ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV Delegacija KS GOLO ZAPOTOK je na seji zbora krajevnih skup-nosti, dne 3. 2. 1988 postavila delegatsko vprašanje: V družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 je zapisano, da se bo na področju cestne infrastruk-ture nadaljevala v okviru gradnje cest v Ljubljani tudi rekonstruk-cija lokalne ceste Ig-Golo-Rob. Enako besedilo je zapisano tudi v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986. To besedilo se ponavlja tudi za leto 1987. Z namenom, da bi zadevo premaknili iz mrtve točke, so pred-stavniki KS Golo-Zapotok opravili v začetku leta 1987 razgovore najprej na ravni občine. Le-tu je bilo dogovorjeno, da bo v letu 1987 urejena lokacijska dokumentacija. Veliko razumevanje za nadaljevanje rekonstrukcije omenjene ceste je bilo doseženo tudi v predsedstvu skupščine mesta Ljub-Ijane in v republiki. Podpora je bila tem prizadevanjem dana tudi v javnih nastopih funkcionarjev ob priliki raznih praznovanj in prireditev na območju KS Golo-Zapotok v letu 1987. Poglejmo sedanje stanje: Še pred sprejetjem Družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik je bil rekonstruiran del ceste Ig-Golo. Položena je bila prva plast asfalta. Čeprav je bilo rečeno, da bo na cesto položen tudi asfaltni tepih po prvi zimi opravljenih del, le-tega še sedaj ni. Zima in mraz delata po svoje. Nova cesta je že na več krajih precej načeta. Organom KS Goio-Zapotok hi znano, da bi obstajaia lokacijska dokumentacija za nadaljevanje rekonstrukcije ceste. Vtis imamo, da vse miruje ali pa se morda zapleta pri urednikovanju in urejanju papirjev. Ker ni še nobene zakoličbe ceste, tudi v KS ne moremo opraviti nobenih razgovorov z lastniki zemljišč, kjer bi prišlo do morebitne širitve ceste. V resoluciji o uresničevanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 v letu 1988 je rekonstruk-cija lokalne ceste Ig-Golo-Rob pozabljena. Želimo spoznati argumente in razloge za izpad te ceste iz planskega dokumenta. V naši KS čutimo, da je v praksi uresničevanja planskih doku-mentov vedno bolj prisoten tok žapostavljanja za ureditev lokal-nih cest na južnem območju Ljubljane. Zakaj? Želimo in zahtevamo konkreten odgovor, ki bo vseboval vse argumente in razloge, zakaj se glede rekonstrukcije Ig-Golo-Rob ne uresničuje planski dokument, sprejet v vseh zborih občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Želimo tudi, da se nam odprto pove, kaj vse je bilo doslej konkretno napravljenega v letu 1986 in v letu 1987 za rekonstruk-cijo omenjene ceste. Upamo, da bomo ustrezne odgovore dobili čimprej in to od pristojnih organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in od pristojnih organov skupščine mesta Ljubljan,a ter SIS za ceste Ljubljana. ODGOVOR: Nadaljevanje rekonsktrukcije ceste Ig-Golo-Rob je oprede-Ijeno v srednjeročnem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik 1986-1990 kot eno izmed prednostnih nalog s področja cestne infrastrukture v sklopu cestne skupnosti Ljubljana, katera tudi zagotavlja potrebna finančna sredstva. Naloga je bila opredeljena v resolucijah o uresničevanju druž-benega plana občine Ljubljana v letih 1986 ter v letu 1987. V letu 1986 je bila zaključena 3. faza I. etape rekonsktrukcije ceste Ig-Golo in sicer v bitogramozu. Z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1987 je bila opredeljena naloga nadalje-vanja rekonstrukcije ceste Ig-Golo-Rob in sicer II. etapa na potezu Golo do križišča za Zapotok v dolžini cca 2400 m. K realizaciji opredeljene naloge se ni pristopilo vsled pomanj-kanja finančnih sredstev v cesthem gospodarstvu, tako v Ljub-Ijani kakor v Sloveniji. V letu 1987 so potekale določene aktivnosti v smeri izvajanja nalog za rekonstrukcijo omenjene ceste in sicer v smeri pridobi-vanja možnih finančnih sredstev za nadaljevanje rekonstrukcije, 38 kakor tudi v smeri pridobivanja tehnične dokumentacije za tiste odseke ceste, za katere se predvideva da bo le-ta potrebna. Priprava planskih dokumentov za leto 1988 s strani Skupnosti za ceste Ljubljana je pokazala, da v letu 1988 ne bo možno zagotoviti sredstev za nadaljevanje druge etape rekonstrukcije ceste Ig-Golo-Rob. Glede na tako situacijo v Skupnosti za ceste Ljubljana omenjena cesta hi bila vnešena v resolucijo o uresniče-vanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1988. Odgovor pripravil Marjan Krmavner, I. r. Delegacija KS Turjak je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3.' 2. 1988 postavila delegatsko vprašanje: Delegacija KS Turjak podpira resolucijo za leto 1988 iz področja šolstva, to je investicija v nadaljnjo izgradnjo osnov-nega šolstva, kjer je določena tudi prioriteta gradenj, oz. pridobi-tev dokumentacije. V januarju 1988 je podružnična šola Turjak obvestila KS Turjak o odločbi sanitarne inšpekcije z dne 8. 1. 1988 pod številko 53-1295/87-3/13, v kateri so naslednje zahteve: 1. Število učencev prilagoditi prostorskim možnostim, to je 1,7 m2 na učenca 2. Rok:do1.9. 1988 3. Pritožba ne odloži izvršitve odrejenega ukrepa Zaradi nastale kritične situacije je potrebno takojšnje ukrepa-nje! Zato sprašujemo: »Kaj je komite za družbene dejavnosti že in kaj še namerava storiti v zvezi z citirano odločbo?« KS Turjak in starši učencev odločno poudarjamo, da rešitev s prešolanjem učencev ne pride v poštev zaradi velike oddaljeno-sti in razstresenosti šolskega okoliša. ODGOVOR: Komite za družbene dejavnosti je citirano odločbo sanitarne inšpekcije dobil. Zaradi pereče problematike je bil 11. 2. 1988 sklican sestanek. Prisotni so bili predstavniki OŠ Primož Trubar, PŠ Turjak, sanitarnega inšpektorata ter KS Turjak. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da sta za uresničitev zahtev sanitarne inšpekcije dve možnosti in sicer: prešolanje dela otrok na centralno šolo ali izvedba drugačne organizacije pouka na podružnišni šoli. Zaradi velike želje krajanov, da otroci do 4. razreda ostanejo v podruž-nični šoli ter ob ugotovitvi, da bi imeli šolarji v centralni šoli slabše pogoje, je bilo dogovorjeno, da se v podružnični šoli spremeni organizacija pouka. To hkrati pomeni povečanje izmen-skosti pouka. Naloga šole je, da pripravi skupaj z Zavodom za šolstvo OE Ljubljana ter Izobraževalno skupnostjo predlog nove organizacije in jo najkasneje do 1. 9. 1988 tudi realizira. S tem bi bil pogoj iz odločbe sanitarnega inšpektorata, t. j. 1,7 m2 na učenca v razredu izpolnjen. Nadalje bi poudaril, da je prostorska problematika podružnične šole že dlje časa znana. Zahteva po novogradnji je bila sprožena tudi na občinski skupščini, toda žal prepozno. Srednjeročni plan občine kot tudi izobraževalne skupnosti sta bila namreč že spre-jeta. Na skupščini je bilo dogovorjeno, da se novogradnja uvrsti v družbeni plan občine, ko se bo le-ta spreminjal. Dana pa je bila obveza osnovni šoli in krajevni skupnosti, da sprožita postopek za uvrstitev investicije v plan Izobraževalne skupnosti. Izobraže-valna skupnost je edini možni financer novogradnje. Ne glede na navedeno so priprave na novogradnjo šole s 4 učil-nicami in vsemi spremljajočimi prostori stekle. Pripravljene in dopolnjene so programske osnove. Le-te so osnova za izdelavo grafične osnove ter lokacijske dokumentacije. Poudarjamo,-da je nosilec investicije osnovna šola. Komite za družbene dejavnosti bo kot koordinator vseh aktivnosti nudil pri tem vso pomoč. Pogoj za začetek gradnje pa je uvrstitev objekta v program izobraževalne skupnosti. Komite za družbene dejavnosti Delegacija KS Ig je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. 2. 1988 postavila delegatsko vprašanje glede izgradnje trgovine na Igu: ODGOVOR: Krajevna skupnost v svojem dopisu pravilno ugotavlja, da je lokacija trgovine na Igu predvidena na območju zazidalnega načrta za območje VS 236 Ig. Tam je gradnja možna na podlagi lokacijske dokumentacije, postopek za pridobitev zemljišča pa lahko teče sporazumno ali pa z razlastitvijo. KS se z razlastitvijo . kmetov ne strinja in je zato predlagala gradnjo trgovine na parc. št. 97, k. o. Ig. Za to območje glede gradenj veljajo prostorsko ureditveni pogoji za območje Ig, Iška vas in Tomišelj (Ur. I. SRS, št. 4/85). Naobmočju S-10, kjernaj bi naželjo KSstalatrgovina, je predvidena površina za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Iz urbanističnega stališča je torej gradnja trgovine na tej parceli možna, problem pa predstavljajo eventualne pritožbe najbližjih mejašev, ki lahko imajo za posledico odpravo lokacijske odločbe. Drug problem pa predstavlja pridobitev zemljišča št. 97, ki ga ima v souporabi 122 oseb ter plačilo za odškodnine za to zem-Ijišče. Upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve opozarja na dolgotrajnost tega postopka. Glede na dogovor z dne 28. 3. 1988, na katerem so sqflelovali tudi predstavniki KS, je ta organ s postopkom že začel. .'.'""• Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegacija KS Notranje Gorice je na seji zbora krajevnih skup-nosti dne 3. 2. 1988 postavila delegatsko vprašanje: 1. Kam naj se KS obrne za gradnjo avtobusnega postajališča pri OŠ Brezovica? 2. Kdaj bo realizirana načrtovana izgradnja primarnega vodo-vodnega omrežja Plutal - Brezovica - Notranje Gorice? ODGOVOR 1. Izgradnja avtobusnih postajališč obmestnega potniškega prometa ni sistemsko opredeljena. Avtobusna postajališča se določajo glede na frekvenco potnikov ter glede na oddaljenost od sosednjih avtobusnih postaj. Pobudo za uvedbo avtobusnega postajališča poda skupina krajanov preko krajevne skupnosti na Mestni komite za komu-nalno gospodarstvo, promet in zveze, kateri organizira strbkovni ogled in preveri zahtevek posamezne krajevne skupnosti. Pri strokovnem ogledu sodelujejo poleg krajanov - predstavnikov krajevne skupnosti, predstavniki Mestnega komiteja za komu-nalno gospodarstvo, promet in zveze, predstavniki prevoznika ter predstavnik upravnega organa občinske skupščine. Na takem strokovnem ogledu se ugotovi, ali so podani pogoji za izgradnjo postajališča, odnosno pod kakšnimi pogoji je možno avtobusno postajališče organizirati. V konkretnem primeru mora krajevna skupnost Notranje Gorice prevzeti vlogo pobudnika ter vlogo nasloviti na Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze Ljubljana, Tomšičeva 6. 2. DO VO-KA skupno s Komunalno skupnostjo kontinuirano nadaljuje realizacijo srednjeročnega programa razširjene repro-dukcije - izgradnje vodovoda na potezu Vič-Dolgi most-Brezo-vica (ob Tržaški cesti) tudi v letu 1988. Omenjena investicija je opredeljena v planu KSLO za leto 1988. DO VO-KA - TOZD Mestni vodovod si je že pridobil gradbeno dovoljenje, in sicer za odsek Zastava servis do Poti čez Gmajno, v skupni dolžini 1600 m. DO VO-KA TOZD Mestni vodovod bo v letošnjem letu nadaljeval gradnjo primarnega vodovoda po Tržaški cesti, in sicer od Poti čez Gmajno do meje KS Brezovica (Gorjanc). V pripravi je teh-nična dokumentacija, s katero bo TOZD Mestni vodovod v mesecu marcu zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. Pred-videva se, da bo izgradnja obeh odsekov zgrajena v letu 1988. Aktivnost poteka tudi za področje KS Brezovica, in sicer na potezu »meja KS (Gorjanc) - pod avtocesto - do priključka na Podpeško cesto«. Lokacijska dokumentacija je izdana in v postopku so pridobi-vanja potrebnih soglasij. Pričakuje se, da bo potrebna dokumentacija za pridobitev cradbenega dovoljenja izdana v letošnjem letu, kar bo omogo-čilo, da se v letu 1989 investicija primarnega voda nadaljuje. Nadaljevanje primarnega voda proti Vnanjim in Notranjim Gori-cam terminsko še ni opredeljeno in bo verjetno vključeno v naslednje srednjeročno obdobje. Odgovor pripravil po podatkih DO VO-KA TOZD Mestni vodovod: Marjan KRMAVNER, I. r. Delegacija KS Škofljica je na skupnem zasedanju zborov dne 2. 3. 1988 postavila delegatsko vprašanje: V srednjeročnem obdobju 1986-1990 je v gradivu SO predvi-deno tudi urejanje in gradnja v industrijski coni VP-9/1 Škofljica. Krajevna skupnost do sedaj še ni dobila odgovora na zahtevo oziroma dopis pod št. 36/86 z dne 26. 2. 1986 naslovljen na Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje, oziroma razgo-vor na krajevni skupnosti Škofljica z predstavniki SO Ljubljana Vič-Rudnik z dne 17. 12. 1986, v katerem je bilo govora o predvi-deni gradnji v industrijski coni. Krajevna skupnost Škofljica zahteva, da na omenjeni dopis in razgovor, SO Ljubljana Vič-Rudnik da odgovor o predvideni gradnji v industrijski coni Škofljica. ODGOVOR: Območje jugozahodno od Dolenjske ceste na Škofljici je v dol-goročnih in srednjeročnih planskih dokumentih opredeljcno kot območje urejanja VP-9/1 z namembnostjo izrabe površin za pro-izvodnjo, skladišča in terminale. Izdelava prostorskega izvedbenega akta (območje se ureja z zazidalnim načrtom), ki bo definiral konkreten program te cone je predviden za leto 1988. Vendar se zazidalni načrt ne izdeluje, ker v Ljubljani še ni dogovorjen koncert komunalnega urejanja Škofijice in Lavrice, ki naj bi med drugim tudi dokončno razrešil vprašanje kanalizacije (ali navezava na kanalizacijo na Rudniku in s tem mestni sistem, ali samostojna čistilna naprava za Škof-Ijico in Lavrico). Krajani in krajevna skupnost se bodo s predlogi in pripombami lahko vključevali v postopku priprave izvedbenega načrta za to območje urejanja. Ko bomo imeli več informacij, bo s krajevno skupnostjo organi- ziran sestanek. Komite za družbeno planiranje < . ¦ in gospodarstvo Delegacija KS Horjul, je na zboru krajevnih skupnosti dne 3. 2. 1988 postavila delegatsko vprašanje: »Predlagamo, da se novo pokopališče Koreno vključi v srednje-ročni program občine za obdobje do leta 1990.« ODGOVOR: Predlog KS Horjul bo obravnavan ob spremembah in dopolni-tvah srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990, glede prostorskega urejanja pa sporočamo, da se za izgradnjo tega pokopališča lahko izdela lokacijska dokumentacija. Na podlagi razgovora s KSLO pa je financiranje izgradnje vključeno po pogojih KSLO in krajevnoskupniški program komu-nalne skupnosti v letu 1988. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegacija KS Rakova jelša je na zasedanju Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik postavila naslednje deiegatsko vprašanje: »Pot na Rakovo jelšo je z obeh strani obdana z odtočnima jarkoma, vendar ob dežju voda s cestišča vanju ne odteka, ker je rob ceste zaraščen in zaradi urejevanja cestne površine z greder-jem tudi nekoliko privzdignjen. Želimo vedeti, kdo je dolžan zadevo urediti? Ali je to Hidrotehnik, ki čisti parke, ali vzdrževalec cestišča. ODGOVOR Odgovore sta posredovala Območna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava ter Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje. Odgovor Območne vodne skupnosti: »Za odvodnjavanje meteornih voda iz cestnih in drugih promet-nih površin je dolžan skrbeti upravljalec ceste na način, ki mu ga omogoča urejenost področja. Rakova jelša je strnjeno zazidalno področje, ki komunalno ni urejeno; takp, da se odvodnjavanje cestišč vrši preko odprtih obcestnih jarkov. Upravljalec ceste je odgovoren za nemoteno in redno vzdrževanje tako ceste kot obcestnih jarkov, medtem ko Območna vodna skupnost skrbi za redno čiščenje glavnih barjanskih odvodnikov, v tem primeru za Cornovec« Odgovor Komunalnega podjetja: »Jarki ob Rakovi jelši spadajo med barjanske odvodne jarke, katere vzdržuje DO Hidrotehnik. Rob ob cesti je namensko puš- čen, da zadržuje posipni material, da ne leti v jarek in koristi tudi prometni vamosti. Za odvodnjavanje vode s ceste so urejeni odtoki, katere redno čistimo.« O problematiki je bila obveščena MUIS in je skladno z poobla-stili tudi ukrepala. Komjte za urejanje prosJora in varstvo okolja Delegacija KS Polhov Gradec je na skupnem zasedanju zborov dne 2. 3. 1988 postavila delegatsko vprašanje oziroma zahtevek, da skupščina posreduje pri Zdravstvenem domu Ljubljana - TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Vič-Rudnik, zobozdrav-stvena služba, da za območje njihove KS zaposlijo še enega zobozdravnika, predvsem za otroke in mladino. Na številne pripombe krajanov so že večkrat pisno zaprosih na Zdravstveni dom, da bi z dodatno zaposlitvijo še enega zoboz-dravnika zelo izboljšali zobozdravstveno službo v Polhovem Gradcu, vendar prošnje niso bile ugodno rešene. Podan pa je bil predlog, da bi se del šolskih otrok vozil na Dobrovo k zobozdrav-niku. S tem pa se njihovi starši ne strinjajo iz več vzrokov. Zobozdravstvena postaja v Polhovem Gradcu pokriva: KS Pol-hov Gradec, KS črni vrh in še del KS Horjul (Butajnovo in Šentjošt). To je približno 3500 krajanov, od tega 500 otrok. Zato prosijo odgovorne v Zdravstvenem domu Vič-Rudnik, da se nji-hov zahtevek ponovno prouči in upošteva nenehne pripombe krajanov. ODGOVOR: Z ozirom na omejena sredstva in zaposlovanje Zdravstveni dom Ljubljana Vič-Rudnik nima možnosti za zaposlitev še ene zoboz-dravstvene ekipe v Polhovem Gradcu. V Polhovem Gradcu je 2452 prebivalcev. V vseh krajevnih skupnostih, ki imajo nad 2000 prebivalcev pa nastajajo čakalne dobe; zato smo vodstvu osnovne šole predlagali, naj starše obvesti, da se otroci od enajstega do petnajstega leta lahko vozijo v zobno ambulanto Dobrova, ki je sodobno opremljena za delo z otroki; vendar se starši s predlogom niso strinjali zaradi vožnje in izostajanja od pouka. Enake in večje razdalje se vozijo mnogi otroci v naši občini. Zobna ambulanta v Dobrovi dela menjaje v dopoldanski in popol-danski izmeni, zato ni razlogov za izostajanja. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja že od leta 1984 dru-gačna rešitev ni mogoča. Delegatsko vprašanje predstavlja širitev programov in kadrov za izvajanje zdravstvenega varstva, vendar bo obravnavano tudi ob izdelavi plana občinske zdravstvene skupnosti za leto 1988. Izhodišča za to leto pa so že znana in izključujejo novo zaposlo-vanje glede na kritično situacijo pri zagotavljanju sredstev. Predsednik KPO ZDL - TOZD OZV Vič-Rudnik Recer Jožica, I. r. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.