N gl §e§tanku županov
V+i
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM,	i.	-	15.	MARCA	1952.	Leto	III. - Štev. 36
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm - Udine	Naročnina:	letna	400.— lir, 6 mesečna 200.— lir.
eželni avtonomiji
Pred kratkim je bila jav jena v italijanskem tisku vest, da je pri prvi stalni senatni komisiji v proučevanju zakonski osnutek o vzpostavitvi in poslovanju deželnih organov. Ta zakonski osnutek, ki ga je poslanska zbornica že odobrila meseca novembra lani, bi moral biti po mnenju tistih, ki so blizu vlade, sprejet soglasno tudi v senatu.
Naš časopis, ki se je vedro zavzemal za deželno avtonomijo Furlanije, je z veseljem sprejel to vest, vendar pa je zaman iskal med vrsticami zakonskega osnutka, kot je bil odobren v poslanski zbornici, kakšno omembo o aplikaciji čl. 116 republiške ustave tudi kar se tiče Furlanije, l a člen predvideva namreč posebno avtonomijo ne samo za Sicilijo Sardinijo, Val D’Aosto in Gornje Poadižje, kjer so jo že izvedli, ampak tudi za našo deželo.
Vendar pa je bila v naši deželi začasno aplicirana prehodna odredba št. X., ki pravi: »V deželi Furlanija-Julijska Krajina se z ozirom na čl. 116 začasno uvs■* Cejo splošne norme po stavku V. drugi cle1, pri tem pa se ohrani zaščito narodnih manjšin v skladu s členom št. 6«
To pomeni, da se našo deželo upravlja za sedaj tako, kakor vse druge. Ce bi bilo to samo začasno, naj bo, toda dejstvo je, da se ne spoštuje niti čl. 6 ustave, ki govori o zaščiti narodnih manjšin.
Slovenska narodna manjšina v Furlaniji, ki živi v 16 občinah, šteje skoraj 60.000 ljudi; tem je treba prišteti še one v Kanalski dolini in na Goriškem, tako da dobimo skupaj 80.000 ljudi. Če izvzamemo Goriško, kjer je slovensko prebivalstvo s težkimi borbami in trudom še ohranilo nekaj slovenskih šol, ki so bile ustanovljene še pod Zavezniško vojaško upravo, so vsi ostali kraji popolnoma pozabljeni.
Senator Tessitori, ki je bil nekoč pobor-nik furlanskega avtonomističnega gibanja, je opustil to borbo verjetno na ukaz stianke in se je zcčel potegovati za X. prehodno določbo. Vendar se zdi, kakor je razvidno iz inttrvjuva, ki ga je dovolil nekemu nacinalističnemu videmskemu časopisu, da sedaj zopet smatra za potrebno aplikacijo člena 116 in prizna tudi, da je treba aplicirati čl. 6, ki ščiti narodno manjšino, katera cb toja v Furlaniji. Tako smo dosegli vse j neko mora’-nc priznanje, katero so do sedaj nalašč prezrli.
Za nas benešle Slovence avtonomija ni nova stvar. Če pogledamo v zgodovino, bomo videli, da smo jo imeli že pod Beneško republiko. Tudi Napoleon, ko je premagal Benečane, nc.m je ni odvzel in še mnogo let so imele naše cbčine in naša dežela svojo samoupravo.
To samoupravo smo izgubili s prihodom Avstrije in njenega cesarskega absolutista Metternicha, ki je bil proti vsaki decentralizaciji oblasti in je odredil odv etn naše samouprave. To je bil tudi vzrok, da je naše ljudstvo leta 1866 glasovalo za priključitev k Italiji, ker je upalo, da mu bo ta vrnila od Avstrije odvzete pravice. Kmalu pa je spoznalo svojo prevaro, ker ni bilo potreba čakati na prihod fašizma, da se je začelo v neši deželi z raznarodovanjem, ki ga prej nihče ni izvajal.
Danes, po tolikih letih, se godi isto, ker vlada ne samo da nam ne daje tega, do česar imamo pravico, ampak je celo dovolila oborožitev trikoloristov, ki so sejali teror med naše ljudstvo primeri šovinizma se dogajajo še danes. To je dokaz. da lahko trdimo, da ima Rim na svoji vesti težko krivdo kajti v resnici je Velik krivec kdor ne dovoli avtonomije in svobodnega kulturnega razvoja našemu ljudstvu. Tudi za narod, ki šteje preko 45 milijonov ljudi je sramota, da se
teko postopa z neznatno narodno manjšino in to še tem bolj, kadar njegova vlada pozablja, da Italijani v Švici, oni v Jugoslaviji, dalje oni v Libiji in v Eritreji, ki so se tam naselili kot kolonizatorji, niso bili nikoli ovirani v njihovem kulturnem razvoju od vlad tistih držav, v katerih živijo.
Vendar še vedno ni prepozno, da naša Vlada, ki je lansko leto glasovala za resolucijo, katera obsoja genocid, končno pokaže toliko demokratičnosti, da bi spoštovala in aplicirala člen 116 o posebni avtonomiji za Furlanijo, ki si jo naši ljudje tako želijo.
Vsekakor naj pazijo, da se ne izneverijo tem principom, v imenu katerih so prišle na oblast tudi krajevne oblasti in raj pospešijo rešitev tega problema, kadar bodo o njem razpravljali v senatu.
Poštna nerednost
v Tajpani
Izvede i smo, da so se napravile pri razdeljevanju pošte v Tajpanski občini velike kršitve. Ugotovilo se je namreč, da pošta, ki je namenjena prebivalstvu vasem Brezje, Platišče in Prosnid ne pride vedno v roke prejemnikov ampak, da je bilo v preteklosti mnogo pisem uničenih ali skritih, potem ko je bi a odvzeta iz njih morebitna vrednost. To nam potrjuje dejstvo, da so v Prosnidu našli v nekem seniku zelo mnogo pisem, ki bi jih morali prejeti tamkajšnji ljudje. Našli so tudi precej pisem, ki so jih prebivalci o-menjenih vasi pisali svojcem v inozemstvo in so dali denar za odpošiljatev pismonošu.
Proti tej veliki kršitvi pozivamo oblasti in predvsem ministrstvo za pošto v Rimu, da vzamejo potrebne ukrepe in iz-slede krivce ter jih kaznujejo kakor zaslužijo. Ljudje teh vasi tožijo že več let, o nerednem poštnem delovanju, kajti več oseb ne prejema pošte, zlasti ona pisma, ki vsebujejo morebitne vrednosti.
Za hitro in izdatno pomoč
Ob priliki zadnjih snežnih rr.etežev v naši deželi smo imeli dvakrat obisk prefekta in tudi inženir Rtnoldi, odbornik za javna dela pri' pokrajinskem svetu, je prišel, na ogled.
Upamo, da bodo ti obiski in zanimanje v zvezi s snežno nevihto, prinesli res nekaj konkretnega za naše prebivalstvo. Upamo, da so sprevideli, kako potrebna so tista javna dela, ki bi lahko vsaj zmanjšala, če že ne preprečila, take elementarne nesreče. Poleg tega pa je treba v takih primerih čim hitreje pomagati ljudem ir, to v prvi vrsti s pogozdovanjem.
Poleg pogozdovanja pa je potrebna tudi gradnja novih cest in izboljšanje listih, ki že ostajajo. Caterpillar tvrdke Pe-trucco, ki je služil kot snežni plug, se je znašel v velikih težavah, ko je čistil cesto med hišami in ni mogel odmetavati snega ob straneh ceste. Le z velikimi težavami so na takih mestih polagoma prišli naprej. Že to samo dejstvo nas privede do zaključka, kako zelo r.ujno potrebno je izboljšanje cest.
Poleg pogozdovanja in cestnih del pa je potrebno tudi na aruge načine pomagati prebivalstvu, ki je ob tej r.e,reči izgubilo dobršen del svojega premoženja. Tako n. pr. so plazovi odnesli mlekarno v vasi Trinko, v kateri je bil ves sir, ki so ga izdelali v zadnjih štirih mesecih vaščani. Poleg tega je plaz odnesel precej masla in k povzročeni škodi je treba prišteti tudi vse mlekarsko orodje in poslopje mlekarne.
Le malo je ljudi, ki ne bi trpeli večje ali manjše škode. Zato bi bilo nujno potrebno tem ljudem pomagati in jih rešiti iz težkega gospodarskega položaja, v katerega jih je pahnila nesreča. Do se-
„Soča“ pred sodiščem
Trije ljudje, ki so marsikateremu beneškemu Slovencu dobro znani iz nedavne preteklosti, so vložili tožbo proti odgovornemu uredniku »Soče«. Ti ljudje so: Aldo Specogna iz Bi naša, Gašperini Silvano iz Vidma in Felettig Giuseppe iz Sovodenj. V obtožnici je govora o uvodniku »Soče« od 3. novembra 1951 - v katerem je prepis članka iz »Slovenskega poročevalca«, ki govori o razmerah v Beneški Sloveniji med vojno in prva leta po njej. V članku je govora tudi o omenjenih treh gospodih. Prva razprava je bila v torek 26. februarja, na kateri je toženec zahteval odlog.
Zanimivo je, da so tožitelji odrekli tožencu pravico dokaznega postopka.
daj pa ni pokrajinska uprava napravila rtčes ir konkretnega. Neko uradno poročilo pokrajine pravi samo, da so da'i županom v Beneški Sloveniji zagotovilo in da bo pokrajinska uprava proučila vprašanje ter možnosti eventuelnega prispevka pri stroških za vzpostavitev normalnega Stanja. To pomeni, c £ ne bodo prispevali za popravilo škode, ampak samo za ponovno vzpostavitev prometnih zvez in še to je omejeno le na obseg možnosti.
Taka pomoč je absolutno nezadostna za pomirjenje krajevnih organov in prebivalstva. Pač. pa bi morala biti pomoč odločna in izdatna.
Ko so se razširilo novice o poplavah v Severni Italiji, je vse prebivalstvo odgovorilo z občudovanja vrednim navdušenjem in priskočilo poplavljencem na pomoč. Danes pa, ko so se naravni elementi znesli nad našimi dolinami, so se oblasti zabarikadirale samo za medlimi obljubami nekakšnih prispevkov, ki lahko da jih bodo dali, lahko pa bodo tudi ostali samo pri neizpolnjenih obljubah.
Požrtvovalnost in čut solidarnosti, ki so ga pri tej priliki pokazale planinske čete (Alpini), ki so takoj prihitele ra pomoč ter se niso bale ne truda ne nevarnosti, naj služi za vzgled, kako je treba pomagati. V resnici pa moramo ugotoviti, da so alpinci prav tako sinovi gora in da zato čutijo nesrečo in trdo življenje naših gorjanov, ter vedo, kaj pomeni čaka elementarna nezgoda. Kdor pa je vedro živel v mestu in pozna samo lagodno in brezskrbno življenje po uradih in kavarnah, kaj takega seveda ne more razumeti.
A
/J!
ZASTOPNIK VLADE (ki ne zna slovensko): »Illustri sindaci delle italianissime valli;, voglio spiegarvi...«.
ŽUPANI IZ BENEŠKE SLOVENIJE (ki ne znajo dobro italijansko) : »Kaj je rekel?«
II
Baron Czornig je računal, da je bilo v pokrajini Lombarcija-Benečija pred njeno priključitvijo k Italiji in po podatkih avstrijskega štetja iz leta 1851, vsega 26.676 Slovencev.
Ko je bila Beneška Slovenija skupaj s Furlanijo priključena k Italiji, so v začetku še nadaljevali s tradicijo, ki je običajna v demokratičnih deželah in pri številu prebivalstva navedli tudi njegovo narodno pripadnost. Tako so pri štetju leta 1867 našteli v Italiji 27.000 Slovencev in leta 1891 pa 27.700.
Vendar pa je treba dvomiti v verodostojnost teh številk, ker so že Valussi, Messedeglia, de Courtenay in Pullè dvignili to število na okrog 30.000, Marcotti pa je računal, da živi okrog 40.000 Slovencev samo v furlanski pokrajini pod Italijo; Franc Musoni pa je smatral tudi to število za prenizko.
Kakor vse izgleda ima italijanska vla-cia tudi sedaj ves interes, da čimbolj zmanjša številčne podatke o Slovencih m bi jih najrajši zbrisala iz števila današnjega italijanskega prebivalstva, da bi tako lahko nadaljevala s tisto trdovratno raznarodovalno politiko, ki ne more strpeti ničesar, kar ni italijansko.
Tako že pri štetju dne 10. februarja leta 1901 država ni hotela več uvesti štetja po posameznikih, ampak po družinah in jc to merilo veljalo samo za italijanske državljane drugega jezika.
Tako so našteli v okraju Sv. Peter Slc-venov 2.673 slovenskih družin, v Tar-čentskem 1.009, v Huminskem 112, v Ce-dadskem 905 in v Reziji 1.077. Skupaj torej 5.776 slovensko govorečih družin v 76 vaseh, kjer so izvedli štetje. Koliko je bilo v resnici Slovencev? Prof. Libero Fracas-setti je pomnožil število družin s 5,5 in debil število 31.760, kolikor naj bi bilo po njegovem mnenju takrat Slovencev pod Italijo.
Ti podatki so torej od leta 1901 in od takrat niso šteli Slovenci niti po druži-
Po Italiji in po... svetu
ITALIJA ODPOVEDALA MIROVNO POGODBO. Italijanska vlada je sporočila vladi Sovjetske zveze, da odpoveduje mirovno pogodbo iz leta 1947. Zaradi te odpovedi Italija ne bo izpolnila določil te pogodbe napram Sovjetski zvezi in ne bo plačevala reparacij.
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKA razmejitvena komisija se je sestala v Vid-n.u, kjer je razpravljala o mejnih spremembah na mejni črti od Tarčenta do Gcrice.
ŠTIRI MILIJONE dolarjev je Amerika dodelila Italiji za nakup nekovinskih rud, r.ekaj tehničnega materiala ter industrijske opreme. Večina materiala bo za železarske obrate v Fiombinu, Corniglianu in Eagnoliju.
30 ČLOVEŠKIH ŽRTEV so povzročili snežni zameti v Gornji soški dolini in si-
cer v vaseh Borjana, žaga in Soča pri Bovcu. Plazovi so odnesli 13 hiš, 14 hlevov, 1 planinsko mlekarno in poškodovali 30 hiš in gospodarskih poslopij, 14 hiš pa se je porušilo pod težo snega.
V AVSTRIJI, v Vornibergu je snežni plaz podsul hotel, kjer je našlo smrt 20 eseb. Med mrtvimi je 17 študentov ter oskrbnik hotela z ženo in devetletno hčerko.
POMOČ JUGOSLAVIJI. Prezident ZDA Truman je sporočil, da bo Amerika dala Jugoslaviji 43 milijonov dolarjev pomoči. Tudi francoski parlament je izglasoval kredit Jugoslaviji v znesku pet in pol milijarde francoskih frankov. Ta vsota predstavlja samo del pomoči, ki so jo zajamčile vlade ZDA, Anglije in Francije Jugoslaviji.
nah, ker so hoteli, da bi ljudstvo pozabilo svoj jezik, svoje šege in navade in se raznarodilo. Iz govorov državnih poslancev iz tiste; dobe, iz časopisov in revij je razvidna kampanja, ki je hotela preprečiti, da bi imeli beneški Slovenci kakršnekoli stike s svojimi rojaki na drugi strani meje, ali da bi prejemali knjige in časopise v svojem jeziku. V poročili prof. Libera Fracassettija čitamo, da je statistika o Slovencih v Furlaniji važna r.e samo z moralnega, ampak tudi s političnega vidika, ker se je po njegovem in po mnenju drugih začela tedaj v vzhodnih obmejnih predelih Italije »živahna »protiitalijanska« propaganda, ki naj bi ponovno prebudila in ojačila panslavistične težnje.«
Takole je on, kot predstavnik »tisočletne rimske civilizacije« ocenil Slovence: »Slovanska nevarnost pritiska na Julijsko Krajino in naši bratje, oprti na svojo višjo in široko kulturo, branijo z si-novsko ljubeznijo in rimsko vztrajnostjo, pravice narave, razumništva in zgodovine pred divjo napadalnostjo novih barbarov, ki se proglašajo kot maščevalci preteklosti in gospodarji prihodnosti.«
Avtor teh besed se očividro ni imel kaj naučiti cd fašističnega režima, ki je prišel za njim in ki koncem koncev ni napravil diugega, kakor da ;e pritiral protislovensko gor.jo do skrajnosti.
Kadar so nekatere verske ali literarne slovenske ustanove, kot Družba Sv. Mohorja iz Celovca, ali Ciril-Metodova družba, pošiljale med beneške Slovence verske in leposlovne knjige, revije in časopise, da bi tako pomagale temu ljudstvu k kulturnemu in morahiemu dvigu, so takoj zagnali krik in obtožbo, da hočejo posloveniti »zveste stražarje Furlanije.« Tudi duhovnike so obtožili, »da prihajajo iz poslovenjenih bogoslovij in da, ko širijo med ljudi Kristusov nauk v slovenskem jeziku, obenem delajo propagando proti Italiji,«
Kakor danes, tako tudi takrat niso mogli trpeti, da bi prihajali med beneške Slovence časopisi kot n. pr. »Soča«, »Ljubljanski Zvon«, »Edinost« iz Trsta, »Primorski List«, »Slovenec«, »Slovenski Nared«, »Delavski Prijatelj« itd. Tedaj so celo trdili, da so protiitalijanski propagandisti podpirani od Rusije in Avstrije, ki naj bi podpirata star vatikanski načrt, po katerem naj bi postala Avstro-Ogrska nska obsežna katoliško-slovanska organizacija, ki naj bi imela velik vpliv na mednarodno politiko.
Koliko domišljije je bilo tedaj v nekaterih glavah in koliko jo je še danes v glavah tistih, ki preganjajo zlasti naš časopis! VI 50 letih se je le malo spremenilo. Ljudsko štetje lansko leto je odpravilo celo štetje slovenskih družin v Italiji in njena politika napram njim je ista kakor pod fašizmom ali ona pred njim, pa naj rečejo karkoli De Gasperl in njegovi pristaši.
REZIJA
STOLBICA. — Preteklo soboto se je poročila naša vaščanka Siega Pasqua z gospodom Siega Antonom iz Ažle. Na slavje je bilo povabljenih kar 40 sorodnikov in znancev. Načrt, ki sta ga imela mlada poročenca za poročno potovanje, jima je prekrižalo slabo vreme. Zaradi visokega snega,, ki je pokril vso Rezijansko dolino, so ostali svatje ves dan v Reziji, kjer so v Osojanih ob dobri pijači, jedači in plesih »rezjanke« prav prijetno proslavili to poroko, šele po nekaj dneh, ko je bila cesta za silo prehodna, sta novoporočenca zapustila Rezijo in šla v Až:o, rojstni kraj ženina, kjer so nevesto, mlado Rezi-janko, sprejeli z velikim veseljem. Mlademu paru želimo cbilo sreče in zadovoljstva.
RAVENCA. — župnijska dvorana za kinopredstave in za druge kulturne prireditve v naši vasi se je zaradi teže snega zrušila. K sreči je bila dvorana prazna in zato ni bilo človeških žrtev. To je bila edina dvorana v vsej Rezijanski dolini zato jo bomo odslej pogrešali, če ne bomo zgradili nove. škoda znaša približno en milijon lir.
BELI POTOK. — Ze cd 6. januarja je naša vas popolnoma osamljena zaradi velikih snežnih zametov. Od tistega dne k nam ne prihaja nihče razen kak smučar obmejnih stražajjev, zato je strašno hudo življenje. Živila nam pohajajo in ne moremo iz vasi, ker je ponekod čez tri metre snega. K sreči nimamo težko bolnih razen par slučajev influence. Snežili plazovi so poškodovali nekaj hiš, a človeških žrtev ni bilo. Naše novice vam pošiljamo po smučarjih in prosimo, da bi se kdo spomnil na nas od sveta odrezane ir. v snegu zapuščene ljudi.
GORJANI
An tu našim komune slab iemp an snjeh e napravu zlo škode. Največ škode smo jo mjeli ta na cjesti, ki na peje tu “Plajpan, kjer e se spustou dan plaz, ki e cjesto nesu za več desetin metre. Za tuo lošti tej, ki te bo prej, to če koventati dan tjedan djela za 10 djelouce. Takoviš pot za tu Plajpan na je zaperta. Zaperta na je pot še za jeti tu Brjeg, kjer to nje cjeste an prej, ki ve bomo morii priti do te vasi to ma počakati dan dobor mjesac, zak’ o se snjeh staji.
Zavuj slabega timpa dosti j udi, ki so mjeli za jeti tu Francijo na djelo od nar ših krajou, so muorli čakati najmanj 15 dni prej koj se pooniti od svoje hiše.
NEME
TORLAN. — NARDIMO DAN MONU-MENT NAŠJM MARTIRJAM. Tej, ki to je us jem znano, tu naši vasi, tou bor-ku, kjer to je križišče od poti, ki na peje tu Ramandol, so ljeta 1944 fašisti, Kozaki an njemci ubili 34 judi, brez, ki no bodita mjeli k.ako kolpu. Salme od teh bozih dušic so ble za nekaj ljet pokopane ta na tjerr. puošte, kjer so fašisti jih ubili, medijem, ki pred šterimi ljeti so je nesli tu raš fernet'ereh an ej-tu nardili jim dan monument. Fin tle to je souse ljepo, zak’ te bo jušto, ki te bo-zi judje no bodita pckopani ta na že-gnani zemji. Buj jušto però te tjelo beti. ki to se naredi dan monument za spomin tjem martirjam še ta na križišču, kjer so bli ubiti, tuo zavoj tega, zak’ no se usi judje, ki no boju za nami re uza-bita, ki tu tjem torku so fašisti nardili dan krimine, ki ta na naši zemji to nle človjeka, ki o vjedi za kompanjega.
Za tole rječ no bi se muorli interesati naši konsejerji, ki so ta na komune an ž njemi še naš plevan. Monument o bi ne koštu reč korounu, zak’ bi tjeli se mi uzeti iir.penjo za zbrati po naših vasi oierte za ga narditi an smo sigurni, ki to ne bo človjeka, ki on ne bodi kontent pomati, zak’ te martirji za našo libertat no stoji usjem par sarcu. Koj, prej, ki ve začnemo oku hoditi zbjerat oferte, bi tjeli rado beti sigurni če komun o nam bo dau permes za narditi te monument.
— Skupina bralceu »Matajurja«.
tajpana
Pretekli tjedan so tu naši vasi feštežja-li orouo poroko Novak (Noacco) Bernardin star 71 ljet an njegà ženi Vacaz (Vazzaz) Amalija stara 72 ljet. Po majši, ki so jo mjeli tu naši vasi, so zakonci klicali tu njih hišo dosti judi an z njemi pili an jedli, z augurjam, ki no še dougo živita zdravi an kontenti.
I
Komandanta naših karabinjerju briga-djerja Strada Giuseppe so pred mala časom trašferili tu Videm. Na njegà puošt so posla'i marešjalja Stocco Giuseppe, ki e žej preuzeu komant.
IZ NAŠIH VASI
VIŠKORŠA. .— Febrarja mjesca so mjeli zlato poroko naš vaščan Blasutto Ivan an njegova žena (Kočovi po domače). Funcjon so jo nardili par Sv. Trojici an majšo e móu njih sin Arturo, ki on službuje za ospuoda tu Lješki fari u Gar-miškim komunu. Ivan Blasutto an žend sta se poročili ljeta 1902 an sta mjela več otruok, med temi še pre Arturo. Zlatopo-ročencama ve auguramo dosti zdravja an še dosti ljet živenja.
PLATIŠČE. — Zameti od snega so tu naši vasi poderli strjehe od našega faru-ža, strjeho hiše Egidija Karničena an strjeho lobije od targouca Alojzija Zva-roča. Sreča, de so judje hitro poskarbjeli sneg odpraviti od usjeh strjeh ostalih hiš, drugače malo te tjelo jih beti donàs po koncu.
Druge škode tu naši vasi njesmo tar-pjel par hišah. Dosti kmetani te zmanjkalo seno za dati žvini, ma temu so par-šli pruotim drugi, ki so ga mjeli odveč an so ga posodili tistim, ki jim je zmanjku. Med takimi dcbremi muoramo zlo pohua-lit Alojza Zvanoča, ki e luožu na dišpozi-cjon 300 kuintalu sena, ki ga je imu tu svojim toblade.
Ne take zime to nje človjeka, ki jo spomni, an tuole par nas to traja že od 6. zenarja. Od takrat u našo vas se nje moglo vič vozit an smo ostal zaperti. Zatuo vas je ostala tud brez živeža, brez soli, brez cukerja an brez medižin. Sreča, de nje blo u naši vasi bounih judi, zak’ če bi bli, bi sigurno umarli, ker to nje bo pomoči za jim prit jim pomat. Troštamo se, de bo hitro konc use tega an de nam boju, takuo ko so obljubil, hitro očedil našo cjesto.
KARNAHTA. — Pretekli tjedan so šli iz naše uasi tu Francijo 3 djelouci. Med temi to je dan djelovac, ki e pejou ž njim še ženo an dva otrokà.
Pretekli tjedan e se oženou naš vaščan Primo Tomažin (Taljan po domače). O-ženou e no Taininko od svoje vasi. Mlademu paru ve auguramo srenče an legri-je tu njih živer.ju.
BREZJE. — Tu špetau so muorli pejati našega vaščana Mikelja, zak’ e bi hudo bolan. Za mor jeti ga tu Videm spraviti so muorli osam naših mladih sinou ga za zadenit an nesti, zak po snegu to nje bo moči ga pejati.
BRDO
PLANINE »TAČIS« POSUTE OD PLAZA. — Ta nad planinami »Tačis« e se udér dan velik plaz, ki e nesu hljeve od Bazilija Sgarbana tas Podbarda an Pie-rena Scuntera taz Terà. Škodo, ki te dvje lameje so jo mjele na e zlo velika. No pravijo, ki no muorejo Spendati več koj dua miljona lir za morjeti spekat narditi hljeve. Naj povjemo še, ki Scuntero e bi tu njea hljeve malo timpa prej, ki e se uder plaz an srenča, ki e šou ta ctu, zak’ drugač te tjelo še njea zdolé jeti.
NJIVICA. — Naš mjedih komunal o ne stoji več tu naši vasi, ma o pride koj za nekej dni tu tjednu vizite ambulatorje djelat. On drugač stoji tu Centi an te, ki o ma ga bizunjo pomoči o muore jeti dou ga klicat.
Tale to e na rječ, ki na bi ne muorla beti, saj smo simpri mjeli našega mjedi-ha an zatuo judje no bi tjeli rado, ki on kle mej suo hišo.
Elena Angeli, žena našega kovača, ne umarla dne 16. febrarja. Ranca Elena ne mjela več koj 70 ljet an tu nje živenju te ba simpri na dol rà žena an dobrà mati
TER. — Dne 17. febrarja je umarla naša vaščanka Cecilija Batoja, stara 74 ljet. Na funeralju te bo zlo judi, še če te bi snjeh.
SEDLISČE. — Ne se poručila 20. febrarja tu cjerkvi Svete Marije de Gracie tu Vidme, naša vaščanka Del Medico Augusta. Uzele ne Terjana Eiiji Badocco. Naši te mladi no šperajo, k’ Badocco o ne uzabi jim dati pouasnice, zak’ ta na-uada na šnje vejà par nas kar on forešt cženi no naših hčeri.
ZAVRH. — Videmska pretura ne pretekli tjedan kondanala našega vaščana Tarčizija Negra na dvje ljeti an osam mjesce paražona an 16 mil franke multe zavoj tegà, ki e bi imputan, k’ e ukradu
tu Laipacco blizu Vidma, 12 kokoši. Negro kar on pride von z paražona o bu muo-ru jeti še tu dan kampo, d’ intarnament, kjer o bo muoru djelati dvje ljeti.
AHTEN
MALINA. — Navada, ki naši te mladi nc usako ljeto na pust hodijo oku u pust, no je njeso zapustili še ljetos, če-pru te bi slab timp. So nardili takoviš r.o ljepo maškerado, ki judje so je bli mečno kontenti. Naši te mladi so šli še tu te dolenji bork naše uasi an tadole so se spravili tu no hišo, kjer so paršli usi judje je gledat. Medtjem, ki tu tim crenjim borku so govorili po naše, tu tim dolenjem so po furlansko, takoviš, ki so merli kententati še te, ki no ne kapije-jo našega jezika.
Dne 16. febrarja smo mjeli tu naši vasi noviče. Oženu se je Krast Atilij z mlado hčerjo Pelizzo Lino. Mlademu paru auguramo srenče ari vesejà.
KANCELJER. — Dre 16. febrarja je u-marla naša vaščanka Kančeljer Marjana u 80 ljet staresti. Na pogreb rance, ki je biu drug dan, je blo dost judi če-rauno je tla slaba ura. Ranca Marjana nam je vjedala povjedat dost reči od svojega živenja kar je bla živa an rade vo-je nam ie pravila kako se je par starim par nas živjelo. U Ijetah kar je bla onà mlada naši judje nje so t’kaj po svjetu hodili, zak’ so mjeli djelo boj bliz.
TORJAN
TAMORA PRI MAŽEROLAH. — Tud’ djeluci r.aše vasi če čejo, de njih družine pulento skuhajo za njih ta male, muora-jo hodit po svjete si jo služit’, zak’ kla u Italiji ne dajejo djela. T..kuo naš vaščan Fornariolo Romolo, star 39 ljet je šu u Belgijo, ki je že vič cajta an tam je djelu u neki minjeri, kjer na žalost se je ponesreču ta na djele. U min, ki je biu se je an dan uderl materjal an ga zadelo. Sreča, de mu nje t’kaj škode nardilo, zak’ par takih nevarnosti jih je rjedko, ki se živenje rješejo. Fornariolu mu je zlomil» tri rebra an na tuo so ga hitro drug djeluci rešil c d mater j ala, ki je okuol padlo an u špitau pejal, kjer so mjedihi povjedal, c’e se bo muoru zdravit za vič tjednu cajta. Naš nesrečni vaščan ima ženo an dva rrajhane otročiča doma.
ČEDAD
HUDA NESREČA. — U zlo slabim stanu so pejal djeluca Vladimirja Nimis u špitau. Vladimir je djelu glih na placu z drugimi djeluci,, ki so sneg čedil; od placa je šu na strjeho adne hiše za dol jo sčedit, zak’ je blo navarno deb led an sneh, ki so bli na njej bij padli na glavo judem, ld hodijo tred. A na žalost ubogemu djelucu se je spodarsnilo pod noge an takilo je padu od visoké strjehe an udaru glih z glavo na tlà. Tovariši, ki so mu bli blizu so ga hitro pobral u nezavesti an u špitalu so mjedihi mu dal hitro pomuoč. Ubogi djelovac se je možgane pretresu an negò zlomiu.
FOJDA
Iz vasi, ki so raztresene po naših gorah je šlo mjesca febrarja po svjetu se kruh služit 23 djelcucu. Od teh je šlo največ u Francijo, kjer imajo upanje, de u kratkim boju šle za njemi še njih fame-je.
Takole se spraznujejo judi naše slovenske vasi, ki po podatkah, ki so zapisani na kamune imajo že 256 judi, ki živijo tu druge štade. če bo šlo tako naprej ta domah jih bo ostalo zlo malo.
SV, PETER SLOVENOV
U našim kamune so postavil pred ne-dougim oficih od inšpektorata od agrikulture. Ta oficih stoji na kamunske pra-store an je odpart parvo an trečjo srjedo usakega mjesca od 9. do 12. ure. U tist oficih pride an impjegat od inšpektorata iz Vidma, ki judem daje use tiste pojasnila, ki interešajo živinorejo an kmetijstvo. Takuo judem od sada napri nje vič potrjeba, de gredo do Vidma za rešit njih opravila z inšpektoratom od agrikulture, ampa lahko urediju use tu našim kamune. Ta oficih bo služu tud za use ta druge kamune od Rečanske an Utanske doline.
A2LA. — Pretekli tjedan je umarla naša vaščanka Jusič Ginja, poročena Venturini. Ta ranca je bla stara 50 ljet an je umarla na naglo zavoj boljezni, ki io je mjela na srcu od tikere je že vič ljet tarpjela. Zapustila je moža an sina.
Za pogreb napravit je blo zlo težkuo zak pot do britofa je bla zavuj velikega snega zaparta. Takuo, de je prizadeta družina muorla kUrat na pomuoč use meže naše vasi, ki so očedil pot do britofa. Družini ta rance naj grejo naše sožalje.
SAR2ENTA. — Par nas je na prodaji posestvo družine Musoju, tuo so dediči našega vaščana prof. Musoni, ki stoje že od puno cajta u Vidme. Upamo, de bo paršla tista zemja u roke kajšnemu naših vaščanou, zak’ bi bla rjes škoda jo parpustit, deb jo kupil juški judje.
praprotno
Naš kam uri je zadost velik, za mjediha plačuvat. Sa smo ga r.imar mjel pred ta zadnjo uojskó an usi mjedihi, ki so bli so par nas zadost dobro stal. Sada pa, ki svjet je buj razvit, ga nimamo, zak’ po prepovedovanju kamunskih poglavar-jeu, ga ne moremo uzdaržat. Nas je vič ku 2 taužent judi, vasi našega kamune so arzstresene po ejeli Idrijski dolini an ta, ki imà potrjebo mjediha muora ga jeti klicat do Čedada. Taka douga pot našim judem košta veliko, zak’ mjedili, ki iz Čedada pride h nam se stor plačat po 2 taužent lir na vizito, zak’ on daje u račun tud’ pot, ki jo je muoru napravit.
Rjes je, de naš kamun im4 velik doug an žatuo ne muore mjediha uzdaržat, a mi smo mišljenja, de naj bo doug t’kà, ki če velik, mjedih ne bi smu parmanjkat u kamune. če njesmo urjedni mjet našega mjediha, zaki pa nam storijo plačuvat dauke, ki za uboge judi Ku smo mi so za
DREKA
Pod plazovi snega so našli smart
Obedan človek se nje biu parčakavu takih nasreč kot so se zgodile u Dreki u zadnjih 14 dni. T’kaj snega je zamedlo na uboge judi, de še pru stari judje ne puomnejo t&jšrih zim. Drečani pravijo, de u zametih par vič, krajih je tud do 10 metru snega. Tel sneg je sevjeda napravu dost škode an povzročiu tud’ dve člo-vješke žrtve.
Plaz, ki se je utargu za vasjo Cuodar je podsul hišo, kjer je biu na postelji bolan stari oče Cuodar Štefan. Ubogi Štefan je pod hudim plazom morau umreti.
štefar.a Cuodarja sin Angel je šu po ser.uo u njega bližnji senik an pru u tistim cajtu se je utargu drug plaz an ga nesló, ki po esam dneh gledanja od domačih an sudadu, ga njeso še mogli ušn-fati. Pravijo, de ta ubogi mož je zakopan globoko pod snegom 20 metru. Zapustu je šest majhanih otruok an žen6.
U Trinkih je neslo tnlekarnioo, ki u nji je bla tud šuola. Sreča, de takrat nje blo nobednega noter, zak’ če bi bli, bi usi Ušafali smart. škoda je dost velika. U
mlekarnioi je blo tud’ dost sjera an masla. Nimar par Trinkih je neslo tud električno kabino, takuo so judje ostal tud’ brez luči. Adnen o bratru Cuodarjeu, ki so utarpjel že t’kaj žalosti za dve smarti zavoj snega, je sneg posul hljeu an le s težavo so rešil žvino. Ta je tist orat, ki je oženjen na Brjeg. Trečemu bratru Cuodarjeu pa je neslo hišo. Družina se je za srečo rešila živenje.
U Pačuhu je tud Mateličevi (Belhovi) diužini neslo senik &n kljet. Naj tud po-vjemo, de judje Trinka an Cuodarja so zapustil njih hiše an šli u bližnje buj varne vasi, zak’ kle je nagobarno, de se utargajo novi plazovi snega.
Troštamo se, de governo tre bo zapu-stiu telih buozih an nesrečnih judi. Sa škodo, ki so jo utarpjel je velika an jim ne bo mogoče popraviti sami tuo kar so zgubil zavoj snega. Nje še mogoče štimat kulku škode so napravii plazovi, arnpà lahko štimamo, de ta znaša vič milijonu lir.
dost visoki. Kam ga dajejo tist denar, ki usake dua mjesca nam ežator terja. Mjediha nič, vodovoda tud’ nimamo po-sierode, šuol jih njeso še nardil, mostovi so še podarti po vič krajah, ejeste tud’ ne popravjajo an pomoči našim ta buo-zim ne dajejo. Takuo, de lahko mislemo, de naš denar gre za druge kraje, če kamun je dužan t’kaj milijonu je potrjeba videt duo jih je napravu an kam so bli varženi. Mi na muoremo vič takuo napri, an mjediha na usako vižo smo ga potrjebni. Kamurski možje, ganite se an ne stuojte spat, zak’ je sada cajt za kaj dobrega napravit, če bosta nimar doma ostal, na bo nič napravjero.
DIVJE PRASETA SO SE PARKAZAL. Hitro po velikim sr.egu, ki je zapadu po-sjerode, so se u našim kamunu parkazal divje praseta. Dva djeluca, ki sta djelala par telefonu blizu naše vasi, sta jih videla tri, ki so jim šli pruot groznuo. Djeluci so vidli, de jim preti nevarnost, zak’ divje praseta so ble višno lačni, an takuo so se od njih rešil gor na telefonskim palu. Potlé so paršli drugi judje an s puškami jih odgnal.
SOVODNJE
Pred dvema tjedna so odparli tu naši vasi novo kavarno — bar.— Odparu ju je gospuod Feletič. Cajt je biu, de se je tak lokal postavil tud par nas. Smo ga bli pru potrjebni, zak’ njesmo mjel do sada takega prastora ki bi nam nudil an gorak kafé. Tu Sovodnjah je križišče od vič vasi, ki so po hribah arzstresena, zatuo so judje zlo zadovoljni iniejative go-spuoda Feletiča.
MAŠERA. — Tud’ u našo vas so za parvi krat postavil gor novo butjeno. Postavil jo je gospuod Gino Mašera, naš vaščan. Judje so tisto iniejativo gospuo-da Mašera zlo radi sprejel, zak' cd sada napri na buodo mjel vič potrjebe hodit ukupovat blaguo u Sovodnje, ki je deleč cd naše vasi eno an pou ure hoda. Blaguo, ki ga prodajajo u tisti novi butjehi je po tistim kupu ku dol u Sovodnjah. j
MATAJUR. — U naši vasi so judje zlo piedraženi, zak’ se je parkazala slinauka že u šest hljevu. Judje pravijo, de tisto žvinsko boljezen so jo parnesli tisti kmeti, ki so ukupil krave od inšpektorata od agrikulture, če je tuo rjes, opozarjamo provinc j alne oblasti naj hitro uzamejo provedimente an pregledajo use tiste krave, ki so razdelil po naših vaseh. Naj se tud’ zapomnijo, de za naše judi, ki nimajo drugega kot krave za pomat družmi, če bt taka fcoljezer. se širila še napri, bo zlo huduo.
SREDNJE
Iz našega kamuna je šlo mjesca febrarja po svjete na djelo za se Kruh zaslužit 14 djelcucu. Od tistih jih je največ šlo u Belgijo, kjer djelajo u minah.
Nje dugo od tuod, de so klical u Videm na prefekturo naše kamunske poglavarje. Zvjedal smo, de tam so se muorli neka-tjeri branit, zak’ so jih tožil, de so organiziral že usjem znano manifeštacjon. če je tuo rjes, sada je propadla propaganda, ki jo je »Messaggero« nardiu, kar je pravu, de tuo so organizal juški judje, ki so mjel politične nam jene.
GRMEK
KLODIČ. — Družini Krizetič (Balo-narjovim po domače) se je rodila Ijepa čičica, ki so ji za ime dal Kjara.
ARBIDA. — U pondejak 18. febrarja nas je za venčno zapustila naša 82 ljet stara vaščanka Bukovac Alojza. Pogreb je biu u torak 19. Udeležilo se je puno judi čerauno je bla garda pot zavoj snega.
ŠT. LENART
Iz Skrutovega do Fačuha u dreškim kamunu an do Zamjerja blizu Sredenj so očedil cjesto, ki zavuj snega je bla neprehodna. Takuo je korjera začela redno vozit iz tjch dveh kamunu u Čedad, skuo-zi našo vas.
KOZICA. — Oženila sta se špehonja 'Cildo (Mavrič) iz Gorenje Kozice an Panter. Lina (Stekova) iz Dol Kozice. Mlademu paru želimo puno sreče an zdravja.
Illlllllllllllltllllllll IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiii
POŠTA
S. A. VISKORŠA — Svetujemo Vam, da se s sosedom na miren in obojestransko zadovoljiv način poravnata, če do poravnave ired Vama ne bi prišlo zlepa, bo morala zadeva priti pred sodišče, da jo dokončno odloči.
Naši veliki možje
Slovenske naselbine v Furlaniji
ODVETNIK IN PISATELJ
(Nadaljevanje in konec.)
Ko smo hodili še v šolo, t am profesor italijanščine in zgodovine ni opisoval samo najvidnejših osebnosti, ampak nam je včasih govoril tudi o manj pomembnih ljudeh. Vedno pa se je zgodilo, da so bili ti ljudje rojeni v drugih deže ah naše države in mi smo se često čudili, kako, da ni nobenega iz naše Beneška S ovsnije.
Ko smo dorasli, smo začeli brskati po knjižnicah, da bi se prepričali, če ni bilo res nobenega veleuma iz Beneške Slove-nij.e Z začudenjem smo dognali, da je naša dežela dala mnogo velikih mož.
Že prej smo slišali govoriti o štelinu, Musoni ja, Podreki, Rutarju, Klodiču itd. ne da bi mogli razumeti pomen teh imen. šele ko smo se seznanili z njihovimi deli, smo se čudili veličini teh mož. In takrat se nam je nehote porodilo vprašanje: Zakaj ram ni profesor zgodovine In italijanščine nikoli govori' o njih? Ali so bili morda manjši od toliko drugih?
Toda naš profesor je gotovo imel natančna »navodila«, in ni smel govoriti o ljudeh, ki so bili rojeni v naši deželi in katerih delo je v ostrem nasprotju z raznarodovalnim programom, ki ga je vlada "Vedno izvajala pri nas. Naš profesor je imel gotov strah pred posledicami, posebno še ker je imel zelo številno družino, ki je živela od njegove plače in zato mu odpustimo.
Vsekakor se nam zdijo taka »navodila« glede poitalijančevanja Beneške Slovenije smešna in nismo še mogli razumeti, zakaj hočejo prikriti našim ljudem Zgodovino njihove dežele in je nočejo ■poučevati na šolah. Ali ne vedo, da je prepovedan sad najbolj vabljiv?
že v prejšnjih številkah našega lista smo pisali o Štelinu in Musoniju. Danes pa hočemo na kratko orisati osebnost Karla Podreke, avtorja krasne njige »Beneška Slovenija«. V občinski knjižnici v Vidmu smo hoteli spoznati bolje Karla Podreke in njegova dela, toda smo se morali omejiti samo ra omenjene pripomočke, ker ne obstoja o njem roben življenjepis in tudi njegova dela, še niso bila zbrana v zbirko. Vsekakor se nam je posrečilo zbrati o njem nekaj zanimivih podatkov, poleg popolnega seznama vseh njegovih del.
Na prvem mestu najdemo pismo čedad-skega župana z datumom od 13.4.1951, v kiUcrem pravi: ».... Obveščamo, da je odv Podreka Karel, pokojnega Ivana Krstnika in pok. Del Torre Karoline, rojen v Čedadu dne 18. septembra 1839 preložil svoje stalno bivališče v Rim že od 15. novembra 1905 in je verjetno tamkaj Umrl.*
Temu pismu sledi mrtvaški list iz kate-rega je razvidno, da je Karel Podreka Umrl v Rimu dne 20. januarja 1916, ko mu je bilo 77 let. Iz teh redkih podatkov lahko povzamemo, da je bil Karel Podreka rojen v Beneški Sloveniji, kar potrjuje tudi njegovo pristno slovensko ime (pod-rjeka).
V ostalem imamo zelo mglo podatkov « njegovem življenju. Znano je, da je živel v Furlaniji, kjer je deloval kot odvetnik in je mnogo pisal o naši deželi. Na
starost se je preselil v Rim, kjer je tudi umrl.
Pa poglejmo malo njegova dela. Med hjimi najdemo številne članke za razne časopise in njegovo glavno delo »Beneška Slovenija«. Med članki naj navedemo: »Cantata za Ristpri-jevo«, »Geografski kongres : Komična burka«, »Dokumenti o Čedadu«, »Dantejeva jama pri Tolminu«, »Svetovna razstava v Italiji«, »Ruska lekcija o Slovencih v Italiji«, »Furlanski rispeti«, »Beneška Slovenija: Ruske študije (tu govori o Adajevskem in Baudouinu de Courtenayu)«, »Devet-stoletnica Paola Diacona«, »Soseske«. To so samo najvažnejši.
Med manjšimi Pocirekovimi deli je tu-d' cela vrsta drobnih knjižic, ki so pisane za posebne prilike in obravnava vsaka po en argument naših dolin in gora. Toda njegovo največje delo je »Beneška Slovenija«, ki jo je izdal Fulvio v Čedadu leta 1884.
Objava te knjige je vzbudila ostre kri-
tike in polemike brez konca. Knjiga je bila prevedena tudi na številne druge jezike. Italijanski nacionalisti tiste dobe so rabili za Karla Podreko zaradi te knjige ostre žaljivke. In to samo zato, ker je povedal v njej samo resnico, pa nič drugega. Toda ta resnica je bila tako kruta, da mnogim ni ugajala.
»Beneški Sloveniji« je sledilo še eno delo z naslovom »Soseske«, ki ni nič dragega kakor prva knjiga predelana in razširjena. Toda kar smo navedli je samo tisto, kar nam je o njem znanega. Prav gotovo je tudi v Rimu, v zadnjih dneh svojega življenja nadaljeval s pisanjem in prepričani smo, da ni pozabil svoje Beneške Slovenije.
Iz vrst Podrekov je izšlo še več slavnih mož. Med temi je eden najbolj znanih njegov sin Viktor, ki je ustanovil v Rimu po prvi svetovni vojni, svetovno znani »Teatro dei piccoli«, s katerim je žel priznanje največjih svetovnih umetnostnih kritikov.
• •
Goriški grofje sr> jih podedovali od furlanskega grofa Verihena. Ko je ta leta 1030 umrl, je pustil Belgrad hčerki Jadmudi, poročeni z Marquardom III. z Eppenštajna. Ta posestva so pozneje prišla v last goriških grofov po letu 1090.
Naselja beograjskega okraja (med Cormorom, Cedroipo in Latisano) imajo z malimi izjemami skoraj vsa slovenska imena, n. pr.: Sedeljan, Gradiška, Goričica, Bejan, Sklavr.ik, Lestica, Nespolet, Lonca, Intica, Blauca, Velekonja, Glau-rik, Gorica, Gradiškuta, Belgrad, Sele itd. Tudi vode tega predela nosijo slovenska imena, kot: Koren, Krajna, Bro-dič, Sardica, Miljana, Belica itd.
Lajpak, Pantjanik, Martinjak, Breza, Slovanski pasjan, Smardeča itd. Pod Spilimbergom imamo vasi:	Gradisce
(Gradiška), Provesano (Provezan), >Po-stonzicco (Postonjčik). Pri Pordenonu je kraj Sclavons. če gremo še dalje preko Livence in Piave, tudi naletimo še vedno na slovenska imena.
Ne mislite pa, da imajo ta imena samo slovensko obliko; tudi italijanski zgodovinarji, ki niso naklonjeni Slovencem, kot n. pr. Antonini, je moral pri znati v svoji knjigi »Friuli Orientale« imena slovenskih vasi v Furlaniji ; naštel jih je 23, od katerih smo jih nekaj navedli zgoraj ; Nicoletti, ki je napisal
Naši pustni običaij
Kakor pri vseh Slovencih, tako se je tudi pri nas ohranil prav do današnjih dni, star ljudski običaj — pokopavanje Pusta. Ta običaj izvira še iz starih paganskih časov, ko so prirejali na čast bogu Kurentu razne veselice. Kurent je bil namreč znanilec pomladi, novega pomladanskega življenja in ljudstvo je slovesno proslavljalo odhod zime in se veselilo prihajajoče pomladi — Vesne.
Tudi drugi rar odi proslavljajo Pusta, a pri njih je izginil pravi pomen praznovanja, kajti z razkošnimi veselicami ne prikazujejo pravega izraza ljudskega veselja nad prihajajočo pomladjo, ampak le nesmiselno veseljačenje premožnejših ljudi. Beneški Slovenci pa so ohranili ta tisočletni ljudski običaj neizpremenjen in zato ga tudi proslavljajo na preprost način, da se nam zdi, kot da bi živeli še v tistem času ko so bili Slovenci še mnogo-božci.
Na pustni torek, ponekod pa tudi na zadnjo predpustno nedeljo, se mladina, pa tudi odrasli mladeniči, kaj radi oblečejo v maškere - Kurente ali na splošno imenovane Pu te. Jako zanimiva pa so njihova oblačila. Iz starih skrinj izvlečejo ovčje kožuhe in meželane katere hranijo že bogve koliko let; ti jim služijo le za Pusta. Okoli pasu se prepašejo s širokim pasom ali vrvjo na katero privežejo kravje zvonce in pa male kraguljčke, da žvenkljajo pri hoji. Na glavo si zadenejo stare kučme ali pa širokokraje klobuke ki jih okrase z zelenjem in pisanimi trakovi. Kdor je bolj premožen ima tudi masko in si jo dene na obraz, drugi pa si ga pobarvajo z ogljem in rdečilom, da jih je kaj težko na hip prepoznati. Tako našemljeni »pusti« se pomikajo v dolgem, sprevodu po vaških ulicah katerim sledi vsa otročad. Sedaj gredo na polje in bližnje senožeti, tu igrajo na harmoniko, piskajo na piščali, ter pojo slovenske pe-
PASTIRCI
Ovce so pasli; imeli so jih lepo številce. Paša je bila bogata, kajti otava je lepo Srastla in živini ni bilo treba poditi se 2a njo na vse kraje. Zdaj pa zdaj ji je «leer dalo v glavo, da je kam zbezljala in .Ponorela, pa se je sama vrnila; sploh ni delala preglavic mladim pastirjem. Trije so bili, vsi živahni in podjetni dečki. Zbrali so si ugodno mesto, da so se prijetno zabavali in kratkočasili.
'Okolica je bila slikovita, pri dnu ozke Ih vijugaste doline med krasno vzbočeni-tbi, travnatimi goricami. Med skalovjem Je v globoko zarezani strugi, ponekod zarasli z bohotnim vrbovjem, v poltemi Skrivnostno šumela dolinska rečica. Prijeten hlad in vonj po vrbovju je plaval v Ozračju. Velikanska in gola stena se je bu nasprotni strani dvigala navpično iz t'ode. Na vrhu jo je venčalo gosto gabro-Vo grmovje, ki je raslo iz starih, čokastih debel in razprostiralo listnate vrhe nad Sfepad. Ob vsakem zračnem sunku je za-^alovlio in mahalo nad skalo kakor buj-
smi, zlasti tiste, ki opevajo pomlad in o-ne, ki dajejo starki zimi slovo. Najraje grejo na tiste njive, ki leže v senci ker je tam po navadi še sneg, letos prav za prav ga je povsod.
V nekaterih vaseh hodijo ti Pusti tudi v živinske hleve in tu z raznimi reki zagovarjajo živino, da bi bilo med letom več prirastka in da jo obvarujejo nalezljivih bolezni. Najbolj zanimivo je pa simbolično prikazovanje poljskega dela, ki čaka kmeta na spomlad. Ker so torej od povsod odgnali zimo, orjejo po snegu z veliko vejo ali pa z malim lesenim plugom; kopljejo, sade itd. S tem hočejo namreč spomniti kmetiča, da je zima odšla in da bo treba pričeti z vsemi temi poljskimi deli.
Ko so končno obhodili več njiv in hlevov, se zopet vrnejo v1 vas. Gospodinje, zlasti pa mlada dekleta jih čakajo na pragih svojih domov s pravkar ocvrtimi bobi, nakar se podajo v vaško krčmo, kjer ob kozarcu vina in ob zvokih harmonike veselo rajajo pozno v noč. Pridružijo se jim celo stare mamice in očki, ki pozabljajo ta večer na težo svojih let uživajoč to preprosto veselje skupno z razigrano mladino. Pa saj jim tega nihče ne šteje v zlo. Pokopali so Pusta in sedaj se bo pričelo novo življenje.
O šolstvu v Italiji
Po podatkih, ki jih je objavil švicarski dnevnik »Die Tat«, imamo v Italiji 7 in pol milijona šoloobveznih otrok od 6 do 13 let. Od teh jih je samo pet milijonov vpisanih v šole, vsi ostali pa ne dobivajo niti najosnovnejše izobrazbe y branju in pisanju.
Od pet milijonov otrok, ki obiskujejo šolo, jih 10 odstotkov obiskuje pouk neredno, 20 odstotkov otrok pa konča samo dva razreda osnovne šole.
PASIAN SCHIAVONESCO, ki ga je faši stična vlada s posebnim dekretom 1. 1923.
preimenovala v Basiliano.
čeprav se v listinah iz tiste dobe ne omenja njihovih imen, vendar je gotovo, da so tila ta naselja že takrat slovenska in tudi kjer so se pozneje naselili Furlani, so prevzeli ilirsko-rimsko ime, ter ga prilagodili svojemu jeziku. Tako lahko še danes pod latinsko obliko spoznamo prvotno slovensko ime. Poleg teh je še mnogo drugih vasi, ki so ohranile slovensko ime. Naj navedemo samo nekatere v bližini Vidma: Zeljak, Raspan,
več del o furlanski zgodovini pod oglejskimi patriarhi, je priznal... »da je bil
slovenski jezik po vaseh mnogo bolj v rabi kot pa furlanski, ki je bil tedaj š > preprost in je slabo zvenel.« (Manzan , Annuali del Friuli II. p. 111).
Ker so bile te kolonije osamljeni otoki-sredi Furlanov, so jih ti sčasoma asimilirali in od njih je ostalo samo ime po-leg kakšne besede, ki je bila sprejeta v furlanski jezik.
Prof. dr. Matija Murko umrl
Pretekli teden je v Pragi umrl slovenski učenjak, slavist svetovnega slovesa, profesor dr. Matija Murko znani raziskovalec slovanske književnosti.
Rojen je bil leta 1861 blizu Ptuja v Sloveniji, doštudiral je na Dunaju, kjer je pozneje tudi služboval kot predavatelj slovenščine in ruščine na visokih šolah. Leta 1902 je postal univerzitetni profesor v Gradcu. Po razpadu Avstrije je odšel v Prago, kjer so ustanovili stolico za jugoslovanske jezike na Karlovi univerzi. Predaval je južnoslovanske jezike in literaturo. S svojimi sodelavci je organiziral pravo evropsko središče slavističnega študija v Pragi.
Pri svojem znanstvenem delu se je poglabljal v ustvarjalnost Južnih Slovanov
in Cehov. Napisal je študijo o pomenu reformacije in protireformacije na Slovenskem. V raznih jezikih je pisal o sve-jih študijskih potovanjih po Bosni, Hercegovini in črni gori, kjer je s fonogramom snemal narodne pesmi, katerim je posvetil dve večji razpravi. Ostal je zakoreninjen v svoji domovini ter skrbeh da bi njene narodne lepote in posebnosti spoznali tudi drugi slovanski narodi.
Pred kratkim sta izšli v Ljubljani dv • knjigi Murkovih spominov. Dne 22. mar ca lani pa ga je ljubljanska univerz imenovala za svojega častnega doktorja
Z Murkom izgubljamo Slovenci velike ga učenjaka in humanista, ki si je zn: 1 pridobiti svetovni sloves in na kateregi je slovenski narod upravičeno ponosen.
ni lasje rad čeiom kakega igrajočega umetnika. Iz globoke zarezane škrbine je padal v rečico precejšen curek studenčnice, da se je prav čisto razločilo rezko pljuskanje na skale v globini. Zgoraj so se vrstili sočni travniki in se košatili veliki kostanji, bogati z rumenimi grčami. Vrhu vsega se je smehljalo najlepše je; sensko nebo.
Na tej strani se je vzporedno z reko, toda nekoliko bolj v goro, vila ozka cesta, zarezana v strmino, obdana z bujno goščo, vso prepredeno s srobotom. Svet je bil tu razdeljen na dve peiinasti rebri od širokega ;n slikovitega poteka, ki je padal kakor po stopnicah od skale na skelo in se končno zlival v rečico s šum-r.im slapom. Ozek, kamenit most je vezal pretrgana konca ceste.
Okolica je bila torej precej slikovita. Naši paglavci so si bili izbrali svoje mesto na visoko vzbofeni, na vrhu pločna-sti čukli ob potoku, odkoder se je videlo po zgornjem in dolnjem koncu doline.
Dolgo časa so skakali, se lovili in pre-kucevali po travniku, plezali na bližnje kostanje, lučali kamenje v potok in Bog ve, kaj še počenjali. Naposled so se upehali in sedli h gladki, kakor nalašč pripravljeni skali ter začeli risati s kremenom nanjo vsakojake spake. Ko so se nasitili tudi svojih umetnin, so zanetili ogenj. Potem so sklatili in pobrali nekaj kostanja in začeli peči v žrjavici. Veseli so bili, kadar jim je kako zrno bolj počilo, da je odmevalo po globinah in od nasprotne stene, kakor da bi kdo sprožil puško. Pok jim je seveda raznesel žrjavi-co, da so morali skakati na noge in si stresati z obleke goreče oglje. Vik in krik in otroško veselje!
Blažena otroška priprostost, kako je z malim zadcveljna!
Ko so se najedli kostanja, niso vedeli, kaj bi počeli. Najrajši bi bili šli z ovcami domev, toda izkušnja jih je bila naučila, da ni varno se prezgodaj vračati. Bo šiba pela! so jim večkrat grozili doma.
»Vesta kaj? Pravljice bomo pravili,« reče eden.
»Da, da! Pravljice pravimo,« odgovori drugi.
»A kdo jih bo pravil? Jaz rajši poslušam. Lojz, ali ti?« vpraša Tonček.
»Ne, jaz ne znam. Tinec jih ve polno, on naj začne.«
»Alo, Tinec!«
»No, saj bom. Pcčakajta, da se zmi-slim,« odgovori Tinec.
Vsi so umolknili.
Tinček je malo pomislil in potem začel:
»Vesta, kje je Velika Planja?«
»Seveda veva. No?«
»Tam je mnogo, mnogo starih kostanjev, ki jih posekajo za oglje. Jaz sem videl, kako se oglje dela. Debla razžagajo na čoke, čoke pa razcepijo na ščine. Potem jih znesejo na pripravno položino in jih začnejo skladati po koncu drugo k drugi, tako da majijo nekoliko proti središču, in naredijo prvo široko plast; na prvo zložijo drugo nekoliko ožjo, na tretjo še ožjo, da se napravi kopa kot Ionica sena. Potem jo ovijejo z mahom in obsujejo z zemljo, da se ne vidi ni ščina ni mah. Na špičastem vrhu pustijo majhno odprtino, da štrlijo ven konci zgornjih ščin, in tukaj prižgejo; ko notri lepo zagori, zagatijo z mahom in z zemljo. Notri pa gori in se kadi skozi zemljo, vedno Liže, dokler ne dogori do tal. Pa to ne gre tako hitro. Vesta kaj? Danes ni več časa, a jutri » «pravimo majhr.o ogljenico.«
»Da, da, ogljenico!«
»Ali bož znal?«
»Seveda, saj sem dobro gledal, kako se dela.«
»No pa kje je pravljica?«
»Čakaj! Vidiš torej! V veliki Planji so od nekdaj napravljali oglje. Tam je divje in samotno še bolj kot tukaj; pravijo, da tam straši. Vidiš, sedaj povem:
Nekdaj je bil ogljar, ki je ogljenico kuril. Sam je bil in sam je vse napravljal, le živež so mu nosili zjutraj za ves dar. Imel je majhno kolibo, v kateri je spal ali pa sedel in pazil na ogljenico. Vidiš, in nekdaj je prišlo ponoči k njemu iz ho-ste majčkeno; majčkeno je bilo kot otrok in rdečo kapico je imelo na glavi. Začelo je hoditi okoli kope in nagajati.«
»Joj, kako bi me bilo strah!« reče Tonček.
»Ali je mož tekel? vpraša Lojz.
»Kaj še! Prav nič se ni bal. Nekaj; časa je gledal iz lopice, gledal in molčal. Pa ker ni bilo konca nagajanju, je zavek-nil vanje. Zarežalo se mu je — he, he. he! kot kozlič in dalje nagajalo. Mož mu je zapretil, da ga stepe. Zopet se mu ie zasmejalo in prišlo celo pred kočico i > začelo odskakovati in plesati.«
(Nadaljevanje sledi.)
ZA NAŠE DELO
Zguoònji krompjer
U sadounjaku
Tel mjesac je zadnji cajt, de napravimo use djela okuol sadnega drevja. Muo-ramo ta parvo gledat, de je use drevje le-puo očedeno an varhi porezani. Use suhe veje naj se proč spravijo an sažgo. Fosebno parporočamo namazat tiste kraje drevja, ki so rakavi (kakuo se tuo nardi smo že pisal mjesca zenarja). Tisto drevje, ki ima uši je trjeba poškropit s »karbolinej« (tuo je arborin, dendrin, reodendrin, miksdrin, durla an drugi, ki jih u agrarji ukupita).
Marc je tud’ narbujš mjesac za uničit boljezni na drevju. Za tuo djelat je nar-tuojša bordcška vodà, tuo je raztopina solfata od rama an japna. Po navadi uza-memo tri par stuotne razstopine solfata od rama. špricanje s tjem, na.pusti, debi jabuka an kruške ušafale hraste (skule). Na pusti tud’de bi se sušilo listje parbrje-skvah, jabukah, slivah an čerješnjah. S solfatom od rama je trjeba špricat u telim cajtu tud’ zatuo, de varjemo sadno drevje od infekcije kakšne boljezni, ki lahko pride kar se odperejo popje.
Sjerkou molj se muora uničit
Usa sjerkove stebla an storže se muora uničit pred 15. aprila. Takuo pravi dan lec, ki ga je dekretou minister za kmetijstvo. Tuo se muora nardit zavoj tega, ki u sjerkove stebla an storžč se po zim skriva noter tist metul, ki znesé jajčka u sjerkove stebla od katerih pridijo potlé take žvali, ki razjedajo poljete stebla od sjerka an sjerkou sad. Po naše se pravi tisti sjerkovi boljezni »čarvivost«.
Tist škodlivac je trjeba na usako vižo uničit, če čemd mjet dobar pardjelak an narbujš je, de se uniči pr j et storže a n sjerkove stebla, potlé pa se skopa zemjo zlo globoko an se noter podkopa usé tiste ostanke od sjerka ki so nad zemjo.. Na smijt-mo pozabit, de tisto djelo se muora nardit, zak če né bi se lahka usatalo tud' multu, zak’ lec pravi, de tist, ki ne. uniči pred cajtom stebla an storzé, buo štrafan.
Saòitu an cjepljenje mladega sadnega drevja
Marca mjesca je trjeba sadit tud’ mlado sadno drevje. Korenine muoramo obr-jezat takuo, de so obrježe obarnjene na tla. Drevje na smijete sadit previč globo-kó, zatuo je dobro, de zasujemo jame z
izkopano an z hnojem premješano zemjo, takuo de je kolobar najmanj 10 do 15 centimetru buj visok ku zemjà. Kar bo zemja z mladim drevesom skup se usedla, bo raslo drevje glih u ta pravi višini. Po kolobarjih (kolobar je okuol drevja okopana zemjà) potrosimo dobrega hnoja, ki zadaržuje mokrcto, greje zemjó an pomaga rast koreninam. Nazadnje drevesa še obrježemo an veje prau naglihamo.
Preča kar bo ura ljepa precepjemó staro sadno drevje. Ucepljene cepiče je trjeba dobro jih varvat pred ptiči, narbuojš je s malimi količi al’ z benkami. Narbuj se mudi cepit čarješnje, potlé slive an na zadnje jabuka an hruške. Sadje, ki ima koščice je dobró ga pohnojit tud’ z j apnenim prahom.
Kaj dni vali perutnina ?
Kakoš	od 19—24 dni	(navadno	21	dni)
Dindja	od 26—29 dni	(navadno	28	dni)
Faraonka od 26—33 dni (navadno 30 dni) Raca	od 28—32 dni	(navadno	29	dni)
Gusa	od 27—32 dni	(navadno	29	dni)
Golobica od 16—20 dni	(navadno	17	dni)
Pavica	od 28—33 dni	(navadno	30	dni)
Fazanka od 23—26 dni (navadno 24 dni)
Če ima krava bornio vime
Dostikrat postane kravi use ardeče an ir.flamano vime an je vič kmetu, ki na vejó kako žvini pomagat. Par taki žvin-ski boljezni je narbuojš, de mažete vime za nekéj dni s »sulfatizol« u tabletah.
Tiste tablete, ki jih prodajajo u špecjari-ji jih stoučete u droban prah an jih zmje-šate z raztopljenim sadlom al’ pa s kan-ferjevo mastjo. Tist človek, ki maže s kanferjovo mastjo na smije moust drugih krau, zak mljeko bi ušafalo potlé tist duh po kanferjo.
Če žvino napenja
Narbuojšc zdravilo, če žvino napenja, je japnena voda, zak’ tista u sebe uza-me u črevth od žvine dost tistega plina, ki se ji noter nabere. Japneno vodo nardite takole vi sami doma: 10 gramu živega japna pomješajte s pet litru navadne vodé an tuo potlé dobro precedite. Ce japr.er.a vodà na bo hitro pomagala, tuo se godi samo par hudim napenjanju, takrat pa muorate nucat tist tubo, ki se ga ji c a po ustah al’ troKar. Dobro je tud’, de napeto žvino iz hljeva hitro peljete an jo postavite na prastor, u hribu takuo, de ima rimar glavo an ta parve noge buj visoké kot ta zadnje. Nuca tud’ žvino polivat pod trebuham z marzio vodo.
Ce sod teče
Ce vidite, de sod teče, čeglih je biu ciougo cajta namočen provajta še tuole an vidli buoste, de na bo vič zgubju. Zmješajte drobno stoučen vinski kaman an ugasnjeno japno an potlé s tjem zamašite use mjesta, ki puščajo. Ta zmes se ujame tud’ na mokrim kraju od soda; treba pa je tuo djelat hitro, zak vinski kaman an japno se hitro stardijo.
Če èité mjet na vašim vartu zguoden pardjelak krompjerja, muorate izbrat sje-me zguodne suorte an ga stort, lepuo pognat. Par tjednu pred saditvijo, u marcu al' parve dni aprila, dajte ne pra-vič debli sjemenski krompjer u ne pravič visoke koše an ga postavite na gorak an
Takuo rješemo pravilno semenski krompjer
Poganki
pravil.no siljene ja krompjerja
svetu prastor. Na gorkim začne krompjer poganjat. Zak’ je krompjer na svetlem,, ostanejo poganki močni an zeleni. Kar buosta prenašali tist krompjer za sjeme na vart al’ u njivo, muorate gledat, de se ne polomijo poganki. Krompjer posadite u že ogrjeto zemjo, u cajtu kar se nje trjeba vič bati mraza, zak’ previč zguo-daj sadit nje zmjeram narbuojš. Ne mislite, de zguoden pardjelak pride zak’ se ga sadi zguodaj; trjeba je mjet zguodnje suorte an pru parpravjen krompjer za sjemc. Muora bit, pa tud’ zemjà dobró parpravjena an lepuo pohnojena.
Krompjer dobro raste u lahni zemji, ki je pohnojena s hljeuskim hnojam. Od kupjenih hnojil je pa narbujš kalij. Dobro hnojilo je tud’ Ijesni pepéu.
Ponavad se sadi zrjezan krompjer. Krompjer ima po navad največ ucči na ta debelim kraju, zatuo ga režite takuo,.
kot nam kaže fotografija.
GOSPODARSTVO
Kakuo uničemo voluharja?
Dostikrat čujemo naše kmete se kum-rat, de kaj škode iim nardi oku sadnega drevja voluhar. Tista miš napravi narbuj škode u zguodnim pomladskim cajtu, kar ji parmanjka za jest an zatuo jo u telim cajtu narbuj lahko ujamemo al’ zastrupimo. Lovimo jo lahko z več suor-tami skcpci zjutraj al’ zvičer. Z lopato odpremo tisto jamo, ki jo je miš nardila, jo očedimo an par kraju nastavimo sko-pac. Jamo je trjeba pokrit z dasko al’ z malo zemjé, de ostane takuo tema noter na smijemo pa zataknit vas ajar. Voluhar, to je tista miš, ne prenaša zunanjega ajcaja an zatuo se zbliža nitro za zaprjet jamo an takuo se ujame u na-stavjen skopac.
Voluhar se tud’ zastrupi ra tolu vižo. Uzemimo an koranj, ga prerježemo po dougem an ga namažemo s strupom za
miši, ki ga ukupimo u specjariji. Potlé obe dvje polovice korenja jih stisnimo skupaj an jih zapnemo s lesjenimi klinčki an tuo potisnemo u jamo. Koranj ga nastavimo t’kaj krat, dok ostane, kar takuo vjemo, de nje več voluharja noter.
Prej ku nastavimo muoramo se roke. namazat z zemjo, de takuo zakrijemo človeški duh, zak voluhar dobro poduši.
Za pregnat voluharja je dobar tud’ »karborid«, »arborid«, gnojnica itd., a tiste reči samo preženejo tiste miši an zatuo je bujš, de nastavimo skopac al’ strup.
Voluhar grize koreninice, posebno mlademu sadnemu drevju an s tem djela veliko škodu, zak dostkrat.se posuši:o use drevesa.
flnkrat se ja vič pilo an mani kadilo
U Italiji se je število ljudi zlo povečalo, vina pa se pije usako ljeto manj. Pred 15 ljet statistike so kazale, de u Itali i pijejo od 120 do 130 litru vina za usakega čiovjeka, sadà pa ga ne pijejo še 70 litru vina usak človek. Zatuo se je u prejšnjih cajtah tud popilo ceu ljetni pardjelaK vina, ki je r.imar biu za 45 miljcnu eto-litru na ljeto. Sadà u Italiji ostane vič ku 30 etolitru vina ra ljeto, čepru nas je zlo vič.
Tobaka pa se skadi vič ku prejšnje ijeta. Ljeta 1938 u Italiji se je pokadilo 29 miljonu kilogramu tobaka al’ 660 gramu na čiovjeka; ljeta 1950 se je pa pokadilo 37 miljonu kilogramu tobaka al’ 825 gramu na čiovjeka.
Kulk sjera proda Italija
Ankrat Italija je prodajala u druge caržave zlo sjera, posebno tistega, za hra-tàt, Ukupovala pa ga je zlo malo. U zadnjih ljet ah pa se je spremenijo an narbuojš nam boju povjedal tele številke, ki vajajo za parve 9 mjesce ljet 1938, 1949, 1950 an 1951.
Ljeta 1938 so prodal 164 taužent kuin-talu sjera za, 152 miijonu lir; ljeta 1949, so prodal 95 taužent kuinta’u sjera za 6 milijard lir; ljeta 1950 so predal 144 taužent kuintalu sjera za 9 milijard lir, pa-
ssim ljeto pa so predal 100 taužent kuin-talu sjera za 6 milijard lir.
Ukupil so pa 35 taužent kuintalu sjera za 33 milijonu lir ljeta 1938; 59 taužent kuintalu sjera za 4 milijarde lir ljeta 1949; 44 taužentu za 3 milijarde lir ljeta 1950; u preteklim ljetu šo ukupil pa 79 taužentu kuintalu za 4 an pou milijarde lir.
Našim gospodinjam povemo
de se lepuo očedijo očali z vodo u rca-tjero se dene noter par kapljic ameni-jitXe; an potlé se obriše;
Menjava denarja
Z:ata Sterlina	8.30Ó
Napoleon	6.475
Dolar	681
Francoski frank (100 fr.)	148
švicarski frank	157
Sterlina karta	1.650
Dinar (100 din)	121
Belgijski frar.k	12,50
Avstrijski šiling	21
Zlato po gramu	880
Srebro po gramu	20
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Za'ožnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L Lucchesi - Gorica
Beneška fjudska pravca : Prebrisana žena in vrag
\
%
'h
Neka revna družina ne more plačati	Ko pridejo v gozd, srečajo nekega gospo-	da postane on lastnik žene po enem le-	naredi lep mlin na veter. Noč in dan so de-	šljuje noč in dan kaj bo, ko poteče dogo-
dolgov in zato jo gospodar izžene iz hiše.	da, ki jim ponudi pomoč pod pogojem,	tu. Mož sprejme pogodbo in eospod mu	lali in postali so bogati; toda mež premi-	vorjeni rok. Zena izve za moževo skrb in
l
sklene prevariti tujca, za katerega ve, da	loma, pride gospod v hišo, žena pri-	tem ko an pije pa mu ona priveže rep na	okrog, žena ga reši šele tedaj, ko ji ob-	njihovo hišo. Ko vrag beži, tuli	in vpije:
je sam vrag. Nekega dne, ko je bila sama	azno sprejme in mu ponudi plivCe. Med-	mlinski kamen, ki ga z vso silo zavrti	ljubi, da se ne bo nikdar več prikazal y	»Zenska je hujša kot vrag.«