249
Zgodovinske reči.
O starih K ar ni h.
Spisal D. Teretenjak.
§. i.
O starih Kar ni h govorijo Strabo, Livi, Ptolomaj in Plini. Strabo (Geog. IV. 27) piše: „da okoli Akvileje prebivajo nektere betve Nor i ko v in pa Kar ni".
Plini (III, 18) in Ptolomaj (III, 1) pišeta, „da Akvileja je stala v okrožji Karnov". Livi (XL1II 5) Kar ne poleg Ga Ho v postavlja, in o njihovi narodnosti nič ne reče. Ti Galli so, kakor Livi pravi (XXXIX, 23} še le leta 566 urbis conditae, ali 186 pred Krist. okoli Akvileje se naselili, zato je tudi Livi pisati mogel: da Akvileja stoji „in agro Gadom m" (Livi XL, 34). Iz gerških in rimskih pisateljev toraj nič gotovega ne zvemo o narodnosti Karnot.
Med novejše izpraševavce zgodovine starih Karnov more se imenovati Diefenbach. Al tudi on si ne upa določiti narodnosti Karnov. V svojem delu „Celticacc (II, 130) piše o Karnih sledeče: „Das Schvvanken zwi-schen illirischer und keltischer Abstammung, oder die Annahme einer Mischung aus beiden, tritt bei fol-genden Volkern ein, und zvvar erstens bei den Car ni" itd. Diefenbach toraj dvomi: ali bi Karne prišteval Ilirom ali Keltom, ali pa jih imel za zmes iz obojih. Z galskimi „Karnuti" Diefenbach Karnov že za tega voljo noče ed-načiti, ker oni spadajo v Belovesov vlak*) Drugi brez vseh dokazov terdijo, da Kar ni so bili Kelti, ker karu pomenja v keitiščini: pečino. Al ta dokaz nima nikakoršne važnosti, ker karn**) tudi v slovenščini pomenja pečino.
§. 3.
Poslušati še imamo rajnega prof. Zeusa. On v svojih bukvah „Die Deutschen und die Nachbarstamme" str. 249 tako umuje: „Po Pliniu in Ptolomaji je Akvileja stala v okrožji Karnov, Livi pa okrožje tega mesta imenuje „ager Gallorum", — toraj so Karni bili Galli".
Al to umovanje stoji na slabih nogah. Ti Galli so se, kakor Plini sam terdi, še le leta 186 pred Krist. v tem okrožji naselili. Akoravno so se ti naseljenci mogli na povelje Rimljanov nazaj podati v svoje pervotne sedeže, vendar ni verjetno, da bi se vsi nazaj podali bili.
Rimljani so le z onim poveljem hotli nove naselbine  prečiti  (primeri:  Mommsen   „Rom.   Gesch." 1,   486,
*) Tudi  Valvasor  je  prav  ostroumno   dokazal,   da  si Karni sosedje Norencov in Karnuti niso v nikakoršni zavezi bili.
Pis. **) Zato imena: Kranj, die am Felsgestein gebaute Stadt. Ker-nuz, na Koroškem, — Kam, Kern,  karnski,  kernski grad,  „Ruine  der Karnburg"  nekdanje stanovališče  koroško-slovenskih vojvodov.
250
II, 166); že naseljene Vlahe so pustili v svojih sedežih, iu tako se je akvilejski kraj še lahko imenoval: „a g" e r G a 11 o r n ma. Saj si tudi Gorico svojijo S1 o-venci, Nemci in Lahi, ravno tako Te rs t. Ker laski živelj v Gorici nadvladuje. jo tedaj še mi dalešnji imenujemo: nlaško Gorico", akoravno je slovenskega početka. Kakor sadaj v onem okrožji trojni rod prebiva: nemški, slovenski in laški, tako ob času Rimljanov: no-rensko-slovenski, k a r ns k o-slovenski iu galski; zato nahajamo v Akvileji spomenike norenskemu Belino, in pa žalskemu Belenu posvečene. To pa ste dve različni božanstvi.    Norensko  se   v napisih   zini raj   glasi:   BELINO.
AVG.   SAČ.; galsko pa:  BELENO. AVG. SAC. *)
( Dalje Bledi.)
* j O različnosti Belina in Belena bodem drugikrat vpouebnem članku govoril.
*
256
Zgodovinske reči.
O starih Kar ii i h.
Spisal D. Terstenjak.
(Dalje in konec.)
§. 4.
Pa kaj bos rekel na odlomek „fastorum triumphalium", v kterem stoji:
De Liguribus, Vocontiis, Salviacisque, De Liguribus, Stoenis, De Galleie Karueis?
Tukaj se vendar Kami očitno imenujejo Ga 11 i.
Kakor smo našli galske Ta uriš ke v soseščini Skor-diskov, in najdemo Ta ur i s ke v soseščini Nori ko v, tako tudi nahajamo dvojne Karne: gallske, kteri se tudi pri pisateljih najdejo v obliki „Carnutae, Caruutes" In pa Karne v soseščini ilirskih Japudov in slovenskih Nor en co v.
Karni — Karnuti so spadali k onim Gallom, kteri so pod Belovesom v Italijo prišli (Livi V, 34. Diefenbach, Celtica II, 131) in pod varstvom Rimljanov stali. Plini jih imenuje: „Carnuti foederati".
Njihova perva domovina je bila v sredini Gallije (Caesar „BelI. gall." 6, 13). Bili so ti Karni mogočno pleme, in so stanovali kraj L iger a (Loire), kjer je današnja pokrajina Chartrain. Te Karne ali Karnute eo že Rimljani leta 585. urbis conditae, ali 118 pred Kr. In sicer po Quint. Aemil. Marku pod svojo oblast spravili #) (Florus lib. 62); na to zmago kažejo fasti triumphales, kakor se vidi iz imen rodov: Ligures, Voconcii, Stoeni, kteri so na čisto drugi strani stanovali, kakor Karni sosedje Japudov in Norikov; — in sicer: Vocontii v jjGallii narbonensis", Liguri pa v današnjem nizzanskem in genoveškem  okrožji.    Tam  so   bili  tudi  Stoeni  (glej:
*) Consul (Marcus Aemilius) Ligures et Gantiscos domuit,  et de his triumphavit (Aurel. Victor „De viris iHustr." cap.  72).
Pis.
Forbiger „Handbuch der aiten Geog." 345, 287. Georgi „Alte Geogr." I, 228, obiširniše pri Mommsenu ;,R5mische Gesch." II, 161). Karne je še le cesar Avgustus premagal (Appian in IIlyr. 16).
Nekteri so hotli iz gallskih Sar nov napraviti Karne, al te očitno imenujejo stari pisatelji S ar ne, ne pa Karne, in njih staoovaltšča so bile kraj reke Same v Legerthalu (Georgi „AIte Geog.a I, 228). Pozivanje na Livija, kteri piše, da je Belloves, med mnogimi drugimi gal-skimi pleraenami, tudi Karnute iz Gallije peljal, daja spet slab dokaz, ker Livi (lib. V) očitno pravi, da ti Galli so se pri Med i o lanu ustavili.
Rimski in gerški pisatelji so Gailo dobro poznali.
Gotovo bi nam pri imenovanji K ar no v pristavili, da so Kelti, ako bi imeli zato razlog. Al kakor nam no-renske Tauriske naravnost imenujejo, pri panonskih pa pristavljajo, da so bili Kelti, tako tudi delajo pri Kami h, in jih prosto imenujejo sosede Japodov, Norikov in Retov. Da ta zemlja od jadranskega morja do Karpatov pred izselevaujem Ga l lov iz Gallije leta 383 pred Krist. je bila brez stanovnikov, ni res, ker so v te pokrajine prišli Galli se s pervotnimi prebivavci hudo vojskovati mogli. Kdo pa je v ti pokrajini stanoval? Tuski niso prišli čez Mantovo. Tudi od Retov se nikjer ne bere, da bi bili prišli čez Ti lave nt (Tagliamento), in tudi Veneti niso v zapadu čez Adižo segali. Illirske plemena pa nahajamo le do Ter s ta in do zapadnih oberhov Krasa. Današnje goriško okrožje od virov Soče, dalje današnje Go rensko je imelo celo druge s ta no v-nike in ti so  bili — Karni.
§. 5.
Karne je ločilo od Norikov pogorje, ktero Žilo in Dravo na južni strani spremlja, in seje velelo ;,alpes carnicae", pozneje z južnim podaljšanjem „alpes ju-licae". Na tem pogorji je stalo „Julium Carnicum*, Juljevo Kam s ko, Juljev Kranj, po Juliju Caesaru tako imenovano, današnji Zuglio. Med leti 615 «— 630 imenuje Paul Diakon (IV, 40) to mesto „ZelIia regio Sclavoruma.
Tudi Schonleben (Annal. I, 39) je bil teh misel, da je stara Karnija segala do Ti laven ta. Zmes so utegnile betve ilirskih Venetov, dalje tuskijskih Retov in tudi ka-košne betvice Keltov stanovati. Al od virov Save do cerkniškega jezera, toraj današnje Gorensko, — od cerkniškega jezera prek čez Hrušico, Terst, Akvi-lejo, Videm do Terbiža so brez dvombe bile zgolj selišča Karnov.
§. 6.
Iz klasikov tedaj ne dobivamo nobenega točnega dokaza za narodovnost Karnov. Kakošno lice imajo pa topiške imena. Presodimo najpervlje imena gora.
1.   Karvanki, današnje kamniške planine.
Tema tega imena je kar v. Po učenem Gilferdingu pomenja kar v („0b otnošenij jazika slavj. k jazikom rod-stvenim" stran 75) „cornutusa. #j Karvanki toraj: montes cornuti, rogategore. Karvanki stoji za Karvnjaki, ker planinski Slovenci nj težko izgovarjajo; primeri pohorski: otročanki namesto otročnjaki. Da so kamniške gore roga te, toraj poznamovanje celo prikladno, je resnica.
2.  Mons Cetius, kterega lego je že g. Hicinger v „Novicah^ odločil, od cet = breg. Primeri Cetinje, mesto na Černi gori, Cetje, bregovat kraj v terboljski fari, Precetinci, po bregu stoječa vas v fari male Nedelje v soseščini vasi:   Nabregih.   V keltščini: coit,
*) V staropoljšcini pomenja k ar v, bik; sorodna je tudi beseda cervos, jelen, toraj cervus, pervotno tudi pomenja cor-nutus.
257
cot, zato: „Alpes cotae, cotiae, sansk. kota, mons, cacuuien1' itd.
3.  Okra. Deblo ok *) sem že na več mestih razložil, in rekel, da pomenja: acumen (primeri pomanjšano: O kič, ime ostrega brega v Halozah); suffiks ra najdeš v besedi iskra.
4.  Mons Tullus, od tul, v rezianščini tal, der Nacken slov. tyl, toraj Tul, Bergnacken, primeri: Tule, breg na Koroškem, Ta leni k, kraj na brežnem tula, tadi na Koroškem. Analogične poznamovanje so: Reber in Rebro, Čelni k in Čelo, kebel in keblača, nemški: Bergriicken, Bergnacken itd.
§. 7.
Kakor gore imajo slovensko lice, tako tudi reke. Plini piše, da Sava teče „ex alpibus carnicis". Sava je tako čisto slovensko ime***), kakor Drava, in reki Sava, Savica, je po slovanskih zemljah zadosti. Pa tudi druge reke imajo slovensko lice.
1.  Alsa, primeri: Olsa, rečica na Štirskem, od al, ru-dečkast zavoljo svoje barve, dalje: Alym, reka na Ruskem. Zavoljo suffiksa primeri lastne imena: Mursa, Schvvarzer, Jarsa = Stark, česk. H ne vsa = Zorn, dalje bersaitd.
2.  Anasus = Auas, sansk. a na, voda, moravski s protezo Haua, ime vode. Zavoljo oblike primeri osebne imena: Jeras, Joras, Beras, Raba s.
3.  K o r k o ras, polatinčena oblika za K a r k a. K e r k a, od kark, kerk, Bergriicken, Bergnackeo, Gebiisch. Da Karka teče iz karka (poljski: kark, Nacken, slov. karke. kerke, uber den Nacken hangendes Haar, ana-logično sansk. griva, collum, slov. griva, Mahne) je resnica. Rek z imenom Ker k a je obilno po slovanskih zemljah.
4.  Na tiso = Natisa, tudi na Ruskem je reka Natisa (Schafarik, „Abkunft der Slavven" str. 170).y
5.  Turus, Tur, primeri: Tur j a, reka na Štirskem, po turu, kakor Štira po štiru zavoljo rjovenja vode.
6.  Sontius =2 Sontja, Sonca, Soča od s o t, krumm, sansk. eunth, claudicare, toraj Sontja, Soča, der in Krummungen fliessende Strom, primeri S6tla, reka na Štirskem, ktera tudi vijugasto teže* ***) Sotska, imena krajev vijugastih.
7.  Lacus lugeus =z jezero log, ložko jezero. Na Notranjskem se še o kot u izgovarja na primer: dul za dol,   duli   za   doli,   unten.    Učeni   Hahn   piše    „Wald,
•Sumpf und Wasser sind correlate Begriffe", in res je to; primeri sansk. vana, aqua et silva, tako tudi log, lug, Wald in Sumpf, primeri dalje dolnje lužičko: bon, eine vvaldreiche Grashutung; slovaški: banj, dalje: banja Sumpf, Wasser, Banja loka, VVasserau itd. Ze Šafarik je to terdil, da lug, log se rablja v dvojnem pomenu: muza in les. (Slov. Srarožitn.)
§. 8.
Kakor  imena  gor  in rek  so  slovenske,   tako   tudi imena mest.
1.  Segeste. Plini piše „interiere oppida Carnis: Segeste". Tako se je velelo tudi mesto Panonov pod Siskom. Panone pa smo spoznali za Slovence.
2.  Pucinum, od paca, Magdeburg, današnji dan se veli: De vin, od deva — - paca.
3.  Tergešte =; Tergešte. Strabo jo imenuje nno(iri xuQvixr(j  vicus   carnicus"   (Geog.   lib. VII).    Tudi   Plini  je
*) Gora, iz ktere Sava teče, se veli Punca, die Jungfrau. **} Primeri se imena koroških gor: gregorli ok, bruna h en o k itd., to je, Gregors Spitz, Brauner Spit z. ***) V deželo Karnov se 6me tudi šteti „fluvius frigidus", kar je prestava slovenskega imena Ubel s protezo Hubel. Primeri serbsk. Ubao — Ubal, studenec, sansk. abara, merzla voda. Ubel. Ubal, Hubel se zmirom rabi za poznamovanje merzle vode .,fluvii frigidi".
postavlja v okrožje Karnov (Plini III, 18). Za slovens-čnost imena govori izrek Štefana Bizantinskega: »Tergešte neutro genere oppidam Illvrici circa Aquileamu. „IHy-ricum" tukaj stoji v administrativnem zmislu. Appian (je Illvr.J imenuje ta kraj Torgium, toraj torg — ter g, Markt, Marktplatz. Tergešte je stareja oblika za Ter-žišče. Imamo priklade, v kterih še glasnik g pred samoglasnikom ni prelazi! v «, na pr. gerlo — žerlo, Ru-gevit=Ruževit. Stari pomen slovensko ljudstvo zmirom ohranuje govore: Teržaško, na Teržaškem. Utegnil bi se kdo upirati na Štefana Bvzantinskega in na Eustathia, ktera pišeta: „Tergeste oppidum Illvrici, Tergešte illvrica urbs".
Vendar ta opora malo velja. Ammian (XXX. 5) tudi Kar nas*) (Carnuntum) imenuje „IUyricorum oppidum", vendar vsakdo ve, da pod Bečom nikdar niso (Iliri stanovali. To poznamovanje je v administrativnem in geografičneru zmislu. Ako bi komu ne dopadla moja izpeljava, mu priporočam Mela-tovo: ^Tergešte ita dietum, ut quidam ex i s ti man t,   quasi ter egestam,  sive eversam!"
§. 9.
Kani so toraj prededje današnjih Karnjcov, me-tatetično: K rane o v. „Ni res! mi smo Krajnci, Granz-slavven", Marker", -— bode mi velika truma nasproti kričala, in morebiti tudi pisala.
Ze sem na drugem mestu v ;,Novicaha dokazal, da ni mogoče imena Kraj nec iz kraj (Mark, Granze) izpeljevati po iilologičnih pravilih, ker glasnik u spada k debla in, suffiks je le ec ali ic. Na Gorenskem nikdar ne bodeš čul „K rajne", temoč „Kranjc". Oblika „Krajnctf je dolenska, in čudno se mi zdi, da jo celo nekteri Gorenci zagovarjajo. Kakor Dolenec čerti nj, tako tudi štirski Doianec, in govori: strajnski, p lajn s k i, kojn, Strajnšak, Plajnšek namesto: stranjski. planjski, Stranjšak, Planjšek, konj.
Druge pomislike zastran sredovečnega poznamovanja »Chreina, Creinamarcha" sem že tudi v »Novicah* Izpričal.
Ime Kranjsko, Kranjec je toraj sta reje, kakor iz časov Karla Velikega ali pa »Sarmatov Limigantov". Stari Kar ni, kteri so bili Slovani, so se že veleli Karnjci, metatetično: Kranjci. Slovani v Kanalu pa je sedaj   imenujejo — Karnjuce.
V starem svetu so toraj trojni glavni rodovi slovanski stanovali med Adrijo in Karpati in sicer: Panonf, Norenci in Karni. Slednji so preddedje Kranj c o v, čeravno je mogoče, da v 6. stoletji po Krist. so kakošne rečice severno-slovanskega morja utegnile tudi v zibelko starih Karnov pritekati. **)
*) Ptolomaj   piše:   Karnus,   primeri   Karnuz,   Kernuz   po-nemčeno G urni t z  na Koroškem,  Kam,   Kern.   k ar ne ki* kernski grad starih koroških vojvodov. **) Opazka. Zastran mesta Segeste piše učeni Katančic (Cona-mentar   in   Plinium 22):   ,,Segeste   sermone   Panoniorum In-sulam significat".   Ker je že Katančic Panone imel za Slovane,   ter  je  mogel   ime  iz   slovanske  žive  besede   izpeljevati. Madžari imenujejo otok  sige t.    Jeli  so  to besedo Madžari od Slovanov izposodili?    Za razlago  imena  bi  vendar  služilo  ime Sige v šentvidski  fari na Kranjskem. Sige t. brežic podveliko Nedeljo.                                                                              Pis.