Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor je podoba, ae bode Nj. veličaaatvo avitli cesar o veliki aoči na Duuaji, ampak v Iachlu. — Miaister za fiaauce, pl. Duaajevski ai veliko trpel v drž. zboru, ko je bil njegov proračua v razpravi. Ne more pa se mu tudi reči kaj, kajti miaiater zaatopa dobro avoje mesto. Sedaj je v razpravi proračua miuistra trgoviao, marquiaa Baquehema. V petek, due 12. aprila pa gredo gg. poslaaci domov ter se zbero še le v petek po veliki aoči. — Poatava o ,,kmetakih domovib" je dobila aajvišje potrjeaje. — Za zemljo pri Ivaaiači v Gradci dobi štaj. dežela 470.000 gl. Dobro da je ai hotela štaj. kraailaica, kajti dobila bi jo bila za veliko maajši deaar. — Koroška obrtaijska zboraica v Celovci je pobvalila svojega drž. poslaaca, baroaa Dumreicherja za BJegov govor zoper alov. Korošce. No, za-ajo pa to ai ravao pobvala — V Novem meatu je letos prvokrat zmagala pri obč. volitvah v vaeh razredih alov. atraaka. — V alov. čitalaici v Gorici so imeli ubo aedeljo veselico ia prvikrat alov. gledišče. Igra ^žeaska borba" je bila ljudem kaj pogodu. — Meatai svčt v Tratu je aaložil aecemu slov. trgovcu kazea v deaarji, ker je imel mož aad svojo štacuao alov. aapia. No, c. kr. vlada pa je zbrisala trgovcu kazea in raeaimo, dajedala tudi meataemu svetu pod aos. Veatuo si je to zaslužil. — ,,Društvo sv. Jeroaima" v Z a g r eb u je za hrv. ljudstvo to, kar je za aloveasko družba sv. Mohorja, toda ai še tako veliko, kajti laai je imelo se aamo 8325 udov. — Vel. župaB Budisavljevic je premeščea iz Belovara v Gospič. Mož se je madjarski vladi zameril, ker je bil laai svitlega cesarja aagovoril brva- aki. — Ogersko miaiaterstvo se preaavlja; blizo gotovo dobi Desiderij Szilagyi pravosodnje miaisterstvo. Kar se sliši o ajem, ai preveselo, kajti mož je liberalec ia Madjar, kolikor ga je pod ,,kalpakom." — Poljaki dobijo aa Duaaji avojo cerkev ter bode v ajej alužba božja v poljakem jeziku. Da to ai po volji aekaterim Nemcem, to ai, da še človek povdarja. Vnnanje države. Drž tajaik sv. Očeta, kardiaal Rampolla je poalal zabvalao pismo škofu Stroaamayerju v Djakovem. Meseca maja bode Bekaj aovih kardiaalov imeBovaaih, v ajih vrsti bode bojda tudi Badškof dr. Eder v Solaem Gradu. - V Italiji ima miaister Crispi bude ure, kajti drž. poslaaci aimajo več vere va-aj, veadar pa ai miaister ae upa razpuatiti zboraice ter ae boji, da ae dobi iz aovih volitev kje hujših aasprotovalcev va ajo. — Geaeral Boulauger je potegail z fraacoskih tal ter se je umakail v Belgijo; ko bi ae bil tega storil. bil bi aedaj že pod ključeai ia težko, če bi ae potlej bil kedaj gledal svetlo solace. Iz tega pa se razvidi, da je geaeral sedaajim možem fraacoake republike aevaraiši, kakor ae je Ijudem zdelo Nibče še ae more reči, kaj da ae kje razvije iz tega za republiko. — Belgijska vlada ai vesela Boulaagerja ter ji ni prav, da je iz Bruselja poslal pismo do svojih volilcev. ISodi se aa to, da mu bode aamigaila, aaj se odpravi. — Kaez Bismarck atoji že v 75. letu svoje dobe ali aič še ae miali aa to, da odloži breme svoje službe, sicer pa premaga ajegova krepka volja tudi telesae slabosti. — Na Pozaaajakem je bila velika povodeaj ia je cesar Viljem II. prišel tje, da ai ogleda škodo ter potolaži ljudi, ki jo trpijo. — Pri ruskem vojaštvu so prišli veliki goljufiji aa sled. Država je plačevala vojake, ki že do 20 let aiso bili več v službi. Ne zaa se, v čegave žepe je deaar lezel. — Naša aoseda, Rumuaija, dobi aovo miaisterstvo ia mu bode aek Cartagi aa čelu. Ljudem ae gre v glavo, zakaj da vleče kralj Karol bolj v Nomčijo, ko je veadar prebivalatvo slovaasko. Zato pa ima vaako miaiateratvo težko delo, ker ae more volje kralja ia ljudatva ob eaem spolaiti. — V Bolgariji ao bile doslej še aekatere avstrijske pošte, v aovem času pa so jih odpravili ter so prevzele domače ajih poale. Ali pa se bode zaaeati aaaje? Avatrijake so bile aa hvali. — Metropolit Mibael, ki so ga bili za kralja Milaaa izgaali iz Belega grada, vrae se kmalu v Srbijo ali ae bode, kakor 80 spravi, stopil aa avstrijaka tla ia je torej še vedao zle volje do Avstrije. — V Albaaiji pod Črao goro dela Italija že od kedaj za to, da ae odlušči od Turčije ia postaae država aa lastae roke a aoge rada ji posodi Italija, zakaj? ai težko, da človek ugaae; DJej hodi za to, da pride Avstriji za hrbet. No za sedaj še je grozdje — kislo, kajti Turek ima oadi veliko vojaštva. — Iz oaredaje Afrike ae poroča, da je smrt kralja abesiajskega Jaaeza II. gotova resaica, kdo pa bode ajegov aasledaik, to ae ai gotovo, kajti troje mož ae poteguje za to. — Po severaih delili Ame ri ke je gorelo aa večih prerijah t. j. ravaeh, aa katerih raste sama ia to visoka trava, ¦ ia je v tem ve6 vasi zgorelo. — ,,Z d ru ž e a i h d r ž a v", pomaoži se število za 4 ia bode poslej 42 držav skup v eni republiki; aje predaedaik se izvoli vsako 5. leto. To čast ima od dae 4. marcija 1889 Harrisoa ia je toraj akozi 4 leta velika moč v ajegovih rokah. Smešnica 15. Braik potirja Kraika za dblg 200 gld. ,,Kedaj", vpraša ga, ,,kedaj mi vrueš deaar, že dve leti te čakam zanj?"' ,,Kaj", odvrue mu Kraik, ,,kaj me vprašaš za to, saj se zastopim le alabo aa prerokovaaje!J