FoStnina plaćana v gotovini. Uto LXTV„ št. 221 Ljubljana, sreda 30. septembra 19J1 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit Din 2;~- do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI9TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg st. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL iMk NOVO MESTO. Ljubljanska c^ tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.---. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NESOGLASJA V ANGLEŠKI VLADI Pred odločitvijo o razpustu parlamenta in razpisu novih volitev — Grožnja liberalnih ministrov z izstopom iz vlade London, 30. seprt. V ponedeljek se je vršilo posvetovanje ministrov o razpisu novih volitev. Pet ministrov se je izjavilo zanje, štirje pa proti. Nasprotniki novih volitev so Snowden, sir Samuel, lord Sankev in lord Readmg. Vsi liberalni ministri so odločeni izstopiti iz vlade, ako bi prišlo do novih volitev. Na drugi strani pa so liberalci pripravljeni popustiti v carinskem vprašanju, ako bi se vlada izrekla proti novim volitvam. Za včeraj je bila sklicana nova seja ministrskega sveta. London, 30. septembra. AA. Listi poročajo, da bosta liberalna ministra k>rd Readimg in sir Herbert Samuel odstopila, če bo vlada sklenila razpustiti parlamenit. Ministra sta sa za to odločila na izrecno zahtevo Lloyda Georga, ki je zopet prevzel, čeprav bolan, vodstvo Kberame stranke. Včeraj popoldne je kralj sprejel ministrskega predsednika Macdonalda. Po avdijenci se je sestal ministrski svet v spodnji zbornici. Politični krogi menijo, da bo parlament razpuščen kljub liberalni opoziciji. Vlada pa ne bi stopila pred volilce z vprašanjem uvedbi carin, marveč bo le zahtevala proste roke za sestavo nove vlade. Zahteve delavske stranke London, 30. septembra. AA. Prihodnji teden bodo predložili vsakoletni konferenci delavske stranke, ki bo v Scarborouerhu. 27 načrtov resolucij, ki bodo predstavljale program delavske stranke v primeru parlamentarnih volitev. Delavska stranka se izreka v teh resolucijah proti uvedbi zaščitnih carin in obsoja vsak poizkus dvigniti funt sterling na zlato pariteto. Nadalje zahteva nadzorstvo ali nacionalizacijo premogovne industrije, poV-.delstva, nadzorstvo nad bančnim sistemom ter sklicanje mednarodne konference za finančno in gospodarsko sodelovanje. Med drugim predlaga novo ureditev problema vojnih dolgov in reparacij z zahtevo, naj se črtajo. Končno se izreka za radfkalno znižanje oboroževanja z mednarodnim dogovorom, za povišanje podpor brezposelnim in ukinienje vladnih odredb za štednjo. Snowden o zalogah zlata London, 30. septembra. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je zakladni kancelar Snowden odgovarjal na celo vrsto interpelacij o gospodarskem položaju. Izjavil je, da so imale Zedi-njene države 9. septembra 5 milijard dolarjev zlatega denarja, vštevši približno 350 milijonov dolarjev, ki so v obtodcu. Od meseca junija so narasle ameriške zlate rezerve za 197 milijonov dolarjev. Francoske zlate rezerve so znašale 8. septembra 58.575 milijonov zlatih frankov. Povečale so se od 19. junija dalje za 2050 milijonov frankov. Skupno imata obe državi 7.295 milijonov zlata aH za 495 milijonov funtov sterlingov. V zadnjih treh mesecih se je povečala njuna zlata zaloga za 277 milijonov dolarjev ali 57 milijonov funtov sterlingov. Cenijo, da je zlatega denarja na svetu okrog 12 milijard dolarjev, tako da imata ti dve državi približno 60 odstotkov vsega zlatega denarja. Lordska zbornica odobrila program sledenja London, 30. septembra. AA. Lordska zbornica je sprejela v prvem čitanju zakonski načrt o štednji. Jutri bo razpravljala o njem v drugem 'm tretjem čitanju. Lord Melchett je predložil zakonski načrt, ki določa ureditev uvoza. Ta predlog so včeraj čitaK prvič. Vladni predlog sprejet tudi v spodnji zbornici London, 30. septembra. Spodnja zbornica je z 292 proti 242 glasovom odklonila predlog delavske stranke, naj se zavrne vladni načrt zakona o Štednji v državnem gospodarstvu. Zakonski načrt je bil nato v tretjem čitanju konč-noveljavno sprejet tako, kakor ga je predložila vlada. V zvezi s štednjo je vlada znižala tudi mornariški gradbeni program na ta način, da je za prihodnje leto določena zgradba samo petih ništice v namesto prvotno nameravanih enajstih. S tem bo prihranjenih okros S DtUoooov. Izključitev Macdonalda iz delavske stranke London, 30. septembra. Že ob priliki sestave sedanje nacijonalne vlade se je iz vrst delavske stranke napovedovalo, da bodo vsi člani delavske stranke, ki sodelujejo v tej vladi, izključeni iz stranke. Pozneje se je Hender-sonu posrečilo, da ;.e ta sklep omilil ter je bilo sklenjeno, počakati, da se bo videlo, kako se razmere razvijejo. Sedaj, ko je Macdonald odločno nastopil pror zahtevam delavske stranke, je prišlo do popolnega preloma. Včeraj je zbornica odklonila predlog delavske stranke glede zakona o štednji, kar je bilo povod, da je imel takoj po seji zbornice izvršn; odbor delavske stranke sejo, na kateri je bilo formalno sklenjeno, da se Macdonald, Snowden ter devet drugih članov delavske stranke izključijo iz stranke. Ta sklep je bil danes pismeno sporočen vsem prizadetim in objavljen v strankinem glasilu. Za začasnega nred- sednika stranke je bil določen bivši zunanji minister Henderson. Demonstracije brezposelnih London, 30. septembra. AA. V Hydeparku se je zbralo včeraj več tisoč brezposelnih, ki so hoteli predložiti parlamentu resolucijo, podpisano od 200 tisoč delavcev, proti znižanju podpor brezposelnim. Pozneje so se zbrale blizu parlamenta velike skunine brezposelnih, ki so demontrirale. rtele mednarodno himno in mahale z rdečimi zastavami. Policija je morala v več primerih posredovati. pri' čemer ie prišlo do manjših spopadov z demonstranti. — Končno se ji je posrečilo, da je demonstrante razgnana in očistila trg pred parbmeutom. Pri tem je bilo aretiranih več oseb. Prostor pred parlamentom ie zajedlo na stotine stražnikov, ki so skrbeli za mir in red. Pozn3Je so dovolili deportaciji brezposelnih, da gre do vrat parlamenta m poseti nekatere poslance Pomoč pasivnim krajem VeHk dar kneza Pavla in kneginje vrbaski banovini — Dar Beograd, 30. septembra. AA Predsel nik »Rdečega križa« je prejel od min.a dvora to pismo: G. predsednik! V toplem sočustvovanju s prizadetimi od suše in vremenskih ne-prUik v naši kraljevini je Nj. Vis knez Pavle blagovolil odrediiti, da se centralnemu odboru Rdečega križa kraljevine Jugo slavije izroči za pomoč prizadetim kot njegov prispevek 20.000 Diin, kot prispevek Nj Vis. fcnjeginje Olge pa 10.000 Din Obvešoujoč vas o tem, gospod predsednik, vas prosim, da izvolite sprejeti zatrdilo mojega odličnega spoštovanja. B. Jeftič, s. r. Beograd, 30. septembra. A A. Akcija za podporo krajem, ki so bili prizadeti po su- CMge — Uspšna pomožna akcija v prebivalstva v Vukovaru ši, se razviga v vrbaeki banovini zelo ugodno. Akcija se ne razvija lepo samo v središču banovine, v Banjaluki, temveč tudi v ostalih sreskih n<*stih. Vršila se je tudi seja narodnega odbora za podporo po suši prizadetim krajem. Zbrale so se skupine vplivnih meščanov in dam, ki bodo eno prihodnjih nedelj prodajale posebne znake v korist akcije Rdečega križa. Na seji v Banjaluki so pobirali tudi od prisotnih dam in gospodov prispevke ter zbrali okoli 50.000 Din. Beograd, 30. septembra AA. Mesto Vukovar je zbralo v prostovoljni zbirki 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice kot podporo pasivnim krajem. Mesto je dalo zbrano žito na razpolago banski upravi v Zagrebu. Avstrijski sanacijski program Dunaj, 30. septembra. Včeraj popoldne so imeli svoja posvetovanja krščanski so-cialci, socialni demokrati in velenemci. Krščanski sooialci so na svoji seji odobrili vladni predlog ter so predlagali le nekatere dzpremembe glede znižanja osebnih izdatkov. Vodstvo velenemške ljudske stranke se je tudi bavilo z zasilnim programom vlade ter ie soglasno sklenilo odkloniti vladni predlog v sedanji obliki. Zahtevali bodo primernejše predloge. Od strani vlade nameravani ukrepi po njihovem mnenju niso primerno sredstvo za sanacijo financ, ki se more izvesti le z radikamo redukcijo stvarnih dajatev in subvencij. V svoja resoluciji opozarja velenemška ljudska stranka na mi6el nacijonalne samopomoči ter odklanja diktat Inozemstva Ir^rememba v italijanski vladi KNn, 30. sept. Kakor poroča ^International News Service« iz dobro poučenega vira, se bodo v kratkem izvršile znatne izpremembe v italijanski vladi ter fašistični stranki. Predvsem nameravajo združiti finančno ministrstvo, ministrstvo za javna dela m ministrstvo za delu, ki bi jih naj upravljal en sam minister. Tozadevne načrte je že izdelal Mussolini sam kot «e-stavni del velike akcije italijanske vlade za št eden je. OTROŠKE NOGAVICE *£lGOH Najbolpe, Poplava v Varšavi Varšava, 30. septembra Prestolnici Poljske grozi velika poplavna katastrofa. Visla je bila včeraj 4.70 nad normalo. V predmestjih Varšave so na delu pomožni oddcki, da zgradijo v vsej naglici nasipe in rešijo mesto pTed poplavo. V prvih Dopoldanskih urah je voda že vdrla v nekatera predmestja.. Med prebivalstvom se opaža veliko vznemirjenj*. Več hiš so morali takoj izprazniti. Pričakuje se nadalj-np naraščanje vode. Potres v Italiji Rim, 30. septembra. Že več dni se pojavljajo v bHžInii Cascie močni potresni sunki, ki so med prebivalstvom povzročili paniko. Prebivalci so zapustili svoja stanovanja ter stanujejo na prostem. Mnogo hiš kaže velike razpoke. Rumunski petrolejski vrelci zopet v plamenih Bukarešta, 30. septembra. Petrolejski vrelci v Moreni, ki so po večmesečnem po- i žaru šele pred dnevi ugasnili, so se zo-j pet vneli. Vsi poskusi, da bi ogenj zadušili, so ostali brezuspešni. Predsedstvo mednarodnega zavoda za agrarne kredite ženeva, 30. sept. Svet Društva narodov je v ponedeljek imenoval predsedstvo mednarodnega zavoda za agrarne kredite, ki bo ustanovljen pod zaščito Društva narodov v Ženevi. Za predsednika je bil izvoljen guverner pariške Credit Foncier, Re-gard, za podpredsednika generalni direktor italijanskega hipotekarnega zavoda Di Nola. Novi mednarodni hipotekami zavod bo pričel poslovati ie le*rs. Voda zalila madžarski premogovnik Budimpešta, 30. sept. V premogokopu Vasza se je pripetila danes huda nesreča. Voda je nenadoma vdrla t rov, globok nad lOO metrov, ter ga popolnoma zalila. V rovu je bilo v tam Času zaposlenih » radarjev. Rešili so samo 3, od katerih sta dva tako hudo ranjena, da se v bolnici borita s smrtjo. Ostalih šest rudarjev Je še v rovu in so izgubljeni, ker bo trajalo več dni, preden bodo mogli izčrpati vodo Is Povratek Lavala in Brianda v Pariz Velike manifestacije francoskima državnikoma ob prihodu iz Berlina Optimizem Lavala hi Brianda Pariz, 30. sept. Snoči ob 23.10 sta se vrnila ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand s svojega po se ta v Berlinu v Pariz. Pred severnim kolodvorom se je že uro pred prihodom vlaka zbrala množica okrog šesttisoč ljudi, ki je prirejala ob prihodu obeh državnikov viharne ovacije, vzklikajoč: »Živel mir! Živel Briand! Živel Laval!< Policija je le s težavo delala pot ministroma in njihovemu spremstvu. Avtomobili zaradi navala množic dolgo niso mogli kreniti z mesta. Skupina kakih 20 komunistov je skušala vprizoriti demonstracije, ki pa jih je policija takoj zatrla in glavne kolovodje aretirala. Množice so pozno v noč manifestirale po ulicah za prijateljstvo z Nemčijo ter se vedno znova zbirale pred stanovanjem Brianda in Lavala. Oba državnika sta bila zelo dobro razpoložena ter sta na vprašanja novinarjev kratko izjavljala: >Vse gre dobro!« Berlin, 30. sept. s. Nocojšnji listi se bavijo z uspehi berlinskega poseta francoskih državnikov ter pozdravljajo vest o osnovanju nemško-francoske gospodarske komisije. Izražajo upanje, da bo ta komisija postala instrument dejanj in da ne bo kakor druge komisije slonela na brezplodnem govoričenju. Mussolini proti borznim špekulacijam Stroga kontrola nad prometom z devizami — Devizne omejitve tudi v Grčiji Rim, 30. sept. Po nalogu Mussolinija je finančni minister pooblaščen, da objavi nove naredbe, ki bi onemogočale borzne spekulacije. Promet z devizami bo pod strogo kontrolo. Spekulanti z devizami ne bodo kaznovani samo z globami in ječo, temveč tudi z izgnanstvom na Liparske otoke. Agencija >Stefani« objavlja vest, da je ministrski predsednik Musolini naročil vsem italijanskim diplomatskim zastopnikom v inozemstvu, naj Še enkrat najener-gičneje demantirajo vest, da namerava italijanska vlada izpremeniti sedanjo valuto. Ta demanti naj bi služil za učvrstitev tečaja lire, ki je bil zlasti na inozemskih borzah v zadnjih dneh izpostavljen velikim izpremembam in divjim špekulacijam. Atene, 30. sept. V svrho stabilizacije drahme je vlada odredila omejitve v deviznem prometu. Grška Narodna banka ima v vsakem primeru odločiti, ali naj se ugodi posameznim deviznim zahtevam. V trgovskih krogih so zaradi teh ukrepov zelo vznemirjeni ter izjavljajo, da bo promet z inozemstvom naletel na nepremostljive težkoče. Zlasti v Solunu vlada veliko vznemirjenje, ker se mora vsaka devizna zahteva poslati v Atene, kar pomeni znatno težavo za zunanji promet v prosti luki. Guverner grške Narodne banke je žara* teh ukrepov vlade podal svojo demisijo. O njegovem nasledniku še ni ničesar znanega Atenska borza, ki naj bi se 1. oktobra zopet otvorila, ostane do nadaljnega zaprta. New Vork, 30. septembra. V zadnjih štirih dneh so šle iz Amerike velike pošiljke zlata v Evropo. Ameriška banka, je izvozila 5.39 milijonov dolarjev v Francijo, 1.025 milijonov v Savico in za 3 mUigone na Holandsko. Vsega je bilo odposlanega zadnje tri dni iz Amertke zlata za 16.4 milijone dolarjev. Novo razbojništvo bolgarskih komitov Bukarešta. 30. septembra Kakor poroča ^Universul«, je orožništvo pri vasi Ca-racu v Dobru d ž i našlo dve razmesarjeni trupli rumunskih kolonistov, ki sta bila umorjena od bolgarskih komatov. List zahteva energične ukrepe vlade. Splošna stavka v Aragoniji Saragosa, 30. septembra V vsej provinci je bila proglašena generalna stavka. Delo popolnoma počiva. Delavstvo zahteva odstavitev sedanjega guvernerja in župana v Saragosi. Novi londonski župan LiOndon, 30 .sept. AA. Za londonskega župana je bil izvoljen Maurice Jenks in sicer za enoletno upravno dobo. Danes ga je imenoval kralj za plemiča. Belgijski kralj in kraljica v Parizu Pariz, 30. sept. AA. Včeraj sta se pripeljala semkaj belgijski kralj in kraljica. Zavetišče za bolne letalce Pariz, 30. sept. AA. Predsednik republike je v ponedeljek svečano otvoril dom, v katerem bodo imeli zavetišče bolni letalci. Edison na smrtni postelji New York, 30. septembra AA. Iz West-oranga v državi New Yersey poročajo, da je prebil Edison zelo nemirno noč In da je nekoliko slabejši. Snežni zameti v Bosni Jajce, 30. sept. že dva dni neprestano sneži. Celo v dolinah je zapadlo že skoro pol metra snega. Promet na cestah je nemogoč. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 2243.53 — 2250.37, Bruselj 777.14 — 779.50, Curih 1098.45 do 1101.75, Dunaj 777.87—801.87, London 213.51 do 221.01, New York 5591.01—5608.51, Pariz 220.79—221.45, Praga 166.29—106.09, Trst 276.27—279.27. INOZEMSKE BORBE. Curih, 30. septembra. Beograd 9.03, Pariz 20.10, London 19.75, New York 510, Bruselj 71.25, Milan 25.80, Madrid 46, Amsterdam 204.75, Berlin 120.50, Dunaj 71.80, Sofija 3.70, Praga 15.13, Varšava 57.25, BudimjKčta 90025, Bukarešta 5.05. 1 Nova ureditev zdravstvene službe Kraljeva banska uprava dravske banovine razglaša: Pravkar je objavljeno imenovanje banovinskih zdravnikov za združene zdravstvene občine dravske banovine, kot to predpisuje zakon o zdravstvenih občina. S tem je prenehala dosedanja institucija okrožnih zdravnikov. Novi zdravniki združenih zdravstvenih občin se plačujejo iz banovinskega proračuna. Istotako poravnava banovina tudi vse materijalne stroške za zdravljenje ubožnega prebivalstva, dočim so dosedaj vse te stroške morala nositi zdravstvena okrožja, ki so v to svrho pobirala posebno zdravstveno do-klado. Ta doklada je na osnovi banovmsike-ga proračuna odpravljena. Nova ureditev zdravstvene službe na deželi pa pomen j a za prebivalstvo banovine znatno razbremenitev tudi v drugem pogledu. Na temelju zakona o zdravstvenih občinah je ban izdal uredbo o zdravniški tarifi zdravnikov samostojnih in združenih zdravstvenih občin dravske banovine, po kateri &© banovinski zdravniki obvezani brezplačno zdraviti siromašno prebivalstvo, manj premožne, to je one, ki ne plačujejo nad 1000 Din neposrednih davkov, pa po minimalni zdravniški tarifi. Z nveljavljenjem minimalne zdravniške tarife je postala redna zdravniška pomoč omogočena vsem slojem prebivalstva, zato se bo zdravje ljudstva okrepilo. Banovinski zdravniki sodelujejo pri asa-nacijah, pospešuje higijeno in v splošnem skrbe za zdravstveno prosveto prebivalstva svojega okoliša. Nadziranje mesarjev Ljubljana, 30. sept. Ljubljanska policija je začela energično akcijo proti nekaterim ljubljanskim mesarjem, ki se ne drže predpisanih mak-simiranih cen in še vedno predrago prodajajo meso. Zato je policija sklenila uvesti stalno kontrolo nad mesarji, oziroma cenami na stojnicah in po mesarijah. Kontrolo je začela policija izvajati že davi. Policijski agenti so ugotovili, da se nekateri mesarji res ne drže predpisanih cen in da prodajajo zlasti prežičje meso mnogo predrago. V zvezi s tem je bilo davi ovadenih 10 mesarjev, ki se bodo morali zagovarjati zaradi navijanja cen. V bodoče bo policija strogo nadzirala vse mesarje. Lepite na pisma znamke protitnberkulozne lige! Stran 2 >S L O V E N S K I N A R O D«, dne 30. septembra 1931 Stcv. 221 Nas optimizem je upravičen Dr. Fraagei pravi, da smo in smemo biti prepričani optimisti Dr. Flrattgeš priobčuje t današnji številki ^Jugoalovenakega Llovda« pod naslovom ^Zboljšanje naše trgovinske bilance« članek, v katerem pravi med drugim: Naša trgovinska bilanca se je v avgustu toliko popravila, da se je deficit, ki je znašal ob koncu prvega polletja 266,722.126 Din — kiju*) temu. da smo bili izvo»iM 10,594.772 meterakiii stotov blaga več, nego uvozili _ zmanjšal za 186,544.008 Din. G-lede na celokupno vrednost našega zunanjega prometa — ob koncu ju-nija 4.696,492.090, ob koncu avgusta pa 6.640,09«.162 Din — je ta »vota naravnost neznatna m lahko smatramo, da je naša trgovina, naša trgovska bilanca, uravnotežena. Ker mora v prihodnjih meseoih porasta, izvoz živine, žita, jajc, lesa. sliv in grozdja. lahko po pravici upamo, da bo naša zunanja trgovina ob koncu lota za-klrjučila z aktivnim saldom. Nič ne de, da se je celotni obseg naše zunanje trgovdne znatno zmanjšal. V primeri s prvimi meseci lanskega leta, ko je znašal naš izvoz 4.445,472.276 Din smo iz-voziLM v »Istem času teko&ega leta samo za 3.281.580.396 Din; zato smo pa znali skrčiti tudi naš uvoz, ki je znašal v prvih 8 mesecih tek. krta 3.358.515.566 Dkn. lani je pa vnašal 4.627.308.553. To pomeni, da smo se spametovali in da kupujemo samo potrebno blago, pomeni pa tudi, da smo spra-tiVh valut v ravnotežje z njihovim pritokom in da se nam nikakor ni treba bari za tečaj na&ega dinarja v ino-zem-Itrm. Dokler bo namreč v inozemstvu povpraševanje po našem dinarju približno enako, kakor je na6e povpraševanje po tuji valut! za naše obveznosti proti inozem- stvu, ne more naš dinar izgubiti na tečajni vrednosti, posebno pa ne zdaj, ko imamo valuto stabilizirano na zlati podlagi in ko Narodna banka strogo pazi, da ostane z>lata podlaga na zakoniti višiii. To podlago stabilizacije lahko po potrebi tudi znižamo, ker nas na primer Anglija drastično uči, kako je zaupanje v valuto in državno ravnovesje prava podlaga tečaja njenega bankovca in ne količina zlata, s katerim krije svoje vredno-tice. Jugoslavija pa ni poklicana, niti nima ambicije voditi kolo v dogodkih, ki se pripravljajo glede detronizacije zlata kot edinega merila vrednosti in plačilnega sredstva med narodi. Naši vladi se je posrečilo z velikim naporom spraviti državne izdatke v ravnovesje navzlic težkemu gospodarskemu položaju, v katerem živimo. Njeno delo zasluži tudi v bodoče vse zaupanje. Vemo, da gre za najetje novega posojila v inozemstvu in da so izgledi zanj zelo povoljni. Vemo, da smo v krizi, v katero smo bili zašli zaradi velikih sezonskih kreditnih potreb, večinoma že premagali. Vemo tudi. da je gospodarski položaj naše države neprimerno boljši od onega v neki sosedni državi in da se pri nas v vsakdanjem življenju kriza komaj čuti. Indeks življenjskih potrebščin je občutno nižji, cene industrijskih proizvodov padajo, poset zabavišč in kupovanje luksuznih predmetov narašča in res ne vemo, o kateri državi srednje Evrope bi mogli še trditi to. Nikjer na našem obzorju ni videti nobenega oblaka, ki bi nam obetal nevihto, zato pa smo in smemo biti prepričani optimisti«. Tudi Belokranjel žive od izgube Težko je življenje belokranjiskega ljudstva, ki svojih pridelkov po najnižjih cenah ne more spraviti v denar Ljubljana, 30. septembra. Izguba je dandanes takorekoč rentabilna, saj se gotovo najbolj rentira živeti od izgube, kajti kdo more oporekati, da ne živimo vsi od izgube! Ta blagodejna izguba se očituje vsepovsod čedalje boli, redimo se od mastne rente, ki nam jo prinaša, in sploh se nam zdi življenje kar šala. In gotovo je tudi šala, saj je končno svet tako imeniten, da nikoli tega. Sicer pa gre za tako nedolžno zadevo, za relativno tako majhne izgube, da lahko opravimo brez posebmh ceremonij. Vendar je stvar skoraj življenjska zadeva Ljubljane. Znano je namreč, da se Ljubljana tudi hrani; poleg vseh drugih slabili navad imajo Ljubljančani tudi to, da radi jedo, kar je letošnjo jesen v zvezi tudi z izgubo Belokranjcev. Belokranjci so kaj dobrodušni, preprosti ljudje, ustrežljivi ter vljudni, kot smo se prepričali na živilskem trgu. Ženske so oblečene po svoje, košate so v širokih, nagubanih krilih, nekatere so pa oblečene se skoraj po belokranjski narodni noši. v bela, platnena krila, obrobljena s čipkami, pa tudi bluze so značilne belokranjske. Toda za vse to se Ljubljančani ne zanimajo toliko kot za belokranjsko grozdje, ziasti za njegovo ceno. Koliko prodajalci zaslužijo z grozdjem ali izgube, jih tudi ne zanima. Kljub temu bi morda le koga zanimalo, koliko se zasluži s takšno trgovino in če bi se ne izplačalo kupiti vinograda. Govori se sicer nekaj o vinogradniški krizi, toda vrag naj razume to in še vse druge krize, saj drži še vedno kot pribito, da je naš mili rod — rod pijančkov. Tudi izgube se zdaj nihče več ne boji, torej so že zgolj gospodarski razlogi, če se kdo zanima za dobiček Belokranjcev. Tako je torej v javnem interesu, če kupimo četrt kilograma belokranjskega grozdja ter se spustimo v pogovor s prodajalcem. S prodajalko bolje, da ne, ker morda bi se ji zdeli le preveč — sladki. Ob 15. je že, toda Belokranjci so še vedno na živilskem trgu. Ni baŠ mrzlo, vsaj Ljubljančanom se ne zdi, če pa nisi vajen ljubljanskega podnebja ter teh večnih jesenskih blagoslovov in ako stojiš od 7. do 15. nepretrgoma na enem kraju ter ne vžiješ ves čas ničesar gorkega — ti končno vseeno začne migati brada in se tresti noge od mraza. Belokranjice se ogrinjajo še čez glavo in prsi z velikimi volnenimi ogrinjalkami, možaki so pa seveda brez površnikov in kar posinjelih obrazov. Belokranjci niso vsiljivi, kričavi trgovcu le skoraj boječe se oglašajo ponujajoč grozdje. Kupce postrežejo kar gostoljubno, na tehtnico ne gledajo tako skoporito. da bi odtrgali jagodo od grozda, ki je že čez mero, raje še kaj navržejo. Pravkar se je približala razstavljenemu grozdju shirana ženica. Za hip se ustavi ter se ozre žalostno po grozdju. — Eh, majka, vuzmite! pravi Beiokra-njica ter ji da najlepši grozd. Pa se ie grozd še bolj zableščal, kajti po velem licu starke je zdrknila nanj solza. — No, fant, ali si kaj prodal? — Malo, to canjo. 4 Din k«. Seveda vsega vraga je treba plačati: voznino za grozdje, pa tudi sam se nisem pripeljal >na črno«, 58 Din stane voznioa iz Kama-cja v Ljubljano, potem je Se mitnica, za te dve canji grozdja sem plača] 16 Din. In tako našteva mimo brez vzdihovanja, prezeble roke pa tišči v hlačne žepe in skriva glavo med ramena. Pravkai je prinesla mat; zase in za hčer štruco bele- ga kruha od Dolinarja, kajti prodaja'ci morajo tudi obedovati. V hotel se >e>cda ne povabijo, grozdja pa tudi ne smejo po-zotati s>ccr b. mri a i ^rczgida? 'rapcve-dat; ki rkurz. — Spite v Ljubljani? — Seveda, kdor nima režijske karte. — V gostilnah? — Ce ne moremo dobiti drugje, pa v gostilnah. — Potem pa ne zaslužite mnogo. Fant žalostno skomigne z rameni ter molči. Gotovo si noče z neprijetnimi računi greniti veselja. Najbrž bi se tudi meščanom ne zdelo zanimivo, če bi jim še opisali, kaj vse je treba narediti, da pripraviš vinsko trto do rodovitnosti. Saj ni glavno, kako spraviti grozdje iz Bebkra-jine v Ljubljano na živilski trg. Vinograd je treba gnojiti, na leto po trikrat prekopati, vsaka trta mora imeti kol. h kateremu je privezana, trte je treba obrezovati, vezati, škropiti, žveplati in seveda ie treba od vinograda tudi plačevati davke Ce bo potem ubog; vinogradnik prodaja! mošt po dinarju liter, ali če prodajajo Belokranjci grozdje v Ljubljani po 4, 5 Din kg, bo menda vsakemu dovolj jasno, kako sijajno se živi od izgube. Ura je potekla, tržni uslužbenci pobirajo prodajalne mize. Belokranjci morajo bežati s trga z grozdjem vred: nikdar vsega ne prodajo. Elitni Kino Matica itica Danes premiera ob 4., 7«1-« in +.V4 zvečer Opereta, ki je osvojila ves svet!! „Mamselle Nitouche" Any Ondra, Georg Aleksander, Hans Junkermann, Oskar Karlweiss Slovo šahovskih mojstrov Snoči le priredila blejska občina prvakom kraljevske igre poslovilni večer veliki umetniki, ki jih ljubi vsa Ljubljana!! Krasen dopolnilni spored! Pred-pr odaja vstopnic od 11.—12.30. Telefon 2124 Med zakonci. — Možiček, jutri bo 25 tet, kar sva se vzela. Treba bo proslaviti srebrno poroko. — Meni se pa zdi, da bo najbolje počakata še 5 let, pa bova lahko proslavila obletnico 30 letne vojne. Bled, 30. septembra. Snoči ob pol 9. se je vršil v dvorani hotela Toplice poslovilni večer šahovskih mojstrov, katerim je blejska občina priredila poslovilni banket, župan dr. De Gle-ria je toplo pozdravil goste in se zahvalil Zdraviliški komisiji, oziroma blejski občini, ki je omogočila šahovski turnir, izrekel pa je zahvalo tudi vsem blejskim hotelirjem, zlasti pa g. Molnarju. ki se je v njegovem hotelu ves čas vršil turnir. Govoril je še v nemškem jeziku v imenu pripravljalnega odbora, povdarjajoč, da se Bled polagoma razvija v svetovno letovišče in k temu je v propagandnem pogledu gotovo mnogo pripomogel mednarodni šahovski turnir, katerega so se mojstri z veseljem udeležili. Arhitekt Costaperaria je v imenu pripravljalnega odbora Ljubljanskega šahovskega kluba prečita! v nemškem jeziku zloženo satirično pesem mojstrom na čast. ki je izzvala v dvorani splošno veselost. Potem so bile mojstrom razdeljene nagrade. Dr. Aljehin je prejel 30.000, Bogoljubov 20.000, Niemcovič 15.000. dr. Vidmar, Kashdan Flohr in Stoltz po 7500, drugi so pa prejeli po 250 Din za vsako točko. V imenu šahistov se je zahvalil blejski občini za gostoljubnost mojster Spiel-mann, ki je šaljivo pripomnil, da je re-flektiral na prvo nagrado, pa se je prepričal, da Aljehinu ni mogoče do živega. Prihodnjič ne pride v smokingu, ki mu je najbrž prinesel nesrečo. Za njim se je oglasil Niemcovič. ki si je privoščil vse mojstre in se zahvalil pripravljalnemu odboru v imenu starejših mojstrov. Dr. Vidmar je izrazil svoje veselje nad dejstvom, da se je turnirja udeležila tudi mladina, povdarjajoč, da je začela nova era v šahovskem življenju in da so se pojavile na šahovskem obzorju nove zvezde. Bogoljubov je v nemščini hvalil starejše mojstre in povdarjal v šaljivem tonu. da bi se pač vsi morali ravnati po njem, pa bi mladina ne odrezala tako dobro. Za mlajše je govoril Stoltz. Samo nekaj besed, pa je umolknil . . . Zmanjkalo mu je namreč sape, kajti njegov besedni zaklad v nemščini je zelo skromen. Goste je pozdravil tudi neki češki inženjer iz Prage in izrazil željo, da bi se mojstri tudi polnoštevilno udeležili šahovskega turnirja, ki ga namerava v dogled-nem času organizirati Praga. Večer je minil v neprisiljeni zabavi in zbijanju duhovitih šal. Banket je bil zaključen ob pol 12. uri. Danes se je večina mlajših mojstrov, z njimi tudi vodja turnirja dr. Hans Kmcch. preko Jesenic odpeljala domov, v Ljubljano so se pa odpeljali dr. Aljenin, Niemcovič. Bogoljubov, dr. Tartakower in dr. Vidmar, ki bodo drevi ob 20. v radiu igrali brzopotezni turnir. Iz življenja Slovencev v Ameriki Nov uspeh baritonista Šublja -- Tragična smrt 11 letnega dečka Smrtna kosa in drugo 14. septembra je oddajala ena največjih newyorških postaj, Columbia Televi-sion Broadcasting, slovenske narodne pesmi. Pel je baritonist Tone Šubelj, ki še vedno z velikim uspehom nastopa po Ameriki. Pevca so lahko poslušalci slišali, obenem pa tudi videli, kajti postaja ima tudi aparat za televizijo, tako da oddaja zvoke in slike istočasno. V Newyorku ima že okrog 30.000 zasebnikov montirane televizijske aparate, šubelj je nastopil v narodni noši, pri klavirju ga je spremljala J. R. Hallova. ki ie bila tudi v narodni noši. Napovedovalka Erskinova je najprej opisala lepote Slovenije in predstavila poslušalcem šublja kot enega naših najboljših pevcev, šubelj je najprej pozdravil poslušalce v slovenščini, potem je pa zapel ^Zagorske zvonove«. »Meglo v jezeru«. »Uspavanko«, tBodi moja* in več drugih pesmi. Naše pesmi so ameriškemu ljudstvu tako ugajale, da je bil šubelj takoj angažiran za veliko jesensko radio-razstavo, ki bo v kratkem otvorjena v Madison Square Gardenu in na kateri bo šubelj zopet pel naše pesmi. Težka nesreča je zadela Entingerjevo družino v Norwalku, država Connectut. llletni Alojzij Entinger se je peljal s kolesom v šolo, za njim je pa pridrvel neznan avtomobilist in ga zadel z blatnikom tako. da je odletel s kolesom vred v zid. Težko poškodovanega dečka so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam. V Clevelandu je 12. septembra umrl eden najstarejših naseljencev Martin Novak. Star je bil 54 let, doma je bil iz Ponikve pri Trebnjem na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 36 leti. Zapustil je ženo Katarino in hčerko. Pokojni je bolehal že delj časa — V Clevelandu je umrl tudi Anton štefančič, po domače Bognar. Pokojni je bil star 55 let, doma je bil z Notranjskega, kjer še živi njegova mati. V Clevelandu je bival 31 let. — V bolnici na Welfare Island v Newyorku je umrla 13. t. m. Katarina Schneler. Pokopali so jo v Brooklvnu. — 28. julija je v kraju Sygan v visoki starosti 76 let umrl France Uršič, doma iz Šent Janža na Dolenjskem. V Ameriki je bival 48 let. Zapustil je 3 sinove in 2 hčerki. — V bolnici v Clevelandu je umrla Angela Zdravje, rojena Smrekar. stara 48 let. Doma je bila iz vasi Vrbovec na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 25 let. Zapustila je moža in dva sinova, v starem kraju pa še živi njena mati. — Kakor smo nedavno poročali, se je blizu Milwaukeeja pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje Helene Novak. Po strašnem karambolu dveh avtomobilov je pa obležal mrtev tudi šofer Sam Beer, dočim si je Helenina mati Marija Črtaličeva zlomila obe nogi in zadobila poškodbe tudi na glavi. Pri svojih roditeljih je umrla 171etna Štefanija štuler. Podlegla je jetiki. Za njo žalujejo roditelji in brat France. — 5. septembra so v Jolietu spremili k večnemu počitku Antona Golobica. Pokojni je bil z Reberskega vrha fara Semič v Beli krajini. V Ameriki je bival nad 40 let in je bil eden najstarejših slovenskih naseljencev v Jolietu. — 5 septembra je na svojem posestvu v Clevelandu umrla Josi-pina Bartol, stara 49 let. Pokojna je bila doma iz Hudenje vasi, fara Trebnje na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 26 leti. — V kraju Kenmore, država Ohio. je nedavno umrl Miha Marc, doma iz Krvave peči pri Velikih Laščah. — 8. septembra je umrla Gertruda GerepSek, rojena Vidmar stara 69 let. Bivala je že več let v Clevelandu. — V Lorainu, država Ohio. je umrla Matilda Janežičeva, stara 27 let. — V Clevelandu so umrli še Marija Fine, Lucija štembal, rojena Je-rančič in Josip Peskar, star 51 let, doma iz Velikih Leš pri Krki. V Ameriki je bival 30 let. Zapustil je ženo in tri sinove. — V Lakside bolnici v Clevelandu je 8. t. m. umrla Frančiška Verhovic, stara komaj 19 let. — V Buenos Airesu je umrl France Sajinov, star 33 let. doma iz Pod-grada v Istri. Viom na Bregu pri Borovnici pojasnjen Aretacija vlomilcev Antona Čadeža in Josipa Cente, ki sta priznala vlom v trgovino Srečka Kobija LJubljana, 30. septembra. V noči od 28. na 29. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Srečka Kobija na Bregu pri Borovnici. Vlomilci so s svedri odprli vrata skladišč in jih hoteli vreči iz tečajev. To se jim pa ni posrečilo, zato so dvignili rolo bližnjega okna, razbili šipo, od znotraj odprli okno in zlezli v skladišče. Vdrli so v trgovino in odnesli ročno blagajno znamke »National«, težko okrog 50 kg. V trgovini so vse prebrskali, odnesli nekaj tobaka, precej zimskega sukna in moškega kamgarna, nekaj srajc, perila, več parov čevljev in 20 kož usnja in boksa. Napravili so za 2000 Din škode. Večino ukradenega blaga so znesli skozi okno na dvokolesni voziček, ki so ga našli na dvorišču. Z bogatim plenom so jo od-kurili proti Borovnici. Vsega skupaj so vlomilci napravili za približno 30.000 Din škode. Vlom so domači opazili šele včeraj zjutraj in o njem takoj obvestili orožniško postajo. Ljudje na vasi so videli dan pred vlomom tri razcapane potepuhe in jih opisali orožnikom. Na podlagi opisa so bili orožniki kmalu na sledi in so zvedeli, da jo bodo vlomilci najbrž popihali proti Ljubljani. 2e snoči je bila ljubljanska policija brzojavno obveščena, da se bosta z večernim vlakom z Vrhnike najbrž pripeljala v Ljubljano dva potepuha, ki sta osumljena vloma v trgovino Srečka Kobija na Bregu. Res je kolodvorska policija snoči ob prihodu vrhničana aretirala 23 letnega brezposelnega delavca Antona Cadeža, ro- jenega na Verdu pri Vrhniki. Tega je namreč na Viču, baš v trenutku, ko je hotel skočiti z vlaka, zgrabil sprevodnik in ga izroči! policiji. Pri Cadežu je policija našla več ukradenih stvari. Videč, da se ne more izinazati, je Cadež priznal vlom in izdal tudi svojega sokrivca, 24 letnega Josipa Cento, rojenega v 2elimljah pri Ljubljani. Dejal je, da je Centa na Viču skoči! z vlaka in da sta domenjena, da se snideta v nekem vinotoču blizu glavne carinarnice. Policija je snoči takoj mobilizirala več agentov, ki so zastražili dotični vinotoč in posrečilo se jim je Cento prijeti, še predno je krenil v gostilno. Cento in Ćadeža so na policiji zaslišali. Našli so pri njima samo nekaj drobiža, nosila sta pa obleko in nerilo. ukradeno pri Srečko Kobiju. Pri zaslišanju sta priznala, da sta res vlomila in odnesla poleg raznega blaga tudi železno blagajno, katero sta v Borovnici odnrla. našla sta pa v njej samo M^rafnn sta vrgla v vodo. Za manufakturo trdita, da sta jo prodala. Policija je uvedla preiskavo. Centa in Cadež sta nevarna vlomilca, ki sta imela že večkrat opraviti s policijo Zadnje dni v avgustu sta vlomila v Mlakarjevo gostilno na Rakeku in odnesla ročno blagajno s 300 Din. 2e čez nekaj dni so ju orožniki aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Cerknici, kjer sta pa v noči od 3. na 4. napravila večjo luknjo v zidu in pobegnila iz zaporov. Klatila sta se ves mesec po Notranjskem in prišla pred dnevi v Breg pri Borovnici. Po zaslišanju ju izroči policija sodišču. KOLEDAR Danes: Sreda 30. septembra, katoličani: Hijeronim, Jerko. Jokica, pravoslavni: 17. septembra, Sofija. D AN A šN.T K PRIRKDITVR Kino Matica: Mamselle Nitouche. Kino Dvor: Lov za milijoni. Kino Ideal: Ljubezen na povelje. Jakopičev paviljon: Jak;Vva razstava. Esperantski klub: Predavanje dr. Oskar Reve: Vzpon na Morit Blatu-. Skioptične slike ob 20., salon hotela Miklič. Vsem, ki se zanimajo za novodobno prehrano. Sestanek v- brezalkoholni gostilni, hotel Union, vhod iz Frančiškanske ulic*-. Predava M. Humek. Drama: Kralj na Retajnovi. Red B. DEŽURNE LEKARNE Danes: Leustek, Resljeva cesta 1. Bohl-nec, Rimska cesta 24, dr. Kmet. Dunajska cesta 41. I Zvočni kino Ideal Danes ob 4., */26., * 28. in 9. uri premiera »LJUBEZEN NA POVELJE" Pikantna ljubavna komedija po gledališkem komadu »Republika zapoveduje«. V glavnih vlogah: OLGA CEHOVA TALA BIRELL JOHANNES RIEMANN Razkošna opremn in sijaj! Izbrane modeme večerne in dnevne toalete!! Šarmantna igra!! Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 30. sept.: Kralj na Betajnovi. R. Četrtek, 1. okt.: Pritličje in prvo nadstropje. C. Petek, 2. oktobra, zaprto. Drevi ponovi ljubljanska drama Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« v režij: g. Hebevca. Cankarjeva umetnina, ki je pri letošnji vprizoritvi popolnoma na novo zasedena in zrežirana, je imela oh premijeri zelo velik uspeh. Pri prvi reprizi je zasedba premijerska. Predstava se vrši za red B. Vesel večer bo v naš: Drami v četrtek I. oktobra. Ponovila se bo Nestrov-jeva veseloigra s petjem »Pritličje in prvo nadstropje' v režiji prof. ^esta z vsemi glavnimi izvajalci tega dela na našem odru. Predstava se vrši za red C. Četrta dramska premijera bo v nedeljo dne 4. t. m. Vpr zori se Hirschfeldo-va veseloigra v treh dejanjih »Taksna ie prava«, ki se je igrala v zadnjih sezonah po vseh večjih odrih na kontinentu. Režijo ima prof. Sest. V posameznih vlogah nastopijo ga. Nablocka, ga. Medvedova, ge. Kukčeva in Slavčeva ter gg. Danes. Zeleznik :n Plut. Predstava je izven abonmaja. OPERA Otvoritev operne sezone se jc morala za nekaj dni odložiti in sicer zato, ker vsa preuredit vena dela ta teden še niso gotova. Operna sezona bo začela prav sigurno sredi prihodnjega tedna in sicer bodo takoj prve dni poleg simfoničnega koncerta opernega orkestra, ki bo 9. oktobra, tri premijere: opera »Lucerna«, delo znamenitega češkoslovaškega skladatelja Viteslava Novaka, dalje »Damski tekač«, moderno francosko delo skladatelja Dela-nyja in Kurt Weilova enodejanska opera »Car se fotografira«. Prva operetna noviteta letošnje sezone pa bo »Viktorija in njen huzar«. Za tem pridejo na vrsto tri Ostrčeve enodejanske opere: Konjovičeva »Košjana« itd. Natančni datum prve premijere in otvoritvene predstave javimo. VABIMO VAS, iblccit« se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olajšana plačila. A. Presker Ljubljana, Sv, Petra c. 14 Četrtek. 1. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13.00: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski orkester; 19.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 20.00: Jože Gregorič: Kmetski upori; 20.30: Koncert Radio kvarteta (gg. prof. Jera], Bravničar, Feršnik, Eržen); 21.30: Operni dueti, izvajajo gg. Jože Gostič in Marjan Rub; 22.00: Šlagarje poje g. Mirko Premelč; 22.30: Čas, dnevne vesti. Petek. 2. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13.00: <"?as, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 1^.30: Vegeterijanska prehrana, gdS. Humek; 20.00: Zlatko Nijžer: O ustroju materije; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za nasledil ji dan. Stev. 221 >S L O V E N S K T NAROD«, đne 30. septembra 1931 Stran 3 Dnevne vesti Jesen v botaničnem vrtn Prekrasna je tudi jesen, ko rože poveiajo glavice in ugašajo v čudovito lepiti barvah — Razpisane shiibe. Mestno načelstvo v Novi Gradiški raspisuje mesto mestnega senatorja, mestnega tajnika, mestnega fizika, mestnega računskega revidenta, mestnega davčnega oficijala, mestnega blagajniškega oiicijala, upravitelja mestnih pristav, dve mesti zvaničnikov upravne stroke, mesto ru-bežnika, dve mesti zvaničnikov blagajniške stroke, mesto mestnega inženjerja in mesto mestnega veterinarja; zadnji dve službi sta kontraktualni. Prošnje je treba vložiti do 5. oktobra. Podrobnosti natečaja so razvidne is »Službenih Novin« št 225 z dne 28. t. m. — Znižanje osebnih dravinjskih doklad orožnikom. Na temelju čl. 79 zakona o orožništvu z dne 27. septembra 1930, je ministrski predsednik odločil: 1. osebne draginjske doklade, ki se izplačujejo po njegovem odloku z dne 13. maja 1930 pov. H. št 16.440, se znižujejo za toliko, kolikor znaša 5% skupnih mesečnih denarnih prejemkov, izvzemši rodbinsko draginjsko doklado. 2. Ta odločba velja od 1. oktobra 1931. — Znižanje plač osobju SUZOR-a in okrožnih uradov. Splitska »Novo Doba« poroča, da je SUZOR v zvezi s splošnim štedenjem in z odredbami glede znižanja plač državnih uradnikov sklenil, da se s I. oktobrom znižajo plače tudi vsemu osobju SUZOR-a in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Po naših informacijah bodo znižane plače sorazmerno s prejemki in sicer za 100 do 800 Din. < Udeležencem slavnosti v Beogradu 3. tn 4. oktobra. Vsem, ki se nameravajo udeležiti slavnos-ti razvitja in blagoslovi-fcve dobro voljske zastave, ki jo je daroval in ji kumuje Nrj. Vel. kralj, veljajo naslednje smernice: Kdor se je prijavil pravočasno (do 29. t. m.) bo lahko sel. Brezplačne karte, kri pa veljajo le za III. razred osebnih vlakov, so razdane, četrtinsklh je še precej na razpolago Slednjih se lahko posluži vsak in veljajo za vse razrede poljubnih vlakov z i-zjemo ekspres a. Brezplačne so samo za redne člane. Oni člani, ki bodo se prejeti posamezne brezplačne karte, bodo potovali s ka/terimkoJl osebnim vlakom (odhod i« Izubijane ob pol 1. ponoči, prihod v Beograd ob pol 9. zvečer ali iz Ljubljane ob 5.20 zjutraj dohod v Beograd ob istem času). — Os*tali bodo potovali na skupno karto iz Ljubljane ob 5.20 dne 3. oktobra. Nazaj istotako skupno. Vsd, z brezplačsno kot četrtinsko vožnjo, pa morajo dati po trditi legitimacije v Beogradu prti glavnem odboru, Miloša Velikog 6, — stara skupština. Brez tega potrdila legitimacije ne bi bi.le veljavne. Blagoslovitev se prične ob 10. na športnem prostoru sJugo-slavijec, sprevod bo nato defiliral (okrog 3 2.) mimo drvora v smeri Kalemegdana. rv>brovol}ei se udeleže sprevoda po skupi-nah: Lz baLkansk.ih vojn, prve divizije v Rusiji, ameriški, drugih formacij v Rusiji, vstaši 1875—78 1., rz ItaHje, murmanski in ostali. Udeleže se tudi močne delegacije iz češke, Rumunske in Francije. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 59 z dne 30. t. m. objavlja kraljevo odločbo o volitvah narodnih poslancev, zakon o pošti, telegrafu in telefonu, uredbo o določitvi vrednosti stanovanj civilnih državni uslužbencev, predpisano na temelju § 29. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, odločbo o pridelitvi poedinih srezov okrožnim inspektoratom, dopolnitev uredbe o cenah kruha v državi z dne 11. septembra 1931, tolmačenja po zakonu o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, objavo o oprostitvi od taks v volitvenem poslovanju ter dve notifikaciji o uporabi konvencije o avtorski pravici. — Kupujte jubilejne znamke. Udruženje rez. oficira i ratnika, pododbor Ljubljana, naproša vse rezervne oficirje, zavode, tvrd-ke in občinstvo, da se poslužujejo pri fran-' kiranju svojih dopisov jubilarnih znamk, katerih prebitek je namenjen preureditvi pokopališča in spomenika naših padlih borcev v Parizu. Znamke po 50 par se prodajajo po 1 Din, one po 1 Din po 2 Din in one po 3 Din po 4 Din. Kupujte te znamke iz pijetete do junakov, ki 9o padli za svobodo nas vseh. — Izvo* alkoholnih pija*. Ministrstvo n kmetijstvo je obvestilo kr. bansko upravo v Ljubljani, da je minister za kmetijstvo z odlokom šrt 51675/11 z dne 31. avgusta t. 1. poljedelsko ogledno in kontrolno postajo v Ljubljani, da sme v okvirju trgovinske pogodbe s Ceskoskrvaško izdajati potrdila o analizi rn kakovosti slivov-ke m tropinovca ter potrdila o vinskih analizah. — Doba.ve. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 20 komadov Lutzovih peči; do 6. oktobra pa glede dobave 500 komadov smolnatih bakelj, 500 pol smirkovega platna in 500 pol steklenega papirja. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani sprejema ponudbe glede dobave ječmena. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. okt. ponudbe glede dobave 150 komadov rediš peres, 200 komadov malib peres in 3 zavitkov prozornega platna, glede dobave 200 m jeklene žične vrvi ter raznega okovja. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca sprejema do 15. oktobra ponudbe glede dobave 30 komadov jamskih vozičkov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — »Knjigovodstvo za samouke in za šole«. V založbi Učiteljske tiskarne je izšla pred kratkim prof. Franjo Sičeva knjiga »Knjigovodstvo za samouke in za šolo«. Tako knjigo smo nujno potrebovali, kajti skoraj vse doslej izašle učne knjige te vrste, so zahtevale že neko predznanje o knjigovodstvu. Nova prof. Franjo Sičeva knjiga pa obravnava tvarino tako, da se more vsak, brez tuje pomoči, naučiti knjigovodstva. Knjiga je porazdeljena v 10 oddelkov, ki obravnavajo: inventuro, bilanco, žiro-koti, dvostavno knjigovodstvo, glavno knjigo, sklicevalne kolone, sirovo bilanco, enomesečni kupčijski načrt, opis posebnosti o organizaciji knjigovodstva in amerikansko knjigovodstvo. Knjiga je zato velike koristi in jako potrebna zlasti trgovskim vajencem in pomočnikom; koristna pa je tudi trgovcem, zaradi česar jo je Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani priporočila vsem gremijem, naj jo naroče za svoje vajence in uvedejo kot učno knjigo tudi v gremijalne trgovsko-nadaljevalne šole. Zveza trgovskih gremijev za Sloveniqo v Ljubljani knjigo, ki se naroča v Učiteljski tiskarni, odnosno Učiteljski knjigarni, prav toplo priporoča. Cena knjigi je 28.— Din. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. t. m. je bila v dravski banovim svinjska kuga na 23 dvorcih, svinjska rdečica na 13, steklina na 2, garjevost konj na 2, vranion«i prisad na 1, šuštavec na 1 in smrkavost na 1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno in nekoliko topleje. Včeraj je bilo po večini krajev naše države deževno, posebno v Dalmaciji. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16.9, v Ljubljani 16.2, v Zagrebu 15.8, v Mariboru 13.1, Skoplju 12.3, v Beogradu 9.8, v Sarajevu 7.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.7, temperatura je znašala 4.5. Otvoritev prodajalne suhomesnatih izdelkov iz tovarne K. RABUS I SIN Se priporoča za obilen obisk cenjenemu občinstvu ter nudi samo prvovrstno in odlično mesnato robo za mal denar, kar jamči ime te stare svetovno znane tovarne suhomesnatih izdelkov. Za solidno in točno postrežbo jamči MURN VIKTOR, LJUBLJANA, Mestni trg S — poleg rotovža — Bridka usoda la«tovk. V Bosni je doletela letos lastovke katastrofa. Prezgodnja zima in sneg sta jih zalotila med selitvijo na jug. Letos so se začele lastovke seliti prej, kakor druga leta. a vendar je bilo že prepozno. Bosanske planine so bile že zasnežene in lastovke je zajel na poti snežni metež. V okolici Sarajeva jih je ustavila Bjelašnica. Njenih zasneženh vrhov niso mogle preleteti in zato so odletele na bosanske planote. Pa tu niso našle pribežališča, ker jih je zajel mraz tako, da so večinoma poginile. Zdaj. ko je sneg skopnel, jih grebejo kmetje kar z lopatami. S planin so prišli v Sarajevo mrtvo lastovko s prstanom, na katerem je bil napis: >Rossiten-Germa-nia G. 122.609*. Iz tega sklepajo, da so bile uboge lastovke na poti iz Nemčije v južne kraje. — Iz strahu pred tatovi zblaznel. V vasi Porač blizu Dervente je začela v ponedeljek goreti hiša 60-letnega čevljarja Montiglia. Na pomoč so prihiteli sosedje, ki so začeli gasiti, ne meneč se za starca. Starec je skočil k njim in jih začel poditi iz hiše, obenem je pa kričal, naj mu vrnejo 11.000 Din, ki jih je imel skrite v postelji in so z njo vred zgoreli. Sosedje so ogenj pogasili in ko so hoteli potegniti iz izbe posteljo, so opazili med blazinami ostanke večjega števila bankovcev po 1000 Din Starec je pa čepel v kotu na starj skrinji in kričal, da ne da svojega denarja in zlata, ki ga ima polno skrinjo. Sosedje so ga odpeljali v bolnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je siromak zblaznel. Mož se je tako bal za svoj denar, da se mu je v strahu zanj omračil um. — Nesreča na Savi. Na Savi se je v bližini kavarne Beograd pripetila huda nesreča. Inženjer mestnega vodovoda, Mihajlo BaniČ, se je z devetimi delavci peljal z malim motornim čolnom. Nasproti je privo-zil večji tovorni parnik. Zaradi valov, ki jih je povzročal parnik, se je začel čoln močno nagibati, naposled pa se je prevrnil. Inženjer Banič se je sam rešil s plavanjem, 6 delavcev so rešili mornarji, ki so prišli na pomoč, trije delavci pa so utonili. — Zastrupljenje z gobami. V podravskem selu Kal i novac se je vsa rodbina seljaka Vejica zastrupila z gobami. Stara mati je nabrala v gozdu gobe. ki so jih imeli za večerjo. Kmalu po večerji je poslalo vsem. ki so gobe uživali, zelo slabo. Zaradi velikih stroškov pa niso hotelj klicati zdravnika, ki je zelo oddaljen, šele naslednjega dne, ko je pol družine bilo že v nezavesti, so ga poklicali. Bilo pa je seveda že prepozno. Kljub takojšnjemu prevozu v bolnico so umrli Pejić sam, njegov oče in mati ter trije otroci, dočim upajo zdravniki, da bodo ženi in dvema otrokoma še rešili življenje. — Iz ogorčenja nad kavarnami. V ponedeljek zjutraj je začela delavka Persida Ra-dosavljevič v Beogradu kar tebi nič meni nie razbijati po vrsti velika okna kavarne Moskva. Mimoidoči so jo zadržali, da ni razbila vseh oken. Ko jo je nekdo od zadaj prijel, se mu je iztrgala iz rok in ga udarila s sekiro v prsa. K sreči je ostal udarec brez hujšib posledic. Kaj je napotilo delavko, da je začela razbijati kavarniška okna, še ni točno znano. Baje je njen mož prejšnje noči popival in kvartal in zato je razbila okna najlepše beograjske kavarne hoteč dati duška ogorčenju nad vsemi kavarnami. — Cela družina zastupljena z ogljikovim dioksidom. V neki hiši v Alibunaru eo našli v ponedeljek mrtvih vseh pet Članov rodbine. V izbi je ležal mrtev tudi pes. Oblasti so uvedle preiskavo im izkazalo se je, da je vsa rodbina podlegla zastmpijenju z ogljikovim dioksidom. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustah, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za. po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LJubljane — Z banske uprave. Ban dravske banovine dr. Drago MaruSič bo v petek 2. t. m. službeno odsoten in radi tega ne bo sprejemal strank. _lj Podražitev sladkorja. Z današnjim dnem se je v smislu zakona o ured-i-tvi cen sladkorja in sladkorne pese sladkor podražil za 1 Din pri Kg —IJ Gradbena dela. V našem Citvju marljivo grade. Objekt TU. palač Pokojninskega zavoda, ki je po zazidani ploskvi najobsežnejši, raste v četrto nadstropje ob Beethovnovi ulici, strop tretjega nadstropja je v celoti zbetoniran. Pri nebotičniku betonirajo strop desetega nadstropja, ki je najvišje normalno nadstropje, ostala 3 višja nadstropja bodo namreč prav za prav le razgledni stolp, ki bo stal odmaknjen od čelnih strani. Luckmannovo hišo so končno podrli do tal. Zdaj podirajo kletne zidove. Od Kongresnega trga proti Gradišču se zdaj odpira povsem drugačna perspektiva. Ne le zaradi prometa, temveč tudi zaradi zraka in solnca, ki so ju pogrešale nasproti stoječe hiSe, ter iz estetskih razlogov je regulacija GradiSča na mestu. —lj Z naših cest in ulic. Na Tržaški cesti so kanalizacijska dela domala končana. Zasuti je samo Še nekaj jarka hi odpeljati kupe zemlje, ki leže ob cestišču. V deln pa so še požiralniki nad kanali. V Tobačni ulici so napravili zadnje drri naravni desni hodnik. Na grobo .posuto cestišče pa pride še cestni valjair, da ga dobro rzravna m izgladi. —lj Novi most pri Koleriji. ki bo vezal Lepi pot s Kopališko ulico, bo širok 12 metrov. Betonski temelj na levem bregu je gotov, na desnem bregu bo pa dograjen ta teden, na kar prično staviti nad strugo leseno konstrukcijo za gradnjo železobetonskega oboka. Na obeh bregovih je napravljen nad mostom betonski oporni zid, jame zadaj za zidom pa bodo zasuli. Z desnega brega napravijo do vode stopnice, da bodo perice lahko prale. Kadar bo most dograjen, pride vse okolje do večje lepote m veljave. Prvovrstno portugalko Bambergovo toči hotel ŠTRUKELJ —lj Transformator, ki stoji na križišču Bleivveisove, Tržaške, Groharjeve in Rimske ceste, bo kmalu izginil. Včeraj so zaceli delavci kopati svet za njim, da se napravi podzemeljska betonska stavba, ki bo služila v isti namen. Nad bodočim transformatorjem bodo ravna tla, v notranjost podzemeljske stavbe bo pa držala železna lestvica. Tako pridejo v kratkem ondotne stavbe do večje veljave in križišče samo do lepšega lica. —lj Mladi slovenski vkHinist Karlo Rupel koncertira prvič v letošnji sezoni v ponedeljek 5. oktobra v Unionski dvorani. Violinist Rupel je izšel iz izvrstne Slaiso-ve šole na našem drž. konservatoriju, kjer je diplomiral koncem šolskega leta 1927/28. Za tem je bil eno leto v šoli svetovnozna-nega violinskega pedagoga prof. Ševčika v Pisku na Češkoslovaškem in bil eden njegovih najboljših in tudi najljubših gojencev. Iz Piska je odšel v Pariz, kjer je bival dve polni sezoni, se še nadalje izobraževal in študiral pri najznamenitejših mojstrih svoje koncertne programe. Sadove svojega večletnega intenzivnega študija in igranja nam bo pokazal na koncertu v ponedeljek v Unionski dvorani. Sedeže dobite v Matični knjigarni. _lj rv. delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo v sredo 7. oktobra. Na sporedu je koncert »Zarje«, solo na vijolino in klavir, sopran, alt in bas solo, ter predavanje s akioptičnimi slikami o letošnji delavski olimpijadi na Dunaju. Pokazalo se bo nad 200 izvirnih krasnih slik. _lj Vzpon na Mont Blanc. O tej vele- zanimivi temi in o svoji turi na najvišjo goro Evrope bo predaval s skioptičnimi slikami g. dr. Reva Oskar v salonu hotela »Miklič«. Predavanje se bo vršilo drevi ob 20. K obilni udeležbi vabi »Klub esperan-tistov« v Ljubljani. Vstop prost. —lj Klub esperantistov v Ljubljani vabi esperantiste k skioptičnemu predavanju dr. Reve, ki se bo vršilo drevi ob 20. v salonu hotela »Miklič«. Tema: »Vzpon na Mont Blanc«. Vstopnine ni! —lj Ceneje nego v razprodaji in pri tem le prvovrstno blago za plašče, obleke, zimske suknje in vso ostalo manufakturo nabavite pri znani tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu. —lj Otvoritveni večer Jenkove plesne šole bo jutri v četrtek 1. oktobra ob 20. v Kazini. Vabljeni vsi Lanskoletni obiskovalci ter novi člani. Informacije in vpisovanje istotam. 1498-n — lj Gospodinjske pomočnice opozarja, mo. da naj se čimprej prijavijo v shajališču Prečna ul. št. 2, da začetkom oktobra lahko otvorimo tečaje za šivanje, petje in nemščino, za vsak tečaj je potrebno določeno število članic. V mesecih oktober in november sledite najlažje pouku, v decembru ste bolj utrujene, ker je v vsaki hišj dovolj dela. Pridite kmalu, da ne zadržujete onih, ki so se že prijavile in čakajo na vas. —lj Služkinje! Segajte pridno po svojem stanovskem glasilu > Gospod in jska pomočnica«. Celoletna naročnina stane Din 1.50 in je na prodaj v trgovini ge. Darinke Vdovič v Gradišču, v trgovini Meglic v Pražakovi ulici in v trafikah. —lj Pevsko druitvo Ljubljanski Zvon. Drev vaja mešanega zbora. — Foto - sport zadovlii vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik. LJubljana. Star! tre 9. Cenik brezplačno — Dam«ko perilo, ribana, sifon in svileno, v krnsni izbiri,, šterk nasl. KarniČnik Stari trg IS. • Tovarna los. Reich sprejema mehko in škrobljeno oeriln v naflenio Izvršitev —lj Tvrdka klavirjev in glasbil Alfons Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. Ljubljana, HO. septembra. Prezgodaj je padla slana in požgala cvetje. Bohotne dalije vseh bar/ in oblik ter ogromnih velikosti so opečene povesile cvetove. Vanitas vanitatum: prej najbujnejše krasotice, ki so jih zadnja leta olepšali go-jitelji v Evropi in Ameriki do bajne krasote, so le še gnile kepe in le tam, kjer se jih je slana samo dotaknila, štrle po koncu nad povešenim listjem osmojeni cvetovi in razkazujejo svojo barvno intezivnost in raznolikost, nimajo pa več moči, da bi se razcvetele. Rdeče barve so izginile z vrtov in zopet prevladujejo modri in rumeni odtenki, ki se je spomladi z njimi flora pričela. Medlo jesensko somce ne more v cvetju več vžgat i rdečih plamen. Prijatelja prirode najbolj presenečajo različni plodovi in, če pridete v botanični vrt na Ižanski cesti, oglejte si ščetkasto kumarico — cueumis dipsacus. Barve zrele ali Crocus v lončku že zelene citrone je ta okrogli ježek, poln ostrih gostih bodic in podoben naši Šeetici ali rešetarki, ki se imeouje dipsacus ter ga pisani liščki smatrajo za največjo slaščico. Obračate v rokah ta Čudoviti plod in obračate ter se ne morete načuditi nežnemu prelivanju barve, niti lepoti oblike, ki prekaša z razporedbo in enakomernostjo svojih bodic najlepše kakteje — od daleč je pa kakor svilen kokon, saj se tudi sveti kakor svila — pa je vendar le prozaična kumara. . čudovite so razne geometrieno-pravilne glavice osatov vseh vrst, a pravi čudež so stroki naše "Žide« — asclepias, ki raste tudi že v naših toplejših vinorodnih krajih pri Krškem in Brežicah. Ce odluščite dvojni svetlozeleni plasček, se vam odkrije majhen rjav storžek z lepo razporejenimi rjavw-mi luskinami kakor pri smrekovem storžu, a konec storža se sveti kakor najčistejša biserna matica. Stisnite svileni storžek in Ze vam sam raste v roki in se napihuje kakor bleščeč mehurček ki jih iz milnice delajo otroci. Najnežnejša bela svila izpreminja barve in se sveti kakor biserni prah, a že se posamezni pahuljci dvigajo v rahlem vetru in plavajo po zraku iskat novih domov, kjer spomladi zopet ozelene. Vedno več in več je zidanega puha, da bi z njim napolnil košaro, če bi ne bežal izmed prstov. Kakšna sila in kako močan nagon je v teh malih rjavih zrncih, da si na svilenih perutih iščejo novo življenje... Našo najstrupenejšo rastlino kristavec — daturo — vsakdo pozna, ni pa še občudoval ornamentalne oblike njenih že odprtih plodov. Kakor s koralnimi perlami so posute razne divje rože, sipki, ki so pri kamni nešplji ali nešpljevcu — cotonea-ster — razvrščene v nize med malimi ži-vozelenimi trdimi lističi, kakor hi bile jagode in lističi nabrane po na tla pritisnje-nih vejah. Težki rdeči kobulji kaline ali kačjega lesa — viburnum — upogibajo veje in dajejo pticam priliko, da izkazujejo svojo telovadno umetnost, pod njimi pa gore oranžni lampijoni Adamovih jabolk — physalis Alkekengi —, ki ne bodo ugasnili vso zimo. Najbolj živo rdeči so pa plodovi divje paprike, ki moli plamteče plodove krepko proti nebu in iih ne poveŠa kakor debela vrtna paprika. Trde kutine že dozorevajo, se rumene in duhte, tam v gošči pa leži polno njim podobnih okroglih hrušic ali kaj. To so ameriški črni orehi z mogočnega visokega drevesa z listi, podobnimi našemu jesenu. Debela zelena koža oreha diši močno po smoli in v trdi koščici je tudi malo zrno, slajše kot pri našem orehu. Bliščeče oranžne kroglice ima tudi ves bodikavi divji krompir — soianum sisvm-brifolium —, med cvetovi in ostrimi trni se pa še zibljejo lilasto beli cvetovi, kakor bi ne mislili na zimo. Tudi encijano-vo modra drobna lobelija in raznobarvne petunije še cveto, a tudi divji vijoličasto-rdeči železnjak ali sporiš — verbena tene-ra — se še kosa, da bi prekosila svoje vrtne sestre. V najbujnejšem svetju so pa raznovrstne bele, sinje in vijoličaste jesenske atre ali nebine - amellus, Novi Belgii in Novae Angliae. ki sedaj krase tudi vse vrtove v mestu in na deželi, nikjer drugje po vrtovih pa ne vidimo krasnega grma Ceanothus hybridus, ki ima svetlovijoli-časte, drobnemu španskemu bezgu podobne kobulje. Še lepši grm je Lespedeza Sie-boldi, ki svoje vinovo rdeče, naši grašici podobne, goste cvetove sklanja na prožnih dolgih vejicah do tal kakor s cvetjem posuto zeleno tančico. Po tri metre in več visoke zapoznele solnčnice se željno obračajo za solncem in se mu ponujajo, ob njih pa razkazujejo vso svojo lepoto bele in rožne japonske anemone ter žari kakor cekin Escholzia californica z zlatemu maku enakimi cvetovi med srebrnkastim listjem. Vsa z živo modrimi cvetovi je Še okrašena strupena preobjeda, da drhte pred njo rožni klasovi dresna — polvgonum Brunonii, ponosno se pa še dvigajo proti nebu visoke sinje sveče zvončiće campanula pyramidalis. Po travnikih so raztreseni ametisti pod- leskov, ki jih vidimo v botaničnem vrtu v vseh barvah od bele, rožno lilaste pa do živahno modre. Najlepši podlesek je ool-chicum BornmuUeri, ki ima živo rožnoli-laste cvetove, velike kakor mala lilija ali tulipan, strupena je pa ta krasna cvetlica tako, da umre sladkost: žejna čebelica takoj, kakor sede na zlati pestič. Nekoliko manjši, a prav tako lep je Colchicum spe-ciosum, bogato cvetoč pa slonokoščeno beli planinski podlesek in Še bogatejši snežno beii podlesek colchicum Agrippinae. \ si podlesk; so silno strupeni in imajo sporni.t-d: grde. velike liste kakor tudi domači podlesek. ki spomladi kvarijo naše travnike, da jih moramo populiti kot nadležen plevel in se z nezrelimi velikimi plodovi — pujski ali prešičkt — igrajo otroci. Pozno cvetoča rastlina se naglo šini po modernih vrtovih, vendar je pa bolj priporočljiv raznovrstni žafran, ker imamo tudi take, ki cveto jeseni. Žafrani — crocusi niso strupeni in imajo tudi lepe tanke, travi podobne liste, ki ne motijo v trati. V botaničnem vrtu cvete sedaj prekrasni živo sinji crocus speciosus, prav lep pa je tudi nežno lilasto nadahnjeni crocus Kotsch>a-nus in podobni mu zonatus. Vse pomladne krokuse lahko sadimo tudi v zabojčke, da imamo cvetje v sobi že v najhujši zimi takorekoč brez nege, ker ne rabijo razen viažne mivke ničesar, imamo pa tudi tuje podleske, ki pokažejo na vrtu ali v parku svoje divne cvetove že celo skozi snejz. Prav posebne vrste rastlina ie pa pomladnemu rumenemu žafranu podobna zlato-rumena Sternbergia lutea, ki spada k narcisam in amarilisom ter je prav sedaj v najlepšem cvetju. Tako nas zadnje jesenske cvetlice vodijo čez zimo v pomlad in glejte! tam ob strani cveto tudi duhteče prave vijolice. Marsikdo bi mislil, da sta jih premotila mraz in suša, da so oživele že sedaj, vendar pa so jesenske vijolice navadne vijolice, ki so jih naučili vrtnarji, da cveto pomladi in zopet jeseni. Pisano cvetje izginja, zato se pa izpreminja listje v vseh barvah, kakor bi hotelo pokazati vso gorečo ljubezen do po-slavljajočega se solnca. Nepopisno žive so barve nekega gloga, ki se mu listje izpreminja od temno zelene v bledorumeno, zlato in v vse odtenke najlepših rdečih barv do temnega karmina in žametno tople rjave ter celo črne barve. Nežnejše in zamol- Kodrasta krizantema klejše ter še apartnejše so pa barve malim javorjevrm listom podobnega listja tujega Liquidambarja, da se ne moremo ločiti od tej bajne harmonije barv, ki jo je ustvarila in komponirala sama priroda. V kratkem bodo zagorele s plamenom tudi trte in se razcvele krizanteme, ki v njih stara japonska kultura vidi simbol solnca. Tedaj zviiemo šelesteče vence iz raznih slamnic — helichrysum, ter jih položimo med veličastne krizanteme na grobove, kjer jih zagrne ples cvetja prekinja sneg ...__A. G8IiOVEN8II NAROD«, dne SO. septembra. 1031 Stev. 221 Emile 47 velemesta Roman Toda časti vredni posredovalec ni več nameraval siliti vanj z vprašanji. Bn" je sam presenečen nad čudnim naključjem, ki mu je že opetovano privedlo tega fanta na pot. Drugi dan po tem ko je bila kuharica Roza omenila umetnika, ki mu je znana preteklost nje same in Paula Violina je bil zelo oprezen. Tantaine je bil odšel na poizvedovanje m prišel je bil do madame Poileveu, to se pravi do Andrea. Zdaj pa je prišlo na dan, da je baš ta Andre ljubljenec gospodične de Mussidan in da bi on utegnil postati nevaren njihovemu podjetju. Zato je osredotočil vso svojo pozornost na Andrea. Slikar je ta čas vstal in začel govoriti zelo razburjeno. Govoriti ie moral o samih resnih stvareh, kajti Modesta je prestrašeno sklepala roke nad glavo. — Aha! Kdo pa je oni drugi, ki je rnočno podoben Angležu? — Kaj? AH res ne poznate barona de Breulh-Faverlava? — De Breulh ? ... Tistega, ki je ... — Ki je hotel vzeti gospodično de Mussidan ... seveda ... Tristo vragov! — je vzkliknil Ma-scarot. Breulh in .Andre sta torej prijatelja? — No, vi ste pa res radovedni! Modesta je bila baš zapustila mlada moža, ki sta jo mahala proti avenue de f Imperatrice, držeč se prijateljsko za ix>ke. — Vidim, — je dejal Mascarot, — da se je baron de Breulh hitro sprijaznil z mislijo, da je dobil košarico. Košarico! On!... Kaj vam tega nisem povedal?___ Kaj še, niti govora ne more bati o košarici. Sam je namreč preklical svojo besedo. To pot je znal Mascarot skriti silno presenečenje. Vprašal je Florestana še o tem in onem, potem pa je smeje odšel V resnici je bil pa zelo prestrašen. Mislil, da je igra že dobljena, naenkrat se je pa prepričal, da je negotova, če že ne izgubljena. — Kaj! — je mrmral srdito in stiskal pesti, — ko se že bližam cilju, naj bi mi naivna ljubezen tega otroka prekrižala vse račune? Ne, to se ne sme zgoditi... Toda tem slabše zanj! XXI. Dr. Hortebize je bil že davno nehal razmišljati o Mascarotovih poveljih. Baptistinu je naročil in ubogal ga bo. To je še najudobnejse. In ker mu je Mascarot naročil naj dobro pazi na Paula Violaina se je strogo držal tega navodila. Odvedel ga je najprej k Martin-Rigalu, čeprav bankirja m bilo doma, potem v svoj klub, končno pa v svoje stanovanje, kjer ga je pregovoril, da je pri njem prenočil. Ker sta bedela pozno v noč, sta se zbudila pozno zjutraj. Šele ob enajstih sta sedla k zajutreku, ko je prišel sluga povedat, da bi Tantaine rad govoril z gospodom. Pri pogledu na tega usodnega pokrovitelja je Paul začutil, da mu vre kri po žilah. Naglo je vstal, rdeč kot rak, srdito plamtečih oči in tako grozečega pogleda, da se je bilo bati, da plane na starega sodnega eksekutorja. — Končno sem vas našel! — je vzkliknil. — Stare račune morava poravnati. Zdelo se je, da bodri starček teh besed ne razume. — Račune? — je vprašal presenečeno. — Da, gospod, da ... Menda vendar ne boste tajili, da me je madame Lou-piasova po vaši krivdi dolžila tatvine. — In kaj še? — Ali niste prišli k meni? Stari sodni eksekutor je skomignil z rameni. — Mislil sem, da je vam gospod Ba-pristin vse pojasnil, — je odgovoril. Mi-sHl sem, da se hočete poročiti z gospodično Flavijo... Bilo mi je rečeno, da ste zelo inteligenten fant. Zdravnik je počil v smeh; Paul je spoznal, da je njegovo pozno ogorčenje fes smešno. Povesil je glavo in sedel ves osramočen. — Ce vas motim, gospod doktor, — je dejal starec, mi ne smete zameriti; pošilja me gospod. — Je kaj novega? — Mascarot prosi gospoda Paula, naj se ne oddalji od dr. Hortebiza, temveč naj pošlje po svoje stvari v hotel, kjer je stanoval doslej, in se nastani tu. Zdravnik je tako pomembno na-kremžil obraz, da je Tantaine brž pripomnil : — O. saj to je samo začasno. Naročeno mi je poiskati gospodu stanovanje. Paul je bil te vesti zelo vesel. — No torej, dragi moj Tantaine, — je vzkliknil zdravnik radostno, — zdaj ko ste storili svojo dolžnost, sedite in zajtrkujte z nama. Toda stari sodni eksekutor je odkimal z glavo. — Hvala lepa za to čast, jaz sem že zajtrkoval. Sicer pa ne smem zamuditi nit: minute. Zadeva vojvode de Champ-doca je zelo nujna in predno se spustimo v boj, moram govoriti s tem lopovom Perpignanom. Takoj se napotim k njemu. Skrivaj je pokimal z glavo tako, da Paul tega ni opazil; dr. Hortebize je na ta znak vstal in spremil starca v predsobo; tu mu je Tantaine zašepetai: — Pazi dobro na tega fanta, jutri te rešim te neprijetne dolžnosti... Ta čas ga pa lahko pripraviš ... — Lahko se zaneseš name. Vrnil se je k mizi in zaklical za starcem: — Priporočam se Perpignanu! Perpignan, s katerim se je Mascarot toliko pečal in h kateremu se je napotil zdaj oče Tantaine, je v Parizu zelo dobro znan. Nekateri pravijo: še predobro. Po krstnem listu se piše Izidor Crocheteau, toda sprejel in obdržal je ime svojega rojstnega mesta. L. 1815. je doletela Perpignana, ki mu je bilo takrat petdeset let huda nesreča. Kot šefa kuhinje v neki restavraciji v Palais - Rovalu so ga zasačili pri slepariji z dobavitelji, moral je pred sodišče in obsojen je bil na tri leta ječe. Sladkor in sladkorna bolezen Domneva, da povzroča sladkorno bolezen sladkor, da torej dobi to bolezen Človek, ki uživa mnogo sladkorja, je še vedno močno razširjena. Prof. dr. Leschke, ka se je dolgo in temeljito bavi! s sladkorno boleznijo, je pa prišel do zaključka, da sladkor ni v nobeni zvezi z njo. V Nemčiji se je zadnje čase kon-zum sladkorja zelo povečal, sladkorna bolezen se pa zato ni nič bolj razširila. Kakor pri mnogih drugih boleznih, je tiKii pri sladkorni odločilno podedovano ali prirojeno nagnjenje. Zato naletimo večkrat na več bolnikov v eni rodbini. Cesto povzročijo sladkorno bolezen razdrapani živci. S sladkorjem ima sladkorna bolezen skupno samo ime kar se tiče njenega začetka. Bolnik se mora pač varovati sladkorja, ker mu škoduje. Da pa uživanje sladkorja v velikih množinah ne povzroča sladkorne bolezni, je razvidno tudi iz tega, da je sladkorna bolezen najmanj razširjena med ljudmi, ki porabijo največ sladkorja. Grof Karolvi proti kapitalistom Svarila kapitalističnemu svetu, naj se spametuje in uredi svoje razmerje do proletarijata tako, da bodo lahko svojim potrebam in sposobnostim primerno živeli vsi pošteni ljudje na zemlji, se vedno bolj množe. Misleči ljudje prihajajo do spoznanja, da se temelji našega družabnega žrvljenja majejo Ln da bo treba urediti razmerje človeka do sočloveka na novih, duhu* časa odgovarjajočih načelih. To spoznanje prodira seveda vedno bolj v one vrste, kjer de zaseflcala krivična delitev dela in jela najhujše rane, tu pa tam se pa svarilno oglašajo tudi ljudje, o katerih bi človek mislil, da morajo biti s sedanjim družabnim redom več ko zadovoljni. Talko se je oglasfl zdaj tudi znani madžarski aristokrat grof EmerSk Karolvi, ki je vzoudil s svojo brošuro na Madžarskem pravo senzacijo. Ta konzervativni madžarski aristokrat je napisal brošuro, v kateri zahteva, naj država takoj zaseže rodbinska in cerkvena imetja in ukrene radikalne socijalne reforme, skratka postavi naj ves družabni red na nove temelje. Grof Karolyi napoveduje strašno svetovno katastrofo, če se kapitalisti pravočasno ne spametujejo. Njegova brošura je izzvala tem večje začudenje med madžarskim ljudstvom, ker je grof Karolyi eden najbogatejših veleposetnikov na Madžarskem, obenem pa predsednik velike banke Ln brat sedanjega ministrskega predsednik j. Njegova hčerka je omožena s starejšim sinom regenta Horthvja. Ce bi vlada upoštevala njegove nasvete, kar je seveda izključeno, gastvu. Tudi aristokratom prede slaba Angleški listi poročajo o mnogih angleških aristokratih, ki jih je pri* pravila finančna kriza ob vse premo* ženje ter jih potisnila v položaj siro* masnih ljudi, ki se morajo trdo boriti za vsakdanji kruh. Med njimi so tudi predstavniki najvišje angleške aristo* kracije in celo sorodnik angleškega kralja markiz of Carisbrocke, ki se preživlja kot zavarovalni agent. Lord Hamilton of Dalzell ima trgovino z mlekom, lord Burgh je pa otvoril ▼ kletnih prostorih v mestu Kensmgto* nu atelje za damske klobuke. Lord Ossulston se je posvetil avijatiki in le zdaj pilot, njegova žena pa vodi pral* nico. Takih primerov navajajo angleški listi več. Mnogim angleškim aristo* kratom se godi zelo slabo, ker se niti z ročnim delom ne morejo preživljati. Baron Buckworth Herne Soame se je preživljal nekaj časa kot dninar, zdaj je pa že več mesecev brez dela in do* biva kot brezposelni 13 šilingov pod* pore na teden. Njegova žena pa doma kuha, pere in opravlja sploh vsa dela, ki so bila prej pridržana služinčadi. Vesela in srečna je, če mož sploh kaj zasluzi, da mu more skuhati skromen obed. Hotel „Lloyd" Restavracija toči pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. črni in beli sladki mošt liter 10 Din. — Vsako sredo in četrtek domače jetrne in krvave klobase« Sprejemajo se abonenti na hrano. — Menu kosila po II in 14 Din. Najboljše violine strune, citre, tamburice, kitare, telovadni rogovi ter sploh vse glasbeno orodje v velikanski Izbiri. ALFONZ BREZNIK, zapriseženi strokovnjak Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7 Najboljši nakup za zimo NOGAVIC in ROKAVIC za moške, ženske in otroke, PLETENIN, maj, jumperjev in puloverjev, žepnih robcev, kravat, srajc, gumbov, ČIPK in VEZENIN, volne in bombaža, ročnih torbic, AKTOVK, dežnikov, vseh potrebščin za ŠIVILJE, KROJAČE, ČEVLJARJE, SEDLARJE in TAPETNIKE samo pri Josip Peteline, Ljubljana za vodo. IftlaHutututni puph ytcdaja uptatfa f&£oven&fteQa. 7lu\odcu, Jugošport r. z. z o. z., Ljubljana Pisarna: Borštnikov trg, S/I, telefon 25—18. Prodajni lokal: Miklošičeva cesta S4, tel. 38—8S. (Gramofon — Razberger) Največja zaloga gramofonov vseh znamk, gramofonskih plošč v največji izbiri (zaloga preko 20.000), smuči, smučarske potrebščine, sklopni čolni, fotografski in radioaparati in vse foto- in radio potrebščine po najugodnejših cenah. Izposojevalnica gramofonov in plošč posluje: Borštnikov trg S/I od % 14. — % 16. in od 18. — %20. ore. Velika izbira najraznovrstnejših plošč, ki se vedno izpopolnjujejo z novitetami. — Prodaja rabljenih plošč po nizkih cenah. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. to C. M. 8. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! REDKA PRILIKA! Nudi se Vam priložnost, da lahko kupite po neverjetno nizkih cenah umetniške slike, narodno vezivo in keramiko v jugoslovenski ornamentiki. Po veliki turneji po Dalmaciji in jadranskih kopališčih se prodajajo od danes naprej vse umetniške slike in ostali umetniški predmeti za polovico kataloške cene. Izložba obsega več kot 2000 umetniških predmetov v prostrani verandi na vrtu kavarne »ZVEZDA«. Krasen pregled! Neobveznost kupovanja! Prosto vstopnine. Odprto ves dan. Vhod skozi vrata. Dijakom je dovoljeno kopirati brezplačno narodno omamen tik o! ♦ i Hranilnica dravske banovine MlIllIMIIIIIIIIMIIIMlIlllllimillimillllllMIlllllH prej Kranjska hranilnica Ljubljana Knafljeva ul. 9 —— Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri —— •Vojoarfie/so naloiha denarja, Qer jamci ma vrne vloge Narodno Utkamo« Fran Jezerftefc. mm Za opravo In inaeratni del Usta; Oton Christof, — Vsi v Ljubljani,