdanji višnjegorski usnjarji, klobučarji, barvarji, čevljarji, kovači, ključavničarji, ki so po sejmih zalagali celo Dolenjsko, so preteklost (28. jun. 88). Zanimivo jc obvestilo višnjegorskih združenih čevljarjev, da morajo za 200 % zvišati cene svojim izdelkom: zaradi dražjega usnja in višjih plač pomočnikov (17. okt. 06).
Pomembna pridobitev za Suho krajino je bil nov parni mlin v Podtaboru (Struge) (22. sept. 03). Povprečje presegajoči tehniški posamezniki, omenjeni V Slovencu, so: »mašinist« s Pcrovcga. ki je vodil napeljavo šmarskega vodovoda ter izumil stroj za vrtanje lesenih cevi in »vzdigač« (9. jul. 85); muljavski izdelovalec šivalnih strojev, ki je popravljal tudi ure in stroje (10. jun. 75); bukvovez IZ Dobrepolja, ki je snoval kulturno društvo, iz reklamnih oglasov pa vemo za stolpnega urarja i/ Šentvida (4. nov. 80).
Dražbe. Na težke gospodarske oz. socialne razmere kažejo leta dolgo pogosta obvestila o ek-sekutivnih, sodno ali upravno odrejenih dražbah. Poimensko so navedeni dolžniki s krajem bivanja m dolžno vsoto. V letu 1877 je bilo vsaj 31 prisilnih dražb, na katerih se je prodajalo premoženje ljudi iz naših krajev, leta 1878 jih jc bilo 37, leta 1879 jih je navedenih 8, v naslednjem letu pa 15. Leta 1914 je bilo zaradi dolgov na dražbi tudi Adamičevo posestvo Praproče (14. mar. 14).
Delo. Kmete so gotovo zelo prizadevale povodnji, vinogradnike trtna uš, rakarje pa račja kuga. Dela doma ni bilo za vse. Ljudje so hodili delat v hrvaške (slavonske) in bosanske gozdove, prodajali so kostanj na Dunaju ali pa se izseljevali, redki v Nemčijo, množično pa v Ameriko, tj. ZDA. Izseljevali so se s področja Krke, Stične, Dobrepolja (189.3: »že več kot sto«), Šmarja (1905: »že nad 200, pa se še odpravljajo«). Naseljevali so se zlasti v Pucblu, Colorado, pa v Minnesoti in drugje. Delali so v rudnikih in marsikateri so dobro zaslužili (700 800 gld.), kar se je lahko primerjalo z zdravniško plačo »v stari domovini« (20. apr. 84; 21. nov. 87; 5. fcb., 30. jul. 90; 16. apr. 91; 9. jan., 30, avg., 4. sept. 93; 24. dec. 94; 5. mar. 01; 20.. 23. fcb. 05; 21. fcb. 11).
Doma jc bilo veliko tlela ob gradnji obeh dolenjskih železnic. V drugi polovici leta 1892 je Pri gradnji železnice od Grosupljega do Novega mesta sodelovalo 1140 navadnih delavcev, 700 rokodelcev ter 52 glav vprežne živine (2. mar., 7. dec. 92). Pri delih so sodelovali tudi kaznjenci in ljubljanski »prisiljenci« ('.')(12. teb. 94).
92
Jakob Mullcr in Marija Janc/.ič
Pri kopanju predora pod Slehanoni so zaslužili vrtalei dnevno po 1,30-1,7 gld., vozniki po 1-1,20 gld., delavci zunaj predora pa od 70-85 krj. oz. 0,80-1,5 gld. dnevno (27. jun. 93). Preračunano na leto so zaslužili 250-600 gld.! Delali pa so oh petkih in svetkih. Pa ne le delavci na železnici, ampak tudi trgovci. Nedeljsko in praznično delo je seveda vzbujalo zgražanje in ostre proteste (2. nov. 93). Dopisniki Slovenca so zahtevali, da morajo nedelje in prazniki veljati za kmete, uradnike in rokodelec (18. jan. 86). Nekdo iz stiske okolice pa pozdravlja novo postavo, ki trgovcem ob nedeljah in praznikih prepoveduje prodajati - od 5. ure popoldne! (22. jun. 86).
Turizem - ki je tudi oblika gospodarstva - je bil v naših krajih romarski: na Krko so romali veliko Kočevarji; sejemski turizem je bil povezan zlasti s Sv. Antonom na Zdenski rebri, v Slovencu pa so tudi poročila o društvenem (Marijine družbe, Orli) in celo raziskovalnem turizmu. Ohranjeni so podatki o obiskih samostana v Stični, Magdalcnskc gore, Zaplaza, Višarij, Brezja, Bleda in o turističnem raziskovanju Zatočnih jam pri Kopanju. Pomembno dejanje turistične propagande je bila postavitev slike cerovskega Tabra na grosupeljski železniški postaji in označitev poti do tja in do Ledenice (11. nov. 97). Za to je verjetno poskrbel Matej Sitar, tedaj župnik v Št. Juriju.
(6. maj 91; 23. jul. 03; 30. okt. 04; 14. avg, 08; 13., 20. feb., 26. maj, 1. jun.. 09; 21. jun. 11).
Občinsko gospodarstvo. Pomemben gospodarski dejavnik so bile občine, ki so imele velike finančne obveznosti - podobno kot v naših časih - zlasti pri gradnji šol, občinskih cest in vodovodov. Zlasti zaradi visokih stroškov so se gradnji šol dostikrat in dolgotrajno upirale: Muljava več kot 15 let. Razen tega so imele tudi socialne obveznosti: morale so preživljati vse občinske rojake, če niso imeli nobenih dohodkov in nobenega premoženja. Zato so bili župani proti ženitvam na roko (Dobrcpolje, 21. sept. 87).
Občinski dohodki so bile trošarine ter namenske doklade, npr. za gradnjo šole ali ceste, sejemska taksa pa tudi dajanje lova v najem (27. jun. 76; 4. jan. 96; 12. jan. 18).
Zadruge. V okolju, kjer je bila glavna gospodarska panoga kmetijstvo, so imele velik pomen kmetijske zadruge, ki so jih v naših krajih ustanavljali med letoma 1894 in 1908. Njihov namen je bil izboljšati socialno stanje prebivalstva, in sicer z organizirano prodajo lastnih pridelkov brez posrednikov, razvijanjem lastnih predelovalnih obratov (uspešne so bile zlasti mlekarne), izboljševanjem živinoreje in prašičereje z nakupom kvalitetnih tujih pasem ter s strokovnim izobraževanjem.
Idejni voditelj krščanskosocialnega zadružnega gibanja, ki se je po Raiffcisnovih načelih proti koncu 19. stol. razvilo v Sloveniji, je bil Janez E. Krek, eden njegovih najpomembnejših pristašev in sodelavcev pa učitelj in poslanec Fran Jaklič, doma iz dobrepoljske Podgoricc. Zadružništvo pa ni bilo omejeno samo na kmečke zadruge. V naših krajih so bile pravzaprav prve in zelo pomembne kreditne zadruge, imenovane navadno posojilnice ali pa hranilnice in posojilnice. Tc zadruge so z ugodnimi posojili (nizka obrestna mera: v Dobrcpolju 1895: 4 % za vloge, 5 % za posojila) omogočale gospodarski razvoj podeželja in preprečevale oderuštvo oz. gospodarsko propadanje kmetov in obrtnikov. Pomembno vlogo pri posojilnicah so imeli duhovniki, ki so bili navadno njihovi načelniki. Vodstvo kreditnih in tudi kmečkih zadrug pa ni bilo nagrajevano in tudi delitev dobička je bila prepovedana: uvrstiti so ga morali v rezervni sklad.
Prvo zadružno »posojilnico« so snovali v Stični (8. maj 84), deset let pozneje v Dobrcpolju (29. maj 94), kjer je na začetku 1895. že delovala. Za naslednje leto imamo podatek, daje posojilnica Raiffcisnovega tipa ustanovljena v Šentvidu (15. sept. 96; 21. jan. 97). Leta 1900 je bila ustanovljena v Višnji Gori (25. okt. 00; 20. feb. 01), ki je leta 1907 naročila in brezplačno razdelila vagon umetnih gnojil (4. dcc. 07). Leta 1904 je bila posojilnica ustanovljena na Krki (21. feb. 03; 18. avg. 04): v prvih 6 mesecih je imela 86.000 kron prometa.
Pred rajfajznovkami so obstajale državne poitne hranilnice: imeli so ju v Šmarju, na Krki, v Stični in Višnji Gori (11, jan., 8. mar. 83); čekovnih knjižic je bilo konec leta 1896 na Kranjskem 266, od teh 1 v Višnji Gori (27. jul. 97).
Kmetijsko zadružništvo se je po zaslugi in pod vodstvom Frana Jakliča najbolj razvilo v Dobrepolju. Dobrepoljci so se najprej organizacijsko povezali s kmetijsko podružnico velikolaškc-ga okraja. Na zborovanju leta 1894 so se odločili, da bodo kupili zemljišče za drevesnico, travniško brano in žitno čistilnico pa so že kupili (10. okt. 94; 18. maj 95). Svojo zadrugo so v Dobrepolju ustanovili 1. marca 1896. Čez pol leta je imela več kot 100 članov, tri leta pozneje pa je bilo zadružnikov že 299. (12. mar., 27. avg. 96; 1. feb. 99). Vključitev v zadrugo je bila seveda prostovoljna, obvezni kapitalski delež zadružnika je znašal 200 kron (100 gld.). Leta 1898 je zadruga ustanovila mlekarno, ki jc izdelovala in uspešno prodajala surovo maslo in sir, leta 1899 so kupili stavbišče za skladišče in za mlekarno ter že imeli skladišče v Kompoljah in v Strugah. Razen masla in sira so uspešno prodajali tudi mleko, jajca, gnjati, proso, fižol, oves, pšenico, ježice in oglje. Nekaj tega so celo izvozili v tujino, svojega mlekarja pa so poslali na sirarski tečaj na Tirolsko (29. okt. 98; 1. feb., 21. in 23. mar., 10. apr. 22. jul. 99). Leta 1900 so ustanovili mlekarno v Strugah ter odprli novo mlekarno na Vidmu (4. okt. 00). Naslednje leto so na Vidmu odprli novo skladišče in tudi pivnico (15. okt. 01). Leta 1903 so ustanovili svinjerejsko in živinorejsko zadrugo in zgradili »lastno hišo«, tri leta pozneje pa jc zadruga uvozila 14 angleških svinj in 4 merjasec ter govedo murbodenske Pasme (21. apr. 03; 16. jun. 06).
Razen v Dobrepolju so po poročilih dopisnikov Slovenca ustanovili kmečko zadrugo tudi v Šentvidu (18. jan. 00) in mlekarsko zadrugo v Šmarju (20. okt. 08).
Ceste. Poleg železnic, ki jih bomo obravnavali med javnimi službami, so pomembna osnova gospodarskega razvoja ceste. Te so se delile na državne (cesarske), deželne, okrajne in občinske. O delanju, prestavljanju in izboljševanju okrajnih cest so odločali okrajni cestni odbori, v katerih sta imela svojega predstavnika deželni odbor (med drugimi je bil tudi I "ran Košak, grosupeljski Zupan, po njegovi smrti pa njegov naslednik Franc Drobnič) in največji davkoplačevalce (samostan Stična), del članov pa je bil voljen (4. dec. 75; 10. avg. 86; 26. mar. 01; 12., 16. apr. 01; 15. jun. 09; 13. jan. 14). Cestna odbora sta imela sedež v Dobrepolju in Višnji Gori (13. jan. 14). Večja dela: '875: razširitev ceste Krka-Grosuplje; 1884: razširitev ceste Krška vas-Zagradec; 1894: poprava ceste Grosuplje—Turjak; 1908-1909: preložitev okrajne ceste pri Muljavi in Gabrovčcu - delalo je 160 delavcev, 40 Ciganov pa jc »tolklo šoder«; 1911: preložitev Malkovega klanca na cesti Pluska-Litija
(25. jun. 74; 4. dec. 75; 28. mar. 84; 14. okt. 94; 27. mar. 97; 14. maj 98; 4. avg. 08; 25. maj 09; 22. apr. II).
<Nadaljevanje v prihodnji številki)
BESEDIŠČE ŠENTPAVELSKEGA GOVORA IZ 2. ČETRTINE XX. STOLETJA,
ki ni zapisano v SSK.I ne v Besedišču slovenskega jezika
Mihucl Prijatelj*
K zbiranju in zapisovanju v knjižni slovenščini manj znanih in neznanih besed me je že v srednješolskih letih spodbudilo zanimanje za preteklost moje "vasi domače", tj. Šentpavla na Dolenjskem, zadnji čas pa še ideja oz. načrt mojega znanca prof. dr. Franceta Novaka, da se zberejo "i zapišejo vse besede, ki smo jih uporabljali ali pa jih še uporabljamo Slovenci.
Ze v gimnaziji v Stični sem začel pripravljati nekak slovar svojega domačega govora, tj. govora, ki smo ga uporabljali za medsebojno sporazumevanje (in prepiranje) ljudje iz nekdanje šentviške (Šentvid pri Stični) in stiske fare oz. ki smo ga govorili na področju sedanjih župnij Stična, Muljava, Šentvid, Veliki Gaber in Primskovo - skupaj takrat približno 12 000 ljudi; v tem sestavku mu pogojno in malo lokalpalriotično pravim šentpavclski govor, skrajšano štp. g. - a sem kmalu uvidel, da ne vem, kako bi besede zapisoval, in tla je tlelo preogromno ne samo zaradi časa. ampak tudi zaradi Papirja, ki ga je bilo takrat malo in je bil drag.
Potem pa je prišel samohranilniški študij kemije, družina, predvsem pa služba, ko včasih ne samo da nisem imel časa jesti, ampak kdaj pa kdaj tudi ne iti na stranišče. Mikal pa me je moj štp g- vedno in ko sem včasih v bolnišnici čakal dneve in dneve, tla bi mi kaj patilo ali se dvignilo, sem spel po malem začel z zapisovanjem besed in slovničnih posebnosti govora svoje rojstne vasi in svojega rojstnega in šolskega časa.
Potem pa me je infarkt spravil v penzijo, o kateri med službo nikoli nisem niti razmišljal. ..Živini zato, da bi kaj koristnega naredil, ne pa za penzijo," sem odgovarjal listini, ki so me opozarjali, kako ugodno se tla dokupili delovno dobo. Ves la čas sem bil prepričan, tla se upokojenci hecajo, kojamrajo, tla nikoli nimajo časa. Nato pa sem na lastni koži občutil, daje res tako. Za ta nesmisel sta predvsem dva razloga; prvič, okolica je prepričana, da zdaj, ko si v pokoju, imaš čas, in te angažirajo. Res tla vsak le malo, vendar jih je dosti in iz majhnih nalog hitro nastane (pre)velik kup. Drugič pa je človek vse starejši in vse manj sposoben. Zato za listo, kar je nekdaj napravil v °m uri, zdaj rabi cel dan in še ni tako opravljeno, kot je bilo včasih in kot bi moralo biti.
Kljub temu sem po odhodu v pokoj imel oz. imam več časa kot prej, vendar mi je bilo po toliko letih in poskusih popolnoma jasno, da bi za kako resno obdelavo Štp. g. rabil visokošolsko jezikovno znanje in tla samo zanimanje in/ali ambicija ni dovolj. Lahko in prav rad pa bi komu pri lem pomagal
Pri svojih nadaljnjih ..raziskavah", kajli želja po preučevanju šip. g. mc ni nikoli minila, sem se Zato usmeril samo na obdelavo ožjih področij lega govora. Sestavil sem npr. nekak slovarček izposojenk, ki je pozneje služil absolventu slavistike Janezu Pcrparju kol gradivo za diplomsko nalogo. Nabral sem jih več kot tisoč, a bi jih najbrž lahko še tisoč, ko bi poleg tistih, ki smo jih uporabljali kmetje, zbral in zapisal še (vse) izposojenke, ki so jih uporabljali obrtniki in nekmetje.
Koje leta 1998 izšlo Besedišče slovenskega jezika, se mi je porodila ideja, da bi za ZOG1D in Prek njega za zanamce izpisal iz ZOGID-a vse besede, ki so bile v drugem četrlsloletju 20. stoletja Znane in uporabljane tudi v štp. g. Prvi tlel te ideje sem tudi realiziral, a je po moje - zbirka preobširna za ZOGID; besed je nekaj tisoč.
2000 Maribor, Vrhunska 12/a, univ. dipl, ing. kemije v pokoju
Eden najbolj čudnih oz. nesmiselnih slovarjev se mi je ob izidu zdel Odzadnji slovar slovenskega knjižnega jezika (Ljubljana, 1996), vendar ga zdaj, ko raziskujem kak narečni pojav v štp. g., takorekoč redno uporabljam. Veliko časa s lem prihranim in določeni sklepi in ugotovitve so mnogo bolje utemeljeni, kot bi bili brez njega. S pomočjo tega slovarja sem npr. relativno hitro in temeljito raziskal zanimiv pojav v štp. g., da so namreč mnogi nedoločniki v njem naglašeni na enem zlogu prej kot v knjižni slovenščini, predvsem pa da se povsod lam, kjer sla v SSK.I dopuščeni dve različici, v šip. g. uporablja tista, ki ima naglas bolj daleč od končnega zloga. Za analizo in komentar tega pojava pa mi tudi tukaj manjka diploma iz. slavistike.
Kot je razvidno že iz naslova, so v tem prispevku zbrane besede, ki smo jih v štp. g. uporabljali okrog leta 1950 in jih v glavnem še tudi danes, a jih - razen nekaj redkih izjem - ni ne v SSKJ in ne v Besedišču; izjeme so tam, kjer je njihov pomen v štp. g. drugačen kot v SSKJ. Problem te zbirke pa je enak, kot je bil že omenjen pri zbirki izposojenk: v njem ni oz. je zelo malo v SSKJ in Besedišču nezapisanih besed, ki so jih uporabljali in jih še uporabljajo obrtniki in drugi nekmetje. Bi pa v tem delu besedišča še večji delež imele čiste (nemške) izposojenke (ki prevladujejo že v „kmečkem" delu).
Zaradi lažje orientacije oz. da bi sploh omogočil orientacijo, sem po zgledu iz že omenjene diplome Janeza Perparja pri posameznih geslih na prvo mesto zapisal obliko, ki je oz. naj bi bila čim bližja knjižni slovenščini, in šele nato obliko, v kateri se beseda v štp. g. dejansko izgovarja. Pri tem drugem sem uporabil svoj, ne pa uradni črkopis za zapisovanje narečij. Razlog za to je po eni strani v prilagoditvi možnostim splošnega računalnika, po drugi pa tudi v mojem trmarjenju, da bi bilo treba tisti uradni črkopis pri zapisovanju šentpavelskega in tudi drugih govorov tam okoli dopolniti z znakom za mehko izgovorjavo soglasnikov in dveh polglasnikov, trdega in mehkega.
Uporabljeni znaki
1.0. Črke
1.1. 9- trdi polglasnik; pisal sem ga tudi pred ti. samoglasniškimi 1, m, n, r;
1.2. y - mehki polglasnik; soglasnik pred njim se izgovarja kot pred c in i, torej mehko; pisal sem ga tako tam, kjer je nastal iz. knjižnega i, kot tam, kjer je nastal iz knjižnega e ali u;
1.3. ' - apostrof pomeni, da se pred njim stoječi soglasnik izgovarja mehko - nadomešča torej ruski mehki znak; če ga ni, se soglasnik na koncu zloga izgovarja trdo (sa delal' = so delali, se je delal = se je delalo)
2.0. Naglasi
V tem besedišču ne kažejo samo mesta poudarka, ampak tudi potek glasu.
2.1. ' - pomeni dolg, padajoč glas, ki ga uradni narečni črkopis označuje s kralivcem in dvopičjem (mama, cena, siva, koza, 1'už.a)
2.2. ' - pomeni srednje dolg, rastoč glas (pas, šef, sin, top, 1'ump)
2.3. ' - pomeni zelo kratek, odsekan glas (kad, prelep, šiv, bob, zrii = zrel).
3.0. Dvoglasniki
3.1. ic - sestavljen tako iz knjižnega i kot e: vera -> viera, mir -> mier. 3.2. ua - stoji tam, kjer je v knjižnem jeziku ozki o: moka muaka, poroka ~> paruaka, jok -> juak; dosedanji zapisovalci šentpavelskega in podobnih govorov ta dvoglasnik napačno zapisujejo kot uo, edino Ivana Černelič Kozlevčar iz Gornjega Brezovega v svojem prispevku Nekaj značilnosti iz višnjegorskega govora (zbornik V Višnjo Goro) je glede tega dvoglasnika zapisala, da ima o v njem ajevsko barvo.
3.3. ci - na mestu nekaterih knjižnih ozkih e-jev je v štp. g. dvoglasni di, ki pa se izgovarja in obnaša kot čisti ej: breza -> brejza, pesa -> pejsa.
3.4. Oblika glasu pri dvoglasnikih je označena na prvem, tudi sicer prevladujočem delu dvo-glasnika: mera - miera, krompir - kampier, Jože - Juažc, more - muarc.
4.0. Okrajšave in drugo
4.1. Pri samostalnikih sem zapisal 2. in ponekod še 3. sklon, spol in število pa samo tam, kjer bi sicer lahko prišlo do nejasnosti; m. ■ samostalnik moškega spola, ž. = samostalnik ženskega spola, mn. = množina.
4.2. Pri ostalih vrstah besed; prid = pridevnik, prisl = prislov, del ■ deležnik, neskl = ncsklon-Ijivo.
4.3. Črka v na koncu zlogov in za samoglasniki se v štp. g. izgovarja kot w oz. nezlogotvorni
u.
A
adrček - adSrčvk □ užitno jedrce v orehih
in lešnikih ter v sadnih koščicah sliv,
breskev ipd. ajfrzihtik  -  ajfarzThtik,  prid. neskl.
ljubosumen (O, tista pa je bla rejs
ajfarzThtik.) ajmar - Sjmar 0 vedro ajmarček - ajmarčvk ., majhno vedro ajnpren - ajnpren , prežganje aks - aksos (pri vprežnih vozilih) am - am B samo v zvezi h am' vzet =
opaziti, upoštevati (Nvč me nej h
am' vziev.) ambas - ambas ,. nakovalo anscvaj - anscvaj, prisl. g hitro, takoj,
enadve (Taprav' muara part pa bua
anscvaj fertvk.) astraželj - astražyl',-, naramnica za hlače;
uporablja  se samo v množinski
obliki: astražly, astražl'u atlih - atlyh, prisl. ■ pomembno, natančno
(Je hadu atlyh, kaku buaš nariedu.) atres - atrds ■, naslov avfbiks - aufbTks, medm. c  poziv na
pretep
avfketna - aufkietna g kratka veriga z rinko na prednjem delu ojesa za pripetje žilja ali komata avslag - auslak, -ga izložbeno okno avspuh - auspuh ., izpušna cev motorja avtare - autare, autar, ž. mn. ,., vrata nad koritom svinjaka
B
baca - baca ■ ovca
bacek - bacyk, -cka i jagnje
bah - bah ■ samo v zvezi na bah = zelo
dosti (Lejtas pa jamaja sadja na bah.
Vina je blu na bah, kul'kar sy ga tu.) bajsrati - bajsrat „ izpirati, izluževati (glej
zbajsrati)
bale - bale g Pridi! (Le bale, na!) Beseda je verjetno francoskega izvora, od glagola aller in je ostala v Šentpavlu in okolici še iz začetka 19. stol., ko so bili v deželi Francozi. Množinska oblika je bal'te ali balejte, dvojinska pa balta ali balejta. Drugih oblik tega glagola v Šentpavlu ni.
bana - bana ... kopalna kad, banja
banica - banca r, majhna kopalna kad
bandura - bandura r. uniforma ali tudi obleka na splošno, vendar v slabšalnem smislu (Slejku je bandura jan se ablejku v cyviT. Spiet huad akul v tist' saj' bandur'!)
baringelj - barTngyl'uhan
bedenj - bydi, bydja iz slame in viter, t.j. kot klasični peharji in sevnice narejena velika posoda za žito
bekarica - bTekarca. budilka
berajt - berajt, prid. neskl. g pripravljen, -a, -o
beretati - beretat, -am ,. barantati, trgovati betjak - batjak g  butec (predvsem za mlade fante)
biksati - bTksat g 1. loščiti (Za h maš' miiaraš škarpe dobra zbfksat.) 2. bTksat ga = delati neumnosti (O, faj ga bTksa. Spiet ga nekaj blksa.)
bilovje - biluje, -a .. spodnji deli pšenice, rži ali ječmena, ki po žetvi ostanejo na njivi oz. strnišču (Punc pa nej dama, sa šle biluje pulvt. Oče je spamlad' pa ječmien karajie vsyjav, včieraj srna ga pažtel', zdaj muarama pa še biluje papOTt.)
birfel - bTeriyl', blerfl'a , sladkor v kockah
bobnar - bobnar „ kolar (muzikantu z bobnom se v štp. g. reče buabnar)
branglati - branglat g tavati okoli lenobno in brez cilja (Kam pa spiet branglaš?)
C
cahen - cahan g znamenje (Nyč več na kašl'a; tu je duabar cahan.)
cajtenge - cajtange, cajtang, ž. mn. ■ časopis
cajtik - cajtyk, prid. neskl. ., 1. dobro ohranjen (Rekyl'c je pa še kar cajtyk.) 2. zdrav (za nežive stvari: Lejs je pa še cajtyk.)
cam - cam . brzda za omejevanje desnega konja v vpregi
cange - cange, cang, ž. mn. g posebne klešče (npr. ruarcange, tadovge cange; navadnim kleščam se tudi v štp. g. pravi klejšče)
cerkljati - cerkl'at, -am ,, razvajati, cartati (Preveč ga cerkl'a)
Zbornik občin Orotupjte, Iviinčnn Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 21)114
99
cik - cik „ ocvirek (v pogovoru z majhnimi
otroci: Daj, vzemi še ta cik. Vsaj
cike dol' paji.) cikorjevec - cvkurjevc o   stotak (Za
cvkurjevc par nas na dabiš nyč.) cirkel - cTrkyl' □ šestilo (šolsko, a tudi
gradbeno)
cof - caf, cofa, cuaf u na viseči vertikalni palici ali drobnejšem kolu s prečnimi klini obešeni koruzni storži; tudi rTešta
cokumpok - cokanpok, prid. nesk. o ves, kompleten (Peršu je s cokanpok daržina. Pabrav cokanpok papierje in šu damu.)
colenga - colynga o plača
cucarama - cucarama, prisl. B na hrbtu (ParnTesu sam ga cucarama.)
cvet - cvejt o poleg splošnega pomena (cvetlica ipd.) pomeni tudi začetno žganje pri prekuhavanju nange; je zelo močno, zato se uporablja za pripravo arnike; za pitje zaradi povečane vsebnosti metanola ni primerno.
cvibah - cvTbah g (vojaški) prepečenec cvirgeljc - cvlergvl'c □ majhen otrok (Ja,
tri take cvlergyl'ce je jamela, ka jy je
muaž umaru.)
čebulovec - čvbulavc .. vrsta jabolk cenene grablje - čyniene grable, ž. mn. „ grablje z bolj redkimi in večjimi zobmi za čiščenje omlačenega žita pred vejanjem, namesto z retanjem
dahpapa - dahpapa ., strešna lepenka
devček - d'avčyk, -čka , zapeček (v štp. g. prineseno s Plešivice pri Žalni)
dgor - dgar, dgora, dguar' i gnojišče (beseda verjetno izhaja iz besede dvor; dgar je bil namreč med hišo in gospodarskim poslopjem, torej na dvorišču, čeprav štp. g. tega izraza ne pozna)
dihtati - dThtat - tesniti
dihtenga - dthtanga, tesnilo
dinstlih - dlnstlyh, prisl. natančno, dosledno (On vsaka rejč hadu dTnstlyh naprav'.)
dinstlih - dTnstlvh, prid. neskl. i natančen, dosleden (Pa t'ud jagova ž'ana je hudierjev dTnstlyh.)
drajselj - drajsyl', drajsyl'na B stružnica (za les)
drajsljati - drajslat, -am stružiti
drongla - drongla ., odraščajoča deklica, slabšalno (Taka drongla, pa se jy na da nyč dapavedat!)
drongljati - dranglat, -am d brez dela in cilja hoditi okoli, tavati (Samu akul' drangla. Kam pa spiet dranglaš?)
drekati - drekat, am □ po SSKJ to pomeni prostaško govoriti, v štp. g pa so drekali (»po stari šegi«) ajdovo seme: ko oz. če ob setvi julija ni bilo na razpolago dovolj hlevskega gnoja, so iz kurjekov napravili brozgo in v njej tik pred setvijo namočili ajdovo seme.
drevešček - darvieščyk, -ščka i okrašena smrečica pri jaslicah
drevo - daru, darviesa, darvies'plug (To je menda edina stvar, ki je v knjižni slovenščini poimenovana z izposojenko, v štp. g. pa z domačo, slovensko besedo. Je pa zanimivo, da so že plužne, prvi dodatek prvotnemu ralu - tudi v štp. g. nemškega izvora.)
durhmarš - durhmarš » driska (zafrkljivo) (Žie dva dni jama durhmarš.)
durhšlag - duršlek „ odcejalnik, večje cedilo
dušica - d'ušca ■ gumbek na srajci
faj - faj, prisl. g zelo (Faj hadu je biti) fajhnost - fajhtnost, fajhtnost', fajhtnost' ...
vlaga, vlažnost (Tista fajhtnost tam u
kuat' ...) faler - faler, steber
faratatl - faratat „ zavezovati, zavijati (Uarang' zaviež, ne samu nekaj faratat. Na glava sy je pa tista ruta zafaratala. Kar adfarataj, za danas srna fSrtyk.)
favljast - favlest, prid. „ len, poreden (favlest' atroc', favlesta žTenska, favlest kaj)
favšija - favšfja nevoščljivost (Sama favšija jyh je.)
federbajs - fedarbajs a smukec
federmadrac   -   fedarmadrac, -aca vzmetnica
federvoz - fšdarvuz, -vaza » vprežni voz za prevoz ljudi; tudi kal'asvl' = koleselj
federvoziček  - fedarvazičvk  □ (glej
federvoz) feler - feler B napaka fiksenfertik   -   fiksanfertvk, prid.
popolnoma gotov (HTša je žie sk&raj
fiksanfertvk.) firma - fierma g birma flah - flah, prid. neskl. ■ plosk (Spredaj je
bla čist flah = brez opaznih dojk.) flanšček - flanšček, flanščeka n ograjen
prostor na sončni strani hiše za
pridelavo sadik (flanc) in/ali zgodnje
solate; poleti pa so v njem navadno
rasle rože. flus - flus g trajno odprta rana na goleni foksen - fčksan, -sna r. šala v slabšalnem
smislu besede, neumnost (Niehaj
žie tie foksne srat!) foksnar - foksnar g šaljivec (v boljšem
smislu kot foksen: O, on je pa v'alyk
foksnar.) fora - fuara g bor frajh - frajh ., omet frajhati - frajhat. ometavati frajlavf - frajlauf g prosti tek (motorja) frbant - farbant,. ovoj za rane frgerati - fargerat ■ spraševati, zasliševati
(Me je fargerav, kej' sam včieraj biv.
Aldi sa fargeral', kej sa tabeT.) fronki - frčnky   davki (ni zastarelo, kot
piše  v  SSKJ,  pač pa ostanek
francoskih izposojenk; franc = frank,
francoski denar) fršlag - faršlak, fršluaga, fršluag' B velik
lesen zaboj za žito (fršluagy v kašč') fršolati - faršualat,. opaziti, delati opaž fršolenga - faršualynga □ opaž fruštkati - fruštkatB zajtrkovati fučka - fučka g napaka, nerodnost fuglavž - fuglavž ptičja kletka furajtati - furajtat „ pripreči, s priprego
pomagati   vprežni   živini speljati
klanec
furkeljc - furkyl'c r. samo v zvezi byt na vsvh furkyl'cyh = biti pretirano iznajdljiv, prebrisan (Na vsyh furkyl'cyh je, zatii zastuaj paskušaš.)
gajsten - gajstan, prid. - živahen, marljiv (Tuane je biv narbvl' gajstan ad vsyh)
garnprad - garanprad , motovilo gatri - gatry, gatru, gatrym, m. mn.
okenski križi gepektregar - gepektregar „ prtljažnik (na
kolesu)
gepirati - gepierat 0 pripadati (Nam najmaj tuk gepiera, kakar jam. Jam6 jaz tejga nyč na gepiera.)
glonc - gl6nc . lesk (Vse v anma glonc' je bili.)
gnišče - gnTšče g zidan podaljšek tlaka v krušni peči v predpečni prostor; verjetno iz ognjišča; pod gniščem je pepievnyk na eni strani, na drugi pa prostor za drva
gora - gura g štp. g. besede gora v smislu SSKJ ne pozna, ampak se namesto nje vedno uporablja hrib. Gura pa je vinograd s hramom/zidanico. Zato ne pravijo: griema na gura, ampak griema v gura.
grenca - grenca ., državna meja (v vseh drugih primerih se uporablja beseda meja oz. m'aja)
grevati - grevat „ vznemirjati, mikati, kesati se (Hadu ga je greval, de by vidu, kaj je parn'asla. Naruabe je blu jan tu me zdaj greva.)
grif - gryf, grTfa, grif g prijem (Jama diiabar gryf.), ročaj (PoTej se ma je pa gryf adlčmu.)
gruntbezicer - grantbezicer ■ lastnik kmetije
gumlezenga - gumlezanga ■ lepilo za gumi
guncati - guncat B 1. ujčkati se (Atroc' se guncaja), 2. neprimerno, neumno se obnašati (Na buoš my več afne guncav!)
gurt - gurt □ del konjske opreme/jermen, ki povezuje vlečne vrvi konju pod vampom
gvantati - gvantat „ oblačiti, skrbeti za obleko (Pastierjy je dav za jyst, puajstle pa gvantav ga je.) gviht - gvyht, gvihta, gviht' g utež gvišen - gvTšan, prid. . prepričan, gotov (Na muaraš byt gvišna, da se bua rejs ažanu s tybuaj. Nyč nej gvišna.)
G
H
hajcati - hajcat.. močno ogrevati hakeljc - hakyl'c   1.sponka pri hlačah v
pasu (Hakyl'c se my je atargav.) 2.
presenečenje/problem   (V tejma,
vidyš, je hakyl'c.) havta - havta g velik plevel hcugu - hc'ug' zganit u zvoniti z navčkom,
da se oznani smrt koga heftati - hieftat . začasno spenjati (do
končnega zašitja s strojem) bernadelj - hernadyl', hernadyl'na g iz
tanke žice napravljena, kakih 8 cm
dolga in 1 do 2 cm široka sponka v
obliki črke u za pritrditev in utrditev
na glavi zvitih kit hica - hica u velika vročina hln - hin, prid. neskl. u uničen, utrujen,
mrtev (L'ogar je hin. Na k6n'c je biv
žie čist hin.) hinderhonder     - hTndarhondar
zasmehljivo oponašanje kočevske
nemščine
hnogam - hnčgam, prisl. ,-, peš (Je šu kar hnogam v VTšnja G6ra. Ja, hnogam dvej ur'.)
I
jbercigar - ibarcigar, -ja g zimski površnik •bršen - ibaršan, prid. □ odvečen (Piet jah je zadčst; tista dva sta pa Tbaršna jen jah lahka nazaj vzameš.) igelček - igučak, igučka , trobentica Isti - isti, isti, istiem, ž. mn. .. saje izjedi - jazjed', ž mn g ostanki krme v jaslih (Jazjed' ad t'uršce pa mal jazsejkama   jan   zmTečema pad nugje.)
J
jamč - jamč □ jarek za plugom jerbščina - jierbščna D dediščina Jert — j iert, šoja
K
kamašna - kamašna g kos usnja, ki se zapenja, ali kos blaga, ki se ovije, za zaščito goleni in/ali gležnja - ovijača kasclc - kasyl'c, -syl'ca g nabiralnik kavseljček - kavsyl'čyk, -čka g gozdna ciklama  (Poimenovanje  izhaja iz
otroške tekme v trganju cvetov od stebelc)
kiček - kičak, -čka g majhen kos lesa, s
katerim se igrajo otroci kiraf - kieraf □ posebna jeklena uzda za
neubogljive konje kist - kistblazina pod komatom kleštre - klejštre, ž. mn. □ leseni del
konjskega komata klepnica - klepnTca □ klepalnik kleščariti - klejščarivt B s pomočjo klejšč
(= velikega locnja med plužnami in
vprego)  pomagati  oraču,  da je
oranje čim boljše tudi na ovinkasti
njivi, predvsem pa na koncu njive,
ko živina zaradi meje že zavija levo
ali desno klocen - klocan, klada, panj klofar - klofar g iztepalo (za plahte, tepihe) knefergarica - kniefargarca 0 gumbnica kolajs - kalajs g velik kos (My je adrejzala
v'alyk kalajs patTce.) kolec - kouc o tanka šiba za ogrodje pri
pletenju košar ipd. (locenj - lacaj,
kolci - kovcy in vitre) kolen - kualyn, -l'ma ■ premog komot - kamuat, prid. neskl. „ lagoden
(Taku kamuat babe pa še nejsam
vTdu.)
kondeviti - kandevity ^ ceremonije, postopki (Bli sa veliky kandevity, ka je šu v invalidska penzija.)
košar - kašar „ prekupčevalec z jajci in podobnimi prehrambenimi izdelki -zbiral jih je na vasi in prodajal na tržnici v mestu
košarica - kašarica g ženska, ki dela isto kot košar; dosti več je bilo košaric kot košarjev
košariti - kašaryt g prekupčevati z jajci ipd.
koštati - kaštat. stati (An ITtar petrualma kasta tridysiet din.)
koštati - kuaštat „ skrbeti za prehrano koga (Muara kuaštat mater in še dvej jien' s'3stry.)
kot - kuat u poleg pomena iz SSKJ pomeni v štp. g. še najbolj kvalitetno žito, ki se je pri vejanju s premetavanjem zretanega ali precenjenega žita iz kota v kot na skednju nahajalo ravno v kotu. V ljudski govorici torej kot v pomenu preužitek ni nastalo (le) zaradi zagotovitve prostora, ampak (tudi) s poudarkom na kvaliteti, tj. toliko in
toliko izgovorjenih mernikov žita iz kota.
kosem - kosam, -srna ,. taniskv kosam = predalnik, tavsuakv kosam = za obleke na obešalnikih)
kraj - kraj ,, poleg pomenov iz SSKJ pomeni v štp. g. tudi zorani del njive (an kraj prasa jan štTer kraje všenTce)
krajcugelj    -   krajc'ugvl', -gyl'na
navzkrižne vajeti pri vpregi z dvema konjema, s katerimi voznik usmerja oba konja; z navadnimi vajetmi pa samo enega, drugega pa omejuje cam.
krancljati - kranclat (ali krancl'at) o krasiti
(slabšalno), čičkati krapek - krapak, -pka a posebni štruklji o
veliki noči; po pripravi in razrezu se
pred peko postavijo v pekač pokonci, kremenateljc - kremenatvl'c o poseben
kos svinjskega mesa krofati - krafšt o malomarno jesti, da od
žlice kaplja na mizo, prt ali celo
obleko (Lej, kaku krafaš!) krumpati - krumpat „ šepati, negotovo
hoditi
kugellogar - kugvITogar „ kroglični ležaj
kule - kule, kul', kul'am, ž. mn. ( ročni
voziček z dvema kolesoma, ojem in
lesenim zabojem kunklati - kanklat g s tresenjem mešati
tekočino v zaprti posodi kuplenga - kuplenga g sklopka kurbelj - kurbyl' g naprava/ključ za ročni
zagon motorja kurbeljvela - kurbyl'vele (ali -vel'a) r.
kolenska os motorja
lajbkist - 1'ajbkfst □ blazina pod komatom
lajdeljc - rajdyl'c, -dyl'ca E predal
lajstna - 1'ajstna , letev
lajta - 1'ajta ■ posebno konstruiran in zelo močan lesen zaboj za prevoz peska, gramoza ali kamenja z vprežnim vozom; druga beseda je truga
ledrast - ITedrast, prid. . usnjen (ITedrast m6ntyl, rekyl'c, liedraste hlače)
lehterna - lyhtierna ročna svetilka na petrolej ali - pri pogrebih - na svečo
leksirati - lyksierat = imeti drisko (Žie dva dni ja lyksiera.)
letkolen - letkualym spajkalo
liferenga - liferanga g dobava; med vojno tudi min ali krogel (DažvveT jan prežyveT srna ana velika liferanga min ad Nemcu.)
logar - 1'ogar □ 1 .taborišče 2. ležaj
loštek - l'6štyk g podolgovat košček lesa, ki se potisne v izvotljeno bezgovo steblo, da s pokom izbije končni zamašek iz prediva (del bezgove flinte, pokalice)
luftati - l'uftat „ zračiti
lušček - l'uščyk, -ščka o oluščen koruzni storž, s katerim se lušči druge storže, ali 10-15 cm dolg kos lesa s kratkimi zabitimi žeblji na eni strani in usnjenim pasom za čez hrbet roke na drugi strani (Na Plešivici pri Žalni temu pravijo ružavnik)
M
majzelj - majzyl', -zyl'na □ posebno dleto (za kamenje ipd.; dleto za les je dlejt)
mandga - mandga □ 1.razpoloženje (Dan&s je biv pa kar dobre mandge) 2. mišljenje, mnenje (Pa mej' mandgy by blu bul', de grie damu.)
matejhati - matejhat , neodločno in brez cilja hoditi (Samu akul' duma se matejha; žie več ka an mejsac.)
mavževnica - mavževanca u velika lesena posoda za šupanje = odstranjevanje ščetin z zaklanega prašiča s kropom; poleti je lahko služila tudi kot čoln na jezercih, nastalih ob deževju v kraških vrtačah/dolinah
meduljevka - med'ulevka ., šiba iz zelo žilavega lesa za izdelavo viter
meduljevna - med'ulevna g grmovnica za med'ulevke; iz vršičkov z betkastimi popki na konceh pa so delali tudi križce za na butaro na cvetno nedeljo
mem - mem, prisl. , mimo (Mem je šu pa nyč pazdravu.)
menišiti - myn7šyt ,. malomarno trgati, lomiti (nič v zvezi z menihi)
merujenca - merujanca ■, velika krojaška miza (za krojenje in heftanje; pod ploščo je imela kakih 30 do 40 cm globoko   korito   s   posteljnino, v
katerem so ponoči, ko so ploščo dali
dol, spali otroci, mimati - mimat □ iti mimo, srečati se
(Cejsta je bla uaska, zatii sta se
kumaj mimala.) minteres - mynteres □ obresti; beseda je
bila v štp. g. verjetno ohranjena še iz
francoskih časov (1'interžt = obresti) mitgepek - mitgepek, prisl. o poslano po
železnici  (BvcTkvP  je  p'SI'av jas
sybuaj; mitgepek. Kišta s prešičky je
paslav mitgepek, sam pa se je
parpalav z bvclklam.) mrlad - marlad g  počasen, brezvoljen
človek (Se vlejče ko ana marlad.
Mal stuap', na buad' taka marlad.) muhtati - mahtat , stresati, tepsti (Spiet
ga je mahtav.) muštek - muštyk, -štka   jekleni del uzde
v konjskem gobcu (iz dveh delov, za
mirne konje)
N
nagravž - nagravž g   gnusoba (O ti
nagravž ti grda!) nahecati - nahecat„ nagovoriti, pretentati
(Jest se ma pa nejssm pustu
nahecat.)
namarak - namarak,  prisl.  o najbrž
(Namarak  je  žie  prejd' umaru.
Namarak bua žie zadost'.) naprvo - napšru, prisl. g najprej (Naparu
muaraš voda nalvt) narihtati - narThtat ,, 1. naravnati/nastaviti
(Narihtat j'armen na kalu.) 2.usmeriti
(Nalašč ga je napak narThtav.) našparati - našparat g naštediti
(Pepa    je    našparala tridysiet
tavžant.)
našponati - našponat g zategniti, napeti
(J'armen je treba mal maj našponat.) našrajati - našrajat, razpeti zobe na žagi
(ne pa se zdreti na koga, kot to
pomeni na Štajerskem) našribati - našribat, napisati (Ma je hitra
nekaj našrTbav na tist' papier.) natelih - natielyh,  prisl. • natančno
(Natielyh tak je, kakar je biv jagav
čče.)
navagati - navagat „ natehtati
"avejžati - navejžat      usmeriti (prav
navejžat, napak navejžat) navižati - navižat g glej navejžati "ograd - nuagrad vinograd
obdonkati - abdonkat, odpraviti, izplačati
(Tuaneta je abdonkav jas tista jiva v
laz', Pepca pa jaz duata.) oblična - ablična     krompirjev olupek,
obličnica (Jest vam lavorare, akva
portare, Kavačic' pa abUčne dajete!
se je med vojno jezila na italijanske
vojake T. P. od Sv. Roka.) obnucati - abn'ucat,, obrabiti oboj   -   abaj,   aboja   ,,     zatrep na
gospodarskih   poslopjih (beseda
zatrep v štp. g. ni znana) obrajtati - abrajtat „ ceniti, spoštovati (V
fabark' je diiabar, dama ga pa nyč
kaj na abrajtaja.) obšlesati - abšliesat ,, oguliti, odrgniti (V
an' hadu abšliesan' s'ukjy je paršu.) obštantik - abšt3ntyk, prid. neskl. g trden,
odporen (Cajgaste hlače sa narbyl'
abštantyk.   Narbyl'  abštantyk par
grableh  sa  zabjie jaz drenavga
lysa.)
obštihu - abštih', prisl. ■ takoj (Abštih' my vtThny! Abštih' ga daj jaz ruak!)
odgverati - adgvierat „ zadostovati, trajati (Tu ty bua adgvieral narmaj dvsiet lejt.)
odžlajfati - adžl'ajfat „ popustiti/odviti
zavoro pri vprežnem vozu ofrajhati - afrajhat. ometati (z malto) ofrefeleti - afref'al't ■ oslabeti (Adkar sam
ja nazadnje vidu, je pa rejs hadu
afrefelSla.)
okopavati - akapavat. poleg pomenov iz SSKJ tudi skrbeti za koga (Piet lejt je muagla va vsyma akapavat sejga maža. Zravan štieryh atruk muara pa ačTetav' smarty pa mater akapavat.)
omenišlti - amynTšyt slabo, malomarno, nestrokovno obtrgati, obrezati, oblomiti
omladen - amladan, prid. > mladosten (Stara je žie piedysiet lejt, pa še kar amladna.)
oplajbati - apl'ajbat. okregati, pokritizirati (Dobra ga je apl'ajbav zarad tiste beretTje.)
oravbati - aravbat ■ oropati, okrasti, na silo vzeti (Teljany sa ga aravbal za dvsiet miernyku žita, partizany sa ma pa anga prešTča vziel'.)
oskroglo - askruagla, prid. hrapav (askruagu štyl', askruagu j'azyk, askruagla pavaršTna)
ošacati - ašacat., oceniti
ošvaheti - ašvahvtoslabeti
otolči - atuč, atovčem ■ otolči (lan se ne omlati/otepe/omene, pač pa se otolče s pravcem)
ozevati - azevat 0 moteče (z odprtimi usti) motriti, ogledovati kaj (Kaga spiet nekaj azeva tam akul'? Dela se lot', ne pa de samu azevaš, ka pridema sam)
P
pajade - pajade, prisl. B seveda (Pajade pejd!)
pakettregar - pakettregar o prtljažnik (na
dvokolesu) paspul - paspul' o okrasni rob (z ev.
drugačnim blagom) pri obleki, npr.
na ovratniku paspul i rati - paspulierat ,-.   delati ali
napraviti paspul' pataka - pataka B slabo, nepitno vino
(tiste patake pa žie na buam piv.) pedenati - pydienat B streči (S'astra ma
pydiena, adkar je zbol'u.) pevcar - pievcar ,, mlada sadna sadika,
cepljenka
pezovnica   -   piezavanca   o velika
stiskalnica s kamnom za prešanje
grozdja in sadja pinta - pinta ■ 1. kravata (Ab nedelyh
zmieraj pinta nuas') 2. higienski
vložek
pintar - pTntar B sodar; izdelovalec sodov pirempogača - pierampagača g netopir pislk - plsik, prid. neskl. g zajedljiv, oster
(Ana hadu pTsik baba je bla v
pysarny.)
pitijot - pytjot g vino, ki ga dobimo tako, da na odtisnjene grozdne tropine nalijemo vodo in dodamo sladkor
pižljati se - pyžl'at se ■ pretirano natančno se umivati (Se kar naprej nekaj pyžl'a.)
plajkelc - pl'ajkyl'c , list v knjigi plonkcegelc - plonkcejgyl'c .. listek, ki se
je uporabljal pri prepisovanju oz.
plonkanju v šoli plozati - plozat . natolcevati, prepričevati
(Kar naprej nekaj ploza. Cev dan ma
je plozala, naj grie pa tista marva.)
plusketna - pl'uskTetna g veriga na komatu, s katero se konj pripne na avfketno in s tem na oje
plužne - pl'užne, -žan, ž. mn. g priprava z dvema različno velikima kolesoma, s pomočjo katere se uravnava globina oranja in po katere je plug povezan s klejščami in vprežno živino
pocurga - pac'urga o dolga vrsta (Cela pac'urga atruk je paršla jaz učityl'ca čez vrata.); v štp. g. smo namesto besede skozi, ko je šlo za vrata ali okno, uporabljali besedo čez
podonkati - padonkat g dosti in hitro kaj popiti (Memgredfe je padonkav pu litra.)
podrajsati - padrajsat o obdrgniti (Narbyl'
je predja vrata padrajsav.) poflancati - paflancat • razsaditi sadike
(flance)
poflancati - paflancat ,, počvekati (A sy ma glih muagla tu paflancat?)
poflikati - pafITkatzašiti, pokrpati
poglajštati - pagl'ajštat g urediti (Tu sy je pa rejs lypu pagl'ajštav.), oskrbeti (Vsak jatar ga pagl'ajšta, premar grie ad duma.)
pograjfati - pagrajfat „ pograbiti (Kar pagrajfav ga je in pabegnu.)
pogruštati - pagruštat g napraviti leseni del ostrešja (grušt - garšt) ali zidarski oder
pokrofati se - pakrafat se t poškropiti oz. popackati se (z jedjo ipd.) (Kaku pa jgjš? Vas sy se pakrafav!)
polajhtenga - pal'ajhtanga .-. slovesnost (Velika pal'ajhtanga je bla, ka je jamu gud.)
pomijek - pamijek lesen škaf, v katerem se je po jedi pomivala posoda
pomirkati - pamTerkat g popaziti (otroka; mleko, da ne vzkipi, ...)
popedenati - papydienat B glej pedenati
porestati - pariestat □ popražiti
porihtati - parlhtat, urediti
porkuž - porkuž B partizan (Slabšalno, ker so po italijanski kapitulaciji mnogi med partizani začeli intenzivno po italijansko, tj. s porka, preklinjati Boga in Marijo; bolj izobraženi pa so preklinjali nesrečo in prostitutke: porkamalora, porkaputana.)
pošnirati - pašnierat g zavezati čevlje
poštirkan - paštlerkan, del. g 1. poškroban (srajca) 2. pretirano lepo in natančno urejen
potreba - patreba ■ posteljica, ki jo izloči krava po telitvi (= ko se potrebi) (Patreba adnes' na gnuj!)
povezni štrik - pav'aznv štryk g dolga vrv z leseno kljuko na enem koncu; za povezovanje sena in snopov z žrdjo
pravec - prave g 1. približno pol metra dolg lesen bet za ročno otolčenje lanu; 2. na približno meter dolgi držaj nasajeni 10 x 10 x 20 cm velik bet za pripravo krme za prašiče ali za tolčenje jabolk in hrušk za prešanje
prebeksljati - prebeksl'at g zamenjati
(punco, brivca, trgovca, mlinarja) precerati - praclerat,.. prebaviti (KTsu zTele
se težku praciera.) Prefretati - prefretat,, pretolči se, zdržati prejambrati - prejambrat o prestokati,
prekritizirati     (Kul'k     je ona
prejambrala!) prelavtati - prelavfat ,. preteči, prehoditi
(okrog uradov npr.) preluftati - prel'uftat „  1. prezračiti 2.
prelenariti (Cev žyvl'aje je prel'uftav
in nyč narTedu.) premer - premor, prisl. g preden (Premer
je paršu, sa taparvy žie šly damu.) Pricajten - parcajtan, prid.zgodnji prieniglihi - paranglih', prisl. g približno
(Paranglih' pu pu = približno pol
pol.)
Priftošelj - prift6šyl', -šyl'na g denarnica Priheftati - parhieftat g pripeti, začasno prišiti
primeldati - parmlel'dat □ prijaviti, zatožiti
(med vojno) prinajesti - parnajyst se ,. naveličasti se
jesti določene jedi (Sam se parnajii
tiste   paliente,   de   je   vidvt na
muarem.)
prišravfati - paršravfat ,.. priviti (vijak ali
človeka v kakem poslu) Pn'štiman - parštiman, prid. pripraven
(prostor, zgradba, orodje, človek) protvan - pruatvan ,. pekač Poštnina - parstnlna . repa, korenje in
pesa (ne pa tudi krompir, kot je v
SSKJ)
punta - punta ■ posebej močno dleto
R
radeljček - radyl'čyk, -čka . kolešček (v
šivalnem stroju npr.) rajcati - rajcat ,. 1.vzpodbujati (Tu me pa
rejs rajca) 2. izzivati (Ne ga rajcat;
je žei zdaj vas jas sybe.) rajsnedl - rajsniedyl', -dyl'na 0 risalni
žebljiček
rajšpetelj - rajšpetyl", -tTa „ nizka otroška posteljica, ki se podnevi z odejo vred potisne pod posteljo, zvečer pa spet potegne ven
rajthozne - rajthčzne, ž. mn. jahalne hlače
raplan - raplan . letalo ravfenkirar - ravfankierar,. dimnikar ravfkamrba - ravfkambra , dimnica (za
prekajevanje mesnih izdelkov) raztrajbati - raztrajbat B razgnati (živali,
ljudi)
razunirati - razunierat B nekoliko nastopaško in nasilno se obnašati (Žie spiet nekaj razuniera. Še mal razunieraj, pa te buam nagnav.)
rodnik - rednik r, jekleni klin, s katerim se spaja oje voza s prednjim trabjem
restan - riestan, del. ■ prazen (krompir)
restati - riestat g pražiti (krompir)
rištenga - rištanga, orodje
rogovilce - ragavTTce, -viTc „ragavTI'ce kazat = izzivati koga z iztegnjenimi prsti proti njegovemu obrazu (predvsem med otroci)
ror - ruar „ na splošno cev; v štp. g. pa to pomeni še pečico štedilnika na drva (Večierja jamaš v ruar'.)
rukar - rukar sunek (v fizičnem in prenesenem pomenu)
rukrem - rukriem ■ usnjeni pas, ki povezuje vlečne vrvi preko konjskega hrbta
S
satelpletar - satyl'plietar , usnjeni del vlečnih vrvi pri konjski vpregi
scagati - scagat g obupati
scokumpok - scčkampćk, prisl. glej cokumpok
sekalo - sejkal ■ naprava za sekanje kuhane zelenjave za prašiče (rezilo na dolgem držaju ima obliko črke S)
sekirati (se) - svkierat (se) r. vznemirjati, gnjaviti (Zarad' tejga se pa hadu svkieram. Kaj ga spiet svkieraš?)
sekretovina - skrietavna o gnoj iz suhih stranišč na štrbunk
sekular - sekul'ar 0 cirkularka, krožna žaga
sfurati - sfurat c zvoziti (gnoj na njivo, žito
v kozolec, drva iz hoste) sfušati - sfušat g slabo izdelati (sfušana
hiša, obleka itd.) skantati - skantat a zriniti, prevrniti (na rob,
čez rob)
solopatka - salapatka posebna lesena past za miši in podgane
soneti - sanyt, sanTm □ žareti, izžarevati vročino (Cejsta je kar sanela ad vračTne. Dyvietjantridysiet ma je namTeru in je kar sanel jaz jaga.)
spraševanje - sprašvaje, glagolnik 0 obnavljanje verouka za odrasle v postnem času pred velikonočno spovedjo. Na spraševanju je duhovnik delil ljudem listke, ki so bili potrdila, da so se udeležili spraševanja, in so jih morali oddati v spovednici.
srajčnik - srajčnvk □ kombineža (v štp. g. je prišla verjetno s Plešivice pri Žalni); v smislu navedb iz SSKJ beseda v štp. g. ni znana
srkovica - sarkovca n izcedek iz nezaceljene rane ali mrliču iz ust
strahovnica - strahavanca „ del opreme, ki konju omejuje pogled na levo in desno
strajbati - strajbat B zgnati skupaj (Na zbar krajanu jyh je strajbav Tuamaž.)
strgulja - stargule (tudi stargul'a) o štrigla (žuželka s kleščami na zadnji strani)
strnišče - starnTšče poleg pomena iz SSKJ tudi krma s prve jesenske košnje na njivi, kjer je bila spomladi kot subkultura v žitu posejana detelja. Kar odraste po tej košnji, pa se imenuje jarka = mlada detelja.
Š
šafla - šafla lopata z dvignjenim ozadjem in stranema (uporaba za lažje razsute materiale, predvsem žito in sneg)
šaflati - šaflat.. delati s šaflo
šajati se - šajat se c svetlikati se (v fizikalnem in duševnem pomenu: Ab' p'atyh z'utraj se žie mal šaja. Mal se ma žie šaja, kaga naj by tu blu.)
šajba - šajba ■ šipa
šajbovina - šajbavna „ ostanki razbitih steklenih izdelkov (kozarcev, šip, ipd.)
šajnverfer - šajnverfer,, žaromet šajsar - šajsar e neodločen, boječ človek šarf - šarf, prid. neskl. „ pikanten (jed),
oster (orodje, človek) šatrga - šatarga ,. ročno vozilo z dvema kolesoma, z dvojno ojnico in s košem, pletenim iz protja (ne samokolnica, ki ji v štp. g. pravijo karuale)
ščopati - ščuapat o malomarno / nedopustno / nepravilno nekaj trgati (Čejšje ščupa, čeprav nžjsa jagove. Kadu je ta fvžuav aščuapav?)
šefarica - šiefarca c zajemalka (za juho)
šeft - šeft,. posel (Duabar šeft je naprav.)
šeftati - šeftat c poslovati (z nekoliko negativnim prizvokom)
šelna - šeTna n objemka
šenkenga - šienkangadarilo
šicengraben - šlcangraban strelski jarek
šinfarija - švnfarija a ogovarjanje (Sama šynfarija ga je.)
širm - šTeram „ senčnik (pri luči)
škrebljevka - škrTeblevka „ voda, ki ostane pri kuhanju škriebljev -krhljev (= zimska pijača za otroke)
šlank - šlank, prid. neskl. c slok, tanek
šles - šlies o zakovica
šlesati - šliesat „ kovičiti, popravljati pločevinaste lonce s pomočjo zakovic
šlihtati - šlihtat „ urejati, delati red šlinga - šlinga vezalka za čevlje šlogarica - šl'ogarca .. vedeževalka šlosarija - šl'osarija ., ključavničarstvo šlukniti - šlukant, -knem n napraviti
požirek (Le šl'ukny ga mal, le!) šlus - šl'us g konec (Še tale pa šl'us!) šmajhlerija - šmajhlerija „ prilizovanje,
izkazovanje pretirane ljubezni (Kaga
je pa spiet tu za ana šmajhlerija!) šnirati - šnieratzavezovati čevlje šop - šap g počezna strehica na koncu
vzdolžne strehe
šopati - šupat odstranjevati ščetine z zaklanega prašiča (s kropom v mavževnici)
špancirštok - špancierštak o sprehajalna palica
špengler - špengler. klepar
špenglerija - špenglerija g kleparstvo (delavnica, delo in izdelki)
špichozne - špichozne „ hlače, pri katerih so hlačnice zataknjene v gojzarje ali nizke čevlje (partizanke v špichoznah, kar je bilo leta 1943, ko so se prvič pojavile na Dolenjskem, izjemno seksi)
špičevnik - špičevnvk o vrsta jabolk (tudi špTncvi)
špilerija - špilerija igračkanje (otrok v direktnem in pozitivnem, odrasli pa v prenesenem in negativnem smislu)
špindelj - špTndvl' B vreteno
špižmoh - špTžmah a pižmoh, zelo majhna miš
šponar - šp6nar d zatezalo na starih
smučarskih vezeh špricavnica - špricavanca o škropilnica
(za trto)
špritar - špritar a drobec granate (Špritar
je je glih pad aku zadu.) špulček - špul'čyk c kolesce pri šivalnem
stroju, na katerem je navit sukanec šravfštok - šravfštok primež štala - štala „  goveji ali konjski hlev
(kuanska  štala);  hlev v štp. g.
pomeni svinjak štamprle   -   štamperle,   štamparla g
kozarček za žganje štangica - štangca (tudi štanžca) „ pletilka štat (biti) - štat' (byt) B kos (biti komu ali
čemu) (Tistma kuaj je samu Cene
štat, Mislym, de buaš tešku štat' vse
tu jazplačat.) štavbcuker - štaubcukar □ mleti sladkor
za posipanje štekar - štekar □ vtič (pri el. napeljavi) štekdoza - štekdoza g vtičnica štender - štender a stojalo, železen drog
na strehi za dovod elektrike v hišo
ali gospodarsko poslopje štepselj - štepsyl, -syl'na a dodatek,
nataknjen na koncu osi, ki skupaj z
l'unkam preprečuje kolesu, da bi se
snelo
štifelj - štTfyl', štTfyl'na a škorenj s trdimi golenicami (tistemu z mehkimi pravijo čevyl', ženskim čevljem z
vezalkami do srede golen čizmy,
takim samo čez gleženj guajzarjy ali
škarpy, nizkim pa šulny) štifletencug - štyfletancug, prisl. □ peš
(zafrkljivo:      Sy     paršu kar'
šty1lštancug?) štikarija - štykarija    pletilstvo (delo in
izdelek)
štok - štak g 1. koruzni storž; 2. prostor na preši, v kateri se daje material za prešanje; otisnjeno grozdje ali sadne tropine
stokati  - štakat •    trgati  storže od
koruznice stopati - stopat g krpati nogavice štopglajzar - štopglajzar, 1. zaviralec na
vlaku; 2. zaviralec idej in razvoja
(slabšalno) štoplampa - štoplampa g zavorna luč štrafenga - štrafanga • kazen štraja - štraja g   1. kup napuljenega
plevela ali kakih drugih neuporabnih
rastlin - krompirjevke; 2. človek, ki
se neumno obnaša, neumno govori štrajati - štrajat „ neumno govoriti ali se
obnašati (Žie spiet nekaj štraja.
Samu nekaj štraja.) štrajfen - štržjfan „ (daljša) odrgnina štrajfniti - štrajfnvt 0 obdrgniti štrapacirati - štrapacierat „ pretirano
ostro vzgajati, voditi (Pasa preveč
štrapaciera.) štrefnati - štrefnat „ stikati, iskati (Kaj pa
spiet štrefnaš pa maj sob'?) štremlelj - šlnemtyr, -fyl'na „ kembelj (pri
zvonu)
štrikarija - štrykarija • pletilstvo (delo in izdelki)
štrozak - štruazak „ slamarica, s slamo ali lickanjem polnjena blazina
štuc - štuc o manjša lesena posoda z dvema ušesoma, zgoraj ožja kot pri dnu; uporabljala se je pri trgatvi, dokler še ni bilo sedanjih veder (iz trte gre v grojzdek, lavindi vundi grojzdek; iz grojzdka gre v štuc, lavindi vundi štuc, iz štuca gre v brento, lavindu vundi brento -narodna pesem)
študor - štyduar g strop v stanovanjskih prostorih iz podolgem napol prežaganih debel (in spodaj ometan)
štuk - štyk, št'uka, št'uk' Q 1. nadstropje; 2. enota zvonjenja (Marlič' sa zganul' tri št'uke.
štukati - št'ukat g dodajati, podaljševati (Dvakat sem ga žie št'ukav, pa ga bua treba še trTetjvč.)
švaheti - švahvt □ slabeti
švas - švas var (Švas je puaču.)
švasanje - švasanje varjenje
švasar - švasar □ varilec
švasati - švasat c variti
T
tadellos - tadvl'los, prid. neskl. g odličen,
brez napake taprcajten - taparcajtan, prid. ■ zgoden
(sadje, solata) tasladki - tasladkv, m. mn. <. lasje nad
ušesom,   katerih   cukanje žrtev
najbolj boli (Te buam za tasladke,
če na buaš prec tih.) tavblih   -   tavblvh,   prid.   neskl. (ne
medmet!) □ potrjen (na vojaškem
naboru)
tegelj - tegyl', -gyl'na B lonček za rože tikati - tykat, -am a   (živahno) iskati,
prizadevati si za kaj (Na vem, kaj
spiet tyka akul' štale. Niehaj žie
ankat' tykat; umier se!) tišljarija - tyšl'arija g mizarstvo (delavnica,
delo in izdelki) tišljariti - tyšl'art g mizariti tle(le) - tle(le), prisl.,.. tu(kajle) tolčenec - tovčenc g sadjevec, tolkovec
(ker so jabolka pred prešanjem
tolkli s pravci v posebnih koritih) topler - tuapler □ kozolec dvojnik tošelj - t6šyl' . 1. torbica, 2. denarnica tošeljček - tošyl'čyk „ 1 .majhna denarnica,
2. torbica totengrobar - totangruabar,-. grobar trigelj - trlgvl', -gyl'na ., iz desk zbita
manjša   posoda   za prenašanje
peska ali drobnega kamenja tublati - tablšt .. ropotati pod oknom na
predvečer godu tumast - tumast, prid. g (nekoliko) neumen
(Kaki) sy tumasta! O, je tumast, je.) turškovina - t'urškavna koruznica
U
ubirek - ubieryk, -rka zgrabek trave, sena, listja, ki se da s pomočjo grabelj prenašati, nakladati
uhrn - uharan, prid. B skop
uhrnija - uharnija g skopost
ukance - ukance, ž. mn. g počitnice (Sa paršly jaz Lybl'ane na ukance.)
uklemen - ukliemen, prid. g pripraven (orodje, človek)
ulice - ul'ce, ž. mn. B (peš) pot, ki ima na obeh straneh mejo ali ograjo; hiše ali druga poslopja niso potrebna, (vedno in samo v množini)
untarica - untarca g spodnje krilo
urlaub - urlavb dopust
urmohar - urmohar „ urar
ušaltati - ušal'tat g 1. vklopiti/vključiti (se); 2. razumeti (Končna je ušaltala.)
užikan - užlkan, prid. g trden/utrjen, stabilen
V
vahtnica - vahtanca u železniška čuvajnica
vamp - vamp, vampa, vamp' „ 1. trebuh pri živini; 2. otrok (slabšalno: Ti presniety vampje, kaku nagajaja!) večati - viečat, viečam g postajati večji večati - viečat, vačTm     jokati (rahlo slabšalno: pretirano, neupravičeno jokati) veštat - vleštat, -a g večnamenska mizarska delovna miza (ki so jo imeli na večini kmetij kar v glavni sobi = »hiši«)
vinkel(ajzen) - vTnkvl'(ajzan) železen kotomer za uravnavanje in kontrolo v gradbeništvu
vinšti - vinšt', vTnšt', vinštym, ž. mn. binkošti
vint - vynt, vTnta, vint' s navoj
vlačuge - vlačuge, ž. mn. ., dvodelne, s soro povezane kratke sani z možnostjo zavijanja (zelo pripravne za prevoz hlodov - normalno naloženih kot na voz, ali za zimski prevoz hlevskega gnoja do bolj oddaljenih njiv, ker je nakladalna višina vlačug v primerjavi s tisto na vozu bistveno nižja)
voščine - vaščTne, ž. mn. g odpadno satovje, iz katerega kuhajo vosek
vrtalja - vartSI'a (ali tudi vartale) skupina rož, poleženega žita, plevela na njivi ali kakem drugem zemljišču
vrzevnica - varzevanca deska/plošča za zapiranje stranske odprtine gnojnega koša
z
zabrunkniti - zabrunknvt oteči, odebeliti se (Takli zabrunkjene parste jvmam, de parstan splah ne dabim dčl!)
zacajt - zacajt, prisl. ■ zgodaj (Zacajt vstaja.)
zacajten - zacajtan, prid.zgodnji zacuknjen - zac'iikjen, prid. o 1. siten,
nedostopen (človek) 2. pokvarjen
(vino)
zadekati - zadekat = pokriti, zakriti zadihtati - zadThtat = zatesniti zademfati - zadTemfat ■ zatesniti / zabiti / zasuti
zaduškati - zad'uškat B zrakotesno (z ilovico ali podobno) pokriti v kadi namočeno in za kuhanje žganja godno sadje (za kuhanje pozimi)
zadrhniti - zadarhant B privezati tako, da drži brez vozlanja (S kietna je zadarhnu hluad jan ga advlejku. Žard zadaj se zadarhne s pav'aznym štrTkam.)
zafršolati - zafaršiialat B opaziti (pri betoniranju)
zahojo - zahajiia, prisl. B naskrivaj/ prikrito/neopazno (Pajade ga nejs' vidu, ka je paršu zahajiia.)
zahujen - zahaj&n . podhranjeno in slabo razvito živo bitje (od človeka do rastlin)
zaladati - zaladat B napolniti (puško z naboji, vrtino v skali z razstrelivom ipd.)
zamirkati - zamTerkat B 1. opaziti (Jest
sam   jyh   parvy   zamlerkav); 2.
zapomniti (Tu sy btiam pa dobra
zamlerkav.) zamujo - zamuja, prisl. B vredno truda
(Tejga je pa taki) mal, de nej zamuja
niti začet.) zarostatl - zaruastat „ zarjaveti zašmirati   -   zašmierat umazati,
popackati
zašnirati - zašnierat,, vezalke v čevljih
zategniti in zavezati zašvenkati - zašvenkat    1. zanesti (Je
biv pyjan, pa ga je mal zašvenkal.);
2. izbrati napačno smer/pot (Na
kryžTšč je zašvenkav.)
zavgati - zSvgat pretirano piti (alkoholne pijače)
zavuh - zavah, zavuha, zaviih' □ mesto
takoj za vogalom (pri nakladanju
sena na vprežni voz) zazavgati - zazavgat ,   zaradi zalitega
vplinjača   ne   vžgati   (Mator je
zazavgav.)
zbajsrati - zbajsrat B izlužiti, izprati / hudo premočiti (Taka pluajdra je b'la, de je jamu škarpe čist zbajsrane.)
zdrati - zdršt', zdrat', zdratym , počezne brazde na koncu njive, kjer se je pri vzdolžnem oranju obračalo živino
zel - zel i zelo spočit, radoveden in buden otrok (Žie dysiet je ura, pa še zmieraj glieda ka zel.)
znucan - zn'ucan, del. a izrabljen, obrabljen
zotler - zćlter □ sedlar
zotlerija - zatlerija sedlarstvo (delavnica, delo in izdelki)
zotlerski - z6tlersky B sedlarski (nož, stroj)
zrufnati - zrafnat. podreti se, pasti (Strap je zrafnav na tla. Cela stena je naakat zratnala na cejsta.)
Ž
žilj - žil' ■ lesen jarem za posameznega vola ali kravo (za par volov tudi v štp. g. jaram)
žingulja   -   žingul'a   (ali   žingule) o
zimzeleno gozdno zelenje  za v
butaro na cvetno nedeljo žlajfati - žl'ajfat ■ zavirati (vprezni voz) žmah - žmah, žmaha, žmah' „ okus žnedar - žnedar krojač žnedarski - žnedarsky ■ krojaški žuft - žiift B mošt, ki je še pred prešanjem
skupaj s tropinami v kadi žuften - žuftan, prid. . zmleto grozdje ali
sadje z veliko mošta žviner - žvvnTer ■   inženir (predvsem
geodezije)
Kot dodatek k besedišču so samo v poknjiženi obliki navedena še hišna imena v soseski Sv. Pavla, v katero poleg Šentpavla spadajo še vasi Grm, Selo in Zaboršl. So izpred 50 let, a večinoma veljajo in se uporabljajo še danes. Na prvem meslu sem zapisal lastnike in gospodarje, na drugo lastnice oz. gospodinje, na tretje pa pridevnike, katerim se v vsakdanjem govoru večkrat dodajajo krstna imena, nemalokrat pa tudi Splošno ime oče (Pučkovski oče), mati (Grajžarjeva mati), mama (Rojčcva mama - posebno spoštljivo), teta ali stric. Praktično vsi prebivalci soseske Sv. Pavla so bili kmetje, nekateri pa so se poleg kmetijstva pretežno ukvarjali tudi z obrtjo, kar sem dodal v oklepajih.
Čeprav ima soseska Sv. Pavla v šentviški fari malo naselij in malt) ljudi, je morda zanimivo, tla sta pred 50 leti vanjo spadali kar dve graščini: Grumlef v Šentpavlu (danes razvalina) in Selo na Sclu (danes veliko kmetijsko posestvo).
Grm
Dugarajžnik - Uugarajžcnca - Dugorajžnikov (gostilna)
Goljuf - Goljfica - Goljufov
Kaštigar - Kaštfgarca - Kaštigarjcv (gostilna)
Mikelj - Mfkljevka - Mikljcv
Preščan - Preščanka - Preščanov (čevljar, hišo sezidal že po 2. svetovni vojni)
Polonšč - Polonšca - Polonščcv
Sumrak - Sumrakovka - Sumrakov (kolar, tesar)
Sten - Štenovka - Štenov
Vencclj - Vencljevka - Vcncljcv
Selo
Adamček - Adamčkovka - Adamčkov
Gornji Medved - Medvedka - Medvedov
Polak - Polakovka - Polakov (graščina Selo, semenarna)
Ponebec - Pončbšca - Ponebčev/Poncbški
Rus - Rusovka - Rusov
Spodnji Medved - Medvčdka - Medvedov
Šlangar - Štangarca - Šlangarjcv (šiviljstvo)
Štorovčan - Štorovšca - Stdrovski (gostilna)
Šentpiivel
Adamček - Adamčkovka - Adamčkov (mizarstvo)
Begunka (v Špaji kajži) - Beguncev (prišli po I. svetovni vojni iz Čepovana)
Brdajs - Brdajsovka - Brdajsov
Dark - Darkovka - Darkov
Dlakovec - Dlakovka - Dlakov
Dolnji Kovač - Doljna Kovačica - Kovačev
Diilcr - Dulerca - Dulerjcv
Frljajt - Frljajtovka - Frljajtov
Gornji Kovač - Gornja Kovačica - Kovačev
Grajžar - Grajžarca - Grajžarjev
Grandež - Gnindcšca - Grandežev
Jcrin - Jerinka - Jcrinov
Jurman - Jiirmanca - Jurmanov
Korclčck - Korelčkovka - Korelčkov (v Johanovi kajži) Kožuhar - Kožuharca - Kožuharjev Ldžar  Ložarca -- Ložarjev
Malnar - Malnarca - Malnarjev (košarjenje, služba na žagi)
Markelj - Markljcvka - Markljev
Mežnar - Mćžnarca - Jvlcžnarjev
Mrtinck - Mrlinkovka - Mrlinkov
Ovniček - Ovnickovka - Ovničkov
Pavclčar - Pavelčarca - Pavelčarjev
Pctriček - Pctričkovka - Pclričkov (mlin)
Platar - Platarca - Platarjcv (košarja)
Povzar - Povzarca - Povzarjev
Pučkovar - Piičkovarca - Pučkovarjev (Pučkovski)
Rošian - Roštanca - Roštanov
Tišler - Tišlerca   Tišlci jcv (mizarstvo)
Tćnček - Tončkovka - Tončkov
Umbergar (v Pučkovski kajži) - Umbergarca - Umbcrgarjcv (doselili se med vojno)
Vesel - Veselka - Vcselov (slikar)
Zaman - Zamanka - Zamanov (čevljarstvo)
Zaman - Zamanka - Zamanov (krojač)
Zigcc - Žfgčevka - Žigčcv (cimerman)
Zaboršt
Balent - B&lentovka - Balentov Gričar - Gričarca - Gričarjev Ihanček - Ihančkovka - Ibančkov Johan - Johanca - Johanov (pleskar) Kavšck - Kavškovka - KAvškov Krošel - Krošljcvka - Krošljcv Kiikclčan - Kukclčca - Kukelški Nambra - Nambravka - Nambrav Omahen - Omahnovka - Omahnov Požčž - Požčžcvka Pož.čžcv Tonka - Tonkovka - Tonkov Stare - Starka - Starčev Starmec -Starmečka - Slarmičev Šemć - Šcmččka - Šemetov Vdab - Vdabovka - Vdabov (mizarstvo)
Viri in literatura
- Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 1994.
- Besedišče slovenskega jezika, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
- Janez Pcrpar: Slovar izposojenk v šenlpavelskem govoru okrog leta 1945, Ljubljana, 2001.
- Ivana Černelič Kozlevčar: Nekaj značilnosti iz višnjegorskega govora, v zborniku V Višnjo Goro, KS Višnja Gora, 1998.
- Lastna zbirka doslej uradno nezapisanih besed iz šentpavelskega govora.
IZ DEUOVlli SPOMINOV
Mihaela Jok ■ Zaje*
V nekdanjih Zbornikih občine Grosuplje in v Mohorjevih koledarjih sem objavila že precej spominov starega očete Mihaela Omahna, ki seje rodil 1854 v Malem Gabru in umrl 1942 v Višnji Gori, kjer je živel od leta 1882 kot trgovec, gostilničar, predsednik krajevnega šolskega sveta in dedendolski župan. Imel je tudi glavno zalogo tobaka za okraje Višnja Gora, Stična, Žužemberk in IVcbnje.
Življenjske spomine je začel pisali v svojem osemdesetem letu. opisal pa je tudi vse vasi in tedanje družine okrog svojega rojstnega Malega Gabra: vse življenje se je počutil Šentvidca, med Višnjani na hribu in njim ni bilo kakšne posebne ljubezni: preveč so si bili različni. Vse življenje je Pisal tudi gospodarski dnevnik, opise zemljišč, s katerimi je trgoval, in tudi opise vremena. Pisal je v velike zelene, črtaste trgovske knjige ali eelo na svoje slare tovorne železniške lisle. Če le razgrnem na notranjo stran, najdem vsemogoče: npr. 8. 2. leta 1913 Eilfrachtbricf, brzovozni list z nemškimi •n ncmško-slovcnskimi žigi - 2 soda vina, 2 Barrcl Speiseol, 30 zabojev mila, naparfumirano itd. Vse te liste je natančno označil s šlevilkami strani. Na sedmi poli je ob robu beležka Moje ženitne
ponudbe in te predstavljam:
V moji mladosti sem motal biti »fesi« fant, ker me je vse rado imelo. Ženskam sem zelo dopa-del. ne vem, če sem bil tako lep ali Bog si ga vedi kaj. Npr. ko sem bil v poštni službi pri sv. Roku P" poštarju Čožu, je večkrat prišel iz Št. Vida k Čožu v gostilno zelo trcbušasl rdeč mož, S. po imenu, bil je silno bogat. Sredi Št. Vida je imel 2 hiši. prva gostilna, druga prodajalna, edina trgovini) takrat v Št. Vidu. Razen tega je imel eno gostilno v (iii/.ih in posestvo. Drugo posestvo je imel v Gomilah pod Studcnškim klancem, tam, kjer je Meklenbur.ška izkopavala starine. Vedel nisem, zakaj jc tako pogosto.hodil k Čožu v gostilno. Enkrat se je malo opijanil in povedal Čožu, da mu JU lako dopadem, da bi me rad vzel za zela. če bi tudi ne imel nobene dote. Povabil me je v svojo gostilno, da se bomo o tem več pomenili. Na prigovarjanje Čoža sem šel eno nedeljo na pogovor z očetom in hčerjo, več sleparjev me je pa čakalo zunaj, bil sem v nevarnosti, da me jc končno moral hlapce peljati domov. Dekle mi ni dopadla, bila je kakor oče rdečega, zelo širokega obraza, razen lega nezakonska. Odpovedal sem.
Ko sem bil v službi v Višnji Gori pri trgovcu Puhu, Anionu Stepicu, sem se vozil po sejmovih s kramo, tako sva večkrat imela skupaj štante z bogato trgovko, vdovo M. Nekoč mi prinese v sejmu »jena pomočnica pismo, v katerem se mi jc ponudila za ženo. Jaz, mlad, namišljen »fest« fant sam nisem vedel, kaj naj na to pismo odgovorim. Ves nedolžen, kakor sem bil. grem domov k očetu s Pismom ter povem, kaj me je doletelo. ()če so rekli: Hudiča, ti imaš pa res srečo. Jaz sem rekel: Ah Pa nesrečo. Oče so rekli: Pojdtva na Breg k Štihu, tvojemu krstnemu bolru, da se bomo posvetovali. Stanje jc bik) lako: ponuđena nevesta, stara 40 let, široka, debela vdova, je imela enega sina in silno bogastvo v Št. Vidu. najlepša nova hiša je bila ravno zdelana, ko sem dobil to ponudbo. Moj oče in boter sla mi svelovala. da tu ne bo sreče, kakor je slabo delala s prvim možem, tako bo z menoj. ( ^povedal sem ji, bila jc silno užaljena, vdala se je pijači in kmalu umrla.
Ko sem bil v službi v Višnji Gori pri trgovcu Puhu, jc hodila v trgovino veliko kupovat kuharica Po zamrlem duhovniku Zabračarjcvem (Kozlevčar), ki je kupil hišo Na labrki. Ko jc umrl, je celo Premoženje in hišo zapustil tej kuharici. Bila je Nemka, slovensko jc slabo govorila. Nisem vedel. Zakaj je prišla vsak dan v trgovino, zaljubila se je v mene. Začela mi je pošiljati torte, potice, ktofe.
* Višnja (hna, Cigterjeva 18.
Puhovi otroci in jaz smo prav dobro živeli. To mi je prišlo v dokaz, da me ljubi, vabila me je, naj jo pridem Na fabrko obiskat. To je hiša, ki sem jo pozneje na prošnjo Višnjanov leta 1882 kupil od Mlakarja, kateremu jo je ona kasneje prodala. Nekoč prinese soseda Godlčcva od kuharice eno lepo šatulo, zaklenjeno, ključek pa v pismu, v katerem se mi ponuja v zakon. Vsa njena gotovina v zlatu in srebru ter veliko turških lozov in druge vrednosti so bile v šatuli. Kaj je s tem storiti, zopet skrb. Sel sem zopet k očetu v posvetovanje. Oče so mi zopet odsvetovali, poslal sem ji šatulo z vsem nazaj in sporočil, da mi oče tega nc dovolijo. Znoreti je hotela in še naprej je norela za menoj. O sv. Mihelu je v moji rojstni vasi žegnanje, kako sem se prestrašil, ko v cerkvi zagledam dve Višnjanki, Puhovo Zcfo in našemljeno kuharico, katero jc vse gledalo. Našemila seje z imenitnim slamnikom in opravljena kakor kaka grofica. Naenkrat sc je doznalo, da jc to moja odklonjena nevesta. Sram me jc bilo grozno, še večjo žalost pa jc imela našemljena baba in kakor mi jc Zefa, njena spremljevalka, doma v Višnji Gori povedala, da jc grozno jokala celo pot do doma, imele ste voznika Podgabrom. Nadvse jc bila užaljena, ker je nismo povabili na štruklje k nam domov v Mali Gaber.
Tudi moj blagi gospodar Puh, zelo bogat trgovec v Višnji Gori, pri katerem sem se izučil za trgovskega pomočnika, mi je večkrat, ko je bil dobre volje, ponudil svojo lepo hčer Maričko za ženo. S Puhovimi otroci smo živeli kot bratje in sestre, če je bilo treba kaj doseči pri očetu, so vedno mene prosili. Ker jim je mati zgodaj umrla, so imeli zelo radi očeta, ta jih je dal tudi šolat. Toda prišla jc bolezen, umrla jc za jetiko najmlajša hči Rezika, za njo priden prvi sin Jožko za črnimi kozami, za očetom je umrla šc Marička. Ostal je nekaj časa živ le še najmlajši sin Anton, ki se jc poročil s Suštaršičcvo iz Semiča z bogato doto; ko jc Anton umrl, sc je poročila s Pečjakom iz Ljubljane.
Vsak človek ima svojo srečo, srečen je pa le tisti, ki prav zadene. Ženitcv z rajnko mamo je bila kakor beremo o sv. Jožefu. Brez kakega predznanja so mi bili zelo všeč Štangarjcvi ljudje iz Radohove vasi. Ko sem šel v službo v Višnjo Goro, sem šel od mater kupovat en z usnjem obšit kofer. Po dolgem premišljevanju so mati, kateri so po stricu Anžlovarju, kanoniku v Novem mestu, podedovali ta kofer, vprašali Miclna, edino hčerko, in ker je Micl dovolila, sem jim dal za ta kofer, ki je še danes v hiši, 5 gld. Najbrž, tedaj še nisva nič mislila na to, da bi bila kdaj mož in žena. Ženitcv pa tudi ni bila težavna, čisto nedolžno sem najprej vprašal mater, če bi mi dali Micko, rekli so, moram vprašati očeta, oče so rekli, kar ti hočeš, če je Micl kontent. Micl se je pa nekaj obotavljala, nič kaj ni bila pri volji, končno jc potrdila tudi Micl in tako sva prišla leta 18X3 v zakon brez obotavljanja. Stric njen, JozI, star mož, pa je rekel: Boga zahvali, če le Miha mara, ker on bi jo dobil, katero bi hotel. Tako seje pa najina ženitev izvršila, da sva bila nazadnje obadva zadovoljna in srečna v zakonu.
PRAFARA ŠKOCJAN PRI TURJAKU IN ŽUPNIK JANEZ JEREB
Jožef Muroll*
■'ANI-:/. JEREB (1873-1937)
Starodavna škocjanska fara je sodila v slavno turjaško gospostvo. Obsegala je vasi turjaških grofov v kulturnem osrčju Slovenije in v duhovnem obnebju slovenske klasično-sti (Primož Trubar, Fran Levstik, Josip Stritar). Mejila je na hipnijo Šmarje, pod katero jc spadal Šl. Jurij, na Ig, Bloke in Dobrepoljc. V njej so bili rojeni ali so delovali številni znameniti Slovenci. V cerkvi so pokopavali Turjaške grofe vse do izgradnje lastne kapelice na Turjaku.
Namen tega zapisa je, da obudimo spomin na župnika Janeza Jereba, ki je ljudem v Škocjanskih hribih v času Avstro-Ogrske dal kulturno vzgojo in pomoč, s katero so mnogi zup-Ijani dobili boljši kos kruha. Zaradi plemenitih ljudi, kot je bil župnik Janez Jereb, smo Slovenci kot narod obstali in preživeli. Bil jc narodni buditelj. kronist, glasbenik, imel je prekrasen dar, ki ga je nesebično razdajal ljudem. Sam je neutrudno zapisoval in proučeval zgodovino krajev in usode ljudi, zgradil je lamo cerkev in uredil Društveni dom za ljubiteljsko kulturo, v katerem je organiziral številne prireditve.
Župnik Janez Jereb je deloval v Škocjanu pri Turjaku Od 22. 10. 1906 dO 8. 10. 1930. Rodil se je v Ljubljani, Florjanska ulica 70, očetu Jakobu, ki jc bil erkostavec, in materi Mariji, roj. Se m raje, iz Žužemberka. Umrl je na (ušperku. pokopan pa je na Kopanju, V znak hvaležnosti so mu ob njegovi smrti nekdanji župljani postavili spomenik na Pokopališču v Škocjanu. V letu 2003 je Kulturno društvo Škocjan spomenik obnovilo in prestavilo M vidno mesto ob Poslovilni hiši.
Kol kaplan je najprej služboval v Žužemberku, od oktobra 1901 do oktobra lu(l(> pa je bil župnijski upravitelj pri Sv. Vidu nad Cerknico. Že kmalu po prihodu jc tu zgradil novo, večjo farno ••'erkev, v Spominski knjigi pa je spisal zgodovino fare in opisal pomembne dogodke.
27. maja 1906je grof Leon Aucrsperg (Turjaški) župnika Janeza Jereba "prczcntiral" za župnijo Škocjan pri Turjaku. Premestit veni dckrcl jc prejel 28. junija ll>(><>. To pomeni, da sije Janez Jereb Pridobil s svojim delom velik ugled. Zanimiva je njegova pripomba v svetovidski kroniki, zapisana Pred odhodom na novo službeno mesto: »Škocjan pri Turjaku jc težka fara.« Zakaj? Lahko samo
ugibamo.
Prafaro Škocjan je leta 1260 ustanovil Merbcrt II. Turjaški, oglejski vazal. Istega leta so prtenburžani ustanovili župnijo Dobrepoljc, ker so plemiči zaradi zidave cerkva od Ogleja prejemali posestva. Tako je v zahvalo llerberl II. prejel od oglejskega patriarha Gregorja Monlclonga gozdove na Blokah od izvira Iškc in Raščiec do gore VVartenberg (Straža). V tedaj nanovo predelani cerkvi v Škocjanu je bil prvi župnik TUrjačan Baltazar, kancler oglejskega patriarha. V 16. stoletju je "a župnija zaradi podpore grofov Turjaških nad 35 let protestantska. V bližnji Raščici, ki jc v tistih časih spadala v župnijo Škocjan, se jc K. ali 9. junija 1508 rodil Primož Trubar. Branja in pisanja se Jc ,>ri,nož naučil pri domačem, škocjanskem župniku. V letih 1585 -1589je bil v Škocjanu za župnika oiani in ugledni slovenski predikant Jurij Dalmatin. Župnija seje rekatolizirala leta 1598.
"<i"i,.?/, mi lurjak, univ, dipi
mu.
Leta 1752 je papež Benedikt XIV. ukinil oglejski patriarhat in ustanovil goriško nadškolijo. Že naslednje leto, 9. 9. 1753, sta goriški nadškof Karel Mihael Attems in Ignacij grof Turjaški v župnišču Škocjan podpisala posebno listino, ki potrjuje, da so imeli Turjaški grofje patrona! nad župnijo Škocjan in v tistem času veliko moč.
PRIHOD JANEZA JEREBA V ŠKOCJAN
22. okt. 1906 se jc Janez Jereb poslovil od Sv. Vida. Čez slikovite soteske Iške je odšel peš v Škocjan. Ustavil seje pri kapelici na Gradežu in prosil Mater Božjo, da omehča srca Škocjanccv, da bodo darovali za cerkev. Župnišče je dobil v tako slabem stanju, neurejeno in zanemarjeno, da mu prevozniki niso hoteli razložiti pohištva.
V Škocjanu so že leta IS91 nameravali popraviti cerkev. Izdelali so načrte in ustanovili stavbni odbor. Županstvo Lipljcnc je dalo načrte v pregled umetnostnemu konservatorju Komadu Črnologarju v Šmarje. Ta je opozoril, da se mora ohraniti pri krstnem kamnu gotski del (svod) cerkve ter napisna plošča z grbom Aucrspcrgov. Popravili in povečali so leta 1898 samo zvonik. Gradnja cerkve je tako počakala župnika Janeza Jereba, lemu jc ob prihodu načelnik stavbenega Odbora Frane Pečnik iz Malih Lipljcn izročil načrte. Zidarska dela so se oddala na dražbi 15. maja 19(17, že 27. okt. istega leta pa je bila nova cerkev blagoslovljena. Povečana je bila od 134 m2 na 234 m2. Od starodavne cerkve jc v novi cerkvi ohranjena apsida v desni kapeli, eno okno v prezbiteriju, rebra kapelice in en sklepnik.
Prva cerkvica je bila na istem mestu zgrajena okrog leta 1006. To letnico so ob podiranju cerkve našli nad srednjim gotskim oknom. Župnik Janez Jereb jc zapisal, da ni drzna trditev, da ta letnica pomeni leto ustanovitve duhovnije. Beneficiat jc bil tu žc leta I 150.
Gradbena dela je izvajal zidarski mojster Ranko iz Cerknice, ki je gradil tudi cerkev pri Sv. Vidu. Dela je vodil ing. Jakšc, kateremu seje posrečilo, da je k staremu prezbiteriju prizidana ladja z dvema kapelama v obliki križa.
Gazette v Škocjanu 1910.
/.hoinik občin Grosuplje. Ivančmi Gorica, Dobrepoljc XXIII, 20(14
117
Financiranje gradnje je zahtevalo izjemne organizacijske sposobnosti. Tbje bilo obdobje gospodarske krize, nezaposlenosti in odhajanja mladih v Ameriko. Župnik je bil iznajdljiv in neutruden pri zbiranju denarja. Prosil in prejel je denar od samega cesarja Iranca Jožeta, od ameriških izseljencev kot tudi Od dobrolnicc Josipinc I ločevar, ki jc živela v Krškem in je prispevala tudi za gradnjo šole v Skocjanu. Josipina I ločevar je edina ženska v Sloveniji, ki ima spomenik (v Radovljici), ki si ga je zaslužila z dobrimi deli v javno korist. Na pokopališču v Skocjanu sloji še danes lep starinski spomenik družine I ločevar iz vasi Podlog, ki jc nekdaj spadala v župnijo Škocjan. Večino denarja za gradnjo pa so prispevali Skocjanci, ki so opravili tudi veliko prostovoljnega dela.
Kljub obilici dela z. gradnjo in duhovniški službi je Janez Jereb našel tudi čas za vzgojo, poučevanje in kulturno udcjslvovanje. liikoj ob prihodu je začel poučevati orgle. V orglarsko šolo je poslal dva učenca: Aniona in Franca Marolla iz Malih Lipljcn. Ustanovil je izobraževalno društvo, dramsko sekcijo, več pevskih zborov in knjižnico. Ustanovitev godbe na pihala 6, jun. 1909 je bil vrhunec kulturnega udejstvovanja. lii je bila prva orlovska godba na Kranjskem. Godbenike je Janez Jereb učil lako, da se jc najprej sam naučil posameznega glasbila. Časopis Slovence je takrat godbo odsvetoval z opozorilom, da bo župnik vzgojil "progarje", ki bodo igrali na veselicah. Ta časnik je šc leta 1908 priporočal lamburice, leta 1912 pa že godbo. V Skocjanu je godba delovala vse do druge svetovne vojne. Zaradi učenja glasbe in izobraževanja je po zaslugi Janeza Jereba kar osemnajst prebivalcev župnije pridobilo zaposlitev v intelektualnih poklicih. To so bili talenti, ki jih je odkril Janez Jereb in jim omogočil, da niso postali hlapci ali dekle oz. niso odšli za zaslužkom v Ameriko.
GOSPOD JANEZ IZ ŠKOCJANA
Pisatelj Fran Jaklič imenuje v svojih zapiskih /upnika Jereba zaradi njegove priljubljenosti, vse-slranskega udejstvovanja in odprtosti do kulturnikov t istega časa kar gospod Janez iz Škocjana. V župnišču je bil njegov pogosti obiskovalec. V zgodovinski povesti Ižanci gredo Jaklič opisuje srečanje s prijateljem Janezom, župnikom v ljubkem Skocjanu pri Turjaku, kjer je po srečnem naključju odkril skrivnost Ižanccv. Takole piše: "Ker je bil župnik trenutno zaposlen, se je zbal. da bi se jaz ne dolgočasil, pa je porinil predme veliko knjigo: lamo kroniko. Na, pa beri! Rečem vam, s takim zanimanjem šc nisem bral kake kronike, kakor je bila ta. O nič suhoparnega, nič dolgočasnega in pusto uradnega! O ne! To je življenje! Dogodki, kakor so se vrstili in kakor so jih gledali in presojali ljudje. Pa kako raznovrstni! Kronist Janez je ujel vsak dogodek, opazil sleherno posebnost, nobena zadeva se mu ni zdela premalcnkoslna, da bi je ne popisal v kroniki. In zalo jc tako živa in zanimiva, prava zakladnica". Menim, da je / navedenim Iran Jaklič povedal 0 kroniki bistveno.
Jaklič je imel v načrtu, da napiše povest / naslovom "Škocjanski gospod", a do natisa ni prišlo. Pač pa sta bili v Domoljubu leta 1928 objavljeni dve poglavji iz te povesti: "Kako so dali Skocjanci Zadnjo tlako baronu v Lisičje" in "Zadnji trenutki Toneta Krivanoga". Avtor teh vrstic je dramatiziral navedeni poglavji v dveh prizorih komedije Prckucije, ki ima šest prizorov in na satiričen način obravnava prekucništvo od revolucionarnega leta 1848 do današnje tranzicije. V letu 2003 je Kulturno društvo Škocjan z uspehom uprizorilo igro in z njo gostovalo v več krajih. To, da jc gledališka dejavnost v kraju šc danes živa, jc delo gospoda Janeza.
V tistem času se je Janez Jereb družil z župnikom in pesnikom Antonom Medvedom, ki je služboval na gradu Turjak in je za prijatelja Janeza napisal tudi več priložnostnih pesmi. Prav tako 'ta se sestajala s pisateljem Franom Šaleškim Finžgarjem. ki je bil nekaj časa župnik v Zclimljah, m s Frančiškom Pavšičcm, pesnikom in župnikom na Turjaku.
V času službovanja gospoda Janeza so hodili k maši v Škocjan ljudje vse od Grmade in Krvave Peči. Igrala je godba na pihala, peli so delno že i/šolani pevci. V Društvenem domu so bile redne ljudske gledališke predstave. Koje za obolelim župnikom v letu 1924 prevzel upraviteljstvo župnije
Janez Zupančič, je podrl dvorano v Društvenem domu ter zgradil hlev za živino. Napisi še danes pričajo, daje bil v zgradbi prosvetni dom. Oba sta bila župnika, pa kako sta bila različna!
Skupina naprednih občanov je leta 1923 ustanovila Prostovoljno gasilsko društvo Škocjan. Ker je kraj ostal brez dvorane, so v novem gasilskem domu uredili tudi dvorano za potrebe ljubiteljske kulture. Danes prazen sameva farovški hlev, nekdanji Društveni dom.
Upokojeni župnik lazarist 'Ione Zrnec, rojen v vasi Laporje, je iz 'Ibronta (Kanada), kjer živi, napisal na zaprosilo avtorja 13. 4. 2003 o gospodu Janezu naslednje: »Izvrstno je pričevanje Janeza Klančarja iz Laporja. Z njim sem govoril leta 1975 v Pueblu, Kolorado, ZDA. Tam je bila močna slovenska naselbina. Slovenska kranjska podporna enota je 1902 postavila ogromno stavbo z gledališčem, galerijami in prostornim odrom. Na moje vprašanje: 'Ali ste kaj igrali'.' In kaj?', mi je Klančar odgovoril: 'Veliko smo igrali, npr. Hlapce Ivana Cankarja.' 'Kaj, Cankarjeve Hlapce ste igrali? Kje pa ste se naučili nastopanja na odru?' Njegov odgovor je bil: »Pri Janezu Jerebu v Skocjanu.'«
To je potrditev več, da je Jerebovo kulturno delo preseglo lokalne okvire.
Ustanovil je več društev. Zanimivo je Društvo treznih, katerega namen je bil, da bi ljudi obvaroval in odvrnil od pijančevanja. Več o pijanski nadlogi v tistem času je razvidno v "Pesmi od pijanca", ki jo je zložil železniški cerkovnik Jože Mehle. To pesem je zapisal gospod Janez, ker cerkovnik ni znal pisati. Pesem so tudi peli, v kroniki so priložene note. Pesem je avtor tega zapisa dal v program škocjanske kulturne prireditve Stati inu obstati. Zanimivo je, da so bili mladi navdušeni nad besedilom, ki nazorno in realistično opisuje obnašanje odvisnikov in je glede na "Kebrov" zakon še danes uporabno v protialkoholni vnemi. Pesem od pijanca je zaradi lahkotne in aktualne vsebine objavljena v nadaljevanju tega zapisa.
PREJETA PRIZNANJA
Župnika Janeza Jereba sta za njegovo nesebično in požrtvovalno delo občini Žilče (Sv. Vid nad Cerknico) in Lipljcnc imenovali za častnega občana. Obe občini sta imenovanje izvršili s posebnim sklepom pristojnega organa; občina Žilče dne 6. 12. 1906 in Lipljcnc dne 22. 12. 1911. Menim, da je to eno redkih, če ne edino priznanje, ki seje ohranilo skozi stoletje in ga občine še danes podeljujejo svojim občanom v zahvalo za opravljeno delo.
Škofija je cenila Jerebovo pastoralno dejavnost in mu verjetno tudi zaradi uspeha pri zidavi dveh cerkva podelila naziv duhovni svetnik.
Kulturno društvo Škocjan mu je v zahvalo za njegovo delo na kulturnem področju leta 2003 odkrilo bronasti reliefni portret, izdelal ga je akad. kipar Ciril Hočevar in je vgrajen v obnovljeni spomenik, ki so mu ga postavili župljani ob njegovi smrti.
Njegovo delo je bilo objavljeno tudi v tisku. Tako je dnevnik Slovenec 21. januarja 1934 v prispevku "Iz preteklosti Škocjanske fare in cerkve" obširno pisal o njegovem delu, objavil njegovo fotografijo ter razglednico nove cerkve. Izdelane so bile tudi razglednice z njegovo sliko.
ZA ZAKLJUČEK
Pred nami je samonikla osebnost, ki gotovo spada v krog naših znamenitih občanov. Imel je dobrotljivo naravo, dobesedno je razdajal svojo energijo in znanje.
Dne 8. KI. 1930 je razočaran peš odšel iz Škocjana čez Rožnik v Čušpcrk. Alojziju Pečniku z Gradcža, ki mu je brezplačno peljal revno pohištvo v Cušperk, se je pismeno zahvalil: »Bog li poplačaj, Alojzij, ki si lepo muziciral in pel v cerkvi. Ljubi Bog! Poplačaj vse dobrote drugim Škocjancem, ki so tako radi dali za cerkev. Kako sem bil vesel, koje bila cerkev blagoslovljena.« 16. 11. 1933 sc je z dopisnico oglasil Anionu Grudnu s Sloke Gore. Sporoča mu o svoji hudi bridkost i posebno leta 1927 in 1930. To utemeljuje domnevo, daje nastal med njim in njegovim naslednikom boleč nesporazum in da jc zalo proti svoji volji in nerad odšel iz Škocjana.
Namen teh vrstic ni bil predstaviti župnika kol pastoralnega delavca, omeniti pa moramo, da je zelo skrbel za vernost ljudstva in njegovo zvestobo Bogu. Uvedel je in uspešno vodil pobožnosti ter verske organizacije, kraju pa je pomagal tudi z odličnimi zvezami s takratnimi politiki. Vse to je lahko predmet nadaljnjih obdelav in raziskav.
VIRI
Kronika župnije Škocjan pri Turjaku.
Kronika župnije Sv.Vid nad Cerknico; podatke je posredoval župnik Jože Kovačič. Repcrtorij krstne knjige župnije Sv. Jakob, Ljubljana. Tomaž Kočar: Propad turjaške graščine, 1999.
Stane Granda: Zgodovinsko ozadje Jakličevih povesti, v: Fran Jaklič, Ižanci gredo, 1998.
Tone Zrncc: Pismo, 13. 4. 2003
Leopold Sever: Iskal sem prednamce, 2003.
Polona Šega: Turjak skozi čas, !988.
PKSEM OI) PIJANCA
Bog se usmil', kaj je na svet pij Snopsarjev je največ Kranjcev, Sc v oslarij' preveč nažre, Pa počasi domu gre.
Tam po poli omahuje, V plot in seč se zaletuje, Nazadnje pa pijan obleži, Vpije, kolne in roti.
Kdor pijanca ogleduje, Vsakdo se mu posmehuje, K' mora revež v blat' sedel'.
Pijane sc komaj gor skobaca In počasi naprej štraca, Pa se kmal' postran zvali. Pa spet kolne in roti.
Se pijane domu privleče, Baba straha vsa trepeče, Pijane pa v hiši zaveči, Baba pa prec' ven zbeži.
Otroc' začel' so sc jokati, Klcali: oj ljuba mati. Pojdite ven še z nami vi, Naj pijane sam v hiš' veči!
Pijane zdaj sam po hiši vpije, 'Iblčc, lepe in razbije, Nazadnje pa pijan obleži. Dušo pa /Jod ju izroči.
Pijane ne more lahko spali, Zmerom mora godrnjati; Kadar se pa prebudi, Pa spet kolne in roli.
Pijane za duhovna nič ne mara, Pravi: naj me zlodej vzame! Jaz ne maram za noben'ga nič, Naj me vzame prec hudič!
Zlodej 'z pijanca dušo zvleče, V peklensko brezno jo zavleče. "Tukaj boš moral zdaj bit', Iz tega krsja nič več it',
Pijane zdaj v peklu mil' zdihuje, Peklensko brezno ogleduje. "Moje življenje je zdaj preč, S tega kraja ne bom več".
Birta tud' ne smem pozabili, K' daje pijancem preveč pili. On mora svoj Ion dobit' In s pijancem v peklu bit'.
Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica. Dobrepoljt XXIII. 2(1(14
121
KULTURNO DELOVANJ K AMATERSKEGA GLEDALIŠČA NA MULJAVI (1962-2003)
Danijel Zupančič*
V prejšnji številki Zbornika je bilo opisano delovanje gledališča na Muljavi od leta 1924 do 1961 (v naslovu je prišlo do napake-: navedena je letnica 1941. zato se bralcem opravičujem), v tem prispevku pa opisujem obdobje od leta 1961 do konca leta 2003. 'Ib obdobje je bilo za amatersko gledališče na Muljavi zelo aktivno. Z neprekinjenim delovanjem in z letnim gledališčem je v zadnjem obdobju postalo prepoznavno po celi Sloveniji.
OBDOBJE OD 1962 DO 1972
'Ib obdobje sta zaznamovala dva pomembna dogodka. Prvi je vsekakor prihod učiteljice Danice Kaslelic (roj. Vidcnič, iz Zagradca) z začetkom šolskega leta 1962/63 na Muljavo. Danica je bila aktivna na področju amaterskega gledališča že v krajih prejšnjega službovanja: v Škocjanu pri Turjaku in na Krki. Se z večjo vnemo pa je nadaljevala svojo bogato gledališko pot v okolju z bogato tradicijo amaterskega gledališča, kot jc bila že takratna Muljava. V režiji Danice Kastclic je v začetku leta 1962 igralska skupina s Ktke gostovala na Muljavi s tragedijo Kovarstvo in ljubezen, v jeseni istega leta pa je Danica že režirala na Muljavi in za silvestrovo so uprizorili komedijo Stari grehi. V nabilo polni dvorani so gledalce nasmejali Ciril Jurčič, France Kavšek, Vinko Sever, Tomaž. Bregar, Danica Kastclic, Marjana in Tatjana Kocjančič (sedaj l.amprct).
Leta 1963 je Kulturno društvo na občnem zboru imenovalo Danico Kastclic za predsednico. V tej vlogi jc ostala do leta 2003. torej polnih in plodnih 40 let. Še daljšo funkcijo je imel v društvu le še blagajnik Vinko Sever, ki je bil na lem mestu še kakih 10 let več in je tudi lani predal posle mlajšim.
V letih 196.3 do 1972 sta v amaterskem gledališču delovali dve skupini Odrasli so bili tako ■tli tako že navdušeni in želni igranja na odru, Danica pa jc organizirala tudi otroško skupino, ki Jc postala pozneje jedro gledališča na Muljavi in jc podedovala veselje do gledališča od prejšnje generacije.
Aktivnosti amaterskega gledališča v tem obdobju lahko razdelimo torej na delo odraslih, delo mladih in organizacijo gostovanj drugih skupin na Muljavi. Ob lem je bil v letu 1963 ponovno obujen moški pevski zbor, ki je pod vodstvom Pavleta Žagarja iz Šentvida neprekinjeno deloval vse do leta 1977. Vse to jc dajalo kraju tak utrip kulturnega delovanja, kot ga ni premoglo celo marsikatero mesto v Sloveniji. Pravzaprav so se prireditve kar vrstile. In čeprav jc bilo kar veliko predstav in nastopov, jc bila dvorana vedno polna. Ib SO bila leta, ko so rasle želje po udejstvovanju in tudi potrebe po druženju ob domačih in drugih prireditvah.
Odrasla gledališka skupina jc v lem obdobju uprizorila dramo Pol do zločina (1963), skupaj s Pevskim zborom pa Večeri v gostilni (1963), Deseti bral (l%4), veseloigro Kičmarica Mirandolina (1965), Deseti bral (1966) ler kultnino-clnološko prireditev Od lanu do preje (1968),
Otroško-mladinska skupina jc vsako leto priredila najmanj 4 proslave z gledališkimi vložki in enodejankami, navadno povezane z državnimi in drugimi prazniki: pred 1. majem, za Dan republike (29. novembra). Dan /ena (S. marca) in pred novim letom. Obenem pa so se mladi že preizkusili v pravem gledališču in odigrali igre Povodni mož. O bogatinu in zdravilnem kamnu ter Zaloški fantje. V teh igrah so mladi začeli spoznavati čar gledališča. Danica Kastclic pa jc usmerjala vse tiste
* Danijel Zupančič, Muljavu 8, 1295 Ivanina Gorica, univ dipl. ing. stroj.
122
Danijel Zupančič
navdušene Otroke, da so pozneje redno igrali v igrah, ki jih je režirala ona ali pa njeni nasledniki. In kot je rečeno v pregovoru o jabolku, ki nc pade daleč od drevesa, se jc tudi tu pokazalo, da so ti mladi igralci pretežno otroci tistih, ki so v predvojnem času ali takoj po vojni predstavljali jedro amaterskega igralstva na Muljavi. Tako seje rodila nova generacija amaterskih igralcev in tehničnega osebja: Vinko, Božo, Slavko, Sonja in Irena Sever (otroci Vinka Scvcrja), Iranci, Srečko in Marko Ilovar (otroci Micke llovar, roj. Tekavec), Tončka in Igor Tekavec (otroka Toneta Tekavca), Dane in Mira Zupančič (otroka Marice Zupančič, roj. Meglen), Majda Jurčič (hči Cirila Jurčiča), Andrej Zaje (sin Milke Zaje, roj. Tekavec), Jernej Lampret (sin Antona Lamprcta in nečak Albine Lampret, por. Nadrah), Jožica in Janez Zavodnik (nečakinja in nečak Micke in Toneta Zavodnik). Tem pa so sc na novo pridružili Jože Sinjur, Tone, Jože in Viktor Kulnar, Jana Ižanc, I .idija < irden, Janez Svetin, Jože Miklavčič, Marina Hočevar, Miha Zaje in drugi.
Leta 1969 so mladi gledališčniki uprizorili otroško igro Jurčck. leta 1970 veseloigro Krpan mlajši in leta 1971 komedijo Pahljača. V tem obdobju sc je za amatersko gledališče zgodil neljub dogodek, saj je Kmetijska zadruga Stična oddala dvorano tovarni Krka za skladišče zelišč. Neurejeni lastniški odnosi so kar nekaj časa krojili usodo Kulturnega društva Muljava. Igralcev pa tO niti najmanj ni odvrnilo od ustvarjalnega dela. Tako so si mladi poiskali prostor za uprizoritev kar na šolskem hodniku (Jurčck) in v kleti šole (Krpan mlajši. Pahljača). Izdelali so začasen oder z zavesami in kulisami. Mladi so šli tudi na prva gostovanja, in sicer z J u rekom na Dvor pri Žužemberku in v Šentvid, s Krpanom mlajšim in Pahljačo pa v Zagradec. Posebej zanimivo je bilo
Igralci prve predstave na prostem Deseti brat 1964, stojijo, od leve: Jože Zaje {Melon), Alojz liregar (Miha izpod (laja), Tone liregar, Alojz Kavšek, Slavko Kastelie (Obrščuk), Done Skuha, Ivan liregar, Karel Kulnar (Zmuzne), Vinko Sever (Marjan), Albina Nadrah (Krivčevka), 'Ione Erjavec (Krivec); V sredini od leve: Ciril Zaje (Dolej), Slavko Jaklič (1'iškuvj, Jože Zaje (Benjamin), Slavko Sever (lialček), Danica Kastelie (Manira), Lojze Kastelie (Kvas), Mirka llovar (Marička); sedijo spredaj, od leve: Ume Tekavec (Krjuvclj) S kozo, Ciril Jurčič (Martinek), Vera Zaje (Francka) in Ione Zuje ml. (Fruneelj).
gostovanje Jurčka na Dvoru, saj se je cela igralska skupina s kulisami in rekviziti peljala z vozom s konjsko vprego. Dvorana je bila nabito polna, »potujoče gledališče« pa zanimivo za vse, ki so ga opazili na poli. Igralcem pa je ostalo v spominu do današnjih dni, da jih je na poti nazaj pošteno namočil dež.
Drugi pomemben dogodek za obdobje 1962-1972 pa je prva uprizoritev na prostem leta 1964, Ib leto je v gledališču odraslih zaživela ideja, da zaigrajo tudi pod milim nebom. Deloma so k temu prispevale neurejene razmere v dvorani, deloma pa jih je spodbudila ideja, da bi igra Deseti brat v naravi bila še bolj zanimiva. Danica je s to idejo pravzaprav dala temelje za poznejše letno gledališče na Muljavi, čeprav je do uresničitve tega preteklo še nekaj časa. O izbiri primernega prostora so se kar nekaj časa posvetovali, nazadnje so izbrali dolinico za Jurčičevo domačijo, ki jo na zahodu zapira mogočen bukov gozd (Tokčcv borit), Premiera je bila 6. maja 1964, ponovitev pa dan pozneje. Igralci so se po predstavi, ki je bila za takratni čas zelo dobro obiskana, tudi slikali.
Leta 1966 je bila 100-Ietnica izida romana Deseti brat, zato je bila na pobudo Cirila in Metoda Jurčiča ponovno uprizorjena igra Deseti brat na prostem, tokrat pod režijskim vodstvom Janeza Eržena, znanega slovenskega igralca, ki je bil rojen v Ivančni Gorici. Janeza Eržena so na Muljavo povabili Ciril in Metod Jurčič ter Tone Tekavcc in je tudi pozneje v letnem gledališču večkrat sodeloval kot svetovalec pri režiji ali režiser. Predstavi sta bili 25. in 26. junija 1966 na istem kraju kot leta 1964 z zelo podobno zasedbo, le da je Kvasa odigral Ilija Brcgar, Manico - Tatjana Kocjančič (por. Eamprct), Maričko - Tanja Jurčič in Piškava - Metod Jurčič. Številen obisk, na ponovitvi je bilo 723 gledalcev, je že nakazoval, da bo priljubljenost amaterskega gledal išče na prostem z dramatizacijo Jurčičevih del velika.
OBDOBJE OD 1972 DO 1981
To obdobje je zaznamovalo več novih dogodkov. Mladinska gledališka skupina se jc organizirala pod vodstvom Danijela Zupančiča (avtor lega prispevka). Zveza kulturnih organizacij Slovenije je namreč v teh letih organizirala številne seminarje za mlade režiserje, scenariste in tehnične kadre v amaterskih gledališčih. Marjan Belina, Štcf Potočnik, Jože Vozny in drugi so "a številnih seminarjih dali veliko novih znanj, ki so jih mladi navdušenci gledališča prenašali v prakso na domačih odrih. V letih 1972 do 1981 jc tako mladinska gledališka skupina uprizorila pod režijskim vodstvom Danijela Zupančiča (Daneta): Glavni dobitek (1972), Večer med polharji - prireditev na prostem (1972), satirični večer Spomenik brez podstavka (1973), Klubski večci ob Dnevu žena (1973), Gospod Evstahij iz. Šiške (1975), Zakonski vrtiljak (1976), Domovina, ti si kakor zdravje - ob 100-lclnici Cankarjevega rojstva (1976), Naši trije angeli (1977), Androklcs in lev - v novoletnem programu za olrokc (1979) ter Zares čuden par (1980). Mladi navdušenci so poleg predstav v domači dvorani, ki je zopet služila svojemu namenu, zelo radi odšli na gostovanja. Tako so gostovali po večini odrov v takratni občini Grosuplje: v Zagradcu, Šentvidu, Podtaboru, Šmarju, Žalni, Dobrcpolju, Ivančni Gorici, Ponikvah in Račni. Poleg tega pa so prav radi odšli na gostovanje tudi izven občine - na Dvor, v Sotesko, Veliko Loko, Žužemberk. Dobrnič. Tu so jih vedno radi sprejeli pa tudi obiskovalcev je bilo vedno veliko.
Ob tem so pod režijskim vodstvom Danice Kastelic nastajale uprizoritve, kjer so sodelovali člani mladinske gledališke skupine, otroci in odrasli. V tem obdobju je amatersko gledališče pod njenim vodstvom uprizorilo enodejanki Diletantska predstava in Berite novice (1972). za občinski praznik enodejanko Mati (1972) pa Mačeha in pastorka (1974), Sobota greha (lu74). Čudežni Pisalni strojček (1975), Sosedov sin (1976), za Dan žena 1976 - Pri babici. Pamet jo jc srečala (1977), Stric Ihta (1978), Sosedov sin - na prostem (1981).
Drugo pomembno dogajanje se je sukalo okrog ponovne pridobitve dvorane za kulturne dejavnosti ("krni Kulturnega diušiva so si na občnem zboru leta 1972 postavili Za cilj pridobiti dvorano v lastništvo Krajevne skupnosti Muljava, saj so starejši člani društva dvorano gradili
s prostovoljnim delom, vendar lastništvo ni bilo urejeno: zemljišče in Stavba sla bili vpisani na Kmetijsko zadrugo Stična, ki je prostore upravljala. Le veliki prizadevnosti članov društva, prekaljenih amaterskih igralcev, in pripravljenosti takratnega direktorja KZ Stična Nemaniča za dialog gre zahvala, da je leta 1979 le prišlo do podpisa pogodbe o prenosu lastninske pravice nad dvorano, zemljiščem in pomožnimi prostori. Pred tem SO od leta 1972 dalje na osnovi sporazuma s K/. Stična prizadevni člani društva žc lahko uporabljali dvorano, pri tem pa so s prostovoljnim delom pomagali seliti skladiščena zelišča in izvedli toplotno izolacijo stropa, kol da bi žc tedaj vedeli, da bo dvorana nekoč spet kulturna. Ob lem so si veliko osebno prizadevali Danica Kaslelic, Tone Tckavec in Ciril Jurčič. Po letu 1979 pa so se šc z večjo vnemo lotili obnove, saj sc je žc približevala 100-letnica Jurčičeve smrti, koje dvorana ludi ob pomoči Občine in kulturne skupnosti Grosuplje dobila novo, sodobno podobo.
V obdobju po letu 1972 se je amaterska gledališka dejavnost po občini Grosuplje razmahnila. Poleg amaterskih gledališč s tradicijo na tem območju, kol je bilo Šmarje, so sc na novo osnovale gledališke skupine Stične, Gimnazije Stična, Mlačcvcga, Račne, pozneje tudi Žalne, Ivančne Gorice in Šentvida, ki so zelo rade prihajale gostoval na Muljavo, kjer je bilo obiskovalcev vedno polno. Radi pa so obisk vrnili tudi igralci iz. Soleskc, ki so več let zapored prihajali na Muljavo gostovat. Z igro Veriga so leta 19X4 gostovali tudi amaterski igralci slovenskega društva izseljencev iz Niirnberga, gostovalo pa je tudi Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s komedijama Ščuke pa ni (1977) in Državni lopov (19X0). Tako se je v letih 1972 do 19X1 na Muljavi zvrstilo čez 50 različnih predstav gostujočih gledališč. Lahko bi rekli - žc pravi gledališki abonma. Poleg gledaliških predstav so bili v goste povabljeni tudi člani alpinističnih odprav in potopisni predavatelji (V slovenskih gorah, Makalu, Po Turčiji).
Gledališki program v letu 19X1 je bil posvečen 100-li obletnici Jurčičeve smrti. X. maja je bil v obnovljeni dvorani Simpozij o Josipu Jurčiču, nato pa je sledila predstavitev amaterskih in poklicnih igralcev, ki so doslej igrali vlogi Desetega brata in Krjavlja. Spomladi je Danica Kastelic za uprizoritev na prostem dramatizirala povest Sosedov sin. Maja 19X1 je bila otvoritev novih objektov pri Jurčičevem muzeju in igralci so imeli ob slabem vremenu okrilje za vaje tudi v novem »podu«. Premiera Sosedovega sina na prostem jc bila 6. junija, ponovitvi pa 1.3. junija in 4. julija. Vse tri predstave so bile zelo dobro obiskane, saj je bilo na vsaki več kol 570 gledalcev.
V oktobru 19X1 je muljavske amaterske igralce k snemanju filma Deseti brat povabil režiser Vojko Duletič. Snemanje je bilo nova dogodivščina za vse sodelujoče igralce, ki so okusili, da je za kakih pel minut filma potrebno nekaj ur predpriprav, nato pa šc cel dan snemanja. »Jc pa žc bolje kar v živo in pred dvorano ali dolinico, polno občinstva«, so dejali ta stari gledališčniki in odslej v filmih niso več sodelovali.
In tudi na eni od premier filma na Muljavi naslednje leto nad filmom niso bili navdušeni, saj ni nihče od ljudskih likov govoril po muljavsko.
OBDOBJI: OD 1982 DO 2003
To obdobje amaterskega gledališkega delovanja je bilo v pretežni meti osredotočeno na uprizarjanje Jurčičevih del na prostem. Sicer so v kulturnem društvu razpravljali, ali bi gledališče na prostem za Jurčičevo domačijo uprizarjalo samo Jurčičeva dela ali pa naj sc posveti vsem slovenskim ustvarjalcem. Odločitev jc bila sprejeta 1984 in od takrat so sc kot režiserji in organizatorji vsakoletnega projekta uprizoritve Jurčičevih del na prostem preizkušali Danica Kastelic. Danijel Zupančič in Jane/ Eržen, Ob tem jim je stala ob strani številna tehnična ekipa, v kateri so več let aktivno sodelovali Vinko Sever ml., [gor Tckavec, Jože Sinjui, Dore Južna, Lado Božja k in v zadnjem času Maja in Malija Sever, Igor Adamič, Robert in Branko Glavan, Vojko Hočevar ter Martin Bele.
Zbornik občin (rrosuplje, tvaačna t rorica, I )obrepolje XXIII, 2004
125
V tem obdobju je bilo v dvorani poleg proslav uprizorjenih kar nekaj gledaliških del pod režijskim vodstvom neumorne Danice Kaslelic: Zaloški fantje (1982), Vozel (1983), otroška igrica Krtačita zobačka (19X5), Jurček (19X7), Zveze in razveze (1990), Cvet in sad (1994), Stric Ihta (1999),
Leta 19X3 so igralci igro Vozel uprizorili tudi na prostem, vendar obiskovalcev ni bilo toliko kol pri bolj znanih Jurčičevih delih.
Igralci od najmlajših do najstarejših so se zbrali in sodelovali v projektih letnega gledališča s konceptom uprizarjanja Jurčičevih del Že leta 1981, ponovno pa leta ll)X4 v igri Domen, ki jo je režirala Danica Kaslelic.
V letih 10X5 do 19X9 je režijo Jurčičevih del na prostem prevzel Danijel Zupančič. Pri režijskem delu in dramatizacijah je sodeloval Janez Eržen kot svetovalec. V teh letih je bilo vloženega tudi veliko dela v izboljšanje pogojev na letnem prizorišču in v tehnično opremljanje gledališča. Ob pomoči Kulturne skupnosti Grosuplje je bila asfaltirana ploščad, položeni električni kabli in postavljena uta za rekvizite ter nadstrešek ob gospodarskem poslopju za kulise, ob tem so igralci
pri vsaki akciji sodelovali s prostovoljnim delom. S prostovoljnim delom in zaslužkom od vstopnine so prenovili tudi streho dvorane.
Prva uprizoritev na prostem pod Danelovim režijskim vodstvom je bila uprizoritev Desetega brata leta 19X5. Nekoliko prenovljeno sojo ponovili tudi poleti 1986, Obe uprizoritvi sla doživeli rekorden obisk, saj je bilo od devetih predstav kar na šestih več kol 1000 gledalcev. Na uprizoritvi 6. julija 19X5 je bilo nad 1700 gledalcev. Igralska zasedba je bila kar prenovljena. Ic Krjavlja je ponovno igral 'Ione lekavec, Slavko Kastclic pa vlogo Obrščaka. Od igralcev iz leta 1966 pa so Sodelovali Še Ciril Jurčič, tokrat v vlogi Piškava, Vinko Sever sl„ tokrat v vlogi graščaka Benjamina, in Alojz I ločevar v vlogi moža.
Prizor bilke med Muljava in Turki na obzidju cerkve   Jurij Kozjak l'>SS.
Ob iskanju novih uprizoritev je za leto 19X7 Dane izbral povest Rokovnjači. Igralci so bili stari znanci in so z veseljem sprejemali vloge, le za vlogo poročnika Vcmazza je bilo težko najti igralca. Končno sc je opogumil Matjaž Rogelj, ko je zaupal tehnični ekipi, da bo pripravila tehniko za »varno« obešanje, ki gaje scenarij predvideval v prizoru, ko Vernazza rokovnjači ujamejo in obesijo. V tem letu je bilo poleg premiere še pet ponovitev.
Naslednji dve leti sta bili posvečeni največjemu in tehnično najzahtevnejšemu projektu v letnem gledališču v tem obdobju - po povesti Jurij Kozjak sta dramatizacijo pripravila Dane Zupančič in Janez Pržen. Režija je slonela na spektaklu, saj je povest dokaj kratka in nima veliko dialogov. Pri pisanju scenarija so bili v ospredje postavljeni množični prizori, ki so povezovali zgodbo in hkrati dajali predstavi živahnost. V predstavi je sodelovalo 66 igralcev, 10 konj in več kot 15 sodelavcev tehničnega osebja. Ta obseg je presegal igralski in tehnični potencial društva, tako tla je Dane povabil k sodelovanju igralec in konje s Krke in drugih okoliških krajev. Najtežje je bilo podeliti vlogo grbastega Petra, ki ga Turki obesijo za nogo na gorečem Breznikovem kozolcu. Odlično jo je odigral Jernej I.amprct. Posebno doživetje so bile vaje s konji, saj je bilo kar precej padcev, ker igralci niso bili vajeni ježe, konji pa ne kovinskih oklepov, šlemov in drugih oblačil vitezov in Turkov. K sreči sc je večina padcev končala srečno, le eden je bil hujši in igralec z. zlomljenimi rebri je predstavo gledal s klopi za gledalec. Izvedenih je bilo veliko svetlobnih in zvočnih efektov, ki so dajali predstavi posebno privlačnost. Odlična ponazoritev gorečih gradov, samostana, kozolca pri Brezniku, bliskavica ob bitki Turkov na obzidju muljavske cerkve in drugo so potrdili, da je tehnična ekipa odlično opravila svoje delo. V zaključnem prizoru pa je bila s sulicami v zaporedju barv slovenske zastave že nakazana želja po slovenski osamosvojitvi.
Ti) leto sc je skupina prvič srečala s slabim vremenom, ki je krojilo usodo vaj in prve predstave. Na vajah je zaradi obilnega dežja in konjskih kopit nastalo blato, ki so ga morali pred premiero odstraniti po celotni površini in nasuti peska, da se je deževnica hitro odcedila. Na premieri pa sc je sredi predstave ulila obilna ploha, ki je pognala gledalce, igralec in konje pod vse bližnje strehe. Po polurni plohi pa sc je predstava nadaljevala!
Zadnji prizor v uprizoritvi Jurija Kozjaka, 1988 - del igralcev s sulicami, ki ponazarjajo slovensko zastavo.
__ž*,hnrnik ohćin (irnsiipljc. Ivanćna Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 2004 127
V obdobju DanetOvega režijskega vodstva je cela ekipa igralcev in tehničnega osebja po zaključku sezone odšla na izlet. Ob tem so si na Koroškem ogledali tudi dve predstavi na prostem, in sicer Veliko puntarijo (1986) v Šcntprimožu in M i k lovo Zalo (l<)KS) v Šentjakobu v Rožu. Izleti za igralce so bili organizirani tudi pozneje, le da so bolj turističnega značaja in niso povezani / obiski drugih gledališč.
Leta 1990 je scenarij in režijo uprizoritve Jurčičeve povesti Tihotapec prevzel Janez Eržen. To je bilo dokaj nepoznano delo. je pa igralcem dalo veliko zanimivih in zabavnih trenutkov. Zanimiv je dogodek, ko so poredni rekviziterji na generalki tihotapcem tobaka, ki so spali nad zidanico, v vreče položili betonske kvadre. Igralci - tihotapci pa niso hoteli prekiniti generalke in so vsi sključeni pod težkim bremenom prekoračili v scenariju določeno pot. Rekvizilerji so se morali po generalki odkupiti s pijačo, a se je splačalo, saj so se med prizorom od srca nasmejali.
V uprizoritvi Tihotapca je vlogo Frtnatka Tekmeca odlično odigral Tone Tekavec. /.a t<> vlogo
m predhodne vloge Krjavlja v Desetem bratu in za opata v Juriju Kozjaku je Tone Tekavec leta 1')')() prejel SeverjevO nagrado za najboljšega amaterskega igralca. Tb je bilo veliko pri/nanje /a njega in celo igralsko skupino. Igro Tihotapec je skupina ponavljala tudi v sezoni 1991. V obeh sezonah so uprizorili Tihotapca 10-kral.
V letih L992 in 1993 so muljavski amaterji na prostem uprizorili ponovno Desetega brata, tokrat v dramatizaciji in režiji Janeza lir/ena. Igralska zasedba je bila podobna kot v letu IW5 in tudi približno toliko obiskovalcev je bilo: v 5 predstavah skupaj več kol 500(1. kar je potrdilo, daje Deseti bral od vseh Jurčičevih del najbolj obiskana uprizoritev,
Igralska zasedba v uprizoritvi Domna 1994, stojijo, od leve: Alojz Ihan. ('trii Jurčič (Sova), Jane: l rien (režija), Franci ttovar (Domen). Jože Blatnik, Srečko Godec, Karolina Drobnič, Jote Sinjur (Jurec), Dragica Strojem, Minka Grden, Janez Godec, Micka Čandek, Aleš Strojan, Anica Jaklič. Milan Bregar, Minka Godec, Alojz Hočevar. Slavko Kaslclic (župan), I 'inko Sever, 1'cpiu Kutnui; Lidija Zaje (Metu). Darinka Erjavec; sedijo oz. čepijo, z leve: Igor Adamič, Polde Bregar, Murko Struna, Iztok Erjavec, Saša Numui, June: /uvodnik. Karmen Erjavec, Samo Mutkovič. Ione Tekavec (Vrh s Koslelu), Leu ( ož, Damjanu Kuliiur, Dorc Južnu (scenu, poslikava). Martin Seva, Milenu Jurčič. Igor Tekavec (scena), Irena Tekavec (Jurčeva Anku). Matiju Sever (luč), Tina flovar, Vinko Sever mL (tehnični vodja), Tanja Zaje, Tone Erjavec (puškar), Stane Kovačič in Tone Jamnik
Naslednje leto je bila v dramatizaciji in režiji Janeza Eržena uprizorjena na prostem igra Domen. Kot lektor je sodeloval Mihael Glavari iz Stične, ekipa igralcev in tehničnega osebja pa je bila skoraj enaka kot prejšnja leta, le razdelitev vlog je bila prilagojena glede na igralske izkušnje. Domna so poleti 1995 ponovili.
Leta 1996 je dramatizacijo in režijo uprizoritve na prostem prevzela zopet Danica Kastelic, in sicer z igro Cvet in sad. To Jurčičevo delo je bilo po meni znanih podatkih tedaj prvič uprizorjeno in mnogim obiskovalcem sploh nepoznano. Skupini so sc pridružili nekateri novi, mlajši igralci, ki so sc prvič spoprijeli z gledališčem in igro na prostem. V šestih predstavah si je igro ogledalo okrog 30(1(1 obiskovalcev.
Naslednjo uprizoritev na prostem jc režiral zopet Janez Eržen, in sicer igro Sosedov sin. F'redstava je bila ponovljena tudi poleti 1998. V obeh letih so igralci uprizorili igro 12-krat, pri čemer jc bilo vsako leto skupaj okrog 5000 obiskovalcev.
Leta 1999 jc Janez Eržen s »staro« zasedbo še enkrat režiral igro Deseti brat, ki pa je bila zaradi slabega vremena odigrana le trikrat. To leto je Janez Eržen praznoval svojo 70-lelnico, kar so skupaj proslavili vsi igralci in organizatorji letnega gledališča na Muljavi.
Danica Kastelic jc med tem že dramatizirala naslednje Jurčičevo delo - povest Kloštrski žolnir. Prcmierna uprizoritev v letnem gledališču je bila 30. junija 2000.. tej so sledile šc tri ponovitve. Krog igralcev se je po odhodu Janeza Eržena nekoliko zmanjšal, vendar se jc v amatersko gledališko življenje vsako leto vključilo nekaj novih igralcev. Tako jc ludi v lej uprizoritvi nastopilo čez 40 igralcev vseh starosti.
Leto 2001 je prineslo zopet novost pri uprizoritvah Jurčičevih del na prostem. Danica Kastelic je dramatizirala in režirala povest Doktor Zober. V 6 uprizoritvah si je igro ogledalo okrog 3500 obiskovalcev. Obiskovalci in igralci so z vsako novo igro spoznali Jurčiča in njegova dela, a vsako leto so se v mislih spomnili Krjavlja in drugih likov iz Desetega brata.
Tako so tudi Danico Kastelic igralci nagovorili, da jc v lclu 2002 režirala Desetega brata po skoraj 40 letih od njene prve režije tega dela. Izbrala jc drugo zasedbo, kot je bila v zadnji režiji Janeza Eržena. Tako jc Desetega brata odigral Dušan Grden, Krjavlja - Jernej Lampret, Kvasa -Marko Zaje, Manico - Irena Tckavec. Le Ciril Jurčič v vlogi graščaka Benjamina in Alojz I ločevat kot mož z. metličjem sta ostala od igralske ekipe iz leta 1964. Za mnoge pa lahko ugotovim, da sodijo že v tretji rod tistih, ki so igrali prva leta po vojni. Ti naši krajani in sorodniki so pustili naslednikom dovolj igralskega daru in ljubezni do amalerskega gledališča, da sc tudi za bodočnost gledališkega ustvarjanja na Muljavi ni bati.
Ob koncu pregleda si želim kot eden od igralcev, režiserjev in organizatorjev, da bosta navdušenje in tradicija igralskih družin šc naprej krepila amatersko gledališče in kulturno ustvarjalnost na Muljavi. Prepričan sem, da bodo gledalci z različnih koncev Slovenije radi prihajali na Muljavo in uživali v novih predstavah, ki se obetajo.
VIRI
Kronika KD Josip Jurčič Muljava. Blagajniška knjiga KUD Muljava. Osebni zapiski - Danijel Zupančič.
Osebni razgovori z Marico Zupančič, Albino Nadrah, Cirilom Jurčičem, Vinkom Sevcrjem in Danico Kastelic.
Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrcpoljc XXIII. 2004
129
IVAN REMIC - ŠENTJURIJSKI UČITELJ
Jožici! Krušovec*
VAŽNO JE, DA ZGODOVINE NE POZABIMO, SAJ JE TEMELJ TEGA, KAR DANES SMO. PRI TEM MORAMO OSTATI RESNICOLJUBNI, (dr. Tamara Gricsscr Pečar)
S tihimi koraki po oveneletn listu prihaja v deželo kot vsako leto tudi letos jesen, vsa lepa, pisanih, toplih barv in bogata z darovi. Ne vem, zakaj se mi je utrnila misel - vprašanje: Kakšna jesen, kakšen je bil dan, koje nastopil svojo prvo učiteljsko službo Ivan Remie na ljudski šoli v Št. Juriju pri Grosupljem davnega 25. oktobra 1875. leta?
Velika sprememba je bila to v njegovem življenju.
Rodil seje 26. aprila 1850 v Kranju, Mesto 159, očetu Rartolomcju Remieu in materi Mariji, rojeni Verdir. Oče je bil lastnik delavnice odej na Rupi pri Kranju, mati pa gospodinja. V družini je bilo rojenih pet otrok. Dva sla umrla v otroštvu, ostali so trije sinovi - srednji je bil Ivan. Ko je dopolnil 15 let, mu je umrl oče, pri tridesetih šc mama. Po šoli v Kranju se je vpisal na ljubljansko učiteljišče in ga leta 1875 zaključil z maturo. 25. oktobra 1875 je že nastopil službo kot prvi stalni Učitelj na ljudski šoli v Št. Juriju pri Grosupljem. Aprila 1884 je pred Komisijo za splošne in meščanske šole v Ljubljani opravil strokovni izpit in tako pridobil usposobljenost za poučevanje v nemškem m slovenskem učnem jeziku. V istem letu je opravil tudi izpit za poučevanje verouka. Tudi ta izpit je bil opravljen v Ljubljani.
Suka je hitu posnela v gostilni Pri Amerikancu v Ljubljani, kamor je Ivan Remie (s klobukom) pospremil na vojsko sinu Jožetu (sedi ob njegovi desni sirani); s Soške fronte se Jože ni vrnil.
* Ljubljanu, Abrumova ulicu 2.1
Iz šolske kronike je razvidno, daje že naslednje šolsko leto 1876-1877 v Št. Juriju uvedel ponavljamo šolo, ki seje začenjala pozneje kot redna in končala pred njo: trajala je od 1. oktobra do 31. marca. Ponavljalna šola je bila za dečke ob četrtkih in nedeljah, za deklice pa samo ob četrtkih.
Šola v Št. Juriju je bila cnorazrednica: Rcmic je bil edini učitelj za vse predmete, razen za verouk, ki gaje poučeval župnik. Otroci so prihajali k pouku dopoldan in popoldan.
V šolski kroniki je šele od leta 1896 dalje objavljen popis učencev, in sicer:
LETO	Dečki	Deklice	Skupaj
1896	103	85	188
1897	107	89	196
1898	107	97	204
1899	117	86	203
1900	109	96	205
1901	103	82	185
1902	103	91	194
1903	108	95	203
1904	105	101	206
1905	96	98	194
1906	96	100	196
1907	99	98	197
1908	97	97	194
1909	104	97	201
1910	117	99	216
Podatki zajemajo število učencev redne in ponavljalnc šole skupaj. Predmetnika v šolski kroniki ni objavljenega, zato ne vem, katere predmete je vseboval šolski program in koliko ur je trajal šolski pouk.
Rcmic je v šolski kroniki nanizal vse obiske deželnih, okrajnih in krajevnih šolskih nadzornikov. Njegova dela so ocenjevali pohvalno. Opisuje krajevne šolske svete, okrajne šolske svete in obiske zdravnikov, ki so bili pristojni za zdravstveno stanje otrok na šentjurijski šoli. Otroške bolezni, ki so v tistih časih razsajale kot epidemije, so bile:
1885 - vročinske epidemične bolezni,
1886-davica,
1887 - epidemija vročinskih bolezni (po ukazu okrajnega zdravnika šolo zaprejo za 1 mesec),
1888 - pojavijo se črne koze in 13. 4. cepljenje 100 učencev,
1891 - od 16. septembra do 20. novembra umre 5 učencev za grižo,.
1894 - davica,
1895 -škrlatinka, 1896-ošpice.
Pozneje večjih epidemij ne opisuje več.
Leta 1890 je ob šoli uredil šolski vrt, kjer so učenci pridobivali praktično znanje iz vrtnarstva.
V šolski kroniki opisuje programe šolskih proslav, šolskih izletov in telovadne nastope. Zanimiv je podatek, da so leta 1883 praznovali 600-letnico »zjedinjenja« vojvodine Kranjske z deželami I labsburžanov in prihod presvetlega cesarja Franca I. na Kranjsko. Organizirana je bila proslava, ki se je začela s sv. mašo in se v šoli nadaljevala z deklamacijami in petjem ter odkritjem cesarjeve podobe v učilnici.
_Zbornik občil) Grosuplje. Ivančna Cmricii. Dohrcpoljc XXIII. 2004_131
24. junija 18% podrobno opisuje izlet šolske mladine na Tabor, ker je bila uprizorjena igra lurki na Taboru. Izleta so se udeležili mnogi sosedni duhovniki in prijatelji mladine, tudi dva deželna poslanca. Vsi navzoči so bili z uprizorjeno igro, petjem in deklamiranjem zelo zadovoljni in so učence pohvalili. 0 izletu in igri je poročal tudi časopis Slovence.
Opisal je tudi velikonočni potres 15. aprila 1895 in poškodbe na šolskem poslopju.
V času njegovega službovanja je bilo šolsko poslopje večkrat popravljeno, posebej ostrešje in sanitarije. Za šolsko leto 1909-1910 je bila šola povečana, tako da se je iz enorazrednice razširila v dvorazrednico. Na šolo je prišla nova moč, učiteljica Angela Ccrar.
1. oktobra 1910 se je DO 35 letih službovanja na šentjurijski šoli Ivan Remic upokojil kot upravitelj - šolski vodja. Za njim je vodstvo prevzela Angela Ccrar. V kroniki je v Rcmičevem obdobju samo dvakral zapisano, da ni bilo šolskega pouka, ker je bil učitelj bolan.
Po pripovedovanju je ob prihodu na šolo ob večerih organiziral učenje odraslih, ki niso znali pisati in brati. Danes bi rekli, daje organiziral večerno šolo. V času svojega službovanja na ljudski Soli Št. Jurij je poučeval in razdeljeval znanje številnim učencem. Mnogi so po končani šoli ostali doma, mnogi, posebej fantje in možje, so odhajali za boljšim kosom kruha po svetu, tudi v Ameriko. Spominjali so se svojega učitelja in mu pošiljali pozdrave (po pripovedovanju moje mame).
Ni bil predan samo šoli in poučevanju, ampak je v ljudeh prebujal čut za organizirano druženje v društvih. Prvo med društvi je bilo Prostovoljno gasilsko društvo, ustanovljeno na njegovo pobudo leta 1902. Bilje njegov prvi načelnik. Leta 1908 je to funkcijo prevzel njegov sin, ki je društvo vodil do leta 1913.
Leta 1909 sta nadučilelj Ivan Remic in njegov sin Jože dala pobudo za ustanovitev godbe v Št. Juriju. Denar za nakup novih inštrumentov je založil Ivan Remic: po pogodbi pa naj bi mu člani godbe denar vrnili z zaslužkom od igranja. Učitelj Remic je popolnoma nove inštrumente naročil na Češkem. Prvi kapelnik je bil Jože Remic. ki je osnovno znanje 0 glasbeni teoriji in praktični 'gri na inštrumentih pridobil pri svojem očetu Ivanu Remicu in kasneje pri škocjanskem župniku Janezu Jerebu. Janez Jereb jc ustanovil godbo v Škocjanu pri Turjaku eno leto prej. Pri šentjurijski godbi jc sodelovalo 21 godbenikov, domačinov iz Št. Jurija in okoliških vasi.
Leta 1911 sta menda združeni godbi pod vodstvom Janeza Jereba nastopili na zletu Orlov v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni godba več let ni delovala, saj se njen kapelnik Jože Remic s Soške fronte ni vrnil.
Učitelj Ivan Remic je ustanovil tudi dramsko društvo. Sam je pisal igre in jih tudi rcžiral. Bilje širokorazgledan mož, ki je znal zbirati ljudi okrog sebe. jih pritegniti tudi za kulturo, z njimi delati m ustvarjati. Pokojni profesor Cvetko Butkovič jc v Zborniku občine Grosuplje za leto 1977 opisal 'vana Remica takole: »Remic je bil izredno požrtvovalen kullurno-prosvctni delavce. Ustanovil jc gasilsko in dramsko društvo, godbo in tako kulturno razgibal vso šentjursko dolino...
Ukvarjal se jc tudi z zdravilstvom in jc rad pomagal ljudem v stiskah. Slovel jc, da za svoje "sluge nikdar ni vzel plačila.
V letih 1902-1907 ga je pogosto obiskoval pisatelj Fran Šaleški Finžgar. župnik v Želimljah, ••j ItB bila oba Gorenjca.
Tudi učiteljica Anica Galclova se ga spominja kot dobrega pevca in prijetnega pripovednika. V njeni zapuščini je ohranjena tudi njegova fologralija.
Šentjurijski župnik Anton Ilostnik je v farni kroniki našel zapisano, daje bil Ivan Remic človek, ki je bil Cerkvi v veliko pomoč. Človek težko verjame, pa vendar je bil kar 41 otrokom iz farc St. Jurij v času od 1876 do 1919 krstni boter. Tudi to kaže na njegovo priljubljenost in ugled, saj so včasih starši iskali botre za svoje otroke med uglednimi ljudmi. Botrstvo je bilo tudi neke vrste sociala. Nekdaj so se ljudje radi pohvalili: Smo si v botrstvu.
Njegova hiša jc bila vedno polna obiskov. Prihajali so po nasvete, po pomoč ali pa samo na Pogovor.
Še nekaj podatkov iz njegovega osebnega življenja:
11. septembra 1876 se je poročil na Goričico z Jero (Gcrtrud) Drobnič, rojeno Hribar, i/ Ponove vasi. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok: 1877 Ivan, 1879 Jožef, 1881 .lera (Gerlrud), 1883 Ciril, 1885 Alojzija. Jcra in Ciril sta umrla v zgodnjem otroštvu.
Ivan, prvi sinje končal študij teologije in bil leta 1900 posvečen pri frančiškanih. Kot pater je prevzel ime Ambrož. Večino svojega življenja je preživel na Novi Štifti. Še danes se ga ljudje spominjajo kot priznanega pridigarja in spovednika, bil pa je tudi ves predan glasbi. V ribniški dolini je ustanovil godbo in pevske zbore.
Jože, drugi sin, je prevzel domače posestvo in se poročil s Frančiško Boštjančič iz Repč. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok: Frančiška, Jože, Janez, Frane, Anton, Marija (moja mama) in Ciril. Vpoklican je bil v vojsko na začetku I. svetovne vojne in ni se več vrnil. Padel je na Soški fronti. Doma je ostala žena s 7 otroki. Ta izguba je učitelja Ivana Rcmica izredno prizadela in njegovo življenje se je spremenilo.
Pri očetu je ostala hči Alojzija, ki se ni poročila. Skrbela je za svojega ostarelega očeta, saj mu je žena umrla že leta 1900.
Ivan Remic je umrl 16. februarja 1925 na svojem domu na Goričiei po krajši bolezni v častitljivi starosti 75 let. Pogreb je bil slovesen. Udeležila se ga je vsa šolska mladina z učiteljskim zborom in več duhovnikov.
Člani prostovoljnega gasilskega društva Št. Jurij so se ob 100-letnici spomnili svojega ustanovitelja in prvega predsednika ter mu na svojem gasilskem domu vzidali spominsko ploščo, ploščo pa ima tudi v novi šentjurijski osnovni šoli, odprti 22. nov. 2003.
Zavedam se, da je leto 1875 zelo daleč, da so spomini zbledeli in zato težko opišeš lik osebe po tolikih letih. Nekateri dokumenti, zapisani z gotico v nemščini, so v arhivih porumenili, drugi so se izgubili. Bila je II. svetovna vojna. Osnovna šola in župnišče v Št. Juriju sta bili požgani, z njima pa tudi arhivi in kronike.
Trkala sem na vrata in pritiskala na kljuke raznih arhivov, da sem izluščila lik svojega pradeda in ga osvetlila za današnji čas. Zbrani podatki kažejo, da bi danes težko našli človeka, ki bi se toliko trudil, žrtvoval za razvoj šole in kraja, v katerega je prišel službovat kot tujec.
Zaradi vsega, kar je naredil v svojem življenju, je vreden spomina, hvaležnosti in spoštovanja.
VIRI
Šolski muzej Slovenije, Ljubljana.
Zgodovinski arhiv Slovenije, Ljubljana.
Gorenjski muzej, Kranj.
Nadškofijski arhiv, Ljubljana.
Matični urad, Grosuplje.
Zborniki občine Grosuplje L, II., IX., XIII.
Pripovedovanje moje mame Marije, ki je pri svojemu starem očetu učitelju Ivanu živela do njegove smrti.
PESMI
Tone Drab
Ko dež v naših krajih lije, voda travnike prekrije, odtekla bi v Krko rada, a vmes gorovja je pregrada.
Da odtekla bi od tod, je voda našla drugo pot, vsa se v zemljo, v jame zlije in se med skalovjem skrije.
Kako je nastalo tako stanje, tO veliko je vprašanje, kako in kdaj se je zgodilo, pove nam staro izročilo.
Kjer danes rožice cvetijo in potočki mnogi žuborijo, nekoč, kjer polje je zorano, je bilo jezero prostrano.
Na vsaki strani velik hrib, v jezeru pa polno rib, med njimi tudi ribica mala, se vsa je v zlatu lesketala.
V hribih velikan je bival, podnevi sc je v gozdu skrival, eel dan je tam prespal, ponoči pa je lačen vstal.
Ko sonce le zašlo za hribe, odšel je velikan po ribe, že slišal je skovikc sov, ko se podal je v ribolov.
Ker pa je pretemna noč, pokliče ribico v pomoč: tako je svetla, jo hoče imeti, da mu pri lovljenju sveti.
Nekoč pa tole sc zgodi: Prišli ljudje so iz vasi, so pripeljali cele sode, da bi si nalili vode.
Pravljica
Med njimi bil je fant vesel, ki je zlato ribico zajel. Gledal jo je: Res je zala, a za v ponev je premala.
Naredil gesto je nepravo: ribico je vrgel v travo. Tam sc je na soncu cvrla in kaj kmalu je umrla.
Dovolj je velikanu spanja, ga k lovu lakota priganja, odšel je k vodi, v temno noč, in klical ribico gredoč.
Ob bregu dolgo je korakal, kdaj pride, ribico je čakal, a glej, korak se mu ustavi, ko najde ribico v travi.
Ko se oglašajo skovirji in frfotajo netopirji, cel gozd je ves temačen, a velikan ostaja lačen.
Od jeze strašno je zatulil in cel šop dreves izpulil, velike skale iz zemlje ruval in jih jezno v vodo suval.
Ker metal jih je s tako silo, se dno je jezen prebilo, luknje skoraj so do pekla, skoznje voda je odtekla.
Že dolgo je od tistih dni, a to še danes sc godi: zdaj potočki skoz podgorja najdejo si pot do morja.
134
Tone Drab
Moje slike
Prosto po Prešernu
Vsak drugače slike moje sodi:
eden hvali, drugi pravi: Fej te bodi!
Nekdo poreče: O, hudika,
realnost, to je prava slika.
Svetuje drugi: Po tej poti nič ne hodi,
saj le abstraktnost je v modi.
Ta veli mi: Slikaj pokrajino,
drugi pravi: Nc, kazil boš domovino,
tretji priporoča stil Picassa,
je drugi mnenja: Škoda časa.
Kritike navdihnil je sam zlodi.
Jaz pa svojemu srcu hotel sem dopasti,
nc vprašam druge, kaj se jim po glavi blodi.
Zbornik občin Grosuplje. Ivancna Gorica, Pohrcpoljc xxl"-
MAJA ZAJC
Hud bi se ji nasmehnil
Ko me v prezir izmci
Had hi ji dal besedo, kadar M ne ozre
Had bi povedal vse
Kar me malici,
Da me v življenju liga in mi vse podre. Ha vendar, ko gre mimo In z njo njen dobro znani mraz Umaknem pol nasmehljani obraz in Vrnem - maski masko v dokaz ...
Ko se pnx sive megle čez polje razvlečejo do neba Sežem in se vanje odenem
Žalosten skrijem svojo radost v mehko sivino in čakam Mrak
Da padem obenem utnijen Z mislijo preteklega dne takrat
Te bom poljubil In se sklonil k lebi Ker si moja Razmočena, puhteča Skrh •ujoč bodočnost m Grob pretekle minljivosti Zemlja
Delu eča sanja si, ki me zu hip skoz meglo ugledal Z mislijo prihodnjega dne
Takrat bom zamahnil z roko in posc/al nove trave
Puščajoč za seboj
Stmišča in osate m brazde
Nekatere pregloboke, drugih le sled
In bom segal spel in spet
"pehar bodočnosti in z nasmehom
Puščal za suho juln
Takrut
Bom spet smeh in v meglo posijan
V zorečem žitu sem le srečal Mladost,
Kjer vanj si sama leglu. In ne da bi me s sabo vzela Na lisi i dan. ko sva se lam razšla. Ves čas si me čakala
V pritajenem smehu med spomine skrila In si pustila, lako čudovita,
Da le po Času najdem in boš dala
- Vse listo, kar se v špranje razgubi
- In vse besede, ki sva jih imela
■ In tisoč misli, kijih zdaj več ni
■ In, hogve, jih ne bova štela. Na novo bova žito posejala In skupaj zrla v zoreči klas. Zasejeva spomine v veter in in s tabo spet postanem jaz.
Jesen 2000
V svojo kapljo me je ujela Kosa
In četudi bi me ne hotela
Mi je prijal mrzel božajoč dotik
Se potem
Ko sem že nk
Hod noč
Odhajala
()d nje bosa
________Zhornik nhcin Grosuplje, Iva učna Gorica, Pohrcpoljc XXIII. 20(14 137
KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI
KNJIGE LOUISA ADAMIČA V JAPONŠČINI NA ZGOŠČENKAH
77/ic Kurent*
Spomnimo se, gospod Shozo Tahara je obljubil prevesti 10 knjig Louisa Adamiča za 100-let-
niCO njegovega rojstva (glej seznam na si. 2). Zdaj, po petih letih, je obljuba izpolnjena. Tahara je sicer računal, da bo knjige postopoma izdajal pri tokijski založbi PMC. ki je že prej objavila 3 Adamičeve knjige,' ni pa takrat vedel, da bo finančna kriza zajela Daljni vzhod in da se bo njegov založnik moral objavam odpovedati. Kljub višji sili prevajanja ni opustil in letos (2(1(12) .|e svojo obljubo izpolnil. Svoje prevode mi je poslal na desetih zgoščenkah (si. 3). Na osmih so Adamičeve knjige (si. 4 in 5), dve zgoščenki pa pod naslovom "Slovenska literatura" prinašala prevode Levstikovega Martina Krpana, Aforizme '/.arka Petana, Bumerang Ivana Cimermana, podatke 0 Sloveniji in nekaj krajših razprav o Adamiču, objavljenih po različnih časopisih in revijah. Knjigi K teh dveh zgoščenk sta najobsežnejši.
Toda z japonskimi zgoščenkami na naših računalnikih nismo mogli tiskali, saj naši PC nimajo japonskih simbolov. Iz zadrege mi je pomagal g. Iztok Osojnik na Društvu slovenskih pisateljev. Napotil meje k profesorju Andreju Bekešu, ki na Filozofski fakulteti uči japonščino. Medtem sem zgoščenkami seznanil tudi profesorja Mihaela Glavana. Tudi za njegov oddelek na NUK bi bili 'iskani japonski teksti zanimivi. Napisal mi je naročilnico in prof. Bekeš se je ob vsej prezaposlenosti lotil dela
Vseh 10 zgoščenk vsebuje 800.590 sino-jup pismenk in 9191 pismenk v latinici. Standardna s'ran japonskega teksta vsebuje 400 sino-jap pismenk. Poleg prevedenih tekslov pa so zanimive tudi spletne strani, ki jih je za reklamo na petih straneh dodala kot uvod v vsako knjigo elektronska založba pod nazivom ADAMIČ PRESS. Na prvi strani je s sliko predstavljen Adamič in njegovi dve zgoščenki (si. 4), na drugem pa ostalih osem (si. 5). Na naslednjih straneh je za nas zanimiv Prikaz še ostalih dveh knjig, ki bi jih lahko poimenovali "Slovenska literatura". Vsebujeta predstavitev nove Republike Slovenije, prevod Levstikovega Martina Krpana. Aforizme Žarka Petana. Bumerang Ivana Cimermana, pisanje 0 razpadu Jugoslavije in vrsto krajših razprav, ki jih je Tahara o Adamiču napisal in objavil po različnih časopisih in revijah. V nadaljevanju založba prikazuje druge svoje zgoščenke nam neznanih avtorjev, kar za nas ni zanimivo.
Snemanje teksta in ilustracij na zgoščenko je približno 10-krat cenejše od tiskanja knjige. Poleg •cga diskoteka zavzema bistveno manj prostora od knjižnice, kar ni zanemarljiva prednost. Za Čitanje zgoščenk so Japonci razvili majhen dlančni čitalnik (j>ulm reader). tako da nisi vezan le na
* Ljubljana, Igriška 12, ing. areh., dr. se.
' Kurent, L. Shozo Tahara. - Zbornik Občin Grosuplje, bančna Gorica, Dobrepdje (ZbOGIGD), XIX, 1996, 205-207.
2 Kurent. i., /a stoletnico rojstva - izbo/ Adamičevih knjig na Japonskem. ZbOGIGD, XX, '998, 207-209.
Kurent, L, Shozo Tahara seznanja Japont e S Slovenijo lei delom Louisa Adamiča, Irana '-evsiiku, Ivana Cimermana in Žarka Petana. - ZbOGIGD, XXI, 2000, 257-260.
• Isti, Promocija slovenske literature na Japonskem. - Rodna gruda, leto 47, št. 7, julij 2000, 28-29.
4 Ves zgornji odstavek sem povzel pO komentiranju profesorju Bekešu. Poleg povedanega me je opozoril tUdI na to. da je Martin Krpan preveden zelo svobodno, po svoje.
138
Tine Kurent
veliki računalniški ekran. Tudi pri nas se ob knjigah že dobijo njihove zgoščenke. Telefonski ime Slovenije 2003 , ETIS 2003, na primer, lahko dobite na CD-ROM-u.
Tiskane strani sem kopiral za arhiv Društva slovenskih pisateljev, za spominsko sobo Lou Adamiča v Prapročah in zase, originalni tipkopis pa sem izročil profesorju Glavanu za NUK.
Ciospod Tahara mi je obljubil, da mi bo poslal svoje prevode tudi v knjižni obliki, ko bo njegova založba prišla do sape.
^ 1 I- f ^ J*
POST
i? v! r
0 2
d, ■ ^ ^ ^ r
A?v©v*\ trV. Stat? Tatal^ Card
~° Prej. T/"f Kuwv£
o
mM mm M July // 2vcz. 2'BOR, m K.  ,a.«J[ '£xciv>f
***** G/fa nJ^mo^i* [ lrJ- 'Z,
A- 7*nj* Z in,k. Sl*pky sfA
T*V CUV focd -futur* /
Obvestilo Shoza Tahare o pošiljki zgoščenk
Zbornik občin Grosuplje, Ivanćna Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 2004_ 139
-  ~7~ 3^ -S -v ^ f1 •!/. tf?
i
g«   B3/JSCIE =
en   's/*v//H9**>a*v»i (ifte) Lau^h}y^_ lv\ tki Juh^U
pU iJaPm's /Z-ef^n JJZ LucaS , kt"*f of Ba/kcas
C8)    *iL<r>T*Vl]i  C /9 3 o* )
Obvestilo 0 načrtovanih prevodih desetih Adamičevih knjig. (Točka 4 naj hi obsegala dve knjigi, če bo založnik dovolil objavo knjige Lukas, King of Balukas skupaj z bogatimi Amaliettijevimi ilustracijami).
Ovitki desetih zloženk.
ZbomuV, občin Grosuplje, Ivanina Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 2(M)4
141
W-f Hi JK Adam i epress
• ZggEZzfl
• Eiai
J'-f hJ&MOefCOV»t (MfiPliCD-ROMJI, '1*70? e-H. -S-(jTiHf^)
,MX • T^^ V* (1898 51)
1898*. «irrr/;XU'7x. . r>tftliIi:R*^Ry,k L. T liti ?f.ct)   ,'*') /;i:f-Wir,    .   . i   '/-r/>«iMtt P
4tHiX(bt7Ći«l4iWf----7i:»ir/it)<7)i: L "C. SEKS«
K
Louis Adamič
«Wa*lfc3ftfci920*iWr;< M 77(2. i Sic/^;I/»«7;B
*^/iuiT/'j77„ n^topfcttiftau-c, riww>±*j r
\t>mmz--3z ?t?4 Ter; a * j
5-ff-rS..  I 9 3 O^RO/Vl/^V^-ft^KiflL/iB^ • ■
Založnik zgoščenk predstavlja Loulsa Adamiča in prvi dve knjigi.
142
Tine Kurent
vv?il<bI*Crf*fiJ k LTl940*Tgc7;7-;*.7 4 -iT rit*«
7/ U/l^
Hmfi3L-3A*)*l4 7. -75 'J 7-CJRHHL/iMi«:«jiti: «H1-4^rJ7-f-7ARB. lfc»\»Tt^#tBT41tJP»»ci*<C
/<">f"V>K« • tili: LTTItili;**»lf4Xn»yx=7A
rti^tfA
ftiiL-C. f-.*i;il4JM!. A«. *L-C»tU^<M>A Mt U^OI»9t**p5v»|iA?7A^>r^Xfbt#<. 4-H
19 3 2*. rfAj ttftfcfcfcK 1 9*\s;v{c»wxo^x^
7(CJ»-j/i. 7H'J7,ijc7)7JU-.       LV>#čD)». IHS&Ž7
r ■ 4if a, omom mm.
( I ■ TU ■ *   I K
t €5 6 L /i AW: HI" 4 rS*««». fiiXff-CDX rJ 9 » =7il U*rl/">7-. ^>3>y^;U(0iA/z>t'l)*4--r-|--7TiUK •
> (9 r/7-X*¥) .
Predstavitev preostalih osmih knjig z Adamičevimi prevodi v japonščino.
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXIII, 2004
143
MARTIN JEVNIKAR
'Znani tržaški slavist, kulturni delavce in pedagog je bil rojen na Spodnjem Brezovem
Milan Jevnikar*
V Trstu jc I. maja 2003 naš rojak prof. dr. Martin Jevnikar dopolnil častitljivih devetdeset let. Prav je, da se tudi v našem Zborniku spomnimo tega jubileja in slavljencu, našemu rojaku, iskreno čestitamo.
Tržaško slovensko časopisje je slavljenca počastilo s priložnostnimi članki, ki so obširno popisali njegovo življenjsko pot in njegove zasluge za dvig slovenske kulture in šolstva na Tržaškem in v Italiji nasploh v dolgem obdobju po drugi svetovni vojni do današnjih dni. Slavljenca se je s priložnostno oddajo, s posnetkom intervjuja ob njegovi SO-letnici na programu Ars Radia Slovenija spomnila tudi domovina.
Tržaška revija Mladika, katere dolgoletni soustvarjalec jc bil, pa je slavljenca počastila kar s posebno prilogo, v kateri je nanizala cel mozaik njegovega plodnega življenja in vsestranskega kulturnega in prosvetnega delovanja. Naj povzamem le nekaj misli iz teh člankov: »Prof. Martin Jevnikar je v svojem bogatem in izjemno plodnem življenju napravil veliko dobrega v naši Sfedi, saj je bil eden tistih naših velikih ljudi, ki so v povojnem času več kot zgledno skrbeli za slo-vensko besedo, in to predvsem za umetno slovensko besedo. Kot literarni zgodovinar in kritik, kar Je naš slavijenec po izobrazbi, je napravil veliko, predvsem pa jc bil eden tistih redkih zavezancev lepi slovenski besedi, ki je med drugim tudi dan za dnem skrbel za kratke in vedno dobro priprav-jene zapise o izdajah knjig in o knjigah slovenskih književnikov v zdomstvu in seveda v okviru naše narodne skupnosti v Italiji«, so zapisali v Novem glasu.
Martin Jevnikar seje rodil 1. maja 1913 na Spodnjem Brezovem v Svelinovi družini kot najsta-rej»l od osmih otrok. V Višnji (iori jc končal osnovno šolo, nakar ga je pot vodila v slovite Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano, kjer je leta 1934 maturiral na klasični gimnaziji. Sam pripoveduje, daje veselje in ljubezen do knjig in literature nedvomno dobil doma, oče je že otrokom ob dolgih zimskih večerih pogosto na glas bral zgodbe in povesti iz Slovenskih večernic. Doma so knjige od nekdaj imele častno mesto, zato Martinova odločitev za študij slavistike na ljubljanski univerzi ™ uila presenečenje. Leta 1939 jc diplomiral in takoj začel poučevati na ljubljanskih gimnazijah. Srednješolski profesorje bil tudi med drugo svetovno vojno.
Leta 1945 ob koncu vojne je prof. Martin Jevnikar odšel v Trst, kjer seje takoj vključil v povojno obnovo slovenske narodne manjšine, oktobra istega leta je nastopil delo na slovenskih višjih sred-n.Hh šolah v Trstu. V naslednjih letih jc najprej noslrificiral diplomo na rimski univerzi, nato pa leta 961 še doktoriral in napravil izpit za poučevanje slovenščine na univcr/i.
V Trstu si je medtem z gospo Nedo Abram iz ugledne slovenske družine ustvaril lepo družino s sllrirni otroki. Vzgojila sta jih v zavedne Slovence, ki danes opazno nadaljujejo njuno delo na šolskem, kulturnem in drugih pomembnih področjih slovenske skupnosti na Tržaškem. In po stopinjah svojih starih staršev in staršev žc smelo stopa njunih sedem vnukov in vnukinj.
' Ravnatelj šolskega centra Ivančna Gorica
144
Milan Jevnikar
Družina Jevnikar (Svetinova) t Spodnjega Brezovega leta 1935; Martin ima orala.
Martin Jevnikar je eden prvih Slovencev, ki so dosegli profesuro na italijanskih univerzah, Na univerzitetni ravni je med leti 1963 in 1975 predaval slovenski jezik in literaturo v Padovi, nato pa v Vidmu, kjer je po stolici za slovenski jezik (1972) prevzel (1975) tudi stolico za srbohrvaški jezik. Tu je bil med drugim tudi ravnatelj Slovanskega Biološkega inštituta. Na videmski fakulteti za tuje jezike in literature jc ostal do upokojitve pred 20 leti. Vzgojil je već odličnih prevajalcev in literarnih zgodovinarjev.
Ob poučevanju pa je tudi veliko objavljal, seznam njegovih strokovnih del je dolg in bogat.
Šolnik in vzgojitelj, raziskovalec in literarni zgodovinar, publicist in založnik, organizator in mentor... težko bi našli pravo oznako za Martina Jevnikarja, ki mu očitno nobeno delo ni bilo pretežko, da bi ga utrudilo, pač pa mu je bilo zadoščenje in zagon za nove in nove načrte ter ideje, s katerimi jc skoraj tričetrt stoletja prispeval h krepitvi in rasti slovenske šole in kulture v Italiji.
Predvsem pa je bil prof. Martin Jevnikar od nekdaj znan kot delaven, umirjen, globok in razumevajoč slovenski izobraženec, ki jc skušal preudarno in mirno, vestno in marljivo dan za dnem opravljati svoje poslanstvo, pa naj je šlo za pedagoško tlelo z dijaki ali študenti, za dolgoletno urejanje Literarnih vaj kot tudi Primorskega slovenskega biografskega leksikona pri Ooriški Mohorjevi družbi v Gorici, pisanje kulturnih kronik in kritičnih zapisov za Radio Trst A in Mladiko, Katoliški glas, za strokovne revije ali za druge prosvetne dejavnosti.
Objavil jc lepo število strokovnih in šolskih knjig, poleg literarnih zgodovin, čitank in slovnic je izdal tudi Vsebine slovenskih literarnih del v štirih knjigah, ki so bile med študenti takratnega časa prave uspešnice. Pil je tudi dobesedno edini literarni kritik, ki je vestno in strokovno pregledal, prebral in največkrat tudi z lepim zapisom ocenil vse knjige, ki so v slovenskem jeziku izšle v Italiji in v zdomstvu, kar je izjemno veliko kulturno dejanje. Številni so njegovi prevodi (več kot 70 del) iz svetovne, predvsem pa iz italijanske dramske zakladnice, ki jih je za tržaški radio izvajal Radijski
___Zbornik ohiin Grosuplje. Ivančna Gorica. Dohrcpoljc XXIII, 2004_145
Odet, Med drugim je napisal ludi 20 biografij slovenskih pesnikov in pisateljev ler vrsto literarnih ciklov. Njegovo življenjsko delo je Primorski slovenski biografski leksikon, ki ga je prevzel po smrti msgr. Klinca in ga po 25 letih izhajanja z velikim osebnim organizacijskim naporom uspešno pripeljal do konca. Sodeloval je v mnogih prosvetnih organizacijah in bil med ustanovitelji Društva slovenskih izobražencev ter več let v njegovem odboru. Pri tem je bil zlasti dragocen njegov prispevek h krepitvi glavne pobude društva, to je študijskih dni Draga. In še in še bi lahko naštevali...
Samo izjemni ljudje imajo priložnost in srečo, da smejo in zmorejo delovali na loliko področjih in ustvarili tako opazno sled ne samo v kulturi in znanosti, ampak tudi v srcih ljudi, ki so imeli Priliko živeti ob njih, z. njimi, v njihovem času. In Martinu Jcvnikarju je bilo to nedvomno dano ()b vsem tem pa je gospod Martin ostal skromen, preprost, dober človek.
Takole so zapisali v Primorskem dnevniku: »Tisti, ki ga poznamo že vrsto let, ga imamo za Odličnega človeka tudi zato. ker ima eno redkih izjemnih lastnosti, ki je še posebej v našem času dragocena: prof. Martin Jevnikar zna namreč imenitno poslušali in še lepše spregovoriti, vedno Umirjeno in vedno premišljeno, nikdar napadalno in ne žaljivo! Predvsem pa ljubitelji slovenske besede in slovenstva cenimo slavljenčcvo tiho delo. njegova redna pisanja, ki nagovarjajo preprostega in izobraženega bralca, naj seze po slovenski knjigi, pisanja, za katera smo mu iskreno hvaležni.« Le kaj bi si človek želel lepšega, lahko vzkliknemo mi!
Naš slavljenec je vse življenje ostal povezan s Slovenijo, posebno pa je bil navezan na svoje dolenjske korenine. Od prvega povojnega obiska domovine leta l%8, po dolgih 25 letih zdomstva, je vzdrževal tudi Strokovne slike s slavisti v domovini in med drugim poslal častni član Slavističnega društva Slovenije. Posebej z veseljem pa sc je večkrat letno vračal v svojo rodno vas, se sprehodil po
Družina Nede m Martina Jevnikar v Trstu, 1956.
njej in z navdušenjem spremljal vse dogajanje in nasploh napredek naših krajev. Slovenstvo, dom in Slovenija so mu bile drage svetinje.
Upanje, da bi mu bil ta skromni sestavek voščilo ob visokem jubileju iz njemu tako ljube Dolenjske, se žal ne bo izpolnilo. Naš slavljenec profesor Martin Jcvnikar se je 10. januarja 2004 v svojem 91. letu od nas za vedno poslovil. Slovenska skupnost v Trstu in celotnem zamejstvu seje občuteno in hvaležno poklonila spominu moža, ki je bil pojem za kulturo in šolstvo slovenske skupnosti v Italiji. Velika množica sorodnikov, prijateljev, stanovskih kolegov, učencev in predstavnikov kulturnega in javnega življenja Slovencev v Italiji ga je po slovesnem žalnem obredu 20. januarja 2004 pospremila k večnemu počitku na božjo njivo pri Sv. Ani v Trslu.
MILAN VALANT 1904-1994
v
Mihaela Jare - Zaje
Prav je, da obudimo spomin na ljubiteljskega Zgodovinarja, družboslovca in izrednega človeka, ki je vsa svoja dela - 34 knjižic - izdal v samozaložbi. Prava dolenjska čebelica.
Milan Valant sc je rodil 24. dec. 1904 v Rožni ulici št. 9. v Ljubljani dolenjskim staršem. Oče Jožef Valant iz Žužemberka je bil po poklicu pilarski mojster in bolj napredne »sorte«, mati Marija Jernejčič (Nusova) s Fužine pri Zagrađen pa je bila zelo verna. Torej sla bila oba Krajinčana. Imela «a še enega sina, X Icl starejšega od Milana. Iz Rožne ulice se je družina preselila v 1 Irenovo št. 17., nekdanjo opuščeno kaznilnico Stari Žabjek. Tam je oče kmalu umrl, mati pa je preživljala druži-nico s prešivanjem odej za trgovine. Mnogo svojih otroških in kasnejših spominov je Milan Valant Objavil v Župnijskem glasilu sv. Jakoba v Ljubljani. Ko gaje leta 1994 v devetdesetem letu starosti ll" smrti povozil avto (do tedaj je še vedno zbiral, pisal in hitro hodil), mu je pater Jože Kokalj - nekdanji zambijski misijonar - napisal v glasilu osmrtnico. Dodal je tudi prepis iz Slovenskega biografskega leksikona o Milanu Valanlu. To naj bo napotilo kakšnemu našemu študentu zgodovine ali narodopisja, tudi družboslovja, ko bo sestavljal diplomsko ali seminarsko nalogo O Milanu Valanlu.
V eni izmed svojih zgodovinskih knjižic je strnil Milan Valant v opombi zelo na kratko svoj življenjepis, ki mi pri pisanju tega članka prav pride: ljudska šola na Prulah in na Ledini, klasična gimnazija v Ibmanovi ulici, 1 leto prava, 9 mesecev vojaščine, 4 mesece brez dela, nato 38 let (do Upokojitve) zaposlen na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Skoraj vsa ta leta je stanoval v Ulici na grad št. 5., na nekdanji Drugi rebri.
Pred menoj leži na mizi seznam brošur, ki jih je izdal Milan Valant v samozaložbi. Naj sc javno zahvalim njegovemu sinu Srečku Valanlu za prijaznost, odzval seje na prvi telefonski pogovor, me Obiskal (s kolesom), prinesel ta seznam, šentjakobska glasila in mnogo povedal. Na seznamu so "•'slovi enaintridesetih brošur in letnice izdaj od leta 1971 do 1993. Sam Milan Valant pa je nekje zapisal, da je .3 brošure izdal že pred temi na seznamu.
Za nas je posebno zanimiv naslov prve knjižice Zgodovina Žužemberka in Krajine pa tudi naslov št. 15: Krajevna zgodovina vzhodne Dolenjske in št. 16: Krajevna zgodovina zahodne Dolenjske. Neverjetno je, koliko je avtor zbral na poseben, izbiren način zgodovine naših krajev v teh treh knjižicah. Morali bi jih razmnožiti. Bil je vedno na poti k znancem in prijateljem, ki so sc zanimali za zgodovino, tudi k poklicnim zgodovinarjem. Izpisoval si je iz raznih starih časopisov in Publikacij, bil je stalni gost v knjižnicah, arhivih, zlasti v NUK-U. Zelo sla bila povezana z znanim dolenjskim zgodovinarjem /upnikom v Šmihelu (prej kaplan v Žužemberku) Alojzcm Zupancem " 'a je na larovškcm vrtu izkopal kamnito sekiro i/, kamene dobe!
Srečna sem, da imam 6 Valanlovih knjižic, le mi je podaril moj pokojni bral Vojko Jarc, pravnik, kl ga je Milan pogosto obiskoval, saj stase se/nanila že v dijaških letih. Prihajal je vedno /večer. Z'ito ga je brat opominjal, da se mora glede na svoja visoka leta zaradi prometa pazili teme - in ,;|ka nesreča se je. žal. zgodila.
Naj predstavnim Milana Valanta še z druge strani, družinske, tudi zelo originalne. Z ženo sla si zelo želela otroke, nastal je zaplcl in /ena ni mogla rodili. Njegov bratrance Jernejčič (Nusov) s ''"zine pa je imel 10 otrok in Valantova sta Iri male Jerncjčiče v drugi polovici druge svetovne vojne Posvojih,: Ivanko (sedaj Puccr), Šmarje pri Kopru, vinogradnica, prej uradnica pri Jugolckstilu, Benjamina, sedaj I jubljana, Oaljevica, upokojen trgovec, in Srečka, prej finomehanik, sedaj basist Slovenskega komornega zbora in mož zelo znane pianistke Nataše Valant.  Najmlajši sin Srečko
pripoveduje, da so ga pripeljali k hiši 2 meseca starega. Sedaj stanuje z družino še naprej v Ljubljani, Ulica na grad št. 5, v stanovanju pokojnega Milana Valanta.
Najraje odpiram knjižico Zgodovina Žužemberka in Krajine. V njej sem našla razlago svojega rojstnega priimka Jare. V Lipovcu in Ajdovcu (v kraju mojih prednikov po očetovi strani) so med kmeti, podložnimi graščakom, prebivali kosezi, to so bili osebno svobodni kmetje, morali pa so bili oboroženo spremstvo graščakom, če so jih ti potrebovali. V kmečkem uporu leta 1662 so se kosezi pridružili kmetom tlačanom, Turjačani so jih za kazen spremenili v podložnike in jim dali nove, zasmehovalnc priimke: Gnidovec, Grivec, Grilc, Jarc, Tepec, Cepec. Zanimivo je, koliko takih »imenjakov« iz Ajdovca in Lipovca je poslalo pozneje znamenitih dolenjskih izobražencev, celo škof (Gnidovec) jc med njimi.
Vrnimo se k Jcrnejčičem (Nusovim) na Fužino. Od nekdanjih desetih otrok jih danes živi z Valantovimi tremi vred še osem. Na domači kmetiji živi sedaj žena pokojnega brata Ludvika, poleg doma prebiva sestra Zofija, nasproti je mizarstvo brala Viktorja Jernejčiča. Malo višje živi na kmetiji sestra Ana (Škoda). Sestra Angela (Nahtigal) jc umrla pred dvema letoma. Jože Jcrncjčič je poštar v pokoju, sestra Mirna Jcrncjčič pa živi kot upokojena kuharica v Ljubljani.
Naj ob koncu omenim še nekaj izrednih, splošno zanimivih naslovov Valantovih knjižic: Zgodovina socialnega zavarovanja v Sloveniji do leta 1945, Slovenski politiki od 1848-194(1, Slovenska vojska do 1920, Zgodovina družbenih gibanj, Slovenska potovanja na zahod do 1900, Srednjeveška in liberalna Ljubljana, Demokracija v Ljubljani in drugod.
Zbojnjlj ohćin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 2004
149
TINE KURENT, 80 LET
David Bizovičar*
Tine Kurent, član uredniškega odbora našega Zbornika, je dopolnil 80 let. Starša sta bila zdomca, oče Valentin iz Višnje Gore, mati Tončka iz Praproč. Selili so se iz Slovenije v Osijek, iz Osijeka v Prištino, nato v Beograd, kjer je hodil v osnovno šolo Njegoš, in končno v Ljubljano, kjer se je vpisal na Klasično gimnazijo. Se pred maturo so ga Italijani aretirali in internirali v koncentracijskih taboriščih, v CCIC Monigo pri Trcvisu in v CCIC Padova, Chiesa Nuova. Po padcu fašizma seje vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot nekvalificiran delavec pri tvrdki Cihlar.
Po osvoboditvi se je vpisal na arhitekturo. Že kot "študent ob delu" je imel priliko projektirati tovarniške in stanovanjske zgradbe v Projektivnem biroju Litostroja. V povojni obnovi je bilo za arhitekte dosti tlela. Z uspehom se je udeleževal javnih arhitektskih natečajev. Dobil je štipendijo in na fakulteti so ga izbrali najprej za pomožnega, po diplomi pa za rednega asistenta pri profesorju Mihcvcu. Zaradi teh obetavnih začetkov mu je Britanski svet omogočil podiplomski študij na A. A. School of Architccture v Londonu, Francozi pa so ga pova-1 M svojo Ecolc Franc,aise v Atenah. Zdelo se mu je imenitno, da je načrte in fotografije njegovih vrstnih hiš londonska Modular Socictv predstavila v arhitektski publikaciji Združenih narodov v ew Yorku (10017). Šlo mu je vse kot po maslu, toda samozadovoljstvo zaradi uveljavljanja mu je l1rekinilo spoznanje, da sama ustvarjalnost brez vednosti ne zadostuje. Zavedel se je, da o prostor-s 1 kompoziciji premalo vć. Moderna arhitektura se je takrat že spreminjala v graditeljstvo. Zato JC orr|ejil svojo projektantsko prakso in se vrgel na študij starih arhitektur. Principi arhitektonske ""Pozicije so se med industrijsko revolucijo s propadanjem rutinskega neoklasicizma žc skoraj zgubili ali oslali skriti kot cehovska tajnost. Zato je mednarodna moderna arhitektura tako hitro Usahnila, postmodema pa še hitreje. Zaradi tega je na Fakulteti za arhitekturo ustanovil predmet ri.ja arhitektonske kompozicije. Odpirati so sc mu začela na splošno pozabljena poglavja likovne teorije, metrologija, modularna usklajenost, proporcija, ritem, gematrija in simbolizem. Njegove <lzprave po svetu objavljajo in recenzirajo v slovenščini, srbščini, slovaščini in ruščini, v angleščini , _ ei"*cini, v italijanščini, francoščini in španščini, v grščini, v jeziku bahasa in v japonščini. Njegova
bil
bib|
'ografija šteje čez 500 naslovov, med njimi dva ducata knjig in brošur.
Ljubljana, dipl. ing. arch., direktor založbe Nini:
Predaval je na univerzah in strokovnih kongresih v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu, v Torinu, Firencah, Palermu, Parizu in Madridu, v Londonu, Minneapolisu, Clcvclandu, Chicagu, Pitlsburghu in New Yorku, v Atenah in Nikoziji na Cipru, v Džakarti na Javi in v Denpasarju na otoku Bali.
Sourejal je glasilo za varnostna vprašanja, mesečnik Srečno, bil je glavni urednik Zbornika ljubljanske šole za arhitekturo, zdaj sedi v uredniškem odboru našega Zbornika.
Izvoljen je bil v redno članstvo Architcclural Association (AA), v Modular Socictv (MS), v Royal Institute of British Architects (RIBA) v Angliji in v Groupc Modulaire International (GM1) v Parizu. Povabljen in sprejet je bil v American Association for ihc Advanccmcnt of Science (AAAS) v VVashingtonu. Domaje bil član Jugoslovanskega komiteja za osvetljavo v Beogradu, častni član Društva za osvetljavo, član Slovenske matice, član Društva za študij varnostnih problemov in član Društva za antične in humanistične študije.
Podrobne podatke o njegovem delu glej v Biografijah in bibliografijah Univerze v Ljubljani (BBUL) I, II, III, IV V.
Karikaturo Tineta Kurenta je narisal Borut Dobovišck
4
MARJAN MIKLIČ Ob 80-letnici
IvanAhlin*
Največja zmaga vzgodovini Dobrepolja, tako jc z velikimi črkami pisalo ob otvoritvi vodovoda v Dobrepolju. Predsednik odbora za izgradnjo vodovoda Rob-Dobrepolje-Struge je bil Marjan Miklič.
Marjan Miklič se je rodil I. decembra 1923 na Vidmu. Osnovno šolo je obiskoval in končal na Vidmu, obrtno šolo pa je obiskoval v Velikih Laščah, kjer se je izučil za mizarja.
Začela se je druga svetovna vojna in v naše kraje so prišli italijanski vojaki. Marjana Mikliča so zaprli že I. decembra 1941 in ga imeli zaprtega v Kočevskem gradu. Ko so ga izpustili iz zapora, ni bil dolgo na prostosti. Julija 1942 so ga ponovno aretirali in ga odpeljali v zloglasne zapore taborišča Padova in pozneje na Rab. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se jc vključil v Rabsko partizansko brigado. Bil jc med 17 prostovoljci, ki so se priključili drugim partizanskim enotam. Marjan Miklič je bil dodeljen v zaščitno četo Glavnega štaba NOV Slovenije. Tu jc bil mitraljezeč, V začetku leta 1944 je bil kurir za zvezo med Glavnim štabom NOV Hrvaške m Slovenije. Kmalu zatem pa je bil imenovan in dodeljen za osebnega spremljevalca načelnika Glavnega štaba NOV Slovenije Milcta Kalibarda. Z njim in v vojski je ostal do leta 1946, koje bil kot rezervni oficir demobiliziran.
Zaposlil se je v domačem kraju kot mizarski pomočnik. Leta 1948 je bil imenovan za upravnika nacionalizirane Stolarne Ratike. Tu je bil do leta 1950, koje bil imenovan za poverjenika za lokalno gospodarstvo na Okrajnem ljudskem odboru Grosuplje. Po ukinitvi Okraja Grosuplje v letu 1952 je bil ponovno imenovan za direktorja Stolarne Dobrcpolje.
Marjan Miklič jo jc iz manjše delavnice razvil v ne veliko, ampak moderno opremljeno lesno industrijo, ki jc proizvajala pretežno sedežno pohištvo za izvoz. Ko jc šel v pokoj, jc bilo v njej več kot 100 zaposlenih.
Marjan Miklič je bil od ustanovitve občine Dobrcpolje pa do njene priključitve občini Grosuplje (leta 1960) njen predsednik, v novi občini Grosuplje pa jc bil izvoljen za njenega podpredsednika. V občini Dobrcpolje je imel mnogo sodelavcev, ki so skupno z njim delali za napredek krajev v Dobrepoljski dolini. Zato je užival pri prebivalcih velik ugled. Še danes obratuje včasih velika tovarna Iskra, ki je začela z delom v občinskih prostorih v času, ko je bil predsednik občine Dobrcpolje Marjan Miklič.
* Grosuplje, Taborska vesla 17, odgovorni urednik.
Ko sem bil v letu 1962 izvoljen za predsednika Skupščine občine Grosuplje, sva se pobliže spoznala, čeprav sem ga poznal že prej. Njegove preudarne besede v razpravah, izrekane s svojstvenim basom, so imele svojo težo. Tako je občinska skupščina že leta 1966 namenila prva sredstva za izgradnjo dobrepoljskega vodovoda. Stoletna želja Dobrepolja, kako dolino napojiti z dobro pitno vodo, se je čez nekaj let uresničila. Za uspešno tlelo na gospodarskem in družbenem področju in za sodelovanje v NOV je Marjan Miklič prejel več vojaških odlikovanj in priznanj, med njimi tudi Red dela z zlatimi meči.
Jesen svojega življenja preživlja v mali mizarski delavnici doma na Vidmu, kjer ustvarja za svojo družino, ki se je kar povečala; ima namreč 4 vnuke in 1 pravnuka.
Vsi prijatelji in znanci, ki smo imeli priliko, da smo z njim sodelovali, mu ob visokem jubileju - osemdesetletnici iskreno čestitamo. Želimo mu še mnogo zdravih let!
JOŽEF MAROLT Ob 70-letnici
Ivan Ahlin
Rodil se je v Škocjanu pri Turjaku 22. I I. 1934. Njegov oče Anton je bil organist in kmet, mati Alojzija pa trgovka in gostilničar-ka. Osnovno šolo je sredi vojne vihre obiskoval v Škocjanu, Turjaku in v Marijanišeu v Ljubljani. Zaradi vojnih razmer so mu končana štiri polletja nerednega šolanja priznali za štiri razrede. S tem predznanjem je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je maturira! na Gimnaziji Poljane.
Večino gimnazijskih lel je stanoval v Dijaškem domu Ivana Cankarja (DIC), ki je po vojni postal naslednik Marijanišča. Vse je bilo drugače. Kapelica Marijanišča je bila preurejena v dvorano, jutranjo sv. mašo je nadomestil zbor in dvig zastave. Spominja se, da je bilo v internatu bogato kulturno življenje. Sam se je vključil v dramski krožek in obiskoval govorne in recitatorske vaje, ki jih je vodil Lojze Potokar. Nastopal je na številnih prireditvah v internatu in gimnaziji ter v MKUD Kajuh. Po gimnaziji je končal študij prava na Pravno-ckonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prosti čas med študijem je posvetil ljubiteljski kulturi ter delu v domači gostilni v Škocjanu in v knjižnici v Ljubljani. Vzornika in učitelja sta mu bila Mile Korun in Boris Kralj.
Vso svojo aktivno delovno dobo je bil zaposlen v Grosupljem. Pripravništvo je opravil na Okrajnem sodišču v Grosupljem in v upravi Občine Grosuplje. Pravi, da mu je bilo gospodarstvo usojeno. Začel je kot vodja oddelka za gospodarstvo, urbanizem in komunalne zadeve takratne velike občine Grosuplje. Aktivno je sodeloval pri ustanavljanju številnih podjetij in obrtnih delavnic, katerih ustanoviteljica je bila občina. Spominja se, daje bilo Grosuplje po zaslugi predsednika Ivana Ahlina prva občina v Sloveniji z urejeno urbanistično dokumentacijo. Investitorji so lahko pridobili vsa potrebna dovoljenja za gradnjo vključno z zemljiščem v enem mesecu. Kot vodja oddelka je izdajal dovoljenja in skrbel, da so imeli občani čim manj stroškov. En mandat (štiri leta) je bil tajnik Skupščine občine Grosuplje,
Od leta 1974 je opravljal pravno službo za več manjših podjetij. V tem času je organiziral zbiranje denarja za ureditev knjižnice v sedanjih prostorih in za obnovo nekdanjega Sokolskcga doma v Grosupljem za kulturne potrebe.
V letu 1978 je bil imenovan za direktorja Tovarne gostinske opreme Kovinastroj Grosuplje, sedanje družbe Kogast Gastronom d.d. To podjetje je vodil polnih 16 let do svoje upokojitve. Tu je v prelomnih letih osamosvajanja in ob izgubi 90-% tržnega deleža v bivši Jugoslaviji pokazal vse svoje organizacijske sposobnosti. Kogast Gastronom d.d. je danes uspešna in cenjena proizvajalka v Evropi. V tej delniški družbi naš jubilant Se danes opravlja funkcijo predsednika Nadzornega sveta.
Za svoje delo je prejel več priznanj. Največ mu pomenita priznanje in nagrada Louisa Adamiča za gospodarske dosežke, Jurčičeva plaketa in srebrno priznanje Občine Grosuplje za dosežke na kulturnem področju.
Je stalni sodelavec našega Zbornika in tudi član uredniškega odbora. Njegovi prispevki s področja kronike in gospodarstva ter upravne razdelitve sedanjih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpolje so objavljeni v 13 številkah ZOG.
Po upokojitvi se je vrnil k ljubiteljski kulturi svoje mladosti. V Škocjanu je osnoval projekt STATI INU OBSTATI za ponudbo naravnih danosti in oživitev zamrzlih dejavnosti. Ta Trubarjev rek se je kasneje razširil po Sloveniji na raznih področjih. Od tega leta dalje organizira vsako leto za Trubarjev rojstni dan v Škocjanu sedaj že tradicionalno kulturno prireditev. V okviru projekta je bila leta 2001 v zapuščeni zgradbi šole Škocjan na novo urejena in odprta razstava 0 kulturni dediščini, ki pomeni zametek stalne krajevne etnografske zbirke. Spisal je igro Osvobojena svoboda in satirično komedijo Prekucijc, ki jo je v njegovi režiji leta 2003 uprizorilo domače kulturno društvo.
Sam pravi, daje zadovoljen, ker končno lahko dela, kar ga veseli. Vodi ga stara modrost: »Ne, kar mora, kar zmore, to mož je storiti dolžan«.
Sodelavci Zbornika in uredniški odbor želimo jubilantu še mnogo let in uspehov v ljubiteljski kulturi.
__/.hornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dohrepoljc XXIII. 2111)4_155
NOVA KNJIŽNICA V OBČINI DOBREPOLJE
Roža Kek*
Knjižničarstvo ima tako kot tudi drugo kulturno in prosvetno delovanje v dobrepoljski dolini že daljšo tradicijo, saj njeni začetki segajo v čas daleč pred drugo svetovno vojno. Leta 1981 je društvena knjižnica na Vidmu postala enota grosupeljske knjižnice. Prostore za delovanje je najprej dobila v stari šoli na Vidmu 35, sedanji občinski zgradbi, nato sc je preselila v Jakličev dom. Imela jc 1400 enot knjižnega gradiva in bila odprta dvakrat tedensko. Zaradi gradnje in obnove Jakličevega doma je od jeseni 1998 do decembra 2003 gostovala v prostorih šolske knjižnice na Vidmu 80.
Za Knjižnico Grosuplje kot ludi za druge splošne knjižnice po Sloveniji pomeni velik korak v strokovnem razvoju vključitev v vzajemni računalniški sistem Cobiss. Krajevna knjižnica na Vidmu je postala del sistema Cobiss, koje leta 1999 dobila telefonsko povezavo, Ministrstvo za informacijsko družbo pa jc na vlogo občine prispevalo računalniško tehnologijo. S komunikacijsko opremljenostjo seje izposoja avtomatizirala, obiskovalci knjižnice pa so dobili informacije o dostopnosti knjižničnega gradiva v celotnem slovenskem prostoru in ludi drugod po svetu. Število obiskovalcev seje začelo povečevati, šolski prostori so postali pretesni, občani pa so si želeli, da bi bila knjižnica odprta več dni v tednu. Občina Dobrepolje, ustanoviteljica knjižnice, je prisluhnila njihovim željam in strokovnim utemeljitvam,
I ,ela 1999 so nastale prve idejne skice knjižnice v Jakličevem domu. Gradnja doma je potekala po fazah in v začetku leta 2003 so se začela dela pri ureditvi knjižničnih prostorov. Tako kot celoten dom je tudi knjižnico zasnovala arhitektka Majda Bcrgant, ki je tako ob načrtovanju kot pri izvajanju različnih del sodelovala s knjižničarji. Skupaj smo želeli oblikovati prostor, ki bo prijazen obiskovalcem in v katerem bo knjižnično gradivo razvrščeno lako, da bo ustrezalo zahtevam sodobne splošne knjižnice, ki je osnovna celica informiranja oz. splošne dostopnosti kulturnih dobrin.
Knjižnica je v prvem nadstropju, dostop pa je možen tudi z dvigalom. Prostor meri 185 m2 in ustreza standardom. Tako ima knjižnica oddelka za mladino in odrasle, ki sta ločena z ustrezno postavitvijo opreme, ter časopisno čitalnico. Pri razporeditvi prostora in opreme smo upoštevali potrebe uporabnika v sodobnem času in oblikovali več vsebinsko zaokroženih kotičkov za obiskovalec knjižnice v vseh obdobjih življenja.
Oblikovanje in utrjevanje bralnih navad je ena od temeljnih nalog splošne knjižnice in se začne že v otroški dobi. Prostor, ki je namenjen otrokom, je vabljivo opremljen in na igriv način ponuja leposlovno in poučno knjigo. Otrokom so na voljo tudi novi mediji, ki jih s pomočjo sodobne računalniške tehnologije lahko uporabljajo v knjižnici ali pa si jih izposodijo na dom.
* Direktorica Spiošnoiiohraževalnc knjižnice Grosuplje,
Mladina sc bo srečevala za okroglo mizo, kjer bodo v skupini razpravljali, pisali seminarske naloge in referate, ustvarjali, na računalniku pa iskali informacije po različnih podatkovnih bazah in po internetu.
■sssTK3
Bralci, ki se želijo poglobiti v vsebino knjige, imajo v knjižnici svoje mize, kjer lahko prebirajo, študirajo, premišljujejo. Za vse, ki v knjižnico prihajajo po strokovno literaturo, smo gradivo razvrstili po temah s lako postavitvijo opreme in gradiva, ki omogoča, da sc uporabniki lahko v miru poglobijo v vsebino. Na voljo pa imajo tudi računalnik.
Knjižnica na Vidmu jc 6. decembra 20113 slovesno odprla svoja vrata. Občani jo lahko obiskujejo pet dni v tednu, skupaj 30 ur. Ob otvoritvi je bilo obiskovalcem na voljo 9000 enot knjižničnega gradiva z. različnih področij človekovega ustvarjanja in tri računalniška mesta. Knjižnica na Vidmu je tudi e-knjižnica, saj obiskovalcem zagotavljajo dostop do spletnih strani upravnih organov občine, države, evropskih institucij in vseh drugih.
Sredstva, ki jih je občina Dobrepolje ob podpori Ministrstva za kulturo in Ministrstva za informacijsko družbo vložila v novo knjižnico, bogatijo življenje posameznika in skupnosti.
Zbornik občin OrotUplje, Ivančna (iorica. Dohrcpoljc XXIII. 2004 157
bibliografija DOMOZNANSKIH PUBLIKACIJ NAŠIH OBČIN ZA LETI 2002 IN 2003
Drago Samec*
Domoznanska bibliografija knjig zajema publikacije, ki so po avtorju (uredniku, prevajalcu, ilustratorju), tematiki ali založbi vezane na področje treh občin: Grosuplje, Ivančna Gorica ali Dobrepolje, Zajete so tudi manjše izdaje, od periodičnih publikacij pa samo zborniki, ki izhajajo enkrat na leto ali na dve leti. Bibliografiji so dodane domoznanske diplomske naloge in magistrsko delo ter neknjižna gradiva.
Pri sestavljanju bibliografije so mi bile v pomoč informacije, objavljane v časopisju in ostalih medijih, osnova pa je baza slovenskih knjižnic Cobiss. Poti iskanja bi se zgladile, če bi izdajatelji knjigo (in sploh vsako izdajo) poslali tudi Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki zbira vseslovenske publikacije oz. publikacije Slovencev, ali Knjižnici Grosuplje z enotami v Ivančni Gorici in Dobrepolju.
Serijske publikacije 2MZ
OSNOVNA šola Brinje Grosuplje
Učencem in staršem na pot : v novo šolsko leto 2(102/2003 / [besedila Irena Kogovšckj. -Grosuplje : [Osnovna šola Brinje), 2002. - 64 str. : ilustr. ; 21 cm.
Knjižica je izšla ob začetku šolskega leta in vsebuje podatke 0 šoli, podružnicah, učiteljih, predmetniku in dejavnostih pa hišni red in napotke za učenje in sobivanje v šoli.
OSNOVNA šola Stična
Osnovna šola Stična : 2002/2003 / [besedila Marinka Piškur ; uredila Marinka Piškur in Jože Glavič ; ilustrirala Anka Koželj ; fotografije Zlata Kastclic ... |ct al.[j. - Stična : Osnovna šola, [2002], - 54 str. : ilustr. | + 4 str. urnik] ; 21 cm.
Knjižica z napotki je izšla ob začetku šolskega leta. Vsebuje podatke 0 šoli. podružnicah, učiteljih, predmetnik, koledar dejavnosti. Navedeni so tudi izstopajoči osmošolci preteklega leta.
SLOVKNIKA : katalog poštnih znamk in celin 2003 / [avtorja besedila .lože Velikanjc in Martin Velikanje], - [Ivančna Gorica]: [Jože Velikanjc, 2002]. - 115 str.: ilustr.; 23 cm. 1500 izvodov. Ovojni naslov.
Sedma izdaja kataloga zajema izdane znamke od 1 Wl do 2002 pa tudi dopisnice ter seznam slovenike od verigarjev dalje.
IABOK slovenskih pevskih zborov (33 ; 2002 ; Šentvid pri Stični) Pojo naj ljudje : triintrideseti tabor slovenskih pevskih zborov / [uredil Ilija Brcgar]. - Šentvid pri Stični : [Tabor slovenskih Pevskih zborov], 2002. - 47 str. : ilustr. + [15 str. oglasni del] ; 23 cm.
Knjižica zajema govore, celoten program, ki je bil posvečen štajerski in prekmurski pesmi, in seznam nastopajočih zborov. Izšlo ob taboru 16. junija 2002.
ZBORNIK občin Grosuplje, Ivančna Gotica. Dohrcpoljc : gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika / |glavni urednik Mihael Glavan]. - Grosuplje : [izdaja skupina občanov], 1969-. - 22, 2002, 299 str.: ilustr.; 23 cm.
1 Grosuplje, Ljubljansku 35, prof. m bibliotekar.
Knjige
Dopolnitev
2001
KASTELIC, Mojca, 1960-
Drobnc pesmi za dušo : 3, zbirka pesmi / Mojca Kaslclic ; (spremna beseda Anton Nadrah ; ilustracije Jože Bartolj]. - Žalna : samozal., 2001. - [ 118] f. : ilustr.; 24 cm. Zbirki na pot / Anton Nadrah: f. 4-6.
NAREJENO z ljubeznijo / [zasnova in besedilo Studio Kcmcl, Pekarna Grosuplje ; fotografije Dragan Arrigler, Janez Pukšič, arhiv Pekarne Grosuplje]. - Grosuplje, Pekarna, (2001 ]. - 23 str.: ilustr. ; 30 cm.
'Pred pol stoletja sta med grosupeljskimi griči po svojem mojstrstvu zaslovela dva peka.' Tako se začenja predstavitev Pekarne, kije slavila polsloletni jubilej. Predstavi zgodovino Pekarne in sedanjost ter vizijo, vse podprto s povednimi fotografijami.
SAMEC, Rafael
Svetloba, krhkost in prosojnost = Light, fragilitv and transparcnev / Rafael Samec ; [avtorji besedil Mirko Jutcršck ... [et al.] ; verzi Helena Blavatskv, Eilecn Caddy ; prevod Kristina I lacin - Ludvik ; fotografi Egon Kaše ... ct al.]. - Ljubljana : samozal., 2001. - 95 str. : fotogr. ; 31 cm. Monografski katalog mojstra svečarske umetnostne obrti Rafaela Samca (1943) z Vidma v Dobrepolju, ki ga sestavljajo izbrani barvni posnetki umetnin, besedila umetnostnih kritikov ter meditativni verzi in misli.
SIRCA, Nevenka
Popotniki. Otroci sonca : povest / Nevenka Sirca. - Ljubljana [Ponikve v Dobrcpolju| : [samozal.]. - [88] str. ; 22 cm. Nevenka Sirca je stanovalka doma v Ponikvah.
Knjige 2002
AMBROŽIČ, Vid
Glas vpijočega v puščavi : 1945-1959 / Vid Ambrožič. - Kamnik : [samozal.] G. Ambrožič, 2002. - 541 str. ; 23 cm.
Vid Ambrožič / Marija Stanonik: str. 5-110. - O poeziji Vida Ambrožiča / Janez Kolčne: str. III-119. - Sklepna beseda / Gordan Ambrožič M.: str. 519-522.
Pesnik in pisatelj Vid Ambrožič je bil rojen 15. 6. I890v Velikih Češnjicah pri Šentvidu pri Stični, umrl 15. 12. 1961 v Gorenji vasi pri Mirni. V knjigi zajete pesmi so nastajale od konca druge svetovne vojne do leta 1959, koje nehal pisati.
ANDREVVS, Ted
Priročnik za zdravilec : vodič za začetnike v vibracijskih terapijah / Ted Andrcvvs , [prevedel Andrej Kikelj]. - Ljubljana : Ara, 2002. - 255 str.: ilustr. ; 21 cm. Prevod dela: The healer's manual. Prevajalec Andrej Kikelj je po rodu Grosupcljčan.
AŠIC, Simon
Domača lekarna p. Simona Ašiča. (Del I ], Recepti. - Ponatis popravljene izd. iz. leta 2000. -Celje : Mohorjeva družba. 2002. - 405 str. : ilustr. ; 18 cm.
Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5. - Navodila za branje / Jože Kukman, Nada Jcromcn: str. 6-7.
Pater Simon Ašič (1906-1992) je bil cislcicijan v Stični, znan kot zdravilec. AŠIČ, Simon
Domača lekarna p. Simona Ašiča. [Del 2], Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč / [barvne ilustracije iz različnih virov]. - Ponatis popravljene izd. iz. leta 2000. - Celje : Mohorjeva družba, 2002. - 174 str.: barvne ilustr. ; IS cm. Navodila za branje / Nada Jeromen: str. 6-8.
Bricelj, Suzana - glej: Šenica Pavlctič, Vera
Cigler, Janez - glej: Sivee, Ivan
Dobrepolje in vas Podgora - glej: Slrnad, Saša
DROGK : dejstva, resnica, nevarnosti, posledice / [uredil Mitja Gregorič]. - [Šmarje - Sap] : Lokalna akcijska skupina LAS za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje. [2002]. -112] str. : ilustr. ; 12 x 12 cm. Ovojni naslov.
Izšlo v vsaj dveh izdajah v 2.000 in 15.000 izvodih.
DRUŽINSKA pesmarica : 100 slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi / [zbrale in uredile l Irša Sivic, Maša Komavec, Marjctka Pušcnjak ; ilustrirala Suzana Bricelj ; notografiral Blaž Rojko]. - Ljubljana : Mladinska knjiga Založba, 2002. - 223 str. : ilustr. ; 25 cm. Ob knjigi je izšla v kompletu tudi zgoščenka z enakim naslovom. Ilustratorka Suzana Bricelj živi v Šmarju - Sapu.
ELSTE, Alfred
Nacistična Avstrija na zatožni klopi : anatomija političnega spcktakularncga procesa v komunistični Sloveniji / Alfred Hlste. Michacl Koschat. I lanzi Filipič ; |iz. nemščine prevedel France Vrbinc]. - Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, 2002. - 264 str. : ilustr.; 22 cm. Prevod dela: NS-Ostcrreich auf der Anklagebank.
Prevajalec dr. France Vrbinc je bil rojen leta 1924 v Šmarju - Sapu, živi na avstrijskem Koroškem.
FRANCE Kralj : 1895-1960 : [stalna razstava del Franceta Kralja = permanent exhibition of Works by France Kralj : razstavni katalog = cxhibition catalog] / Galerija Božidar Jakac. Stalna zbirka Franceta Kralja ; |uvodno besedilo, prevod Andrej Smrekar ; dokumentacija Moderna galerija Ljubljana, Jana Intihar Ferjan, Zlat Kralj ; seznam del Galerija Božidar Jakac, Katja Ceglar, Zlat Kralj ; fotografija Boris Gabrščik in Marijan Smcrke, Jože Dobrin]. - Kostanjevica na Krki : Galerija Božidar Jakac, 2002. - 105 str. : ilustr. ; 30 cm. 1500 izvodov. France Kralj (1895-1960), rojen v Zagorici v Dobrepolju, slikar, grafik in kipar, pomembno ime našega ekspresionizma, se nam po monografiji Igorja Kranjca in Spominih slovenskega umetnika predstavljal skozi videnje Andreja Smrckarja. direktorja Narodne galerije v Ljubljani. Predstavljena so le dela, ki so v galeriji v Kostanjevici.
FRBEŽAR, Ivo
Vaginalni manevri ali Vzgoja človeškega rodu ali Aritmija hipofize / Ivo Frbežar ; |spremna beseda Jurij Hudolin]. - Grosuplje : Mondena. 2002. - 87 str.: ilustr. ; 21 cm. lil potem je beseda meso postala / Jurij Hudolin: str. 79-84. - Beseda na zavihku / Klemen Pisk. Izšlo v novembru 2002.
''esnik Ivo Frbežar, doma iz. Šmarja, živi na Grosupljem in Mali Ilovi gori, založnik in lastnik založbe Mondena. Zbirka s provokativnim naslovom, sestavljena i/ dveh enot. je pisana večinoma v prvi osebi ednine ženskega spola, ki dialogizira z moškim.
Frclih Polajnar, Nataša - glej Slovenski verski muzej (Stična)
GLASBENA šola Grosuplje
Pihalni orkester Grosuplje : 15 let: 1987-2002 / [avtorja Janez Lesjak, Frane Korbarj. -[Grosuplje : Glasbena šola}, 2002. - 24 str. : ilustr.; 21 cm.
Izšlo ob jubilejnem koncertu 17. 5. 2002. Pihalni orkester v okviru Glasbene šole Grosuplje je najprej vodil dirigent Marjan Sajovic, nato pa dirigent Vladimir Skrlec. Predstavljen je nastanek orkestra in njegov razvoj, dodani so člani in izbor nastopov ter priznanj. Vse dopolnjuje bogato fotografsko gradivo.
GLAVAN, Mihael
Rastoča knjiga : razstava knjižničnega in drugega gradiva, ki dokumentira rast slovenske kulture in znanja : Lapidarij Galerije Božidarja Jakca. Kostanjevica na Krki, 21. junij 2002 - 22. september 2002 / [izbor in priprava gradiva ter besedila Mihael Glavan]. - [Kostanjevica na Krki : Galerija Božidar Jakac, 2002J. - I zloženka ([6] str.): ilustr. ; 21 cm. Avtor naveden v kolofonu.
Mihael Glavan (1945), vodja Rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, živi v Stični, varuh največjih dragocenosti slovenske kulture, jc z zloženko predstavil državni projekt, namenjen promociji Slovenije kot naroda dela, kulture in znanja.
Glavan, Polona - glej: Maclavertv, Bernard
GLUVIĆ, Goran
Ispovijedi jahača dvadesetoga stoljeća, svakome poučno štivo / Goran Gluvić ; |prijevod Vesna Mlinarecj. - Hrvatsko izdanje. - Zagreb : Naklada Mlinarec-Plavić, 2002. - 150 str; 21 cm. Prevod dela: Vsakemu poučno branje izpovedi jahalca dvajsetega stoletja. - O avtorju: str. 150. Goran Gluvić (1957), pisatelj, pesnik in dramatik, živi na Grosupljem.
GLUVIĆ, Goran
Popoldanski ritem : jam sassion roman / Goran Gluvić . - Murska Sobota : Iranc-Franc, 2002. -112 str. : note ; 19 cm. - (Zbirka Mcga).
Mladinski roman v prvoosebni pripovedi gimnazijca Andreja, kjer se 19-letnik ob generacijskem konfliktu posveti džezovski glasbeni skupini. Roman ima tudi avtobiografske elemente.
Grosuplje - glej:    Glasbena šola Grosuplje Knjiga osmošolcev Pri peku Matevžu Sožitje
Ivančna Gorica - glej: Ločeno zbiranje
IZVIR Krke : Krška jama. - Krka : Turistično društvo Krka, [2002], - 1 zloženka [6| str. : ilustr. : 10x21 cm.
Izšlo pred decembrom 2002. Navedeni so podatki o izviru Krke in njenem porečju, o jami in okolici, dodan jc prerez jame.
JAKLIČ, Fran
Krajinske povesti / Fran Jaklič : z lesorezi Toneta Kralja. - Celje : Mohorjeva družba, 2002. - 207 str. : ilustr. ; 24 cm.
Življenje in delo Frana Jakliča / Sonja Ahaćcvčič: str. 195-199. - Slovarček narečnih in starinskih izrazov / Ivan Mohar: str. 201-203. - Razmerje Toneta Kralja do "Zemlje" / Igor Kranjc: str. 205-206.
4
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, DobrcpoljC XXIII. 2004 161
Fran Jaklič Podgoričan (1868-1937), ljudski pripovednik, je bil rojen v Podgoriei v Dobrcpolju. V knjigi je ponatisnjenih šest zgodb, ki se dogajajo večinoma v Dobrcpolju ali v bližji okolici, na Cušperku, Turjaku. Knjiga je opremljena z lesorezi Toneta Kralja iz mape jedkanic z naslovom Zemlja.
JARC - Zaje, Mihaela
Luna čiča : pesmi za otroke iz naše loke / Mihaela Jarc - Zaje. - Višnja Gora : samozal., 2002. - 31 str. ; 21 cm.
Mihaela Jarc - Zaje (1916), pesnica, pisateljica in zbirateljica krajevnega ljudskega izročila živi na Grosupljem.
JESEN v literarnem salonu : literarni zbornik : ustvarjanje starejših pisateljev in pesnikov občin Dobrcpolje, Grosuplje in Ivančna Gorica / [avtorji Tatjana Lamprct, Stanka Ahlin ... [et al.] ; uredila Barbara Rigler]. - [Ivančna Gorica] : Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica & Kulturno društvo Kresnička, [2002]. - [27] f.: ilustr.; 30 cm. 50 izvodov. Izšlo v avgustu 2002.
Septembra so se v Dobrcpolju srečali avtorji iz naših občin: Stanka Ahlin, Anton Drab, Marija Pilko, lončka Pugelj, Jožica Sklepič, Mihaela Jarc - Zaje, Karolina Zakrajšek in Jožefa Zrimšek. Predstavljeni so z biografijo ter s po nekaj pesmimi, dramskim prizorom, recitacijo ali z zapisom v narečju.
JURČIČ, Josip
Deseti bral / Josip Jurčič ; |sprcmno besedo napisal Zlatko Rcžonja]. - V Ljubljani : Karantanija, 2002. - 265 str.; 21 cm. - (Zbirka Domače branje / Karantanija). Deseti brat, prvi slovenski roman / Zlatko Režonja: str. 5-15.
JURČIČ, Josip
Spomini starega Slovenca / Josip Jurčič ; [spremni besedili Iztok Ilich in Andrej Studen]. -Ljubljana : DZS, 2002. - 111 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zbirka Zgodovinsko klasje). Josip Jurčič in spomini Andreja Pajka / Iztok Ilich: str. 89-93. - K spominom starega Slovenca / Andrej Studen: str. 95-111.
Spomini Andreja Pajka s I Iudega pri Stični, avstrijskega in Napoleonovega vojaka, vojnega ujetnika na Francoskem in Ruskem. Zgodovinar Andrej Studen je dodal zapis o Napoleonovi Evropi in Ilirskih provincah ter opis bitke s Francozi pri Razdrtem, kjer je sodeloval tudi Andrej Pajk.
KNJIGA osmošolcev 1994-2002 : 2001-2002 / [besedilo Božidar Gabrijel ... et al.]. - Grosuplje : Osnovna šola Louisa Adamiča, [2002J. - 35 str. : ilustr.; 21 x 30 cm. (Ovojni naslov). 170 izvodov. Učenci 8. razredov so predstavljeni na skupinskih slikah in posamezno po razredih, vsak z mislijo na skupna leta.
IKOLEDAR 20031 / |risbc Anja ...|et al.] ; grafična podoba tiskarna Premiere]. - Šmarje - Sap : Društvo za mlade "Utrip", [2002]. - [53] listov : ilustr. ; 12 x 33 cm.
Na koledarju jc za vsak teden upodobljena risba prvošolca, oglas sponzorja ter tedenski podatki. KOŠČAK, Lučka
Lučka Koščak : reminisccncc : Grubarjeva kiparska galerija, Ljubljana, L julij - 30. november 2002 : Open Space Gallerv, |l.[ July- |30.[ November 2002 / [uvodni esej, introductory cssay Aleš Erjavec ; fotografije Tone Stojko in Li VVeinger]. - Ljubljana : Zavod za kiparstvo, [2002], - [16] str. : ilustr. ; 30 cm. 500 izvodov. Vzporedno slovensko in angleško besedilo. Kiparka Lučka Koščak (1957) je doma s Plešivicc pri Žalni.
Koželj, Anka - glej: Petek, Milan
KOŽELJ Horvat, Sabina
Ogenjček in skriti dnevnik dedka Mohorja / Sabina Koželj Horvat; ilustrirala Milanka Fabjančič. - Celje : Mohorjeva družba, 2002. - 107 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Mladinska knjižnica / Mohorjeva družba ; 46).
Sabina Koželj Horvat, po rodu iz Ivančne Gorice, živi na Hrvaškem.
KOŽELJ Horvat, Sabina
Snjegjanica / Sabina Koželj Horvat. - Zagreb : Izvori, 2002. - 216 str. ; 24 cm. Ilustraciji na obeh spojnih listih. Literarno delo O Janici Kostclić, hrvaški smučarki.
Kralj, France-glej: France Kralj
Kralj, Tone - glej: Levstik, Fran
Krka - glej: Izvir Krke
KUHAR, Boris
Dolenjska in belokranjska kuhinja / [besedilo in fotografije] Boris Kuhar. - Ljubljana : Kmečki glas, 2002. - 167 str. : ilustr. ; 25 cm.
Dr. Boris Kuhar (1929), etnolog, po predstavitvi pokrajin z očmi narodopisca prikaže vpetost domače kuhinje v tradicijo življenja, dela in prehranjevanja, šeg, obrti ter v letni ciklus kmeta, posebej piše o potici, cvičku ter metliški črnini. Večji del knjige zavzemajo recepti za jedi, ki so pogosto ilustrirane z avtorjevimi fotografijami. Boris Kuhar živi na Grosupljem.
KUHAR, Boris
Samostanska kuhinja : prehrana kartuzijanov in jedilniki žičkih menihov v prvi polovici 18. stoletja / Boris Kuhar, Jože Mlinaric. - Ljubljana : Kmečki glas, 2002. - 205 str., [8] str. barvnih pril.: ilustr. ; 25 cm. Knjigi na pot / Janez Jazbec: str.9-10.
Nastanku knjige je botrovala najdba jedilnikov za leti 1737-1738. Etnolog in kulinarik dr. Boris Kuharje starim jedilnikom vdihnil življenje tudi za današnjo rabo. Najprej nas seznani z bogastvom samostanske kuhinje, v tretjem delu nas popelje v svet starih samostanskih jedi in postreže s sto recepti za današnji čas. Vsi so v skladu s kartuzijanskimi pravili, torej dosledno brez mesa kopnih živali, pač pa z jedrni iz mesa vodnih živali.
LEVSTIK, Fran
Martin Krpan / napisal Fran Levstik ; naslikal Tone Kralj ; |uvodna beseda Niko Grafenauer],
- 14. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002. - [63] str. : ilustr. ; 24 x 28 cm. - (Zbirka Cicibanov vrtiljak). (Velike slikanice).
Ilustracije na spojnih listih. Uvodna beseda / Niko Grafenauer: str. 3.
Znamenite ilustracije Toneta Kralja, doma iz dobrepoljske Zagorice, so gotovo pripomogle, da je naklada tega dela pri Mladinski knjigi dosegla 200.000 izvodov. Vse od leta 1954, ko jc slikar Tone Kralj sprejel naročilo Mladinske knjige, ponatiskujejo uspešno kombinacijo pripovedi in ilustracij tega long sellcrja.
LOČENO zbiranje komunalnih odpadkov v občini Ivančna Gorica : naša prihodnost je čisto okolje. - Grosuplje : Javno komunalno podjetje, |2002). - [4] str. : ilustr. ; 29 cm.
MACLAVERTV, Bernard
Okrasni toni / Bernard MacLavertv ; prevod Polona Glavan ; |spremna beseda Tina Mahkota].
- Ljubljana : Cankarjeva založba, 2002. - 214 str. ; 25 cm. - (Moderni klasiki)
___Zbornik občili Grosuplje. Ivančnii (iorica, Pobrcpoljc XXIII. 20(14_ 163
Prevod dela: Orače notes.
Prevajalka Polona Glavan (1974)je po rodu iz Stične. MAHOVLICH, Andrej
Pop inkubator / Andrej Mahovlicb - Zvck ; [ilustracije Klemen Bencdik ; spremna beseda Jurij I ludolin j. - Grosuplje : Mondena Izziv, 2002. - 47 str. : ilustr. ; 19 cm. Spremna beseda / Jurij Hudolin: str. 44-45. - O avtorju na zavihku ovitka. Andrej Mahovlich (1971) živi na Grosupljem. Knjižica je njegova prva pesniška zbirka.
MIJSIĆ, August
Nacrt grčkih i rimskih starina / po E, VVagneru i G. pl. Kobilinskom obradio August Musič ; 2. polpunjeno izdanje priredio Nikola Majnarić. - [3. izdaja]. - Zagreb : Ex libris, 2002. - 210 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Biblioteka Pretisci).
Musieev nacrt grčkih i rimskih starina: priručnik koji jc nadživio stoljeće / Darko Novaković: str. 207-210.
August Musić, rojen kot Mušič na Krki (1856-1938), klasični filolog, je predaval na filozofski fakulteti v Zagrebu. Tudi ta knjiga gaje preživela in ohranja (ob ostalih, predvsem grških slovnicah) njegovo delo še v naš čas.
NADRAH, Anton
Gospod, vate zaupam : vrtnice 2 / Anton Nadrah ; [spremno besedo napisal Alojzij Šuštar]. -Stična : Cistcrcijanska opatija, 2002. - 64 str.; 17 cm. - (V Soli najsvetejših Src ; 3). Vrtnicam na pot / Alojzij Šuštar: str. 3.
Dr. Anton Nadrah (1937), opat samostana v Stični, jc bil rojen v Ivančni Gorici. NADRAH, Anton
Vama sc izročam : razlaga molitve za posvetitev in izročitev posameznikov Jezusovemu in Marijinemu srcu / Anton Nadrah. - Stična : Cistcrcijanska opatija, 2002. - 72 str.; 17 cm. - (V Soli najsvetejših Src ; 4).
NARAVOSLOVNA pot pri Žouknu / [besedilo Ivan Grandovcc ; fotografije Franci Adamič in Mojca Lovšin]. - Podgora (Dobrepoljc) : Turistično društvo, [2002]. - 1 zloženka [6] str.: ilustr.; 21 x LOcm.
Naklada 10 000 izvodov. Izšlo ob odprtju naravoslovne poli v avgustu 2002. OBRANOVIČ, Marjan
Kostevske pčsmč po majo za Kostevce majč / avtor Marjan Obranovič. - Grosuplje : samozal., 2002. - 9S sir. : ilustr. ; 21 cm.
Navedba avtorja na ovitku: Obranovič Marjan Kuželičan. - Besedilo v kostclščini. - 600 izv. -Spremna beseda / Peter Svctik: str. 5-6.
Avtor v knjižni slovenščini predstavi svoj izvor in družino ter pove, zakaj in kako je zapisal kostelsko besed je. Pesmi so napisane v kostclščini, na koncu je obsežen Pomenski slovar. Marjan Obranovič živi na Grosupljem.
PEROVŠEK, France
Velika italijanska ofenziva 1942 / France Perovšek ; [fotografije Eototcka Muzeja za novejSo zgodovino Ljubljana], - Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002. -79 str. : ilustr. i 21 cm. - (Partizanski knjižni klub ; knj. 40). Spremna beseda Franca Pečclina na zavihkih ovitka.
France Perovšek, doma iz Šmarja - Sapa, rojen 2. decembra 1922, je v opisovanem letu aktivno sodeloval v partizanskih formacijah. Besedilo je bilo objavljeno leta 1980 v Borcu, v knjigi je
razširjeno.
PETEK, Milan
Čarobni svet Brezove ulice / Milan Petek ; ilustrirala Anka Koželj ; [spremno besedo napisal Jože Hočevar]. - Celje : Mohorjeva družba, 2002. - 229 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Zbirka Mladinska knjižnica / Mohorjeva družba ; 45).
Slikarka Anka Koželj, doma iz Ivančne Gorice, poučuje na Osnovni šoli Stična. To je druga knjiga z njenimi ilustracijami.
PILKO, Marija
Vse je ljubezen / Marija Pilko ; [ilustracije Jožica Škof; pesmi izbral Smiljan Trobiš]. - Novo mesto : Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 2002. - 121 str. : ilustr. ; 21 cm. - 700 izv.
- Smiljan Trobiš o poeziji Marice Pilko: str. 115. - O avtorici: str. 117.
Marija Pilko (1942), rojena v Prečni pri Novem mestu, živi v Višnji Gori na Čandkovi domačiji. To je njena druga pesniška zbirka.
PLUT, Jože
Cerkev sv. Martina na Valični vasi / Jože Plut; [spremna beseda Silvester Gaberšček]. -Zagradcc : Župnijski urad, 2002. - 40 str. : ilustr.; 20 cm. 500 izv.
- Spremna beseda / Silvester Gaberšček: str. 5-6.
Dr. Jože Plut (1964), vojni kurat, po rodu iz Valične vasi, je gradivo zajemal iz zapiskov župnika Alojzija Zupanca. Prikazana je zgodovina vasi z antičnimi ostalinami in arheološkimi najdbami, cerkev in bogoslužja pa vinske gorice z gorsko pravdo, dotakne se imen domačij in etimoloških razlag. Dodan je zapis o župniku Alojziju Zupancu, rojenem na Znojilah.
Podgora (Dobrcpoljc) - glej: Strnad, Saša
Naravoslovna pot pri Žouknu
Polajnar Frelih, Nataša - glej Slovenski verski muzej (Stična)
PRI peku Matevžu / [oblikovanje in idejna zasnova Movera]. - [Grosuplje] : Pekarna, [2(102].
- [12] str. : ilustr. ; 10 x 10 cm.
Knjižnica, sestavljena iz sedmih (7) deščic, zvezanih z vrvico, je predstavitveno gradivo za vrtce.
PROSTOVOLJNO gasilsko društvo Št. Jurij
[Sto] 100 let Prostovoljnega gasilskega društva Št. Jurij: [1902-2002] / zbral in uredil Niko Mihičinac. - Št. Jurij : PGD, 21X12. - 68 str. : ilustr. ; 21 cm. 600 izvodov. Izšlo junija 2002.
Urednik in predsednik PGD iz Št. Jurija (pri Grosupljem) je zbral zapise tedanjih in sedanjih pričevanj o ustanovitvi, o pobudniku nadučitelju Ivanu Rcmicu, predvsem pa je ob fotografijah podal spomine članov in vtise podmladka. Številne fotografije prikazujejo življenje in delo društva. Niko Mihičinac živa v Št. Juriju.
SEVER, Leopold
Pisani plamenčki : zgodbe, v katerih se snov spreminja / napisal Leopold Sever; ilustriral Miran Mehora. - Ivančna Gorica : samozal., 2002. - 107 str. : ilustr. ; 20 x 21 cm. Avtor Leopold Sever, upokojeni učitelj, doma iz Malih Lipljen, piše s ščepcem humorja 0 kemičnih poskusih v šoli. Besedila so bila objavljena v reviji Kemija v šoli.
SIVEC, Ivan
Povest o Janezovi sreči : v spomin Janezu Ciglerju, prvemu slovenskemu povestičarju po zgodovinskih virih / spisal Ivan Sivce ; [ilustracije Janez Kastelic ; spremna beseda Matjaž Kmecl]-
- Mengeš : Ico, 2(X)2. - 172 str. : ilustr. ; 22 cm. - (Zbirka Slovenske legende ; 5). -
___Zbornik ohčin (irosupljc. Ivančna Gorica, Pohrcpolje XXIII, 2004 165
O Janezu Ciglcrju / Matjaž Kmecl: str. 161-164. - O pisatelju Ivanu Sivcu: str. 165-166. - O slikarju Janezu Kastelicu: str. 169-170.
Knjiga je izšla maja 20(12 ob 210-lctnici Ciglcrjevega rojstva in 170-lelnici Ciglerjcvcga prihoda v Višnjo Goro. Biografski roman, napisan po Ciglcrjcvem načinu pripovedovanja, s številnimi citati iz dokumentov, lokalnimi orisi in prigodami. Ilustrator Janez Kastclic živi v Višnji Gori.
SLOVENSKI verski muzej (Stična)
Zgodovina krščanstva na Slovenskem : (razstavni katalog] / [besedilo Nataša Polajnar Frelih ; fotografije Ana Zavadlav], - Stična : Slovenski verski muzej, 2002. - 1 zloženka ([6] str.): ilustr.; 10x21 cm.
5000 izvodov. Izšlo ob odprtju razstave 22. oktobra 2002.
SOŽITJE : društvo za pomoč osebam s posebnimi potrebami, Grosuplje : predstavitev dejavnosti / [zloženko pripravila Ncvcnka Zrncc ; ilustracije Marko Jančar ... [ct al.]]. - [Grosuplje : Sožitje], 2002. - 1 zloženka [6] str. : ilustr. ; 21 x 10 cm.
Zloženka predstavlja namen in dejavnosti društva ter cilje in napotke, kako lahko vsakdo pomaga. Stična - glej: Slovenski verski muzej (Stična) STOPAR, Ivan
Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2: Dolenjska. Knjiga 3: Porečje Temenice in Mirne / Ivan Stopar. - Ljubljana : Viharnik, 2002. - 149 str.: ilustr. ; 24 cm.
V kastelološki knjigi, ki obravnava širše področje, so opisane in slikovno predstavljene tudi graščine, dvorci in gradovi ivan.škc občine:, Fedransbcrgova graščina (Hudo), Grumlof (Šcntpavel), Kravjek (Leščevjc, pri Muljavi), grad in dvorec, Mačcrole (Lcščcvje, pri Muljavi), Podsmreka, Selo (pri Radohovi vasi) ter Codellijev grad, imenovan tudi Turn ali Višnje, Stari grad •n Višnja Gora, dvorec, imenovan tudi Auerspcrgov dvorec ali Turjaški dvorec (vse Višnja Gora).
STRNAD, Saša
(Dobrepoljc in vas Podgora] / [tekst in ilustracije Saša Strnad]. - Podgora : Turistično društvo, 2002. - 1 zloženka ([6] str.): ilustr.: 21 x 10 cm. Izšlo v februarju 2002.
ŠENICA Pavletič, Vera
Skratovo mesto / Verica Šcnica Pavletič ; ilustrirala Suzi Bricelj. - Novo mesto : Goga, 2002. - 44 str. : ilustr.; 23 cm.
Mladinsko prozno delo je ilustrirala Suzana Bricelj, doma iz Šmarja - Sapa. SKRJANEC, Breda
Odtisi s kamna : litografija v Sloveniji po letu 1950 : MGLC, 4. 4.-2. 6. 2002. - Ljubljana : Mednarodni grafični likovni center, 2002. - 1 zloženka ([8] str.) : ilustr.; 20X 15 cm. Mag. Breda Škrjancc, kustodinja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, je Grosupeljčanka.
ŠKUFCA, Angelca
Božji mlini / Angelca Škufca ; [fotografije Aleksandra Božič ... et al.].- Koper : Ognjišče ; |s. 1.] : Društvo distrofikov Slovenije, 2002. - 184 str. : fotogr. ; 22 cm. Knjigi na pot / Miro Šlibar: str. 5-6.
Angelca Škufca živi na Mleščevcm blizu Višnje Gore, domačini jo poznajo kot Mleščevsko Angelco. 70-letna avtorica, ki ima redko mišično obolenje, je v svoji drugi knjigi zbrala svpje v različnih časopisih že objavljene črtice in razmišljanja pa tudi šale in intevjuje. Zgodbe sestavljajo niozaik slik življenjsko preizkušanih ljudi, vse pa izpovedujejo, da je mogoče premagovati težave z optimizmom in vero.
Šmarje - Sap - glej: [Koledar 2003]
Veliki šmaren na Magdalenski gori
Št. Jurij - glej: Prostovoljno gasilsko društvo štepic, Lilijana
Ali je angleščina v I. letniku srednje šole res tako težka'.' : priročnik za angleški jezik za dijake 1. letnika srednje šole : razlaga slovničnih pravil in deloma besedišča v slovenskem jeziku : vaje z rešitvami za boljše razumevanje snovi 1. letnika štiriletnih šolskih programov / Lilijana Štcpic. - 7. ponatis. - Zgornja Draga : Korekt plus, 2002. - 201 str. ; 25 cm.
Avtorica in založnica Lilijana Štcpic živi v Zgornji Dragi pri Ivančni Gorici. V letu 2002 je izdala tudi učbenike z istim naslovom za 2., 3. in 4. letnik, Vaje iz angleških časov in priročnika Angleščina po slovensko ter Naučimo se angleških časov.
Valična vas (Zagradcc) - glej: Plut, Jože
VELIKI šmaren na Magdalenski gori : moralne vrednote : praznovanje 500-letnice šole / [Angelca Likovič, Jože Miklič]. - Šmarje - [Sap] : Župnija, 2002. - 1 zloženka [6] str.: ilustr.; 21 x 10 cm.
Vrbinc, France - glej: Elstc, Alfred
VVECHTERSBACH, Rado
Računalništvo. Učbenik za tečaj Računalniško opismenjevanje in izbirne predmete : oblikovanje besedil, Računalniška omrežja in Multimedija v osnovni šoli / Rado VVechtcrsbach in Slavko Žust. - Ljubljana : Saji, 2002. - 138 str. : ilustr. ; 25 cm. Avtor živi v Šmarju - Sapu.
ZAKRAJŠEK, Karolina
Suha krajina - odmevi čutenj / Karolina Zakrajšek ; [ilustriral Marijan Tršar]. - Maribor : Drumac, 2002. - 120 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Zbirka Naše poti ; knj. 51). - 300 izv. Karolina Zakrajšek (1924) se je rodila v vasi Kužljevec pri Zagradcu. Zbirka pesmi in proze -spominov je njena četrta samostojna publikacija.
ZAVIRŠEK, Slavko
Močvirska roža / Slavko Zaviršck. - Cikava : samozal., 2002. - 68 str. ; 21 cm. (Sliko na platnicah narisala Danica Zaviršck).
Avtor, pravnik in pesnik, rojen 5. 10. 1948, živi na Cikavi pri Grosupljem, To je njegova tretja pesniška zbirka.
Zgornja Draga - glej: Štcpic, Lilijana ŽNIDARŠIČ, Viktorija
Premoženjska razmerja med zakoncema / Viktorija Žnidaršič. - Ljubljana : Honex, 2002. - 559 str. ; 21 cm.
Knjiga dr. Viktorije Žnidaršič, pravnice, doma iz Ponove vasi, je njena doktorska disertacija. ŽORŽ, Mirjan
The symmetry system / |[tcxt|, aH photographs, diagrams and tablet are byj Mirjan Žorž : [ali dravvings are by 'Fina Šnuderl after Mirjan Žorž|. - Grosuplje : M. Žorž, 2002. - 333 str. : ilustr. ; 26 cm.
Dr. Mirjan Žorž, ki že leta stanuje na Grosupljem, v knjigi studiozno prikazuje svoje posebne ljubezni: mineralogijo, kristalografijo in simetrijo kristalov.
4
Izdaje večjih založh v naših treh občinah
2&J22
Cistercijanska opatija Stična
Kowalska, Maria l7auslyna, svetnica: Besede življenja, 111 str., Nadrah, Anton: Gospod, vate zaupani : vrtnice 2, 64 str. (V šoli najsvetejših Src ; 3), Nadrah, Anton: Vama se izročam : razlaga molitve za posvetitev in izročitev posameznikov Jezusovemu in Marijinemu srcu, 72 str. (V šoli najsvetejših Src ; 4).
Grafit trade (tudi Grafis Trade), (Spodnje Blato - Grosuplje), (kraj pogosto ni naveden, nekaj izdaj v sozaložbi s [Ljubljana] : Caligra
Bcecle Rankovič, Ladislava: Življenje z Leko : spomini slovenske partizanke, 298 str. : ilustr., Spasič, Božidar: Podlasica je spregovorila : dosje obveščevalca, 265 str. : ilustr.
Serije
Revija 14. Love stories Peggy Gaddis, št. 36, 37, Revija 14. Serija Ekstaza : erotične zgodbe, št. 2, Revija 14. Serija Klinika dr. Bcrgcrja, št. 107, 108, 110, Revija 14, Serija Ljubezenske zgodbe, št. 138, 140, Revija 14. Ljubezenske zgodbe. Extra, št. 12, 13, NVeekend. Ljubezenski roman, št. 1-10.
Korekt plus, Zgornja Draga (pri Višnji Gori), samozaložba Lilijanc Štepic
Alije angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka?, 7. ponatis, 201 str., Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka?, 8. ponatis, 201 str., Ali je angleščina v 2„ letniku srednje šole res tako težka?, 6. ponatis, 198 str., Ali je angleščina v 3.. letniku srednje šole res tako težka?, 3. ponatis, 286 str.. Ali je angleščina v 4.. letniku srednje šole res tako težka?, 1. ponatis, 288 str., Angleščina po slovensko, za osnovno šolo v 5. in 6. razredu, 4. izdaja, 488 str., Angleščina po slovensko, za osnovno šolo v 7. in 8. razredu, 2. ponatis, 457 sir., Naučimo se angleških časov, 3. ponatis, 266 str., Vaje iz angleških časov za 3. in 4. letnik srednje šole, 124 str.
Mondena (Mondena Izziv)
Benhart, Františck: Spotoma, 2001 (izšlo 2002), 319 str., Črnigoj, Uroš: Potovanje na zahod, 102 str., (poezija),
Delati etično : kodeksi poklicne etike izpostavljenih poklicev in funkcij, (sozaložba Ljubljana : Združnjc seniorjev Slovenije - managerjev in strokovnjakov : Agencija za managcmcnl, 209 str., Frbežar, Ivo: Vaginalni manevri ali Vzgoja človeškega rodu ali Aritmija hipofize. 87 str., Gjurin, Gal: Mesto, [62] str. (Poezija),
Je meja jasna? : Nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter etika
izpostavljenih poklicev in funkcij, Otočec, od 29. do 30. januarja 2002, 132 str.,
Kovic, Jurij: Lokvanji, 95 str.,
Kozinc, Željko: Svetla praprot, 72 str.,
Kukovica, Tomaž: Virus resnice, 284 str. (Proza),
Mahovlich, Andrej: Pop inkubator, 47 str.,
Mencinger, Majda: Bosa, 87 str. (Proza),
Novak, Bogdan: Šola za pijanec, 98 str.,
Novakovič, Novica: Brezglavi jezdeci, 80 str. (lipika ; knj. 3),
Petan, Žarko: Ponavljanje preteklosti : (zgodba o RTV), 159 str.,
Pisk, Klemen: Mojster v spovednici, 80 str. (Epika ; knj. 2),
Potocco, Marccllo: Lila, 95 str.,
Prcgl Kobc, Tatjana: Lahko sc odmislim : venec nonetov. - 2. izd., 133 str., Tratar, Neža: Rime, 94 str. (Neža Tratar je psevdonim dr. Janje Žitnik), Vasic, Tamara: Male smrti, 47 str. (Tamara Vasic je psevdonim).
Partner Graf, Grosuplje
Artač, Hanzi: Dežela mojih sanj [Glasbeni tisk] : 44 pesmi za moški zbor, 153 str. Razvedrilo, Šmarje - Sap
Leksikon / [urednik Boštjan Rajer; ilustracije Marijan Pečar], 251 str. : ilustr.
Serijske publikacije 2003
OSNOVNA šola Brinje Grosuplje
Učencem in staršem na pot: v novo šolsko leto 2003/2004 / [besedila Irena Kogovšek]. -Grosuplje : [Osnovna šola Brinje], 2003. - 62 str. : ilustr. (+ 18 str. šolski koledar in beležka); 21 cm.
Knjižica ob začetku šolskega leta predstavlja šolo s podružnicami, učitelje in predmetnik, dejavnosti in hišni red ter daje napotke za učenje in .sobivanje v šoli.
OSNOVNA šola Louisa Adamiča Grosuplje
Šolsko leto 2003/2004 / |bcscdila Božidar Gabrijel ... [et al.]. - Grosuplje : [Osnovna šola Louisa Adamiča], [2003]. - 35 str. : ilustr.; 21 cm.
Knjižica ob začetku šolskega leta predstavlja šolo s podružnicami, predmetnik in učitelje, dejavnosti, hišni red in koledar športnih prireditev ter daje napotke za sobivanje v šoli.
OSNOVNA šola Stična
Osnovna šola Stična : 2003/2004 / [besedila Marinka .Piškur; uredili Marinka Piškur ... [et al.]; ilustrirala Anka Koželj]. - Stična : Osnovna šola, [2003], - 67 str. : ilustr. |+ 4 str. urnik| ; 21 cm. Knjižica ob začetku šolskega leta predstavlja šolo s podružnicami, učitelje in predmetnik, koledar dejavnosti pa hišni red in daje napotke za sobivanje v šoli. Navedeni so izstopajoči osmošolci preteklega leta.
SLOVENIKA : katalog poštnih znamk in celin in žigov 2004 / [avtorja besedila Jože Velikanjc in Martin Velikanjc]. - [Ivančna Gorica] : [Jože Velikanjc, 2002]. - 128 str. : ilustr. ; 2.3 cm. 1500 izvodov. Ovojni naslov.
Osma izdaja kataloga zajema izdane znamke od 1991 do 2002, tudi dopisnice ter seznam slovcnikc od verigarjev dalje, dodan je seznam priložnostnih poštnih žigov za leti 2002 in 2003.
TABOR slovenskih pevskih zborov (34 ; 200.3 ; Šentvid pri Stični)
Pojo naj ljudje : štiriintrideseti tabor slovenskih pevskih zborov / [uredil Ilija Bregar]. - Šentvid pri Stični : [Tabor slovenskih pevskih zborov], 2003. - 47 str. : ilustr. + 111 str. oglasni del] ; 23 cm. Knjižica zajema govore, celoten program, ki je bil posvečen koroški pesmi, in seznam nastopajočih zborov. Izšlo ob taboru 22. junija 200.3.
Knjige
am
ANDREVVS, Ted
Kako zdravimo z barvami /Tcd Andrcvvs; [prevedel Andrej Kikelj]. - Ljubljana : Ara, 2003. -166 str. : ilustr.; 20 cm. Prevod dela: IIow to heal vvilh color. - 1.000 izv. - O avtorju: str. 8. Prevajalec Andrej Kikelj je po rodu z Grosupljega.
AŠIČ, Simon
Domača lekarna p. Simona Ašiča. [Del I], Recepti. - Ponatis popravljene izd. iz leta 2000. -Celje : Mohorjeva družba, 2003. - 405 str. : ilustr. ; 18 cm.
Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5. - Navodila za branje / Jože Kukman, Nada Jeromen: str. 6-7. AŠIČ, Simon
Domača lekarna p. Simona Ašiča. (Del 2], Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč / [barvne ilustracije iz različnih virov]. - Ponatis popravljene izd. iz leta 2000. - Celje : Mohorjeva družba, 2003. - 174 str.: barvne ilustr.; 18 cm. Navodila za branje / Nada Jeromen: str. 6-8.
BERNARDUS Claraevallensis, svetnik
I Ivalnice Devici Mariji : ob 850-letnici svelnikove smrti / sv. Bernard iz Clairvauxa ; [prevod Breda Čop ; izbor besedila Anton Nadrah]. - Stična : Cistercijanska opatija, 2003. - 52 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; 8). Knjižici na pot / Anton Nadrah: str. 3-4.
Bošlanj - glej: Grajski vrl Boštanj
Bricelj, Suzana - glej: Rabelais, Francpis
Cencclj, Vlado - glej Vlado Ccncclj
ČEFERIN, Petra
Construeting a legend : thc inlcrnational exhibitions of Finnish achitecturc 1957-1967 / Petra Čeferin. - Helsinki : SKS, 2003. - 199 str. : ilustr. ; 23 cm.
Arhitektka dr. Petra Čeferin, doma z Grosupljega, je v svoji disertaciji, ki jo je pripravljala na finskem, podrobno proučila zgodovinski fenomen finske arhitekture, ki je v svetu posebej prepoznavna. Disertacija je bila zagovarjana v Ljubljani, izšla pa je na Finskem. Predstavitev knjige je bila 10. 11. 2003 v Ljubljani.
DA bo iz te moke tudi kaj kruha : kako postaneš velik mojster? - Grosuplje : Pekarna Grosuplje, [2003].-[12] str. : ilustr. ; 21 cm.
Predstavitev Pekarne in pekov za poklicno opredeljevanje v osnovni šoli.
Dobrepolje - glej: Dobrodošli v Knjižnici Dobrepolje Kulturno društvo Godba
DOBRODOŠLI v Knjižnici Dobrepolje, enoti Knjižnice Grosuplje. - Grosuplje : Knjižnica Grosuplje, 2003. - [8] str.: ilustr.; 21 cm. 1500 izvodov.
V knjižici je predstavljena na novo odprta enota knjižnice in njena vizija. Izšla je 6. 12. 2003.
DRUŠTVO tabornikov rod I ,ouis Adamič (Grosuplje)
[Trideset] 30 let — : jubilejna knjižica taborniškega rodu Louis Adamič ob 30. obletnici obstoja
/ pripravila in uredila Jasna Baje - Jessic ; avtorji Branko Škrjancc et al.]. - [Grosuplje] : Društvo tabornikov RLA, 2003. - 77 str. : ilustr. ; 21 cm.
V zborniku so objavljeni zapisi in dogodki iz zgodovine društva, spomini in opravljene akcije, zgodbe in pesmi, ki jih prepevajo taborniki, ter pestro dokumentarno gradivo. Knjiga je izšla v aprilu 2003.
Frelih Polajnar, Nataša - glej Slovenski verski muzej (Stična)
Glavan, Mihael - glej: Kocbek, Edvard
Narodna in univerzitetna knjižnica
Glavan, Polona - glej: NARODNA in univerzitetna knjižnica (Ljubljana)
GLUVIĆ, Goran
Na cesti : (kjer gume ne poljubljajo asfalta) / Goran Gluvič. - Grosuplje : Mondena Izziv, 2003. - 158 str. ; 20 cm.
Na zadnji strani platnic predstavitev avtorja in njegova fotografija. Kriminalka Gorana Gluvića (1957), ki živi na Grosupljem.
GRAJSKI vrt Boštanj / [tekst in fotografije Mitja .Škrjancc]. - Veliko Mlačcvo : Samopomoč Zagradcc, 2003. - [6] str.: ilustr ; 30 x 10 cm. (Izšlo v januarju 2003).
GRAJSKI vrt Boštanj : Center za kulturo, izobraževanje, šport in razvedrilo / |leksl Marta Bcncdik et al. ; fotografije arhiv Galerije Grad Boštanj]. - Veliko Mlačcvo : Grajski vrt Boštanj, Center za kulturo, izobraževanje, šport in razvedrilo; Samopomoč Zagradcc, 2003. - [16] str. : ilustr; 30 x 10 cm. (Izšlo v januarju 2003). Predstavitev dela in program za leto 2003.
Grosuplje - glej: Da bo iz te moke tudi kaj kruha
Društvo tabornikov rod Louis Adamič
Lokalna akcija v akciji
08marji [Osmarji]
Postati gasilec
Spoznajte novo kakovost
VVZ Kekec Grosuplje
Ivančna Gorica - glej: Knjižnica v Ivančni Gorici
JAKLIČ, Fran
Naša dekleta in druge povesti / Fran Jaklič ; [slovarček narečnih besed pripravila Nataša Smerdelj; spremno besedo o Jakliču in knjigi napisala Ema Sevšek]. - Celje : Mohorjeva družba, 2003.- 247 str.; 24 cm.
Slovarček narečnih in starinskih besed / [Nataša Smerdclj|: str 239-242. - Fran Jaklič - Podgoričan / Ema Sevšek: str. 243-246.
V knjigi je zbranih osem predvsem kmečkih povesti, ki jih je Fran Jaklič - Podgoričan (1868-1937), rojen v Podgorici v Dobrcpolju, objavljal od 1893 do 1928 v različnih revijah.
Na platnicah je slika Toneta Kralja Kmečka ohcet. Knjiga je izšla 6. decembra 2003.
JURČIČKVA pot iz Višnje Gore do Muljave, z. Muljave do Krke / |tckst izbrali in uredili Tatjana Lamprct, Avgust Likovnik, Pavel Groznik]. - Ivančna Gorica : Občina, [2003], -1 zloženka ([6] str.): ilustr.,; 21 x 10 cm.
Zloženka je izšla ob Jurčičevem pohodu v marcu 200.3.
KASTELIC, Jože
Ode / Jože Kastclic ; [spremna beseda Kajetan Kovic]. - Jubilejna izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. -119 str. ; 21 em. - (Jubilejna zbirka). Zanosno spočeta in srečno rojena knjiga / Kajetan Kovic: 117-119. Prof. dr. Jože Kaslelic (1913-2003) je dočakal izid svoje tretje pesniške zbirke, zbirko od, v slovenščini redko zapisane verzne oblike. Kasteličcve pesmi, katerih metaforika združuje slovenski in antični svet, so hvalnice življenju, umu in srcu in oznanjajo svetlo perspektivo v labirintu noči. Zbirko sestavljajo razdelki: Slovenske ode, Helenska oda in Oda zvezdam.
KERNEL, Davor
Poslikavc Toneta Kralja : Kras - Brkini / Davor Kcrncl ; [uredil Aleksander Peršolja; fotografije Matej Mljač]. - Sežana : Kulturno društvo Vilenica, Javni sklad R Slovenije za kulturne dejavnosti, 01, 2003.'- [ 13] str. : ilustr. ; 21 cm. 1000 izv. - Uvodna beseda / Vladimir Mljač, Aleksander Peršolja: str. [2],
Ob krajevnem vodniku so predstavljene poslikavc Toneta Kralja v cerkvah: Gorjansko, Avber, Tomaj, Lokev, Slivje in Prem, posebej pa šc njegovo celotno delo. Tekst dopolnjujejo fotografije fresk.
Kikelj, Andrej - glej: Andrevvs. Ted Ranald, Josef
KNJIŽNICA v Ivančni Gorici : (ob 5. obletnici) / [uredniški odbor Ksenija Medved ct al.]. -Grosuplje : Knjižnica Grosuplje, 2003. - [8] str. : ilustr. ; 21 cm. - 500 izvodov. V knjižici je predstavljena enota knjižnice in njena vizija, dodani so vtisi obiskovalcev.
KOCBEK, Edvard
Dnevnik 1952/Edvard Kocbek ; [izvirni rokopis za tisk pripravil Mihael Glavan]. - Ljubljana : Cankarjeva založa, 2003. - 380 str.; 21 cm. Spremna beseda: Dnevnik 1952/ Mihael Glavan: str. 5-17.
Osma knjiga Kocbekovih spominov, dnevnik iz leta 1952 govori o času gonje proti avtorju ob izidu njegove zbirke novel Strah in pogum in prinaša razmisleke o ljudeh, času in literaturi. O Kocbekovemu besedilu jc izdajatelj in urednik Mihael Glavan napisal obsežno uvodno študijo in ga opremil z opombami.
KOŠČAK, Lučka
Lučka Koščak. - [Ljubjana : s. n.j, 2003. - [47] str. : fotogr. ; 20 cm. Besedilo v slovenskem in angleškem jeziku.
Predstavljena je kiparka Lučka Koščak (1957), doma s Plcšivicc pri Žalni, s svojimi kipi in razstavami.
KOŠMRLJ, Tatjana
Oblikovanje dokumentov : za predmet praktični pouk - učno podjetje v 3, letniku v programu Ekonomski tehnik in v I. letniku v programu Ekonomski tehnik - PTI / Tatjana Košmrlj, Marija Popovič. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 200.3. - 91 str. : ilustr. ; 30 cm. Soavtorica Tatjana Košmrlj živi na Grosupljem,
KOŽELJ Horvat, Sabina
Siv las / Sabina Koželj 1 lorval ; ilustrirala Anka Koželj. - Celje : Mohorjeva družba, 2003. - 23 cm : ilustr.; 24 cm.
Kralj, Tone: glej Kcrncl, Davor
KRIŽEV pol / [uredil Anton NadrahJ. - 2. izd. - Stična : Cistcrcijanska opatija, 2003. - 72 sir. : ilustr. ; 16 cm.
KUHAR, Boris
Štajerska kuhinja / Boris Kuhar; [fotografije Boris Kuhar, Cveto Sonc, arhiv revije Pet zvezdic). - Ljubljana : Kmečki glas, 2003. - 154 str. : ilustr. ; 24 cm.
Dr. Boris Kuhar (1929), etnolog, v svoji enajsti knjigi predstavlja kulinariko Štajerske z bogato in raznoliko domačo kuhinjo pa tudi z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter etnološko dediščino.: zanimivi zapisi 0 kolinah, trgatvi, ohcetih, šemskem izročilu in o bogati kulinarični dediščini žičkih kartuzijanov, predvsem pa predstavlja 12 štajerskih kulinaričnih področij in prinaša več kot 170 receptov, vse pa popestrijo tudi mojstske fotografije. Štajerska kuhinja je avtorju še posebej domača, saj je rojen v Ločah pri Poljčanah. Zdaj živi na Grosupljem.
KULTURNO društvo Godba (Dobrepolje)
[Sedemdeset) 70 let godbeništva v Dobrepolju: 1933-2003 / [zbrala, uredila in zapisala Igor Ahačevčič in Jože Samec ; fotografije arhiv KD Godba Dobrepolje, člani godbe in njihovi sorodniki). - Videm - Dobrepolje : Kulturno društvo Godba Dobrepolje, 2003. - 61 str. : ilustr.; 23 cm.
Izšlo 20. junija 2003 v 1000 izvodih.
Urednika sta delovanje društva vpela v skupno življenje doline vse od leta 1894, to je od nastanka Bralnega društva, do najnovejšega časa. Zbornik objavlja veliko fotografij in dokumentov, dodani so seznami članov, društvenih predsednikov in kapclnikov, na zavihku pa je predstavljena tudi občina. Izšel je tudi CD.
LOKALNA akcija v akciji! : zbornik aktivnosti in gradiv Lokalne akcijske skupine za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje za leto. - 2(K)3, 1-. - Grosuplje : Lokalna akcijska skupina za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje, 2003-. - 22 cm. Nasl. s prelim. str. - Občasno
1. Lokalna akcijska skupina za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog, 2003, 54 str.; 21 cm. Tematska številka LAS Grosuplje.
MEDVED, Ksenija
Veselo miklavževanje / Ksenija Medved ; ilustrirala Paola Bertolini Grudina. - Celje : Mohorjeva družba, 2003. - 24 str.: ilustr.; 24 cm.
Ksenija Medved, bibliotekarka in vodja izpostave knjižnice v Ivančni Gorici, v prozi in dramski obliki predstavi miklavževanje.
MIŠE, Andrcjka
Utrip srca / Andrcjka Miše [; naslovnico narisala Sandi Zalar). - Ambrus : [samozal.], 2003. - 81 str.; 21 cm.
Spremna beseda Sandi Zalarjevc na zavihkih platnic.
Pesmi mlade pesnice so nastajale v času obiskovanja srednje šole.
Nadrah, Anton - glej: Bcrnardus Claraevallcnsis, svetnik Križev pot
NADRAH, Anton
Leto rožnega venca : šmarnice za leto 2003 / Anton Nadrah. - Ljubljana : Družina, 2003. - 108 str.; 20 cm.
Spremna beseda / Franc Rode: str. 5.
_Zbornik občin Grosuplje, lvančna Gorica. Dohrcpolje XXIII, 2111)4_ 173
NADRAH, Anton
Popolna posvetitev Bogu : ob 60-letnici mučeniške smrti patra Placida Grebcnca / Anton Nadrah ; |fotografije samostanski arhiv in sorodniki]. - Stična : Cislcrcijanska opatija, 2003. - 224 str.: ilustr.; 19 cm. - (Bernardov* knjižnica ; 22).
NADRAH, Anton
Zareče ognjišče ljubezni : litanije Srca Jezusovega : vrtnice za leto 2003 / Anton Nadrah. -Stična : Cislcrcijanska opatija, 2003. - 72 str.; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; 7).
NARODNA in univerzitetna knjižnica (Ljubljana)
Trcasures of the National and Universitv Librarv Ljubljana / |lexls by Mihael Glavan ... |el al.] ; edited by Mihael Glavan ; English translation Polona Glavan ; photographs by Milan Slupar, Zvone Pclko, Branko Cvetkovič]. Ljubljana : National and University Library, 2003. - 100 str. : ilustr. ; 31 cm.
NARODNA in univerzitetna knjižnica (Ljubljana)
Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani / [avtorji besedil Mihael Glavan ... [ct al.] ; urednik Mihael Glavan ; fotografije Milan Šlupar, Zvone Pelko, Branko Cvetkovič ]. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2003. - 100 str. : ilustr., faks. ; 31 cm. 500 izv. Urednik Mihael Glavan, je napisal uvod, poglavja: Srednjeveška civilizacija in kultura na Slovenskem. Slovensko slovstvo v rokopisih in knjigah, Starejši slovenski znanstveniki svetovnega slovesa, sestavil seznam literature in izbral večino slikovnega gradiva. Knjiga v obeh jezikih je izšla za knjižni sejem konec novembra 2003.
NAŠA kraška naravna dediščina - priložnost za turizem / |Stane Pctcrlin ... [ct al.]]. - Grosuplje : Zupanova jama - turistično in okoljsko društvo, [2003], - 1 zloženka [6] str. : ilustr. ; 21 x 10 cm. Izšlo ob tretji medobčinski turistični prireditvi 29. novembra 2003 na Grosupljem. Razmišljanju o nujnem turističnem povezovanju med občinami so dodani odlomki iz del Valvasorja, Zoisa in Pavla Kunavcrja ter upodobitev Podpeške jame, Dorfmeistrovc slike proteusa z Vira pri Stični ter brezna pri Prcdolah.
08MAR.JI [Osmarji] : 2002/2003 / [besedilo Božidar Gabrijel ... [et al.]]. - Grosuplje : Osnovna šola Louisa Adamiča, [2003]. - [30] str. : ilustr.; 21 x 30 cm. Ovojni naslov. 150 izvodov. (Izšlo 13. junija 2003).
Učenci S. razredov so predstavljeni na skupinskih slikah in posamezno po razredih, vsak z mislijo na skupna leta. Sestavili so tudi dve prigodni pesmi.
OSNOVNA šola Stična (lvančna Gorica)
Osnovna šola Stična : september 2003 : — ob odprtju nove šole / [uredniški odbor Marinka Piškur, Zlata Kastclic, Daša Rcbec ; fotografije Gregor Arko ... ct al.]. - lvančna Gorica : Osnovna šola Stična, 2003. - 38 str. : ilustr.; 28 cm.
Zbornik zajema zgodovino Stične in šole v Stični, razvoj domačega šolstva, spomine na šolo ter predslavi novo šolo, pogosto so dodane fotografije.
PKRME, Damjan
Ne odhajaj stran jezna / Damjan Permc. - Vrhnika : Smar-tcam org.. 2(K)3. - 184 str ; 22 cm. - (Zbirka V objemu ljubezni. Zbir Razodetja usode). Knjiga je izšla januarja 2003.
Roman je prvenec Damjana Permeta (1977), ki živi na Grosupljem. PERME, Damjan
Zadnja pesem ptic trnovk / Damjan Permc. - Vrhnika : Smar-leam org., 2003. - 179 str.; 22 cm.
Ljubezenska zgodba jc izšla maja 2003. PETAUER, Branko
Slavljen, gospod Bog : premišljevanja ob svetopisemskih besedilih / Branko Petauer; [spremno besedo napisal Anton Nadrah]. - Stična : Cistercijanska opatija, 2003. - 297 str. ; 19 cm. -(Bcrnardova knjižnica, 21). Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5-6.
Branko Petauer je pater v samostanu v Stični. V knjigi je zbral svoja priložnostna govorna razmišljanja, iztočnice pa so bila svetopisemska besedila.
PETERLIN, Stane
Radensko polje : izjemna krajina Slovenije : kraško polje z vsemi značilnimi pojavi / [Stane Petcrlin ; fotografije Stane Pcterlin, M. Škrjanec, R. Vcrovnik]. - Veliko Mlačevo : Turistično društvo Boštanj in Grajski vrt Boštanj - Center za turizem, kulturo, izobraževanje in šport, [2003j.
- 1 zloženka ([6] str.): ilustr. ; 21 x 10 cm.
Besedilo je bilo prvič objavljeno novembra 2002 v Proleusu. Stane Petcrlin, biolog, živi na Grosupljem.
PODRŽAJ, Rudi
Begave melodije dnevov/ Rudi Podržaj. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. - 421 str. ; 21 cm.
- (Zbirka Prvenci).
Prvenec Rudija Podržaja (1967), doma iz Ponove vasi pri Grosupljem, jc napeta sodobna zgodba o mladih in njihovem iskanju lastne podobe.
Polajnar Frelih, Nataša - glej Slovenski verski muzej (Stična)
POSTATI gasilec : izziv ali ... - [Grosuplje] : Prostovoljno gasilsko društvo, [2003]. - [12] str. : ilustr. ; 15 X 14 cm.
Predstavitvena zloženka, namenjena predvsem osnovnošolcem.
PRIROČNIK za posvetitev : posvetitev in izročitev posameznikov, družin in župnij Jezusovemu in Marijinemu Srcu / [zbral in priredil Anton Nadrah|. - Stična : Cistercijanska opalija, 2003. - 72 str.; 17 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; 6).
Na vrhu nasl. str.: Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. - Znatno skrajšana, predelana in dopolnjena izdaja knjižice Nihče nima večje ljubezni.
RABELAIS, Francois
Gargantua in Pantagrucl / Francois Rabelais ; prevedel, [opombe in spremno besedo napisal] Branko Madžarcvič ; [ilustracije Suzana Bricelj]. - Nova, pregledana izdaja. - Ljubljana : Modrijan, 2003. - 975 str. : ilustr.
Ob 450-letnici rojstva Franc/iisa Rabelaisa je izšla nova, pregledana izdaja dela velikana francoskega humanizma in renesanse. Suzan Bricelj iz. Šmarja - Sapa je prispevala 5 dvostranskih ilustracij ter ilustracijo na ovitku knjige.
Radensko polje - glej: Pcterlin, Stane
RANALD, Josef
Kako beremo usodo z dlani / Josef Ranald ; |prevedcl Andrej Kikelj]. - Ljubljana : Ara, 2003.
- 143 str. : ilustr. ; 20 cm.
Prevod dela: Les mains parlent. - 1.000 izv.
SADOVI posvetitve / zbral in uredil Anion Nadrah. - Stična : Cistercijanska opalija, 2003. - 72
_ _Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, »ohri-poljc XXIII. 21)1)4_175
str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; 5).
Objavljeno je 42 življenjskih pričevanj posameznikov, družin in skupin, posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu.
SENDLER, Elena
Iskanje resnice : s pomočjo mojstrov modrosti / Elcna Sendler. - [Grosuplje] : samozal. E. Sendlcr, 2003. - 108 str. ; 20 cm.
Knjiga o ezoleriki, samospoznavanju in pozitivnem mišljenju je izšla v februarja 2003. Avtorica živi na Grosupljem.
SEVER, Leopold
Iskal sem prednamce : dokazi in razmišljanje o starožitnosli Slovencev na dolenjskem zahodu / Leopold Sever. - Turjak : samozal. L. Sever, 2003. - 168 str. : ilustr. ; 30 cm. Vzporedni naslov v venetski pisavi.
Knjiga je izšla v maju 2003 v nakladi 100 izvodov.
Lcpold Sever, doma iz Malih Lipi jen, učitelj v pokoju, išče sledi avtohtonosti Slovencev zlasti na ozemlju med Magdalcnsko goro, Sloko goro in Virom pri Stični, posebej pa v Skoejanu in jih povezuje z venelsko teorijo.
SLOVENŠČINA za vsakdan in vsak dan 7 : delovni zvezek za slovenski jezik v sedmem razredu devetletne osnovne šole / Nevcnka Drusanv ... [et al.] : (ilustracije Suzana Bricelj ; fotografije Janez Puk.šič, Boštjan Kovač]. - 1. izdaja. - Ljubljana : Rokus, 2003. - 200 str. : ilustr. ; 30 cm. Ilustratorica Suzana Bricelj živi v Šmarju - Sapu.
SLOVENSKI verski muzej (Stična)
Zgodovina krščanstva na Slovenskem : vodnik po stalni razstavi / |bcsedilo za vodnik napisala Nataša Polajnar 1'relih ; angleški prevod Ljubica Klančar, Paul Morris Townend ; fotografije Ana Zavadlav ... cl al.]. - Slična : Slovenski verski muzej, 2003. - 209 str.: ilustr.; 30 cm. Po razstavi, ki je bila odprta v letu 2002, so konec leta 2003 izdali izčrpen vodnik. Avtorica mag. Nataša Polajnar Prelili, zaposlena v Slovenskem verskem muzeju, opisuje razvoj krščanstva na Slovenskem od antičnih začetkov do jubilejnega leta 2000; posebej je predstavljena ljudska pobožnost. Angleški povzetek na 22 straneh prerašča v uporaben vodnik za tujce. Sledi seznam literature, gradivo o nastajanju razstave, predstavljeni so sodelujoči pri razstavi ter podatki o delu Slovenskega verskega muzeja. Katalog dopolnjuje bogato slikovno gradivo. Predstavitev vodnika je bila v samostanu v Stični 22. 1. 2004.
SPOZNAJTE novo kakovost = Try oul thc new quality = Versuchen sie dic ncue Oualitat = Seoprite la nuova qualita. - Grosuplje : Motel. [2003]. - [8] str.: ilustr.; 18 x 18 cm. Maja 2003 izdal Motel Grosuplje, ki je konec leta spremenil ime v I lotel Grosuplje. Predstavitev motela ter opis kraja in okolice.
Stična-glej: Osnovna šola Slična (Ivančna Gorica) Slovenski verski muzej (Stična)
STOPAH, Ivan
Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2: Dolenjska. Knjiga 4: Med Igom, Ribnico in Kočevjem / ■van Stopar. - Ljubljana : Viharnik, 2003. - 183 str. : ilustr. ; 24 cm.
V kastelološki knjigi, ki obravnava širše področje, so opisane in slikovno predstavljene tudi graščine, dvorci in gradovi grosupeljske in dobrepoljske občine: Bošlanj (Veliko Mlačcvo), Brinje (Grosuplje), Čušperk - grad in dvorce, Podpeč (Dohrcpoljc), Piaproče. Slivnica in Zavih (oboje Sp. Slivnica) ter Železnica.
Škrjancc, Breda: glej Zlokarnik, Mojca
Šmarjc-Sap - glej: Šmarski simpozij
Zbirka pritrkovalskih melodij
ŠMARSKI simpozij ob praznovanju 500-letnicc šolstva : povzetki referatov / [uredila Jožica Narat]. - Šmarje - Sap : Kulturno-raziskovalno društvo Turcnček, 2003. - 29 f. ; 30 cm. Simpozij je potekal od 16. do 18. oktobra 2003. Povzetki referatov so razvrščeni po abecedi avtorjev.
ŠTEPIC, Lilijana
Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka? : priročnik za angleški jezik za dijake 1. letnika srednje šole : razlaga slovničnih pravil in deloma besedišča v slovenskem jeziku : vaje z rešitvami za boljše razumevanje snovi 1. letnika štiriletnih šolskih programov / Lilijana Štepic. - 9. ponatis. - Zgornja Draga : Korckt plus, 2003. - 201 str. ; 25 cm.
Avtorica in založnica Lilijana Štepic živi v Zgornji Dragi pri Ivančni Gorici. Istega leta je izdala tudi učbenike za 2. in 4. letnik, Angleščino za osnovno šolo, Naučimo se angleških časov in Vaje iz angleških časov za osnovno šolo.
VIŠNJA Gora s Polževsko planoto / [loto Marjan Travnik). - Višnja Gora : Turistično društvo Višnja Gora in Turistično društvo Polževo, 2003. - I zloženka ()6| str.): ilustr.; 21 x 10 cm. 5000 izvodov. Izšlo v januarju 2003.
Opis krajev in nazoren zemljevid. Hkrati je izšla tudi razglednica.
VVZ Kekec Grosuplje [Vzgojno varstveni zavod Kekec Grosuplje)
50 [Petdeset] let VVZ Kekec Grosuplje : [zbornik VVZ Kekec Grosuplje ob 50-letnici / [uredniški odbor Cvetka Košir, Majda Fajdiga, Darja Zoreč; avtorji besedil Cvetka Košir et al.]. -Grosuplje : VVZ Kekec Grosuplje, 2003. - 41 str. : ilustr.; 21 x 21 cm. Ovojni naslov. 150 izvodov. Ob zgodovini obstajanja zavoda so predstavljene še vse enote, sožitje s knjižnico in šolo, dodan je seznam zaposlenih.
VLADO Cencelj : v odkrivanju sveta : slike in kipi / [Vlado Ccncelj ; uredila Katjuša Rojav in Vlado Ccncelj; spremna beseda Antonija Novak]. - Ljubljana : Loterija Slovenije, 2003. - [8] str. : ilustr. ; 21 x 21 cm.
V odkrivanju sveta / Antonija Novak: str. [2].
Slikar in kipar Vlado Ccncelj iz Šentvida pri Stični je član Kulturnega društva Ferdo Vesel iz Šentvida.
VRBINC, France
365 X slovensko : z. jezikovnimi kotički skozi leto / France Vrbinc ; (biografija France Pibernik ; izdajatelj i:lab). - Ljubljana : Družina, 2003. - .365 str. : avt. slika ; 12 x 19 cm.
VVECHTERSBACH, Rado
Informatika. Učbenik za L, 2. in 3. letnik srednjih šol / Rado VVcchtersbach in Matija Lokar.
- 1. izd., 6. natis. - Ljubljana : DZS, 2003. - 187 str. : ilustr. ; 25 cm.
VVECHTERSBACH, Rado
Sanjsko spletanje : urejanje spletnega sestavka s programom Drcamvveaver MX / Rado VVcchtersbach. - Grosuplje : Saji, 2003. - 184 str.: ilustr.; 24 cm.
ZAPOJMO Gospodu / [izbor in ureditev pesmi Anton Nadrah]. - 2., pregledana in razširjena izd.
- Stična : Cistercijanska opatija, 2003 - 124 str. ; 14 cm. - (Nauči nas moliti ; 11).
ZBIRKA pritrkovalskih melodij : darilo pritrkovalcev župnije Šmarje - Sap ob vseslovenskem srečanju prilrkovalccv in praznovanju 500-letnice šolstva v Šmarju / [zbral in uredil Jože Mcble ml.; avtorji Jože Mrvar, Jože Miklič, Monika Kaslelic. Andrej Vovk, Jože Mchle]. - Šmarje - Sap : [Župnija], 2003. - [39 t.] : ilustr. + |7()| f. : notno gradivo ; 31 cm.
Izšlo 7. 9. 20(13 ol) srečanju pritrkovalcev v 300 izvodih. V zborniku je predstavljena zgodovina krajev v župniji, dodani so zapisi o šmarskih zvonovih, zvonjenju in Ivanu Mcrcini, piscu knjige o pritrkovalslvu, sledi dvaintrideset (32) lokalno znanih pritrkovalskih melodij.
Zgornja Draga - glej: Štcpic, Lilijana
Zl.OKARNIK, Mojca
Kako ujeli materialnost, preden se razblini v nič : razstava v Galeriji Šivčcva hiša Radovljica, 23. 9. - 26. 10. 2003 / Mojca Zlokamik ; besedilo Breda Škrjancc ; fotografije Miran Kambič. -Radovljica : Muzeji radovljiške občine. 2003. - I zloženka (|b) str.) : ilustr. ; 21 x 21 cm. Mag. Breda Škrjancc je Grosupcljčanka.
ŽUPANOVA (Taborska) jama pri Grosupljem : biser dolenjskega kraškega svela. - Grosuplje : Zupanova jama turistično in okoljsko društvo Grosuplje, 2003. - 1 zloženka ([8] str.): ilustr. ; 21 x 10 cm.
Izšlo v maju 2003.
Prospekt z informacijami o dostopu dojame, opisom jame, slikovno gradivo, dodani so oglasi gostinskih lokalov, podatki o odprtosti jame in o društvu, ki z jamo upravlja.
izdaje večjih založb v naših treh občinah
am
Cistercijanska opatija Stična
Bernardus Claraevallcnsis, svetnik: Hvalnice Devici Mariji : 52 str. (V šoli najsvetejših Src ; 8), Križcv pol / [uredil Anton Nadrahj. - 2. izd., 72 str.,
Nadrah, Anton: Popolna posvetitev Bogu : ob 60-lctnici nuičeniške smrti patra Placida Grcbcnca, 224 str. - (Bcrnardova knjižnica ; 22),
Nadrah, Anton: Zareče ognjišče ljubezni : litanije Srca Jezusovega. 72 str.- (V šoli najsvetejših Src
i 7),
Petauer, Branko: Slavljen, gospod Bog, 297 sir. (Bcrnardova knjižnica, 21),
Priročnik za posvetitev : posvelitev in izročitev posameznikov, družin in župnij Jezusovemu in
Marijinemu Srcu, 72 str. (V šoli najsvetejših Src ; 6),
Sadovi posvetitve / zbral in uredil Anton Nadrah, 72 str. (V šoli najsvetejših Src ; 5), Zapojmo Gospodu /[izbor in ureditev pesmi Anton Nadrah], 124 str. (Nauči nas molili ; 11).
Crafis Trade
Kline Suzič. Marjeta: Vodnik po psiholandiji : (delovni zvezek za psihologijo za gimnazijski program), 60 str.: ilustr.,
Kline Suzič, Marjeta: Vodnik po psiholandiji : (delovni zvezek za psihologijo za srednje strokovne sole), 44 str. : ilustr.,
Kranjc, Marijan K: Zarote in atentati na Tila / Marijan F. Kianjc, 425 str. : ilustr. ; 22 cm., Krcnkcr, Marinka: I )odalnc vaje k učbeniku Thcmcn neu 1. 1 .ekcije I --5, 80 str., Krcnker, Marinka: I lodatne vaje k učbeniku Themen neu I. Lekcije <> do 10. 75 str. : ilustr.
Serije
VVcckcnd. Dr. roman, št. 1-10, VVcckcnd. Dr. roman. Plus. (Dr. roman plus), št. 1, 2, VVcckcnd. Ekstra! Ljubezenski roman, št. 1-9, VVcckcnd. Ljubezenski roman, št. 11-23.
Korekt plus, Zgornja Draga (pri Višnji Gori), samozaložba Lilijane Štcpic
Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka?, 9. ponatis, 201 str.,
Ali je angleščina v 2. letniku srednje šole res tako težka?, 7. ponatis, 198 str.,
Ali je angleščina v 4.. letniku srednje šole res tako težka?, 2. ponatis, 288 str.,
Angleščina za osnovno šolo, 101 str.,
Naučimo se angleških časov, 4. ponatis, 266 str.,
Vaje iz angleških časov za osnovno šolo, 385 str.
Mondena (Mondena Izziv)
Aucrspergcr, Alenka: Popotni kronogrami, 178 str. (Proza, popotna razmišljanja), Dražumerič, Samo: Lovci na oblake : (roman), 159 str. - (Jurčičeva zbirka ; VI1/2), Fritz-Kunc, Marinka: Janov krik, - 4. izd., 3. ponatis, 187 str., Gluvič, Goran: Na cesti : (kjer gume ne poljubljajo asfalta), 158 str., Kaltnekar, Zdravko: Poželenje, 176 str.,
Kaltnckar, Zdravko: Z(a)vitc resnice, 95 str. (Zbirka Dionvsos. Najboljši aforizmi ; 5), Kiauta, Mariannc: I let binnenste van cen woord = Notranjost besede - The interior ol a word, Grosuplje : Mondena ; Bilthovcn : Ursus, 2003, 111 str. : ilustr. (Nizozem. besedilo ter slov. in angl. prevod),
Maurer, Neža: Zbrana dela, zv. 2: Otroška in mladinska poezija in proza 1967 1992, 184 str., Mestnik, Ivanka: Grenki kruh, 431 str.,
Prcgl Kobe, Tatjana: Likovne impresije : |eseji], zv. 2: 287 str. - (Zbirka Esprit slovčne ; 11), Prenz, Juan Octavio: Prostodušne malenkosti = Libertades minimas, (Zbirka Lirika ; 13), Šturm, Milica: Devet kož, 237 str. (Proza), Vukanič, Iva: Pod cvetočimi kostanji, 133 str. (Poezija),
Partner graf, Grosuplje
Fritz-Kunc, Marinka: Modri pulover : roman, 130 str. : ilustr. Razvedrilo, Šmarje - Sap
Slovenska narava 2004 [Slikovno gradivo) / oblikovanje Bcneideja. - |2003], I koledar (13 lislov) : barve ; 30 x 33 cm.
Suho cvetje [Slikovno gradivo] : 2004 / oblikovanje Bcneideja. - [2003], I koledar (1.3 listov) : barve ; 52 x 22 cm. Koledar s fotografijami suhega cvetja.
Domoznansko zanimive diplomske naloge in magistrska naloga Praviloma so hranjene na oddelku fakultete, kjer so bile zagovarjane. 2002-2003
AHLIN, Tanja
Analiza poslovanja Pekarne Grosuplje, d.d., v letih 2000 in 2001 : diplomsko delo visoke
___/.liornik (lhčin (irnsiiplje, Iviinčim Gorica, Dobrepoljc XXIII, 2(104 179
poslovne šole /Iknja Afalin. - Ljubljana : |T. Ahlin], 2(103. - 42 sir. : iluslr. ; 30 cm. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
BAMBIĆ, Katarina
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih ■ Rezultati zadovoljstva zaposlenih Pekarne Grosuplje, d.d., kol proizvodne družbe Skupine Mercalor: diplomsko delo visokošolskega Strokovnega študija / Katarina Bambič ; mentor Marjan Sedej. - Kranj : |K. Bambičj, 2003. - 77 I. : graf. prikazi i 30 cm.
Univerza Maribor, Fakulteta za organizacijske vede. BANOVEC, Franck
Značilnosti vodenja gradbenih projektov : primer Gradbeno podjetje Grosuplje : magistrsko delo / Franck B anovec. - Ljubljana : |F. Banovce], 2002. - 97 str. : graf. prikazi, tabele ; 3(1 cm. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
BERG, S teta
Odnos do kajenja zaposlenih v Domu starejših občanov Grosuplje = The attilude lovvards smoking among the emplovces in the old people' s home Grosuplje. ■ Ljubljana : |S. Berg]. 2003. - 52 f.: ilustr.; 30 cm.
Dipl. delo, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo. Oddelek za zdravstveno nego. BOLJKA, Silva
Ekskurzija na Radensko polje : diplomsko delo. - Ljubljana : [S. Boljka], 2003. - 87 str. : ilustr.: 30 cm. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Oddelek za razredni pouk
Jakopin, Medeja
Begi iz. Vzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora : diplomska naloga visokošolskega Programa / Medeja Jakopin ; mentor: Srečo Dragoš. - Ljubljana . V S D, 2002. - 99 f. ; 30 cm.
jašar, Denis
Grosuplje : kulturne, zgodovinske in turistične informacije / [tekst in foto] Denis Jašar. -[Grosuplje : samozaložba, 2002]. - 22 str.: ilustr. ; 30 cm. Naloga na Visoki šoli za turizem.
KASTELIC, Matjaž, 1977-
Uspešnosl investiranja v izgradnjo industrijsko-trgovskega centra v Grosupljem (projekt Milcs center) : diplomska naloga / Matjaž. Kastclic. - Ljubljana : |M. Kastclic|, 2003. ■ 90 I., pril. : iluslr.
;30cm,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Oddelek za gradbeništvo.
KASTELIC, Petra, 1979-
Knjižnica v lvančni (lorici v luči nove zakonodaje in standardov : diplomsko delo / Petra Kastclic. - Ljubljana : |P. Kastclic], 2003. - 53 I.. |2| f. pril. : ilustr. ; 30 cm. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.
KASTELIC, Tatjana
Ocena razpoložljive zaloge zemljišč za gradnjo v občini Grosuplje na dan 31. 3. 2003 : diplomska »aloga / Tatjana Kastclic. - I .jubljana : [T. Kaslclic]. 2003. - 108 f.. pril. : ilustr. : 30 cm. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za gradbeništvo.
KAVČIČ, Barbara
Začetki v Jurčičevih pripovednoproznih delih : diplomsko delo / Barbara Kavčič. - Ljubljana : [B. Kavčič), 2002. - 88 f. : iluslr. ; 30 cm.
Dipl. delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. KAVŠEK, Tomaž
Spoznavni zemljevid Ivančnc Gorice : diplomsko delo / Tomaž Kavšek ; mentor Marko Polič.
- Ljubljana : [T Kavšek), 2002. - 52 f„ [4] f. pril.: graf. prikazi; 30 cm.
Dipl. delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.
KIRM, Tanja
Idejna zasnova spletnih strani občine Grosuplje : diplomska naloga = Idea projecl of wcb page of Communitv Grosuplje / Tanja Kirm ; mentor Anton Gosar ; recenzent Janez Bogataj.
- Ljubljana : |Ekonomska fakulteta in Biotehniška fakulteta, študij hotelirstvo in turizem) : [T. Kirm), 2002. - IX, 70 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm.
(Ekonomska fakulteta in Biotehniška fakulteta, študij hotelirstvo in turizem, Diplomske naloge ; 35).
KOŠĆAK, Nina
Dediščina in razvoj turizma v vasi Cerovo : diplomska naloga = Cultural heritage as pari of tourism developmcnl in villagc Cerovo / Nina Koščak ; mentor Janez Bogataj ; recenzent Vito Hazler. - Ljubljana : [Ekonomska fakulteta in Biotehniška fakulteta, študij hotelirstvo in turizem) : [N. Koščak), 2002. - VII, 35f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm. -
(Ekonomska fakulteta in Biotehniška fakulteta, študij hotelirstvo in turizem. Diplomske naloge ; 34).
LAMPRET, .Jerneja
Javno naročilo male vrednosti : primer JKP Grosuplje d.o.o. : diplomsko delo / Jerneja Lampici.
- Ljubljana : [J. Lamprct], 2003. - 42 str., 11 str. pril. graf. prikazi, obrazci ; 30 cm. Dostopno tudi na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/lamnrel767.pd f. - Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
MAVER, Andrej, 1978-
Vrednotenje nepremičnin za potrebe obdavčenja nepremičnin na območju občine Dobrepolje, občine Ivančna Gorica in občine Grosuplje : diplomska naloga / Andrej Maver. - Ljubljana : [A. Maver), 2003. - 144 f., pril.: ilustr.; 30 cm.
Univerza v Ljubljani. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za gradbeništvo, Visokošolski strokovni študij gradbeništva, Smer operativno gradbeništvo.
KICLER, Katjuša
Ureditev in izvajanje lokalne gospodarske javne službe na področju varstva okolja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje : diplomsko delo visokošolskega programa / Katjuša Riglcr. - Ljubljana : |K. Riglcr), 2003. - 59 f.: ilustr.; 30 cm.
KOME, Damjani a
Višnja Gora v obdobju med obema vojnama : 1919-1941 : diplomsko delo / Damjanca Rome.
- Ljubljana : [Damjanca Rome). 2002. - 71 f. : ilustr. ; 30 cm.
Mentor Božo Repe. - Viri in literatura. - Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, 2002. 94(497.4).
ŠKODA, Mojca
Okoljevarstvcni vidiki urbanizacije Grosuplja : diplomsko delo / Mojca Škoda. - Račna : |M.
Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrcpoljc XXIII, 2004 181 Škoda]. 20(12. - 85 f., 4 zvd. : iluslr. ; 30 cm.
Mentor Dušan Plut. - Dipl. delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo.
ŠKRJANC, Barbara, 1969-
Govor Zagorke v Dobrepoljski dolini: zapis vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas :
diplomsko delo / Barbara Škrjanc. - Ljubljana : |B. Škrjanc], 2002. - 124 f. ; 30 cm + H avdiokaset. (Mentorica dr. Vera Smole).
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,' Hldclck za slovanske jezike in književnosti. Dosegljivo tudi v Knjižnici Grosuplje.
Neknjižno gradivo
(i las ha
2002
DUO Spev
Mamino pismo [Zvočni posnetek] / Duo Spev. - [Grosuplje] : [Samozal.] : Duo Spev, p 2002. - 1 CD (28 min.. II sek.) : Stereo; 12 cm.
(Sanici ansambla: Darinka Kovač, harmonika, vokal, in Jožica Kovač, vokal, sestri iz Šmarja -Sapa.
ENAINDVAJSET večnih
21 večnih [Zvočni posnetek| / Magazin ... [et al.]. - Šmarje - Sap : Mandarina, p 2002. - 1 CD : stereo, DDD ; 12 cm.
BUZETI, Korado
Lažnivca [Zvočni posnetek] : / Korado & Brcndi. - Šmarje - Sap : Mandarina, p 2002. - 1 CD (30 min., 40 sck.): stereo ; 12 cm.
BUZETI, Korado
Lažnivca [Zvočni posnetek] : / Korado & Brcndi. - Šmarje - Sap : Mandarina, p 2002. - 1 kaseta ; 12 cm.
VlJNJAK, Branko J.
Brendijeve najlepše pesmi za otroke [Zvočni posnetek]. - Šmarje - Sap : Mandarina. 2002. - 1 zvočna kaseta (cca 42 min.): stereo.
VUNJAK, Branko J
Brendijeve najlepše pesmi za otroke [Zvočni posnetek]. - Šmarje - Sap : Mandarina, 2002. - 1 CD (42 min., 22 sck.) : stereo ; 12 cm.
SLAPOVI
Pravljica življenja [Zvočni posnetek] / Slapovi. • Ljubljana : Menart, p 2002. - 1 zvočna kaseta (48 min., 2.3 sek.) : stereo ; 12 cm + Spremna beseda. Podatki z. ov.
SLAPOVI
Pravljica življenja | Videoposnelek ] / Slapovi. - I j ubijana : RTV Slovenija, p 2002 - I video kaseta (VIIS. PAL) (cca 60 min.): stereo : barve, zvok. 8 komentarji poznavalcev, glasbenikov in članov ansambla.
Neknjiino gradivo
Glasba
2003
ANSAMBEL Jasmin
Pozdravljam te, Slovenija |Zvočni posnetek] / Ansambel Jasmin. - Šmarje - Sap : Mandarina, p 2003 ([Ljubljana] : Racman AVS). - I CD (37 min., 41 sck.) : stereo ; 12 cm.
BUZET I, Korado
Nepozabne uspešnice [Zvočni posnetek] : [22 največjih uspešnic] / Korado & Brendi. - Šmarje
- Sap : Mandarina, p 2003 ([Ljubljana] : Racman AVS). - I CD (71 min., 26 sck.) : sterco ; 12 cm.
EVO ludila! [Zvočni posnetek]. Hitovi 6. - Šmarje - Sap : Mandarina, p 2003 (|Ljubljana] : Racman). - I CD (61 min., 19 sck.) : stereo ; 12 cm.
GODBA Dobrcpoljc
Glasbeni pozdravi iz. Dobrepolja [Zvočni posnetek] / Godba Dobrcpoljc. - [Videm - Dobrcpoljc] : KD Dobrcpoljc, p [2003]. - 1 CD (33 min., 34 sck.): stereo ; 12 cm.
KOŠIR, Matej
Vesolja dlan [Zvočni posnetek) / Matej Košir. - Izdalo [Šmarje - Sap] : Društvo za mlade "Utrip" ; Kresnice : Play Rccords, 20(K) [izšlo 2003], - I CD (32 min., 19 sck.): sterco ; 12 cm + spremno besedilo [10] str. (Besedila vseh 11 pesmi).
PETOVAR, Polona
Praviva si same bedarije [Zvočni posnetek] / Polona in Rok Petovar. - Šmarje - Sap : Mandarina, p 2003 ([Ljubljana]: Racman). - 1 CD (28 min., 54 sck.): sterco ; 12 cm.
SLAPOVI
Dol na Kreto |Zvočni posnetek] : največje uspešnice 2 / Slapovi. - [Ljubljana] : Menart Rccords. p 2003 ([Ljubljana] : Racman). - 2 CD (59 min., 24 sck.; 63 min., 11 sck.) : stereo ; 12 cm.
SLAPOVI
Slapovi [Zvočni posnetek] : predstavitvena zgibanka in CD-ROM / Slapovi. - [Šmarje - Sap] : Slapovi, 2003. 1 CD-ROM : stereo + predstavitvena zgibanka : [6] str.: ilustr.; 21 x 15 cm.
Ansambel Slapovi iz, Šmarja - Sapa obstaja od leta 1992. Na CD je predstavljenih 20 besedil, 9 videoposnetkov, 150 fotografij, časopisni članki in njihove uspešnice. Enota je bila izdana samo za promocijo.
Neknjiino gradivo
Film
2003
DESETI brat [ Videoposnetck) / po romanu Josipa Jurčiča iz, leta 1866 ; scenarij Vojko Duletič ; direktor fotografije Mile dc Gleria ; režija Vojko Duletič. - Ljubljana : Andromcda, 2003, p 1982.
- I videokaseta (VI IS, PAL)(cca 92 min): barve, zvok.
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Cioricii. Pobrcpoljc XXIII. 2(1114_183
bibliografija ČLANKOV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA ZA LETI 2002 in 2003
Marija Samec*
Bibliografija prinaša izbor člankov iz večine slovenskih časopisov in revij za leti 2002 in 2003. Urejena je po obsežnejših temalskih sklopih, ki se pokrivajo s številčnimi vrstilei po l IDK. [zbrani članki se nanašajo na dogajanja v treh v naslovu naštetih občinah. Znotraj leta in tematske skupine so članki urejeni kronološko in periodika abecedno. Ob vsebinskih sklopih pa je izpostavljen ključni (povednejši) naslov. Pogosto citirani časopisi in časniki so navajanj s kralicami. ostali pa s polnim imenom,
Občinska glasila: Naš kraj (Dobrcpolje), Grosupeljski odmevi (Grosuplje) in Klasje (lvančna Gorica) ter druga glasila, ki izhajajo na področju naštetih treh občin: Glasilo GPG, Skavt naj bo, Šmarc, Višnjan, Zrno, Prvi koraki (VVZ Kekee Grosuplje), šolska glasila ... so v celoti domoznansko gradivo, zato posameznih člankov iz njih ne citirani.
Nekateri časopisi, članki, obvestila, "domače strani"... se pojavljajo tudi na medmrežju - inter-netu. V svoji bibliografiji nisem zajela vseh, ker sc prehitro spreminjajo.
Uporabljene kratice:
D - Družina
De - Delavska enotnost
Dn - Dnevnik
Dl - Dolenjski list
Gv - Gospodarski vestnik
Kg - Kmečki glas
KL - Književni lisli v dnevniku Delo NDn - Nedeljski Dnevnik
Ni - Novi tednik Pn - Primorske novice Pd - Primorski dnevnik Ps - Primorska srečanja Pv - Prometni vestnik Sč - Slovenski čebelar Sn - Slovenske novice Sp - Slovenska panorama Šr - Šolski razgledi Vni - Vikend magazin
•'osebni znaki:
// - Začetek novega članka
* Grosuplje, Ljubljanska 15. prof. m višja bibliotekarka.
O .SPLOŠNO. KULTURA 2002
Za Rastočo knjigo. - Delo, št. 4 (24. L), str. 2. // Knjiga kot dokaz in pričevanje / Matej Košii. - Delo, št. 143 (24. 6.), str. II. (Grosupeljsko gradbeno podjetje podpira Rastočo knjigo, ki raste v Kostanjevici na Krki in katere idejni vodja je Stičan Mihael Glavan).
Samo Vadnov. Drugačen prodajalec knjig / Miriam Drev. - Delo, št. 75 (2. 4.), str. 7, foto, (Lastnik distribucijskega podjetja Buča živi na Zgornji Slivnici).
Premiera na ambruškem odru. - Dl, št. 24 (13. 6.), str. 5. (Pod režiserskim vodstvom Roberta Bradača so Ambrušani zaigrali komedijo Afera pouhn kulr).
Deseti brat pod zvezdami / M. Markclj. - Dl, št. 27 (4. 7.), str. 27, foto. (Gledališka predstava dramatiziranoga Jurčičevega romana na prostem - dvajsetletna tradicija Muljavcev).
2003
V Stični podelili Jurčičeva priznanja / B. R. - Delo, št. 33 (11. 2.), str. 28, foto. (11. podelitev Jurčičevih priznanj za delovanje v ljubiteljski kulturi v občinah Dobrepolje, Ivančna Gorica, Grosuplje).
Večer v znamenju pesmi / Slavko Mirtič. - Kg, št. 8 (19. 2.), str. 20, foto. (Ambrus). Mokronožan z darom za posluh / Ladislav Lesar. - NDn, št. 139 (25. 5.), str. 17, foto. (Stane Peček
govori o pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, o sebi in svojem delu na področju kulture). Stari novi urednik / Bojan Rajšck. - Delo, št. 128 (5. 6.), str. 7. (Jože Miklič bo šc naprej urednik
Grosupeljskih odmevov). Dan državnosti na Polževem / B. R. - Delo, št. 144 (24. 6.), str. 7. (Praznovanje ob dnevu državnosti
sta pripravili občini Grosuplje in Ivančna Gorica). Deseti brat, prispodoba davnine, se znova oživlja / Barbara Pance. - Sn, št.171 (26. 7), str. 15. foto.
// Jurčičevi junaki najlepše govorijo v pristni muljavščini / Bojan Rajšck. - Delo, št. 146 (27.
6.), str. 6, foto. // Dež ponagajal Desetemu bratu / M. Markclj. - Dl, št. 27 (3. 7.). str. 14, loto.
// 'Gorje tistim, ki nimajo kulture' / Mojca Zorko. - Dn, št. 188 (14. 7.), str. II.// Gledališče
pod zvezdami / Vlasta Kunej. - Kg, št. 29 (16. 7.), str. 15, loto (Muljavci ponovno uprizorili
Jurčičevega Desetega brata, režirala je Danica Kastelie, ki že 53 let brezplačno režira in piše
dramaturgije).
Kamera nikoli ne seže čez oder / Mihael Prijatelj. - Delo, št. 157 (10. 7.), str. 5. (Med prenosom pevskega tabora kamera nikoli ne pokaže lepot Šentvida pri Stični).
Danica Kastelie, plodovita amaterska režiserka / Barbara Pance. - Sn, št. 170 (25. 7.), str. 13, foto.
Ciril Jurčič, pranečak Josipa Jurčiča / Barbara Pance. - Sn, št. 170 (25. 7.), str. 13, foto.
Okolju prijazen radio. - NDn, 242 (7. 9.), (pril. Pilot), str. 13, foto. (Radio Zeleni val je praznoval kar tri dni svoj 8. rojstni dan).
Glasno v Grosuplju / M. J. - Demokracija, št. 40 (2. 10.), str. 60, foto. // Prevozna koncertna dvorana / Barbara Pance. - Sn, št. 236 (II. 10.), str. 15. loto. (Jaka Seles je že drugič poslal avto-akustični podprvak na AvtoShovvu na Boštanju pri Grosupljem),
Festival Stična. - http://www.kd-stiena.si // Jutri začetek festivala Stična / B. R. - Delo, št. 269 (21. 11.), str. 7. (Prireditev, ki je že prerasla lokalne okvire, prinaša v kraj koncerte, razstave, gledališke nastope).
Zbornik občin Grosuplje. Ivanina (inricii. Dobrcpoljc XXIII, 2(104_1M
Širitev ovira nerešena denacionalizacija / (mz). - Dn, šl. 287 (22. 10.), str. 12. (Denar za povečanje
grosupeljske knjižnice ostaja v proračunu). Napolnite prostore z življenjem! / Barbara Žagar,   Dl, it. 50 (II. 12.), str. 7. (Poziv dobrepolj-
skega župana Aniona Jakopiča, naj ljudje napolnijo nove prostore knjižnice in glasbene šole v
Jakličevem domu).
2 VERSTVO 2002
Janez Pelrič / A. G. - D, št. 3 (20. 1.), str. 24. (Pokojni je bil rojen v I ločevju nad Krko). Listine oglejskega patriarha Pilgrima 1. za samostan v Stični / Giinlhcr Bcrnhard. -
Zgodovinski časopis, št. 4 (20. 2.), str. 487-521, foto. (Pomen 3 listin za samostan v Stični). Videm - Dobre polje / Z. Š. - D, št. 16 (21. 4.), str. 19, foto. (Zaobljubljcna protipožarna
procesija),
Kaj mi pomeni duhovnišlvo / Franci Šuštar. - D, št. 16 (21. 4.), str. 28, foto. (Grosupeljski
župnik razmišlja o duhovniški službi). Sonce nad Višnjo Goro / Andrej Kck. - Dn, št. 158 (14. 6.) (Moj dom), str. 30, loto. (Kapelice
okoli Višnje Gore).
Pogled na prehojeno pol / Franci Petrič. - D, št. 25-26 (23. 6.), str. 3, foto. // Poklic, ki ga ne bi zamenjal / Franci Petrič. - D. št. 36 (8. 9.), str. 9, loto. (Zlatomašnik Stanko Kastclic. rojen 1914 v Šmarju - Sapu. je imel zlato mašo v Šmarju - Sapu in v Stični).
Mrliška vežica, pridobitev za kraj / Milan Glavonjie. - Dn, št. 171 (28. 6.), str. 15, foto. (Struge v občini Dobrcpoljc).
Duhovnik s skalpelom / Barbara Pance. - Sn, št. 152 (5. 7.), str. 9, foto. (Misijonar Jože Adamič z Blala pri Grosupljem deluje že 40 let na Madagaskarju).
Vnet duhovnik in dober gospodar / Franci Petrič. - D, št. 27 (7. 7.), str. 2, foto. (Šmarski župnik Jože Mrvar je dobil občinsko odlikovanje).
Narod moj dokaze hrani. - D, št. 28 (13. 7.), str. II, foto. (Mag. Nataša Polajnar Frelih iz Slovenskega verskega muzeja v Stični).
Videm - Dobrcpoljc / V. J. - D, št. .32 (11. 8.), str. 18, foto. (Blagoslovili so obnovljeno cerkev sv. Martina v Podpeči).
Stična 2002 - srečanje mladih / Matija Tratnik. - Ognjišče, št. 10 (okt.), str. 74-75, foto. // V soboto srečanje mladih v Stični / Bojan Rajšck. - Delo, št. 218 (21. 9.) // Stična spet polna mladih / Branka Jan. - Dn, št. 257 (23. 9.), str. 9, foto. // Več lisoč mladih Slovencev v Stični / Andrej Černic. - Novi glas (Trsi, Gorica), št. .37 (26. 9.), foto. // Kaj mi pomeni Stična / Jernej Pisk. - D, št. 39 (29. 9.), str. 28, foto. // Sliški festival mladih / Gašper Blažič.
- Demokracija, št. 39 (26. 9.), str. 11, loto. // Stična z druge strani / Slavko Slivka. - D, št. 51 (29. 9.), str. 21. // Hočemo bili sol in luč Slovenije / Mojca Petovar. - D, št. .39 (29. 9.),
str. 1 + 13-15, foto. // Zakulisjc Stične 2002. - D, št. 39 (29. 9.). str. 12, loto. // Kaj mi po meni Stična / Štefan Kržišnik. - D, št. 40 (6. 10.). str. 28, foto. // Slike govorijo / Božo Rusija. -Ognjišče, šl. 11 (nov.), str. 22-23, foto. // Stična z druge strani samostanskega zidu / Sergij.
- Ognjišče, št. 11 (nov.), sir. 88-89, foto. (Množičnost in pestrost na srečanju mladih Stična 2002).
Kristus je prišel med Grosupcljčanc / K. H. - D, št. 40 (6. 10.) sir. 1. lolo. // Mozaični triptih p. Marka Rupnika / JAM. - Novi glas (list. Gorica), šl. 43 (7. 11). str. 5. foto. (Mozaik na Oltarni steni v grosupeljski cerkvi sv. Mihaela je izdelal pater Marko Rupnik, blagoslovili pa so ga 2<>. septembra 2002).
Pater Ašič bi se zjokal / Albina Podbevšek. - Jana, št. 41 (8. 10.), str. 48-49. lolo. (Na škatlah s čaji patra Ašiča ne piše. katere rastline so v čaju in kaj ta zdravi).
(islercijanski samostan Stična. Zgodovina krščanstva na Slovenskem / M. V. - Delo, št. 244 (22. 10.), foto. // O krščanstvu pri nas / Irena Brejc. - Dn, št. 286 (22. K).), str. 19, loto. // Nevidna notranja moč / Ranka Ivelja. - Dn, št. 287 (23. 1(1.). loto. // Po statusu ne tič ne miš / Milan Vogel. - Delo, št. 245, (23. 10.), str. 8, foto. // Prva stalna razstava o zgodovini krščanstva na Slovenskem / M. Markclj. - Dl. št. 43 (24. 10.), str. 24, foto. // Nikoli izpela zgodba stoletij / jz. - D, št. 44 (3. II.), str. 1 + 11, foto. // V Stični razstava o zgodovini krščanstva na Slovenskem / Mojca Jenko. - Nedelja (Celovec), št. 45 (10. 11.), str. 7, foto. // Zgodovina krščanstva na Slovenskem / Mojca Jenko. - Novi glas (Tisi, Gorica), št. 44 (14. 11.), str. 4, foto. // Krščanstvo na razstavi pri nas / Silvester Cuk. - Ognjišče, šl. 12 (dec), str. 45-56, foto. (Sprehod skozi stoletja vernosti pri nas so na razstavo postavili zaposleni v muzeju: Jana Cvetko, Nataša Polajnar I-Tclih, Darja Srebnik, Marko Okorn ob pomoči oblikovalcev ter recenzentov). Misijonarka odhaja v Brazilijo / Jakob Muller. -Novi glas, št. 41 (24. 10.), str. 5.11
Alenka, brazilski otroci te čakajo! / Ksenija I ločevar. - D, št. 43 (27. 10.) str. 28, foto. // Misijonski križ Alenki / Polona Malovrh. - Misijonska nedelja, št. 6 (dec), str. 4, loto. (Grosupeljčanka Alenka Oblak odhaja v Brazilijo na misijon).
Soustvarjali smo evropsko kulturo! / Franci Petrič. - D, št. 49 (8. 12.), str. 1, foto. (Blagoslov obnovljenih fresk, orgel in oltarja ter začetek praznovanj 500-letniee šolstva v Šmarju -Sapu).
Želimo biti sol in kvas dobrote / Ladislav Lesar. - Dn, št. 350 (29. 12.), str. 5, foto. (S. Mihaela Berčon, rojena v Bukovici pri Temenici).
2003
P. Avguštin Kostclcc / S. Čuk. - Ognjišče, šl. 2 (fcb.), str. 42-43, foto. (40-lctnica smrti stiškega opata).
Spodnja Draga pri Ivančni Gorici / Davorin Vuga. - Rodna gruda, št. 4 (apr.), str. 48, foto.
(Podružnična cerkev sv. Martina spada v kulturno dediščino Slovencev). Teološka poezija kamna za prostorje ljubezni. - Ognjišče, št. 5 (maj), str. 26-27, foto,
(Mozaik patra Marka Rupnika na Grosupljem), Tudi mladi so lahko mežnarji / F. P. - D, št. 19 (11. 5.), str. 20, foto. (Franci Hodalič s Police
pri Grosupljem).
Slovenski verski muzej v Stični / Milan Vogel. - Delo, št. 1 16 (22. 5.), str. 9, lolo. // Porod s kleščami / Milan Vogel. - Delo, št. I 17 (23. 5.), str. 10. (Neurejen status, neurejeno financiranje).
V zvestobi izročilom / jz. - D, št. 22 (I. 6), str. 6, lolo. (Valvasorjeva priznanja za muzejsko
dejavnost tudi Stični in Brezjam). Št. Jurij pri Grosupljem / Martina Kraljic. - D, št. 23 (8. 6.), str. 17, foto. (Posvečena kapelica
božjega usmiljenja na Kajevem v Mcdvcdici). Zgled vere / Tatjana Jamnik Skubic. - D, št.27 (6. 7.), str. 2, foto. (Občinsko priznanje
grosupeljskemu župniku Francu Šuštarju) Kaj mi pomeni duhovništvo / Mt. - D, št. 27 (6. 7.), str. 36, loto. // Zlata maša nadškofa Perka
v Beogradu / A. R. - D, št. 28 (13. 7.), str. 5 , foto. // Vse je bilo božja milost. / B. Š. - D, št. 28 (13. 7.), str. 16, foto. (Nadškof Franc Perko, zlatomašnik, je imel maše v Beogradu, na rodni Krki).
Podpisi za staro pokopališče / Bojan Rajšek. - Delo, št. 156 (9. 7.), sir. 6. (V Šentvidu pri
Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica. Dohrcpoljc XXIII. 20(14 L87
Stični zahtevajo odprtje 950 let starega pokopališča ob cerkvi). Na posvečenih tleh vere in kulture / Marko Okom. - I), št. 28 (13. 7.), str. 8-9, loto. (Slovenski verski muzej v Stični).
Kaj mi pomeni duhovništvo / Franc Okoren. - I), št. 29 (20. 7.), str. 28. loto. // Škocjan pri Turjaku / Karel Drago Vuica. - D, št. 30 (27. 7.). str. 16, foto. (Franc Okoren, zlatomašnik. je bil rojen v župniji Škocjan pri Turjaku in tu jc obhajal zlato mašo).
Polici pri Grosupljem / A. L. - D, št. 30 (27. 7.). str. 10. foto. (Blagoslov kapelice na Blečjem Vrhu).
Samostan Stična - v svetu belih menihov. - http://www.samoslan_sticna.
Vedno lahko računam na pomoč od doma / Ksenija Hočevar. - D, št. 31 (.3. 8.), str. 1 I. folo. (Srcbrnomašnik p. Milan Kadunc, Grosupcljčan po rodu, govori o življenju v Togu).
Na svetu nisi sam, stvari jc treba delili / Barbara Pance, - Sn, št. 188 (16. 8.). str. 15. loto. // .Sotočje življenja na vasi / Barbara Pance. - Sn, št. 200 (30. 8.), str. 11, foto. // Grosuplje / B. P. - D, št. 37 (14. 9.), str. 20, loto. // Ambasador z rdečega otoka / Barbara Pance. - Sn, št. 281 (5. 12.), str. 11, foto. ( Jože Adamič, misijonar z Madagaskarja in argentinski Slovence je blagoslovil obnovljeno kapelico na rodnem Spodnjem Blatu, Alenka Oblak pa se je odpravila kot laična milijonarka v Brazilijo).
Spomin na rojaka iz. Korinja / K. II. - D. št. 33 (17. 8.), str. 21, foto. (Ob 50-lclnici smrti Antona Hribarja - Korinjskcga).
Gospod kliče ves dan / B. P. - D, št. 33 (17. 8.), str. 2, foto. (P. Alojzij lic jc bil sprejet v cislercijanski red).
Polica / F, II.. A. Š. - D, št. 34 (24. 8.), str. 21, foto. (Žcgnanje in 20 let delovanja župnika
Antona Pahuljcta na Polici). Zakaj v Stično / p. Branko. - D. št. 36 (7. 9.). str. 13. // Kaj se bo dogajalo v Stični? / Š. K..
K. 11. -■ D, št. 37 (14. 9.), str. 28. (Kako preprečiti pijačo, droge, pretepe na srečanju mladih
v Stični).
Starost jc dober dar / Franci Petrič. - D. št. .38 (21. 9.), str. 11, foto. (Med zlatomašniki
ljubljanske nadškofije je tudi Franc Pcrko). Slična 2003. Mladi so se spel zbrali v Stični / Branka Jan, - Dn, št. 257 (22. 9.). str. 9. folo. //
Razigrana Slična / K. H. - D, št. 39 (28. 9.), str. 1 + 12-13, foto. // Stična 2003 / (nit). -
Ognjišče, št. 11 (nov.), str. 71-73, foto. // Vedno lepo in nepozabno - Kg, št. 40 (1. K).),
str. 21, foto. (Ze 22. srečanje mladih v Slični). S. Angela Kikclj / S. C. - D, št. .39 (28. 9 ). str. 25. (Umrla je sestra Angela Kikelj, rojena v
Višnjah pri Ambrusu).
V šmarskem zvonike še četrti zvon /ce. - D, št. 43 (26. 10.), str. 20. foto. (Blagoslovili so nov
zvon in tako začeli praznovanje 500-lclnice šole v Šmarju - Sapu). Zagradec / Slavko Mirtič. - D, št. 44 (2. 1 1.), str. 21, foto. (Obnovljena kapelica Brezmadežne
v Ceinjicah),
Adventni živžav v Podgori / Milan Glavonjič. - Sn, št. 282 (6. 12.), str. 15. loto. (Advcntni sejem in miklavževanje v Podgori).
34 PRAVO. KRIMINAL 2002
Umor bi lahko preprečili / Olga ( vetek. - Nedelo, št. 6 ( 10. 2.). str. 6 (Država, psihiatrična klinika in skrbnik so zanemarili nadzor nad duševnim bolnikom Stanctom Zupančičem, ki
je ustrelil svojega zeta).
Izsiljevanje bivšega ni uspelo / Olga Cvetek. - Dn, št. 39 (11. 2.), str. 12. // V hlače mu je ušlo / Olga Cvetek. - Delo, št. 39 (18. 2.). str. 8. (Majdi Šepic in Janku Šegi pogojna kazen, Miloš Miklič oproščen).
V zaporu se mu dvigne pritisk / Olga Cvetek. - Delo, št. 35 (13. 2.), str. 17. (Sandiju Cirubeliču izredno omilili kazen).
S cepinom nad Polža / (mfr). - Dn. št. 77 (21. 3.), str. 25. (Štirje mladeniči so opustošili trgovino Polž v Višnji Gori).
Kopal vodnjak, skopal si je grob. - Sn, št. III (17. 5.) str. I +3, loto. // Odkrili so Nemcev grob / (ng). - Dn, št. 130 (17. 5.), str. 25. // Zakaj čakajo z ovadbo? / Vojko Zakrajšck. - Sn, št. 182 (9. 8.), str. 14. lolo. (V bližini Ilove Gore so odkopali truplo od 1998. leta pogrešanega nemškega državljana Karla VVcissa, ki je bil umorjen).
Kazen tudi kot opomin / Iva Ropac. - Delo, št. 122 (30. 5.), str. 16. // Umrla voznikova prijatelja / Mojca Forlan - Rus. - Dn, št. 143 (30. 5.), str. 25. (Mitja Šeme je bil zaradi povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom obsojen na dve leti in pol zaporne kazni).
Trupla muc in nafta v vodnem zbiralniku / Milan Glavonjić. - Sn, št. 124 (1. 6.), str. 1, 4, foto. (Profesorju angleščine Marcelu Taltu Lahu sovaščani Gradička nad izvirom Krke nagajajo).
Smisel ukrepov je tajnost / Miča Vipotnik. - Dn. št. 170 (27. 6.), str. 20. (Generalna državna tožilka Cerarjeva o domnevnem prisluškovanju odvetniku Petru Čcferinu).
Doktor, ki brani mafijee / Matija Grah. - Delo, št. 147 (29. 6.), str. 10, foto. // Odklop -priklop / Ali II. Žcrdin. - Mladina, št. 26 (1. 7.), str. 28, foto. // Pralnica v Grosupljem / Igor Kršinar. - Mag, št. 27 (3. 7.), str. 98, foto. (Ali so prisluškovali grosupeljskemu odvetniku Petru Čcferinu).
Katrca pod točo kamenja / (og). - Dn, št. 200 (27. 7.), str. 17. // Štirje objestneži s kamni napadli parček v katrci / K. D. - Delo, št. 171 (17. 7.), str. 12. // Iskala ptice, letelo kamenje / Vojko Zakrajšck. - Sn, št. 172 (29. 7.), str. 4. (Nasilna četverica, dva z Grosupljega, Zužcmbcrčanka in Novomcščan, jc kamenjala avlo, v katerem je sedel mladi par).
Peric - Rakič: Umorili slovensko družino : hud zločin v počitniškem apartmaju v Rovinju /1. U„ C. R., B. R. - Delo, št. 191 (21. 8.), str. 1 + 18. loto. // Nadaljevanja v časniku Delo še v št. 192, 193, 227, 241, 242, 243, 244, 248, 258. // Dnevnik, št. 224, 225, 227, 229, 235, 240, 244, 258, 269, 282, 283, 285, 288, 291. // Slovenske novice, št. 191, 192, 193, 194, 198, 199, 204, 215, 229, 232, 239, 241, 242, 243, 244, 245, 246, 257, 296. // Mag, št. 37, 44, 50. // Primorski dnevnik // Večer, Dolenjski list ... (Gcorg Rakič (39 let), Vesna Pavlin Rakič (43 let) in Bojan Rakič (12 let) z Grosupljega so bili umorjeni v Rovinju. Osumljen je Vesnin sin Ivan Peric).
Vinko Levstik zdaj oproščen / Mojca Purlan - Rus. - Dn, št. 299 (6. I 1.), str. 25. // Vinko Levstik oproščen vojnega hudodelstva / Olga Cvetek. - Delo, št. 255 (6. 1 L), str. 21, foto. //Vinka Levstika oprostili! / Bogdan Sajovic. - Sn, št. 255 (6. 11.), str. 6, foto. (Na 12 let obsojenega Vinka Levstika zaradi suma vojnega hudodelstva nad Zdcnsko vasjo v Dobrepolju med 2. sv. vojno je višje sodišče povsem oprostilo).
Mož se je obesil, ženo našli mrtvo / (K. M„ M. D.). - Sn, št. 293 (20. 12.), str. 1 +4, foto. // Po umoru si jc sodil sam. - Dn, št. 343 (20. 12.), str. 32. // Jc umoril ženo in si nato sodil sam? -Delo. št. 29.3 (20. 12.), str. 17. (Ivan Krajne jc v Sobračah umoril ženo in v Kamniku naredil samomor).
Preiskovalni sodnik gaje poslal v zapor / Ksaver Dolenc. - Delo, št. 282 (7. 12.), str. 14. (Grosupeljski policisti so prijeli 19-lctnega fanta, ki jc v Dobrepolju oropal domačinko).
__Zbornik občin (irnsiipljc. Iviinčnii Clorica. Dohrcpoljc XXIII. 21)114 189
2003
Perić - Rakič: Je hladnokrvno umoril svojo družino? : vložena obtožba za Ivana Perica za umor treh članov družine Kakič / Iva Ropae. - Delo, it. 90 (18. 4.), sir. 17, folo. // Nadaljevanja o grozljivem umoru še v časniku Delo. št. 98, 135, 150, 153, 159, 212, 218, 224, 230, 288, 294. // Dnevnik, št. 19. 47, 105, 106, 109, 174, 176, 179, 185, 186. 194, 248, 255, 262, 270, 302, 316, 337, 345. // Slovenske novice, št. 14, 15, 20, 70, 147. 150, 15.3. 159, 189, 212. 218. 230, 258, 270, 288. // Mag. it. 29, lolo. // Primorske novice, št. 157, 163, 263, 275, 293. // Večer, Dolenjski list ...
Nov komandir v Grosupljem / (og). - Dn. it. 283 (18. 10.), str. 17. (Na dan odprtih vrat sc bo predstavil novi komandir Ludvik Kastclic).
Pogrešajo jO že več kol mesce dni / (og). - Dn. it. 301 (7. I L), str. 18, loto. (Ines Štepic z < rrosupljega je odšla od doma).
35 JAVNA UPRAVA 2002
Bo vlada dovolila zvišali cene? / Bojan Rajšck. - Delo, št. 5 (8. L), sir. 7. (Direktor Komunalnega podjetja Grosuplje trdi, da je vlada kriva za njegovo izgubo).
< rrosuplje načrtuje drugačno ogrevanje / Bojan Rajšck. - Delo, it. 6 (9. L), str. 7. (Zemeljski plin in les sla ekološko bolj sprejemljiva kol premog in kurilno olje).
Proračun občine Grosuplje / B. R. - Delo, št. 17 (22. L), str. 7. (Svetniki so sprejeli proračun).
Proračun občine Dohrcpoljc / (mgl). - (Svetniki so sprejeli proračun).
Grosupeljski svet bo imel dva člana več / Bojan Rajšck. - Delo, št. 40 (19. 2.), str. 7. (Več ko
15000 prebivalcev, zalo dva svetnika več). Upravna enota bi se. rada preselila / Bojan Rajšck. - Delo. št. 46 (26. 2.), str. 7. (Pisarne v
nevarni zgradbi).
Na polžcvski planoti polagajo vodovodne cevi / B. R. - Delo, št. 77 (4. 4.), str. 7, loto. (12 km novega vodovoda).
Priznanja občine Ivančna Gorica / Bojan Rajšck. - Delo, it. 114 (21. 5.). str. 7. (Občinski sve I je izbral najboljše. Prane Kalar - častni občan).
Po novem račun za količino odpeljanih smeti / Bojan Rajšck. - Delo, št. 117 (24. 5.), str. 7. (V Grosupljem Sprejeli odlok o ravnanju z odpadki).
Plače in dodatki so bili previsoki / (sta. bj).   Dn, št. 137 (24. 5.), sir. 1.3. // Precej nepravilnosti / Bojan Rajšck. - Delo, št. 122 (30. 5.), str. 7. (Občina Grosuplje je za poslovanje v letih 2000 in 2001 dobila mnenje s pridržkom).
Inšpekcija bo podrla temelje / Bojan Rajšck. - Delo, it 120 (28. 5.), str. 7, loto. // Dokumenti so pri kriminalistih / (vav). - Dn, it. 142 (29. 5.), str. I I, loto. // Iz kozolca blok. inšpcklorja v p. m. / Barbara Pancc. - Sn. št. 158 (12. 7.). str. 9. folo. // Zamere na Polici / Peter Petrovčič. - Mladina, št. 25 (24. 6.), str. 12. // Na Polici naj bi spet rušili / Branka Jan. -Dn, šl.265 (1. 10.), str. 14, loto. // (T no gradnjo so samo načeli / Dn. št. 265 (1. 10.), sir. 14, folo. // Iz počitniške hiše je nastal blok na črno / Bojan Rajiek.   Delo. št. 226 (1. 10.), str. 6, loto. // Županski kandidat čmograditclj / Domen Mal. - Sn, št. 227 (2. 10), str. 4. loto. ((rnograditeljitvo Mirka Liparja na Polici pri Grosupljem z vednostjo inšpekcije. Dostop
do črne gradnje in rušenje jim je preprečila nastavljena mehanizacija). Uspešno pogojevanje / Bojan Rajšck. - Delo, št. 126 (4. 6.), str. 7. (Rebalans proračuna, manj
državnega denarja za lolo v Št. Juriju). Sprejeli še osem pobud /a za/.idljivosl zemljišč / Bojan Rajšek. - Delo. št. 13.« (18. 6.). str. 7.
(Grosupeljski občinski svet je dopolnil že dopolnjeni osnutek sprememb občinskega plana). Nagrado prejmeta župnik in gasilec / Bojan Rajšck. - Delo, št. 141 (21. 6.), str. 7. folo.
(Priznanje Občine Grosuplje prejmeta šmarski župnik Jože Mrvar in gasilec Božo Knez). Grosupeljske zablode / Vida Kocjan. - Demokracija, št. 22 (20. 5.), str. 18-19, foto. (Slabo
pripravljeni načrti za šolo Brinje, previsoke plače in dodatki). Grosupeljske zablode / Janez Pesjak. - Demokracija, št. 26 (27. 6.). (Odgovor župana Janeza
Pesjaka na članek v majski številki 0 prevelikih plačah in šoli Brinje). Namenu predali novi vodohram / Branka Jan. - Dn, št. 238 (4. 9.), str. 13. (Grosupeljska
upravna enota je dobila certifikat kakovosti). Rente ne dajo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 226 (1. 10.), str. 7, foto. (Najbližji sosed peskokopa
v Podsmreki je zagrozil z gladovno stavko). Časopis izdajajo po domače / Bojan Rajšek. - Delo, št. 226 (1. 10.), str. 7. (Akt o ustanovitvi
Grosupeljskih odmevov ni usklajen z zakonom). Višje nadomestilo v Ivančni Gorici / Bojan Rajšek. - Delo, št. 279 (4. 12.), str. 7. (Povišali so
občinski davek in sprejeli rebalans proračuna). Praznik občine Dobrepoljc / B. Žagar. - DI, št. 50 (12. 12.), str. 7. (Z izidom knjige Prana
Jakliča so počastili njegov rojstni dan in občinski praznik).
2003
Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepoljc. - Profit, št. 1 (15. 1.), str. 17-21, foto. (Velik naval iz prestolnice; Obrt in malo gospodarstvo: Prostora je dovolj; Poslovanje gospodarskih družb v občinah Grosuplje. Ivančna Gorica in Dobrepoljc v letu 20(11: Slabše samo v Dobrepolju; Janez Lesjak, župan občine Grosuplje: Manj stanovanj, hitrejši gospodarski razvoj; Livar d.d., Ivančna Gorica: Naročila za tretjino presegla proizvodnjo; Pekarna Grosuplje: Ne velika, pač pa dobra pekarna; Kovinastroj gastronom - Kogast d.d., Grosuplje: Sodobno kuhinjo nadzoruje računalnik; Kmetijska zadruga Grosuplje: Prihajajo še težji časi; Motel Grosuplje v novi podobi; Farma Stična v vrtincu sprememb: Nova podoba za novo strategijo: Pekarna Blatnik d.o.o.: Dober kruh iz. sodobne pekarne; Tipro po enoletnem zatišju načrtuje visoko rast: S tipkovnico touchmc Se višje).
Iz trgovine vrtec / Bojan Rajšek. - Delo, št. 10 (14. L), str. 7, foto. (Novi prostori za vrtce na Grosupljem, saj je bilo odklonjenih 110 otrok).
Plačaj smeti, ki jih ni! / Bojan Rajšek. - Delo, št. 15 (20. L), str. 5. (Sporni obračun odpadkov).
Vele. d.d., obdaril občino / Bojan Rajšek. - Delo, št. 29 (5. 2.), str. 7, foto. (Občina Grosuplje
postala lastnica gostilne pri Županovi jami, vendar brez zemlje). Nadomestilo po starem / Bojan Rajšek. - Delo, št. 35 (13. 2.), str. 7. (Na Grosupljem občani in podjetniki plačajo manj davka občini, če hiše in poslovni prostori niso priključeni na
kanalizacijo).
Bodo našli denar? / Bojan Rajšek. - Delo, št. 39 (18. 2.), str. 7. (Za sanacijo zdravstvenega doma na Grosupljem).
Grosuplje, Ivančna Gorica... - Finance, št. 35 (20. 2 ), str. 19-24, foto. (Grosuplje: gospodarstvo sc vzpenja; Ivančna Gorica: izvoz je vnovič večji; Podjetja v občinah so uspešnejša od slovenskega povprečja; Rast števila obrtnikov; Iskra Baterije Zmaj letos praznuje 80-letnico obstoja; Livar d.o.o. - podjetje s trdno postavljenimi cilji; Akrapovič, d.o.o. - Čas je trik narave, da se vse lepe stvari v življenju ne dogodijo hkrati;
_Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorica. Dobrcpoljc XXIII, 2111)4_ 191
Daleč največ turistov privabi Županova jama; ( ene nepremičnin vse bolj rastejo:
Kulturno in zgodovinsko bogata občina [vančna Gorica; Sodobni mojstri - Pekama Grosuplje),
Proračun sprejet / (jbr). - Dn, št. 5(1 (22. 2.), str. 10. // Dogovor jc uspel / Bojan Rajšek. -Delo, št. 46 (26. 2.), str. 7. (V občini Grosuplje).
V KS manjka svetnikov / Bojan Rajšek. - Delo. št. 71 (27. 3.). str. 7. (Nadomestne volitve za nekatere svete KS v občini Grosuplje).
V Grosupljem bo laže parkirati / Bojan Rajšek. - Delo, št. 72 (28. 3.). str. 7. (Spremenjen zazidalni načrt okoli nogometnega igrišča Bnnje na Grosupljem).
Ivanška občina prodala obveznice / Bojan Rajšek. - Delo, št. 79 (S. 4.), str. 6. (Recept, kako iz
primanjkljaja ustvariti dobiček). Ekologija za nogomet / Bojan Rajšek. - Delo, št. 81 (8. 4.), str. 7. (Denar za nogometni klub iz Ivančne Gorice iz ekološke takse).
V Ivančni Gorici sprejeli proračun / Bojan Rajšek. - Delo. št. 84 (I I. 4), str. 7. (Največ denarja za OŠ Stična).
Legalizirali bodo črne gradnje / Bojan Rajšek. - Delo. št. 8° (17. 4.), str. 7. foto. (Letalski klub
Šentvid pri Stični bo z občinskim denarjem legaliziral Iti objekte) Sončni domovi. - Dn, št. 106 (19. 4.), str. 15. (GPG gradi Sončne dvore na Grosupljem). Ivančno Gorico bodo pozidali / Bojan Rajšek.   Delo. št. 93 (23, 4.), str. 7. (Sprejel zazidalni načrt Novi center).
Inšpekcija nad črno gradnjo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 95 (25. 4.), str. 6, foto. (Liparjevim
rušijo nelegalno zgrajen zgornji del večstanovanjske hiše na Polici). Občina potrebuje denar / Bojan Rajšek. - Delo. št. 104 (8. 5.). str. 7. (GPG gradi v
grosupeljski gospodarski coni Sever, visok komunalni prispevek). Jezni na Dobrcpoljcc / Bojan Rajšek. - Delo, št. 114 (20. 5.), str. 7. (Občina Grosuplje proti
kamnolomu v Zdenski vasi). Zlati grb občine Igorju Akrapoviču / Bojan Rajšek.    Delo, št. I 16 (22. 5.), str. 7. (Podjetnik
meti dobitniki priznanj ivanške občine). Občina brez nadzora / Bojan Rajšek. - Delo, št. 122 (29. 5.), str. 7. (Odstopil jc predsednik
Nadzornega odbora Občine Ivančna Gorici) Prepir zaradi priznanj / Bojan Rajšek. - Delo, št. 132 (10. 6.), str. 7. (Kulturno društvo Šibi iz
Šmarja - Sapa bo dobilo občinsko priznanje). Grosupeljska občina praznuje / (mz). - Dn, št. 169 (24. 6.), str. 12. (Podeljena so občinska
priznanja).
Zaprli so kamnolom / Bojan Rajšek.    Delo, it, 150 (2. 7.). str. 7. foto. // Spel zaprli kamnolom / Bojan Rajšek. - Delo, št. 157 (1(1. 7.), str. 7, foto. // Svet podprl Župana / Bojan Rajšek. -
I )ilo. it. 163 (17. 7.), sti. 6. (I )omačini so v Prcdstrugah zaprli dostop v kamnolom ). Mnogi si želijo iz glavnega mesta / (mar). - Nepremičnine, št. 246 (II. 9.), str. 26. foto.
(Veliko povpraševanje po zemljiščih za gradnjo v okolici Grosupljega in Ivančne Cioriee). Težje do občinske Štipendije / Bojan Rajšek. - Delo, it. 216(18. l).), str. 7, (Sprememba
pravilnika 0 štipendiranju v grosupeljski občini). Zadrževalnik Bičje bodo morah zgradili / Bojan Rajšek. - Delo. št. 216 (18. 9.), str. 7. (Pogoj
za uporabno dovoljenje novogradnjam na Grosupljem). Občina se boji revežev / Bojan Rajšek. - Delo. št. 223 (26. 9.). str. 7. (Na Grosupljem bodo še
podpirali 'socialo').
Svetniki 0 kmetijstvu / Bojan Rajšek.   Delo. št. 226 (30. 9.), str. 7. (Kritični do subvencij kmetom v grosupeljski občini).
V Grosuplju pospešeno gradijo nova stanovanja / (m/). - Dn, št. 269 (4. KI.), str. 12. (V 5 letih naj
bi zgradili 350 stanovanj). Obletnica razdelila svet / Bojan Rajšek. - Delo, št. 235 (10. 10.), str. 7. (500-lctnica šolstva v Šmarju - Sapu).
Ostareli Ivančani še zlepa ne bodo dobili doma / Bojan Rajšek. - Delo, št. 251 (29. 10.), str. 6.
(Zahteve po domu starejših občanov v Ivančni Gorici). Grobovi se utapljajo v vodi / Bojan Rajšek. - Delo, št. 260 (11. 11.), str. 7. (V Šentvidu pri
Stični).
35 CESTE 2002
Počivališče na tuji zemlji / Bojan Rajšek. - Delo, št. 14 (IH. I.), str. 7, foto, (Razlastitev
zemljišča ob avtocesti v Podsmrcki). Grožnja z zaporo železniške proge / Bojan Rajšek. - Delo, št. 108 (14. 5.), str. 7. // Vlakov nc
bodo protestno ustavili / B. R. - Delo, št. 121 (29. 5.), str. 7, foto. (Nevarno prečkanje
železniške proge pri postaji Šentvid pri Stični). Po AC nič več zastonj / Bojan Rajšek. - Delo, št. 109 (15. 5.), str. 9, foto. (Cestninska postaja
bo tudi v Ivančni Gorici). Križišče ostaja nevarno. - Dn, št. 293 (29. 10.), str. 14. foto. (Nevarno križišče pri Paradišču v
KS Šmarje - Sap).
2003
Sporne cestninske postaje / Bojan Rajšek. - Delo, št. 16 (21. 1.), str. 7. // Proti cestninski postaji / Bojan Rajšek. - Delo, št. 36 (14. 2.), str. 7 // Proti cestninski postaji v Ivančni Gorici. - Dl, št. 10 (6. 3.), str. 1. // Sodniki ne razumejo // Bojan Rajšek. - Delo, št. 64 (19. 3.), str. 7 // Grosuplje podpira Ivančanc / Bojan Rajšek. - Delo, št. 107 (12. 5.), str. 5. // Cestninske postaje nočejo. - Dl, št. 20 (15. 5.), str. 2, loto. // Proti cestninski postaji / Mojca Zorko. - Dn, št. 159 (14. 6.), str. 10, foto. // Protesti Podivančanov in Trcbanjccv / Mihael Prijatelj. - Delo, št. 244 (21. 10.), str. 5. (V ivanški občini civilna iniciativa nasprotuje cestninski postaji).
Nevarno cesto bodo razširili šele leta 2006/ B. R. - Delo, št. 66 (21. 3.), str. 8, loto. (1300
metrov ceste od križišča za Cikavo do Grosupljega). Javna pot sprla vaščanc Kompolj / Milan Glavonjič. - Dn, št. 135 (21. 5.), str. 13, foto. (S
traktorji in avtomobili zaprli javno pot). Končno zavarovan železniški prehod / B. R. - Delo, št. 121 (28. 5.), str. 7, foto. (Pri železniški
postaji Šentvid pri Stični). Kdaj bodo zgradili pločnik v Radohovi vasi / (ap). - Dn, št. 144 (30. 5.), str. 16. (Na
regionalni cesti med Bičem in Ivančno Gorico). Odškodninski zahtevek / Bojan Rajšek. -- Delo, št. 164 (18. 7.), str. 6, folo. (Višnjanka Mihaela Zaje - Jarc zahteva odškodnino od DARS-a za motenje posesti).
36 ROMI 2002
Romi ubranili barake / Bojan Rajšek. - Delo, št. 29 (5. 2.), str. 7, foto. (Vsiljivec z. bagrom je poskušal podreti na črno postavljene barake blizu Ponove vasi).
_Zbornik olnin (iiosupljc, Ivančna Gorica, Diihrcpoljc XXIII, 2004_193
Romi so oropali 'črnca in metuljčka' / Vladimir Jerman. - Sn, št. 37 (15. 2.), str. 1 +3, loto.
(Romi so na Velikem Crnclcm okradli otroke - maškare). Janša proti Romom / Ksenija I lahonina. - Mladina, št. 12 (25. 3.), str. 26-27, loto. //
Grosupeljski Romi ne volijo Janše / Jože Poglajen. - Dn, št. 81 (25. 3.), str. 4. (Merilo
"številčnosti", ki ga zagovarja Janez Janša, proti neopredeljenemu pojmu "avtohtonosti"). Župani naj pri plačah počakajo na druge/Jože Poglajen. - Dn, št. 142 (22. 5.), str. 4, folo.
(Janez Janša nasprotuje predlogu, da bi tudi na Grosupljem Romom zagotovili sedež v
občinskem svetu).
Kamenje v lokomotivo / (ng). - Dn, št. 177 (4. 7.), str. 27. (Trčenje tovornjaka in vlaka na Grosupljem so Romi pospremili s kamenjanjem lokomotive).
Zaradi Romov na ustavno sodišče / Bojan Rajšek. - Delo, št. 199 (30. 8.), str. 2. // Romom šc kanček upanja / Matej Košir. - Delo, št. 203 (4. 9.), str. 2. // Imamo vsaj dva kandidata / Bojan Rajšek. - Delo, št. 210 (12. 9.), slr.7, folo. // Urejanje položaja Romov / Jože Poglajen. - Dn, št. 247 (13. 9.), str. 4. // Šest upornikov pred sodnike / Barbara Pance. - Sn, št. 252 (20. 9.), str. K), foto. // Grosupeljskega župana odločba presenetila / Bojan Rajšek. -Delo, št. 238 (15. 10.), str. 7, foto. // Grosupeljski svetniki nočejo Roma. -Dn, št. 344 (21. 12.), str. 12. // Na vrsti je statut / Bojan Rajšek. - Delo, št. 282 (7. 12.), str. 6. // Statut še brez člena / Bojan Rajšek. - Delo, št. 293 (20. 12.), str. 2. // S fotelja na cesto / Barbara Pance. - Sn, šl. 297 (27. 12.), str. 10, foto. (Grosupeljski svetniki nočejo predstavnika Romov v občinskem svetu).
2003
Problem bo izdelava volilnega imenika / (jp). - Dn. št. 20 (22. 1.), str. 13, folo. // Roma nočejo
medse / Bojan Rajšek. - Delo, šl. 19 (24. 1.). str. 7. // Odredba brez zakonske podlage / Jure
Brankovič. - Dn, št. 53 (27. 1.), str. 10, foto. (V Svclu Občine Grosuplje šc vedno ni
romskega predstavnika). Z ukradenim avtom v romsko naselje / K. D. - Delo, št. 23 (29. 1.), str. 19. (Ukradeni
avtomobil našli v romskem taboru na Grosupljem). Bodo Dolenjci ustanovili vaške straže? - Sn, šl. 25 (31. 1.), str. 9-10, folo. (Ivančani te bojijo
agresivnih Romov iz naselja Kuželjevcc). Občina jezna na državo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 6.3 (18. 3.), str. 7, foto. (Upravna enota za
stalno prijavlja Rome v naselju Za smrekcami).
Župan Grosupljega prizadet zaradi Roblesovih izjav / sta......Večer, (14. 5.), str. 4. // Enostransko o
Romih / Monika Kubelj. - Mag, št. 21 (21. 5.), sir. 9, foto. (Komisar Rohles je očital županu, da Romom ne omogoči priklopa elektrike in vode). V Ivančni Gorici zahtevajo policiste / Bojan Rajšek. - Delo, št. 213 (15 9.), str. 8. (Prebivalci
Zagradca in Ambrusa se. bojijo prebivalcev romskega naselja Kuželjevcc).
36 SOCIALNA VPRAŠANJA 2002
Odprli novo Želvino enoto / (lim). - Dn, šl. 137 (24. 5.), sir. 13. (V stari grosupeljski osnovni
šoli so odprli enoto za usposabljanje in zaposlovanje invalidov). Pravljica o srečni revščini / Ladislav Lesar.   NDn. šl. 160 (16. 6.), str. 13, loto. ( Jožefa
Šerek, ljubiteljica živali in samote).
Srečanje za ostarele v Ambrusu / (K. II.). - D, št. 39 (29. 9.), str. 19, foto. (Tradicionalno
srečanje bolnih in ostarelih). Projekt jok-tok. Drži se dogovora / Tončka Pal. - Šr, št. 16 (19. 10.), str. 14. (Delavci VIZ
Višnja Gora so organizirali delavnice o komunikologiji). VIZ Višnja Gora - totalna ustanova? / Aleš Dežnian. - V: Ptički brez gnezda, št. 40 (dec.
2002), str. 6-34.
2003
Razstava izdelkov zavoda Ponikve / Katja Miklič. - Prijatelj, št. 2 (april • maj), str. 28, foto.
(Razstava izdelkov varovancev zavoda na Visoki šoli za socialno delo). Olga prišla na konec slepe ulice / Domen Mal. - Sn, št. 171 (26. 7.), str. 3, foto. // Rubež Olge
Motoz/ Maja Lupša. - Jana, št. 44 (4. 11.), str. 20 - 21, foto. (Kako skubijo skrbnico treh
duševno hudo prizadetih odraslih). Izbrisani Jože umrl pod betonom / Vladimir Jerman. - Sn, št. 207 (8. 9.), str. 2, foto. (Jože
Lcskovar je umrl v delovni nesreči). Obljub je že preveč/ Bojan Rajšek. - Delo, št. 214 (16. 9.), str. 7. (Ivanški upokojenci
zahtevajo zidavo doma). Inšpekcija delovanje dovolila pogojno / (mgl). - Dn, št. 339 (15. 12.), str. 6, foto. (Zavod
Ponikve).
Ob potoku našli le njene čevlje/ Milan Glavonjič. - Sn, št. 290 (16. 12.), str. 4, loto. (Ze tri dni iščejo gojenko zavoda Ponikve).
37 ŠOLSTVO 2002
Ovadili Miklavža, angela in vraga / J. S. - Delo, 3 (5. L), str. 14. // Miklavž, angel in vrag /
(ng). - Dn, št. 3 (5. L), str. 17. // Kdo v resnici tepe in zlorablja otroke / Učenci 7. b in 7. c
razreda OŠ Stična. - Dn, št. 20 (22. L), str. 3. (Incident z učenci OŠ Stična v domu Centra
za šolske in obšolske dejavnosti pri bari). List iz dnevnika / Jože Horvat. - Šr, št. 2 (19. L), str. 7, foto. (Svoj delovni dan je opisal J.
Horvat, profesor defektolog in ravnatelj VIZ Višnja Gora). Nenavadna arhitektura in nekakovostna gradnja / Bojan Rajšek. - Delo, št. 25 (31. L), str. 7,
foto. // Copati in pljunki v učiteljski malici / Barbara Pance. - Sn, št. 49 (1. 3.), str. 9,10,
foto. (Težave z. grosupeljsko OŠ Brinje). Nasilje pod drobnogledom / Aljoša Dornik. - Šr, št. 4(16. 2.), str. 4, foto. (Učenci OŠ Brinje
so z anketo ugotavljali stanje na svoji šoli). Fordove nagrade. - Dl, št. 8 (21. 2.), str. 19. (Posebna nagrada Podružnični šoli Višnja Gora za
ohranjanje naravne in kulturne dediščine). Priprave na zidavo Osnovne šole Stična / Bojan Rajšek. - Delo, št. 48 (28. 2.), str. 7, foto. Temeljni kamen za šolo v Št. Juriju / B. R. - Delo, št. 145 (27. 6.), str. 7.
Livar je podelil nove štipendije / Bojan Rajšek. - Delo, št. 214 (17. 9.), str. 7. (Livar štipendira 5
študentov, 23 srednješolcev in 19 pogodb ob delu). Zidava šole v Št. Juriju zamuja / Bojan Rajšek. - Delo, št. 228 (3. 10 ), str. 7, loto. // Šolo so
začeli graditi takoj / Branka Jan. - Dn, št. 31 1 (18. II.), str. 9. (Odločili so sc za
nadstandard, da bo v šoli prostor tudi za krajane).
__Zbornik občin Cirnsuplje, Ivančnii Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 2004 195
Leopold Sever dobitnik Nagrade Republike' Slovenije na področju šolstva za leto 2002 / M. G.
- Klasje, št. S, str. 10, fotO. (Leopold Sever je učil na OS Stična). Odgovornost staršev / Angelca Likovič. - I), št. 47 (24. 1 L), str. 21. (Starši so odgovorni za
vzgojo otrok, zato bi morali imeti več besede pri prenovi šole). Štipendisti znani prihodnji teden / Bojan Rajšck. - Delo, št. 280 (5. 12.). str. 7. (Občinsko
štipendijo bo na Grosupljem dobilo 10 študentov). Od rejva do karizmatičnih osebnosti / Andreja Svete. - Šr, št. 19 (7. 12.). str. 8. (O čem pišejo
gimnazijci ivanške srednje šole v svojih socioloških seminarskih nalogah).
2003
"Taku sa živel u naš vas" - Kašče, podi, lesene hiše ... v našem šolskem okolišu. - V: Inovacijski projekti 2001/2002, str. 7.3-74. (Vodja projekta je prof. Zlata Kastclic).
Zvonka Zihcrl. - Cosmopolitan. (jan.). str. 125, loto. (Učiteljica s Police pri Grosupljem).
Dan odprtih vrat na Osnovni šoli I.ouisa Adamiča / Irena Žcrdin. - Bučka, št. 20 (jan. - feb.), str. 5. (V šolo so povabili starše, babice in dedke).
Ozri se po deželi - Višnja Gora / Nada Kirbiš in Dušica Herman. - Pcpita, št. 4 (april), str. 46-51, loto. (Predstavitev kraja, Vzgojno-izobraževalncga zavoda Višnja Gora in poklicnih programov šole).
Na OŠ Brinje gradijo jadrnico / Ivan Dovič. - Ideja, št. 2, str. 17, loto. (Na OŠ Brinje so
zgradili pravo jadrnico). Novi prostori za glasbeno šolo / B. Ž. - Kg, št. 8 (19. 2.), str. 20. loto. // Glasbena šola dobila
nove prostore / B. Žagar. - Dl, št. 10 (6. 3.), str. 28. (Na Vidmu v Dobrcpolju). Dražji vrtec v Grosupljem / Bojan Rajšck. - Delo. št. 103 (7. 5.), str. 7. // V Grosupljem
zavrnili 61 otrok / Bojan Rajšck. - Delo, št. 116 (22. 5.), str. 7. (Domačine je strah pred
navalom prišlekov).
Za odgovorno vedenje / Marija Vidic. - Šr, št. 9 (10. 5.), sli. 6. (Na OŠ Louisa Adamiča
Grosuplje so sc izobraževali na seminarju Mi med seboj). Dražji vrtec v Ivančni Gorici / Bojan Rajšck. - Delo, št. 109 (14. 5.), str. 7. (Po dobrem letu
spet podražitev).
Vzgojno-varstveni zavod Kekee Grosuplje / Cvetka Kosit in Majda lajdiga. - Šr, št. 10 (24. 5.), str. 10, foto. (Ob 50-lelnici vrtca).
V Devinu so proslavili 20-lelnico poimenovanja šole po Josipu Jurčiču / M. K. - Pd, št. 128 (31. 5.), str. 1+ 9, foto.
V Slični so veseli nove šole / Bojan Rajšck. - Delo. št. 202 (2. 9.), sti. 7. // Prvič v šolo samo dopoldne / M. R. - Dl, št. 40 (2. 10.), str. 8, foto. (V Stični so odprli novo šolo).
Zavod zabredel v rdeče številke / Bojan Rajšck. - Delo, št. 215 (17. 9.), str. 7. ( Izguba v VVZ Grosuplje).
Šmarčani že 500 let v šolskih klopeh / (m/).   Dn, št. 278 (13. 10.), str. II. //Jubilej, ki
Šmarčane združuje / ce. - D, št. 42 (I1). 10.). str. 16, loto. // Iz mozaika slovenske kulture / jz. - D, št. 43 (26. 10.), str. 2, foto. (Praznovanje 500-lctnicc šolstva v Šmarju - Sapu).
Oranje strokovne ledine / Mira Mikec. - Šr, it. 16 (18. 10.), str. 11. (Strokovno izobraževanje na ekonomski srednji šoli v Ivančni Gorici).
Učiteljice v kuhinji, učenci na podstrešju / (mz). - Dn, št. 311 (7. 1 L), str. 12. // Šolo prodati ali podreti / Bojan Rajšck. - Delo, št. 266 (18. 11.), str. 7. foto. // Otroci lulajo v župnikovi kopalnici / Barbara Pance.   Sn. šl. 269 (21. II.), sli. 9, loto. (Stara šola v Št. Juriju stoji ob nepregledni cesti in razpada; problemi šole na Polici).
Duhovnikov sin prvi šolnik v Šmarju - Sapu / Barbara Pancc. - Sn, št. 258 (8. 11.), str. K), foto.
(Simpozij ob 500-letnici šolstva v Šmarju - Sapu). Burek, kriket in še kaj / Polona Godina. - Šr, št. 18 (22. 11.), str. 6 (priloga Odzivanja), loto. (Evropski dan jezikov na OŠ Brinje).
379 DRUŠTVA
2002
V ZŠAM Ivančna Gorica sodelovali v akciji Prvi šolski dan. - Pv, ši. 1 (jan. - teb.), str. 34, foto.
Kdo bo lastnik okolice Županove jame? / Bogdan Perko. - Finance, št. 7 (11. I.), (pril.
Nepremičnine), str. 21, foto. (Že osem let se na sodiščih vlečejo pravde o okolici Županove jame).
44. občni zbor ZŠAM Grosuplje / Martin Križman. - Pv, št. 2 (mar. - apr.), str. 26-27, foto. Občni zbor ZŠAM Ivančna Gorica / Franc Bivic. - Pv, št. 2 (mar. - apr.), str. 31-32, foto. Dejavni člani konjerejskega društva Radohova vas / Uroš Bregar. - Kg, št. 10 (6. 3.), str. 20, foto.
Tudi grosupeljski čebelarji gradimo čebelnjak pri Čebelarskem centru Slovenije na Lukovici /
Frane Mencin. - Sč, št. 4 (apr.), str. 130, foto. Nov prapor v novih prostorih / B. Ž. - Dl, št. 14 (3. 4.) str. 7. (Društvo upokojencev
Dobrepolje je prevzelo nove prostore v Jakličevem domu). Sejem pri sv. Antonu / Barbara Žagar. - Dl, št. 14 (4. 4.), str. 28, foto. (Društvo podeželskih
žena je po 50-letni prekinitvi organiziralo sejem, znan že iz 16. stol.). Na terapijo tudi župane / Barbara Pancc. - Sn, št. 96 (26. 4.), str. 11, foto. (Malej Košir iz
Šmarja - Sapa, predsednik Utripa in svetovalce vladnega urada za droge, govori o delu
LAS).
Z znanjem in veseljem / B. Žagar. - Dl, št. 21 (23. 5.), str. 10, foto. (Društvo podeželskih žena
izdeluje zobolrebce, trajno pecivo, kvačkanc rožice in vezenine). Trubarjeva konjenica jezdi proti Reki / B. R. - Delo, št. 126 (4. 6.), str. 6, foto. // S konji po
Trubarjevi poti / Helena Miklič. - Kg, št. 31 (31. 7.), str. 17, foto. (Trubarjeva konjenica
Konjeniškega kluba Grosuplje ohranja spomin na Trubarjevo potovanje). Jubilejno tekmovanje koscev / B. M. - Kg, št. 26 (25. 6.), str. 17, foto. (Na Lučarjcvem Kalu
sc je pomerilo kar 65 koscev). Renesansa slovenskega čebelarstva / Marjan Papež. - Kg, št. 26 (26. 6.), str. 28, foto.
(Čebelarji, pobudnik je bil Grosupeljčan Avgust Gril, so ustanovili Regijsko zvezo
čebelarskih društev Petra Pavla Glavarja za Dolenjsko in Belo krajino). Konjcrejsko društvo razvilo svoj prapor / Uroš Bregar. - Kg, št. 29 (17. 7.), str. 18, foto.
(Radohova vas).
Šcststo petdeset nas je ostalo kot seme / Ivan Kraško. - Dn, št. 197 (24. 7.), str. 4, foto.
(Grosupeljčan Avgust Gril. predsednik Društva Kočevarjev staroselcev). Košček lepe in prijazne dežele / jz. - D, št. 30 (28. 7.), str. 3, foto. (Na Polici pri Grosupljem je
PGD odprlo prenovljen gasilski dom). Naravoslovna pot pri Žouknu / B. Žagar. - Kg, št. 34 (22. 8.), str. 7, foto. (TD Podgora). Srečanje pod kozolcem / Barbara Žagar. - Kg, št. 40 (2. 10), str. 18, foto. (TD Dobrepolje). Pridelki, ki jih ponuja zlata jesen / Boža Majstorovič. - Kg, št. 40 (2 10), str. 28, foto.
(Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica). Žc pol stoletja kroti rdečega petelina / Barbara Pancc. - Sn, št. 230 (5. 10.), str. 13, foto.
_Zbornik občin (irosupljc. Ivančna Gorica, Dobrcpoljc XXIII. 200j_ 197
(Marija Marinčič, gasilka z dušo in srcem). LAS jc treba še krepili / Helena Kocmur. - Delo, št. 252 (2. 11.), str. 3. (LAS, lokalna akcijska
skupina z Grosupljega, obračunava Z drogami). 50-let Društva upokojencev. - Dl, št. 45 (7. 11.), str. 7. (Videm - Dobrcpoljc). (iasilci, ki so tudi zidarji / Tomaž Bukovec. - NDn, št. 310 (17. 11.), str. 14 - 15, foto. (Gasilci so
pomagali pogorclcem iz Doba pri Šentvidu pri Stični). Podgorski advent / Milan Glavonjić. - Sn, št. 282 (7. 12.). str. 13, foto. (TD Podgora) Priznanja v akciji urejena domačija / B. Ž. - Kg, št. 50 (11. 12.), str. 18, foto. (Izbrana
komisija TD občin Dobrcpoljc, Ivančna Gorica in Grosuplje je ocenjevala urejenost krajev
in domačij).
2003
Iz srca ljudskega izročila / Barbara Pancc. - Sn, št. 8 (11. L), str. K), foto. (Kulturno društvo Račna).
Klub Groš kmalu v novih prostorih / Bojan Rajšek. - Delo, št. 11 (15. L), str. 7. (Kupili bodo
prostore v centru Miles na Grosupljem). Družabno srečanje v Ivančni Gorici / Franc Bivic. - Pv, št. 1 (jan. - fcb.) str. 29. (Zveza
šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica). Veliko podjetje v službi občanov / Jože Miklavc. - Pv, št. 1 (jan. - fcb.) str. 34-35, foto. (Zveza
šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica). 45 let ZŠAM Grosuplje. Z optimizmom v leto 2003 / MC. - Pv, št. 2 (mar. - apr.), str. 23-24,
foto. (Na občnem zboru so praznovali 45-letnico delovanja). Pridobili mlade člane / Uroš Brcgar. - Kg, št. 20 (5. 3.), str. 20, foto. (Konjcrcjsko društvo
Radohova vas).
Trubarjeva konjenica gre v Evropo / 1 lelcna Miklič. - Kg, št. 12 (19. 3.), str. 20, foto. (Jezdeci Konjeniškega kluba Grosuplje so se po Trubarjevi poti odpravili v Salzburg).
Sejem pregnal sneg / B. Ž. - Dl, št. 16 (17. 4.), str. 28. (Sejem na tiho nedeljo pri Sv. Antonu na Zdcnski rebri).
Svojo Amalijo dobil na koso / Erazem Klepec. - Sn, št. 132 (10. 6.), str. 8, foto. (5(1 koscev jc
tekmovalo v Lučarjevcm Kalu). Kulturno društvo Stična. - http://www.kd-slicna.si.
ZŠAM (irosupljc prejelo bronasti znak slovenske policije / Pv, št. 4 (jul. - avg.), str. 8, foto. Tudi v ZŠAM Ivančna Gorica smo proslavili dan šoferjev in avtomehanikov Slovenije / Alojz
Bucik. - Pv, šl. 4 (jul. - avg.). str. 34, loto. Člani ZŠAM Ivančna Gorica sodelovali v akciji Prvi šolski dan in na otvoritvi Osnovne šole
Stična. - Pv, št. 5 (scp. - okt.), str. 3. Šport in kultura zamenjala televizijo / Mojca Zorko. - Dn, št. 251 (16. 9.), str. 12, foto. (LAS
Grosuplje vabi osnovnošolce v vsaj eno prostočasno dejavnost). Družabno srečanje ZŠAM Ivančna (ioiiea / Franc Bivic. - Pv. št. 6 (nov. - dcc). str. 30, foto.
39 ETNOLOGIJA 2002
Kjer zimo odganjajo mačkare. - Rodna gruda, št. 2, str. 48, foto. (Dobrepoljskc mačkare). Vsa dolina na Zdcnski rebri / Marinka Marinčič Jevnikar. - Kg, št. 13 (27. 3.). str. 11, loto
(Sejem pri Sv. Antonu je priprava na velikonočni čas). Z dvigali v prihodnost / (M. D.). - Sn, št. 151 (4. 7.), str. 8+17, loto. (V Zgornji Dragi so
prestavili kozolec z dvigalom). Ena zver, ki jo pase hudir / Barbara Pancc. - Sn, št. 282 (7. 12.), str. 9-10, foto. (Polhar Franci
Omahen s Spodnjega Blata pri Grosupljem govori o polhih in polhanju). Za ohranitev dediščine / B. Žagar. - Dl, št. 50 (12. 12.), str. 21, loto. (Priznanja za najbolj
urejene domačije in vasi in za ohranjanje kulturne dediščine je v Jakličevem domu v
Dobrcpolju podelila medobčinska komisija z Grosupljega, Ivančnc Gorice in Dobrepolja).
2003
Pavline vezenine / Barbara Žagar. - Kg, št. 1 (1. F), str. 17, foto. (Pavla Hočevar iz
Dobrepolja je poznana po svojih vezeninah). Kulturna dediščina naših domov / jz. - D, št. 3 (19. 1.), str. 10, foto. (Razstava vezenin v
Šentvidu pri Stični).
Mačkare iz. Dobrepoljskc doline / (A. H.). - Sn, št. 49 (1. 3.), str. 15, foto. (Izšle so poštne
znamke z motivom mačkar). Mačkare - pustni otok sredi Dolenjske / Helena Ložar - Podlogar. - O pustu, maskah in maskiranju, 2003, str. 221-231, foto. Kapnice - pomemben element kulturne dediščine dolenjskih kraških pokrajin / Jernej
Zupančič. - Rast, št. 3-4, str. 267-274, foto. (Avtor, Ambrušan po rodu, popisuje kapnice
po Suhi krajini).
Izdelovanja butar se učijo tudi mlajši / B. Ž. - Dl, št. 15 (10. 4.), str. 20, foto. // Izdelovanje
butar ni preprosto / Barbara Žagar. - Kg, št. 16, (16. 4.), str. 20, foto. (Jelka Samec iz
Dobrepolja s tradicionalno velikonočno butaro). Znanilec velike noči. - Kg, št. 16, (16. 4.), str. 20, foto. (Sejem na Zdenski rebri). Čajna je tudi procka. - Kg, št. 17, (23. 4.), str. 20, foto. // Televizija zgubila boj s košarami / B.
Žagar. - Dl, št. 18 (30. 4.), str. 7, foto. (Stanka in Franc Poje iz. Predslrug izdelujeta leskove
košare).
Velikonočni jerbas nekoč in danes / B. Žagar. - Dl, št. 17 (24. 4.), str. 7, foto. (Predstavnik TD
Janez Pavlin z velikonočnim jerbasom). Otroško izročilo zapostavljeno / B. Žagar. - Dl, št. 23 (5. 6.), str. 7, foto. // Državno srečanje
otroških folklornih skupin / Barbara Žagar. - Kg, št. 25 (18. 6.), str. 18, foto. (Na državnem
srečanju otroških folklornih skupin v Jakličevem domu v Dobrcpolju so se predstavili tudi
plesalci s Kopanja).
502 EKOLOGIJA 2002
Radioaktiven strelovod na travniku / (av). - Dn, št. 6 (8. 1.), str. I +5. (S strehe odstranjeni
strelovod je šest dni ležal na travniku ob Motelu Grosuplje). Peskokop Podsmreka naj nam plača rento / Bojan Rajšek. - Delo, št. 93 (23. 4.), str. 7, loto.
(Krajani Podsmrcke in Velike Dobrave se ne morejo sporazumeti s podjetjem Peskokop). Prašičji smrad, da te kap! / Iva Ropae. - Nedelo, št. 26 (30. 6.), str. 13. (Franc Kastclie živi v
neposredni bližini Farme Stična, zato zahteva odškodnino). Naravovarstveno vrednotenje Radenskega polja pri Grosupljem na podlagi inventarizacije
lavne dnevnih metuljev (Fcpidoptera: Rhopalocera) = Nature conservation value of
4
Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dohrcpoljc XXIII, 2(11)4_199
Radensko polje ncai Grosuplje based on thc invenlory of butterflies (I .cpidoplcra: Rhopalocera) / Franc Rebeušek & Rudi Verovnik, - Natura sioveniae, ši. l, sir. 19-31.
2603
Uničena naprava za uničevanje odpadkov / (V. Z.). - Sn, št. 50 (3. 3.), str. 7. folo. (Na grosupeljski deponiji zgorela naprava za uničevanje bolnišničnih odpadkov).
Kamnolom še kamen spotike / B. Žagar. - 1)1, št. 32 (7. X.), str. 7. (Kamnolom v Picdslrugah v Dobrepolju).
Ivanški Rdeg znan celo na Danskem / Bojan Rajšek. - Delo, št. 268 (21. 11.), str. 7. (Regijsko društvo ekološkega gibanja je za projekt Nepravilno odloženi odpadki povzročajo nepopravljivo škodo naravi in zdravju ljudi dobilo podporo Regionalnega cenita za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo).
«1 ZDRAVSTVO 2002
Ponesrečene nosijo v prvo nadstropje / Bojan Rajšek. - Delo. št. 13 (17. 1.). sir. 7, loto. //
Zdravstveni dom je na smrt bolan / Barbara Pancc. - Sn, št. 22 (28. 1.), sir. I +3, loto.
(Neprimerni prostori v grosupeljskem zdravstvenem domu). J. Mervič bo še direktor / B. R. - Delo, št. 40 (19. 2.). str. 7. (Janez Mervič, direktor
Zdravstvenega doma Grosuplje, dobil soglasje svetnikov za še en mandat). Namesto cemaža strupeni podlesek / Domen Mal. - Sn, št. 97 (29. 4.), str. 4, foto. (Zakonca iz
Ivančne Gorice sta se zastrupila s podlcskom). Koncesija s pogojem / Bojan Rajšek. - Delo, št. 222 (26. 9.), str. 7. (Zdravnik in zobozdravnik
v Zagradcu).
Diplomirana babica Zalka / Barbara Žagar. - Kg, 41 (9. 10.), str. 18, foto. // K porodom vedno ponoči / B. Žagar. - Dl, št. 42 (17. 10.), str. 7. (Rozalija Marolt iz Kompolj o sebi in svojem delu).
Stal med podboji? / Olga Cvetek, - Delo, št. 262 (14. 11.), str. 16. (Grosupeljski zdravnik Janko Dolinar obtožen za smrt otroka).
2003
Zdravnik ni kriv / (B. S.). - Sn, št. 12 (16. 1.), str. 4. // Bolnika pregledal le od daleč / Olga Cvetek. - Delo, št. 257 (7. 11.), str. 10. (Grosupeljski zdravnik Dolinar oproščen obtožbe /a Smrt otroka).
■gre zdravja in prijateljstva / (vi). - Dn, št. 53 (12. 5.), str. 13. (V Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični so priredili bolnišnično olimpijado).
Slabi vplivi prihajajo iz Ljubljane / Mojca Zorko. - Dn, št. 157 (12. 6.), sir. 12. (Podatki o uživanju mamil na Grosupljem še niso zastrašujoči).
63 KMETIJSTVO 2002
Cokolino za meda Marka / Milan Glavonjič. - Sn, št. 55 (8. 3), str. 15, foto. (Medved, ki so ga vzgojili pri Blalnikovih v Ambrusu, je čokolino).
Čebele ga ubogajo / (M. I..). - Obrtnik, št. 4, sir. 89, loto. // Človek, ki dela in razmišlja kot čebela / Ladislav Lesar. - NDn, št. 132 (19. 5.), str. 19, foto. (Tone Fabjan, inovator in čebelar).
Kako zaustavili zaraščanje zemlje / (mgl). - Dn, št. 128 (15. 5.), str. 13. (V Dobrepolju).
Zunaj košnja, v vaškem domu nogomet / Boža Majstorovič. - Kg, št. 23 (5. 6.), str. 28, loto. (Ze 9.
tekmovanje v košnji na Lučarjevcm Kalu). Premočni ivanški orači / Tanja Gobec. - Kg, št. 32 (7. 8.), str. 28, foto. (Tekmovanje oračev v Ivančni Gorici).
Naravoslovna pot pri Žouknu / B. Žagar. - Dl, št. 34 (22. 8.), str. 7, foto. // Odprli
naravoslovno pot / B. Žagar. - Kg, št. 35 (28. 8.), str. 18, foto. (Pri Podgori v Dobrepolju so odprli naravoslovno učno pot).
Ocenjevali rjavke / B. Žagar. - Dl, št. 38 (19. 9.), str. 10, foto. (V Dobrepolju so na živinorejski razstavi ocenjevali krave).
V Ivančni Gorici razstava malih živali /Nedelo, št. 46 (17. 11.), str. 2, foto. // Peta razstava malih živali / M. M. - Kg, št. 49 (4. 12.), str. 17.
Sckači za občinske naslove. - Kg, št. 47 (20. 1 L), str. 18, foto. (Na Lučarjevcm Kalu).
2003
Čebelarji ČD Grosuplje obiskali Maribor in Koroško / Franc Javornik. - Sč, št. 1, str. 24, foto. Permakultura je več kot biološko kmetovanje. - Kg, št. 8 (192.), str. 22, foto. // Na vrtu ji
rastejo tudi koprive. - Dl, št. 7 (13. 2.), str. 11. foto. (Jožica Fabjan iz Predstrug je poslala
predsednica Društva za permakultura Slovenije). Ekološko čebelarstvo Koželj / Jurše Rogelj. - Biodar, št. 2, str. 15-16, foto. (Koželjcvi iz
Šmarja - Sapa so pridobili certifikat za ekološko čebelarstvo). Janez Jakopin / ČD Grosuplje. - Sč, št. 4, str. 115, foto. (Nekrolog). Kunčereja kot dopolnilna dejavnost / Barbara Žagar. - Dl, št. 15 (10. 4.), str. 14, foto. (Pri
Vodičarjevih iz Zdcnskc vasi gojijo kunec novozelandce in kalifornijee). Zeleni bolj zdravi od belih / B. Žagar. - Dl, št. 21 (22. 5.), str. K), foto. // Voluharji ne marajo špargljev / Barbara Žagar. - Kg, št. 22 (28. 5.), str. 19. loto. (Pri Nučičevih v Podgorici v Dobrepolju gojijo šparglje). Stiski nadaljevalec Ašičevc poti / Ladislav Lesar. - NDn, št. 167 (22. 6.), str. 17, foto. (Jože
Kukman, magister farmacije, nadaljuje Ašičcvo delo v samostanu Stična). Odprti dnevi vrtnarstva Bučar / M. M. J. - Kg, št. 39 (24. 9.), str. 19, foto. (Bučarjevi z
Velikega Mlačcvega integrirano pridelujejo zelenjavo). Od eko kmetijstva se da živeti / Barbara Žagar. - Kg, št. 40 (1. 10.), str. 32, foto. // Bodočnost
v zdravilih iz narave / B. Žagar. - Dl, št. 40 (2. 10.), str. 10, foto. (Fabjanovi iz Predstrug v
Dobrepolju).
Strojni krožek deluje v več smeri / Marjan Papež. - Kg, št. 41 (8. 10.), str. 17, foto. (Strojni krožek Kmetovalec je na nekdanji farmi Bošlanj pripravil tekmovanje za lastnike gozdov).
Po pehar suhih jabolk in hrušk. - Večer, št. 251 (29. 10.), str. 40, foto. (Erjavčevi iz Gorenje vasi pri Ivančni Gorici imajo sušilnico sadja).
Čebele mu pojejo. - Sn, št. 261 (12. 11.), str. 8, foto. (Alojz. Glavan je muljavska čebelarska legenda).
Obnavljanje zdravja iz prepletenosti z naravo / Milan Glavonjič. - Sn, št. 276 (29. 1 L), str. 11, foto. (Anton Fabjan iz. Predstrug v Dobrepolju ima v Seču sanatorij za čebele).
_Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dohrcpolje XXIII, 2(1(14_ 201
64 GOSPODINJSTVO 2002
Ne navdušeni, pobiti pa tudi nc /Janez Rcsnik. - Nedelo, št. 4 (27. 1.). sir. 8. (Picerija Jurčck
iz Ivančnc Gorice se je sama prijavila k ocenjevanju). Na levem bregu / Ivan Ilovar. - Mladina, št. 25 (24. 6.), str. 69, foto. (Turistična kmetija
Magovcc).
Gostilna Lovor. Mala vas pri Grosupljem / Tomaž Sršen. - Nedelo, it, 38 ( 22. 9.). str. 15. (Preizkuševalci so gostilno pohvalili).
2003
Pri sočnem žrebičku. Turistična kmetija Grofija,Vir pri Stični / Ivan Ilovar. - Konzum 03, str. 238-239, foto.
Na siesti. Kmetija odprtih vrat Javornik, Krka na Dolenjskem / Ivan Ilovar. - Konzum 03, str. 240-241, foto.
Pri Visconlijevih. Turistična kmetija Pristava, Pristava nad Stično / Ivan Ilovar. - Konzum
03, str. 258-259, foto. Krušni zakladi Slovenije / Janez Bogataj. - Ljubljana, 2003. (Kruh, prikazan v
knjigi na str. 12, 14, 16, 22, 24, 32, 46, so izdelali v Pekarni Grosuplje). Pri fantomski klobasi. Turistična kmetija I Iabjan, Vrh nad Višnjo Goro / Ivan Ilovar. -
Mladina, št. 2 (13. L), str. 69. foto. Iz Iritezc. Gostilna pri Proncu. Veliko Mlačcvo / Ivan Ilovar. - Mladina, št. 8 (24. 2.), str. 69,
foto.
66/69 INDUSTRIJA IN OBRT 2002
Pekarna Grosuplje ima podjetje v Zagrebu / STA. - Delo, št. 13 (17. L), str. 14. // Pekarna
Grosuplje za Mercatorjem v Zagrebu / N. R. - Finance, št. 11 (17. L), str. 6. Pelrolov bencinski servis v Podsmreki / Milan Glavonjič. - Dn, št. 16(18. 1.), str. 16, foto. Junija nov blagovni center v Grosuplju / B. R. - Delo, št. 23 (29. L), str. 7, foto. (Trgovska
družba Vele gradi 5000 m2 velik in 1,5 milijarde drag montažni objekt). Kakovost, potrjena tudi... - Ljubljana, št. 1-2 (Jan. - feb.), str. 65, lolo. (Pekarna Grosuplje je
pridobila certifikat ISO900I). (hlpuščnnjc brez sklepov / F. K. - De, št. 5 (7. 2.), str. 6. foto. (Direktor in lastnik DOL-TEX-a
na Krki meče delavke na cesto). Tiskarna Ljubljana se seli v Ivančno Gorico / Bojan Rajšek. - Delo, št. 42 (21. 2.), str. 7, foto.
(Glavno mesto je predrago). Nov kmetijsko vrtni center / Marinka Marinčič Jevnikar. - Kg, št. 17 (24. 4.), str. 19, loto. //
Namesto dveh trgovin trgovsko središče / B. R. - Delo, št. 90 (19. 4.), str. 7. foto. (KZ Stična
je odprla nov prodajni center v Ivančni Gorici). Poiščejo ga v glavnem zahtevnejši naročniki / Miran Jarec. - Obrtnik, št. 6 (jun.), str. 83. foto.
(Mizar Vinko Žitnik, Tirno d.o.o., Grosuplje). Največ točk za grosupeljske hlebec / M. B. - Delničar, št. 63 (jun.), sir. 2. // Pekarna
Grosuplje prejela Iri priznanja / B. R. - Delo, št. 128 (6. 6.). str. 7. loto. (Na ocenjevanju
kruhov na ljubljanski Biotehniški fakulteti).
Mercator bo kupil trgovski center v Grosupljem / B. R. - Delo, št. 139 (19. 6.), str. 7, foto. //
Nova blagovnica v Grosupljem / (na). - Dn, št. 164 (20. 6.), str. 12. (Ob zaščitenem objektu
Stare pošte pri Brvacah). Do svežine po tisočletnem receptu. - Gv, št. 7 (sept.), str. 12 (Trgovina), foto. (O peki kruha s
kislim testom pripoveduje lehnologinja v Pekarni Grosuplje Barbara Zaje Ickavec). Pametne tipkovnice gredo za med / Alenka Brczovnik. - Dn, št. 246 (12. 9.), str. 10, foto.
(Direktor Tipra z Grosupljega načrtuje 60-odstotno rast lastnih proizvodov). "Paper mateh" - prednosti folije in papirja. - Embalaža, št. 7 (okt.), str. 12, foto. (Anton
Omejcc, Motvoz d.d., govori o prednostih "paper mateh" folije, ki jo izdelujejo). Denarje izginil / Tanja Dodig - Sodnik. - Dn, št. 268 (4. 10.), str. 15, foto. (Stečajni postopek
GPG Gradal traja že osem let). Pekarna Grosuplje. - Finance, št. 203 (22. 10), foto. (Reklamna predstavitev). Pekarna Grosuplje. - http://www.pekarna-grosupljc.si.
10 let VVintcrhalterja v Sloveniji / Urša Cvilak. - Pet zvezdic, št. 1 I (nov.), str. II, foto.
(VVintcrhalter Gastronom z Grosupljega). Črpalka na Cikavi bo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 251 (5. 11.), str. 7. (Občinski svetniki
zahtevajo, da Dars in Drse omogočila Šmarčanom dostop na avtocesto in bencinski servis). Dovolj pogumni smo, da kupcem prodajamo svobodo. - Delo, št. 272 (26. 1 F), str. 20-22),
foto. (Matko Ivančič, direktor razvoja v podjetju Tipro z Grosupljega). Roman Zupančič : biti podjetnik je način življenja / Nina Uratarič. - Profit, št. 12 (dec), str.
24, foto. (MZG - Mizarstvo Zupančič Grosuplje).
2003
Livarna aluminija Kalit d.o.o., Ivančna Gorica. - Livarski vestnik, št. I (jan.), str. 28-29, foto.
(Predstavitev podjetja v angleškem jeziku). Livar d.d., Ivančna Gorica. - Livarski vestnik, št. 1 (jan.), str. 42-43, foto. (Predstavitev
podjetja v angleškem jeziku). Pekarna Grosuplje / Štefan Plankar. - Glas gospodarstva, januar, str. 23, foto. //
Vladimir Bahč in Štefan Plankar / B. D. G. - Dl, št. 6 (6. 2.), str. 1, foto. // Kruha ne bodo
vozili od daleč. - Večer, št. 40 (20. 2.), str. 8, foto. // Dosegli poslovne cilje. - Finance, št.
42 (3. 3.), str. 17 + 20, foto. (Štefan Plankar je dobil nagrado GZS za izjemne gospodarske
dosežke v letu 2002).
Hiše za tisoč ljudi / Bojan Rajšek. - Delo, št. 18 (23. L), str. 7. (GPG gradi stanovanja v
grosupeljski gospodarski coni Sever). Iz takega testa so / V. B. - Mercator, št. 2 (feb.), str. 8-11, loto. (Direktor Štefan Plankar
govori o Pekarni Grosuplje). Tipkovnica za 800 cvrov / Andreja Basle. - Manager, št. 2 (feb.), str. I + 16-20, foto.
(Direktor Milan Če lan predstavlja grosupeljsko podjetje Tipro). Delavci dali Livarju oceno tri / Bojan Rajšek. - Delo. št. 47 (27. 2.), str. 7. (V ivanškem
Livarju so z razmerami zadovoljni direktorji in strokovnjaki, manj pa delavci). Po polžje na Polževem / Vito Avguštin. - Dn, št. 55 (27. 2.), str. 15, foto. (Lavričevi vztrajajo
na Polževem, čeprav niso dobili obljubljenega denarja od države). V Livarju tečaji varstva pri delu / Bojan Rajšek. - Delo. št. 52 (5. 3.), str. 7. (Veliko poškodb
pri delu).
Prihranki morajo biti zelo konkretni /TomaŽTrobii in Bogomil Kandus. - Delo, št. 56 (10. 3.), str. 14-15, foto. (Uvajanje sistema za ciljno spremljanje rabe energije v praksi v Livarju).
Podjetnik ni zaželen / Bojan Rajšek. - Delo, št. 65 (2(1. 3.), str. 7. (Krajani Velikega Mlačevcga
nasprotujejo razgradnji avtomobilov na kmetijskem zemljišču), Izpušne eevi za motorje / Andreja Basle. - (Iv, 13 (31, 3.), str. 26, loto. (Izdelovalec
Akrapovič v Ivančni Gorici). Pletenica, umetnost naših babic. - Mercator, april, str. 9, loto. // Prepričali s projektom Pleteno srce / Kristina Menih Mihelač. - Večer. št. 79 (5. 4.), str. 15. (V Pekarni Grosuplje
znajo delati pletenice. Koprski studio Kcrnel je posnel video o peki pletenice in
dobil nagrado Mednarodnega združenja poslovnih komimikatorjev Zlato pero v San
Franciscu).
Obrtništvo na radijskih valovih / Ana Vatovcc. - Obrtnik, št. 4, str. 33. (Obrtnike ter njihove
probleme in dosežke spremlja tudi radio Zeleni val). Nobene koristi ni bilo / Bojan Rajšek. - Delo, šl. 78 (4. 4.), str. 7. // Zaprli podjetje za
pospeševanje podjetništva in obrti / Ana Vatovcc. - Obrtnik, št. 5, str. 34. (Na Grosupljem
so zaprli Razvojni center GIGA). Skrivnost je v veselju in ljubezni! - Nedelo, šl. 16 (20. 4.), str. 19, foto. (Vesna Kovačič z Vira
pri Ivančni Gorici speče tudi tristo potic na mesec). Ta sočni Krjavclj. - Gv, št. 5 (maj), (Trgovina), str. 29, foto. (Pekarna Grosuplje pripoveduje
zgodbe o kruhu).
Motel znova oživljajo / Bojan Rajšek. - Delo, št. 114 (20. 5.), str. 7, folo. // Odprli prenovljeni molel v Grosupljem / B. R. - Delo, št. 119 (26. 5.), str. 3, folo. // Z avtoceste spel prijaznejši pogled / Mojca Zorko. - Dn, št. 142 (28. 5.), sir. 13, foto. // Ob motelu bodo tudi zgradili igralni salon / B. R. - Delo, št. 169 (24. 7.), str. 5, folo. // Motel Grosuplje na poti k zvezdicam / Urša Cvilak. - Pet zvezdic, št. 7-8 (jul. - avg.), str. 41, foto.
Kozarci - čisti kot nebo po nevihti / Urša Cvilak. - Pet zvezdic, šl. 7-8 (jul. - avg.), str. 70, folo. (VVinterhalter Gastronom z Grosupljega prodaja pomivalne stroje).
Za razvoj obrti in podjetništva je potrebno ustvarili razmere / Ana Valoveč. - Obrtnik, št. 9, str. 36, foto. (Janez Pesjak, župan občine Grosuplje).
Z intuicijo do uspeha / Andreja Rednak. - Profit, št. 20 (8. 10.), str. 5-6, foto. (Milan Čelan, direktor Tipra z Grosupljega).
Pohištvo za pisarne. - Dn, šl. 303 (9. I I), str. 7 (priloga Moj dom, št. 71), foto. (Promocijsko besedilo za pohištvo podjetja MZG z Grosupljega).
Klub upokojenih obrtnikov / Ana Vatovcc. - Obrtnik, št. 11. str. 43. (OOZ Grosuplje ustanavlja klub upokojenih obrtnikov).
Pekarna Grosuplje. - http://www.pekarna-grosupljc.si.
Ncue Wege gchen / H K. - Brot und Backwaren (Hamburg), šl. 12, str. 18-20. folo. (V
nemškem časopisu je bila predstavljena Pekarna Grosuplje). V hotelu Grosuplje bo kazino / Mojca Zorko. - Dn. št. 332 (8. 12.), str. 9. // Podnevi še
potekajo lepotna opravila, ponoči zašije motel v vsem sijaju / (mz). - Dn, št. 337 (13. 12.),
str. 12. loto.
Akrapovič - svetovni prvak izpušnih sistemov / Boris Sambolcc. - Polet, šl. 47 (4. 12.). sir. 28-33, foto. (Tovarna izpušnih sislemov iz Ivančne Gorice).
7 UMETNOST 2002
Poslikava Toneta Kralja v cerkvi sv. Martina v Šmarlnem / Iva Gatar. - V: Trideseta leta 20. Stoletja v slovenski likovni umetnosti. - Ljubljana, 2002. sir. 80-109.
Svccc niso za površneže / Mirjani Furlan Lapanja. - Dn, št. 28 (30. I.), str. 33, foto. (Rafael
Samec, po rodu z Vidma v Dobrcpolju, ustvarja v vosku). Tri generacije Kralj, kjer jc idealizma na kubike / Klavdija Milko. - Ona, št. 9 (5. 3.), str. 24-27, foto. (Babica Mara Kralj (92 let, likovna ustvarjalka), hčerka Tatjana (solo petje) in
vnukinji dvojčici Irena Baar (koncertna in operna pevka ter pedagoginja) in Vanda
Vremšak - Richter (magistra germanistike). Martin Krpan / Andrej I le. - Bilten Toštne znamke, št. 40, str. 8-9, foto. (Ilustracije 'Toneta
Kralja na znamkah so izšle 21.3. 2002). Odtisi s kamna / V. U. - Delo, št. 77 (4. 4.), str. 17, loto. // V kamen vdihnjena duša / Milan
Vogel. - Delo, št. 77 (4. 4.), str. 9. (Avtorica razstave jc mag. Breda Škrjanec). Od ledu do betona / (dk). - Dn, št. 14 (5. 7.), str. 14. foto. // Desetniea jc šla v svel / 'Tina Luca. Nedelo, št. 27 (7. 7.), str. 23, foto. (Kipi Lučke Koščak pred Gruberjevo palačo v
Ljubljani).
Kraljeva nova podoba / J. Š. A. - Delo, št. 157 (11. 7.), str. 6, lolo. // France Kralj / V. U. -Delo, št. 159 (13. 7.), str. 20, lolo. // 'Tudi še nikjer videne slike / Darinka Kladnik. - Dn, št. 186 (13. 7.), str. 12, foto. // Kraljevska Kraljeva zbirka / M. Markelj. - Dl, št. 29 (18. 7.), str. 14, foto. // Zbirka Franceta Kralja / B. Gabrščik. - Delo, št. 167 (23. 7.), str. 17, foto. // Zbirka Toneta Kralja / Dušan 1'odgornik. - Delo, št. 198 (29. 8.), str. 13, foto. (V kostanjeviški galeriji Božidarja Jakca so postavili novo stalno razstavo Franceta Kralja).
France Slana : "Ponosen sem, da ničesar ne razumem." / Gordana Stojiljkovič. - Orbita, št. 23 (sept.), str. 9-11, foto. (Slikar France Slana živi in ustvarja na Krki).
Še en Prešernov portret? / Darinka Kladnik. - Dn, št. 288 (24. 10), str. 36, foto. (Kraljev portret Franceta Prešerna).
Goreče sveče pripovedujejo / Jani Ravenko. - D, št. 44 (3. 11.) str. 10, foto. // V harmoniji svetlobe in luči, ki jc življenje / Barbara Pancc. - Sn, št. 298 (27. 12.), str. 10, foto. (Rafael Samec, po rodu z Vidma v Dobrcpolju, ustvarja v vosku).
Razstava kipov Lučke Koščak / (bj). - Dn, št. 339 (16. 12), str. 8. (V Kulturnem domu Grosuplje).
Platno namesto bobna / Primož Hieng. - Sn, št. 298 (28. 12.), str. 13, foto. (Likovno društvo Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični pripravlja razstave različnih avtorjev).
2003
France Kralj: Ignacij Borštnik, str. 38; France in Tone Kralj, str. 112; Stanislav Škrabcc, str.
184. - V: Darinka Kladnik: Sto portreliranih glav na Slovenskem, Ljubljana, 200.3,
fotoportreti. (Kipar France Kralj iz Dobrcpolja je izdelal kipe znanih mož). Križev pot Ibncta Kralja na Mirenskcm gradu / Marko Vuk. - Goriški letnik. Zbornik
Goriškega muzeja 28/2001 (2003), str. 465-472. Sakralni spomeniki Primorske / Branko Melink. - Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja
28/2001 (200.3), str. 473-480. (Zbirka vodnikov po župnijskih, podružničnih
in božjepotnih cerkvah, mnoge jc poslikal 'Ione Kralj). Stiska arhitekturna plastika 12. stoletja / Mija Oter. - Acta historac artis Slovenica 8, 2003, str.
5-23. (Križni hodnik v cistercijanskem samostanu Slična). Angeli so med nami / Barbara Pance. - Sn, št. 14(18. L), str. 15, foto. (Kiparka Lučka
Koščak oblikuje kipe angelov). Kraljeve lepote na Krasu in v Brkinih / Dušan Grča, - Nedelo, št. 7(16 .2.), str. 4, foto.
(Kulturno društvo Vilenica je izdalo brošurico o šestih cerkvah s poslikavami Toneta
Kralja).
*
__ Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorica, Dobre polje XXIII, 211(14 205
Umrl je akademski slikar Leon Koporc / (sta). - Pd, št. 250 (23. 10.), str. 12. lolo. (Slikarje
ustvarjal tudi v Višnji Gori). Grosuplje bo dobilo tri kipe / Bojan Rajšek. - Delo. št. 126 (3. 6.), str. 7. // Kipi že krasijo
Grosuplje / B. R.   Delo. sir. 5. (3 kipi Lučke Koščak na obrobju Adamičeve ceste). Razstava slik in kipov Vlada Ccnclja / Rafko Jurjcvčič. - Prijatelj, št. 3 (jun. - jul.), str. 3,
loto. (Vlado Cencelj je iz Šentvida pri Stični). Razkrita arhitektura cistercijanov / Mateja Kavčič. - Delo, št. 172 (28. 7.), (Znanost), str.
8-9, loto. (Nove raziskave v križnem hodniku cistcrcijanskcga samostana Stična). Kraljica je šele tretja / Barbara Palice. - Sn, 229 (3. 11).), str. I I. loto. (Kiparka Lučka Koščak
o sebi, svoji družini, delu). Viharni boem z. Grumlofa / Primož Hieng. - Sn, št. 282 (6. 12.), str. 12-33, foto. (Slikar
Ferdo Vesel je bil vihrav in eksploziven človek). Cerkev sv. Mihaela, str. 183, 209-213, foto. - V: Marko Ivan Rupnik: Barve sojnosti.
Koper. 2003.
78 CLASBA 2002
Naporni dnevi. - Ndn, Pilot (26. I. - 1. 2.), str. 39. loto. (Glasbena skupina Grm (Marjan, Gregor in Andrej), katere sedež je v Šmarju - Sapu, snema v studiu Štibcrnik).
Stična na Dunaju. - Sn, št. 12 (16. L), str. 13. foto. (Kvartet Stična in dobrepoljska ženska vokalna skupina Mavrica sla pela na Dunaju in v okolici).
Slapovi. Po kapljicah do slapu / Dušan Nograšek. - NDn. št. 31. Pilot (2. 2. - 8. 2.), str. 48-49, loto. // Slapovi in pravljica življenja / (dn). - Dn, št. 63 (7. 3.), str. 29, loto. // Slapovi pogasili na torti deset svečk / (dn). - Dn, št. 70 (14. 3.), str. 27. foto. // Naj se slišita pesem in glasba po Sloveniji. - Dn, št. 104 (18. 4.), str. 29. foto. (Slapovi in Beneški fantje v OŠ Brinje, Grosuplje). // lino po domače / Mirjam Smolcj. - D, šl. 17 (28. 4.), str. 12-13. loto. // Domača glasba na drugačen način / Dušan Nograšek. - Dn. št. 150 (6. 6.), str. 24. foto. (Koncert v Križankah). // Slapovi nagrajujejo naše bralce. - Dn, št. 157 (13. 6.), str. 24, loto. (Ansambel Slapovi z Grosupljega je praznoval l()-lclnico delovanja. Izdali so zgoščenko Pravljica življenja).
'Razdaja' se na vse strani / M. G. - Dl, št. 14 (28. 2.). loto. (Marjan Obranovič, po rodu iz Kostela. že 30 let živi na Grosupljem in pesni, kipari, slika, igra kitaro).
Etno 'recept' za mladino / Blaž Tišlar. - Dn, št. 56 (28. 2.), str. 28, foto. (Boštjan Narat z Grosupljega igra v etno skupini Kalalcna).
Brcnili za otroke. - Sn, št. 82 (10. 4.), str. 13, foto. (Kaseta Brendijeve najljubše za olroke je izšla pri njegovi šmarski zalo/bi Mandarina).
ložctove violinske citre / Milan Glavonjič. - Kg, št. 18(1. 5.). str. 20. loto. // Violinske citre bodo še igrale / M. G. - Dl, št. 16 (18. 4.), str. 28, folo. // Violinske citre bodo še igrale / Milan Glavonjič. - Dn, št. 114 (29. 4.), str. 11, loto. (.lože Zaje (79 let) z Vidma v Dobrcpolju igra violinske citre).
Nepozabna Korbarjeva Domovina / .lože Galič. - Rodna gruda, št. 5, str. 31, loto. (Franc Korbar je ravnatelj Glasbene šole Grosuplje).
Maks Kozole - naj godbenik Nedeljea. - Ndn, št. 125 (12. 5.), str. 17, foto. // Bliskovita akcija za naj 'plchmuzokontaija' Nedeljskega /TomaŽ Bukovce. - NDn, šl. 132 (19. 5.), str. 15, foto. // Presenečenje za naj godbenika / Tomaž Bukovec. - Ndn, št. 173 (30. 6.), str. 1 +14-
15, loto. (Maks Kozole, član godbe iz Stične, proglašen za najboljšega godbenika leta). V nedeljo Tabor pevskih zborov / Bojan Rajšek. - Delo, št. 135 (14. 6.), str. 6, folo. // 500(1
pevcev zapelo na svojem 33. taboru /1. B. - Delo, št. 137 (17. 6.), str. 2, 1'oto. // 33. pevski
tabor. - Dl. št. 24 (13. 6.), str. 19. // Pevci  kljubovali vročini / M. Markelj. - Dl, šl. 25 (20. 6.), str. 1, foto. // Pevska pravljica zrelih let / Ladislav Lesar. - NDn, št. 139 (23. 6 ),
str. 15, foto. // 33. tabor pevskih zborov / Marija Kozar. - Porabje, št. 13 (27. 6.), str. 3,
foto. (3.3. tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični). Znane tudi v tujini / B. Žagar. - Kg, št. 35 (28. 8.), str. 18, foto. // Mavrica pride tudi domov /
B. Žagar. - Dl, št. 35 (29. 8.), str. 7. (Ženska vokalna skupina Mavrica iz Dobrcpolja). Na svidenje na gradu do prihodnjega leta / M. P. - Dl, št. 35 (29. 8.), str. 6, foto. (Big bend
Grosuplje, ki ga vodi Braco Dobičkarje nastopil v Metliki). Marko Vozelj - zaljubljen do ušes. - Demokracija, št. 39 (26. 9.), str. 10, foto. (Kralka šaljiva
predstavitev Višnjana Marka Vozlja, pevca Čukov). Virtuozi z diatonično harmoniko / Tone Vrabl. - Nt, št. 37 (12. 9.). str. 39, foto. (Na zlati
harmoniki Ljubečnc jc prejel harmonikar Matic Ceglar iz Šmarja - Sapa plaketo Avgusta
Stanka).
Velika slovenska turneja. - Sn, št. 271 (25. 1 L), str. 8, foto. (Brcndi in Korado, glasbenika iz Šmarja - Sapa in Stične, s humoristično-glasbeno prireditvijo promovirata svojo novo ploščo Lažnivca).
95 let zbora Rafko Fabiani / B. Ž. - Kg, št. 51 (18. 12.), str. 19, foto. (Zbor z Vidma v Dobrcpolju).
2003
Sestrsko Mamino pismo. - Sn, št. 46 (26. 2.), str. 21. (Sestri Darinka (diatonična harmonika)
in Jožica (klaviature) iz Šmarja - Sapa - sta izdali zgoščenko Mamino pismo). Krjavelj s pospeškom. - Sn, št. 58 (12. 3.), str. 21, foto. (Mladi ansambel iz Stične). Godba Dobrepoljc praznuje / B. R. - Delo, št. 140 (19. 6.), str. 7. // Srečanje dolenjskih in belokranjskih godb / Barbara Žagar. - Kg, št. 32 (6. 8.), str. 20, foto. // Godba praznovala 70 let / Barbara Žagar. - Kg. št. 39 (24. 9.), str. 20, foto. (70 let godbe na Vidmu v Dobrcpolju).
Nič jim ne more do kože / Toni Gašpcrič. - Dl, št. 25 (19. 6.), str. 27, foto. (Narodno-zabavni
ansambel Bobri z Grosupljega). Pesem pet tisoč grl / Ilija Bregar. - Delo, št. 143 (23. 6.), str. 12, folo. // Pesem tisočih zvenela
kot iz enega grla / Mojca Zorko. - Dn, šl. 168 (23. 6.), sir. 8, folo. // Slovenija je zapela
po koroško. - Dl, št. 26 (26. 6.), str. 24, foto. // Poj o naj ljudje / Boža Majstorovič. - Kg, št.
27 (2. 7.), str. 32, foto. // Bili smo jubilanti / Irena Barber. - Porabje, št. 13 (3. 7.), str. 3,
folo. (34. tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični). Godba mladostnega in lepega videza / Stanislav Jasenovce. - Dn, št. 198 (24. 7.), str. 25, foto.
(Godba iz Stične).
Pod kretskimi Slapovi.   Sn, št. 186 (13. 8.), str. 21, folo. (Slapovi so izdali novo zgoščenko Dol na Kreto).
Boštjan Narat / Miljana Cunta. - Emzin, št. 1-2, str. 67-68, foto. (Grosupcljčan Boštjan
Narat igra v etno skupini Katalena). Harmoniko uči brez glasbene šole / Barbara Žagar. - Dl, .št. 37 (11. 9.), str. 21, foto. (Jože
Zevnik iz Bruhanje vasi). Slapovi na DVD. - Sn, šl. 245 (22. 10.), str. 21, foto. (Slavnostni koncert s 17 uspešnicami). Koncert na veceju / Barbara Pance. - Sn, št. 275 (28. I L), str. 11, foto. (O družini
»
_Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica. Dohrcpoljc XXIII. 21)04_207
glasbenikov Gregorja ill Martina Štibcrnika i/, Šmarja - Sapa). Glasbena šola Grosuplje. - V: Darja Kore/ - Korcnčan: Čarobni zvoki slovenskih orkestrov, Ljubljana, 2003, sir. 134. (Big bencl in Pihalni orkester),
796 ŠPORT 2002
Po Jurčičevi poli na Muljavo / Bojan Rajšek. - Delo, šl. 48 (28. 2.), sir. 7. // Na Jurčičevem
pohodu štiri tisoč udeležencev / Bojan Rajšek. - Nedelo, šl. 9 (3. 3.). str. 1, foto. // Tisoči
na Jurčičevi poli / Mim. - Dl, šl. 10 (7. 8.), str. 1, foto. Marta Frever / Mateja Zalar. - Golf Slovenija, junij, str. 38-42, foto. (Marta Frevcr,
sekretarka na AMZS in vodja ženske golfske lige. živi na Grosupljem). /. olimpijcem čez. Krkine slapove / Igor Vidmar. - Dl, št. 23 (6. L), (pril. Živa), str. K) II.
lolo. (Borut Javornik se ukvarja s kajakaštvom na Krki). Lahka naloga / (mt). - Dn, št. 297 (4. II.), sir. 2, foto. (18-lclna Grosupcljčanka Ana Srebrnič
zastopa Slovenijo na šahovski olimpijadi na Bledu).
2003
Šali mat iz kopalnice / Barbara Pancc. - Sn. priloga Plus, št. I (.3. L), str. I 1. foto. (O šahovski družini Srebrnič z. Grosupljega).
Pred desetim pohodom po Jurčičevi poti / (vav). - Dn. šl. 49 (21. 2.), str. 15, loto. // Po deželi desetega brata / Željko Kozinc. - Polet, št. 8 (27. 2.), str. 22-23, foto. // Jurčičeva pot iz Višnje Gore do Muljave / Alenka Vebcr. - Ognjišče, št. 3 (mar.), str. 98- 100, foto. // Jurčičevimi je oživela / Bojan Rajšek. - Nedelo, št. 9 (2. 3.), str. 2, foto. // Dobro pripravljena Jurčičeva pot in odprte kmetije / Jure Brankovič. - Dn. št. 59 (3. 3.), str. 9, lolo. // Krjavclj s sabljo, drugi s hojo / M. Markelj. - Dl. št. 10 (6. 3.), str. 32, foto.
Iz Krke po Krki in nazaj / Erazem Klepec. - Sn, št. 120 (27. 5 ), str. 8-9, foto. (Spust po Krki).
Hop bi ga skoraj slal plače / (ms). - Dn. šl. 261 (26. 9.), sir. 20, folo. (Plavalni obračun med Martinom Strelom in Sa$om Hribarjem).
Miro Cerar. - V: Znamenite osebnosti tisočletja. Tržič. 2003. sli. 223.
«1/82 JEZIKOSLOVJE IN KNJIŽEVNOST 2002
Boris Kuhai / Mela Malus. - Kg, šl. 25 (19. (..), sir. 22, foto. // Polna miza. dobro leto / Bogi Pretnar. - Polet, šl. 49 (18. 12.), str. 54-55), loto. // Hliksir za dolgo življenje / Živa Golcž. - Jana, št. 22 (28. 5.), str. 32-33, foto. (Avtor Samostanske kuhinje živi na Grosupljem).
O dolenjski in belokranjski kuhinji / Jože Rozman. - Dl. št. 29 (18. 7.). sir. 12, foto. // Nafulani / Bogi Pretnar. - Polet. šl. 32 (22. 8.), str. 56-57, foto. // Povsod sem rad v lonce gledal / Irena Brejc. - Dn, št. 344 (21. 12.), sir. 30-31. folo. (Avtor knjige Dolenjska m belokranjska kuhinja Boris Kuhar živi na Grosupljem).
Sonetni venec in slavilna pesem v spomin na I.ouisa Adamiča / Tine Kurent. - Dve domovini, št. 16, sir. 21 1-220. (Sonetni venec je napisal slovenski izseljenec v Ameriki Vinko G.
Kuhelj. slavilno pesem pa .lack Tomsic). Titovo pismo in pismo slovenskih partizanov z Visa Louisu Adamiču / Tine Kurent. - Dve
domovini, it. 16, str. 221-223. (Fotokopiji obeh pisem). The cxhibition of Maximilian Vanka's paintings and his Louis Adamič portrail / 'Fine Kurent. -   Slovenija : Quarlerly magazine, št. 3-4, str. 32-33, 1'oto. (O Adamičevem portretu M. Vanke).
Neusahljiva korenika / Jani Kavenko. - D, št. 16 (21. 4.), str. 10, portret. // Pisateljevi odmevi / Sibila. - D, št. 16 (21. 4.), str. 10. fotO. (Fran Jaklič - mladina Dobrepolja oživlja spomin).
Postavljanje Josipa Jurčiča od 'sive frajle' Johane Ottove / Matjaž Kmecl. - Albert, junij, str. 60-62, foto. (Pisatelj se je poslovil od svoje izvoljenke Ottove, ki je prodala kravješko graščino in odšla v Nemčijo).
Prireditve v spomin na Janeza Ciglerja / M. G. - Delo, št. 98 (30. 4.), str. 7. // Obletnica rojstva Janeza Ciglerja / (sg). - Dn, št. 116 (3. 5.), str. II.// Praznični Ciglerjevi dnevi / M. M. J. - Kg, št. 20 (15. 5.), str. 18, foto. // Višnja Gora, kraj slovečcga imena / Tone Štcfanec. - Svobodna misel, št. 16 (23. 8.), str. 10-11, foto. (210. obletnica prihoda duhovnika in pisatelja Janeza Ciglerja v Višnjo Goro).
Polona Glavan: Noč v Evropi : potovanje - bistvo fikcije / Julija Uršič. - Večer, št. 10
(14. I.), str. 10, portret. // Dol z ljubosumnim Norvežanom / Tanja Lesničar - Pučko. - Dn, št. 64 (8. 3.), str. 16-17, portret. // Noč na kupu Spieglov / 'Fina LttCU. - Nedelo, št. 18 (5. 5.), str. 12, loto. // Duhovni eskapizem mladih / Valentina Plahuta Simčič. - Delo, št. 138 (18. 6.), str. 8, portret. // Interrailovska noč v Evropi s Polono Glavan : 'Glejte, bila sem tam' / Mirjam Furlan Lapajna. - Dn, št. 163 (19. 6.), str. 14, foto. // Samo brez panike / Klemen Prepcluh. - Kaprica, oktober, str. 102-103, portret. (Pisateljica kratke proze in prevajalka, rojena v Stični, je bila že s svojim prvencem nominirana za nagrado Krcsnik).
Marjan Obranovič : ljudski pesnik Kuželičan / Jože Primic. - Dl, št. 50 (12. 12.), str. 23, foto. (Pesnik in glasbenik živi na Grosupljem).
2003
Are Louis Adamic's novels slovene novcls? / Hcnry R. Cooper (Bloomington). - V : Slovenski
roman, str. 617-620. (Obdobja, 20). Recepcija dveh Adamičevih romanov o resničnih dogodkih / Tine Kurent. - V : Slovenski roman,
str. 645-450 (Obdobja, 20). Jezik ni uniforma, jezik je svoboda! / Majda I lostnik. - Dn, št. 2 (4. L), str. 29, portret. (Grosupeljčan Jakob Miiller govori o delu pri slovarjih, o pravopisu, o odnosu do slovenskega jezika).
Makedonska nagrada slovenskemu pesniku / Igor Bratož. - Delo, št. 119 (26. 5.), (KL), str. 2.
// Nagrajeni pesnik : Ivo Irbežar dobitnik mednarodnega priznanja / MiM. - Dl, št. 24
(12. 6.). str. 18. portret. // Pesnik bi moral tudi skozi trače do ljudi / Barbara 1'ance. - Sn, št.
147 (28. 6.), str. 10. foto. (Pesnik, rojen v Šmarju, živi na Mali Ilovi Gori, govori o svojem
ustvarjanju in o nagradi Ilinden v Makedoniji). Marija Hrcgar. - V: Srebro v dlaneh, Maribor, 2003. str. 27-30, portret, pesmi. Tone Drab. - V: Srebro v dlaneh, Maribor, 2003, str. 103-106, portret, proza. Marija Fajdiga. - V: Srebro v dlaneh. Maribor. 2003, str. 115-118, portret, pesmi. Jožica Sklcpič. - V: Srebro v dlaneh 3, Maribor, 2003, str. 55-58, portret, pesmi. Karolina Zakrajšek. - V: Srebro v dlaneh .3, Maribor, 2003, str. 199-202, portret, pesmi. Ena zgodba, dva avtorja, več predelav / Iztok Ilich. - Rodna gruda, št. 7, str. 14-15, loto.
(Andrej Pajk s Hudega pri Stični in J. Jurčič, dva avtorja Spominov starega Slovenca).
Zavidljiv prevajalski dosežek /Tomaž Švagclj. - Delo, št. 213 (15. 9.), str. 14. (ŠozoTahara
prevaja dela L. Adamiča v japonščino). Dohrcpoljc v znamenju knjige / Barbara Žagar. - Kg. št. 51 (17. 12.), str. 19. (Otvoritev novih
prostorov knjižnice in izid knjige Naša dekleta Frana Jakliča).
Življenjsko izročilo pesniškega polihistorja Jožeta Kastclica / Milček Komelj. - Nova revija, .št. 254-255, str. 284-296. (In memoriam).
902 + 94 ARHEOLOGIJA + ZGODOVINA 2002
Upor v Stični 3. junija 1753 / Peter Ribnikar. - Arhivi 25, št. 1, str. 47-56. (Upor na letnem sejmu v Stični).
Iz Suhe krajine v Videm - Dohrcpoljc, str. 273-282. // Od Čateža do Dobrcpolja, str. 283-291. // Od Police do Turjaka, str. 291-294. // Iz Ljubljane v Turjak, str. 294-296. // Grosuplje, str. 553-556. // Stična, str. 557-564. - Dies irac / Tone Fcrenc. - Ljubljana : Modrijan, 2002
Vrhpoljskc gomile / Davorin Vuga. - Rodna gruda, št. 3 (mar.), str. 48, foto. (Halštalskc
gomile blizu Ivančne Gorice). Če nc bo šlo drugače, bom zagrabil macolo / Boštjan Celeč. - Sn, št. 131 (10. 6.). str. 4. foto.
(Jože Zcvnik iz Bruhanje vasi je oskrunil spominsko ploščo doprepoljskim udeležencem
kočevskega zbora).
O medvojnih požigih in uničenjih v višenjski fari / Ivanka Kozlevčar. - Zaveza, št. 3
(sept.), str. 32-38, foto. Množična morija mladoletnih domobrancev na Teharjah / Justin Stanovnik. - Zaveza, št. 3
(sept.), str. 66-71, foto. (Jože Koželj, Lojze Zaletel, Tone Miklavčič, Nace
Miklavčič. France Slana, Metod Zavodnik in Ciril Zavodnik iz okolice Krke so bili ubiti v
Teharjah).
Zaobiđeno dogajanje na Dolenjskem / Trne Rus. - Sp, št. 36 (6. 9.), str. 18-19. (Ob
šcstdcsctlctnici smrti struških rodoljubov). Z zadnjim baronom za kruhom / Barbara Pance. - Sn, št. 218 (21. 9.), sir. 10, loto. (Lastniki
gradu Boštanj Lazzarini so med vojno pobegnili v Avstrijo, v spominih Mlačevcev pa še
živijo).
Lado Ambrožič - Novljan o vojnem in povojnem času / Primož Šturman. - Pn, št. 58 (24. 11.), str. 21, foto.
2003
Ivančna Gorica, str. 155-156, foto; Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici, str. 190-192, foto; Na
Lokah pri Grosuplju, str. 194. foto; Podsmrcka pri Višnji Gori 1, 2, 3, str. 221-224, foto;
Studenec pri Stični, str. 251-252. foto. - V : Zemlja pod našimi nogami : arheologija na
avtocestah Slovenije : Vodnik po najdiščih. - Ljubljana 200.3. Zločin, ki ne zastara / Milan Muhič. - Demokracija, št. 2 (9. L), str. 46-47. loto. (Partizanski
poboji v Kompoljah v Dobrepoljski dolini). Fosamični interesi ne morejo postaviti pod vprašaj NOB / Staš. - Svobodna misel, št. 20
(24. 10.), str. 24, loto. (60-lclnica bilke na Ilovi Gori).
Usoda gradov / Ivo Žajdcla. - Demokracija, št. 48 (27. 11.), str. 42-43, foto. (Grad Boštanj pri Grosupljem).
908 DOMOZNANSTVO 2002
Naravne enote dobrepoljsko-struškega krasa / Mauro Hrvatin in Mojca Hrvatin. -
Geografski zbornik, XLI, 2001 (izšlo 2002), str. 95-117, foto. (Avtorja geografskega opisa
kraškega dobrepoljskega polja sta Grosupeljčana). Grosupeljsko-orelske paralićno-plitvovodne plasti / Stcvo Dozet. - Materiali in geookoljc, št.
4 (dcc.), str. 571-591, zemljevidi in tabele. (Geološke raziskave v okolici Stare vasi
pri Grosupljem).
Dobrcpolje, str. 18, foto; Izvir Krke in Krka, str. 24, foto; Muljava, str. 36, foto; Stična, str.
42, foto; Županova jama in Tabor, str. 52. - V: 24 izletov v okolico Ljubljane. (Tudi v
angleškem jeziku: 24 cxcursions to Ljubljana's surroundings). Kraški izviri ob Krki/Andrej Hudoklin. - Dl, št. 3 (17. L), str. 19, ilustr. Ježa na valovih dolenjske pokrajine / Željko Kozinc. - Polet, št. 4 (24. L), str. 38-39, foto.
(Pristava in Obolno nad Stično). Narodna in družabni.ška težnja : pohodniško potepanje po deželici Desetega brata / Janez
Korošec. - Sp, št. 10 (7. 3.), str. 12-13, foto. (Iz Višnje Gore čez Polževo na Muljavo). Reka je že na izviru 'načeta' / Milan Glavonjič. - Kg, št. 20 (15. 5.), str. 16, foto. (Oporečne
vode iz grosupeljske občine se stekajo v Krško jamo). Lučarjcv Kal : v slogi je moč / Boža Majstorovič. - Kg, št. 20 (15. 5.), str. 16, foto. (O kraju, o
tekmovanju v košnji ter sečnji). Dežela Desetega brata / Stanislav Pintcr. - Albert, junij, str. 56-58, foto. (Zanimivosti
od Višnje Gore do Muljave). Bodoči krajinski park Radensko polje / Stane Pctcrlin. - Proteus, št. 3 (nov.), str. 124-131,
foto.
Prazgodovinske gomile pri Stični in rimski miljnik v Ivančni Gorici / Davorin Vuga. - Gca,
št. 11 (nov.), str. 71, foto. Les karsts dinariqucs pavasages ct problemes / Jcan Nicod. - Dela 38, ZRC SAZU, Inštitut za
raziskovanje krasa, str. 67, foto. (Med jamami v dinarskem krasu je omenjena tudi
Županova jama). Magdalenska gora. - http://www.grosuplje.si/magdalcnska Županova jama. - http://www.grosuplje.si/zupanova
2003
Občina Grosuplje - majhna, a polna lepot. - Turistično poslovni almanah - poletje 2003, str.
36-37, foto. (Predstavitev naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti občine). Vojvodinja med belimi menihi /'Tine Kristan. - Večer, št. 14 (18. L), str. 14, foto. (O grbu
Viscontijcv in o gospe s Pristave). Okolica Stične / Potepuh. - D, št. 3 (19. L), str. 23, foto. (Gradišče, Pristava nad Stično in
Obolno).
Ledeni kapniki v Županovi jami / M(arija) S(amec). - Lipov list, št. 2 (feb.), str. 53, foto. Ob Prešernovi kamniti mizi / Barbara Pancc. - Sn, št. 26 (1. 2.), str. 15, foto. (Predsednica T D Račna Olga Gruden predstavlja Kopanj in Prešerna).
Tako vsakdanje in tako posebno / Žeijko Kozinc. - Polet, št. 7 (20. 2.), str. 24-25, foto. (Dobrcpolje).
Po deželi desetega brata / Žeijko Kozine. - Polet, št. 8 (27. 2.), str. 22-23, foto. (Od Višnje Gore do Muljave).
Zaščitena dediščina višnjanskega polža / Barbara Pance. - Sn, št. 85 (12. 4.), str. 11, foto.
(Zgodovinske in etnološke zanimivosti Višnje Gore). Legenda 0 Viridi, stiski gospe s Pristave / Erazem Klcpec. - Sn, št. 96 (26. 4.), str. 12-13,
foto. (Stična, Pristava, KS Mctnaj). Kmetija na robu hriba / Marija Draksler. - Moj dom, it. 65 (14. 5.), str. 28-29, foto.
(Kmetijsko-stanovanjski kompleks družine Stcpic iz Zgornje Drage). Novoodkrita jama Poltarica / S. Mirtič. - Dl, št. 25 (19. 6.), str. 16, foto. // Za hladom v
podzemlje / Tomaž Bukovec. - NDn, št. 167 (27. 6.), str. 22, foto. // Prepih za skalo je izdal
Poltarico / Barbara Pance. - Sn, št. 194 (23. 8.), str. 12-13, foto. (Nedaleč od Krške jame
so novomeški jamarji odkrili novo zasigano jamo Poltarico). Veselica po polževo / Mojca Zorko. - Dn, št. 176 (26. 6.), str. 13, foto. (Rojstni dan države so
Grosupeljčani in Ivančani proslavili na Polževem.) S kolesi po rimski cesti / Slavko Mirtič. - Kg, št. 27 (2. 7.), str. 19, foto. (Od Ivančne Gorice
do Dvora).
Ko šolarji prvič doživijo kapnike / Mojca Zorko. - Dn, št. 204 (30. 7.), str. 12, foto.
(Predsednik TD Županova jama Miro Vrcg predstavlja jamo in okolico). Tradicija v sodobnosti / Mojca Zorko. - Dn, št. 209 (4. 8.), str. 10, foto. (V Višnji Gori že šesti Anin sejem).
Zdi sc, kakor da je Višnja Gora obtičala na cedilu... / Boris Dolničar. - NDn, št. 221 (17. 8.),
str. 15, foto. // Les je les, če ni kruha vmes / Barbara Pance. - Sn, št. 37 (15. 2.), str. 12-13,
foto. (Mihaela Zaje - Jarc o sebi in starih razglednicah Višnje Gore). Jama, ki buri duhove / Rado Radcšček. - Pilot, (6.9.-12. 9.), str. 8-9, foto. (Puščavnikova
jama blizu Skocjana pri Turjaku). Skrivnostni kraški svet : Radensko polje in Stari grad nad Čušperkom / Dario Cortese. - Naša
žena, št. 11 (3. 11.), str. 32-33, foto. Pod Ivankino gorico. - Moj dom, št. 8 (5. 11.), str. 30, foto. (O Ivančni Gorici). Pozabljen kraški svet v okolici Grosupljega / D. 11. - Ljubljanski žurnal, št. 6 (12. 12.), foto.
(Županova jama).
Svetovno znana Podpeška jama / Barbara Žagar. - Kg, št. 53 (31. 12.), str. 17, foto. (V
Podpcči pri Vidmu v Dobrepolju). Stratigrafska vrzel srednji lias - spodnji malm na območju Suhe krajine / Stevo Dozel. -
Materiali in geookoljc, št. 2 (dec), str. 525-541, zemljevidi in tabele. (Raziskave tal v
Suhi krajini). Ivančna Gorica. - http://www.ivanena-gorica.si Grosuplje. - http://www.grosuplje.si.
929 BIOGRAFIJE 2002
Koščakov Hribar / Marko Baucr. - Delo, šl. 15 (19. 1.), str. 27. (Kritično o oddaji o Sašu I Iribarju).
Profesor dr. France Adamič je dopolnil 90 let / Marjana in Stane Peterlin. - Proteus, št. 5
(maj), str. 231, portret. Romeo in Julija v življenju ter na odru / Ladislav Lesar. - NDn, št. 78 (17. 3.), str. 17, foto.
(Portret Janeza Eržena, igralca in režiserja, rojenega v Ivančni Gorici). Srečno, Jože Gale! / Peter Kolšek. - Delo, št. 77 (4. 4.), str. 9, foto. // Junak, večji od filma /
Zdenko Vrdlovcc. - Dn, št. 92 (6, 4.), str. 13, loto. // Srečno! / Irena Štaudohar. - Mag, št.
15 (10. 4.), str. 98, foto. (Jože Gale, ustvarjalec filmskega Kekca in dobitnik Badjurove
nagrade, je po rodu Grosupcljčan). Mafija dela ponoči / Vinko Vasic. - Jana, št. 21 (21. 5.), str. 22-23 + 75, foto. (Sašo Hribar,
kije rojen na Grosupljem, živi na Vrhu nad Višnjo Goro, in njegova ekipa imitatorjev). Darja Groznik, urednica Vala 202 / Meta Malus. - Kg, št. 26 (26. 6.), str. 22, foto. (Darja
Groznik je bila rojena v Višnji Gori). Pisatelj je bil reven / Bojan Rajšek. - Delo, št. 146 (28. 6.), str. 7, foto. (Ciril Jurčič, pisateljev
pranečak, pripoveduje o svojem prastricu). Ivanka Černelič - ob 70-lctnici rojstva / Milena Hajn.šek - Holz. - Jezikoslovni zapiski,
2002, str. 7-9. (Ivanka Černelič je doma z Brezovega nad Višnjo Goro). Miro jezdi svojega konja / Barbara Pance. - Sn, št. 176, (2. 8.), str. 11, foto. (Predstavljena je
pravniška družina Ccrar, ki živi na Grosupljem). Uroš Slak odhaja na Pop TV / (am). - Večer, št. 191 (21. 8.), str. 4, foto. // Adrenalinski skok
na novo / Milan Slana. - Dn, št. 225 (22. 8.), str. 16, foto. // Uroš Slak s TVS na Pop TV/
Rok Kajzer. - Delo, št. 192 (22. 8.), str. 2, foto. (TV novinar, doma z Grosupljega, prehaja
s TV Slovenija na Pop TV). Sašo, mož s stotimi glasovi / Marjana Grčman. - NDn, št. 263 (29. 9.), str. 10-11, foto. (Sašo
Hribar, rojen na Grosupljem, živi na Vrhu nad Višnjo Goro). Ne boj se, kajti tako dobrega človeka Bog ne more zapustiti / Božo Rusija. - Ognjišče, št. 9
(sept.), str. 24-25, foto. (Pisateljica Angelca Škufca iz Višnje Gore). Že pol stoletja kroti rdečega petelina / Barbara Pance. - Sn, št. 230 (5. 10.), str. 12-13, foto.
(Gasilka Marija Marinčič, doma z Gatine, je predstavnica Sveta gasilk Slovenije). Z opico mirno na letalu v Ljubljano / Tina Lucu. - Nedelo, št. 40 (6. 10), str. 23, foto.
(Zanimivi dogodki iz življenja Grosupeljčana dr. Borisa Kuharja). Razgled na Janševo zasebnost / Petra Kancler. - Jana, št. 41 (8. 10.), str. 8-11, foto. (Janez
Janša v gorah z Janinima novinarkama o sebi). Državna tožilka botra otrokom / Neva Žcleznik. - Rodna gruda, št. 11, str. 34, foto. (Zdenka
Cerar s štipendijo podpira revne študente). Vpliv kategorizacije mesa na višino davka / Majda Vukelič. - Delo, št. 270 (23. 1 L), str. 13,
foto. (Grosupeljski odvetnik Peter Čcfcrin o sebi). Praznovali devetdeseto obletnico člana Franca Katarja / Jože Miklavc. - Pv, št. 6 (nov. - dec),
str. 29, foto. (Franc Kalar je član ZSAM Ivančna Gorica). Metka Mencin. - V: Vlasta Jelušič: Kako smo hodile v feministično gimnazijo, Ljubljana,
2002, str. 205-216. (Grosupeljčanka po rodu govori o sebi, svoji politični dejavnosti in
feminizmu).
Vodovnikovi sodobniki na Kranjskem (Marko Terscglav. - V: Etnolog, 12, str. 31-38. (Iz tega časa
je bil tudi Matevž Kračman, učitelj v Šmarju - Sapu). (1773-1853). Janez Janša. - V: Branko Marušič: Sto slovenskih politikov, Ljubljana, 2002, str. 80, portret.
2003
Marko Gerbcc, Josip Jurčič, France in Tone Kralj. - V: Darinka Kladnik: Sto portretiranih glav na Slovenskem, Ljubljana, 2003, str. 60, 96, 112, fotoportreti.
__Zbornijj občin Grosuplje, bančna Cinrica. Dobrcpoljc XXIII. 2(11)4_213
Pogovor /. dr. Francem Perkom, upokojenim beograjskim nadškofom / Jože Ibpolovec. -
Oznanjenje, št. I, str. 45-62. (France Pcrko je bil rojen na Krki). Srednji vek je pol ure od Ljubljane / Barbara Pance. - Sn, št. 31 (7. 2.), str. 9, foto. (Pisateljica
Angelca Škufca živi nedaleč od Višnje Gore). Dražesnu dekleta in odurne babure / Alenka Puhar. - Delo, št. 38 (17. 2.) (KI), str. 8, foto.
(Omenjena je Kristina Gorišek iz Stične, ki se je leta 1936 i/šolala za prvo jugoslovansko
pilotko).
Ne maram sladkih ljudi, ne maram sladkih jedi / Tadeja Zupan Arso. - Nedelo, št. K) (9. 3.). str. 20-21, foto. (Dr. Lidija Andolšek Jeras je otroška leta preživela na Brvaeah pri Grosupljem).
Sašo Hribar / Miha Turk. - Ognjišče, št. 4 (apr.), str. 58-59, foto. (Grosupcljčan Sašo Hribar
0 sebi in svojem delu). Don Kihot s Krke / Ladislav Lesar. - NDn, št. 113 (27. 4.), str. 17, foto. (Janez Borštnik,
gostilničar in mirovnik). Prof. Martin Jcvnikar develdesetletnik. - Novi glas, št. 17(1. 5.), str. 8. portret. // Prof. Martin
Jcvnikar danes devetdcsetletnik / S. Pa. - Pd, št. 103 (I. 5.). str. 12. portret. // Devetdeset
plodnih let Martina Jevnikarja / (sč). - Ognjišče, št. 7 (jun.), str. 20, portret. // 90 let
Martina Jevnikarja / Marko Tavčar. - Koledar Goriške Mohorjeve družbe, str. 123-126).
(Slavist Martin Jcvnikar je po rodu s Sp. Brezovega pri Višnji Gori). Mauro Hrvatin: Vem, da geografija je! / Bctka Zakirova. - GeoMix, št. 2 (maj), str. 52-54,
portret. (Geograf Mauro Hrvatin živi na Grosupljem). Mirko Lebar, ekstremni športnik brez nog / Katja Božič.   Jana. št. 19 (6. 5.). str. 18-19.
(Lebar živi pri hčerki na Peči blizu Grosupljega). In memoriam. Prof. dr. Jože Kastclic (1913-2003). - Zgodovinski časopis, 2003, št. 3-4 ,
str. 463-470, foto. // In memoriam Jože Kastclic (18. 8. 1913-20. 5. 2003) / Rajko
Bratož. - Keria, št. 5/2, str. 9. // Jože Kastclic (1913-2003) / Marko Marinčič. - Kcria, št.
5/2, str. 21-22. (Govor na žalni seji FF). // V spomin prof. Jožetu Kastelicu (1913-2003)
/ Raslo Božič. - Rast, It, 3-4, str. 354-355, portret. // Umrl je Jože Kaslelie / V. P. S. -
Delo, št. 115 (21. 5.), str. 17, portret. // V spomin profesorju Jožetu Kastelicu (1913-2003) / Rastko Božič. - Dl, št. 22 (29. 5.), str. 2, portret. // Potovanje na Parnas / Branimir
Nešovič. - Delo, št. 132 (10. 6.), str. 11, portret. (V devetdesetem letu starosti jc umrl
nestor antičnih študij na Slovenskem, rojen v Šentvidu pri Stični). Janez Janša, politik / Katja Mlakar. - Sn, št. 135 (13. 6.), str. 16, portret. (Janševe asociacije
na vse črke abecede).
London je streljaj od Ljubljane / Barbara Pance. - Sn, št. 146 (27. 6.). str. 11. foto. (Družinski
album Frbežarjevih, ki so po rodu iz Šmarja - Sapa, živijo pa na Mali Ilovi Gori). Poslal bom Robin Hood / Janez Markcš. - Mag. št. 31 (30. 7.). str. 3cMl, foto. (Sašo Hribar
0 sebi in svojih projektih). V naravi je zdravilo za vsako bolezen / Jože Vctrovcc. - Zdravje, št. 8 (avg.), str. 76-78.
(Nadškof dr. Frane Pcrko se zdravi z naravnimi zdravili). Ne mara mesa in Pariza / Barbara Pance. - Sn. št. 176(1. 8), str. 11. loto. (Družinski album
družine Glavan iz Stične ob izidu Polonine knjige Noč v Evropi). Rajko Bivic / Jože Miklac. - Pv, št. 5 (sept. - okt.), str. 24. portret. (Rajko Bivic, član ZŠAM
Ivančna Gorica, je postal poveljnik uniformiranih članov Zveze ZŠAM Slovenije). Ustanovni član OOZ Grosuplje ing. Avgust Gril / Brane Lampret. - Zrno, št. 82 (okt.), str.
10-13, portret.
Anton Hribar Korinjski / S. Čuk. - Ognjišče, št. 10 (okt). str. 42-43, foto. (Duhovnik in pesnik je služboval na Korinju).
Janez Janša / Vlasta Cah - Žerovnik. - NDn, št. 291 (26. 10.), str. 26, portret. (Janez Janša o
modi, oblačenju, osebnem slogu). Tomaškova Olga, preprosta žena iz Ambrusa: O, je bilo hudo. a ludi lepo! / Ivanka Mestnik. -
Dl, št. 44 (30. 10.), str. 24, folo. (Pripoved o življenju v Ambrusu in okolici pred drugo
vojno in po njej).
Poslovilni pismi Ludvika Fedrana soprogi Mariji in otrokoma Vesni in Juganu. - Svobodna misel, št. 22 (28. 11.), str. 15, portreti. (Ludvik Fcdran seje rodil 1900 na Hudem pri Stični).
Ustanovni član OOZ Grosuplje Alojz. Predalič / Brane Lampret. - Zrno, št. 84 (dec), str. 9-10, portret.
Žalna seja za častno meščanko prof. dr. Lidijo Andolšek - Jeras. - Dn, št. 347 (23. 12.), str. 14, foto. (Umrla je akademikinja, ki je mladost preživela na Brvacah pri Grosupljem).
Ko pride Ona - z loncem medu in stekleničko pelina / Ranka Ivelja. - Dn, št. 349 (27. 12.), str. 32-33, foto. (Zdenka Ccrar: Trinajstica usodna, a ne nesrečna številka - o sebi in svojem prvem srečanju z bodočim možem Mirom).
4
Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXIII, 2(K)4
215
Sodobnost črpa iz bogate preteklosti
v Pekarni Grosuplje pripravljamo kruh enako skrbno,
kot so ga nekoč, kakovost pa ostaja ena izmed naših najpomembnejših vrednot. dosegamo jo z znanjem in s stalno tehnološko prenovo, izpolnjujemo pa tudi najzahtevnejše proizvodne in živilske standarde. z zdravimi in varnimi izdelki se želimo čim bolj približati potrebam naših kupcev, hkrati pa sledimo sodobnim
Pekarna Grosuplje je bila ustanovljena Smo najsoclobneje opremljena sloven-pred ver kot pol stoletja kot krajevna    ska pekarna, zmogljivosti sodobne
dobite naš kruh, pekovsko pecivo in    nalnimi postopki peke. Iz bogatega sla.ščiee po vsej Sloveniji. Postali smo    slovenskega izročila črpamo ideje za ena najuspešnejših slovenskih pekarn,    svoje izdelke in jih domiselno
prehranjevalnim trendom.
pekarna z dvema pekoma. Danes
tehnologije pa povezujemo s tradiclo
vendar ostajamo tesno povezani s svojim matičnim okoljem in zdolenj-
razvijamo v nove.
I*ritjubljftil Krjavelj. Malnar In Sosed U }\'karnv < -nr..sM/>//r ,wj bili v Uhu J(K> i rutfimieni z ziuu> mi'iluljn za kakuvnsl /.druicnja zlrtkkc Indnstri/f <iZS.
sko regijo, s katero želimo tudi v prihodnje deliti svojo uspešnost.
1Pekama
216
Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorica. Dobrcpoljc XXIII, 21)04
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE d.o.o.
Cesta na Krko 7 1290 GROSUPLJE telefon h.c: 01/786 23 11 telefaks: 01/786 13 89
V IMOS
imos, projektiranje, inženiring, tehnično svetovanje in gradnje, d.d., ljubljana Dunajska 56, p.p. 2599, 1001 Ljubljana
Uresničitev naložbenih idej...
Poslanstvo naše družbe je uresničitev naložbenih idej v okviru zastavljenih ciljev. To postavlja temelje za zaupanje naših poslovnih partnerjev, saj vedo, da bodo njihova ob začetku projekta postavljena pričakovanja, ob koncu tudi izpolnjena.
imos, projektiranje, inženiring,
tehnično svetovanje in gradnje, d.d., ljubljana
Dunajska 56, p.p. 2599,1001 Ljubljana
telefon 01 473 33 10, 3oo 53 60 faks 01 473 33 78, 231 91 84 e-mail info@imos.si www.imos.si
El		E	
a & /
► INSTALACIJE
► TRGOVINA
► INŽENIRING
► SERVIS
D.O.O., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE
Tel.: 01 786 26 22; 786 36 20 Fax: 01 786 46 21
pivnica
Pričakujemo vas z izbrano ponudbo jedi in pijač. Gotovo vas bodo zamikale katere izmed pivskih jedi. Žejo pa si boste lahko pogasili z izvrstnim domačim kvasnim pivom Anton, varjenim po izvirnem nemškem starograjskem receptu.
Gostilna, pivnica in pivovarna Anton Gasilska cesta 3, 1290 Grosuplje
tel.: 786 50 73
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE
"Burnim*
3737
G - M & M proizvodnja in marketing, d.o.o.
Brvace 11,1290 Grosuplje, Slovenija
tel.: n.c. (01) 7866-500, faks: (01) 7863-023 www.g-mm.si E-mail: gmm@g-mm.si
Poleg naše osnovne dejavnosti, ki je proizvodnja električnega orodja, priključkov in pribora, družba G - M & M nudi tudi sledeče storitve:
• projektiranje in izvedba električnega ročnega orodja,pribora in priključkov
• laserski razrez vseh vrst pločevin
• obdelavo vseh vrst materialov na CNC obdelovalnih centrih
• montaža in zaključna dela
električno orodje vrtno električno orodje gospodinjski aparati
# BLACKS DECKER
električno orodje in pribor za industrijo in obrt
univerzalni pribor za električno orodje
PeWALT
Piranha^^
varnostna tehnika za hiše in stanovanja, hotele, pisarne in delavnice cilindrični vložki in ključi
ključavnice-obešanke cilindrični vložki varnostni sistemi
električne in bencinske rotacijske kosilnice, kosilnice z nitjo in verižne žage
Vat ključ.
VARNOSTNI SISTEMI DOM     A ♦ BUICKSDECKB C0MPAN Y_
^ORBI^
CORBIN VARNOSTNA TEHNIKA_
smsia&iMau-t m
www.g-mm.si
novosti, ceniki, servisi, nasveti, zunajkataloška ponudba
Servis: G - M & M, Brvace 11, 1290 Grosuplje Tel. servis: (01) 7866-573, 7866-572 Faks: (01) 7861-021, e-pošla: servis@g-mm.si
delovni čas:
ponedeljek - petek: 8. - 18. ure sobota 8. - 12. ure
*
zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje d.o.o. taborska 3,1290 grosuplje
POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI
- ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN
- CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM
- SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS
- CENITEV NEPREMIČNIN
- POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE
- PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV
telefon h.c: (01)781-03-20 fax: (01)781-03-34 GSM: 041 683 532
E-pošta: zpksU@siol.net
ŽE VEČ KOT40 LET NEPOGREŠLJIVI V PROFESIONALNIH KUHINJAH
Naš profesionalni program gostinske opreme KOGAST obsega:
• termično opremo Kogast 600, 700 in 900 v klasični ali mostni izvedbi
• nevtralno opremo KOGAST
• samopostrežne linije v stacionarni in mobilni izvedbi
• računalniški nadzor kuhinjske opreme, skladen s HACCP načeli
Načrtujemo kuhinjsko tehnologijo, imamo najbolj razširjeno servisno mrežo in smo zastopnik za profesionalno kuhinjsko posodo ter pripomočke francoskega proizvajalca De Buyer, zato vas
VLJUDNO VABIMO, DA NAS OBIŠČETE
is	
KOGAST	
K0VINASTR0J GASTRONOM
TOVARNA GOSTINSKE OPREME d.d., GROSUPLJE Adamičeva c. 36, 1290 GROSUPLJE, Slovenija Tel.: +386 (0)1/78 66 300 N.C., Fax: +386 (0)1/78 66 310 K-mail:  info(a:ko-gast.si, Http://www.ko-j»ast.si
vvintertiarter
VVinterhalter Gastronom d.o.o.
Profesionalni pomivalni stroji in sistemi Adamičeva 40, 1290 Grosuplje Telefon: +386 (01) 7863 445, 7863 446 Telefax: +386 (01) 7863 444 internet: www.winterhalter-gastronom.si
£5
KOMUNALNE GRADNJE d.o.o.
1290 Grosuplje, Gasilska cesta 5 Tel.: (01) 7860-360, 7818-100, fax: (01) 7862-255 E-mail: kgg@siol.net
Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje, Gasilska cesta 5 gradi vodovode, kanalizacije, ceste, ureja zemljišča, nudi strojne in prevozne usluge, vzdržuje občinske ceste, ter izvaja druga dela po dogovoru.
KOVINASTROJ
SERVIS     a.o.o.
Podjetje za montažo, servisiranje in prodajo gostinske opreme
Adamičeva c. 36 1290 Grosuplje, Slovenija
Telefon: 01/7862-274, 7865-860 E-mail:k.servis@ko-gast.si Telefax: 01/7862-275
226
Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica. Dobrcpoljc XXIII, 2(K)4
AvtoTransporti Kastelec
Adamičeva 57, 1290 Grosuplje, Slovenija
Tel. +386 (0)1 78 88 050 Fax +386 (0)1 78 88 061 E-mail: lado.kastelec@siol.net
Holding
Imos Holding, upravljanje povezanih družb, d.d., ljubljana Dunajska 56, p.p. 2636, 1001 Ljubljana
PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING d.o.o.
1290 Grosuplje, Murnova c 3 tel.: +386 1 786 16 52, 786 12 04 fax: +386 1 786 16 51
PROIZVODNJA
- grelnikov vode
- pregrevalnikov pare
- toplotnih izmenjevalcev
- tlačnih posod
- plinohrami za UNP
- kondenzatorjev
- ekranizacija kotlov - prekurišč
- oprema po naročilu
MONTAŽA IN SERVISIRANJE
- dimnocevnih in vodnocevnih kotlov domačih in tujih proizvajalcev
- elementov kotlovne regulacije
- toplotnih izmenjevalcev in reducirnih postaj
- parnih, vročevodnih instalacij
stanovanjska soseska
sončniovoRi
www.gpg.si
UKi
gradbeno podjetje grosuplje
Beli/Med
Infection Control
WD 425
stroj za čiščenje in dezinfekcijo fleksibilnih in ostalih endoskopov
* stroji za pomivanje, dezinfekcijo in sušenje v medicini
* laboratorijski pomivalno dezinfekcijski stroji
* stroji za pomivanje, dezinfekcijo in sušenje v farmaciji
* parni sterilizatorji SAUTER BELIMED
* sredstva za pomivanje, dezinfekcijo,, izpiranje - neodisher
* termostatske kopeli, merilna tehnika - LAUDA
BELIMED d oo
Kosovelova cesta 2 SI-1290 Grosuplje Tel.: +386 1 7866-010 Fax.: +386 1 7866-011 E-mail: info@belimed.si www.belimed.si
motvoz
Tekstilna tovarna Motvoz in platno d.d. Taborska 34, 1290 Grosuplje, Slovenija
Tel.: +386 (0) 1 78 88 100 Faks: +386 (0) 1 78 88 156 Internet: http://www.motvoz.si E-mail: info@motvoz.si
POLIPROPILENSKI IZDELKI PROGRAM FOLIJ
Tkanine Vreče
Kontejner vreče
Veziva in rafija
Štapel vlakna
Vrvi in vrvarski izdelki
Vlakna za armiranje betona
IZDELKI IZ NARAVNIH MATERIALOV (konoplja, lan, juta)
Folije za gradbeništvo Prekrivne folije za kmetijstvo Silažne folije Termokrčljive folije Folije za strojna pakiranja Stretch folije Folije za kasiranje Potiskane folije za pakiranje v živilski industriji Folije za mlekarsko industrijo Barierne folije
Motvozi
Vrvi in vrvarski izdelki
LIVAR d.d., Ljubljanska cesta 43 SI-1295 IVANČNA GORICA
Telefon: +386 (01)786 99 00 Telefax: +386 (01)787 73 81 http://www.livar.si e-mail: uprava@livar.si
e-mail: info@livar.si e-mail: prodaja@livar.si
• Ljudje: 650 zaposlenih, kontinuiran proces izobraževanja, uvajanje sistema poklicnega zdravja in varnosti OHSAS 18001, motiviranost skozi solastništvo družbe
• Proizvodni centri: 2 livarni z avtomatskimi kaluparskimi linijami, obrat mehanske obdelave z 8 CNC centri in 8 CNC stružnicami
• Vizija: postati ena večjih evropskih livarn storitvenega profila, ekonomsko učinkovita in konkurenčna, orientirana v skrb za kupca
• Razvoj in investicije: postavitev težke kaluparske linije in jedrarne v Črnomlju, uvajanje CAD izdelave modelov, uvajanje zanesljivejših in okolju prijaznejših tehnoloških postopkov
• Kakovost: certifikat ISO 9001 (2000), EAOF, priprave na ISO 16949
• Odgovornost do okolja: certifikat ISO 14001, stalno upoštevanje okoljske zakonodaje in zahtev lokalne skupnosti
• Poslovna odličnost
• prodaja: 30.000 t
- prihodek 30 mio €
- 240. največje podjetje po prihodku v Sloveniji
• izvoz: 62% izvoza v 11 držav
-103. največji izvoznik v Sloveniji
- 71. največji neto izvoznik v Sloveniji
• materiali:
-siva litina 150 do 300
- nodularna litina 400 do 600
• proizvodni program:
- ulitki in obdelana' za znanega kupca
- lasten program kanalske litine in zavornih bobnov
*
PANrj
^1
Proizvodnja plastične embalaže
PANPLASTd.o.o. Adamičeva cesta 42 1290 Grosuplje
Tel. : 01 / 7862 500 Fax. : 01 / 7863 443 E mail: panplast@siol.net
□OBRTNO PODJETJE I UNIVERSAL jfk IVANČNA GORICA p.o. LU
peskokop podsmreka,
Malo Hudo 4a, Iv. Gorica
Malo Hudo 4a, 1295 Ivančna Gorica Uprava telefon: (01) 78-69-410, fax: (01) 78-69-411 Pcskokop telefon: (01) 78-84-002
PROIZVODNJA IN PRODAJA:
- peščenih agregatov za betone in malte
- nežganega dolomita za uporabo v industriji izolacijskega materiala
• gramoza za temeljenje v gradbeništvu in za nasipe v cestogradnji
- rizlja za izdelavo drenaž in posip pri urejanju dvorišč in parkov
STORITVE:
- prevozi s kiper kamioni
- gredanje vozišč in dvorišč z gredarjem
- izkopi in ureditve z mini bagrom
- večji izkopi z bagrom
- nakladanje razsutih materialov z zgibnim nakladalnikom
UTRDITVE, NASIPI TER ASFALTIRANJE DVORIŠČ IN MAKADAMSKIH VOZIŠČ
ZA VEČJA NAROČILA SE PRIPOROČAMO IN NUDIMO POPUSTE!
Gramat Gril d.o.o.
Proizvodnja betonskih izdelkov, trgovina in transporti
1290 Grosuplje, Rožna dolina 9, SLO
Tel: 00 386 (0)1 78-63-363,78-63-364,78-63-365
trgovina: 78-63-366
Fax: 00 386 (0)1 78-64-464
GSM: 070 660 500
E-mail: gramat.gril@siol.net
BLAGOVNI CENTER Dolenjske Toplice
Tel.: 00 386 (0)7 306-56-95,306-56-82 Fax: 00386 (0)7 306-54-54
BLAGOVNI CENTER Rudnik - Kočevje
Tel.: 00 386 (0)1 895-56-25, Eax: 895-46-50
inženiring d.o.o.
d.o.o.
družba za frgov.no, storitve in zastopstva
• SALON KOPALNIC
• ADAPTACIJE
• STROJNE INSTALACIJE
• POLAGANJE KERAMIKE
S 01 7862-091,041 381-871
Grosuplje, IOC Brezje 34
tiskarno • založbo • Fotokopirnica
1290 GROSUPU6, Kolodvorska 2 Telefon: (01) 786 11 77 (01) 786 15 86 (041) 351 773 Telefcix: (01) 786 15 87 €-moil: pQrtner.grQf@siol.net
ŽIVLJENJE  NISO  LE BESEDE
WWW.M0BITEL.SI
240
Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrcpoljc XXIII. 2(104
-4
III" I-
Instalacije • grosuplji
C' = DRUŽBA ZA PROJEKTIRANJE IN IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ &d.
ADAMIČEVA 51, 1290 GROSUPLJE, SLOVENIJA
Telefon: (01) 78 88 500 »Telefax: (01) 78 88 520
IZVAJAMO INSTALACIJE:
CENTRALNIH KURJAV, VODOVODA, PLINA, PREZRAČEVANJA IN IZOLACIJE!
OZ Magro, Grosuplje z.o.o.
Ob GrosupeljJčici lb, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel.: 01/786 61 10, Fax: 01/786 61 24 E-pošta: magro@oz-magro.si
RAČUNOVODSKE STORITVE:
• Vodenje poslovnih knjig za družbe ter samostojne podjetnike
• Izdelava računovodskih izkazov in računovodskega poročila
• Izdelava davčnih bilanc in davčnih napovedi
• Davčno svetovanje
FINANČNE STORITVE
• Izdelava investicijskih programov
• Svetovanje pri naložbah, financiranju in pridobivanju sredstev
IZVAJANJE GRADBENIH DEL
Poslovne enote:
01 MULJAVA 22a, tel.: 01/787 63 67
02 RIBNICA. Ljubljanska 1, tel.: 01/836 21 74
03 LJUBLJANA, Bežigrajski dvori, Peričeva 35, tel.: 01/436 30 93
04 FRIZERSKI SALON, Muljava 22a, tel.: 01/787 63 67
05 BLED, Cesta svobode 10, tel.: 04/574 43 40
07 GROSUPLJE, Adamič center, Taborska c. 4, tel.: 01/787 32 66
08 NOVO MESTO, Bršljin - Hedera, tel.: 07/337 73 70
11 KRANJ, Mercator center tel.: 04/204 24 02
12 IVANČNA GORICA, center Žolnir, tel.: 01/786 90 23
13 TREBNJE, Mercator center tel,: 07/348 20 54
14 DOMŽALE, Cesta talcev 4, Mercator center tel.: 01/724 41 80
JJfA TRANSPORTNO PODJETJE d.d
"1'ICO        !■     CESTA 2. GRUPE ODREDOV 15 ■   lini 1295 IVANČNA GORICA  
UPRAVA:
centrala: ++386 (O) 1 788 78 70 direktor: ++386 (O) 1 788 78 65 GSM:      ++386 (0)41 703 281
fax: ++386 (O) 1 788 78 64
E-mail: traigdd.ivg@siol.net http://www.traig.si
Podjetje opravlja javni prevoz stvari v notranjem in mednarodnem tovornem prometu.
Q$NA
CASUCCI
Muljava 22a 1295 Ivančna Gorica Tel.: +386 (0)1 78 76 386 +386 (0)1 78 76 510 Fax: +386 (0)1 78 76 367
www.bomax.si
e-mail: bomax@bomax.si
Zbornik ohčin Grosuplje. Ivančna Gorita. Dobrcpolje XXIII. 2004
243
Telefon Ivančna Gorica: 01/7877-111, dežurni tet 041 327 716 Telefon Grosuplje: 01/7862-850
• Opravlja neprekinjeno dežurno službo zdravstvenega varstva živali,
• Odkriva in zatira kužne bolezni živali,
• Opravlja umetno osemenovanje govejih plemenic, odkriva in odpravlja plodnostne motnje,
• Zdravstvena oskrba in preventivna cepljenja malih živali
• Kirurški posegi pri malih živalih
• Sterilizacija in kastracija malih živali
• Svetovanje pri reji in prehrani
• Prodaja zdravstvenih pripomočkov in hrane za male živali
ZDRAVSTVENA OSKRBA:
• umetno osemenjevanje
• strokovni delavci Veterine Dobro-Grosuplje d.o.o., Ivančna Gorica, 24 ur dnevno skrbijo za zdravljenje bolnih živali, preprečevanje kužnih bolezni, osemenjevanje govejih plemenic in izdajo zdravstvenih spričeval.
• korekcija parkljev
• oštevilčenje in registracije živali - govedov
tovarna kovinske opreme in procesnih sistemov d.d.
ISO 9001 Q-286
1290 Grosuplj
e, Industrijska 5, Slovenija
telefon h.c: 01/7888-400, telefax: 01/7888-405 TRR: 03100-1005375127, ID št.: 58007059 internet: www.kops.si, e-mail: info@kops.si
NILB ri rl, Trg rppublikp 2, 1520 LjuMktfM
V poslovalnicah Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Pobrepoije_
svetujemo in opravljamo bančne storitve za prebivalce, pravne osebe in zasebnike na področjih
• kreditiranja
• varčevanja
• zbiranja depozitov
• investicijskega bančništva
• plačilnega prometa v domovini in s tujino
Z veseljem vas pričakujemo
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Moste
Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorita. Dobrepolje XXIII. 2IKI4
245
	
REPUBLIKA SLOVENIJA	
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE	
Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE	
Tel.: 01 7810 900 / Fax 01 7810 919	
e-mail: ue.arosuDlie(®qov.si	
httD://siaov2.slQov.si/uearos/index.htm.	
http://upravneenote qov si/upravneenole/grosuplie/	
NAČELNICA: NEVENKA DOLGAN, univ.dipl.prav - tel št. 01 7810 904
Upravna enota ima organizirane naslednje oddelke: Oddelek za upravno notranje zadeve - tel, št. 01 7810 917
Naloge s področja: državljanstva, matičnih zadev, osebnega imena, osebne izkaznice, potnih listov, registra prebivalstva, društev, javnih zbiranj, orožja, eksplozivnih snovi, tujcev, registracije motornih in priklopnih vozil, vozniških dovoljenj, posebnih znakov za ustavljanje in parkiranje, športnih in drugih prireditev na cesti.
V okviru oddelka za upravno notranje zadeve sta kot način dela organizirana še
Krajevni urad Ivančna Gorica s sedežem na Sokolski 8 v Ivančni Gorici - tel 01 786-95-10
Krajevni urad Dobrepolje s sedežem na Vidmu 35 - tel 01 786-70-60
Na krajevnih uradih se od 22.11 2003 dodatno v skladu s Pravilnikom o merilih za organiziranje krajevnih uradov v UE izvajajo še naloge vpisa podatkov, sprememb in dopolnitev v delovno knjižico, izdaje potrdil o vpisu v register društev, vodenje evidence knjig gostov in potrjevanje knjig gostov Oddelek za okolje in prostor - tel, št. 01 7810 938
Naloge s področja: varstva okolja, urejanja prostora - gradbena in uporabna dovoljenja, ohranjanja narave, industrije (rudarstva in energetike), prometa in zvez, stanovanjskih zadev, denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, premoženjsko pravnih zadev, vodenje uradnih evidenc in izvajanje nekaterih postopkov po pooblastilu II stopenjskega organa
Oddelek za kmetijstvo, gospodarstvo In občo upravo - 01 7810-900 int, 1930
Naloge s področja kmetijstva, gozdarstva, prehrane ter lovstva, denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev in zasebnih gospodarskih podjetij, gospodarskih dejavnosti, osebnega dopolnilnega dela in delovnih knjižic, upravne izvršbe - zagotavljanje stikov mladoletnih oseb s starši, evidenca statutov sindikatov, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč
Za izvajanje spremljajočih del, ki imalo pomen za upravno enoto kot celoto. Ima UE organizirano tudi Službo za skupne zadeve - 01 7810 910
Naloge s področja vodenja in vzdrževanja projekta kakovosti ISO 9001:2000 in ostalih ustreznih projektov, koordiniranje vodenja evidence upravne statistike, kadrovska opravila, varstvo in zdravje pri delu, finančno računovodska opravila, obrambno načrtovanje, evidenca in vzdrževanje voznega parka, nabava pisarniškega materiala, glavna in sprejemna pisarna ter zagotavljanje splošnih informacij strankam.
Uradne ure:
Uradne ure, uradne ure po telefonu in elektronskih medijih na sedežu Upravne enote Grosuplje so:
v ponedeljek od 8 00 do 11.30 ure in od 12 do 15 ure
v sredo od 8 00 do 16 30 ure
v petek od 8.00 do 13. ure.
Uradne ure na krajevnem uradu Ivančna Gorica so:
v ponedeljek od 8 00 do 11 in od 12 do 15 ure
v sredo od 8 00 do 11 in od 12 do 16 30 ure
v petek od 8 00 do 11.30 in od 12. do 13 ure
Uradne ure na Krajevnem uradu Dobrepolje so:
v torek od 8 00 do 12 ure in
v sredo od 12 do 16 30 ure
T