gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 8, maja 1867. Gospodarske stvari. Nova katasterska mera. Dne 23. maja 1865 je v državnem zboru na Du- je pripisati, da se za deželne gospodarske navade ni prašalo, ampak se je merilo na nemški ali pemski vatel. je zadela tudi Enaka osoda , kakor 10. m naji poljski poslanec Wezik predlog prinesel liMji ?? ^ i jji liivuvA y H3J KJ j. ugciuiti ou jlkj ivuaj y ui jji \j\j^uuua u<\> v^uiu ucoaj otvu se v Galicii in Bukovini katastralna cenitev do prena- bila dodelana. Ta postavna določba, ki bi cenitvene redbe sedanjih davkovskih postav ustavila, ter je svoj neenakosti med posameznimi deželami kolikor toliko po- bi (to je 26. omenjene p ostave, po kterem bi se deželna kvota > uganiti Še koliko bo vsaka dežela davka plačevala) imela te d aj ko bi precemba za celo cesarstvo predlog tako-le utrjeval: ravnati imela, ni se nikdar izpolnovala. Galicija in Bu- Le važnost in silnost predmetova sili me, da svoj kovina ste pa zavolj tega najhuje udarjeni, ker ste naj- predlog pred slavni zbor prinesem, zakaj po moji misli zadnji katastrirani, in zato tudi pri enakih pogojih naj- ni važnejše reči ne za državo niti ne za obdačene, nego bolj obloženi; kajti to je vsaj sploh znano, da je isto- je pravična in enaka razdelitev davkov med deželami dobnost prvi pogoj enake cenitve, že zato, ker je ob- in v deželi. To je in to mora prva naloga vsake pra- delovanja stan, ki ima do cenitve glavni upljiv vične davkovske postave, vsake pametne finančně uprave nih časih jako različen. biti. Ali ta enakost pri nakladanji davkov ni mogoča, 7 v raz- Jaz ne pridem do kraja, ko bi hotel vse pomanjk-ako se zemljišca precenjujejo po stabilnem katastru, ljivosti in napake stabilnega katastra in vse uradne naštevati, v kterih vlada sama njegove slabosti spise 7 da ker so se od 1817. leta, posebno pa po velikih pre- membah kmečkih zadev 1848. leta zemljedelske raz- spoznava. Le to čem opomniti, da je vlaďa s tem mere bitno predrugačile, tako da precemba po pravi- je davkovske poprave ali reforme, na vse drugačni lih , za tedaj veljavnih zahtevam današnjega časa ne podlogi osnovane predložila, najjasneje razodela, da sta- zadostuje, ampak bi le največe krivice vzrokovala. bilni kataster ni za rabo, in je s tem silno potrebo, da Se manj dobrega se je od take precembe nadjati zato, se davkovska sistema prenaredi, dokazala. Naj si gosp ker so postavo od 23. decembra 1817, JCVUV^i ± OV; J Ul/^avm 11J1111QC01 OC LU111YU JLS1 líiiXKlKŠ v <*, ua ui U. urvete Cil, UČ* imela vršiti, poznejsa ministerská podučila tako prede- bo sedanja katastralna precemba dober materijal ali da se ravno tišti paragrafi več ne izpolnjujejo, pomoček za prihodnje davkovske prenaredbe, vendar po kteri se je državni minister še toliko prizadeva, da bi dokazal, da lala brez kterih se kolikor toliko pravična precemba ne dá ne verjamem, da bo kterega zveđenega člověka pre- misliti. Tako se je odstranil §. 10. te postave, ki pravi: veril 77 Precemba naj se vrši N^» JL V» IV ici V \Jy Ai J^/JLMYX • VUI11 } lîctj ti y VACtl UU Ui VLJUXLX 11U ^V/ VU11111 ^ I\UU UU po cenilcih, ki krajne in hotel verjeti, da bo precemba storjena po cenah, kakor da od druzih napak ne govorim, kdo bo gospodarske razmere razumejo, ki okraje, za ktere so so bile 1824. leta, v kak pomoček cenitvi postavljeni, na tanko poznajo, ki so v praktičnem zem- opirati na sedanje cene. 7 ki se ima Ali ni tedaj popoinoma odveč taka cenitev a Ijedelstvu zvedeni, kterih poštenost in nepristranost je potrjena. Ta paragraf se v Galicii in Bukovini nikdar ni izpolnoval. Ampak ravno nasproti so za cenilce postav- po čisto drugačnih načelih ponoviti treba za ktero se naprej vé, da bo nje vspeh krivičen in laž- , da jo bo čez malo Časa njiv; za ktero se naprej ve 7 m za ljeni znajo sami tuj ci 7 ktere ki dežele in deželnega jezika ne po- ponovitev se res že zdaj priprave delajo? Jako je dvo- iiuaj u , m koliko so v gospodarstvu zvedeni, i<*urw ini ti, . neg0 ste Galicija in Bukovina, zeló škodljive nasledke imela. ki ga dobijo iz svoje nadpostavljene kancelije. Naj se nikdar ne pozabi, da se zemljiški davki nikdar J\U|JltU ^ XV X ±£J o V KJJ U IiaUJJUOtMi V Jjvyuu l\CiUVj^ilj Kj • JL1* CtJ OU UlIXUCil nu Oni prav dobro razumejo številke po računsko sestav- ne smejo za majhen čas ljati 7 samo da se te z djansko resnico kar nič ne provizorno odmerjati. Moja gospoda, Galicija zastran davkov ne zahteva vj emaj o Ko so izpustili §. 10., morali so tudi posebnih dobrot, jJOl IUU1 UUV.U W1W VWOVJVliMi J vil* * omenjene pokritje finančnega primankljeja, kterega ni ona kriva, postave v stran vreči, kteri piše, da naj pri cenitvi za vsled napečne in pomanjkljive precembe več doprina-merilo služi gospodarstvo, v soseski navadno pri srednji šati morala, nego druge dežele. pa tudi noče biti obsojena, da bi v letini. Ali kako bodo cenilci, ki jezika in dežele ne Nazadnje se le še na to skličuj em 7 da Je slavni znajo, uměli in prav presojali, kaj jev soseski navadno. zbor že 1862. leta sklenil, da se vsa katastralna delà Ne vem, kako bi nemške dežele zadovoljne bile, ko bi ustavijo do takrat, da se nova postava za zemljiški jim poslali poljske ali magjarske cenilce. Tej okoliščini davek izdela, ali vsaj obstoječi kataster iznovega pregleda. To so besede g. posianca vvezisa. j^er se tuai siiušati zacelí. Kadeř se to zgodí, potem se pésa nam- ž^ skoraj obeta nova katasterska mera in cenitev, tudi pri nas povsod vdomačí, kajti že po prvih posku- ^atoso .Wezikove besede resnega prevdarka vredne, tem- šnjah se mora preveriti vsak umni kmetovalec, da tudi ker se iz sestavka g. finančnega direktorja pl. Fel- v najboljši letini nobena druga poljščina ne obrodí toliko dan t. m., čistega dobička, kakor pésa, pa ko bi njene korenine poslanca Wezika. Ker tudi skušati začeli. Kadeř se to zgodí §éfcbnm-a, ki gaje přinesla „Laibacherica" lahko posname , da namen nove mere je tudi ta da tudi prodaj al samo po 35 do 45 krajcarjev cent, kakor Tudi pridejo v njo tista zemljišča, ki so se od zadnje mere ima ceno po Ogerskem in Českem (Pemskem). kaj zboljšala, na pr. če se je iz hoste njiva, iz pašnika bode videl, da pési slabo vreme menj škoduje , kakor travnik napravil itd. Gospod pl. Felsenbrunn trdi y da zemljiški davki najbrže ne bodo zmanjšali se tudi čisti dohodek nekterih parcel znižal pri drugih od zadnje mere zboljšanih zvišal. kteremu koli druzemu poljskemu sadu se po novi meri ček od nje vselej zagotovljen. in da Je dobi- 7 ker pa X ce bi bi se Ako je pa temu tako j nimamo kaj posebno veseliti. potlej se nove mere sploh Ako ta ali ta kmetovalec, kteri se misli poprijeti pèse, morda želí kako reč še bolj ter na tanko zvedeti prosimo ga, naj se naravnost nam obrne. Tudi vselej lehko vsak sam pogleda y kako mi s Zastopniki kranjske dežele se že toliko let poga- Razsupljem pri Šmárii. péso delamo na svojem kmetovanji pri Ljubljani in na njajo za znižanje davkov. ta namen so trdno doka- NajboljŠe seme prodajemo v ta kup, kolikor imamo zali, da je kranjska dežela v pjrimeri z druzimi, sami stroškov ž njim (po 25 krajcarjev funt), samo da posebno v primeri s Koroško in Stajarsko preobložena, se nam potlej mora pridélana pésa dajati po tej ceni, ker je bila katastralna cenitev na Kranjskem višja, kakor smo jo zgoraj imenovali. nego v unih dveh deželah. Tega dokaza še nihče ni ovrgel. Ako tedaj po novi meri davki pri starem osta- dobro tej priliki opominjamo, da prodajemo posebno nei o ostane v primeri tudiv stara krivica. Saj se je gotovo tudi na Koroškem in Stajarskem od zadnje mere mnogo zemíjišč premenilo in zboljšalo; zakaj bi moralo ravno Kranjsko prvo biti, kjer se zboljšanim zemljiščem davek poviša. Na tanko je tedaj treba to reč premisliti in pre- vdariti, ali ne bi tudi kranjski poslanci g. Wezika v prihodnjem državnem zboru posnemali. séme sladkornega korenja. Korenje, kakoršno se prideluje po Kranjskem ; ni sladkorni (cukreni) pési Spisala sinova Avgusta Tschinkela v Ljubljani. (Konec.) Kteri so pésni in njenega semena sovrainiki. Sladko pésno séme radi jedé ali objedajo nekaki mali črviči z dosti nogami ; nektero Jétino, če je vreme ánje, njih je mnogo v zemlji. Casi jedé péso tudi dobro. Preverjeni smo, da bode že po prvi izkušnji prihodnjič zmerom naše seme sejál vsak kmetovalec. Korenje iz našega semena je zeló prijetno in dobro za prikuho, pa tudi za živinsko pičo je dosti redilnejše, ker je bolj šega plemena. Mi kupujemo zmerom korenje iz našega semena, ko nam bi ga kdo še toliko pripeljal, in plačujemo ga skoraj še enkrat draže, kakor tukajšnje navadno korenje, ki ni za našo rabo. Živinozdravniške stvari. črvjé navadnega hrošča (kebra) ti so še celó veliceg travna (maja), rožnika (julija) nevarni koreninam Tudi 77 77 Odgovor na vprašanje o neznani bolezni t e I é t. Novice" so prejele sledeči dopis : Velikokrat ste, predrage „Novice", svojim kmetij- nekak rjav crv 7 ves moki ad j podoben tistemu ki se a haj v seme Da se pride tem sovražnikom v okom, kolikor skim bralcem že svetovale prav, kadar ste bile za svet poprašane tudi o živinskih boleznih. Z zaupanjem se tedaj do Vas obrnem, da mi naznanite, kaj mi je storiti in kako si pomagati v teh-le primerljejih: Že kake mogoče, ne smeš nikoli sè semenom skopovati, kader dve leti imam pri reji mladih telet vedno nesrećo. Že se sadi 7 da potlej ni trebé toliko dosájati pod do na eno zrn naj nikdar ne pride v eno jamico orál [joh] (1600 štirj. sežnov) po 12 do 15 funtov Koliko je stroskov % obdelovanjem. Po Kranjskem se navadno plačuje delavcu po 30 do 40 krajcarjev na dan. Po tej ceni pride za kopanje ali oránje, za poravnavanje prsti ali za vláko z brano, za valjénje z valom, za prekrižavanje z grabljami telet zaporedoma, ki sem jih za rejo bil odločil, mi je zbolelo tako, da sem jih moral zaklati. Zbolele so pa ne jé nekaj tako: Ene dni, predno popolnama tele zboli 7 rado 7 manj jé. Na tem se najpred spozna, da mu ni prav za sajénje, za drugo valjénje z valom, za okopavanje in snaženje na eno orál (joh) po 16 do 20 gold, stroškov. Koliko se pèse pridela. Kdor pesi streže, kakor smo mu tukaj razložili, tak je pridela, če je kolikaj létina, na eni oráli (na 1600 štirj aških sežnih) po 300 do 400 centov. Nektera leta se je pridela tudi več, ali to je samo časi, pa malokdaj. : ; '( i iT ; Krf, 1 \: m b r ů Ja3 * <\ Potem začne kvišku gledati, in čez nekaj časa je kakor bi bilo pijano in slepo. Tako bolna živina tudi pada; vrže jo, trese jo, da becá. Ko to mine, sopet nekoliko jé in pije, pri vsem tem pa tU LiliJULV y UU V U HV IV V1IIW J JL U * XT » a-M-B» w w J' vendar medií, da jo je sama kost in koža in potem mesecev pogine. To hiranje trpí dle časa, kakih če se pred ne zakolje. Tako bolna zaklana živina je imela v možganih vodo. Druzega ni bilo nič najti, da bi se poznalo, da je živina bolna. Ta bolezen je bila pozimi m pri vseh teletih, ktere sem redil. More- biti bi tudi drugi čas bila 7 pa telet ravno ni bilo za Zdaj ga ni dobiti nikj rejo. Povejte nam: kaj bi bilo storiti zoper to bolezen? In od kod izvira? Prosim lepoî . y Odgovor. Bolezen, ki napada teleta Vaša, je navál krví (Blutcongestion). v možgane, po kterem samem še opominjamo, da je pri nas na prodaj cent večkrat ponavljanem ali pa po nastalém tihotapnem vnetji (schleichende Entzundung) nastopi raz li v vode Konec. ^ ^ v VJULAAJJJI^UJL ViU/ J U I 111 pésnega semena po 50 do 55 krajcarj rečeno že v predgo se kmetovalci pèse pod po taki ceni našim cesarjem. Kakor je bilo (Wasserergiessung). Ker so možgani žlahen orgán, lahko samo do tega, da bi razumete, da se prikažejo popisana druga znamenja bo- , ki niso druzega kakor nasledki zdraženih mo- nam poprijeli, in da bi jo saditi vsaj po- lezni 153 žganov, ki so glavni organ cutja in gibanja. Zato so teleta kakor pijana, vrtoglavna, šlepa , da jih božjast meče itd. Kadar navál odjenja, odleže živinčetu. Mo-žgani mladih živinčet so zeló podvrženi takim krvnim navalom in vodenici, ktera iz navalov izvira. Saj tudi veliko otrók pod zemljo spravi božjast , kteri je vzrok tako imenovana nagla vodenica možganinih du-plin (acute Gehirnhohlenwassersucht). — Vzrok te bolezni pa je vse to, kar p r e v e Č krvi žene v možgane, in naiveč krivi so tega soparni hlevi, v kterih vročina kri pođi v glavo; tudi preobila klaja, ki trebuh polni in napotje delà krvotoku, zlasti takrat, kadar je živinče bolj zaprtoinse ne očedi blata, kakor treba; tudi kaki udarci na glavo ali kaj tacega more krivo biti. Pri otrocih tudi zobje delajo enako bolezen, in živi-nozdravniki mislijo, da utegne včasih tudi pri mladi živini kaj tacega biti, al za gotovo ne morejo tega trditi. Po vsem tem tedaj iščite, kaj je pri vaših teletih krivo? Našli boste vzrok. In kar je napák, od pravi te. To je prvo in edino, da se bolezen od vrne. Ako je že nastala, treba je pred vsem zračnega hleva, umivanja glave z mrzlo vodo ali da se lahka cunja v mrzli vodi namočena in večkrat ponavljana pokládá živinčetu na glavo; mehke klaje (ako je mogoče, frišne klaje) je treba, da se živinčetu napravi zmerna dri s ka; zato koristi tudi, da se jej dá kuhinjske soli, ali pa tudi grenke soli (Bittersalz), kaka 2 lota na dan v vodi. To vse odpeljuje kri od možganov in odvraća raz-liv vode v možganih (vodenice). Kadar pa se je že več vode razlilo, ni nobene pomoci več. Dr..B. Slovansko slovstvo. Vabilo na složno književno delo. Domoljubni stari in mladi gospodi, književnikom hrva- i kim, srbskim in slovenskim. Duša zaboli vsacega rodoljuba, ko vidi, kako se je pri nas, poleg toliko izvrstnih naših časopisov, vendar le tuja književnost udomaćila, ktera nam vsa najdomoljubneja, posebno nježna srčica popolnoma po-tujčuje. Hrvaticam, Srbkinjam in Slovenkám umilil se je „Hausfreund", „Ueber Land und Meer", „Illustrirte Welt" in tem podobni tuji časopisi, brž ko ne, samo zavoljo slik (podob); naših še dosti zanimivih zabav-nikov ne podpirajo, „weil sie nicht illustrirt sind." Korajža veljá! Treba je poskusiti; morebiti nam sreča posluži, da zadovoljimo želji in potrebi domorod-nega čitajočega občinstva in sicer z našo sladko ma-terno besedo, da ž njo, koliko je mogoče, vsaj nektera naša vrata zapremo strupenemu ptuj emu življu. Zato sem odločil, v zvezi nekterih književnikov, izdajati ilustrirane zabavne snopiče po tri do štiri pôle velikega oblika, pisane z latinico in cirilico, kterih ima vsacega leta 10—12 priti z imenom „S 1 a v j a il s k i ju g." To je, kakor mislimo, prvi te vrsti poskus, važen iz narodnega gledišča posebno zato, ker veže v bratsko kolo tri žlahna južna plemena: Hrvata, Srba in Slovenca, a nadjamo se, da najdemo vspešnega odziva. Tacemu delu, kteremu je treba izvrstnosti v vsa-cem obziru, da je primeren duhu časa in plemeniti svrhi, treba književne podpore od vseh strani. Vabim tedaj vse štovane stare in mlade pisatelje na složno književno delovanje, ter prosim prozaiste, pesnike in glasbene skladalce hrvaške, srbské in slovenske, da nam najkasneje do 1. junija iz volijo poslati razne hrvaš k o, srbsko in slovensko sestavlj ene : ro- mane, novele, povesti, historično-, naravo-, zemljo- in potopisne crtice s podobami (kjer so take potrebne), pesme z napevi (ako je mogoče), glasbene umotvore, kritične naprave, sestavke o književnosti in umetnosti, o zabavi, narodnih običaj ih itd., šaljive pričice, smeš-nice, drobtinice, rebuse, uganjke, z eno besedo: vse, kar spada v vrsto tacega časopisa. Izvirna delà imajo prednost, pa radi bodemo pre-jemali tudi zanimive in dobre prestave iz vsacega jezika. Vsaki početek je težak. Naj se tedaj ne gleda že zdaj pri prvih spisih na kako materijalno korist, ker tudi od nas se ne more zahtevati denarne žrtve tje v en dan, brez zagotovljenega uspeha. Rodoljubni pisatelji naj nam s složnimi silami pripomorejo ustanoviti napraviti „S la vj ans ki jug", a mi hočemo brž, kakor hitro se nam to podvzetje koristno pokaže, ne le dobra delà plačevati, ampak že tudi pri drugem, tretjem snopiću darila razpisati, s kterimi si bodemo skušali v naše književno koló dobrih pisateljev pridobiti. Rokopisi morejo se nam tudi v nefrankiranih pismih pošiljati. Ako nam kdo kake podobe priloži, more jih po porabi nazaj dobiti, ali nam pa tudi dotični strošek vračunati, pa mu ga plačamo, da nobeden, kteri nam že svoj trud poklanja, saj denarne škode nima. Tiskal se bode časnik naš, če je mogoče, v Zagrebu, in če ondi ne, pa na Dunaji. Skrbeli bodemo za Čisto, bogato in lepo vnanjo obliko. Ceno posamesnim snopićem bomo ustanovili naj-nižo, kakoršno imajo te vrsti nemški časopisi, pa jo bodemo, kakor tudi vse ostalo, v prvem snopiću opre-delili, kteri bode okoli konca meseca junija beli dan zagledah V. Karlovcu na Jurjevo 1867. Gjuro Klarič. Narodne stvari. Poberki iz nemških časnikov. Po naključbi smo naleteli te dni na nemški časnik „Globus" in v njem na sestavek „zur Karte von Deutsch-land" (o zemljevidu Nemčije). V tem sestavku pisatelj ves zamaknjen gleda veliko edino Nemčijo, ktero izdeluje zdaj Prus, in v rajském veselji vriska: „Deutsch-land reicht fur jeden ehrlichen Patrioten von Memel bis Triest, und von der Leitha bis zur Maas, von der Konigsau bis zur Etsch. Das Ailes gehort zusammen, und wir bleiben dabei: das ganze Deutsch-land soli es sein! (to se pravi po naše: Vsak pošten narodnjak mora zahtevati, da Nemčija sega od Klaj- peda do Trsta, od Litave do Moze, od Konigsau-a do Adiže. To vse gré skupaj; zato je zmiraj naša beseda ta: cela mora biti Nemčija). Kaj ne, da je prav odkritosrčno to rečeno in da na novo potrjuje, kar že dolgo vemo, da gori od se-verne Nemčije noter doli čez Cesko, Koroško, Stajarsko in Kranjsko do Trsta in jadranskega morja vse hočejo pogoltniti „pošteni nemški patrioti." Prav očitno je tedaj, kamo meri nemški nikdar siti želodec. In na-menjeni ta rop slovanskih dežel je „poštenim nemškim patriotom" lastnina nemška, ker „das Ailes gehort zusammen", in avstrijski „Verfassungstreu-e" mol- čijo o vsem tem, se ve da „das ganze Deutschland soli es sein!" Če pa se Slovani napravljajo v Moskvo, da vidijo razstavo imenitno znanstveno, kakoršne še ni bilo videti niti na Francozkem niti na Angležkem, je pa krik in hrup, kakor da bi se Avstrija podrla, in ogenj * 154 šviga po strehah „Pressinih", „Debattinih" in kar koli je teh Časnikov, ki bi radi v žlici vode potopili Slovane avstrijske , ki se brez hlimbe morejo ponašati s tem, da so za Avstrijo najvec krví prelili. „Spiegel-berg, ich kenne dir." Národni običaji. Vencanje (kronanje) ogerskega kralja. (Konec.) Dosedanje slovesnosti so le pripravljavne, kajti zdaj kološki nadškof v imenu cerkve slovesno zahteva, da primas venča pricujočega kralja. Kralj se podá pred oltar, kjer ga primas in palatin venčata s tem, da mu sv. Stefana apostolsko krono obá ob enem postavita na glavo; na to mu primas sam v desnico dá zlato žeslo, v levico pa zlato jabelko. Kralj, okinčan s kraljevimi znamnji, gré na svoj prestol in primas ga ogerski pozdravi z besedami: „Eljen á király" (živio kralj). Ta pozdrav pričujoči škofje, boljarji in stanovi ponavljajo v cerkvi, množica pa zunaj cerkve , on se razlega po mestu in vsej ogerski deželi. Predno potihne ta pozdrav, primas zápoje ,,Te Deum laudamus." Sv. maša senadaljuje; pri darovanji kralj primas-u podařivši dar ljubezni poklekne ter kleci do obhajila; primas mu dá poljubek mirú in poděli blagoslov; kralj se vrne na svoj prestol, kjer stojí do konca sv. maše. Po s v. maši se prične sprevod v bližnjo cerkev ; kralj, okincan z znamnji, s kterimi je bil venčan, gré peš, spremljajo ga cerkveni in svetovni veljaki, zvonovi vsega mesta donijo, topovi pokajo in grmeči eljen-klici pozdravljaj o kralja. Po cesti, po kteri gre sprevod, so položene dilje, pogrnjene s trobojnim suknom národnih barv. V cerkvi kralj prične svoja opravila s tem, da osebe, že poprej določene, izvoli za viteze zlate ostroge. Stopivši iz cerkve sedej o kralj , primas in vse spremstvo na konje in jezdijo na bližnji prostorni trg, kjer je postavljen z dragimi pregrinjali pregrnjen oder. ELralj in primas stopita na oder, na kterem kralj pod milim nebom prisega, da hoče držati se „inaugural-diplome" ter deželi braniti postave, pravice in pred-pravice. Prisega pa tako-le: on vzdigne svoje roke v levici držé križ, na kterega prisega, in za primas-om, ki mu, pred njim stojé, bere prisego, izrekuje prise-galne besede. Po prisegi jezdi sprevod do „holmca kronanja" ; to ti je griček na prostorném trgu umetno narejen prav zarad te slovesnosti. Spremstvo se ustavi pod gričkom, kralj pa jezdi na-nj ; njemu na vrh dospěvši se ozre po neštevilni množici; vseh očí so obrn jene va-nj ; tù kralj prime za 800 let stari meč sv. Stefana ter ž njim mahne na vse štiri větrově svetá, naznanjaje, da hoče deželo, kteri je kralj, braniti zoper vsacega sovražnika, naj pride od kodar koli. Potem kralj jezdi v kraljevo poslopje, kjer to slovesnost sklepa sijajni obed. Pri kraljevi tej obedi so gostje le primas, papežev poslanec, palatin, udje cesarske rodo vine in poslanci tujih vlad. Ljudstvo pa se gosti pod milim nebom. Kos vola, na drogu pečenega, se prinese tudi na kraljevo mizo. Državni stanovi imajo svojo posebno obed. Holske stvari. Dr. W—o v „Neue fr. Presse46 in pa naravopis v srednjih učilnicah slovenskih. # (Dalje.) b Dr. W—o napomnil je tudi pomanjkanja šolskih knjig, to je, ker sedaj ni smel reči, da ni dobrih, ven- dar pravi, da tukaj ni „Concurrenz in der Schulbucher-Literatur." Ali mar on zares misli, da je v nemškem jeziku po Avstriji res vse tako lepo, kasor nam on to pripoveduje? Naj le pogleda na pr. berila za nemški jezik po vsej gimnaziji. Ali je tù konkurencija, dasiravno vès izvoljeni svet vé, da vse te čitanke niso piškavega oreha vredne, posebno pa une za najniže razrede? — In ko bi človek bil šaljive volje, prašal bi s polno pravico: čemu siromašni učenec kupuje te drage knjige, ako ga učitelj v šoli prisiljuje, da mora njegov predmet od besede do besede zapisovati, kakor preučeni učitelj uči, dasiravno „Org. E.." str. 41 uči, da šolska knjiga, ne pa prepisovanje ali pa nare-kovanje v(diktovanje), mora biti edina podlaga poduče-vanju. Čudno je, da je ravno v nesrečno Slovenijo prišlo toliko tako „preučenih" mož, kterim so vpeljane šolske knjige trn v pêti, pljučne jetike pa jih ni mar, ktero si mládenec pri tem násilném pisanji in prepiso-vanji na lepo nakoplje tako lahko, posebno ako je res, kar mnogi ljudje, tudi učitelji pravijo, da naša šolska mladina že v sami šoli mora zdravju na škodo veliko preveliko sedeti. Lahko bi nam bilo povedati kaj na priliko o nekem učitelju na štajarski neki slovenski gimnaziji, kteri, kakor pravijo, o vseh predmetih, in posebno tudi v nemškem jeziku uči le po samih svojih „scriptih." Pred nami leži njegovo delo o latinski sintaksi, naravno le v přepisu, menda bi njegovo učenje, ako bi se natisnilo , izgubilo ceno , kakor, postavimo, štajarskega štatistikarja številke o živini sploh in o štajerski posebej. Al ostanimo pri našem gimnazijalcu! Pravilo o akuzativu z infinitivom glasi se prav po častitem nekdanjem Broderu: „Constr. Acc. cum inf. wird gesetzt 1. bei den Zeitwôrtern, die eine Empfindung (empfinden), wahrnehmen, denken, bezeich-nen, als: sehen, hôren, fiihlen, denken...." Skoda, da ni dodal primerov, morebiti bi clovek naletel tudi na pr. na takošen: „Ich lerne, dass ich die 1. Klasse bekomme" itd. V tem nauku pod štev. 19 stojí sledeče pravilo, ktero vsem gimnazijalnim jezikoslovcem priporo-Čamo : „Wenn „uter" und „uterque" vorkommen und auf einer jeden Seite weniger als 10 Personen vorkommen, so muss die Einzahl gesetzt werden. Wenn aber auf einer jeden Seite mehr als 10 Personen vorkommen, so muss Ailes in Plural kommen." — Toda pustimo tega filologa; če bi vredno bilo, dodal bi človek tudi nekaj iz narekovanja o nemški literaturi; Bog sam vé, zakaj postava prepoveduje narekovanje, in vendar se s tem trpinči mladež ! Al opustivši to, pogledimo nekaj bolj na tanko, kako naša mladež v nižih razredih poprijema ta narekovanja, koliko tedaj razumeva o tem, kar tako piše in spravlja v robec zamotani tolar edini, kterega gosp. učitelj sirotici podeljuje, dokler Nemček jih deset dobiva ter jih z veseljem obraća in obraća, dokler za vsakega ima po dva. Kaj so si vendar ubogi učenci na pr. mislili na neki gimnaziji stare naše Ilirije, kadar so za nekim profesorjem pisali „Der Spatz ist grausam", namesto „gr a u"! Ta učitelj je v ostalem ministerstvu pošteno dokazoval večkrat v svojih prošnjah, da ni ugoden za te dežele, ker ne zná deželnega jezika; kaj bi na tak razlog rekel g. dr. W—o, kteremu slovenski „zajc" bolj smrdi kakor nemški „Marder"? Imam pred seboj dve tekici naravopisnih o predovanjih nekega učitelja od leta 1865.; obe, kar se tiče zmisla, enako se glasite v tekstu tako, da ni dvombe, da jih je učitelj narekoval; sirote učenci prvega razreda morali so si vse insekte itd. risati ; tekst pa je zraven. Poglejmo nekoliko izrek, na tanko prepisanih: „Die Kâfer erkennt man leucht daran, dass sie vier Fliigel haben, von denen die zwei oberen hart 155 und orgenartig sind..." ,,Die Larven der Insekten sind entweder haben sie keine Fuhse welche man Maden nennt oder haben sie sechs Fuhse." „Dass Weibchen des Gelbrandes hat gefurchtete Fliigeldecken.." — V ebeh tekah na pr. enako stojí: „Wenn der Schmetter-ling aus der Puppe herauskriechen will , so làsst er zum Munde einen atzenden Saft heraus, welcher in den Cocon ein Loch macht und somit denselben zerreisst." (Rad bi vendar videl, da bi g. W—o po svojih besedah mladeži „demonstrativ und auf Anschauung begriindet" pokazal posebno pravi pomen poslednje besede!) Dalje ena teka ima „die Larven der Imraen sind matt", — druga pa uči, da bi imelo biti „Maden". V oběh tekah skoro enako krivo stojí: „Die Larven sindFuss-loss, die Puppen sehen sehr oft einem kleinen Fásschen oder einen Tohne, wesschalb man sie auch Tonnen-puppen genannt werden/' V obéh stojí, da si pajki iz dolge niti delajo „ihr Nest", ter poleg narisana stojí mreža; mi „am beschránkten Standpunkt" stojeći mislimo, da bi moralo biti „Netz." Toda dosta naravo-pisnih dokazov, lahko bi jih samo iz teh majhnih tekic še dolgo raj do naštevali. (Kon. prih.) Iz Gradca 2. majnika. £5. (Beseda; etnografická izložba v Moskvi— Kakor druga leta je tudi letos tukajšnje česko pevsko društvo sklenilo praznovati veliko „besedo", ktera se bo prejšnjim, kakor pričaku-jemo, dostojno vvrstila. Praznovala se bo okoli 15. majnika t. 1. in se bodo program in povabila kmalu razposlala. Ker bo beseda slovanska, ktere se bodo udeležili tukajšnji Slovani vseh plemen, uljudno že zdaj vabimo slovenske rodoljube v štajarsko glavno mesto, da Slovani pokažemo, da se dobro spominjamo nekdanje lastnine tukaj šnj ih pokrajin ter da si tje do mej nika slovenske narodnosti in nemške kulture vemo varovati svoje narodno čustvo. — Pa se vé, ako bi marsikomu izmed nas okolšcine dopuščale, ne bi le v Gradec přišel k besedi, temuč še dalje bi romal v sveto Moskvo, kjer se bo v kratkem odprla etnografická izložba. Sedaj, ko se v Parizu šopiri kapitalist nad siromakom, ko tam mašina podjeda delo pridnemu delavcu, ravno zdaj se v Moskvi celo druga izložba snuje in se veliko veča svetkovina praznuje. Tje namreč hití iz vseh krajev širokega slovanskega sveta delo domačih rok, ki kaže naravno moč in običaje slovanskih plemen ter ondi praznuje še večo zmago, kakor cesar v Parizu, namreč zavedanje vz a jemnosti in sloge slovanskega naroda, ki je v nebrojnem številu posestvo vzel od treh delov svetá. — Pred to vzajemnostjo trepečejo Nemci, posebno naši dvalistični žurnalisti, ki bi radi nas avstrijske Slovane „na stěno pritisnili." Govorijo, kakor da nas ne bi bilo nikoli; le v najnovejšem času so nas nekteri častihlepneži iznašli med evropejskimi narodi. Da bi se pa ti novoiznajdeni Slovani bolj spoznali, zato se je napravila izložba takih Slovanov v Moskvi! — Naj tù pristavim, kaj ljubeznjiva „Presse" piše, ktera po židovském merilu — po denarji — meri svoja po-litiška načela. V listu od 28. aprila piše po dolgem blebetanji : „Hoffentlich werden unter den osterrei-chischen Slaven nicht nur die Čechen an dem ethno-grafischen Weltkampfe theilnehmen, sondern auch die erst durch neuere Ausgrabungen an das Tageslicht ge-fórderten slavischen Stámme, wie die galizisehen Russen, die Slovenen und andere eigentlich noch nicht conces-sionirte Winkelslovaken und Pseudoslovenzen. Es steht wohl zu erwarten, dass bis zum Schlusse des Anmel-dungstermines unter den letztgenannten einige wíirdige Ausstellungs - Exempláre aufgetrieben werden konnen ; denn vorderhand herrscht unter diesen Neoslaven eine grosse , aller dings durch die Uebersturzung, mit der man bei der Schiïrfung zu Werke ging, leicht erklár-liche Verwirrung. Dieselben sind bis heut zu Tage noch nicht einmal gehorig sortirt, und selbst die Cele-britáten unter ihnen befinden sich in einem so grossen National-Négligé, dass beispielsweise der Fiihrer der Slovenen, Herr Dr. Bleiweis, bis jetzt nicht einmal Zeit gefunden hat, das Ei — ei aus seinem Namen herauszuwerfen und auch der galizische Russe, Herr Sacher-Masoch, noch immer ein sehr stôrendes A—a im Namen herumschleppt." — Lepi mi to plod nemške kulture! Le da se takému zaničljivemu pikanju slabo prilega sledeča tolažba: „Man hat auch viel von der Gefàhrlichkeit dieses panslavistischen Congresses ge-sprochen, es kann ja aber auch nichts anderes beschà-diget werden, als hochstens die Cultur." — Kaj pa še! s tako kulturo ne bomo se z vámi merili} gospodje dvalističeki ! Pojte rakom žvižgat, taki kulturniki! — rekel bi Prešerin. Iz Kastva 5. maja. — Tudi stari Kastav, kjer je v srednjem veku narodni jezik v glagolici krepko vladal, v cerkvi in izvan cerkve do konca 18. stoletja, pa s spočetkom zdanjega stoletja zunaj cerkve v pismu zaspal, se je izbuđil iz svojega narodnega spanja. Dolgo časa smo čakali, da nismo naznanili svojim dragim sosedom in narodnim pisatelj em vesele novice, da smo Kastavci, Slovenci starega korena in jedra, ustanovili čitalnico. Časopisi so donašali neke članke o njej, ter so jo presojevali; al društvo se je zadovolilo s tem, da je čitalo presodbe mnogo vrstne. Zakaj je pa naša čitalnica to kritiko tako navdušeno sprejemala? Neka stara prislovica je v Kastvu: „mi ćemo sami." Tudi sedaj pri ustanovljenji čitalnice smo bili navdušeni s tem domorodnim ponosom: mi ćemo sami; ker mi sami brez tuje pomoci hoteli smo to društvo početi, dali smo se časopisnim člankom presojevati, da popravimo svoje pomanjkljivosti, kajti nismo hoteli kučiće domo-rodnosti do slemena na pesek zidati. Prijatelji naroda in slovanské složnosti! ponašamo se sè zavestjo, da smo mi to sami dogotovili, ter moremo sè zaupnostjo v prihodnost gledati. Naši protivniki, ako jih je še kaj, bojo umolknili; mi bomo pa zmiraj više ter više nosili zastavo slovenstva. Sadika je posajena, se je že okovnila; raste, se jači in drevo bo v svoje vreme dišeče cvetelo in plodilo. Prijatelji naroda! Mi vas vabimo z nami v slogi delati, steblo narodnosti gojiti, da bomo mogli v vročih časih skupno pod njegovimi širokimi senčnatimi vejami počivati, in se z njegovim plodom okrepčavati. Ora et labora! Moli Boga za narod in delaj za njegovo srečo. Mi smo stoletja staro pri-slovico premenili ter želimo v društvu z onimi uzveli-čiti se. Složimo se! je zdaj naše geslo, in podobno geslu preuzvišenega vladalca: viribus unitis! delajmo s složnimi močmi za srečo države, za utrjenje prestola; bodimo vredni nasledniki svojih dedov Slovanov, ki so krepko delali za prestol in za narod, ker na sreči narodov stoji sreča vsakega pojedinca in države vse. — Visoko c. k. namestništvo je štatute naše čitalnice potrdilo slovanskim jezikom, kjer je med drugimi v §. 9 rečeno: „Ako bi društvo kim tim načinom prestalo, njegov imetak će se porabiti za svrhe glavne učione u Kastvu gradu." Vzroki našega društva so bili tedaj brezsebični, in prav to zagotovljuje čitalnici dolgo stalnost. Ustanovnikov na broji 26 je za napravo potrebne pohiščine, časopisov, dnevnikov itd. za to leto čitalnici zagotovilo više nego 400 gold.; vrh tega so se obvezali z darovi v knjigah ustanoviti knjižnico, ktero bo društvo uzdržavalo in množilo. Iz tega se vidi, da čitalničarji ne delajo za svojo korist, da nasa čitalnica 156 — ni samo razveselišce, nego okreplišče za učene, ucilišče za neučene, počitnica in voditeljca za kmeta. — V seji 11. aprila je bilo enoglasno odločeno, vse gospode domoljube in Kastavce, ki so izvan domovine, in ki so prijatelji in podpiratelji naše narodnosti uljudno pova-biti, da bi pristopili ko vnanji člani k naši čitalnici, a mi bomo napredak našega truda in delovanja, kakor tuđi letne račune, očitno proglaševali. Za zdaj se zahvaljujemo župniku iz Klane g. Jožefu Princu, kakor ne-članu, za darovanih 10 gld., g. Jožefu Jancu, kaplanu v Rukavcu za 6 gold., a počastnemu članu g. Mateju Ju-rincu, kanoniku, župniku moščeniškemu in narodnemu poslaniku za dar v novcih in 5 slik predstavljajočih prve slovenske rodoljube v vrednosti več nego 40 gld., in g. Skendru Zamliču, kaplanu v Pazinu, za 2 gld. — 15. maja t. 1. bode druga veselica mlade naše čitalnice sè petj em, deklamacijami, tombolo in plesom. Nadjamo se mnozih dražih nam gostov. Odbor. Iz IMotranjskega 1. maja. (Nova cesta čez Re-bernice. Spotnitev Katistrovega testamenta v fari sla-vinski.) V časniku „Triglav", čegar nehanje vedno še obžalujemo, je někdo opisoval veliko potrebo nove ceste po Nanosovih rebernicah v Vipavo. Od kar „Triglav" ne izhaja več, je vojska, leta 1866. vendar enkrat primorala gosposke, da so važno to delo morale zvršiti. Blizo sto let se je o tej stvari posveto-valo, mnogo tehniških načrtov je bilo narejenih, lepih dovršilnih operatov predloženih, vendar, čeravno se je dokaj nesreč prigodilo, je ostala strma cesta vedno le na starem. Kakor se čuje po izvedenih možeh, so bili tacega zadrževanja najbolj krivi zelo potrošljivi nacrti, po kterih bi bila cesta stala na stotine tisučev, oblast-nije pa toliko niso hotele potrošiti za malo našo deže-lico. Že predlog, ki ga je bila francoska vlada zapustila , ni bil za rabo, ker po njem bi bila cesta jako dolga in polna ovinkov. Novejši nacrti so posnemali to franeosko brezpametnost, in zato je resnično za to delo bolje, da se ni po njih pred dognalo. Celi svet zdaj spoznava, da dobro in z malimi stroški ni bilo mogoče one ceste drugam preložiti, kakor ondi, kjer je zdaj narejena. Dokazano je to očitno, in imamo zdaj krasno cesto, po kteri se lahko vsak v Vipavo hitrejše peljá ko pred, in mu zdaj ni treba na testament misliti. Kdor vé, da nova cesta je eno miljo dolga, da po dnevu, ko je matika prvikrat udarila, ni preteklo več ko šest tednov in se je po nji vozilo že mnogo težke vojaške tvarine, posebno mostnarske, in da je v druzih šestih tednih vse doděláno bilo, z mnogimi trdnimi zi-danimi mostovi vred, — se mora křepkosti in delav-nosti inženirja, gosp. Pile a, vrlega Poljaka, resnično čuditi. Ne verjel bi pa Člověk skoraj, ako izvé, da pri taki naglici se je vendar potrošilo komaj tretjina denarja, ki bi se bil po prejšnjih risih potřeboval; — zdaj namreč je vse veliko delo stalo le do 40.000 gld. Očividno je tukaj , kaj stori čisti um in pravi dobri naklep. Delà se niso dajale v najem ali na licitando, ampak imenovani naš pridni inženir je z najetimi delavci sam dělal (v režii), in tako je mnogo ubozih ljudi teh krajev imelo dober zaslužek nepristrižen. Akoravno ni bilo narej enega pravega risa, tudi ne pre-vdarka stroškov, in se je največ samo na oči kopalo in zidalo, je mož v treh mescih veliko cesto po Nanosovih strminah vendar tako gladko potegnil, da gori in doli s konji lahko v bržem teku voziš , ker ni nikjer hujšega klanca kot štiri palce (coli) na seženj (klaftro). Se drugo veselo vest vam sporočamo iz Notranj-skega. Ustanove blagega ranjcega gospoda Ka lis tra iz Slavine, od kterih so „Novice" že pripovedovale, se bodo zdaj kmalu spolnile. Dediči ranjcega so velike zneske v to namenjene odšteli, in pri tem, ker so ves per- centni davek plače vati prevzeli, so skazali, da tudi oni so navdušeni istih domoljubnih namenov, kteri so vodili ranjcega. Najveća ustanova njegova je menda za faro Slavinsko; zapustil je namreč 20.000 gold, za vas Slavino, 20.000 gold, za vas Koče, v kteri je bila rojena gospá Marija Kalistrova vdova; 50.000 gold, pa za vse druge vasi fare Slavinske vkup s tem ukazom, da naj se prihodek teh kapitalov vsako leto razdeli po hišah, da bodo gospodarji ložeje odprav-ljali svoje davke. Želeti je zdaj, da bi se kapitali z a-go to vili po intabulacijah, kolikor je po postavah mogoče, ravno v tej fari, ker tako bi se volja dobrotlji-vega ustanovnika najbolje spolnila, kteri je očitno hotel zdatno pomagati rojakom krščenim ravno pri tistem kamnu, pri kterem so botri tudi Kalis tra držali. Akoravno se je od neke strani soseskam svetovalo, da naj bi za one kapitale kupile državnih obligacij, so možje vendar po pameti sklenili, denar rajši domá pridržati in na dobre zastave, namreč na zemlje, dajati tacim faranom, kteri bi jih hoteli pri sebi intabu-lirati. Modro je storjeno, da so imenovani gospodje dediči Kalistrovi in soseskini možje o tej zadevi pri vladi se že oglasili *), kajti denar se bo lahko obrnil za pla-čevanje starih dolgov, za nakupovanje ali zboljševanje zemlj išc, za pridobivanje živine, tukaj jako potrebne, in sploh v prid kmetijstva, kar bi se z obligacijami nikakor ne dalo doseči. Evo ti pravo kmetijsko banko, ktero je ustanovila moč in beseda nepozab-ljivega Kali s tra, slovenskega rojaka! Iz Prema na Notranjskem. — Tukaj smo našli pri podiranji stare cerkve 520 svitlih denarčekov v lonceni posodici, ki so podobni nekoliko nekdanjim grošem s podobo dvakratnega križa na eni strani, — na drugi pa s podobo tirolskega orla; — napis kolikor se brati more, jim je: „Rihardus Comes Tirol." — brez letnice in brez številke veljavnice. Tukaj Vam jih pošiljam par v razgled. — Pri vsem tem, da je precej števila in teže vseh menda čisto srebernih denarcev 38 lotov, — je njih vrednost le pičla, razun starinstvene, — toraj bi nam pač kak bogat starinoljub jako vstregel, ako bi hotel prevzeti to starinsko znamenitost za kako drugo bolj zdatno pomoč v podporo preuboge cerkve naše, ktero novo zidati smo prisiljeni ravno zdaj — o tako revnih okoliščinah in žalostnih časih. **) Iz okolice črnomaljske. K____r. — Pozor! častiti čitatelji! Zopet nekaj kratkočasnega ! Kakor jih več gré velikonočne praznike domů obhaj at, je tudi ne dolgo izučeni zdravnik g. Skubic iz Črnomíja (zdaj v službi na Koroškem) domů po pisance přišel. In ko neki dan *) Nadjati se je, da tudi c. kr. deželna vlada bode potrdii a to, kar bi tako očitno spolnovalo voljo Kalistrovo. Glavnica (kapital) je na zemljisih bolje zavarovana kakor v papirji, ki ima danes to, jutri to ceno, in tako bi kapital in obresti delali na isti cilj in konec , ki ga je blagi K a 1 i s t e r pred očmi imel, ko je poročal svojim rojakom kmetom lepo pripomoć. Resnično je to , kar gosp. pisatelj pravi, da to bi bila kmetij ska banka. Ker vsaki čas beremo, da visoka vlada priporoča napravo kmetijskih in obrtnijskih bank v podporo kmetijstvu in obrtnijstvu, in je to leta 1862. priporočala tudi naši hranilnici (sparkasi) , naj zdaj , ko se brez vseh over dá lahko napraviti taka lokalna kmetij ska banka, pokaže, da jej je s tako napravo resnica ! Vred. **) Kdor v ta dobrotljivi namen želi starinske te novce videti, vidi jih lahko pri vrednistvu ali založniku ,,Novic." Po gosp. Dežmanovem razjasnjenji so ti tirolski novci (Sol idus) grofa Meinharda II., ki je umri leta 1295. Na Kranjskem se je tega denarja že več našlo; vendar ljubljanski muzej nima tako dobro ohranjenega, kakor so ti, nobenega. Zato bi prav bilo, ako dovolite , da smemo te tri starinjake muzeju izročiti. Morebiti bi ostale najbolje prodali muzeju Insbruskemu. Pri Wellenheimski licitacii na Dunaji leta 1844. so se prodajali od 5 do 10 krajc. konv. velj. Vred. 157 s onialjskiin zdravnikom skupaj pride, ga pozdravi: v zbornici in gosp. župan zahteva od predsednika c( TD Was1 A^Uw*^ _____ ________. _______n______ _ _V , v i v dobro jutro Gosp zarenči » nichts dobro uwv/mivi MV1.J/MPÍJ. UWUUU1M1 vv* J^ i. UUO^UUllVa , naj mu izreče grajo vsled opravilnega reda; to razžaljenje j utro čudlj Guten Morgen sagt tnan!" Gosp. Skubic ga za- župana in mestnega odbora pa dá povod županu da gleda ---O----O ------1 ÇJ . ^^uvi, *** O V vi, v v * vv J-' ^ VfcUi V T VUt ^iUjJCVllU. J UCv in se mu nasmeja; kolega njegov pa jo očitno izreče svojo nevoljo nad natolcevanjem, ktero ne- " r' prenehoma izhaja iz tistega tabora, kteremu je večina « .A A • A a I* lia (í mein lieber Freund, die Zeiten mu zopet zagode haben sich geândert." Brž ko ne, je mislil na sladké mestnega zbora trn v peti, in ki svoj strup tako pogo sanje tukajšnjih poslednjih volitev za deželni zbor Gosp. Skubic mu odvrne: „E, ako Bog dá, ne za dolg u Za kolikor toliko y pa daj tako je bilo neslane pravde za „guten Morgen" konec In s tem Na djamo se, da bode Velikonemec na hrvaški krajnski Bog vedi za kaj , brž pride to v meji jutro í se doživel, da bode stoma izli va v noticije ljubij. nemškega časnika ; ako kak pijanec, kterih je bilo in bode na veke, zakřičí ponoči, brž prinese „noticijo", da ljudje cele ulice niso mogli spati! ali če se tudi kaki baburi okna pobijejo R ah» TTûrlî r* o lroi Krv nnrlû f a tt i^clifo ^ ' ^ j k časti prišlo domače „Dobro jv^vii ^i«, xv«j , úlu w v ,,juaiu. noticije itd. Mar vsega tega ni bilo popred, ko ni imelo mesto policije v rokah? In take noticije grejo po svetu in mi Ko sta še dr. Toman in Darum aber kene Feindschaft niche ? Iz Ljubil CIz mestnega zbora 3. t. m.) Ko so nimamo obrambe za to! gospodje Ivan Vilhar, Janez Smukavec, Juri Z an et Gašpar Jem dr. Bleiweis govorila zoper Stedry-a, dokazavši mu, da bljubo mes tj ans t va gosp. županu ima konečno mestni zbor oblast in dolžnost da se storili, naznanjuje on, da se je deželni poglavar baron vredi imenik volilcev in daje vsako leto mestni zbor tako délai, se je vlegel vihar, in sprejeti so bili vsi da se Bach pismeno pošlo vil od mestnega zbora je deželnemu odboru po želji njegovi povrnilo mestu predlogi županovi s tem, da nove volitve bodo za 3. posojenih 20.000 gold., in da lastnik hiše št. 34 poleg razred 23. in 24., za 2. razred 25. in 27., za 1. razred \J O WJ Ullill ^v.vvv ^jVi^» y avv^jvuau. v * i: v o X CAiCáL ^U J-iKj. XIX M X« j &C*i U• evljarskega mosta želi ogleda svoje hiše, ker se utegne pa 28. in 29. dne tega meseca. primeriti, da pri stavbi škodo trpi. Po teh naznanilih vpraša mestni odbornik ga mosta hiša njegova dr. Costa in V. C. Župan y . razredu izstopita: v 2. razredu: Poklu- kar Zup kako stoj se tni co? Bralci y „Novic" že vedó, kako stojí ž njo, m tako je tudi dr. Zupanee (Jožef Pleiweis je umri). — Ker niso gosp. župan odgovoril. Mestni odbornik gosp. dr. Va- bile vse stvari današnjega zbora rešene, zato je bila pri- v Z njo tako Je tudi v dr. Župan, pl. Strahl, Dežman, Schoppl, razredu pa : H o 1 c e r, Malic, dr. R e c h e r, Ker niso dr. Zupanee (Jožef Pleiweis je umrl). lenta tA • erj vpraša: po kakem načinu dobivaj in po tuj tuj dravnik pravico y P da se v Ljubljani začasno nastanejo, ker je znano, da marsikdo hodnja seja na pondeljek napovedana. Senožečanom se ne bode želja spolnila da bi dobili c. k. okraj no sodnijo in davkarijo, čeravno je tacih popotnikov je le mojster-skaza, ki ljudi slepari? po sklepu deželnega zbora odbor deželni z gorkim pri- Gosp. župan odgovarja na to, da je zdravništvo prosto poročilom to peticijo předložil c. k. vladi. Predsedstvo c. kr. deželne nadsodnije v Gradcu je namreč odgovo- UV/OM« vu^v/ y aijw iiw wv y vam» j u x^v*.* mi » xj in se tedaj druzega ne zahteva od tacih tuj to 7 da se zkažejo s spricali zmožnosti svoje kakor Ako se priklati kak neupravičenec sèm, bode magistratu ljubo rilo, da ne more te prošnje predlagati ministerstvu pra- ) da se mu to naznani, da ga odpra^ přišel v razpravo imenik volil Po vsem tem je potrebo m m m 1 J^ vosodja, ker večletna skušnja bi morala še le dokazati y ki imaj pravico voliti mestne odbornike je natanjčna, potřebuje natanjčne preiskav Ker ta določitev letos da y cx bi te uradnii bili v Senožecah. Jutri se Njih ekscelencija bivši deželni glavár temeljite kranjski baron Bach podá na svoje novo mesto v Trst. kratkem nastopi novi c. kr. deželni prvosednik vednosti, zato je župan gosp. dr. Costa sam prevzel spo- gospod Sigmund Konrád pl. Eybesfeldski svoje ročilo in za ta čas predsedstvo v zboru izročil namést- opravilstvo v Ljubljani. „Slov. Gospodar" v Mariboru niku svojemu dr. Orlu. Župan na drobno našteva vse piše o njem to-le: „Upamo, da bode^narodu pravičen premembe od lanskega leta in naznani tudi reklama- Vsaj smo (pl. gosp. Konrád je rojen Štajarec) iz čisto ? ki so mu jo zoper imenik volilcev izročili go- zanesljivega vira čuli, da se je že v mladosti marljivo podje odborniki dr. Župan, vitez dr. Kaltenegger, Dež man 7 Stedry m Biirg učil slovenskega in tudi českega jezika. Učitelj mu je mestjanskeg Izbrisati bi se morala po tej bil znani slovničar Můrko." „Primorec" v Trstu do- daja to-le: „Tržačanom je ta gospod, ki je bil v Trstu reklamacii pravica voiilna enemu mestjanu zato, ker iz klada dobiva podp klad Horak se ustavi tej misli, češ, da mestjansk Odbornik dvorni svetovalec, v prav dobrem spominu y ker ni b trem duhovnim gospodom mošter v Križankih zaklad. Obveljala je njegova i za- Tudi bolnišnici nunah. y m Turk Potočnik y Maj h ki ki ki Je bil ktere je bil v Trstu naročen, prebiral je prav rad. Je prav prijazen, pravičen in pošten. „Novice," na u y y e hotla una reklamacija volilno pravico vzeti Gosp. župan razjasni na drobno, kakošna opravila da (Dramatisko društvoJ) Z odpisom slavnega c. k. deželnega predsedništva dne 19. aprila 1867 št. 1222 pr. povednik pri dobil je osnovalni odbor nazaj konečno potrjena pra- kurat v deželni ktera je prenarejena předložil v drugo dne 12. imajo omenj duhovniki in da po takem ; ce tudi ni- majo vse župnijske oblasti, je vendar imajo tolik mo s toj ; da se ne morejo vvrstiti kaplanom y m vila / aprila, lj eno. sejo, v kterej se je sklenilo, da se vabilo k pristopu in pravila dadó koj natisniti. Zarad poverjenikov Dramatisko društvo je tedaj ustanov-Osnovalni odbor se je snidel dne 25. aprila v postava ne govori o tem, da bi morali vso oblast se je sklenilo, da se obrne osnovalni odbor najpred do imeti; ljudstvo jih imenuj pitalskega fajmoštra. Temu križanskeg y unskeg Stedry p rotuj y in da daljnem besedovanji pride celó do daj in odbornik tega, da ko je čas reklamacij pretekel, mestni odborov slovenskih čitalnic, kterim se pošlje vabilo in pravila ter se je naprosi, da blagovolijo ali se sami postaviti za poverjenike ali pa naznaniti rodo- pravi zbor ne bi smel premenjevati imenika volilcev vidi da većina 5 ko jam, strastno zakriči zborova ne pritrdi onim reklamaci Zamolěala je popolnoma besedo , zavoljo ktere je po pravici da kum (Fopperei) Zope to le za norca imeti publi ta insult*) nastane silen vihar e tuđi vsak časnik po svojem stališču popisuje obravnave zbora državnega, deželnega, mestnega in kakoršnega koli, se vendar od vsakega zahtevati mora to, da dogodbe pové tako, vstal viharni hrup , župan ni nikoli rekel, „was nur bei einer alten Witwe", ampak „wenn auch nur" in to je ves drug pomen ; al to ni za njen „Standpunkt", ker bi sieer ne • 1 • . 1 • 4 • 1 . • V 1 li ___J •____ bila mogla pristaviti druzih imen, ktera je ze desetkrát ime novala, druga pa „wohlweislich" zamolčala, kakor Blaznika, prazno stanovanje v St. Jakobškem farovžu in zih , kjer so se enake nerodnosti godile. se veě dru Lože se vé da je kakor so bile. Popis te seje je v „Laibacherci' i poln pomót. staviti l in ! ?, kakor nepristransko popisati stvar. lj ub e ki bi prevzeli ta posel. Ravno tako se bode I I y a KSM. ^^ ^^' ' — — obrnil osnovalni odbor do druzih posameznih rodolju- vala ; ko so predragi gosti in prijatli Sokolov iz Ljub v neštevilnih vozovih pridrdrali praznovat prvi ------- ------------^ x # a V * , T T 1U. piuiuiaii , jJiaůUUVab U bov, da blagovoljno prevzemo poverj eništvo ter na- spomladanski dan, kteremu so tudi nebesa bila mila znanijo to odboru. Naj bi vsi rodoljubi po deželi krepko segli odboru pod ramo, da si tudi to národno društvo m laj (Nove slovenske pesmi.) Gosp. Gregor Rihar je ravnokar v Miličevi tiskarnici na svetio dal kmalu pridobi mnogo podpornikov in začne svojo delav- nov zvezek cerkvenih pesem za čveterogl nost.^ Društveno leto se prične z 1. januarjem tega Dobivajo se po nizki ceni pri skladatelj petj leta in dobi vsak ud kakor hitro odrajta svoj letni do- ljubljanskem v seminiscu nesek ude Tudi gosp. Anton K učitelj pristopnico. Letni donesek je za činovne v Nemški Loki na Kočevskem je dal snopič čvetero kteri S30 predstavljajoči in pisalni, po e n goldinar, glasnih cerkvenih pesem na svetio, ki so po celó nizki za podpornike pa dva goldinarja na leto. Vabilo in ceni 20 k raj na prodaj v tiskarnici Eg posnetek iz pravil društva prinesemo v prihodnj em listu. Ljubljani in pri skladatelji samem v Nemški Loki Rojaki zopet je odprto novo polje delavnosti, ki • * * h_l , m : ní* r I - bode na veliko korist vsemu slovenskemu narodu. v Naj se krepko in čvrsto razvije mlado društvo in požene novo cvetje na polji slovenskega slovstva in domače umetnosti. Božja pomoč! ^ : f • : Učit. Tovarš" je v 9. svojem listu prinesel do- klado, v kteri c. k. deželno predsedstvo z ukazom od 31. sušca t. 1. št. 1082/P. oštro graja agitacije ljudskih učiteljev v smislu vladi sovražnem (regierungsfeindlich) in nanašaje se na ukaz od 24. maja ; v se žuga jim celó zgubo službe. — Ta okrožnica je kakor una od lan-skega leta silno senzacijo naredila po deželi in to zato, ker tudi učitelji ljudski imajo po postavi pravico voliti, po ustavi pa je volitev prostovoljna. Ktere agitacije so pregrešne in kazni podveržene, to odločuje kazenska postava; kdor pa se kaznuje, mora se saj poprej v preiskavo vzeti in kazni vreden spoznan biti in to že po občnem kazenskem redu, pri učiteljih pa še posebno po §. 274 šolske postave. Obsoditi se vendar ne more noben zatoženec popred, dokler ni po preiskavi kriv spoznan. Tako in nikakor drugače si misli vsak svobodoljuben državljan postave v ustavni državi, in Avstrija — hvala Bogu — dan danes se še glasi za ustavno državo! Ali so brez ozira na uči- telje — sploh taki rodoljubi, ki so pošteno delali zato, da so se volili narodni poslanci, res „regierungs- feindlich", to razsodbo z mirno vestjo prepuščamo pri- hodnosti 7 saj še ni 7 kakor Nemec pravi, „aller Tage 8 Abend." Rajnki baron Jelačic bil je leta 1848 za veli- cega izdaj alca razglašen, pozneje pa za řešitel ja Avstrije spoznan in slavljen. Prečastiti gosp. dekán in fajmošter Vincenci Vovk v Št. Rupertu je zavoljo zaslug za cerkev in olo poslavljen z redom Franc-J ožefovim. Iz Celovca nam je ravnokar došel sledeči dopis: „Ni žalosti brez veselja; sporoča se nam, da se že sredi meseca maja pokaže v Ljubljani nov časnik. Vlastnik in vrednik „Slovencev" se je že obrnil na do- ali in kako bi naročnikom „Slovenca" list pošiljati blagovolili. Svesti smo si, da bodo dotični gospodje stavili kaj prijazne in dobre pogodbe, tako, da dvomiti ni, da dobodo mesto „Slovenca" novi časnik tične rodoljube 7 jako zanimiv. griča sv. Urha pozdravlja jih strel možnarjev in ljudstvo vrè jim naproti. Sv. maša ob-hajala se je z lepim slovenskim petjem, po maši pa so pod milim nebom „Sokoli" radovali se s prijaznimi in Ob uri popol- veselimi prebivalci prijetnega kraja, dne prišli so v Lavrico. Tukaj je bilo vse okinčano ; povsod so jim nasproti vihrale národně zastave, ter v solnčnem žarku pozdravljale přišedše junake. Obed bil jcHpH. . praviti zná; občna radost pa se je bolj in bolj vzviše izvrsten, kakor ga le vrla gospodinja v Lavrici na- Novićar iz domaćih in ptujib dežel Deželni zbor h r v a š k Ta zbor ima skleniti ali družit z Magj se je pričel 1. dan t. m troj edina kraljevina in zato ta hip n i se ima ine bene stvari tako važne v Avstrii, kakor je zbor grebški. Bralo se je najpred pismo Njih Veličanstva ne ki Hrvate do 15. 3ne t. m. kliče v Pešt do bruje adrese zborove od is. dec. 1866 > in ne to ni po volji obrazih poslancev većini zborovi, videlo m čulo Da ne uno je očitno na vwxwmu , 11A UU1U SÔ JO jJU gli*5>JHJ odevajo zadovoljstva. Zbor je izvolil odb po glasih, ki ne raz- ee v, kteri ima nalogo vor i na kralj 7 da nasvetuje, kaj naj se poslan pismo. Ker je v tem zboru dg slancev, ki trdno stojijo za to, da ne propade Hrvaška, in so tacega ; ki od stranke magjaronske, nadjati se je nacrta tr oj e d kralj ne bode žrtoval dva lizmu. Ker pa ta nacrt še ni gotov, zato gleda zdaj vsa Avstrija v Zagreb, kaj bode sklenil zbor vzvišenega škofa Strossmaj v tem zboru dal da 7 zakaj na vi at x \J , ua hip prazen ne sme v zbor Dunaj pa čujte Pre vidimo se mu pr e p al ravno ta Stol njegov ostane tedaj ta glasen P stol Je govornik. Strossmaj er je čez Prago včeraj odri nil v Pariz. „Pozor" piše: „Hrvaška ne boji se nikake sile; stranka narodna ne misli nikakor resignirati, temvec bode v se dalj s skušeno darežljivostjo in krepkostjo 'AH QTTA1 1Y1 KatIa r»mnA»nln C6 borila se za narod svoj in bode zmagala J. P Milodari za pogorelce v Kranjski gori: Gosp. Luka Robič 2 gold., gosp. Jožef Pauer 5 gold. 3 Ljublj 10 gold., gosp. dr. Bl. 2 gold go sp Listnica vredništva. Gosp. J. S-č; „Ipavci naprej"! natis nemo gotovo prihodnjic. V ovsa 2 fl iz Ljubljane. Se te dni se zvé, kaj in kako: zatorej 4 fl> 50> potrp ljenje!" „Sokolov" prvi letošnji izlet v nedeljo čez Fužine in s v. Urha v Lavrico bii je od jutra do večera Žitna cena v Ljubljani 4. maja 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 70. 5 fl. 12. 'ajde 3 fl. 40. banaske 7 fl. 66. turáice 4 fl. 10. sorsice rži ječmena 3 fl. 40 prosa 3 fl. Kursi na Dunaji 7. maja 5% metaliki 58 fl. 60 kr. Narodno posojilo 69 fl. 40 kr. Ažijo srebra 129 fl. 75 kr Cekini 6 fl. 22 kr. Loterijne srečke: V Gradcu na Dunaji 1. maja 1867: 89. 62. 16. 19 62. 53 83. 39 37. 9. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 11. maja V Trstu 4. maja 1867: 35. 3. 25. 80. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 18. maja 1867. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj