/veriga glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE LETNIK XIX ŠTEVILKA MAREC 1977 Proizvodnja v februarju Proizvodni plan smo v februarju izpolnili uspešneje kot v januarju. Količinski plan sta najbolje dosegla TOZD sidrne verige in TOZD industrijska oprema, vrednostni plan pa TOZD orodjarna in TOZD kovačnica. Rezultati proizvodnje so naslednji: (% izpolnitve plana) TOZD količ. vred. vijakarna 91 90 verigama 114 108 sidrne ve rige 120 102 kovačnica 97 114 orodjarna 122 vzdrževanje 91 industrijska oprema 57 skupaj 113 100 Problematično je še vedno pomanjkanje naročil za nekatere izdelke, kot so drobni vijaki, dvoverižni transporterji in sidrne verige debelejših dimenzij. Zato smo nekaj izdelkov delali na zalogo, ker je še vedno bolje, kot da bi stroji stali. Trgovska podjetja ne žele ustvarjati zalog in so tako proizvodne organizacije prisiljene držati zalogo. Proizvodni plan smo presegli pri naslednjih izdelkih: kovinski vijaki, lesni vijaki posebni, zakovice, navadne meterske verige. Za predvidenim obsegom proizvodnje pa zaostajamo predvsem pri vi-sokoodpornih verigah, pri sponskih in lesnih vijakih ter pri razcepkah. Proizvodnja vlečene žice presega plan. Realizacija izdelkov zaostaja za proizvodnjo. V februarju nismo mogli nadomestiti izpada januarske odpreme. Količinska odprema zaostaja 15 % za proizvedeno količino. Plan realizacije smo dosegli 82%. Večji del smo prodali na domačem trgu. Predvidenega obsega izvoza ne dosegamo in smo v februarju realizirali le 42 % plana. Od tega smo vse izvozili na konvertibilno področje. Produktivnost dela naj bi v letošnjem letu porastla za 4 %. Tega postavljenega cilja ne dosegamo razen v TOZD sidrne verige, kjer je proizvodnja na zaposlenega 96 % večja kot v enakem razdobju lanskega leta. Problemu padanja produktivnosti dela bomo morali posvetiti vso pozornost. Število zaposlenih se je povečalo za 9 ljudi. V ZP Slovenske železarne je zaposlenih 17.058 ljudi, tako, da je delež Verige 7,4 %. Za letošnje leto nobena delovna organizacija ne predvideva bistvenega povečanja števila zaposlenih. MK Razgovor z glavnim direktorjem Glavnemu direktorju dipl. ing. Golcu sem v imenu uredniškega odbora zastavil nekaj vprašanj v zvezi z nekaterimi trenutno pri nas važnejšimi problemi. Objavljamo njegove izčrpne odgovore. VPRAŠANJE: Proizvodnja v prvih letošnjih mesecih zaostaja za planirano, strojne kapacitete se premalo izkoriščajo in temu primerni so bili tudi naši osebni dohodki. Vzrokov za to je gotovo več. Kaj je po vašem mnenju v glavnem vplivalo na tako slabe rezultate? Kaj se je že in kaj se še bo ukrenilo za izboljšanje na tem področju? ODGOVOR Smo v tretjem mesecu tekočega leta. O slabi proizvodnji lahko govorimo za mesec januar, ko smo imeli le 74,2 % fizične proizvodnje, prodali pa smo le 45,5 % s planom predvidene vrednosti. V februarju so vse TOZD razen vijakarne in sidrne verige proizvodno nalogo presegle. TOZD vijakarna in sidrne verige pa sta bila še nekaj pod planom, tako da je bil komu-lativno fizični plan proizvodnje presežen za 1,2 % v tem mesecu za celotno delovno organizacijo. Računano za oba meseca pa smo za delovno organizacijo dosegli 87,7 % plana po količini, po prodaji pa le 61,1 %. Vzrokov zato je več, predvsem pa so nam delali težave odpremni nalogi. S 1. januarjem je celotna prodaja izvršila prehod na IBM sistem, kar je zaradi druge narave dela delalo težave pri nas in zaradi prezasedenosti na IBM strojih v Železarni Jesenice. Tako v januarju ni bilo odpremnih nalogov in odprema se ni mogla vršiti, niti niso mogle TOZD poročati o proizvodnji na skladišče. Stanje se je torej v februarju izboljšalo, marec pa bi naj bil že povsem normalen. Pri vsem tem nam je sodelavec, ki je vodil vpeljavo meha-nografije, pred novim letom težko zbolel. Kot bom kasneje povedal tudi zadeva z naročili v začetku leta ni bila najboljša, pa se sedaj popravlja. Kar se tiče osebnih dohodkov sem mnenja, da niso tako slabi. Lani so znašali poprečno letno 4.125 din, januarja pa so bili 4.339 din, v februarju pa 4.351 din. Za delo v januarju so bili gotovo glede na rezultate proizvodnje in prodaje previsoko izplačani, toda tu je bilo vzeto v poštev, da smo delali, imeli proizvodnjo, po obratih, odpremljeno oziroma poročano pa ni bilo zaradi prej navedenih vzrokov. Kakšni ukrepi se predvidevajo oziroma že izvajajo, bom odgovoril v naslednjih vprašanjih. Eno je gotovo res in to je, da mora komerciala pridobiti več naročil, nabava oskrbeti potrebne materiale za proizvodnjo in zadeva bo stekla sama po sebi. Iz izkušenj vemo, da je pri zadovoljivi zasedenosti strojev in naprav vse boljše, od količine izdelkov pa do kvalitete. Ljudje se bolj posvetijo delu kot pa sicer in proizvodni rezultati so dobri. VPRAŠANJE Število strokovnjakov — zlasti mladih — se je pri nas v zadnjih letih občutno povečalo. Realno hi bilo pričakovati, da se bo to odrazilo tudi na povečani proizvodnji, izboljšanju tehnologije, organizacije dela in poslovanja. Splošno mnenje naših ljudi je in proizvodni rezultati to potrjujejo, da vzporedno s povečanjem števila strokovnjakov ni rastla proizvodnja niti produktivnost. Če tako mnenje potrdite tudi vi, nam posredujte svoje mnenje o tem. Kaj je vzrok, da je tako, kaj bomo ukrenili, da se strokovni kadri bolj koristno in bolj učinkovito vključijo v delovne procese? ODGOVOR Res smo v zadnjih letih močno izboljšali strokovni kader. Torej imamo na papirju dovolj strokovnjakov, ki pa seveda z delovnimi izkušnjami še niso dovolj obogateni. Mišljenje posameznikov, da se stanje ni izboljšalo, je zmotno, posamezniki pa to večkrat zaradi lastnih interesov še posebno poudarjajo. Veriga je bila v preteklosti zaradi meni nerazumljivih vzrokov vodena na mentaliteti mojstrske miselnosti. Podjetje ni naredilo niti poprečnega vzpona gledano na celotno povojno obdobje v primerjavi z ostalimi v Sloveniji, da ne rečem v Jugoslaviji. Govoriti, kako smo včasih delali, je lepo, vendar se od tega ne živi, treba je iti v korak s časom in tega smo se v Verigi zavedli prepozno. Nekaj smo s pospešenim investiranjem sicer nadoknadili, vsega pa še dolgo ne bomo. Da bi se nove stroje in naprave, ter strokovnjake kar najbolje izkoristilo, pa se moramo v bodoče posvetiti predvsem osvajanju novih izdelkov in boljši kvaliteti. Izjava posameznikov »včasih smo delali takole« je zmotna, delati je treba tako, kot zahteva tržišče. Kovinska industrija s tako visokim programom, kot je naš, ima po svetu 5—6 % visoko izobraženih ljudi, pri nas pa na primer v Srbiji ca. 5 %, Slovenija pa pod 3,5% Mi smo dejansko tovarna s širokim proizvodnim programom in bi naj bil ta odstotek v zgornjih mejah, znaša pa 2,9% Poglejmo na primer GG Bled, ki zaposluje 7% ali preko 30 diplomiranih inženirjev. Njegov glavni proizvodni program je proizvodnja lesa. Mi pa imamo preko 20.000 izdelkov z različno tehnologijo, zanje rabimo preko 7.000 raznih materialov. Torej pri teh številkah se zamislimo in ne bomo mogli več trditi, da organizacije ni, je pa prav gotovo pomanjkljiva. Ko smo leta 1974 in 1975 spremenili oziroma sprejeli novo organizacijo in jo tudi na zborih potrdili, smo se vsi zavedali, da proces še ni končan. Lani smo okoli te reorganizacije zopet veliko govorili na vseh nivojih, predvsem zaradi tega ker je reprezentirala določene kadrovske spremembe. Tu je zopet izstopala miselnost, ki je vladala v tovarni pred desetletjem in še danes: zadeva je v postopku. Torej pri 1.276 zaposlenih imamo z višjo šolo ing. 18 in z visoko šolo 20, kar še vedno ni dovolj, če hočemo gledati v bodočnost. Ne bi pa s tem hotel niti najmanj žaliti tistih, ki imajo dolgo delovno dobo v podjetju in so s svojim poštenim delom dali tovarni vse, kar so mogli. To so še vedno naše gonilne sile in do njih moramo gojiti vse spoštovanje in jim omogočati nezmanjšan zaslužek do upokojitve. Mladi strokovnjaki, ki so z delom že dokazali, da znajo svoje delo opravljati dobro in naši sodobni tehnologiji ustrezno, naj zasedajo najbolj odgovorna mesta. Veliko teh ljudi je prišlo v delovno organizacijo v zadnjih (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ODGOVOR 8 letih. Da se med tem časom ni nič naredilo v proizvodnji, vsekakor ne drži. Tisti, ki to mislijo, naj se zamislijo, kaj smo imeli pred 10 leti in kaj imamo danes. Ako ne upoštevamo proizvodnje vlečene žice, je v naši delovni organizaciji v strukturi cene udeležba materiala, ki je znašala preko 60 % leta 1968, padla lani na manj kot 40 %. Govorica, da storilnost ni porastla, je zmotna, saj smo iz leta v leto beležili ogromen napredek v kvaliteti izdelkov, ki zahtevajo več vloženega dela, ne dajo pa težin-ske proizvodnje. Poleg tega se je v zadnjih letih urejalo celotno energetsko vprašanje in je danes na področju elektrike in ogrevanja problem že rešen, čakamo pa na ureditev kom-primiranega zraka, ki je v teku in plina iz Sovjetske zveze, ki bo zagorel v naši delovni organizaciji v letu 1979. Zanimivo je vedeti, da smo v letu 1968 prodali za 48,683.000 din naših izdelkov, lani pa za 312,143.375 din ali za 6,4-krat Kako smo gospodarili Zvone Jakopič Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela so 25. februarja obravnavali zaključne račune in jih dali v razpravo in sprejem zborom delavcev. Pred sestavo zaključnih računov se je bilo potrebno sporazumeti in sprejeti sklep samoupravnega organa, da menjamo določila 57. in 58. člena Pravilnika o knjigovodstvu, ki govorita o metodi vrednotenja zalog. Ta sprememba je bila možna po zakonu o davku iz dohodka (Ur. list SRS št. 8/73), ki dopušča spremembo te metode le na vsaka 3 leta. Zaradi visokih zalog pokrivamo v zalogah le fiksne stroške, ki predstavljajo 35—40 % lastne cene, ne pokrivamo pa več relativno fiksnih stroškov v višini 10—14 % od lastne cene nedovršene, polizdelkov in gotovih izdelkov. TOZD so se dogovorile in sprejele sklepe o korekciji letnega gospodarskega načrta s tem, da se opusti izračun izvoznih premij in da se korigira delitev stroškov skupnih služb na temeljne organizacije združenega dela. Za sestavo in predlaganje zaključnih računov (7 TOZD in 3 za skupne službe — skupaj 10 zaključnih računov) je določen termin 28. februar. Zato je bilo zelo malo časa za javno razpravo, tovariši, ki so bili določeni za razlago zaključnih računov pa so doseganje dohodka TOZD in njegovo delitev poizkušali na zborih delavcev čimbolj razumljivo tolmačiti. Vsi zbori delavcev so 28. februarja z večino glasov potrdili zaključni račun svojega TOZD. Letos smo prvič vodili knjigovodstvo po temeljnih več. Pri tem beležimo v tem času porast cen glavne surovine, tj. jekla za 4,08-krat. Mi pa smo od zveznih organov dobili v tem času povečanje cen za verige 2,43-krat in vijake 2,53-krat. Torej je vsak komentar o slabem delu nesmiseln. Tako dinamičen vzpon pa bo še bolj viden v naslednjih treh letih, ko bomo realizirali začrtane investicije (toplotni agregati, TIO, orodjarna, zaščitne verige itd.). Moje stališče je bilo vedno tako, naj vsak dela tisto, kar najbolje zna (ne pa borba za položaje in čast), saj je le tako vsak najbolj zadovoljen. Tako ima uspeh pri delu, to pa daje uspeh delovni organizaciji in družbi kot celoti. Če je človek bolan gre k zdravniku, če gradi hišo k projektantu, gradbeniku itd. VPRAŠANJE Kako potekajo priprave za gradnjo novega objekta za TOZD TIO in Orodjarno, kje bo zgradba stala, kdaj se bo pričela gradnja in kdaj bo predvidoma dokončana? Za pričetek gradbenih del za nove objekte obrata orodjarne in TIO je tik pred vrati. Glavni projekt je v končni fazi in v aprilu se bodo dela že začela. Finančna sredstva so zagotovljena v taki višini, da bomo lahko dobili gradbeno dovoljenje. Ljubljanska banka v Radovljici nam je odobrila 18 milijonov posojila, delavski svet Slovenskih železarn pa je na zadnji seji, ki je bila v naši delovni organizaciji, tudi potrdil 20 milijonov din za ta dva objekta. Tako je s te strani, če prištejemo še lastna sredstva in kapital iz tujine, ki bo tudi udeležen, zadeva praktično urejena. Sedaj bo seveda treba še vse izpeljati od izgradnje objektov do organizacije proizvodnje, predvsem v TIO, ter razumljivo prodaje teh izdelkov, ki jih bo kar več kot 100 % več na domačem in tujem trgu. (Nadaljevanje v prihodnji številki glasila) Urednik N. Bulut vajo skupaj s skladom doseženim po zaključnem računu iz leta 1975 predračun v višini din 6,139.919 za pokrivanje potreb delovnega kolektiva. Sredstva, ki so bila dana za poslovni sti) ter davek iz dohodka ter prispevek za nerazvite in skupne rezerve. V letu 1977 obveznosti gospodarstva ne bodo nižje — akontacije so za 20—27 % viš- v letu 1976 organizacijah in smo zaradi tega uspeli za vsak TOZD ločeno prikazovati tako skupne prihodke kot stroške proizvodnje, dohodek in njegovo delitev. Podatki so bili podani bolj konkretno za TOZD, v katerem delavci delajo, zato so jim bili tako uspehi kot neuspehi in njih razlogi razumljivejši in bližji njihovemu vsakdanjemu delu. Ker so poslovni uspehi po TOZD znani, jih ne bi še en- krat obravnavali, omenimo naj le, da skupne službe — splošni del niso dosegle svojih planiranih prihodkov in izdatkov in so obremenjevale TOZD le v višini 84% predvidenega proračuna. Kot delovna organizacija (skupaj s poslovanjem TOZD — Industrijska oprema za celotno leto) pa smo napram gospodarskemu načrtu dosegli celoten dohodek in njegovo delitev v naslednjem obsegu: CELOTNI DOHODEK IN NJEOoVA DELITEV ZA ČAS OD 1.1.DO 31.12.197g. OPIS PMW/RAW0 V aoseieuo o o -«■»•»«M 1 W0£KJ J>OS EQAMJA VLAN A ÈKSterh/a realizacija interna realizacija REALIZACIJA MATERIALA iN ODPADKOV 3TA 957 475 197 154 401 328 153 103 171 550 631 21 420 875 87.51 57- OSTALI DOHODKI CELOTNI DOHODEK (1'4/ MATERIAL S71141 S 76 296 611 21? 20 922 311 542 046 320 250 438 oko 94 74 54.43 STORITVE STORITVE DNEVNICE ST DOS 0.48 1 935 916 S01 023 SL 780 794 7 793 675 502 354 95.14 402.55 100.27 REKLAMA,REPAEZENTANCA OSTALI MATERIALNI STROŠKI MATERIALNI STROŠKI ZZA SEBNIKI AgO 550 SCf2 679 26 60S 632 515 2 830 37? 750 556 131.7? 49.59 2tl1.11 AMORTIZACIJA nPO&ODBENE OBVEZNOSTI ZAKONSKE OBVEZNOSTI A1 622 914 14 855 000 1409.6 6?* 45 167 961 ? 588 434 13 235 743 lot .52 47-72 93. 92 OSEBNI DOHODKI OSTALI OSEBNI PREJEMKI vkalkulirani stroški 92746 215 SSS 94 9 656 414 251 57 961 264 2 754 021 501 945’ 734 94.54 320.63 90.11 SPREMEMBE V ZALOQAH PROIZVODNJE KABAVNA VREDNOST PRODAJ. MATERIALA JZREOMI IZDATKI 105000 363 000 33 389 419 21 04? 175 19 971 634 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA,KI NISO VKALKlIL, SKOPAJ V BREME CELOTNEAA DOHODKA DOBIČEK ? 000000 663 SSL 153 S 259 623 ' 9 4 70 SS o 519 045 674 22 995 246 135.29 92.05 278.44 DOHODEK ZA RAZDELITEV 1ST S1S k 71 143 661 654 104.24 — Vzporedno s 5,26 % nižjim celotnim dohodkom smo dosegli tudi za 7,95% nižje stroške. — Dobiček je bil napram načrtu presežen za 178,4 %, dohodek pa le za 4 %, ker smo dohodek z našimi sklepi o višini osebnih dohodkov, pogodbenih in zakonskih obveznosti že med letom ustrezno razdeljevali. Z nižjim dohodkom pa ne bi mogli izvršiti normalne delitve dohodka. Iz dohodka pokrivamo med letom izplačane OD — samoupravni sporazum v črni in barvni industriji smo v celoti izkoristili, ustvarjamo sredstva za lastni in rezervni fond, ki nam je potreben za izplačevanje OD, ustvarjamo tudi minimalna sredstva za sklad skupne porabe, ki pokri- fond, se bodo uporabila za obvezna združevanja in to pri Interni banki Slovenskih železarn ter združevanju sredstev za srednjeročni načrt razvoja elektrogospodarstva, transportnih organizacij (železnice, ceste) ter razvoja luke Koper. Vse ostalo pa so pokrivanja pogodbenih in zakonskih obveznosti, obveznosti SIS (samoupravne interesne skupno- je — zato bomo morali dobro izpolnjevati gospodarski načrt, da bomo dosegali dohodek v višini, ki bo zadovoljeval naše osebne in kolektivne potrebe, družbi pa ustvarjali sredstva, ki jih potrebuje za pokrivanje skupne in splošne potrošnje. Z rezultati zaključnih računov smo glede na izredno neugodne razmere za pridobivanje dohodka v preteklem letu lahko zadovoljni. Skupno razdeljen dohodek Obresti za kredite Provizija in druge bančne storitve Zavarovalne premije Prispevki in članarine Zak. obveznosti (občinske) — mestno zemljišče Zak. obveznosti (republ.) — davek iz dohodka Zak. obveznosti (federacija) — Bosan. krajina SIS s podr. gospodarstva (vodni prispevek) SIS s področja negospodarstva SIS za stanovanjsko gradnjo (2,2 %) Stanovanjski prispevek za del. org. (6,8 %) Druge zakon, obveznosti (solid, transp. elektr.) Osebni dohodki Za druge osebne dohodke Del dohodka pogodbenikom (IB) Vloženo v lastni rezervni sklad Vloženo v poslovni sklad za nerazvite Vloženo v poslovni sklad — skupne rezerve Vloženo v poslovni sklad — drugi nameni Vloženo v sklad skupne porabe Za potrebe družbenih služb (izguba želez, elek.) (din) 143,661.684 5,468.603 721.358 709.609 198.864 87.144 1,661.264 48.349 677.244 11,329.320 2,283.655 6,011.162 1,180.160 88,108.183 2,749.354 560.000 2,300.076 4,293.568 969.240 8,100.669 3,722.690 2,481.172 ZAKAJ TROŠIMO DAVKE IN PRISPEVKE? Davke in prispevke trošimo za zadovoljevanje skupnih potreb. Te skupne potrebe so npr. zdravstveno zavarovanje, socialno varstvo, šolstvo, kultura, znanost ipd. Ni družbe oziroma države, ki bi lahko organizirano in usklajeno reševala naštete skupne potrebe, ne da bi delovni ljudje v ta namen na osnovi solidarnosti in vzajemno del svojega dohodka odvajali in združevali izven soj ega delovnega kolektiva, na ravni občine, republike, federacije. Poleg tega, da trošimo davke in prispevke za omenjene skupne potrebe, ki jih imenujemo družbeni standard, trošimo davke in prispevke tudi za vzdrževanje upravnih organov, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in ostalih organizacij, ki ne sodijo v področje gospodarstva. Dalje trošimo davke in prispevke za organizirano izgradnjo infrastrukturnih objektov, ki so skupnega pomena. To so ceste, železnice, elektrogospodarski objekti, komunalni objekti. Nove peči za termično obdelavo Vinko Rozman, dipl. ing. Nabavo novih peči za termično obdelavo naših izdelkov so nam narekovale po eni strani povečane zahteve po kvaliteti izdelkov, po drugi strani pa ukrepi za varstvo okolja. S tem bomo namreč ukinili delo s cianidnimi solnimi kopelmi, ki smo jih dolga leta uporabljali za ogličenje verig. Celoten obseg dobave peči in opreme je bil naslednji: — dve avtomatizirani dvokomorni peči za ogljičenje, karbonitri-ranje ali austenitiziranje izdelkov s prigrajeno kalilno komoro, — stroj za pranje oziroma razmaščanje kaljenih izdelkov, — dve peči za popuščanje izdelkov, od katerih je ena prirejena za tkzv. nikotriranje, — zakladalni in razkladalni voziček, — generator za pridobivanje enoplina, — infratronik naprava za avtomatsko analizo sestave plina, — stikalne in komandne omare ter mešalna baterija za pline s prigrajenimi merilci pretoka plina. Vse peči so kurjene električno, celotna priključna vrednost je ca 700 kVA. Poleg endoplina, ki ga bo iz propana proizvajal poseben gene-ratorr in bo služil enkrat kot zaščitna atmosfera v peči, drugič pa kot nosilec plina za ogljičenje, bosta pri pečeh v rabi še dva plina. In sicer amoniak za delno nitriranje izdelkov in dušik, ki ob even-tuelnem izpadu električne energije avtomatsko izplakne iz peči endo-plin, da ne pride do eksplozije. Ipsen peči in vsa pripadajoča oprema so bile dobavljene septembra 1975. Iz prostora, predvidenega za lokacijo teh peči, je bilo najprej treba umakniti komorno peč Ebner in preseliti v verižno kovačnico »CIME« skupino. Sledilo je gradbeno urejanje prostora, postavitev predelne stene z osebnim prehodom do Schmitz Apellt peči, vgraditev novih vrat za transport materiala ter gradnja kolek-torskega odcepa v dolžini 22 m. Naknadno je bilo odločeno doma, da zgradimo še cisterno prostornine 8 kubičnih metrov, za hitri izpust olja iz kalilnih kadi obeh dvokomornih peči. Do marca 1976 so dela toliko napredovala, da smo lahko poklicali monterja Ipsen. Ta je prišel 22. 3. in ostal pri nas do 7. 4. 1976. V tem času so bila pod njegovim nadzorom opravljena naslednja montažna in instalacijska dela: — točna namestitev vseh peči, naprav, spremljajoče opreme in stikalnih omar, — kabelska povezava s TP III, — izvedene so bile medsebojne električne povezave, — izvedene so bile vodovodne instalacije in instalacije kompri-miranega zraka in — na pečeh so bila montirana grelna telesa. Z rednim potekom del, ker ni bilo endoplina, nismo mogli nadaljevati in zato je monter odšel. Istočasno je bil usvojen predlog, da ob ponovnem prihodu monterja v maju, nadaljujemo delo z dušikom kot zaščitno atmosfero v peči. V tem času naj bi doma pripravili baterijo dušika in potrebne cevovode za napajanje peči z dušikom. Ponovni prihod monterja se je zakasnil tja do 23. junija. Ostal je do 7. julija in še to s prekinitvami, ker je vmes obiskal TAM Maribor in UNIŠ Bugojno, kjer imajo podobne peči. V tem času je bilo izvršeno sušenje I. dvokomorne peči in popuščanje peči ter »hladni« preizkus funkcionalnosti obeh zakladalnih vozičkov, transportnih in ostalih mehanizmov peči in pralnega stroja. Dne 5. 7. 1976 so bili izvršeni prvi preizkusi normalizacije verig v dušikovi atmosferi z malenkostnim dodatkom propana za preprečitev oksidacije površine. Doseženi rezultati so bili zadovoljivi. Z nadaljnjimi poizkusi pa smo morali prekiniti, ker ni bilo več na razpolago dušika. Ko bo plinska postaja gotova, pa ponovno pride monter za 4 tedne. V tem času naj bi sami nadaljevali delo z nezahtevnimi termičnimi procesi oziroma eventuelno s kaljenjem v dušikovi atmosferi. Tako je bilo v letu 1976 v prvi dvokomorni peči termično obdelano 200 ton, v popuščeni peči pa 80 ton izdelkov. Doma je bil izdelan projekt ventilacije tega prostora in so dela po tem projektu v izvajanju. Ker pa so zahteve za varnost prostora glede na delo z eksplozivnimi plini zaostrene, smo morali dati v delo še dodaten projekt za zračenje v tkzv. »S« izvedbi. Projekt izdeluje Klima Celje — zastopstvo Ljubljana. Projekt bo treba dati v potrditev še zvezni komisiji za »S« izvedbo v Zagrebu. Potrebna je bila tudi predelava zakladalnega vozička za transport materiala nazaj v doseg konzolnega dvigala in tudi preureditev kon-zolnega dvigala. Skozi vse leto smo ugotavljali razne pomanjkljivosti na celotni opremi in te tudi posredovali predstavništvu firme ob njegovem obisku oziroma monterju. Kolikor pa je bilo možno, smo jih sami sproti odpravljali. Defektna vrata peči pa nam bo firma Ipsen zamenjala. V času od 9. do 1. decembra je bil tudi ponovno tu monter firme Ipsen. Opravil je pregled peči in naprav I. linije in osušil ter preizkusil funkcionalnost druge dvokomorne in popuščne peči. Dve pomembni obletnici Majda Odar Leto 1937, ki sovpada s prihodom tovariša Tita na čelo KPJ in z ustanovitvijo KPS, je imelo izreden zgodovinski pomen za razvoj in konsolidacijo KPJ in za nadaljnji revolucionarni razplet dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji. Če je za obdobje šestojanuarske diktature značilna slabitev partije zaradi množičnih ubojev in obsodb komunistov in končno umik vodstva KPJ v tujino, vi- dimo, da so se razmere po letu 1937 nekoliko izboljšale. V decembru 1936. leta se je v Jugoslavijo vrnil Josip Broz Tito, ki je kot organizacijski sekretar prevzel vodstvo KPJ. Skupaj z vodilnim partijskim aktivom je pospeševal organizacijsko in idejno izgradnjo monolitne partije, ki naj bi se čvrsto povezovala z delovnimi ljudmi. Na našo vlogo na republiški elektro-energetski inšpektorat smo imeli v decembru tudi komisijske inšpekcijske preglede za pridobitev dovoljenj za poizkusno obratovanje peči brez nevarnih plinov oziroma občasno z dušikom. Med tem časom smo omenjeno dovoljenje že prejeli in velja do 1. 8. 1977. V končni fazi bomo v pečeh uporabljali endoplin, ki ga bo iz propana proizvajal poseben generator. V ta namen pa je potrebna posebna plinska postaja. Projektno dokumentacijo za gradnjo uparjevalne postaje propana s pretakališčem in rezervarskim prostorom za propan (15 ms) je izdelal TBJ — Jesenice (tehnični biro). Pri tem so morali biti strogo upoštevani predpisi za delo s tovrstnimi plini, tako pri izbiri in razmestitvi opreme kakor tudi pri lokaciji plinske postaje glede na predpisano varnostno razdaljo do obstoječih objektov. Projekt je bil dan avgusta 1976 v oceno ZVD SRS v Ljubljani in 31. 8. 1976 smo dobili od Zavoda pozitivno oceno projekta. Na osnovi tega je bil izdelan gradbeni projekt, ki smo ga prejeli januarja 1977 in pa še dodatni elektroprojekt, tudi v januarju 1977. V delu je še projekt povezave plinske postaje s potrošniki, to je Ipsen pečmi in 7 potrošnih mest v novi kovačnici za gretje utopov. Ta projekt tudi izdeluje TB Jesenice. Problematiko lokacije baterije amoniaka in dovoda tega plina do peči pa rešuje Institut Jožef Stefan v Ljubljani v sodelovanjm z LTH iz Škofje Loke. Predračunska vrednost plinske postaje — konkretno propanski del — znaša 3,200.000 din. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij smo pričeli dne 11. 11. 1976 z gradbenimi oziroma zemeljskimi deli, ki jih izvaja SGP Gorenje. Odklopa je bilo ca 3000 s. preko gradbišča je potekal 20 kV daljnovod iz RTP Radovljica, ki ga je bilo treba prestaviti. To je bilo izvršeno v dneh 11. in 12. decembra 1976. Potrebna je bila tudi prestavitev obstoječe ograje in namestitev nove v dolžini ca. 160 m. Ograjo s tremi vrati je izdelalo Ključavničarstvo Radovljica. Instalacijska dela (pretakališče, uparjevalna postaja itd.) bo izvajal Elektrovod Ljubljana, s katerim je že sklenjena pogodba. Ta dela naj bi bila končana do 30. 4. 1977. Trenutno stanje in faze dela v letošnjem letu do dokončne usposobitve Ipsen peči in plinske postaje, so takšne: 1. faza — poizkusno obratovanje brez endoplina, občasno z dušikom (do 30. 6. 1977). 2. faza — izgradnja propanske postaje in povezava z Ipsen pečmi (do 30. 4. 1977). 3. faza — poizkusno obratovanje propanske postaje in peči z enodiplinom. Potrebna pridobitev dovoljenja za poskusno obratovanje od Komisije za »S« izvedbo in republiškega elektroenergetskega inšpektorata (predvideno obratovanje od maja do oktobra 1977). 4. faza — pred iztekom 3. faze (poizkusno obratovanje s plini) vloga za tehnični prevzem in za slabo izdajo uporabnega dovoljenja seveda po predhodni odpravi vseh eventualnih pomankljivosti. Tretja faza, to je poizkusno obratovanje peči s plini, je pravzaprav bistvo celotnega usposabljanja Ipsen peči. V tem času bo za mesec dni navzoč tudi monter firme Ipsen. Treba pa je poudariti, da se vse navedene faze nanašajo zgolj na funkcionalno usposabljanje peči in naprav ter na zahteve varnosti pri delu, ki so v tem primeru zelo stroge. Pri tem ni upoštevana čisto tehnološka problematika, ki bo neizbežno kmalu nastopila in zna potegniti za seboj še marsikakšne nepredvidene ukrepe in dodatna dela. Razvoj političnih razmer doma in v svetu sta terjala, da partija s svojo dejavnostjo pospeši proces spajanja in čedalje bolj množičnih akcij delavcev, kmetov in inteligence v enotno splošno jugoslovansko revolucionarno gibanje, ki naj bi se razvilo v prevladujočo politično silo v državi. Ena najvažnejših organizacijskih nalog CK KPJ v tem času je bila tudi ustanovitev KP Slovenije in Hrvatske, kar je hkrati jasno izražalo stališče KPJ do nacionalnega vprašanja. Ustanovni kongres KPS je bil 17. aprila 1937 na Čebinah nad Zagorjem. Na njem so sprejeli manifest ustanovnega kongresa in izvolili centralni komite. V manifestu je izražena osnovna politična usmerjenost slovenskega revolucionarnega gibanja — združitev boja proti fašistični nevarnosti od zunaj z bojem za radikalne notranje demokratične spremembe. Ta dogodek je bil izrednega pomena za celoten slovenski in jugoslovanski prostor in za KPJ še posebej. Po skoraj dveh desetletjih hudih bojev, uspehov in udarcev, ki jih je doživljala KPJ v Sloveniji, je kongres dokazal, da je delavski razred sposoben prevzeti usodo slovenskega naroda. To zrelost je delavski razred potrdil že v najrazličnejših političnih manifestacijah, kot je bil shod Svobod v Celju 1935. leta in v velikih stavkovnih gibanjih od leta 1935. dalje. Manifest ustanovnega kongresa KPS pomeni temelj programa Ljudsko frontovskega gibanja, ki je kasneje preraslo v OF slovenskega naroda in naprej v SZDL. Temeljne misli manifesta so se uresničevale v procesih, ki smo jim priča vse do današnjega dne. Predvsem je to zaupanje v ljudske množice in njihovo moč, ki se je potrdilo v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji ter v graditvi samoupravnega socializma. Nadalje je manifest poudaril, da so zavezniki malih in zatiranih narodov v boju za njihovo varnost in neodvisnost demokratične sile vseh narodov, danes pa se ta politika izraža v našem boju za enakopravnost, neodvisnost in politiko neuvrščenosti. Že sama ustanovitev KPS kot sestavnega dela KPJ izraža takšno reševanje nacionalnega vprašanja, ki podpira vsestranski razvoj slehernega naroda in hkrati nasprotuje vsakemu nacionalizmu, separatizmu in državnemu centralizmu, reševanje, ki je značilno za našo današnjo družbeno ureditev. Prav je, da zajamejo proslave 40-letnice vso našo deželo, saj so stvar vsega slovenskega naroda. Osrednja proslava za našo občino bo tradicionalno delavsko prvomajsko srečanje na Šobcu. Ob tem jubileju bo izšla tudi posebna publikacija, ki bo iz različnih zornih kotov skušala predstaviti jubilejna dogodka. Kdo naj bi imel prednost pri prijavi za počitniški dom Lenart Černe V oktobrski številki našega glasila smo pod naslovom Kakšna izhodišča za letovanje bi bila sprejemljiva za naslednjo sezono, seznanili bralce med drugim tudi o nekaterih manj sprejemljivih zadevah pri izvedbi letovanja v našem počitniškem domu in sicer: nekatera določila sindikalne liste, problem istočasnosti zaradi kolektivnih dopustov sosednih delovnih organizacij in nov sistem prednostnega prijavljanja. O teh zadevah naj bi dali člani kolektiva, zlasti pa sindikalne organizacije TOZD in skupnih služb, dopolnilne in spreminje-valne predloge na določila, ki so veljala v letu 1976. Od vsega predvidenega nismo dosegli ničesar (sindikalna lista je že sprejeta, letni načrti za kolektivne dopuste so že sprejeti), ostaja le še vprašanje prednostnega prijavljanja, kar pa mora biti rešeno najpozneje do 15. aprila, da bomo po 1. maju lahko začeli s prijavami. Sindikalni organizaciji delovne organizacije smo sredi februarja predložili osnutek sistema prednostnega prijavljanja za naš počitniški dom. Upamo, da osnutek v precejšnji meri odpravlja prigovore na dosedanji način prednostnega prijavljanja, zato je predvideno: TOZD Poprečno oseb Zaposleni 1976 % Pripadajoče število novi del stari del Vijakarna 200 16,06 6 (3X2) 3 (1X3) Verigama 218 17,51 n (1X>9 (2X2) 3 (1X3) Sidrne verige 116 9,32 3 (1X3) 2 (1X2) Kovačnica 132 10,60 4 (1X3) 3 (1X3) Orodjarna 68 5,47 2 (1X2) 2 (1X2) Vzdrževanje 138 11,08 3 (1X3) 3 (1X3) Industrijska oprema 114 9,16 2 (1X2) 3 (1X3) Skupne službe 259 20,80 8 (4X2) 4 (1X4) Skupno 1.245 100,00 34 23 1. evidenco prijav in vplačila vodimo centralno po dosedanjem sistemu, 2. celotno zmogljivost doma razdelimo za čas prednostnih prijav po številu zaposlenih na TOZD in skupne službe, 3. sindikalne organizacije TOZD in skupnih služb naj se dogovorijo, katere sobe glede na delež pod tč. 2 pripadajo v času prednostne prijave posamezni TOZD. 4. sindikalne organizacije TOZD in skupnih služb samostojno določijo prednostne kriterije prijavljanja za svoj TOZD, 5. upravičencem za prednostno prijavo naj sindikalna organizacija TOZD oziroma skupnih služb izda potrdilo, s katerim na prijavnem mestu dokažemo prednostno pravico — se v prednostnem roku prijavljamo, 6. določila točk 4 in 5 veljajo samo prve tri dni prijavljanja. Vsebino določil točk 1—6 podrobno pojasnjujemo takole: ad 1. Nepotrebno je pojasnjevanje o primernosti enotne evidence, zlasti še zato, ker je razdelitev na TOZD predvidena samo za prednostni čas prijavljanja. ad 2. Razdelitev je narejena po poprečnem številu zaposlenih iz leta 1976, le TOZD Industrijska oprema je zmanjšano za 10 oseb, ki so prenesene v skupne službe in je izkazano povečanje: Razdelitev ustreza točno le skupnemu deležu, razdelitev deleža v novem in starem delu je nekoliko prilagojena glede na število postelj v sobah, tako da je razdelitev postelj prilagojena številu postelj v sobi. V oklepaju je podatek: število sob X ležišča. ad 3) če razdelitev pod točko 2 ne ustreza, je možen drugačen dogovor, vendar verjetno le tak, da TOZD razpolaga s celo sobo. Potreben je tudi dogovor, katere dvoposteljne in katere tripostelj-ne sobe pripadajo posamezni TOZD. če dogovor ne bo dosežen, lahko za razdelitev sob tudi žrebamo. številke sob v starem delu so: dvoposteljne: 4, 8 (sidrne verige, orodjarna); triposteljne: 2, 3, 6, 7, 9 (vija-karna, verigama, kovačnica, vzdrževanje, industrijska oprema); štiriposteljna: 5 (skupne službe). številke sob v novem delu so: dvoposteljne: 20, 21, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 30, 33 in 34 (vijakarna 3, verigama 2, orodjarna 1, industrijska oprema 1, skupne službe 4); triposteljne: 22, 26, 31, 32 (verigama 1, sidrne verige 1, kovačnica 1, vzdrževanje 1). če bo prišlo do zamenjav zmogljivosti v okviru združenega podjetja, bo potrebno zmogljivosti za zamenjavo izločiti in izdelati novo razdelitev (tudi za zamenljivo). ad 4 in 5) Prednostni kriteriji prijavljanja so za posamezno TOZD lahko različni — določi jih sindikalna organizacija TOZD. — prednostni kriteriji v TOZD veljajo le prve tri dni prijavljanja, letos torej 4., 5. in 6. maja; — naslednje štiri dni, to je 7., 9., 10. in 11. maja velja še vedno rezervacija — razdelitev po TOZD, vendar ni več prednosti posameznikov v okviru iste TOZD; — od 12. maja dalje razdelitev na TOZD odpade in se lahko prijavljajo člani vseh TOZD in skupnih služb, v kateri koli prazen prostor; — od 23. maja dalje sprejemamo tudi tuje goste; — vnaprej naj se sindikalne organizacije dogovorijo, katera TOZD bo priznavala prednostne pravice prijavljanja v primerih, da sta mož in žena (oba zaposlena v Tovarni verig) zaposlena v različni TOZD. Začetkom marca smo enak osnutek predložili tudi odboru za skupno porabo, ki ima po samoupravni strani dolžnost te zadeve urejati. Kakšne spremembe bodo uveljavljene na predlagani osnutek in kakšna bo dokončna oblika prednostnega prijavljanja, bo odbor za skupno porabo objavil v Informatorju, predvidoma v aprilu 1977. Delo K OO ZSMS Veriga Ob Dnevu žena Marjan Puhar Predsedstvo K OO ZSMS Veriga je od izvolitve pa do sedaj imelo dve redni in eno izredno sejo. Na teh sejah je bilo sprejetih mnogo sklepov, od katerih najvažnejši so: 1. Članarina ZSMS se bo pobrala skupaj za leto 1976 in leto 1977. Znesek bomo odtegnili vsakemu mladincu od osebnega dohodka 15. 4. 1977. 2. Novi podpisniki so: Puhar Marjan kot predsednik, Cvetko Marinka kot sekretar in Požgaj Danica kot blagajnik K OO ZSMS Veriga. 3. V bližni prihodnosti se pripravi problemska konferenca na temo: »Stanovanjski problemi mladih v OZD Veriga Lesce.« 4. Uvede se kartoteka za vse mladince po OO ZSMS. Iz te kartoteke bo razvidna dejavnost in aktivnost vsakega mladinca. 5. Potrdita se dva delegata za krajevni svet ZSMS Lesce, in sicer Pirc Anton iz TOZD vzdrževanja ter Pongrac Josip iz TOZD sidrne verige. 6. Nabavi se 400 kosov značk ZSMJ in se jih ob dnevu mladosti razdeli mladincem. Ostanek pa se odproda interesentom po nabavni ceni. V tem času so tudi komisije pri K OO ZSMS prispevale svoje enoletne programe dela. Te programe je potrdilo predsedstvo na svoji zadnji seji. V nadalje pa moramo posvečati več pozornosti sodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami znotraj DO ter tudi znotraj KS Lesce. Z ustanovitvijo Krajevnega sveta ZSMS Lesce so se odprle nove možnosti sodelovanja. KS ZSMS Lesce ima nalogo, da organizira in izpelje skupne akcije vseh OO ZSMS v KS Lesce ter da koordinira njihovo delo. Kot organ KS ZSMS Lesce je bil v petek, 4. marca ustanovljen aktiv mladih komunistov, ki bo še popestril delo in naloge KS ZSMS Lesce. Prva naloga bo priprava razstave marksistične literature. Kot uvod pa bo organiziral družbenopolitični večer, na katerem bo govora o zgodovini KPJ od prihoda Tita na čelo KPJ pa vse do danes. Ta razstava bo posvečena 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Ob zaključku tega poročila pa pozivam vse mladince, da se še aktivneje vključijo v delo OO ZSMS po TOZD in da s tem doprinesejo k večji aktivnosti in plodnosti delovanja mladinske organizacije našega kolektiva. Že dolgo ni bilo v Radovljici tako živahno kot v soboto, 5. marca. Sredi sončnega popoldneva je pred dvorano kina igrala godba na pihala iz Lesc, kar je dalo prireditvi v počastitev Dneva žena še posebno slovesen značaj. Na poti v dvorano smo že srečevale sodelavke, ki so nosile rdeče nageljne — simbole svobode. Dvorana se je hitro napolnila. Prihajale so iz vseh strani, nekatere so prišle tudi od daleč, da bi s svojo udeležbo počastile praznik. Bilo je to sobotno popoldne in marsikatera je bila že utrujena od vsakdanjih domačih opravil. Proslava ji je pomenila kratek oddih in sprostitev od skrbi in težav, ki bremenijo skoraj vsako ženo. Ob začetku proslave so nas spet pozdravili zvoki godbe na pihala in pa oktet iz Žirovnice. »Drage tovarišice, čestitam vam k vašemu prazniku«, nas je pozdravil predsednik sindikata, tov. Jože Hozjan. Razveselile smo se tudi pozdravnega govora tov. direktorja Golc Vinka, dipl. ing. V svojih besedah je označil glavne značilnosti razvoja tovarne, uspeh zadnjega leta, pa tudi smernice za prihodnost. Ob koncu nam je zaželel, da ob poslušanju kulturnega programa vsaj malo pozabimo na vsakdanje skrbi. Zaplesala je tudi folklorna skupina KPD Veriga, ki je prav v teh dneh praznovala 5. obletnico ustanovitve. Z njiho- vim izvajanjem so bile zadovoljne. Poskočna glasba, stari domači plesi in običaji, so marsikatero ganili. Še posebno smo bile vesele, da so bile med nami tudi upokojene delavke Tovarne verig Lesce, katerim je bil namenjen prostor v prvih vrstah. Nanje nikakor ne smemo pozabiti, saj so mnogo vložile v razvoj tovarne. Med njimi je bilo tudi nekaj tistih, ki so sodelovale v predvojni stavki. Recitacije učencev osnovne šole iz Lesc so nas spomnile tudi na trpljenje žena med drugo svetovno vojno. Za udeležbo v NOV in ob upokojitvi je predsednik sindikata izročil priznanje tov. Novak Miri in pa tov. Gros Majdi za dolgoletno sodelovanje na kulturnem in družbenopolitičnem področju. Ob koncu nas je s svojim nastopom razveselil ansambel Gorenjci iz Radovljice, s pevcema. Dobre volje smo odhajale s prireditve, saj so nam zaigrali in zapeli nekaj novih poskočnih. Kar prehitro je prireditev minila. Mislim, da ni bilo med nami nobene, ki bi ne bila zadovoljna. Slišati je bilo le pohvalne besede. Razšle smo se vesele in dobre volje vsaka na svoj dom. V imenu vseh žena se zahvaljujem organizatorjem proslave za zelo uspelo prireditev, za lepa darila, pa tudi vsem nastopajočim, ki so prostovoljno sodelovali za naš praznik. Tudi vnaprej si želimo še takih srečanj! MK Letna skupščina Jugobanke Marjana Kozamernik, dipl. oec. v Kot upravljalci Jugobanke, sedež Ljubljana, smo se udeležili 6. redne letne skupščine, ki je bila ob koncu februarja v Ljubljani. Dolžnost in pravica uprav-1 j alce v banke je, da potrdijo zaključni račun poslovanja za preteklo leto in sprejmejo osnovne smernice poslovne politike vnaprej. Poslovanje Jugobanke je bilo v 1. 1976 uspešno, saj je bil doseženi dohodek 46% večji od planiranega in kar petkrat večji od dohodka po zaključnem računu za 1. 1975. Celotni dohodek pa je bil manjši za 7 % v primerjavi s preteklim letom. V celotni dohodek banke štejemo aktivne obresti, provizijo, pozitivne tečajne razlike in izredne prihodke, v izdatke pa pasivne obresti, negativne tečaje razlike in stroške poslovanja delovne skupnosti sedeža. Dohodek banke se deli na rezervni sklad, del za razširitev materialne osnove, del za posojilo nerazvitim področjem, en del pa se razdeli upravljalcem sedeža sorazmerno z višino usta- noviteljske vloge posameznika. Kolikor posamezna organizacija ne zahteva izplačila zneska, ki ji pripada, se ta znesek pripiše k ustanoviteljski vlogi. Tudi na področju poslovanja s prebivalstvom je Jugobanka dosegla precejšnji napredek v primerjavi s preteklim letom. Na povečanje hranilnih vlog je vplivalo zlasti nadaljevanje akcije za vključevanje OZD na izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic in tekočih računov ter poslovanje s hranilnimi vlogami pri vseh poslovnih bankah v Sloveniji in pri poštah. Na področju kreditiranja investicij, kar je za nas še posebno zanimivo področje, Jugobanka v preteklem letu ni mogla zadostiti vsem vlogam svojih upravljalcev, čeprav je kreditni potencial povečala. Pri investiranju se bomo morali vedno bolj zavedati dejstva, da bomo morali pri vsaki investicijski naložbi ugotoviti, če je zajeta v srednjeročnem programu razvoja. Upoštevati pa moramo tudi Zakon o obveznem evidentiranju investicij ter Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. V 1. 1976 je sedež Jugobanke porabil največ sredstev za dokončanje začetih investicij. V prihodnjem obdobju predvidevajo največje naložbe v kovinsko, kemično, lesno in tekstilno industrijo. Ker pa so potrebe po kreditih večje od razpoložljivih sredstev, bodo praviloma odobravali kredite v višini, ki ne bo presegla 30 % predračunske vrednosti investicije v osnovna in obratna sredstva, odplačilna doba pa ne bo daljša od 6 let. Investitor bo moral izpolniti vse obveznosti, ki izhajajo iz že podpisa-nih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. V skladu z določili Ustave in na njej temelječih zakonov bo tudi Jugobanka znižala obrestne mere za kratkoročne in dolgoročne plasmane ter depozite in tako omogočila gospodarstvu denarna sredstva za uresničevanje ciljev srednjeročnega načrta. razvrednotenja poklicev. Tudi če smo pri sistemizaciji pogoljufali za eno stopnjo, je ocena še vedno prenizka glede na razmere »na trgu delovne sile«. To pa jasno kaže, da v obstoječih sistemih premalo cenimo fizično delo. Kako je mogoče, da nekateri sporazumi celo odločajo, da sme v oceni delovnega mesta predstavljati fizični napor največ 30%. Ce hočemo priti do realne ocene, ne da bi zahtevali za nekvalificirano težaško diplomo 1. stopnje, mora nositi fizični napor celo 80 do 85 % vrednosti delovnega mesta. Iz te situacije in iz tako enostranskega vrednotenja znanja je samo še korak do stališča, ki ga zastopa vedno več kvalificiranih in strokovnih delavcev (na žalost je med njimi še precej mladih!), da je delovna reorganizacija dolžna, da nagrajuje delavca po diplomi, ne pa po delu. Dovolj je bilo povedanega v zvezi z realno sistemizacijo delovnih mest. Ne mine leto, da se na ta ali drug način kak zakon, sporazum, resolucija in podobno ne bi lotil tega vprašanja. In vendar še vedno nič! Vse teče po starih kolesnicah. Ali se res ne zavedamo resnosti te problematike? če se, potem v naslednji zahtevi ali resoluciji jasno povejmo, kaj hočemo in kaj si predstavljajmo z realno sistemizacijo delovnih mest. Druga stvar, ki je s to povezana, pa je, da je potrebno čimprej jasno povedati, da so še druge zahteve poleg kvalifikacij, ki prav tako zaslužijo, da jih pošteno vrednotimo. Ne bo seveda dovolj, da se tega dela in prepričevanja lotijo le strokovnjaki oziroma strokovne organizacije. Na prvem mestu bo tu potrebna širša družbena pomoč — predvsem imam v mislih sindikat, ki je prvi poklican, da začne lomiti malomeščansko mentaliteto vrednotenja dela. ZAHVALI Ob boleči izgubi naše nepozabne mame, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so se zadnjikrat poslovili od nje, ji darovali cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in nama izrekli sožalje. Posebna hvala Bak Lojzku, Brence Jožu, KOOS in skupnim službam. Mira in Miha Vidic Ob smrti dobre mame se iskreno zahvaljujemo TOZD Orodjarna, TOZD Kovačnica in TOZD Verigama za vence in za iskreno sožalje. Resman Jože in Ivan z družinama Pred šestimi meseci, natančneje 23. 9. 1976, nam je DALMACIJA CEMENT SOLIN poslala povpraševanje za 100 kosov kavljev za prenos cevi. ŠPIK (služba priprave in koordinacije) nam je s prilogo 2673 odgovorila, da je kavlje pri nas možno izdelati, le predhodno bo potrebno izdelavi krivilno orodje. Rok za izdelavo krivilnega orodja je 6 tednov, rok dobave za 100 kosov kavljev pa je I. kvartal 1977. Na osnovi naše ponudbe z dne 15. 10. 1976 je naročnik 1.12. 1976 naročil 100 kosov kavljev za prenos cevi. Še posebno je v naročilu poudaril, da je bila ponudena cena 389,30 din/kos in rok dobave I. kvartal 1977. Dne 2. 12. 1976 je ŠPIK sprejel definitivno naročilo za 100 kosov omenjenih kavljev. Od naročila kavljev je preteklo tri mesece in rok, I. kvartal 1977, se je začel iztekati. Namesto pričakovanih kavljev pa nas je ŠPIK obvestil: »Rok dobave za kavlje podaljšajte na konec junija, ker ni narejeno krivilno orodje. Natančneje povedano, ni še narisano.« Kaj menite, dragi bralci, sodelavci, kako bo reagiral naročnik, ko bo dobil naše obvestilo, da mu podaljšamo dobavo kavljev za tri mesece? Kaj menite, dragi bralci, sodelavci in samoupravljalci, kdo je kriv za ta in še za druge podobne primere, ki se v naši tovarni preveč pogosto dogajajo. Vrednotenje delovnih mest (Posvetovanje v Portorožu) Analize vrednotenja delovnih mest v organizacijah združenega dela so pokazale na mnoge negativne tendence. Avtorji teh analiz ugotavljajo, da je splošna značilnost pri vrednotenju delovnih mest v naši praksi ta, da smo pomešali med seboj vrednotenje delovnih mest in ljudi. Za delavce na režijskih delovnih mestih nimamo meril nagrajevanja po delu, zato poskušamo v mnogih primerih to reševati s sistemizacijo. Tega pa ne počnemo zgolj zato, da bi nagradili zelo uspešnega delavca, ampak zaradi drugih vzrokov, zaradi katerih v praksi pogosto prihaja do raznih anomalij. Prvi in najpomembnejši vzrok za neustrezno vrednotenje delovnih mest je enostransko obravnavanje šolskega znanja, ki je le en element vrednotenja. V naši praksi smo dali izreden poudarek šolskemu znanju. Vse druge elemente smo temu podredili. Pri takem poudarjanju kvalifikacij pa smo mnogokrat zanemarili pomen in vrednost funkcionalnega znanja, samostojnost pri delu in odgovornost za poslovanje. Dostikrat so odrinjeni tudi napor in pogoji dela. Na neustrezno vrednotenje delovnih mest vpliva tudi skoraj popolna odsotnost meril za nagrajevanje po delu režijskih delavcev; teh meril nimamo ali pa jih ne uporabljamo, zato z vrednotenjem delovnih mest vrednotimo in nagrajujemo posameznega konkretnega delavca. Vzroke za neustrezno vrednotenje navadno podcenjujemo, ZAHVALI Najlepša hvala za darilo, ki sem ga dobila za Dan žena od članov Balinarskega kluba. Pridruži se tudi mož Janko. Obenem želim veliko uspeha in nadaljne zdravje vsem ženam in dekletom Tovarne verig, še enkrat hvala za darilo. Tončka Čimžar (Vijakarna) Ob moji 50-letnici se zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikalni organizaciji TOZD Kovačnica za pozornost in lepo darilo. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov. Ivan Resman skoraj vedno pa kasneje privedejo do posledic. Ker glavno težo delovnega mesta pogosto nosi »kvalifikacija«, umetno povečujmo kvalifikacijsko zahtevo. Najprej so to zahtevale potrebe, kasneje pa se je to razbohotilo v splošno prakso tudi za dela, kjer to ni bilo potrebno. Analiza je pokazala, da danes sistemizacija delovnih mest sploh ne daje realne slike kvalifikacijskih zahtev; odkloni od dejanskih zahtev so 50%. Podatki o strukturi, ki izhaja iz takih sistemizacij, se zbirajo za statistične obdelave na raznih republiških ravneh. Rabili naj bi za planiranje kadrov! če že zaradi drugega ne, bi morali zaradi planiranja šolanja kadrov zahtevati, da so sistemizacije delovnih mest realne. Problem, ki se čuti na najširši ravni in izhaja iz napihnjenih sistemizacij, je nenormalna razporeditev kadrov ter navidezno pomanjkanje raznih strokovnih kadrov. Zakaj? Z vidika zahtev po šolskem znanju je velik del delovnih mest sistemiziran vsaj za eno kvalifikacijsko stopnjo više, kot je dejansko potrebno. Saj imamo primere, da opravljajo najenostavnejšo evidenco ekonomski tehniki — ker je tako sistemizirano; enostavna refe-rentska dela zasedajo razni diplomanti — ker je tako sistemizirano; skladiščniki so diplomirani inženirji — ker je tako sistemizirano. To je sijajna opora tistim, ki stalno dokazujejo, da imamo premalo strokovnega kadra. Anomalije glede dviganja kvalifikacijskih zahtev pa vodijo do Merilo za delitev OD je le delo Franc Hanžič, ing. Rezultati dela, ne diplomanta, so merila za delitev OD. Dostikrat menijo, da je delavcem v združenem delu fiksni del njihovega osebnega dohodka zajamčen in to predvsem zato, ker ne znajo ločiti med minimalnimi OD in začetno osnovo. Zakon o združenem delu ne priznava delitve OD na fiksni in spremenljivi del. Celotni OD delavca je odvisen od rezultatov dela. Sistem plač, po katerem je le manjši del (gibljivi) odvisen od rezultatov dela, večji pa je takozvana začetna osnova, ki je odvisna od strokovne izobrazbe, je v nasprotju z zakonom o združenem delu. Sami delavci v TOZD pa morajo na tej osnovi oblikovati konkretna merila v samoupravnih aktih za delitev OD. Merila bi morala biti prilagojena vsaki dejavnosti in vsakemu delu tako, da bi čim natančneje izražala količino in kakovost dela. Sedanje osnove za določevanje OD v večini TOZD ne omogočajo sprememb družbenogospodarskega položaja delavcev, ki ga narekujejo določila ustave in zakon o združenem delu. Osebni dohodki v neposredni proizvodnji bi morali biti odvisni od zapletenosti dela, ki ga opravlja vsak, ter količine in kakovosti izdelkov. To bi bil velik korak v primerjavi s sistemom plač, ki so odvisne pretežno od kvalifikacije ali delovnega mesta. V merila bi morali vgraditi spodbude za boljše izkoriščanje strojev, zmanjšanje zastojev strojev in podobno. V vsakem TOZD bi morali najti merilo za delitev po delu, pri tem naj bi se posluževali in prenašali pozitivne izkušnje delovnih organizacij, ki že imajo omenjena merila vgrajena v samoupravne akte o delitvi osebnih dohodkov. Kdo je kriv? Franc Ankerst Nesreče pri delu (februar 1977) Športna rekreacija Franci Vovk V februarju se je pripetilo 10 nesreč pri delu in 2 na poti v službo. Zaradi nesreč je bilo 220 dni bolovanja. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta je bilo v letošnjem letu za 29,5 % manj nesreč. Udarec predmeta, ki je padel na nogo je pustil vidne sledove na zaščitnem čevlju — seveda tudi na nogi. PONESREČILI SO SE: KNAVS VINKU, TOZD vzdrževanje, je nakovalo pri dviganju spodrsnilo z rok in mu padlo na desno nogo. DEŽMAN LIDIJA, glavno skladišče, je pri urejanju dokumentacije padla s stola in si zvila gleženj desne noge. PANKER FRANC, TOZD vzdrževanje, je pri sestopu z lestve zgrešil klin, pri tem pa je začutil bolečino v modih. PREM JOŽU, TOZD vijakarna, je na poti k stiskalki na kovinski ploščici spodrsnilo in si je pri tem zvil nogo v gležnju. JELENC STANETA, TOZD vzdrževanje, je pri snemanju ležaja zaradi prevelikega napora zabolelo v križu. HUMAR FRANC, tehnični sektor si je na slabo vzdrževani cesti na poti v službo zvil desno nogo. IKAČ JANKU, TOZD kovačnica, je pri transportiranju železna palica padla na sredinec desne roke. BOBNAR STANETU, TOZD kovačnica, so vratiča TAM peči pri pripravi za transportiran j e padle na palec desne noge. LEGAT IGORJU, TOZD vzdrževanje, je pri struženju pri-jemnih čeljusti, drobec priletel v desno oko. VEROVŠEK BORISU, TOZD sidrne verige, je ročica zaboja padla na desno roko in mu jo poškodovala. JAGODIC VINKO, TOZD vzdrževanje, je začutil bolečino v desnem očesu, ko je šel mimo sodelavca, ki je brusil z ročnim brusilnim strojčkom. DOLENC MARJANU, tehnični sektor, je na poti v službo na ledeni cesti spodrsnilo, tako da je padel in si zlomil levo nogo v gležnju. SVD Kadrovske spremembe (februar 1977) NOVOSPREJETI DELAVCI Splošni sektor: TOZD Orodjarna: TOZD Vzdrževanje: TOZD Vijakarna: TOZD Verigama: TOZD Sidrne verige: TOZD Industrijska oprema: TOZD Kovačnica: štular Marija Arh Janez Dolar Zdravko, Hrovat Franc Osterc Marjan, Milosavljevič Stanko, Mahmutovič Muhamed Ivaštanin Danica, Tomazini Štefka, Razinger Blaž Ropret Dušan Bitenc Sašo, Mandeljc Metod Tesnovič Milenko, Subotnjički Alojzija ODŠLI TOZD Vzdrževanje: TOZD Vijakarna: TOZD Kovačnica: TOZD Sidrne verige: TOZD Industrijska oprema: Ražen Vasilij Matlič Ivan Arnuš Franc, Zupan Vinko, Nikolaj Jakhel Iztok Smajič Barbara Eržen RODILI SO SE Petrovič Stanetu iz TOZD Kovačnica, hči Tanja Ambrožič Juretu iz TOZD Vzdrževanja, sin Robert POROČILI SO SE Bagi Tomo iz TOZD Kovačnica Gajzar Franci iz TOZD Verigama Tomšič Štefan iz TOZD Verigama Kadrovski oddelek Vedno hitrejši tempo življenja ter razvoj znanosti in tehnike prinašata poleg dobrih stvari tudi marsikaj slabega. Ena izmed teh slabih strani je tudi premalo gibanja. Posledice premalo gibanja in »prevelikih želodcev« pa se kažejo tudi v stalnem porastu srčnih obolenj. Ne tako dolgo nazaj je bil infarkt tipično managerska bolezen, danes pa je vedno pogostejši tudi med neposrednimi proizvajalci. Taka trditev, da je rekreacija potrebna le »tistim v pisarnah«, ne drži več. Jasno pa je seveda, da se rekreacijska vadba ljudi, ki 8 ur dnevno presedijo v zakajenem prostoru, razlikuje od vadbe, ki naj bi jo opravljale na primer delavke, ki 8 ur stojijo za strojem. Dejstvo pa je, da so sprostitve in krepitve posameznih, med rednim delom popolnoma neobremenjenih mišic potrebni eni in drugi. No, če tokrat načine rekreira-nja glede na delovne pogoje na delovnem mestu zanemarimo, si oglejmo gibalne potrebe glede na starost. Znani profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, Drago Ulaga, priporoča za različne starosti tudi različne športne aktivnosti. V mladosti se igramo, vadimo in treniramo zato, da bi se telesno kar najbolje razvili, v zrelosti, da bi ostali čim dlje na vrhuncu telesne moči, v drugi polovici življenja pa do visoke starosti pa zato, da ne bi prezgodaj omagali in podlegli fiziološkim pojavom staranja. Zanimivo za nas bo predvsem pogledati, kaj priporoča za obdobje zrelosti in obdobje staranja. DOBA TELESNE ZRELOSTI (30 DO 40 LET) Človek je okrog 30. leta starosti seveda pod pogojem, da sistematično trenira, še vedno zelo blizu vrhuncu športne zmogljivosti. Proti 40. letu pa se že pojavljajo prvi znaki staranja in krivulja vrhunske športne zmogljivosti prične počasi upadati. Važno v tem obdobju je, da človek ne pridobi na teži. Zavestno naj bi se odločil za športno rekreacijo, ki naj bi ji posvečal del prostega časa, če se le da vsak dan. In katere športne zvrsti v tem obdobju prof. Ulaga priporoča? Vse, vendar s pogojem, da gre za nadaljevanje športne aktivnosti, ne pa za privajanje na novo. Začetnikom pa svetuje veliko hoje in lahkoten tek, od športnih iger, odbojko ter seveda plavanje, smučanje in planinstvo. Sicer pa so za kolikor toliko izurjene primerne vse športne zvrsti. Daje tudi konkretne napotke za treniranje odraslih. Priporoča predvsem vaje, ki učinkujejo na srce, ožilje in di- hala. Nekak recept vaj, ki pomenijo enakovredne obremenitve, kakršne priporoča odraslim (do 36 let) vsak dan, bi bil takle: — tek 1600 m v času 8 minut, — plavanje 540 m v času 10 minut 15 sekund, —- hoja 4800 m v času 45 minut, — kolesarjenje 8000 m v času 15—20 minut in — košarka, trajanje igre 35 minut. To so podatki zanimivi za tiste, ki bi radi vedeli koliko, kako intenzivno in kolikokrat na teden naj vadijo. V primeru, da se s športom ukvarjajo le nekajkrat v tednu, so takrat potrebne izdatnejše obremenitve. Kdor se odloči za tek 5 X tedensko, naj bi pretekel 1600 m v času 5 minut 30 sekund, ali pa 3 X tedensko 3200 m v 16 minutah. Vendar športni zdravniki trdijo, da je neprimerno bolje, če treniramo vsak dan 10 minut, kot pa samo enkrat tedensko 70 minut. Dobre možnosti vsestranske vadbe omogočajo tudi trim steze, ki jih imamo nekaj tudi v naši neposredni okolici: na Bledu, v Begunjah, Žirovnici in Radovljici. Tisto v Krpinu v Begunjah nekateri uvrščajo celo med naj lepše v Sloveniji. PRVA DOBA STARANJA (OD 40 DO 60 LET) Po 40. letu ni več toliko odvečne energije kot v mladosti. Zdaj je že čas, ko je treba natančneje prisluhniti potrebam organizma. Nekateri zdravniki trdijo, da se zdrav človek ne izmika telesnim naporom in da je napačno misliti, da tega ali onega zlomi naporno delo. Preslaba odpornost, za katero se ni brigal, je navadno vzrok propadanja. Seveda so tudi izjeme, ki pa samo potrjujejo pravilo. V teh letih se že kažejo signali narave, ki jih občutijo zlasti tisti, ki so prenehali s športom ali telovadbo. Na stopnicah se zasopejo, če morajo na vsem lepem teči na večjo razdaljo pobledijo, po težjih fizičnih obremenitvah pa se slabo počutijo. Ljudje v tem obdobju, ki so se športno zanemarili, se mnogo hitreje starajo. In kaj je človeku na voljo, kakšna je ponudba telesnih vaj in športnih panog v tem starostnem obdobju. Predvsem so to gimnastične vaje, ki jih lahko goji v obliki jutranje telovadbe ali pa na trim stezi. Z ustreznimi vajami naj si krepi najprej mišice trupa. Preprečiti je treba povešen j e trebuha (pomembno zlasti za rejene) kot tudi oblikovanje starčevske grbe. Važne so tudi vaje za ohranjevanje gibljivosti v ramenih, kolkih, gležnjih in hrbtenici. Lahkoten tek pa je najbolj učinkovita dihalna vaja. (Nadaljevanje na 7. strani) Šifra je — šifre ni? Mislim, da ni smešno, če je morda žalostno, pa sami presodite! Naročnik je naročil odkovke. Ker odkovkov brez zrnikov ni mogoče skovati, je naročnik posebej naročil še zmike. Zrnike smo izdelali, vendar brez naročila. Naročila za izdelavo zrnikov pa nismo izstavili, ker ni šifre. Za zrnike bi naročniku morali poslati račun, pa ga ne moremo, ker ni dobavnice iz proizvodnje, dobavnice ni, ker ni naročila, naročila ni, ker ni šifre. šifra sicer je, vendar jo računalnik ne sprejme in ker računalnik ne sprejme, nam »noče« napisati naročila, dobavnice in računa. Zgodbica je čisto »vsakdanja«, povedana čisto po domače in tudi čisto resnična je. Tako se godi namreč kodirnemu listu št. 4013 od 7. 1. 1977, naročniku 10003, odnosno z orodjem šifra 814055052. F. A. JOŽE TONEJ, ČASTNI POVELJNIK IGD »VERIGA« Vitomir Rems, vam. ing. Dne 19. februarja 1977 je bil na rednem občnem zboru prostovoljnega industrijskega gasilskega društva imenovan za častnega poveljnika društva tovariš TONEJC JOŽE. Kljub visoki starosti je to precej zahtevno nalogo in odgovorno gasilsko funkcijo opravljal do danes. Samo ponosni smo lahko na človeka, ki je toliko časa aktivno delal na področju razvoja gasilstva v naši tovarni in izven nje. Pred 40 leti je tovariš Tonejo zaoral ledino požarne varnosti v podjetju in na njegovo spodbudo se je takrat ustanovilo prostovoljno gasilsko društvo. Ko opazujemo tov. To-nejca pri njegovem delu, se nehote spomnimo Župančičevega odgovora mladini na vprašanje: »Kako delati, kako živeti? Bodi ves (z vsemi življenjskimi silami) človek za današnjo rabo!« Pesnik je hotel, da se mladina odvrne od poleta v višave, visokih misli ter usmeri svoje moči v reševanje tistega, kar zahteva sedanjost. In tako je bilo vseskozi tudi načelo tovariša Tonejca pri uresničevanju in razvoju gasilstva v Verigi. Delavno vstrajnost, vedrino in toplino srca tovariša Tonejca vsi dobro poznamo, zato ga je tudi upravni odbor PIG društva imenoval za častnega poveljnika društva. Ob njegovem imenovanju in tako visokem priznanju mu čestitamo ter mu želimo še veliko zdravih let med nami, osebne sreče in še mnogo plodnega in ustvarjalnega dela v društvu S ČLANKE ZA ŠT. 4 « S SPREJEMAMO • DO 15. APRILA 1977 »••••< (Nadaljevanje s 6 strani) V tem obdobju naj bi se človek poleg navedenega ukvarjal z živahno hojo, lahkotnim tekom, plavanjem, smučanjem, kolesarjenjem in podobnim. Okrog 50. leta starosti ni več čas za težke športe in za tiste, ki terjajo maksimalno hitrost ter mišično moč. Ni priporočljiv hiter tek (sprint), skakanje v višino, daljino in sploh intenzivno tekmovalno naprezanje. Priporočajo se predvsem lažje aktivnosti, ki dolgo trajajo (planinstvo, kolesarjenje, hoja), športna rekreacija tudi v tem starostnem obdobju ne pomeni samo fizične, ampak tudi duševno sprostitev. Zato so primerne predvsem športne panoge, kot so balinanje, kegljanje, mali golf, lov, to so športi, ki jih lahko gojijo z veseljem tudi 60-letni in starejši. DRUGA DOBA STARANJA (OD GO. LETA NAPREJ) Statistike kažejo, da je umrljivost posebno visoka pri tistih, ki so po upokojitvi popolnoma prenehali delati. Poleg dela ljudje v tej starosti lahko ohranijo tudi primerne športne navade, šestdesetletniki so navadno še kar pri močeh in kar lepo število Ali veste ... — da je preteklo leto za svetovno gospodarstvo predstavljalo oživitev ene najtežjih in najdaljših gospodarskih kriz. Gospodarska rast je bila uspešna predvsem v ZDA, Japonski in Zahodni Nemčiji, manj uspešna pa v Veliki Britaniji, Italiji in Franciji. — da se je dohodek od turizma v letu 1976 v SFRJ povečal za 4% v primerjavi s preteklim letom, predvsem zaradi povečanja cen gostinskih storitev. Število tujih turistov je bilo manjše za 4%. — da je bila v letu 1976 velika nezaposlenost. V razvitih zahodnih državah je bilo kar 13 milijonov ljudi brez dela, od tega v Zahodni Evropi 6 milijonov. — da je bilo sredi leta 1976 na svetu 372 milijonov BRT trgovskega ladjevja, čeprav se v zadnjem času veliko govori in piše, da je pomorstvo v krizi, se je svetovna trgovska mornarica v zadnjem letu povečala za 9 odstotkov. — da je Rudolf Hess — nekoč Hitlerjev namestnik — 22. februarja letos poskušal narediti samomor. Hess, ki v kaznilnici Spendau blizu Zah. Berlina prestaja dosmrtno ječo, se je z nožem ranil v nogo in roko. — da je Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 9. marca 1977 izdalo sklep, da se v sodni register organizacij združenega dela registrskega sodišča vpiše konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela, ki so v sestavi delovne organizacije »Slovenske železarne — TOVARNA VERIG LESCE n. sol. o. s sedežem v Lescah, Alpska c. 43«. jih se sodeluje pri športni rekreaciji. Nekateri nastopajo celo na smučarskih maratonih. Naloga športne rekreacije v tem starostnem obdobju je predvsem, da se ohranja zmogljivost in kondicija in da se staranje čimbolj upočasni. Pri tej starosti zdravniki priporočajo hojo (sprehode) igranje malega golfa, plavanje, kolesarjenje, potovalno smučanje, balinanje in podobno. Program rekreiranja za starejše naj bo čimbolj individualen, čim starejši je človek, tem večje so razlike med posamezniki iste starosti, zato je najbolje, da vsak sam sebi najde najbolj primeren način rekreiranja. Ni odveč, če se pri tem posvetuje z zdravnikom. Vključiti se v rekreacijsko vadbo danes ni več težko. Poleg že omenjenih trim stez v bližnji okolici, rednih rekreacijskih vadb, ki jih organizira naša komisija za šport, nam v zadnjem času rekreacijo ponuja tudi televizija z oddajami (Televizijski trim test«. Teže je seveda najti čas za to in spremeniti miselnost, da se z rekreacijo pač ukvarja tisti, ki se mu da in ki ima časa na pretek. (Podatki iz knjige »športna rekreacija«) Šah Jože Harinski, ing. Konec februarja je bil v prostorih Kulturnega centra v Lescah občni zbor Šahovskega društva Lesce. Pri pregledu opravljenega dela v preteklem mandatnem obdobju je bilo splošno mnenje, da je bil opravljen velik korak naprej glede kvalitete kakor tudi množičnosti. Na področju dopisnega šaha igrajo naši člani na 7. šampiona-tu Jugoslavije dva dvoboja, ki se zaključujeta z moštvoma VAIHINGEN in SCHWELM iz ZR Nemčije pa bosta v prid ŠD Lesce. Na individualnem svetovnem dopisnem prvenstvu pa se je Strle Vinko plasiral v mojstrsko skupino. Člani društva so sodelovali na mnogih prireditvah in to moštveno kakor tudi posamično in dosegli lepe rezultate. Vsekakor velja omeniti na prvem mestu 14-letno članico Borštnar Simono, ki je po osvojitvi republiškega pionirskega prvenstva kronala uspeh z osvojitvijo 2. mesta na državnem pionirskem prvenstvu v Vršcu v izredno močni konkurenci. Tudi mladinca Deželak Brane in Mencinger Vojko sta na prvenstvu Slovenije v Kranju igrala zelo dobro in osvojila drugo oziroma šesto mesto. S tem rezultatom sta si priborila mesto v državni in slovenski reprezentanci, ki je branila naše barve na srednjeevropskem pokalu mladinskih reprezentanc Italije, Avstrije, ZR Nemčije, Francije in Jugoslavije. Članskega prvenstva Slovenije so se udeležili 4 člani in dosegli v zelo močni konkurenci nad 50% točk. Na prvenstvu Gorenjske 1976 je zmagal naš član Peter Petek in tudi drugo mesto je pripadlo našemu članu Roblek Edu. Prav tako je potrebno omeniti lep uspeh tovariša Strleta na evropskem espe-rantskem turnirju v Pragi, kjer je dosegel odlično drugo mesto. Za tradicionalne množične dvoboje Gorenjska — Domžale je v reprezentanci Gorenjske igralo 11 naših članov. Od 24 možnih točk, so jih osvojili kar 16,5. Od prijateljskih gostovanj je treba omeniti drugo mesto za praznik občine Žalec, prvo mesto na tradicionalnem turnirju v Feldkirh-nu v Avstriji in drugo mesto na mednarodnem turnirju »UNITA« v Trstu. Velik uspeh je dosegel tov. Roblek, ki je na močnem spominskem turnirju ob 30-let-nici ŠD Novo mesto zmagal pred klubskim tovarišem Cudermanom, bivšim slovenskim prvakom Penkom in mednarodnim mojstrom Pucom. Tudi mladinska ekipa je z osvojitvijo 3. mesta 1975 oziroma 6. mesto v letu 1976 med 46 ekipami v Insbrucku dosegla lep uspeh. Največji uspeh moštva je bil dosežen pri najbolj množičnem kakor tudi kvalitetnem tekmovanju, tj. pokal maršala Tita in republiško prvenstvo. Vse faze tekmovanja za pokal maršala Tita v letu 1976 je naše društvo uspešno prestalo. Najprej osvojitev občinskega prvaka Radovljice, gorenjskega v Kranjski gori in nato republiški finale v Mariboru, kjer smo med 16 najboljšimi slovenskimi moštvi dosegli 2. do 3. mesto in le zaradi slabšega uspeha proti zmagovalcem nismo mogli sodelovati na državnem finalu. Slovenija daje žal le dve moštvi. Cilj, ki smo si ga zadali v tekmovalni sezoni 1975/1976, da postanemo med 12 moštvi zahodne skupine prvaki, smo dosegli celo laže, kot smo pričakovali s prednostjo 4 in pol točke. Potrebno je bilo le še preskočiti eno oviro, ki nam je bila na poti do osvojitve republiškega prvaka in sicer moštvo mariborskega Kovinarja, ki je bilo zmagovalec vzhodne skupine. Dvokrožni dvoboj na Bledu so dobili Mariborčani s tesnim rezultatom 10 in pol proti 9 in pol, naše moštvo pa je ostalo v Sloveniji na drugi stopnici. V tekmovalni sezoni 1976/1977 pa je prišlo do reorganizacije tekmovanja za moštvenega prvaka Slovenije, število udeležencev se je znižalo na 10 najboljših moštev — iz vzhodne skupine 5 in iz zahodne skupine 5. Tako je bil cilj še teže dosegljiv. Vendar je moštvo v sestavi: Cuderman, Matjašič, Roblek, Mali, Petek, Harinski, Kaše, Strle, Mencinger, Deželak, Petek F. in Borštnar Simone uspelo osvojiti naslov republiškega moštvenega prvaka Slovenije za leto Franci Vovk Prvenstvo so tokrat organizirali Jeseničani. Tekmovanje, katerega se je udeležila tudi 27-član-ska ekipa iz Verige, je bilo v soboto 12. 3., za tekmovalce v veleslalomu v Kranjski gori, za smučarje tekače v Ratečah, sankači pa so se pomerili na Planini pod Golico. Lepo prireditev in dobro organizacijo je pokvarilo vreme, saj je ves čas tekmovanja deževalo kot za stavo. Malokatero sindikalno tekmovanje, posebno smučarsko, je minilo v tako neugodnih vremenskih razmerah. Kljub slabemu vremenu pa tekmovalnega duha in zagrizenosti ni manjkalo. Tekmovanja so se poleg vseh treh železarn in naše ekipe udeležili tudi predstavniki »Plamena«, Metalurškega inštituta in skupnih služb Sž. 1976 in tako postali člani druge zvezne šahovske lige. Tudi po organizacijski plati je bilo veliko narejenega. Organizirana sta bila dva zelo množična turnirja: moštveno prvenstvo slovenskih mest in tradicionalni mednarodni turnir ŠOBEC. Teh tekmovanj se je udeležilo od 300 do 500 šahistov. Na republiškem turnirju prvokategornikov, ki smo ga organizirali, je naš Mencinger osvojil naslov mojstrskega kandidata. Delo, ki je bilo opravljeno, je zahtevalo mnogo truda odbora kakor tudi drugih članov. K tem uspehom so prav tako pripomogle posamezne delovne organizacije, turistično društvo in Krajevna skupnost Lesce z raznimi podporami, kajti za tako obsežen program so potrebna precejšnja finančna sredstva. Toda v celoti z delom ne moremo biti zadovoljni. Delo s pionirji ni bilo v zadostni meri organizirano. Ankete po šolah so pokazale, da je med mladimi mnogo zanimanja za šah, bodočimi šahisti. O organizaciji z mladimi bomo govorili v naslednji številki časopisa. žal pa smo pogrešali tekmovalce iz Žične in Tovila. Značilnost tekmovanja je bila precejšnja premoč Jeseničanov v skoraj vseh disciplinah in kategorijah. Enakovredno pa so se z ostalimi udeleženci kosali tudi člani naše ekipe, saj smo v ekipni konkurenci med moškimi zasedli v veleslalomu 3. mesto, v tekih pa celo drugo, v konkurenci sankačev pa žal nismo nastopili. Med posamezniki je bil vsekakor od naših najboljši Marjan Burger, ki je zasedel v kategoriji do 35 let drugo mesto. S tretje-uvrščenim Kerštajnom sta trdo bila boj za drugo mesto. Kako izenačen tek je bil to, kaže tudi rezultat, saj je bil Burger le sekundo in pol boljši od Kerštajna. Za križanko objavljeno v št. 2 našega glasila, smo dobili 23 rešitev. Nagrade so dobili: prvo, 150 dinarjev, Torkar Tina — TOZD Vzdrževanje, drugo, 100 dinarjev, Suj evie Alma in tretjo, 70 dinarjev, Pristav Vera — obe iz skupnih služb. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta ŠUMI Franca se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz verigarne za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Vera Levstik S to precejšnjo, skoraj 2-minut-no prednostjo pa je zmagal Tone Djuričič (Železarna Jesenice). Med veleslalomisti pa je bil od naših najboljši Vito Šmit, ki je v kategoriji od 25 do 35 let zasedel 3. mesto. Z malo več sreče bi bil lahko še boljši, saj je za zmagovalcem zaostal komaj 42 stotink sekunde. Tudi v kategoriji od 35 do 45 let je naš Vukovič, ki je zasedel 4. mesto, za drugouvrščenim zaostajal le 0,71 sek. Dobro sta se z dežjem in vratci borili tudi naši edini predstavnici. V kategoriji od 25 do 35 let sta namreč nastopili Silva Pisek, ki je kljub padcu zasedla 4. mesto, peta pa je bila le 8 stotink sekunde za njo Džordževič Greta. Vidnejšo uvrstitev, to je 5. mesto sta v svojih kategorijah zasedla tudi Pavel Kolman in Milan Vidic. Še isti dan, ob 14. uri, so na slavnostni razglasitvi rezultatov, ki je minilo v prijetnem vzdušju v spodnjih prostorih Kazine na Jesenicah, prizadevni organizatorji postregli z uvrstitvami vseh nastopajočih, prvouvrščenim posameznikom podelili kolajne, najboljšim ekipam pa pokale. Športnike železarje in predelovalce sta nagovorila predsednik KOOS Železarne Jesenice, tovariš ščerbič in direktor SŽ, tudi sam udeleženec tekmovanja, tovariš Klančnik. Oba sta poudarila, da športniki Slovenskih železarn trošimo mnogo manj glede na množičnost rekreacijskega športa preko celega leta, medtem ko nekatere organizacije skušajo z eno samo športno manifestacijo in velikim pompom prikazati udejstvovanje na področju rekreacije. Ce dodamo še, da je od 187 prijavljenih na prvenstvu sodelovalo kljub izredno slabemu vremenu kar 148 tekmovalcev in tekmovalk, lahko trdimo, da je zimski del srečanja športnikov Slovenskih železarn uspel. Rezultati: Teki — moški nad 35 let: 1. Kobentar Janko, 2. Lakota Franc (oba Železarna Jesenice), 8. Skumavc Frido, 12. Ažman Ciril. Moški do 35 let: 1. Djuričič Tone (Železarna Jesenice), 2. Burger Marjan (Veriga), 6. Janša Miloš, 8. Robnik Vinko (oba Veriga). Ekipno: 1. Železarna Jesenice, 2. Veriga Lesce, 3. Železarna Štore. Veleslalom — moški nad 45 let: 1. Kunšič Jože, 2. Benedičič Franc (oba Železarna Jesenice), 5. Vidic Milan, 9. Legat Franc (oba Veriga). Moški od 35—45 let: 1. Klinar Jože (železarna Jesenice), 2. Navodnik Anton (Železarna Ravne), 4. Vukovič Ivo, 8. Noč Pavel (oba Veriga). Moški od 25 do 35 let: 1. Krat-haker Alojz, 2. Albreht Tone (oba Železarna Jesenice), 3. Šmit Vito, 7. Ješe Mičo (oba Veriga). Moški do 25 let: 1. Kolar Branko (Železarna Ravne), 2. Košnik Jože (Železarna Jesenice), 5. Kolman Pavel, 7. Kajdiž Zdravko (oba Veriga). Ženske od 25 do 35 let: 1. Pervanja Olga (železarna Jesenice), 2. Vehovar Elica (Železarna Ravne), 4. Pisek Silva, 5. Džordževič Greta (obe Veriga). Ženske nad 35 let: 1. Benedik Danica, 2. Praček Lojzka (obe železarna Jesenice). 1. Ekipno moški: 1. Železarna Jesenice, 2. Železarna Ravne, 3. Veriga Lesce, 4. železarna štore itd. V ženski konkurenci nismo imeli popolne ekipe. Prvenstvo slovenskih železarn v zimskih disciplinah NAGRADNA K R I Ž A N K A TVL UČENJAK MODRIJAIJ KORALUA OTOKA NIKALNI- CA MOJIČUl POROK JADRAN. OTOK ĆESBJJ TOklE SESTAVIL M.DÖ&UIKA« PERZIJSKI VLADAR KMETIJSKI KOM&lklAT V KRANJU ITALIJA* HSKI KAtVOU IRUSILEC V 0S.OÒJML OtlE) dodatek K POGODB/ VODJA KOVAČ Ul= CE OSE&UI AVTO BREZVE REG VODJA VIJAKAR» kJC HOKEJ KLU5 MAGLI Č ER HA. KRAJE- VNI! ODBOR polotoka KRAJ PRI MARl&ORU 0CETT VODJA V2DRÌEV. LIVADE P/SAr. VASTE REFE* REUT ZA ŽICO GUOJUA BULA ATLETSKIH ECI PL. JADRA H-OTOK REKA V ZRA/ DEL ELEKTR.U. ŠVEDSKA POLMER, VERIGA LESCE VODJA TOZD S/DH.VEH. LIUOLEJU PODSUOV F 1102O E ELEATSKE PIL.ŠOLE KRAJ JUlHOOD ŠAbCA STUOKOV. OSEbJE SMUČM KLUB TOVARNA bOMBoU. MČOKOL. REKA merjeuje, 1THTAWJE OVALU1 KROZUIR VELIK, 2 ELO 0ÒSE2UJ rimska 50 SKLADAT. bRkTOK nirtE ELE MENI SKOKA NATRIJ IRGOLIČ RAFKO LIEnfcKi SPOLUlK FRANCIJA ODGOVOR WA KO LITRO TUJE 2-ime PRI2ADET NAPADCU vo oj A ORODJAR. KISIK L VOZIČEK K0LESEJ NAGRADE: 150, 100 IN 70 DIN REŠITVE SPREJEMAMO DO 8. 4. 1977 Prvenstvo »Verige« v veleslalomu Branko Humar Letošnje prvenstvo v veleslalomu je bilo 19. februarja na Za-trniku. Organizator tekmovanja ni imel težav s snegom, saj ga je bilo letos dovolj, le vreme je bilo tiste dni pred tekmovanjem bolj »kislo«, a se je tudi to na dan tekmovanja izboljšalo in bilo kot nalašč za veliki spopad. Proga je bila odlično pripravljena, primerno trda, tako da so imeli vsi tekmovalci od prve do zadnje startne številke enake tekmovalne pogoje. Tudi naključje, da je bila žičnica na dan tekmovanja v okvari, je pripomoglo, da je bilo smučišče, kjer je bila postavljena proga, prosto in se je tekmovanje popolnoma nemoteno odvijalo. Tekmovanje v veleslalomu je vsako leto eno naših najbolj množičnih tekmovanj. Število udeležencev je vsako leto večje in letos je prijavilo za tekmovanje že blizu sto tekmovalcev, čeprav je treba tudi k letošnji udeležbi pripomniti, da so se še vedno pojavili nekateri neresneži, ki so se kljub priporočilu organizatorja, prijavili le bolj »za šalo«. Ko pa smo že pri udeležbi, moramo letos pohvaliti boljšo udeležbo pri nežnem spolu, še vedno pa je zelo skromna udeležba iz nekaterih TOZD, kjer velja omeniti še posebno Vijakarno, ki je bila zastopana samo z dvema tekmovalcema. Tekmovalci so bili kot prejšnja leta razdeljeni po kategorijah glede na starost, tekmovali pa so vsi na isti progi. Prve so startale ženske. Po pričakovanju, čeprav vseh tekmo- valk nismo poznali, je zmagala Pisek Silva (skupne službe) s časom 0.51,6, druga je bila Faladore Ladka (TIO) 1.02,6, tretja pa Smaič Barbara (TIO) 1.05,6. Za ženskami so zavozili med vratiča najstarejši moški. Tudi tu ni bilo presenečenja. Zmagal je Vidic Milan (vzdrževanje) 0.46,0, za njim se je uvrstil Jakopič Zvone (skupne službe) 0.51,5, tretji pa je bil Felicijan Vili (verigama) 0.53,3. V kategoriji od 35 do 45 let je bila konkurenca zelo ostra, vendar tudi tu ni bilo presenečenj. Zmagal je Vukovič Ivo (skupne službe), ki je s časom 0.39,4 dosegel drugi absolutni čas, na drugo mesto se je uvrstil Košir Anton (orodjarna) 0.44,1, tretji Noč Pavel (skupne službe) 0.45,6 itd. V kategoriji od 27 do 35 let je bil favorit Ješe Mičo, vendar je napravil napako in izgubil na času. Zmagal je Mulej Franc (orodjarna) s časom 0.42,1, drugi je bil Bizjak Marjan (skupne službe) 0.44,5, tretji Mrak Andrej (TIO) 0.45,6 itd. Najhujša konkurenca je bila kot vedno, v konkurenci najmlajših do 27 let. Tu je veljal za absolutnega favorita Šmit Vito. Izpolnil je pričakovanja in dosegel najboljši čas med vsemi 0.36,8, za njim se je uvrstil Kolman Pavel (orodjarna) 0.41,1, tretji pa je bil Kajdiž Zdravko (vzdrževanje) 0.42,0. V ekipni konkurenci je bila najboljša ekipa skupnih služb (Šmit, Vukovič, Ambrožič) s časom 1.58,3, druga je bila orodjarna 2.07,3, tretje vzdrževanje 2.13,0 itd. Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu Franci Vovk V soboto, 19. 3. 1977, je bil z veleslalomom zaključen tudi zimski del občinskih prvenstev. Na Zatrniku se je v dokaj ugodnih vremenskih razmerah na dveh slalomskih progah pomerilo med seboj skoraj 350 smučarjev in smučark iz domala vseh delovnih organizacij občine Radovljica. Med njimi je bila tudi ekipa iz Verige. Žal moramo zopet ugotoviti, da se je sicer prijavilo kar 51 tekmovalcev, na tekmovanje pa jih je prišlo komaj 30, torej le dobra polovica. Res, da je to le sindikalno tekmovanje, ki je namenjeno bolj rekreaciji, vendar bi malo več resnosti ob prijavljanju vseeno lahko pričakovali. S tako neresnostjo povzročajo večje stroške nam, saj moramo plačati startnino za vsakega prijavljenega tekmovalca, obenem pa delajo še težave organizatorjem. Samo malenkost večja udeležba pa bi nam prinesla ob takem sistemu točkovanja tudi boljšo ekipno uvrstitev. Tekmovanje samo je potekalo v redu brez večjih zastojev in pritožb, pa tudi progi sta razmeroma dobro vzdržali. Potrudil se je tudi organizator, saj je ob razglasitvi rezultatov postregel že s tiskanimi SPORED KINA RADOVLJICA OD 2.4. DO 30.4.1977 MALA SIRENA, japonski barvni risani film, 2. 4. ob 18. uri, 3. 4. ob 16. uri, 10. 4. ob 10. uri (matineja). V KREMPLJIH LEVA, angleški barvni pustolovski film, 2. 4. in 4. 4. ob 20. uri, 3. 4. ob 18. uri. CIRKUS Z JERYJEM, ameriški barvni zabavni film, 3. 4., 5. 4. in 6. 4. ob 20. uri. JOE KID, ameriški barvni western film, 7. 4. ob 20. uri. ZADNJA IGRA SMRTI — ZBOGOM BRUCE LEE, hongkong-ški barvni film (akarate), 8. 4. in 12. 4. ob 20. uri, 10. 4. ob 16. uri. KRALJEVSKI FLEŠ, ameriški barvni pustolovski film, 9. 4. in 11. 4. ob 20. uri, 10. 4. ob 18. uri. Film še ni določen, 10. 4. in 13. 4. ob 20. uri, 9. 4. ob 18. uri. NASLEDNJIK, francoski barvni kriminalni film, 14. 4. ob 20. uri. LJUBEZENSKA ZGODBA GABLE IN LOMBARD, ameriški barvni film, 15. 4., 17. 4. in 20. 4. ob 20. uri. ČUDEŽNI KARATE, hongkong-ški barvni film, 16. 4. ob 18. uri, 17. 4. ob 15. uri, 19. 4. ob 20. uri. KLEOPATRA, ameriški barvni zgodovinski film, 16. 4. ob 20. uri, 17. 4. ob 17. uri, 18. 4. in 21. 4. ob 19. uri. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE, italijanski barvni film, 22. 4., 24. 4. in 26. 4. ob 20. uri. MAČEK DETEKTIV, francoski barvni kriminalni film, 23. 4. ob 18. uri, 24. 4. ob 16. uri, 27. 4. ob 20. uri. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV, francoski barvni pustolovski film, 23. 4. in 25. 4. ob 20. uri, 24. 4. ob 18. uri. ZIMOVANJE V JAKOBSFELDU, jugoslovanski barvni film, 27. 4. ob 18. uri. rezultati in uvrstitvami vseh nastopajočih. Naši so dosegli lep uspeh, saj smo dosegli v vseh kategorijah kar 8 uvrstitev med prvih 10, imamo pa celo dve prvi mesti in enega drugega. V svojih kategorijah sta bila prva Zvone Jakopič in Vito Šmit, drugi pa je bil Ivo Wukovič. OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH Letos prvič je bil v programu občinskih sindikalnih prvenstev vključen tudi smučarski tek. Tekmovanje, ki je bilo v nedeljo 27. 2. v Kranjski dolini na Pokljuki, je organiziral Smučarski klub Gorje. Tudi za to tekmovanje lahko trdimo, da je uspelo. Na lepo speljani 6 km dolgi progi je nastopilo kar 105 tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi je bilo tudi 7 predstavnikov Verige. Rezultati: Moški do 27 let: 1. Eržen Zdravko (Jelplast), 2. Kordež Franc (Plamen), 4. Janša Miloš, 17. Prezelj Zvone (oba Veriga). Moški od 27 do 35 let: 1. Repinc Tine (LIP Bled), 2. Boškovski Drago (GG Bled), 17. Žemva Lado, 21. Vovk Franc (oba Veriga). Moški od 35 do 40 let: 1. Ambrožič Franc (OŠ Bled), 2. Sitar Janez (Plamen), 7. Skumavc Frido, 13. Pintar Ivan (oba Veriga). Moški od 40 do 45 let: Rozman Tine (Gradbeno podjetje Boh. Bistrica), 2. Repinc Viktor (LIP Bled), 7. Ažman Ciril (Veriga). Moški nad 45 let: 1. Vojvoda Franc, 2. Lapajne Janez (Ljubljanske mlekarne). Moški ekipno: 1. Elan, 2. LIP Bled, 3. Plamen Kropa, 4. Veriga, 5. GG Bled itd. V ženski konkurenci Veriga ni imela predstavnic. Vidnejše uvrstitve so dosegli še Milan Vidic, ki je bil 4., Košir Anton 6., Mulej Franc 7., Knaflič Anton in Ješe Mičo pa sta bila v svojih kategorijah 10. Ker so bile uvrstitve posameznikov razobešene na oglasni deski, poglejmo samo še ekipne uvrstitve: Ekipno ženske: 1. Vezenine 37 točk, 2. Elan 34 točk. Ekipno moški: 1. Elan 124, 2. Veriga 103, 3. GG Bled 79 točk. Skupna uvrstitev (moški in ženske): 1. Elan 158 točk, 2. Veriga 106, 3. GG Bled 83, 4. Sukno 71 in 5. Vezenine 60 točk. Skupno je nastopilo 348 tekmovanlcev iz 82 osnovnih organizacij sindikata. HOKEJSKO SREČANJE Marjan Puhar Koordinacijski svet ZSMS Železarne Jesenice je organiziral hokejsko srečanje mladih iz Železarne Jesenice in Verige Lesce. Tekma je bila odigrana na drsališču pod Mežakljo 11. marca 1977. Za ekipo Železarne Jesenice so igrali: Mavec, Dugar, Žvab ml., Žvab st., Brus, Rozman, Gruškov-njak, Sotlar, Polak in Horvat. Za ekipo Verige Lesce: Ažman Valentin, Frčej Silvo, Udovč Nace, Stoje Drago, Smolej Toni, Bagi Tomo, Potočnik Jože, Mandeljc Tomažin in Puhar Marjan. Ekipa Železarne Jesenice je bila v vseh pogledih bolje pripravljena in je zasluženo zmagala z rezultatom 14 : 3. Gole za Verigo so dali: Frčej Silvo 2 in Stoje Drago 1. Vendar pa rezultat ni bil bistveni cilj srečanja. Glavni namen tega srečanja je bilo srečanje mladih, ki naj bi poglobili sodelovanje tudi na drugih področjih. Udeleženci srečanja so se dogovorili in sklenili, da bodo še vnaprej sodelovali tako na športnem kot tudi na ostalih področjih. V ta namen bo K OO ZSMS Verige organizirala v maju nogometno srečanje, na katerega pa bomo povabili tudi druge OO ZSMS. VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Niko Bulut — urednik, Jože Ješe — odgovorni urednik, Malči Brence in Franc Ankerst. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka.