LKTO VI. / ŠTEV. 46 KRANJ, 14. NOVEMBRA 1951 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK* SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN" UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON, 475; TEKOČI RAČUN PRI NBKRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«'-127 t IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN; POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35, DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Z uredbo zveznega Izvršnega sveta so manufakturne trgovine pričele 9. novembra prodajati tekstilno blago za 23 odstotkov ceneje, kot so bile cene 1. avg'usta-Podjetja bodo znižala cene tekstilnega blaga tako-le: bombaž, tkanine (bela platna, barhend, flanele, impregnirano platno, bombažna bla.go za ženska obleke, predpasnike, srajce ipd.) za 26 odstotkov; volnene vlečene tkanine (blago za moške in ženske obleke, ne kamgarni) za 18°/0; volnena česane tkanine (kamgarni, krombi za plašče) za 15»/0; tkanine iz umetne svile za 35 odstotkov; tkanine iz prave svile za 20 odstotkov; bombažno konfekcijo za 20 odstotkov; volneno konfekcijo za 15 odstotkov; nogavice (vseh vrst) za 35 odstotkov, bombažno trikotažo in pozamenterijo (ženske in otroške majice, garniture za dojenčke ipd.) za 18 odstotkov; volneno trikotažo za 13 odstotkov; svileno trikotažo za~15 odstotkov; bombažni sukanec za 20 odstotkov; volno za pletenje za 15 odstotkov. Zaradi zagotovljenih surovin i n ustvarjene proizvodnje je tekstilna industrija letos zadovoljila potrebe notranjega trga- Ker je bila cena tekstilnega blaga razmeroma visoka in je omejevala potrošnjo, bo ta U-redba vskladila odnose med proizvodnjo in potrošnjo. Trgovinska, podjetja, zadrugo in tekstilne prodajalne proizvajalnih podjetij so dolžne na vsaki posamezni vrsti blaga označiti dosedanje in znižane cen« ter jih na vidnem mestu izobesiti. Ta pocenitev ni prišla slučajno a!i pa morda z gotovim namenom. Prišla je zato, ker so tovarne izdelale dovolj blaga za naše potrebe- Po drugi strani pa j)S to pocenitev brez dvoma pospešila tudi letošnja letina, ki je po zaporednih težkih, katastrofalnih letinah bila vendarle enkrat dobra. Prav to je narekovalo Izvršnemu svetu, da poceni tekstilno blago in zniža tekstilni industriji stopnje akumulacije, kar b0 v doglednom času vsekakor vplivalo tudi na ]H><*iutev prelirambenih artiklov- Po volitvah - pred volitvami Delavci pokazali največjo politično zavest Ob rezultatih volitev v okrajne zbore proizvajalcev obrtniki, kar kaže, da so volivci pokazali večjo zrelost, kakor pa tisti proizvajalci, ki s* predlagali kandidate). V kranj. okrajiu: 25 uslužbencev (med njimi je 13 direktorjev in u- Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije Tomo Brejc med svojimi volivci v Madvodah bralcev Volitve so torej za nami tudi če tem volitvam ne bi sledile tiste v republiške in zvezni zbor, se politično zanimanje ,po volitvah prejšnjega tedna ne bi poleglo, ker so-Z zborovanja so poslali ra- cializem pač ni karadjordjevi-solucijo Centralnemu komiteju čevska preteklost s kampa-mladine v Beograd, ki jo za. ključu jejo z besedami: »Tujega nočem0 — svojega ne da- Ko je bila prejšnja številka povsem neznatna, razen v ne-našega tednika že v tisku, so katerih osamljenih primerih v po Gorenjskem potekale volitve kmetijski skupini in pri obrt-v okrajne zbore proizvajalcev- nikih, ki kažejo, 'koliko je od-Zato takrat še nismo mogli visno .cd dobrega dela politič-priobčiti našega komentarja o nih organizacij v dotičnih kra-teh volitvah, pa tudi o izidu jih. Tako so se n. pr. obrtniki pravnikov obrtnih podjetij), 20 nismo mogli obvestiti svojih v Domžalah udeležili volitev delavcev, 3 kmetje, 1 agronom prav maloštevilno, dočim so v in 1 obrtnik. V ljubljanskem Pa Črnučah vsi odšli na volišče. okoliškem okraju so izvolili 30 Spet so delavci pokazali naj- delavcev, 12 uslužbencev (4 večjo politično zavest. Zelo direktorji), 2 obrtnika, ostali vzpodbudni so nekateri primeri Pa so kmetje. Tudi tu je bila iz radovljiškega okraja, ki za- izvoljena samo ena žena. služijo, da jih navedemo. Ko. Preseneča visoko razmerje lektiv eleiktropeči Jeseniške že- uslužbencev, zlasti direktorjev, lezarne je v počastitev volitev Videti je, da je bilo še presne-niami demagoških obljub in v 24 uran. opravil ka? 6 šahtov, to premalo poudarjanja vloge predvolilnih razburjanj, am- kar Je slC£lr težko dosegljivo, zborov proizvajalcev, posebno Na volišče So prišli tudi neki v kranjskem okraju Ni dvo-tovanši, katerih odsotnost bi ma, da sindikati, Socialistična bila prav razumljiva. Tovariša zveza in komunisti niso storili Jakob Mihelič in Viktor Klinar t'js'^ga, kar čas zahteva od pak proces nenehnega gospodarskega, družbenega in političnega razvoja. K temu živemu, zavestnemu, socialistične mu zanimanju so v zadnjem iz Jeseniških Rovt, [ki sta že njih. Nekatera sindikalna vod- mesecu dodali svojo mero še V nedeljo, 8. novembra 19-53 je mladina organizirala predvolilne zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Tovariš Tomo Brejc se je zahvalil volivcem za zaupanje, ki mo!« s0 mu ga izkazali, ko so ga predlagali za svojega poslan- ffanrJifjRfi na ZtHinHfflllill ca. V svojem govoru se je do- ,MI,,lllun" "° *«W*»vM»lU taknil tudi vprašanja Trsta. Na željo članov Socialistič-Poudaril p, da je naša država ne zveze delovnega ljudstva je mnogo pridobila na ugledu, več poslanskih kandidatov za kajti njena iskrena želja, tla Republiški in Zvezni zbor na-chrani mir, je očitna ne samo stopalo pred volivci v raznih v besedah, ampak tudi v de- krajih radovljiškega okraja V in krvavimi posegi pQ janjih. Pripomnil je, da so se torek zvečer je govoril v Boh. naci<>nalnih pravicah — in jugoslovanski narodi vedno bo- Bistrici poslanski kandidat za na.m .talk? omogočili, da ob tej rili za pravičnost in da so tudi Zvezni zbor tovariš Franc Pe- PrJliki vidimo, kako daleč se sedaj pripravljeni dati življe- rovšek. V četrtek jei na proš- Je že. razvil naš nov nadnacio-nja za svoje pravice. njo Okrajnega odbora SZDL nalnj- resnično socialistični pa- Nadalje je kandidat govoril govorila v sindikalni dvorani triotizem. o pomenu volitev. Volitve, ki tovarne »Veriga« v Lescah to- V tej luči je možno ,in peso že za nami, in volitve, ki varišica Vida Tomšičeva. Ra- trebno, da si ogledamo rezul-bedo 22. t. m., bodo dokazala, zen kolektiva »Verige« so =ie tate volitev in da se zamisli -da so naši narodi, strnjeni v predavanja udeležili tudi pre_ mo nad političnim položajem, ."kupnosti in enotnosti, upra- bivalci Lesc in nekaterih oko- kakršen je na Gorenjskem. vi ceni zahtevati, kar js njiho- liških krajev. Na pobudo te- Udeležba na volitvah v o- vega. renskega odbora SZDL na Ja. krajne zbore proizvajalcev je zaslužile več kakor eno samo gov, ko pa §e iaihko najdemo Dotaknil se je tudi gospo- vorniku je bilo tam tudi večje bila zadovoljiva, prav tako sam predstavnico v okrajnem orga- tovarne, kjer se funkcije moj-darskih vprašanj. Dejal je, ca predvolilno zborovanje, na ka- potek in ostalo. V radovljiškem nu ljudske oblasti ? tra, člana upravnega odbora in bomo v naslednjih 10 letih da- terega so povabili tovariša Fr. okraju je bila udeležba >89-od- Poklicni sestav novoizvolje- komiteja Zveze komunistov bi- 640 Perovška. Na terenu Ukova stotna v industrijski skupini, nih tele® je takle: V rado vi ji- rokratsko združujejo v eni sa-na Jesenicah je govoril tova- v kmetijski pa 86-odstotna. V škem okraju je bil0 izvoljenih mi osebi. riš Mirko Zlatnar, kandidat kranjskem okraju sta ustrezni 23 delavcev (med njimi 3 obra- Krive pa so tudi objektivno za Republiški zbor. Podobna številki 87°/n in 72<70, v ljub- tovodje), 6 direktorjev, 2 sred- dediščine Nad 4.000 kranjskih v letih, sta oba prišla volit, če- stva, ki sicer silno poudarjajo vrhovni oblastniki zahodnih sil prav prvl DoluJe že več niese- koristi delavskega razreda in s prosiulo osmooktobrsko odlo- cev' drvgi pa 1ma noS° v mav' zabavljajo, kadar občinski or- čitvijo in italijanski imperia- cu- ^ož'dar Volf se je iz Bo- gani ljudske oblasti ne sprej- lizem s svojimi nespametnimi hmJske Bistn.ee pripeljal vo- me;j0 takšnih sklepov, kakršni naših ht na Jes^nice, pa je imel vi- bi morali biti. sama pa Jne soke temperaturo. Tovarišica napravijo prav ničesar, da bi Ivanka Jonke iz, Hrušice je vzpodbudila udeležbo delavcev prišla na volišče z vodičem, v takih organih in njihovo za- ker ima poškodbe na očeh, itd. nimanje za občinske načrte, — Prva podrobnost, ki nas v danes nosijo precejšen ,#31 sestavu novoizvoljenih zborov krivde, da izvoljeni zbor pro- proizvajaloev neprijetno iprel- izvajalcev ni to, ikar naj bi seneoa, je krivično, poraizmo bil že po svojem imenu, pa tu- majhno število žena- Ali si de- di namenu in vlogi. Ni se čm- lovne žene kranjskega okraja diti. da v takih s'ndikalnih z vso svojo tekstilno, t. j. vodstvih še ni prodrl duh u- »žensiko« industrijo res niso stvarjanja socialističnih odno- U za gospodarski razvoj milijard dinarjev. SZDL Gorice vabi k tekmovanju Občinski odbor SZDL v Goricah je na svoji seji sklenil, da napove volilno tekmovanje Všem občinskim odborom Socialistične zveze v kranjskem okraju v treh točkah: katera organizacija SZDL bo najlepše okrasila volišča, katera volišča bodo najprej zaključila z volitvami in katero volišče bo doseglo luijvečji odstotek udeležbe. zborovanja so bila tudi na Ble- ljanskem okoliškem okraju pa nja kmeta, 3 nislužbenci, 2 in- delavcev' se vozj na de]0 iz dn in v Mojstrani, bodo pa še je bila povprečna udeležba tu- ženirja in tehnika in 2 obrtni- ofcliifee^ kjer so izpostavlieni v Kranjski gori, Kropi in dru- di 87o/0. če upoštevamo upra- ka, (med kandidati je bilo 44 vpitij klerikalizma in drobno- god. vičeno odsotne, je abstinenca nameščencev, 43 delavcev in 3 Zgraditev nove pekarne je neizogibna : Šušmivsivo močno ovira obrt - Treba bo vslcladiii družbene prispevke med socialističnim in privatnim sekiorfem lastniške- miselnosti. S polovico svojega bitja so še na kmis-tih. Delavsko upravljanje jim še ne pomeni življenjske potrebe. Tako miselno podnebje je kakor nalašč ustvarjeno za gledanje, da le »za nas še najboljše, če izvolim0 direktorja, da se bo potegoval za našo to-Na svoji zadnji seji jc LOMO pojavilo mnenje, da šušmar- nerazumljiva, toliko bolj, ker varno«. Kranj razpravlja! o stanju o- stvo ne ogroža njihovega go- ravnQ privatni obrtniki, ki so in že smo pri sebičnetm lo-brti, tako o socialističnem kot 0 spodarskega stanja- »strašno« obdavčeni zidajo hi- kalizmu ki sm0 ga tudi opa- privatnem sektorju. Razvoj so- za oblast je odprava šuš- še za težke milijone. Najti bo žili pred minulimi volitvami, cialističnega sektorja obrti je marstva zelo važna. Predvsem treba pot, da se to nesoraz. Nl j^io -podjetij — med njimi dosegel že tako višino, da je jQ vprašanje, ali sta material ntierje odpravi! je tudi železarna, — kjer &o vrednost proizvodnje dosegla jn morda tudi orodje nabavlja. Obrt zaposluje na področju ^ pajjn samo za »svoje« kan-vrednost privatne obrti. Tako, na v trgovini, ali pa kar v to- mesta 1067 delovne sile, neza- dat6i pa je ta težnja šla do ta-_ kot je bil socialistični sektor varni. T0 velja slasti za šuš- poslenei pa praktično ni, če- ke(ga nia8|njsla da &Q praizvt*-dne 212. oktobra 1953 je bil hodke Kranj — »Razne dav- obrnjen v prejšnjih etih žara- marje kovinske stroke, ki ima. mur je vzrok močna industrija- -alc iz 21 clanctkpe.„ iv^vvti-objavljen Odlok okraj, ljud- ščine«. di centralnih uprav knjigovod. JQ v Kranju dovolj priložnosti Vendar so nekatere panoge o- J Sovodnju ^predlagali m Okrajne takse in prometni davek V uradnem listu LRS št. 36 ljudski odbor, uprava za do_ »kega odbora Kranj 0 uvedbi Po predpisih H. dela tega skJh centrov itd., tako se je za ilegalno nabavo orodja. Po brtl v zelo kritičnem stanju in okrajnih taks in prometnega odloki He"Vredvsem plačujejo to stajn^ z im spremenilo, drugi strani pa ti ljudje ne'da- hi njih razvoj nujno morali svojega zastopnika, v zveznem socialistični seiktor obrti je jej0 družbenega prispevka, ki pospešiti. Morda bi bil " davka. Predpisi tega odloka nasied!nje okrajne takse: Za Pobrane okrajne takse in i^ski odlbor prometni davek so proračunski (mestne) ljudske odbore po din hcm. Pnčela k dohodok okraj nega proračuna l20za pritožbe po dln 90-_) vatm, kar 3e v »n občinkih proračunov in se z^ navadne odločbe po din 70, nt> »me-jo uporabiti samo za ko- za potrdila, izpričevala (lzpi- Posebno poglavje obrti »nunalno gradnje. Okrajno tak- dlin 50) za potrjevanje šušmarstvo, ki je zajelo zboru proizvajalcev. Razen 0 vsem pozitivnem, ki občinske Socialistična obrt je z uspe- Uporablja;jo ga „a nezakonrt že'te začeti z obrtjo, pomagali Se je pri volitvah v veljajo že od 22. oktobra 1953. ilslovliCne na Okrajni laftko P^^1 sproščeno delati. &Q zaikonu sicer dolžni, sten predlog, da ume. onim, ki S^L^fSS ZJZi Preteklem tednu, je razmisliti konkurirati pri- način za gy trabe obrti zelo važ- . glasju z gospodarskimi organi ' f ' Plače so v socialističnem ? J 6 K . .. ° vsaj o tehle omenjenih napač- sektorju določene po tarifnem ^reonath ^ * »odljlvlh pojavih (če- , vik P^vllniku; *>W P°dfpa ne, pa ne bi smele vplivati več- P™v jih je še več). Pa ne sa- *o in prometni davek se ne mo- pogodb in drugih listin "za pr- obseg, da bodo nujn0 .potrebni sama ^f^f' Je ali man;iše zalc,ffe doJo'Č£nih m° P<*r5,bm\ Je »v j0 pobirati v primerih, ko je vo poi0 din 35, za vsako na- administrativni ukrepi, ki bo- Pa s" a<>loCaJo s kolekt.vnmn fedelkov po tovarnah. Gledati vztrajna, ostra politična bor- po veljavnih predpisih prizna- ({aljnj0 polo din 2©, za potrdi- do zajezili to. nelojalno konku- pogodbami. Pri določanju plac je tr6,ba ^ tO, da potrošnik ba proti njim in njihovim no- na oprostitev od taks ali pro- t(W (O,v.cirovlte.v) podpisa din renco socialističnemu in pri- moramo ugotoviti, da so mož- čim ceneje pride do svojih po- silcem. (če sel jim ne zopsrsta- metnega davka. 05 za potrditev poslov, knjag vatnemu sektorju. Kot je zna- nosti plačevanja oz. nagraje- trebščin. Obrtniška proizvod- vimo, smo sami njihovi nosilci.) Dokler ljudski odbori mest- ^{ v.,.akega lista po din 2—. no, imamo v obrti čedalje vanJa v privatnem setorju več nih občin KraJij, Tržič in škof- Poieg navedenih taks, ki pri- manj vajencev in pomočnikov, Je' ker se mora socialistična ja Loka ne izdajo svojih odlo- najvc&kvaX v poštev, se celo nekateri mojstri so raje obrt držati tarifnega pravilnikov o lokalnih davščinah, velja plaCujejo okrajne takse še za zaposleni v tovarni. TQ stanje ka in plačevati akumulacijo, <>dlok Okrajnega ljidskega od- živlnsk0 potne liste, za pre- pa je rodilo šušmarje zlasti v dočim privatnemu sektorju to bora Kranj tudi za mestne ob- ,stavbišč> za preglede tistQl strokah, za katere ni do^ ni potre-bno. Zato je privatne- '1IH>- Egraidto (uporabna dovoljenja) volj obratov Kvalificirana de- mu tmodstru laže dobiti do- manika zidarjev, tesarjev, Okrajno takse se plačujejo za vsako pot uslužbencev OLO- lovna sila ^ zaposlena v bnKa pomočnika. krovcev itd. Zato bodlo v Kra- a posebnimi lokalnimi taksni- ja faven uradnih prostorov, za j^^t^jj ' opravljenem de- Nujno bi bilo treba vskladitl nju ustanovili remontno pod- ini znamkami. Pronu-tni davek obrta« in druga dovoljenja, za ]u v tovarni doma opravlja družbene prispevke med socia- jetje, ki bc< združilo Mse te pa se plačuje v gotovini. Dok- preptoe uradnih listin, za od- . ,poklic s cimer so nepo- Ustičnim in privatnim sektor- obrta« stroke. Na ta način bo- ti- ločba o kazni, o postopku m OT.,.Vno prizadeti obrtniki. S jem obrti. Znano je, da privav. do lahko zadostili najraujnej. tem ilegalnim delom vnašajo ni seiktor prispeva na enega šim potrebam. Prav tako pe- v poslovanje zmedo. Obrtniki, zaposlenega človeka 269 Hluar- karne ne zmorejo več potreb ki so prizadeti, pa odklanjajo jev družbenih dohodkov, socia. prebivalstva in bo gradnja no- prijavo teh ljudi oblastnemu listični pa 926 dinarjev. Ta veu. ve, moderne pekarne nujno nja prav gotovo ni vzrok zalo. To velja za vsakogar, pred-gam, kajti vsakdo bo premislil, vsem za komuniste, Socialistič-če bo kupil drag obrtniški iz- ^ zv6Zo in stdikate. Slednji delek, ali cenejši industrijski. bodo y kranjgkem okraiu vm-Najibolj kritično stanje obrt- dar že morali izaičftti opravljati ništva je v stavbeni stroki, ker moCnejšo koriStruktivno vlogo v razvijanju socialistične, delavske demokracije. tikarne, se plačujejo okrajne Q pn>krških, za registracijo takso v gotovini in sler pri niotornih vozil, za ponudbe na OLO ali pri občinskih ljudskih ofortnih licitacijah pri držav- odbarih, kjer ae odlda vloga, ali njb uradih in za dovolitev popa s© lahko nakaže po polož- »u-i, rač. št 924-3297-03, Okr. (Nadaljevanje na 2. strani) organu in nujno je, da sč je lika razlika pade v oči in je potrebna. Državljani, segajte po blokih volilnega sklada! Še enkrat o KZ Kranj Kako naj rešimo lesno Dopolnilo U članku - KZ Kranj ena najmočnejših V članek »KZ Kranj, ena najmočnejših in .najboljših'. Velika riba žre majhne«, ki je bil objavljen v 44. številki »Glasu Gorenjske« z dne 31. oktobra 1953, se je vrinila vrsta nedoslednosti, ki jih v naslednjem dopolnjujemo Sto in sto let je veljalo med ljudmi, da ima besedo samo tisti, ki je premožen. Takih na-eorov se niso znebili nekateri ljudje niti danes. Vendar je ravno zmagovita narodnoosvobodilna borba tudi tem nazorom in odnosom dokočno spodkopala osnove, na katerih so •tali. Gorjanc in Zabret sta zelo lep primer, kako jima je naraščalo s kapitalističnim pri-eadevanjem premoženje v časih stare Jugoslavije, kako jir ■na je vzporedno rasel tudi politični vpliv. Spremliamo lahko Glas naših bralcev in „nafbolftih" - njuno pot v časih nacionaliza-cilje, ko sta začela izgubljati precejšen vpliv. Z delom v KZ Kranj skušata ponovno pridobiti ugled med ljudmi, ker se ponovno lahko naslanjata na v času njunega upravljanja pridobljene milijone, ki pa so sicer zadiužna last. Kranjska zadruga je torej dala tema dvema bivšima kapitalistoma vse pogoje, da sta set družbeno rehabilitirala in obnovila svoj politični opliv, zlasti med kmeti Na položaju gla:vnega računovodje in glavnega upravnika se lahko odlično rovari tako znotraj zadružništva, kakor tudi proti današnji družbeni ureditvi. Tako stojimo danes nenadoma pred problemom Gorjanc & Zabret. Prejšnji članek sem napisal predvsem kot član upravnega odbora Okrajne zadružne zve- industrijo Prav bi bilo, da o tem pove svoje mnenje čimveč ljudi O tržiški železnici ze in kot borec NOV. Prav bi bilo, da bi se v časopisu oglasili tudi drugi, ki poznajo Za-breta in Gorjanca bolje kakor jaz. Poglejmo, kako je zemljiška knjiga zabeležila razvoj Gorjanca. Pred prvo svetovno vojno so poznali današnjega Gorjanca ljudje kot Zvonarjevega Fran-celjna iz Čirčič. Njegov dom je lahko redil dve glavi živine. Po očetu Janezu je podedoval 1912. tri njive. Tiste čase se je pečal še s prevozništvom, prekupčevanjem s poljskimi pridelki (žito, fižol itd.), sčasoma pa je prešel na prekupčevanje z lesom, tako da je lahko zemljiška knjiga že leta 1SBSL zabeležila nakup šestih parcel s hišo. To je vogal od Stare pošte do Prečne ulice, kar je prodal Jože Golob. Leta 1925 je kupil tri nove parcela s hišo od Franceta in Cirila Pezdiča. Leta 1938 j.ei fkupil od Frančiške Jagodic z Rupe 16 parcel, kjer je organiziral žago. Leta 1943 je nakupil še 4 parcele. Od leta 1929 do 1930 je gradil svoj hotel .»Stara Po- Tovarlš urednik! Stanujem v Tržiču in se vsak dan vozim v službo v Kranj. Ker so vozovnice na avtobusu pač predrage za zmogljivost mojega žepa, se vozim seveda z vlakom- Tu pa šele pričenja prava težava. Večinoma se vračam domov s popoldanskim vlakom, ki bi moral po voznem r^d" odhajati iz Kranja ob 16. Url tn 5 minut ter torej prispeti v Tržič ob 16.35 minut. Zelo pogosto Pa se vlak zadrži v Naklem, kjer lokomotiva premika tovorne vagone včasih kar po 20 minut. Podobna, toda krajša predstava se za naveličane potnike ponovi na železniški postaji v Križah- Prejšnji četrtek se mi je pripetilo, da je bilo že več kakor pol šestih, ko je v'ak od-drdral mimo kriških odprtih zapornic po klancu proti Tržiču. — Razumljivo je, da potniki s tem niso zadovoljni. Jasno je seveda, da tovornega prometa ii zanemarjati. vendar pa potnikom še nihče ni pojasnil, zakaj mora prav potniški vlak opravljati ranžl-ranje. Zakaj ni uveden reden tovorni vlak? če pa zanj ni lo. komotive, ali ne bi ranžirra lokomotiva s kranjske železniške postaje opravila vsaj razvrščanje vagonov j Na^iem ? Če tudi to ni mogoče, potem pa naj bo v voznem reou jasno povedano, da gre za polto-vorni viak, ki odhaja 'z Kranja s tolikšno in tolikšno zamudo in pride v Tržič —- kadar pač pride! J. i. POPRAVEK V 39. številki »Glasu Gorenjske« se je uredništvu med poročilo z zasedanja OLO v Radovljici vrinila neljuba pomota, da .je kolektiv jeseniške železarne oškodoval skupnost vs:ik mesec za 57 milijonov dinarjev. Ker je številka po pojasnilu Zbo:u proizvajalcev OLO Radovljica napačna in neutemeljena, s tem neljubo pomoto Ispravljamo. Hali kandidati VINKO HAFNER kandidira v Republiški zbnr. Kranjoani in Stražišani so izbrali svojega rojaka, sedanjega predsednika LOMO Kranj, da jih bo zastopal kot ljudski poslanec v Republiški m zboru. Tovariš Vinko Hafner je že pred vojno sodeloval v sindikalnem gibali ju kot član Splošne strokovne zveze. Zaradi svojega doslednega naprednega prepričanja .1«' bil sprejet v MvHfJ in nato v Komunistično partijo- V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil takoj ob prihodu okupatorja. Bil je politični komisar Gorenjske grupe odredov in pozneje komisar 17- divizije. Zaradi izrednih sposobnosti je dobil čin majorja in številna odlikovanja. Po osv i ga je kopičil iz leta v leto? Odgovor je že v tem, da je bil Gorjanc trgovec s kmečkimi pridelki, kasneje pa trgovec z lesom. Denar se je stekal v Gorjancev žep iz kmečkih gozdov in njiv, če pa je dobro prodal, tudi iz mnogih žepov delavcev. Vsakemu izmed nas je povsem jasno, da Gorjanc s svojimi rokami vsega tega premoženja ni mogel zaslužiti On si je vse to polteno pridobil, ker vje \znal o-bračati d'nar in nič drugače! In skupaj z denarjem je rasel Gorjancev ugled, postal je tudi političen človek, prt katerem so se ustavljali Brodar, Umn'k, škrbee in celo ljubljanski škof. Verjetno se pri Zvonarjevem Franceljnu ne bi ustavil, dokler je bil prrvoznik. ker bi se moral potemtakem današnji škof Vovk ustaviti tudi pri Jurjevem Franceljnu, ki tudi ni slab prevoznik. In klerikalni politični funkcionarji, ki sem jih zgoraj navedel. Gorjancu gotovo niso nagajali \li škodovali pri njegovem gospodarskem raze vi tu Ali je Gorjanc drugačnega mišljenja, kot je bil včasih? Ali si je to vprašanje zastavil upravni odbor KZ Kranj, ali pa je to upravnemu odboru vseeno? Ali tudi upravni odbor trdi kot nekateri nezadruž-niki, da politike v zadrugah sploh ni? Gorjanc j9 na primer mišljenja, da bi se volitve dale speljati demokratičneje z več kandidati, odnosno z večstrankarskim sistemom. Po njegovem je gospodarstvo rV naši državi povsem zavoženo m ga vcd'jo nesposobni ljudje. Z marsičem bi se sicer sprijaznil, nikakor pa ne s tem. CV» -"^Hn državo komunist!, ki jm ima Ctorjanc za nezmožne ljudi. /Ali se to mišljenje ne ujema s pikrimi pripombami Za-breta v navzočnosti dveh kmetov, da Tito lahko govori »vsak dan bolje«, ko denar kuje na naših (mislil je kmečkih) hrbtih. Toda te izjave niso osamljene, temveč jih je mnogo. Torej imam le prav, da Gorjanc in Zabret izkoriščata svoj položaj za vplivanje in da politizirata kot nasprotnika današnje družbene ureditve. Ing. Janez Perovšek Že letošnjo spomlad je bila lesna industrija zaradi pomanjkanja surovin resno ogrožena, vendar se je z uredbo o usta vitvi obratovanja samic situacija rešila v toliko, da so lesno predelovalni obrati vsa leto obratovali brez bistvenih zastojev v svoji proizvodnji. Kljub terrou pa s tem stvar še ni rešena, ker je ta ukrep pravzaprav šele začetek v ureditvi stanja naše lesne industrije. P0 predvidenem načrtu sečnje za državne in privaine gozdove v letu 1954 bo odpadlo od celotne lesne množine le 33 000 ma hlodovine iglavcev za žago. Če k temu prištejemo prehodne zaloge, ki bodo 1- I. 1954 na žagah in v gozdu, in odštejemo najmanj 45% lesa, ki se iz gorskih terenov v prvem letu ne da spraviti, bomo dobili končno številko 35.000 kub. metrov hlodovine, na katero lesna industrija v kranjskem okraju lahko računa- V letu 1953 so lesnoindustrijski obrati (LIP, Jelovica, KZ češnjica, Gradiš, Projekt, zadružni obrati, samice in o-stala industrija, ki Ima še žage) porezali pribl. 70 000 kub-metrov hlodovine. Kje se je vzelo toliko hlodovine, je lahko ugotoviti. Kmetje so jo verjetno posekali precej več, kot pa izkazujejo njihova sečna dovoljenja, nekaj se je dovozilo iz drugih okrajev in iz Rosne, poleg tega pa so bila tudi prehodne zaloge precej večje. Seveda pa s takimi računi ne smem0 iti v prihodnje leto, ker na dovoz iz drugih oxra-jev ali celo republik ne smemo računati, še manj pa na to, da bi se sečni plani izigravali in nedovoljeno prekoračevali. Torej se je le treba trezno lotiti krčitve žagarskih kapacitet Če stvar prepustimo toku dogodkov, 9e kaj lahko zgodi, da si bodo primitivna žagarska industrija in gradbeni obrati zasigurali surovine, dočim bo lesna industrija, ki v ta namen obstoji, morala prekiniti delo Rešiti so mora vprašamjei ža. garstva pri kmetijskih zadrugah, kajti nekatere se bavi jo v glavnem le še s trgovanjem z lesom, dočim je kmetijska, proizvodnja pri teh verjetno zaostala. Na tak način ne bomo sposobni rešiti vprašanja cen, ker dokler bodo kapacitete tako velike, bo lov za hlodovino z dneva v dan večji in v tem slučaju ne moremo pričakovati nikakega padca cen, čeprav je današnja prodajna cena lesu nenormalno in pretirano visoka. Razvoj našega gospodarstva gre svojo začrtano pot, le v lesni industriji imamo stanje neurejeno, ker so kapacitete prevelike in razmetane, kot so bile pred 30 leti, ko so se postavljali prvi polnojarmeniki. Takega stanja ne bi našli v nobeni deželi, ker skoraj povsod Je lesna industrija koncentrirana in moderno preurejena na predelavo, posebno tam, kjer imajo domačo surovino. Torej naša situacija kriči po rešitvi, kajti še je čas, da obvarujemo našo mlado razvijajočo se lesno industrijo pred polomom. Seveda pa brez korenitih admfn>strcitivnih u-krepov tega ne bomo dosegli. Nujno je, da se vse male žagarske obrate ukine, da a0 čim bolj oineji izvoz rezanega 'Osa in da se podjetjem, katerim je žagarska industrija ie postranska dejavnosti konju.ktur-nega značaja, obrate zapre- Le na ta način bi mat;čna lesna irduistrija zopet dobila svojo perspektivo in bi s-? lah. ko še naprej razvijala v finalno proizvodnjo. V našem primeru ie "ahke presoditi, kdo naj M imel bodočnost razvoja leisne industrije. Verjetno 'e ona podjetja, ki imajo svojo predelovalno industrijo že precej razvito. Med te lahko štejemo le LEP Kranj, Jelovico in obrate KZ Češnjica. Slednja pa bi se morala iz zadruge preimenovati v samostojno industrijo. Tadi kapacitete samo teh tren podjetij znašajo za urn0 obratovanja 75.000 kub. m hlodovine. Vendar so ta podjetja v zadnjih letih zaradi pomanjkanja surovin svoje žagarske kapacitete po lastni uvidevnosti omejila na. 40 000 kub. m hlodovine letno Seveda bi to doseisrla le s term, da so omejila proizvodnjo in prcd->i0 rezanega lesa in da so razvila lastno predelovalno industrijo v embalažo, stavbeno in sobn0 pohištvo, čebelne panje, radioaparate in ostale mizarske; finalne proizvode. Torej je Se kapaciteta teh treh po ljeti j prevelika za 5.000 kub. metrov, kar bi sei dalo kriti e listavci, katere se v finalni proizvodnji itak potrebuje. Pil tem pa ni iipoštevrvao dejstvo, da celulozne tov.vfne v Sloveniji nimajo pokritja t* surovinami, če upoštevamo, da je medija medovine iglavcenr v našem okraju med 25 in 26 cm premera, bi se v tem slučaju količina surovin za žagarrtto industrijo zmanjšala za 60"/». Ker stanje tudi v ostaJth okrajih ni veliko boljše, je republiška trgovinska zbornica pričela o tem resn0 razpravljati in ni mogla priti do »&-daj do drugih zaključkov kot so tu navedeni. Približno enaki so problemi lesne industrije v ostalih republikah (Rosna in Hrvatska), vendar še zdaleka ne tako kričeči kot pa pri nas. Zadnja konferenca predstavnikov vseh Lesno-industrijskih podjetij iz vse države, je prav tako ori-š!a do zaključka, da je tudi v lesno industrijo treba v*n,3»«ti perspektivno gospodarjenje, da se ji da možnost načrtrueiga razvoja. Da pa se situacija reši takoj, je nujno male žagarske obrate ukiniti, lesni industriji pa zagotoviti surovine. če bi prekoračevali plane eksploatacije gozdov, bi uničLD že tako izčrpane gozdne fende, če pa ne omejimo kapacitet žagarskih obratov, bomo pa uničili lesno predelovalno Industrijo — to je industrijo, ki mora s svojo mehanizacijo biti toliko sposobna, da bo gozdu vračala sredstva za njegovo obnovo- Prav zaradi tega sta ti dve panogi absolutno nst razdružljivi in morata biti s perspektivnimi plani popolnoma sklajeni. V kolikor pa bi ti dve panogi Ibili ločeni ena od druge, kot je to sedaj, pa ne smemo pričakovati izboljšanja stanja, padca cen, napredka lesne industrije in njenega razvoja, kar vse gre pa kontno na Škodo zelonopfn. bogastva. Franc Puh ar Mnogo bo še dela Bodoče naloge škofjeloške občine Okrajne takse (Nadaljevanje s 1. strani) daljšanja obratovalnega časa v gostinskih obratih. Okrajni prometni davek se plačuje: 1. na potrošnjo alkoholnih pijač vseh vrst v gostinskih podjetjih in obratih od prodajne cene 5°/0 (ta davek se plačuje mesečno po obračunu, ki so ga dolžni zavezanci predložiti upravi za dohodke do 15. v mesecu za pretekli mesec); 2. od vstopnic za kinematografske in artistične predstave In veselice od prodajne cena vstopnic 5n/0 in 3. od nakupa in prodajo nepremičnin od stopenj, predpisanih z uredbo o tarifi promet- davka lO1 », Zdi se mi napačno mnenje nekaterih, da bi o storjenih gradn'ah sedaj ne razpravljali, ker bi si to kdo utegnil razlagati kot neke vrste s>volilni golaž«. Danes je stvar popolnoma drugačna: uspehi so tu, volivci 3e morejo sami prepričati, da ljudska oblast ne pomeni .samo prazne obljube, ampak dejansko d<"L» ««> dvig živi jenjao ravni vseh dr2«»vljaoov. Tudi v fckofjl Loki načrti niso os Uli samo na papirju, ampak jih LOMO smelo in uspešno uresničuje. Kljub vsem dobronamernim kritikam aH zlohotnim namigavanjem tega ali , ki i sta- rokopitnlmi nazori nasprotujejo napredku žena in opozorila, da je ravno delavski razrid poklican, da se bori proti sovražnim demagoškim geslom, naj žena le varuje dom in ždl med štirimi stenami. Z riiziibnlonski most Gradbeno podjetjo »Slovenija ceste« gradi preko Nevljice 80 tonski most železobetonsKe konstrukcije. Ta objekt bo važen za promet Ljubljana — Gornji grad. Najtežja dela pri izdelavi temeljev ln nosilcev so končana. Podjetje je kljub mehanizaciji dela. morata prema-govato velike ovire. Zaradi naglega dviga Nevljice in velike množinn talne vode So morali temelje betonirati pod vodo. A.Gehri: ŠESTO NADSTROPJE Druga premiera v Prešernovem gledališču V zaključnem prizoru igre aagottavlja hišna lastnica novemu podnajemniku, da se v šestem nadstropju nikoli nič ne agodi. žal se tudi v Prešernove«! gledališču ob uprizorit- vi Gchrijeve igre ni »nič zgo- še ne bilo razlog za anateimi- tttlo«. Za to, skoraj cinično tr- ziranje avtorja, če bi le-ta flitev nikakor ni potrebno, da znal snov pregnesti s šegavimi bi »e človek ogrnil v fogo prefi. duhovitostmi in zabavnimi ira- jenega »esteta«, ki s snobi- termezzi, če bi nam jo pred- stično omalovažujočo kretnjo stavil kot malo ironično in odklanja na odru vse, kar ni rahlo modern0 velemestno pra- veliki teater, kar ne nosi, kot vljico za odrasle. Vendar obde. vana, poštenost nagrajena, čisto v sklad ju z življenjsko resničnostjo velemestnih stanovanjskih kasarn. Tudi tako naivno in skonstruirano odrsko dogajanje bi Je majhno, razmaki med posameznimi uprizoritvami zaradi enotirnega delovnega sistema precejšnji in zato ne. prosti gledalec res ne zna ana. Po domače bi se temu reklo: lizirati šibkosti igre, toda pod- kadar je vloga napisana igral- zavestno občuti, vso njeno ne- cu na kožo, uspe, če nei — re- življenjsko skonstruiranost ln signira in odpove; zateče se Razen dramske sekcije vse šepa. Občni zbor DPD „Solidarnost" T Kamniku Na občnem zboru kamniške. zlaganost in odhaja iz gledali- ped plašč burkastih figur in g-a prosvetnega društva »Soli šča nezadovoljen, število pre- improvizacijske komedije mier podeželskega gledališča pa na odru samo statira- Mlademu igralskemu ansamblu je sicer še zmeraj najbolj potreben režiser, ki je v a^ darnost» se je zbralo precej- Mestna godba je zdaj začela z živahno akcijo za vzgojo godibeniškega naraščaja. Pev- šnje število vpisanih članov in ski sekciji bo dala (potrebne prijateljev društva. Zborovanje prostore gimnazija uspeh ene premiere bolj občuten in bolj nevaren, kot v velikem teatru. Odrskemu uspehu ali ne- prvi vrsti pedagog, vendar se igralci v svojem oblikovanju odrskih likov ne bi smeli tako izključno prepustiti — iz ko-mo'đnosti ali zaradi prešibke uisr>:'hu bctrrje zmeraj več čl- vere vase napotkom reži- •semnajstkai atno zlato, žiga velikega in slavnega imena. Nasprotno! Vsak izmeid nas doživlja trenutke, ko utrujen od dnevnega dela odloži svojo aajljubšo knjigo in poseže po krlminalki, premakne gumb na radijskem aparatu s Patetične simfonije na Lcharjeve valčke, obišče kino ali gledališče, ker — ne: čeprav — se tam predvaja zabavna veseloigra- Toda detektivski roman mora biti duhovito zapleten, da ne pogodiš zločinca že na drugi strani tojlge, prijetna lahka glasba naj ne bo prelajnana drajna in veseloigra — najmanj kar zahtevamo od vesoloigre je, da nam vsaj dodobra razgiblje trefeišne mišice. Pri Gehriju se niti to ni zgodilo- Igre >Šesto nadstropje« ne •dbikuja ljudska preprostost, temveč naivna preproščina, prečesto začinjena z banalnostjo. Ubogi maček Kiki mora pasti s šestega nadstropja zato, da ga lepi študent lahko po-žrtovalno pobere s tlaka in dobi s tem priliko, da se čimbolj impresivno predstavi pohabljeni lepotici, obdan z aureolo neustrašenega in plemenitega viteza, ki ji pri priči zlomi sr-oece. Vendar nas avtor hkrati v epizodi z lahkoživo sostanovalko zelo suibstilno opozori, lava te snovi ne izpričan:'e več- mteljev: izbor dramskega de- serja Prav v takih dvomljivih, jega mojstra, kot njen izbor, la, režija in igra. Slabokrvno nekje ob robu igralčevega »fa- je začel s pozdravnim nagovorom predsednik tovariš Drago Mehora in nato podal poročilo o delovanju društva v prvem letu njegovega obstoja. Ugotovil je, da so za utrditev društva žal premalo storili-Pričakovali smo, da se bo razvilo več aktivnih sekcij, vendar je nastala velika ovira. Za vzgojo domače igralska družine in občinstva bod0 zelo dobrodošla gostovanja ljubljanske drame ter mestnega gledališča iz Kranja in Celja, ki so predvidena za to sezono- V letošnjem letu b0 treba oskrbeti kulise vsaj za najnujnejše potrebe. Vso skrb pa bo treba posvetiti pevski sekciji. Društvo ni imelo nobenega saj je žalostno, da »Solidar prostora za zbiranje, dokler ni nost« danes ne more nastopati podjetje Kamnik dokončalo s svojimi pevci, medtem ko je gornjih prostorov v kulturnem Dna ge ie>ta 1949 tako kvali-domu in jih zdaj dalo na raz- tetna, da je na tekmlovanju polago »Solidarnosti«. Iz poro- dosegla prvo mesto, čila tajnika je razvidno, da je Na zboru so sprejeli še veo bilo v društvo včlanjenih 189 dobrih predlogov, nato pa so članov, med njimi 118 aktivnih, bile- volitve novega upravnega Prizor iz »Šestega nadstropja« Oseba in značaj so odtisnjeni dramsko delo more do neke ha« ležečih likih je treba iska- z močnQ obrabljenih klišejev, mere popraviti studiozna, iz- ti primernih izraznih sredstev da se nikar ne zanašajmo na dialog je reven in načičkan s najdljiva režija, ki skuša za- iz samega sebe, iz tistih kom- fanta, ki se vrhu vsega še za- kopico zdavnaj pozabljenih do- brisati šibkosti dela in z dru- ponent svojega igralskega tem- plete v romantično ljubavno mislekov in študen tovskih dov. gačno osvetljavo dcssči sklad- peramenta, ki imajo vsaj ne- pustolovščino s skrivnostno do.- tipov- Situacijska komika z ob- nejši učinek, ter igra, v kateri kaj, včasih komaj opaznih so- mo v sivem. Razočarana po- veznQ žensiko vojno, venomer obarvajo igralci psihološko ne- rednosti s predstavljanim li-habljer.ka bi v svojem obupu sa ponavljajočim prisluškova- fundirane značaje s pretehta-nesrečno končala, če ne bi imel njem, ekspresno se menjajoči- nimi zunanjimi izraznimi sred- dobroduišni avtor v rezervi še mi ženini itd. je nedvomno stvi- Niti režija niti igra pri različnih karakterjev in dodati drugega fanta, tokrat sicer gr- vzor preproščine. Redko bi na- uprizoritvi »šestega nadstrep-dega, ampak pridnega, pošte- letel na banalnejšo situacijo, ja« nista skušali iz dela iztisni- nega', štedljivega in zanesljive- kot je v predzadnjem prizoru ti več, kot je vložil vanj av- notranjo dinamiko in potenco ga. fanta, ki že dolgo skrivaj te igre, ko tast in zet razprav- tor. osebnosti. Zato pa mora biti Od teh je 46% delavcev, 39 v Završnici nad Žirovnico letni zlet »Svobod« in ostalih kul-turno-prosvetnih društev okraja. Njihova kulturna dejavnost b0 v letošnji sezoni koordinirana in izboljšana po vseh panogah- Organizirani bodo razni tečaji, ki bodo pomagali društvom pri pilitičncim, organizacijskem in strokovnem delu. Posebna komisija bo ocenjevala delo posameznih društev skozi vso sezono- Poleg društev iz Bohinjske Bistrice, Bohinjske Bele, Bleda, GoriJ, Blejske Dobrave, Žirovnice, Zabreznlce, Mošenj, Kropi , Hrušice, Javornika in Jescnrc, ki so se sestanka udeležili, bodo povabili k sodelovanju t-idi diruštva Iz Radovljice, Lesc, Begunj, Podnarta, Kamne g<»-rtce, Ljubnega, Gorjuš, Srednje vasi, Dov jega, Kranjske goro in Rateč, tako da bodo v tekmovanje v letošnji .sezoni zajeta prav vsa društva radovljiškega okraja. tovni, in domači književnosti je sluh kvalitetah Fleretove pre- zdrav, sproščujoč smrlh, ki m,u uranjena. ni primešana grenka kaplja Bolj kot trenutni neuspeh satire ali žolčnega sarkazma, tega ali onega v eni vlogi, je dokaj redek gost. Zato pa ima. zaskrbljivo drugo, pri nekate- mo, zlasti v prevodni literatu- rih kar sporadično se ponav- ri, obilno poplavo plaža stega Ijajoče dejstvo: danes v ostro ponaredka, kiča, ki se ga mo- karakterizi ranem, plastičnem ra vodstvo majhnega gledali- liku in pod roko močnega reži- šča še posebno skrbno izegi- serja lep, zavidljiv uspeh, jutri DRAGI MOJI! Pravzaprav me je hudo sram. Vsak dan se oglašate, vse polno pisemc se je že nabralo zame v uredniških predalih, — Vlado Čebula, Friderik Vauč, Breda Krivčeva in Peter čop-Tod;* kakorkoli sem vesel, pri Petru me vendarle obdaja občutek, da tisto z gorskim re- batl. Okus preprostega občin- v bledi odrski figuri padec pod ?o se letos prvič oglasili v »Go. stva je v bistvu zdrav Pre. povprečje, nesmotrno tipanje, renjskem pionirju«, kakor so jaz pa se ne oglasim in se ne sevalcem ne bo čisto držalo-oglasim, že cela vrsta novih Rešiti 10 000 človeških življenj dopisnikov se je oglasila v tem niso mačkine solze. To je mno-času, ko me ni bilo na spre- go več! In tudi enciana prav gled. Zlasti sem vesel" tistih, ki zagotovo ni na vrhu Triglava- To pač najbolje ve Vaš Kosobrin Podobni so otrokom, ki jih pravljice zaneso v svet fantazije. Nasedli so lepim besedam o medu in mleku, ki se bajci cedita v tujini, in odšli pogledat. Po mesecu, dveh, taborišč, stradanja in zaničevanja, se razočarani vračajo domov. Taka ali podobna je zgodba vseh tistih, ki iščejo sreče v tujini. Za primer samo dve zgodbici iz Kranja. Pred meseci je gostoval v Kranju koroški pevski zbor. S tem zborom je prišel tudi nek VVanderberger. Brž se je zbralo okrog njega nekaj Kranjčanov, med njimi budi Alojz Gartner s Primskovega. Govorili so predvsem o tem, kako živi delavec pri nas v Avstriji. VVanderberger se je bahal.. . V njegovih besedah je postala Avstrija čudovita dežela, kjer delavec zasluži trikrat več, kot LEP SPREHOD Bilo je konec šolskega leta. Uspeh mojega celoletnega le-narjenja sta bila dva opomina-Oče se je jezil, toda kar sem ga bil polomil, se ni več dalo popraviti. Moral sem se pač učiti. Saj veste, kako je — v prostem času pa jo človek le rad potegne v iuuavo. Tako je bil0 tudi tistega one- Sonce je stalo skoraj v zenitu. Vreme je bilo sijajno, skoraj brez oblačka- Strme pečine Kočne in Grintovca so bile kakor zlate. Le okoli strmega vrha Storžiča se je vlekla Povedal ti bom pravljico . . • Dve zgodbi o lahkomiselnih ljudeh ilegalno prekoračila jugoslo. prositi za vrnitev v domovino, vansko-avstrijsko mejo in pri- Podobno se je zgodilo tudi šla v — jezuitsko kasarno. Vjekoslavu Jerkiću in Mari-Jezuitska kasarna v Celovcu jamu Kokalju iz Stražišča. U-je zbirna baza za emigrante deleženci partizanskega sreča- vseh barv in tipov. Hkrati je nja v Mežici se gotovo speani- je bil to njegov poklic, ta kasarna tudi rezervoar de- njajo dveh študentov, ki sta lovne sile za okoliške kmete- pri Celovcu skočila z vlaka. To Kmet plača pri taboriščnih ob- sta bila Jerkovič in Kokalj, lasten toliko in toliko šilingov ki sta odšla »študirat k stricu v rU(jniških barakah. Ker ju je drla sraka. KQ sem prišel do stric plašil, naj nikar ne ho- drevesa, je zletela, čez stezo dita nazaj v domovino — kajti je šinil niahi doigouhec in s"1 na to idejo sta prišla takoj, ko ^erubil v visoki travi. do avstrijsko-nemške meje in pobegnila v Nemčijo. Tam so ju zaprli, dokler ju ni »rešil« megla kakor'tenčica' stric. T0 pa je bilo tudi vse, kar je stric za njiju storil. Izkazalo se je namreč, da stric nima niti limuzine niti stanovanja- Sicer je imel majhno sobico, ki pa je bila komaj za njega dovolj velika, namesto krasne limuzine pa je imel staro tovorno škatlo, s katero je prevažal drva in premog, ker Krenil sem po kolovozu in zavil v gozd. Tik pred prvimi drevesi sem splašil jato prepelic, ki so preplašeno čivkajoč zletele v bližnjo koruzo. Visoko ped sinjim nebom je krožila ujeda. Na travniku se je najbrže p: umaknila miš Kanja je strmoglavila in se čez nekaj trenutkov že dvignila s plenom v rvojih srpastih krem-Namesto na fakulteto sta pljih. morala Jerkovič in Kokalj na V gozdu je bilo vse tiho Le delo v rudnik, stanovala pa sta v vejah Merega hrasta se je »vstopnine« in potem lahko po v Nemčijo«. mili volji med priporniki izbira Jerkovič je imel strica v hlapce za svojo kmetijo. In Nemčiji. V pismih, ki jih je ta vsak, ki ga izbere, je lahko stric pošiljal Jerkovičevi dru- vesel, da je sploh dobil delo! zini, je stalo, da ima avto in Tu sta brata Gartnerja pre- krasno stanovanje in vse, kar živela prvih 15 dni. V tem ča- si želi in da naj vendar fant razgovoru z Alojzem Gartner. jem je dejal, da v Avstriji zelo manjka ljudi njegove stroke (kajti Gartner, ki je strugar in je imel lepo službo v Ljublja sta videla, kako stric v resnici živi, — sta dolgo oklevala in poskušala z vsemi silami izboljšati položaj. Res sta našla novo zaposlitev v neki tovarni, toda gmotni položaj se je samo poslabšal. Na študij nista mogla niti pomisliti- Zat0 sta mu je potrebno ^J^JJ^0; ^ su so ju hoteli prepričati, naj pride k njemu študirat itd. Za- vstopita v francosko »Tujsko to jč Jerkovič sklenil, da po-legijo« in odideta v Indokino. begne v Nemčijo, za spremlje-Po 15 dneh so ju izpustili- Za- valca pa si je izbral Kokalja. čela sta iskati delo. V Avstriji jima jezuitska , Dela pa nista našla- Zato sta kasarna seveda ni ušla- Prav kllub stričevim ugovorom od-ni, se je zanimal tudi za. to) in Se oglasila pri VVanderbergu in tako kot Gartner jeva so tudi šla na jugoslovanskr konzulat naj se obrne kar na njega, če apravUa moža v zelo neprijeten Jerkoviča in Kokalja vabili v jn zaprosila za vrnitev v dobi ga »slučajno« zanesla pot v položaj, ker je bil tudi sam »Tujsko legijo«. »Tujska legi- nrovino Avstrijo, pa b0 takoj dobil do- brez dela. Moral je priznati, da ja« je pač edini zajamčeni za-ber zaslužek- pač ni dela niti za Avstrijce služek, ki ga lahko nudijo emi- Vse to je Gartnerja zapelja- same- Gartner je vi ma pa ni o- grantu- Toda Jerkovič in Ko- go več. Toda to so najtipičnej lo. Pripravil je načrt za pobeig stalo drugega kot oditi po naj- kalj sta se raje zaposlila pri ši primeri, ki jasno kažejo, ka-in zvabil s seboj še brata Vin- bližji poti v Celovec na jugo- nekem kmetu, zbrala malo de. ka s Klanca. 6, avgusta sta slovanski Urad za zvezo in za- narja za železniško vozovnico Vrnili, pa se niso samo ti štirje Vrnilo se jih je še1 mno- ko zelo se maščuje lahkomiselnost. S-ik Prišel sem na .laso k rtare-m,u čebelnjaku. Njegov lastnik, stari Jaka. je sedel na klopci in karttl. Dolgo sva se pogovarjala o vsakdanjih stvareh. Preden sem se poslovil, mi je dal še ko& kruha s sirom. Some le že zahrrialo, ko sem na poti domov spiačil podlasico- V visoki, košati smreki pa se veverica ni zmeni1 a zame in hitela je poučevati svojo mladino. • Vlado čebula, Primskovo. Dopisujte „Glas Gorenjske' PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Nestrojev »Utopljenec" Iz Radovljice Novoizvoljeni odborniki zbora proizvajalcev OLO Radovljica bodo imeli v nedeljo že prvo sejo, na kateri bodo uredili svoja organizacijska vprašanja in izvolili nekatere komisije. Prav tako bo ta dan tudi skupna seja obeh zborov, na kateri pa bodo poleg organizacijskih vprašanj OLO, volitev tržne, finančne in prora-čunsko-administrativno inšpekcijo, razpravljali tudi o izvedbi uredbe o zemljiškem katastru in nekaterih drugih vprašanjih. Z Jesenic Po pripravah sodeč, bodo letošnje proslave 10-letnice ustanovitve nove Jugoslavije v radovljiškem okraju posebno slovesne. Poleg akademij in raznih proslav, ki jih bodo imeli po vseh krajih okraja, bodo imeli ponekod še vr3io drugih prireditev- Tako bedo za 29. november v Radovljici otvorili novo kino-dvorano, ki bo med najlepšimi v Sloveniji. Na BI. Dobravi bodo odkrili spomemk 34 padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja, na Javcmiku in Koroški Beli pa spominsko ploščo padlim mladincem SKOJ.evcem. Jeseniško mestno gledališče pa bo s pre-miero Kreftovih »Krajnskih komedijantov« otvorilo letošnjo gledališko sezono. Iz Moravi V občini Moravče so se od 3. do 17- oktobra 1953 poročili: Urankar Valentin in Pavla Bregar, oba iz Zaloga; Janez Gabršek iz Muzge in Ivana Končar, Mošenik: Anton Ur-banija, Serjuče in Ivana Per, Podbrdo; Jožef Cerar, Stegne ln Ivana Lajevic, Viševk 23; Ludvik Cerar, Viševk 23 tn Mahela Cerar, Dvor je 9; Stanislav Cerar, Javoršica in Ivana Jamšek, Dole 23; Ciril Lun-der, Cetšnjice in Danica Peiko, žvirče. V mesecu oktobru so se rodili: Marta in Magdalena Mr-čun v Podbrdu in Pavla Malin v Straži. Iz Domžal Na pobudo domžalske »Svobode« sta se začela na gimnaziji dva jezikovna tečaja. V tečaj, ki ga bo vodila tovan-šica Vera Bcohar, se je pojavilo okoli 40 tečajnikov, v angleškega pa, ki ga bo vodila tovarišica Antonija Scnr-ca, se je prijavilo doslej 25 s!u;5ateliev. Za oba tečaja je V vrstah našega delavstva precej zanimanja. Svoboda iz Domžal bo za svoje igralce v kiatkem organizirala tečaj za šminkanje Doslej so bili igralci več ali manj navezani na stalnega maiskerja, odslej pa si bo l"h-ko vsak igralec 'zohh'koval svoio masko po osnutkih režiserja ali pa po lastni zamisli Iz Tržiča Pretekli petek (30. oktobra) je v tržTški predilnici zasedal delavski svet, ki je razpravljal o gospodarskih problemih v podjetju, o tarifni politiki, stanju surovin in o tričetrtlet-nem obračunu. Po tem obračunu je kolfktiv izpolnil svoj proizvodni plan za tričetrtleti^ po vrednost in količini s 85 odstotki in si s tem urtva>ril 10°'n naskeka v letnem planu. S tem, da je kolektiv dosegel dobre finančne rezultate, je ustvaril tudi v^ške sklada plač, H j;h je pretekli teden razdelil v višini 70 odstotkov mesečnih prejemkov- Ker sedanji tarifni pravilnik v tržiški predilnici ne ustreza vsem predpisom, je DS imenoval novo razširjeno tarifno komisijo, da bo pripravila nov pravilnik. * V bombažni predilnici v Tržiču so osnovali tekstilno vajeniško šolo, v katero s0 sprejeli 32 učencev, med katerimi ja 2S deklet. Vajenci se boe.e> vzgajali v tkalski in predilski stroki tri leta Na področju kranjskega o-kraja, predvsem v Tržiču in škof ji Loki so pretekli teden mniogo razpravljali o decentralizaciji socialnega zavarovanja. Tako so imeli v Tržiču po viseh kolektivih množične sindikalne sestanke, na katerih so zavarovanci volili delegate, le.ti pa so v nedeljo izbrali svojo podružnico — skupščine okrajnega zavoda za socialno, zavarovanje. Tudi v šk. Loki že razpravljajo o decentralizaciji soc'alrnga zavarovanja, kjer pa bod0 izvolili svojo podružnico v začetku mesaca decembra. Iz Kamnilca Mestna komunalna ustanova v Kamniku je Po daljših pripravah uredila mestni kamnolom v neposredni bližini mesta- Obnovili so drobilec s kapaciteto 25 m:{ v osmih urah. V kamnolomu je sedaj zaposlenih šest delavcev, ki bodo šs pred nastopom zime nadrobili dovolj kamenja za nas'panje. Občinska in vaška pota že postajo in tako ibo i/iTtreženo tudi veliki želji in zahtevi volivcev, predvsem tistim iz področja Mekinj, Pcrovega in Duplice. Tudi na gradilišču tovarne usnja je zelo živahno. Kotlarna je izgotovljena, sedaj be- tonLrajo temelje lužilnici, pa tudi nov dimnik hitro raste. Dela na stanovanjkih zgradbah podjetja »Kamnik« se bližajo koncu in vse kaže, da bo gradbeno podjetje »Projekt« držalo besedo in bosta stavbi 15 decembra sposobni za vselitev- Sindikalno šivortno društvo Kamnik je zadnje dni začelo urejevati drsališčni prostor za zimsko športno sezono Drsali-1'šče Je poleg novega kopališča. na odru KUD „Jan Plestenjak" v Bitnji Delo človeka ceni, delo pripelje do uspeha. Tako bi lahko ocenil zares požrtovalno delo članov KUD »Jan Pleiste-njik« v B itn ju pri Kranju. Komedija, katero so uprizorili, je dokaj duhovita satira na brezdelne bogataše, katerim je uživanje in zapravljanje edini smoter v življenju, posebno še v iskreni »prijateljski družbi«, kot jih je Nestroj označil y tej svoji komediji-Režiser Cegnar (član P. G.) ima nedvomno velike zasluge pri uspeli predstavi, saj je do- S P O R T Kamnik - republiški prvak v odbojki V Kamniku je bil v soboto finalni turnir I. slovenske odbojkarske lige. Iz mariborske skup'ne se je prvestva udeležil samo »Fužinar« iz Raven, iz ljubi j an. pa domači »Kamnik« in ljubljanska »Ilirija«, ki je vvkočila namesto železnice rja U. V prvi tekmi yj Ilirija premagala Fužinarja s 6 proti 1, kar je malokdo pričakoval. Uirijani so zaigrali požrtvovalno in pokazali, da imajo željo, osvojiti prvo mesto. Vendar so se jim Kam-ničani zoperstavili kot tehnič- no boljše moštvo, ki je po trdi in napeti borbi zmagalo s o proti 2. V zadnjem nizu je pre-meč Kamnika prišla do popolnega izraza- V tekmi proti Fuž'narju je Kamnik odnesel prepričljivo zmago s 3:0 in si tako prvič csvojil prvenstvo Slovenje za leto 1953 v postavi Janez Štele, žvokelj, žar-gaj, Slatinšek. Jakopžc, Ciiber in Berlot. Tekme so pokazale znaten napredek odbojkarskega športa. Kamnik in Ilirija pa sta si priborila pravicQ do sodelovanja v hrvatsko-sloven-ski ligi. Lokomotiva (Reka) s Korolan 6:0 (5:0) S sodišča Kot izgleda, se je kranjski »Kcrotan« že sprijaznil z dejstvom, da bo spomladi skoraj getovo vzel slovo od sloven-sko-hrvatskn lige. V šestih tekmah je izgubil deset točk, ki jih nikakor ne bodo mogli nadoknaditi. Razmerje golov 7 proti 22 je tako slaba bilanca, kot je nima prav noben klub v tem tekmovanju. V nedel'o je moštvo gostovalo na Reki proti tamkajšnji J. M. iz Stražišča pri Kranju je dne 12. maja 1953 okoli 10. ure dopoldne s pomočjo odpirača odprl zaklenjena vrata v stanovanju dekleta, ki ga je poznal. Dekle je bilo takrat v sobi in je v strahu zakričalo. Nasilnež se je tudi ustrašil in se umaknil. Za ta neupravičen vdor v stanovanje se je moral zagovarjati pred sodiščem. Na vse načine se je izmikal, da je mislil priti k dekletu le v vas, česar mu sodišča ni verjelo. Ob vseh takratnih okoliščinah je bil prepričan, da deKiera ni doma in pred sabo je imel vse druge cilje, kakor je vasovanje. Sodišče ga je za ta neupravičeni vdor v stanovanje obsodilo na mesec dni zapora. Jože Sajovic iz Suhe pri Kranju je po poklicu trgovski pomočnik, ž9 v juniju t-1. se je moral pred Okrajnim sodiščem v Radovljici zagovarjati zaradi različnih kaznivih dejanj, katere je napravil kot poslovodja neke zadruge v Bohinjskem »kotu. Obsojen je bil na 2 leti zapora. Po končani preiskavi zaradi teh kaznivih dejanj je bil izpuščen iz pripora in je na prostosti čakal glavne obravnave, kakor tudi pravomoćnosti sodbe. Komaj pa Je prišel iz zapora, se je ponovno podal na nepošteno pot-Dne 26. maja 1953 se je zgla-sil v skladišču industrije volnenih tkanin Branko Krsma-novič v Ljubljani. Tam se je predstavil, da je trgovski zastopnik za kmetijsko zadrugo Voljče na Primorskem in da kupuje z.a to zadrugo različno blago. Uspelo mu je prevariti tamkajšnjega uslužbenca, da mu je verjel in mu pokazal različne vrste blaga, katerega ima podjetje na razpolago za prodajo in katerega lahko izbere. Sajovic je res izbral za 151.350 din raznega moškega in ženskega blaga Blago je daj dostaviti na dvorišče v bližini kavarne Evrope, kjer ga je potem tudi prevzel. Z' blagom jo je Sajovic poteim mahnil v Kranj ter ga začel razproda jati po mestu ln bližnji okolici, odnosno ga je dajal za plačilo hrane, izdelavo obleke i. pd. Precej blaga je že spravil v promtt, ko so mu prišli na sled organi tajništva za notranje zadeve v Kranju, ga aretirali in mu preprečili nadaljnjo prodajo. Na glavni obravnavi »e je Sajovic izgovarjal, da ni mislil trgovino Branko Krsmamo-vič ogoljufati, pač pa je vzel blago zato, da bi ga razprodal, pri tem nekaj zaslužil, blago pa v trgovini pozneje plačal. Sodišče njegovemu zagovoru ni verjelo, saj že prodajna cena, po kateri je prodajal blago, ni kazala namena plačat1 nakupljenoga blaga. Za vsa storjena dejanja, za katera se je zagovarjal že pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, in za to goljufijo z blagom je bil obsojen na 3 leta zapora. NOGOMETNO PRVENSTVO GORENJSKE V nedeljo so gorenjska moštva odigrala še en0 pomladansko kelo, ki je dalo naslednjo rezultate: Prešeren : Gumar 2:0, Projektor : Hrušica 4:3, Ločan : Železniki 5:3, Korotan B : Lpbclj 6:4. V Kranju sta se srečali moštvi /»Ljubeilja« iz Tržiča in kranjskega Korotana B. Obe moštvi sta zaigrali lepo in požrtvovalno, zlasti se je odlikoval napad domačih, ki je realiziral številne zrele priložnosti. Krančani so pokazali dober nogomet in so zasluženo zmaga]i, kljub temu, da so mo?tvo v glavnem sestavljali mladinci. »Lokomotivi« in natovorilo na pleča nič manj kot šest zadetkov. Vprašanje je, če moštvo tekmovanje sploh še resno jemlje ali pa se vozijo na tekmovanja, samo zato, ker so to prijetni izleti ln človek »vidi nekaj sveta«. Ne bo odveč, če zapišemo, da se kranjska nogometna javnost sprašuje, če ni škoda težkih tisočakov, ki jih terjajo te tekme. S tem denarjem bi se verjetno marsikatero društvo v Kranju lepo opomoglo, tako pa mora životariti. Brez dvoma smo našemu ligašu od vseiga začetka želeli čimveč uspehov, vendar so sa. mi krivi, «c iih najbolj zvesta publika zapušča. segel tisto, kar je bistveno prt vseh predstavah, ustvaril je pri igralcih močne karakterne like, ki so sč obdržali do konca, predstave. Ravno tako sem o-pazil, da so bile tudi najmanjše vloge odigrane resno in m uepelhom. V delo so vložili dokaj resnega študija s strokovno pomočjo tako v režiji, kakor tudi v izredno uspeli inscenaciji, katero je zasnoval tovariš Saša Kump, prav take član Prešernovega gledališča-Prav in hvale vredno je, da se člani poklicnega gledališča podajo med kulturne delavce naših vasi ter tako pripomoreje dvigniti kulturni nivo našega podeželja, da bodo njihove odrske predstave take, kot je »-la v Bitnju- Pri vseh igralcih je bilo Ou-titi topel odnos do vlog in koncepta režije. Vsi po vrsti, zlasti njihovi požrtovalni tovariš Viktor Košir v vlogi Štefana — milijonarja, tovariš Gorjanc predsednik KUD v vlogi ključavničarja Smoleta, nadalje tovarišica Cilka Zavrlova v vi«, gi gespe Vcdetove, so bili izrazite pojave tega večera. Seveda sta jim stala krepko ob strani tov. Ivan Priman kot Buča, ter Katrica kot njegova nečakinja, katera pa mora e-pustiti krčevite kretnje, kar gotovo ne bo težko za sicer zelo simpatično igralko. Tudi trije »prijatelji« tov. Fpibjeui kot štifler, tov. Alojz čomažar kot Rcbič ter tov. Franc Vre ček kot Sen'ca, so bili verni pajdaši takega milijonarja, ln niso niti v njihovi pivski sceni preveč izstopali. Izmed manjših vlog bi moral omeniti še tov. Vinka Hafnerja ter to*. Albina šilarja, ki sta kot originalna služabnika milijonarja Štefana vzbujala simpatije pri gledalcih. Zelo hvaležna publika, ki ja napolnila dvorano gasilskega doma, je dala priznanje igralcem in režiserju za njihov trud. Na koncu predstav© se jim je v imenu Sveta za kulturo in prosveto pred odprtim zastorom zahvalil tov. Rogelj in jim dal vzpodbudo za nadaljnje plodno delo Njem« »e pridružujemo tudi mi Le krnsko tako naprej po začrtani poti! i V- Šah Simultanka mojstra Puca V okviru občnega zbora okr. šahovskega odbora je v nedeljo odigral v Kamniku simul-ta.nko na 40 deskah mednarodni mojster Stojan Puc. Po naporni borbi je mojster zabeležil 21 zmag. 5 porazov ln 14 remijev. Zmagali so A. Jagodic, Bratanič, Podjed, Kern in Majoenovič. Sodelovali s« najmočnejši šahisti iz Kamnika, Komende, Podgorja, Go#-ča in Duplice. Na br/.oiuriiirju, ki ga je organiziral šahovski klub v Komendi, je zmagal štetrau Pogačar iz Kamnika. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Kmetijski mtouaiec Nitromoncal Nitromoncal (apneni amonijev soliter) ali kalkamonsal-peter je dušičnato umet. gnojilo, ki vsebuje 20—21°/o dušika. Razen dušika vsebuje še apno. Uvažamo ga iz Avstrije. Jer zrnat in svetlorjavka-ste barve. Ker vpija vlago, ga moramo hraniti na suhem prostoru. Ima podoben učinek kakor čilski soliter. Dušik v njem je v dveh oblikah: v obliki nitrata in amonijaka. Nitratni dušik hitro učinkuje, toda dež ga hitro izpira, medtem ko a-moniiačni dušik učinkuje dalj časa, ker ga zemlja dobro veže. Zaradi tega je nitromoncal boljše umetno gnojilo kakor čilski soliter. Dobro je vedeti še to, da po gnojenju ostane v zemlji apnenec, ki ugodno vpliva na njeno strukturo in tudi na rastline. Na 1 ha ga porabimo 300 kg. Najbolje je, da ga zabranamo ali podorjemo. Lahko ga tudi potrosimo povrh setve. Deluje eno leto in pride v poštev za vsako zemljo. Trosimo ga pod liist spomladi pred padavinami. Amonijev sulfat Uvažamo ga iz Francije. To jo tudi dušičnato umetno gnojilo, ki vsebuje 20—21% dušika. Fiziološko je gnojilo kislo in pri uporabi moramo biti previdni, ker zviša kislost zemljišča zlasti na tleh, kjer primanjkuje apna. Dušik je v amonijačni obliki, zato deluje počasneje in trajneje kakor čilski soliter. Zveplena kislina iz amonijevega sulfata aktivizira razne rudninske snovi, ki na ta način postanejo dostopne za prehrano rastlin. Za 1 ha ga rabimo 150—250 kilogramov. Trosimo ga pred setvijo ali nekoliko kasneje. Poleg kalijevih soli se priporoča za gnojenje krompirja. Letošnje leto so kmetje naredili velike napake pri njegovi uporabi. Niso vedeli, da je to dušičnato umetno gnojilo, ter so ga uporabljali za gnojenje pšenice. Zaradi obilnega dežja in dušika je pšenica bujno rasla in potem precej polegla. Ing. M. S. DEŽURNA SU ZIJA Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega odbora meutne občine Jesenice od 13. do 20. novembra: dr. Stanka Rosensteln. - Obiski na dom naj sa javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami- GI FDAUSnE Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 15. nov. ob 16. uri: Klabund, »Krog s kredo« —1 izven. Petek, 20. nov. ob 20. uri: Jože Zemljan, '»Odločitev« — premiera, izven- V petek, 20- novembra bo v Presdraovern giedniisf-u premiera aktualne politične drame v dveh delih o tržaškem vprašanja, »Odločitev«, ki j<> j' napisal Jože Zemljan. KINO Kino Storžič, Kranj: od 11. do 1>6. nov. ameriški barvni film »Plavajoče gledališče«. — V soboto, .14. novembra ob 20. url dvojni program »Odločitev pred zoro« ln »Plavajojo gledališči- .. Mat iiv. ji v nod Ijo ob 8.30 url »Plavajoče gledališče«, ob 10- url »Odločitev pred zoro«. Kino Svoboda* Btnatfito: v petek, 13. 11. ob 20. url, v soboto 11. 11. ob 18. In 20. uri, v nedeljo, 15. 111. ob 16-, 18. In 20. uri ameriški film »Odločitev pred zoro«. V soboto ob 20 uri dvojni program: amer- film »Odločitev pred zoro« ln ameriški barvni film »Plavajoče gledališče«. V nedeljo ob 10. uri matineja »Plavajoče gledališče«. — V ponedeljek. 16. 11. ob 20. url ameriški barvni film »Plavajoče gledališče« Mestni kino Dem tale: iS. in 19. novembra amer. film »Odločitev pred zoro«. Od 20. do 22. novembra angl. film »Pet. prstov«. — Predstave v sredo in soboto ob 18. in 20. uri, v četrtek in petek od 20. uri, v nedeljo ob 115., 17. in 19. uri. Mestni kino Kamnik: od 12. do 116. novembra angleški film »Hitrejši od zvoka«. Od 17. do 19. novembra angleški film »Pot k uspehu«. ' Kino Radio, Joaonlnn; od IS do 20. novembra francoski film »Volpone«. - Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16-, 18. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri matineja. Kino »Piav/«, Jesenice: od 18. do |20. novembra Italijanski film »Ljubezen in strup«. Predstave ob 18. in 20. url. V nedeljo ob 16-, 18. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri mattn.cija. Kino Kor. Bela - Javornik: od 20. do 22- novembra fran_ egski film »V Monte Carlo«. Predstave ob 18. In 20. luri, v nedeljo ob 16., 18. In 20. uri, dopoldne ob 10. uri matineja. Di žurna ihišba MALI (MJLASI Podpisana Francka Polajnar Iz Kokre preklicujem vse neresnične trditve) o tov. Cvetki Kremžar iz Kokre. Podpisani Frančiška Fendrj, Alojz Sedlar in Frančiška Koš-njek iz Britofa prcklicujcmo vse neresnične trditve in žaljivke o Zaplotnik Karlu in Vladimir ji' Krm.tu i/. Britofa pri Kranju Izgubljen zlat prstan na poti do ali na pokopališču, vrniti proti nagradi. Naslov v upravi lista. Prodam kotel za kuhanje žganja, 70 litrov, kompletni s pečjo ln hladilnikom. Semen, Kranj, Tavčarjeva 17 Prodam kotel za kuhaintfe žganja za vzidati — 50 litrov-Semen, Kranj, Tavčarjeva 17- Prodam dobro ohranjena moško kolo ter ogrodje, deske ln 800 kom. opeke bobrovec rabljene drvarnic*. N,osiov v upravi Usta. Pegam Jakob, delavec iz Zg. Besnl.ce št- 15 obžalujem vse očitke ln žaljivke, katere sem izrekel o pokojnem v partizanih padlem Jožetu Gorjupu 1. novembra 1953. • - J. Pegam Ženski dežnik, najden pred NB-624. Ladnik ga dobi v Narodni banki Kranj-okollca. Oglašujte ,<»lasu Gorenjske' OBJAVI OBVESTILO o spremembi VOZ nih rodev od 20- 11. 1058 dalje Na progi KRANJ—GOLNIK so ukinjata vožnji z odhodcea i/, Kranja ob 800, prihod na Golnik ob 8.40, odhod iz Golnika ob 10.20, prihod v Kranj ob 1100 uri. Ti dve vožnji odpadctii samo ob delavnikih. Nadalje ho spremeni vozni red ln sicer: V (nedeajaih: Odhod iz Kra-ir:a ob 730 uri, prihod na Golnik ob 8.10. Spremeni sv odhod z ZclPizni-ška postajo /. odhodom iz Kranja ob 16 00 (prej 16.20). Na progi KRANJ—JEZERSKO: vi ah: odhod ir. Kianja ob 730, prihod na Jezersko ob 8.55 Nadalje pfl »premeni <>i> delavnikih: hod iz Kranja ob lflO« prihod na Jezersko ob 17.30 odhod iz Preddvora ob 14.00 prihod v Kranj 0*> 14-36 Mestno prevozništvo Kranj Ko/.jt'1'rjci, pozor! Obveščamo vse kozjereje«, da ima plom nskrga kozla hvlo švicarske pasme, brez rog, z bustnostmi visoko mlečnosti tovarišica Bajželj Roza v Stra-u pri K ranju kozel je Wl Importiran iz Avstrije! Odbor Društva rejcev malih živali ••Živalioa Kranj GLAS GORENJSKE K ŠTEV 46 Priloga za poduk in razvedrilo 14. XI. 1953 - MUMoll Dovolj j a že bilo govora o ljudeh, čeprav o posameznikih še nisem napisal besede- To pot pa ne. kaj o živalih: Najmanj čislana žival v Indiji je pes. Kdo ve. s čim si je zaslužil to sramoto. Je nečista žival, prav tako kakor parij haridžan, človek, ki pripada najnižji kasti, če pes pogine in truplo obleži nekje na ulici, se ga pometač-haridžan ne bo niti dotaknil. Le na najnižjega iz najnižje kaste šuder sme pasti sramotna dolžnost, da ga odstrani. Samo najnižji med najnižjimi je enak psu- Kolege sta si — povsod zaničevana, povsod pehana. če se pes ali haridžan dotakneta pravovernega hindusa, se bo tudi on omadeževal in edino sveta voda iz kake svete reke ali vodnjaka ga bo oprala te sramote. •* Najrazširjenejše indijsko verstvo, hinduizem, vsebuje nauk o metasomatozi ali reinkarnaciji. To pomeni, da se po smrti duša preseli v kako drugo bitje — žival ali človeka če je bil človek pošten in pobožen, bo duša v prihodnjem življenju prišla v tel0 novorojenčka kake višje kaste, če ne — v pripadnika nižje kaste ali celo v žival. Ako se v prihodnjem življenju popravi, bo potem duša že pripuščena v kaj višjega, dokler končno v raju vendarle ne bo dosegla večnega miru. Niso torej samo ljudje razdeljeni v kaste, tudi živali so-Pes je najnižja žival. V njem delajo pokoro najhujši brezverci in hudodelci — v psih, kačah, haridžanih, šudrah. Ne motijo se Indijci, ko pravijo, da je pekel že na zemlji. Pa obstojijo tudi živali-odliČ-niki: pavi, opice, podgane, papagaji in krave. Krava je najsvetejša žival-Skoraj nedotakljiva je. Preden sem odpotoval v Indijo, mi je neka tovarišica rekla, da s kravami pač ni tako hudo, kakor pišejo novinarji, da jih ni po cestah, da ne ovirajo prometa itd. Pa je izkušnja povsem o-vrgla to informacijo. V ječpu smo se vozili po državni cesti- Na obeh straneh namočena riževa polja. Saj krave, reve, za počitek in razmišljanje o svojih minulih in prihodnjih življenjih res niso imele prikladnejšega kotička od ceste, po kateri je moral šofer z naravnost akrobatsko spretnostjo v vratolomnih ovtnkm izsiliti prehod. Dogodilo se je tudi to, da se je sveto bitje z rogom obregnilo ob šoferjev* komolec (ga ranilo) in dostojanstveno nadaljevalo svoja razglabljanja. Posledica? — Plačali smo vrat, v drugem nadstropju prav isto. Spodaj na ulici teče življenje normalno, kakor kjerkoli drugod, kakor da se tu ne bi odvijala ena najstrašnejših licitacij živega človeškega mesa na svetu. Za železnimi pregradami stojijo ženske vseh starosti in narodnosti. Po dve-tri so v sor bici. Med notranjščino in vhodom visi umazana plahta, prea plahto jih razsvetljuje električna žarnica, čakajo odjemalcev. Vsaka uslužbenka mora plačevati stanovanje in hrano hišnemu lastniku, državi davek, nagrado potepinom, ki pred hišami ustavljajo pešce in jim ponujajo svojo blago, in iz-voščkom ter šoferjem taksijev za to, da k njim pripeljejo odjemalce. Vsaka stavba ima svojo šte- Opice so v Indiji tako vsakdanji pojav, kakor pri nas psi — in mačke v tistih krajih, kjer ni italijanske vojske AVTOMOBIL NA EIFFELOVEM STOLPU Francozi trdijo, da je v Parizu edini kraj, kjer ni avtomobilske gneče, samo še Eiffe-lov stolp. Toda pretekli teden je tudi ta izgubil svojo »neoma-deževanost«. S posebnim dvigalom so dvignili avtomobil v prvo nadstropje stolpa in ga tu razstavili kot simbol pariške avtomobilske razstave, ki je vsako leto v prostorih Grand Palaisa. >ČUDEŽNI PAD AR« V MADRIDU V vrsti škandalov, ki so jih že ln jih še povzročajo vseh vrst padarji in lažizdravniki v Frankovi Španiji, so te dni odkrili novega »čudežnega zdravnika«. Nek madridski bolničar se je proglasil za zdravnika in trdil, da ima zdravila, ki ozdravijo najtežje, celo neozdravljive bolezni. Svojim pacientom je vbrizgal v žile mleko Zaprli so ga šele, ko je umrlo deset njegovih bolnikov. GOVOREČI PES Zoologi so končno potrdili vest, ki je pred kratkim izzvala splošno začudenje. Dreser John Shelton Iz Utaha je naučil svojega buldoga »Lucki-ja«, da spregovori nekaj kratkih in lahkih besed. Pes izoblikuje besede in zloge globoko v grlu, vendar se besede dovolj jasno slišijo- Dreserjeva hiša je stalno zasedena s številnimi obiskovalci, ki želijo videti tega edinstvenega psa. ORJAŠKI MOZAIK Na pročelju palače prometnega ministrstva v Mexico Ci-tyju prav te dni postavljajo orjaški mozaik, ki prikazuje življenje prastarih Aztekov in Toltekov. Skupina umetnikov je najprej sestavila mozaik normalne velikosti, na osnovi tega pa so pozneje pričeli iz barvnih kamnov In stekel sestavljati tega orjaka, ki bo, kakor pravijo, lep arhitektonski okras nebotičnika. »VEČNI POTNIK« JE NAŠEL, DOMOVINO Michela Patricka so pred dvema letoma izgnali s Kitajskega. Polnih deset mesecev je potoval od Hoinkonse do M a-kaa, vendar nikjer ni dobil dO. voljenja, da bi se Izkrcal. Poizkušal je tudi v Franciji in Italiji ter drugih državah, vendar so ga povsod odklonili. Končno se ga je »usmilila« Dominikanska republika in mu dovolila naselitev. »RIMSKI NAČIN« Prvi Italijanski vojaki, ki so se 1. oktobra 1918. leta izkrcali v Puli, so šil po ulicah, obkroženi z vseh strani z oboroženimi Jugoslovani. Mnogo bolj so bili podobni ujetnikom, kot pa »zmagovalcem«- Takemu zmagoslavnemu vkorakai-nju je italijanski tisk posvetil cele stolpce s ponosnim naslovom: »Pola presa romanamen. te!« (Pula zavzeta na rimski način!) ŠOLA IN DIVIZIJE Konec avgusta je italijanska vlada izdala dekret, s katerim je zaprla številne državne šole v toskanskih provincah Pise ln Siene ter v nekaterih provincah Marche in Sicilije. Dekret opravičuje to dejanje »s pomanjkanjem sredstev«. Odlok je podpisal domokrščan-skl minister Segni, proračun za prosveto pa reducira Pella Zakaj? Zato, ker ima ogromne stroške z oborožitvijo divizij, med katerimi so tudi tiste, ki jih je g. Pella poslal na jugoslovansko mejo, kar tudi precej stane. Stroške pa naj nosi prosveta, ker je ljudstvo že dovolj presveti j eno ? pač 10 rupij krajevnemu policistu, da nam ne bi delal še drugih sitnosti. Pa jim ne zavidam, kravam. Te svetnice brez gospodarja so tako sestradane, da bi jim lahko obesil klobuk na kolke- Večina krav je gospodarsko koristna samo s kravjekom za kurjavo. Dosti jih je, ki jih vobče ne molzejo- Zaklati govedo je prav takšen zločin, kakor umoriti človeka. V časopisju tn parlamentu je slišati prav resne zahteve, naj usitanovijo državna zavetišča za ostarele krave. Po uradnih statistikah je v Indiji 26 milijonov ljudi brez strehe. Pa so Indijci tudi praktični ljudje«. Neko gozdno govedo jim je delalo veliko škodo. Kravo so preprosto preimenovali v »konja«, sedaj pa jo smejo preganjati. Neka vrsta opic uživa posebno spoštovanje. Nemoteno se gibajo po cestah, strehah ln železniških vagonih. Nekatere ti celo ponujajo roko, seveda, da bi jim dal hrane. številka deset Vsakemu, ki obišče Bomibav, svetujejo že prvi dan, naj si ogleda »kletke«. Znamenite so prav tako, kakor je malabarski grič z »visečimi vrtovi«, Indijski narodni muzej ali jama E-lefanta. >Kletke« so mestna četrt, kjer vlada prostitucija V bombajsko luko prihajajo vsak dan ladje Iz vzhodnih pristanišč — iz Tokia, Hon-konga, Slngapura, Ranguna, Bangkoka, Džakarte. Mornarji pripeljejo s seboj ženske. Ko se jih v Bombaju naveličajo, jih vržejo na kopno in si najamejo novih. Te ženske se potem vlačijo po pristanišču, dokler jih policijske racije ne spravijo v mestno četrt, ki je namenjena tej obrti. Tja prihajajo tudi dekleta, ki jih starši prodajo na trgu. Vrstijo se ulice za ulico- Med prodajalnami in kavarnicami vtdim0 dolgo vrsto vrat, zamreženih z jeklenimi palicami. V prvem nadstropju so hodniki, za njimi spet vrsta enakih vilko, izrezano v škatli, v kateri je žarnica, številka 20 — Angležinje, 26* — Kitajke, 23 — indijske katoličanke, 10 — deklice od desetih do petnajstih let Nek fantast je nekoč dejal: »človek — to zveni ponosno!« Jelko Žagar NJEGOVO VISOČANSTVO Poleti so v jfužnoindijskem mestu Mvsoreju imeli seminar o planiranju gospodarskega razvoja, ki ga je organizirala Svetovna univerzitetna služba. Seminar je milostno otvorilo samo Njegovo Visočanstvo ma. haradža šri Džaja čamaradža Vadi jar Bahadur, G. C B., G. O. S. L, Maharadža mysorski m radžapramuk države Myso-re. Posnetek našega novinarja prikazuje omenjenega gospoda pri otvoritvi seminarja. V o-zadju vidimo osebno stražo z žezlom. Maharadža, ki prejema letno od države 2,600 000 rupij (182 milijonov din), ima 57 avtomobilov za osebno uporabo in slovi kot največji dobrotnik londonskega filharmo. ničnega orkestra. 9 naša vepovtaža c o italijanskem »kulturnem poslanstvu" (Nadaljevanje in konec.) Pa je vstopila Italijanka s svoje hudobne oči in nekaj za-šibo. Imela je kot kača vpila. Zahtevala je, da odgo-mrzle oči. Prezirljiv na. vori. Z divjo brzino so se fan-smeh je stisnil njene oz. tiču utrinjale misli. Kaj naj ke ustnice. »Silenzio! (Tišina!) Parliate italiano! (Govorite italijanski!)« Začela je muka za uboge otroke, še strašnejša muka zame, ki jim nisem smela, niti mogla pomagati. Iz razredov je donel krik, jok, ropot, — a včasih italijanska pesem: »Giovinezza, giovinezza •. .« — (»Mladost« — fišistična himna). Otroci so se upirali. Ker se nikoli niso učili hinavščine, so svojo mržnjo kazali odkrito. Tudi Italijanke so jo otrokom kazale odkrito. Pa tudi bes in prezir- Moji otroci so bili dan na dan.tepeni. Včasih je Italijanka pred. mojimi vrati zapela: »Nella patria di Rossetti non si parla che italian!« (V stori? Strah ga je davil za vrat. Ona pa kar naprej vpije je in vpije«. Tedaj se mu iz grla izvije stok. Kot da bi jo pičilo, plane učiteljica k nje>-mu, ga zvleče za lase iz klopi in začne udrihati, kamor je priletelo. Kričal je in se upiral, a ni pomagalo Vlekla ga je po stopnicah naravnost v klet. Zaloputnila je vrata in prisopla v razred. Otroci so sedeli kakor okameneli. še dolgo so s tesnobo poslušali krike, ki so prihajali iz kleti. Tudi učiteljica jih je slišala, a se je delala, kot da jih ne. Moreče ure so tekle dalje. Vriše, pretepanje, jok, sovraštvo Rossettijevi domovini — bil je tržaški pesnik — se govori le italijansko). Prišel je ukaz, da morajo u-čenci »p0 rimsko« pozdravljati učitelje z dvignjeno roko. Nek fantič mi je rekel: »Vi veste, da vas imam rad, toda rajši kot da bi dvignil roko, se bom skril, ko pojdete po cesti.« In so res tako delali, če sta pa Italijanki šli po vasi, so se v hipu razbežali vsi otroci kot jata vrabcev- Ne zlepa, neizgr-da jih nista mogli ukloniti. In spet je bil v razredu vrišč, pretepanje, jok, sovraštvo. O kaki metodi pouka italijanski učitelji niso imeli pojma. Bržkone so prišli v naše kraje najslabši in pa taki, ki so komaj dovršili šolo. Za to je bilo vse polno dokazov. Je stopila n- pr. učiteljica v prvi razred, napisala na tablo vso italijansko abecedo in ukazala otroku: »Leggi!« (Beri!) Otrok te s*-al in se čudil, kaj zahteva od njega. Ona pa kar naprej: »Leggi, leggi!« Otrok je končno razumel: »Lezi, lezi!« In je legel na tla. Seveda je skočila k njemu, šiba je zažvižgala . .. Prišlo je do groznega dogodka, ki je razburil vso Istro- V razredu je bil fantek šibkega zdravja. Po navadi je bil še preveč miren, ker je imel bolno snee. Ko ja slovensko učiteljico nadomestila italijanska, je vse njegovo bitje prevzel tak strah, da je bil ves zbegan. Samo, če ga je pogledala, je vztrepetail. Nekega dne je uprla vanj V kleti je bila groza. Deček je ležal na tleh, kamor ga je vrgla. Skozi lase je polzela kri, a je ni čutil. Vse telo mu je pretresal drget. Le skozi majhno okence je bledikal0 nekaj svetlobe. Bilo je ledeno mrzlo. Otrok je šklepetal z zobmi. Strah je prežal nanj iz vseh kotov. Strašne pošasti so se neslišn0 plazile po kleti. Čutil je, da se mu bližajo. Iztrgal se mu je krik za krikom. Splazil se je do vrat in tolkel s pe-ščicami po njih. Od nikoder rešilnega koraka. Ves se je) sključil in pritisnil k vratom. Iz ust mu je uhajalo ječanje. Srce rnu je burno tolklo, zastajalo, hitelo. Njegovi udarci so kakor s kladivom odmevali v ušesih, v vratu. Groza ga je obšla- Šele ko je bil pouk končan in so učenci že stali v veži, je učiteljica zmagoslavno odkorakala v klet. Učenci so z vrha gledali za njo. Ključ je zaškripal, vrata so se odprla. V kleti je ležal fantiček, široko razprtih oči, negiben, bled — mrtev. Učiteljica je krikni-la, stekla mimo otrok in planila po stopnicah. Pogumnejši so skočili v klet in zagledali smrt. S krikom so se razpršili po vasi. Novica je kot plamen zajela vso vas. Množica razkačenih ljudi je. stekla proti šoli. Zgoraj' je pri oknu stala Italijanka in strmela v usodo, ki se ji je čedalje bolj grozeče bližala. Ko so prvi vaščani vdrli v šolo, je učiteljica že visela. Tudi njo je premagala groza. CPUkS OOIKNJSKF I ŽENA — DRUŽBA — DOM Letos že drugo leto Modne malenkosti Linija frizur za jesenske in zimske dneve je dvojna. Sred. Nadalievanie iečaiev Zm ŽeitlHo mladino nasemu zdravstvu, ko bodo nje kratko pristriženi lasje, ki ■■ Jesenf in Pozimi, ko večino uspela ustvariti na podeželju jih cežemo nazaj ln od vrata dni preživimo v zaprtih prosto- Cvetje v sobe Lansko zimo so bili povsod po Jugoslaviji obvezni tečaji za zdravstveno vzgojo ženske, zlasti kmečke mladina V Sloveniji je bilo takrat 607 tečajnih centrov in 18 tisoč udeleženk. V kranjskem okraju so bili tečaji na 42 osnovnih šolah na deželi in v mestih, u-deleženk pa je bilo 1012. Prmodnji teden bo pri nas pričelo nadaljevanje te velike akcije. Tečaji so predvsem namenjeni tistim dekletom, ki so že lani obiskovala prvi letnik, vendar pa se ne smejo omejiti samo nanje. Učna snov je tako široka in tako važna za okolje, v katerem živimo vsi, da naravnost zahteva dosti večje udeležbe. Na sporedu bodo predavanja o higieni in epidemiologiji ter borbi proti nalezljivim boleznim, o higieni nosečnosti in negi zdravega o-troka, o prvi pomoči, o protiletalski zaščiti, o prehrani, o borbi proti alkoholizmu in o duševni higieni. Seveda pa ne gre samo za predavanja. V preteklem letu, je bilo v tečajih morda le preveč suhe teorije, letos pa bo pouk dosti bolj prilagojen konkretnim krajevnim prilikam, bo dosti bolj praktičen. Tečaje organizira požrtoval-na mreža v službi javnosti, o kateri le redkokdaj govorimo, še manj pa pišemo, — Rdeči križ. Finansiral bo tečaje v leh tošnjem koledarskem letu tudi Rdeči križ, že prihodnje leto pa Okrajni ljudski odbor. Ti tečaji seveda niso namenjeni le neposredno predvojaški vzgoji, kot smo jih običajno obravnavali. So del vztrajnega boja naše skupnosti proti zaostalosti in neznanju, tema najhujšima nasprotnikoma socializma. Zato tne bodo niti najmanj podobni suhemu, ne-zainteresiranemu podajanju neke odmaknjene učne. snovi, pač pa bodo prilagojeni življenjskim okoliščinam, v katerih živijo tečajniki. Predavatelji bodo teorijo prožno pri-menili na žive oblike zaostalosti naše vasi, ki j e res zaostala, kljub govorjenju o naši slovenski in gorenjski kulturnosti. (Spomnimo se, da imamo na deželi še vedno o-praviti z vražami, predsodki itd, ki še vedno živijo v določenem delu vaškega, zlasti ženskega prebivalstva-) Zato bodo rednim zdravstvenim predavanjem dodana še predavanja s področja splošne izobraz- be. Prav zato bodo tečaji po- stalne zdravstvene aktiviste, de- nekakšne podaljšane roke naših zdravstvenih organov, ki se spričo svoje obremenjenosti ne morejo dovolj posvetiti pre-devali iz mladih ljudi, ki bodo ventivnemu ^ , sebno poudarili praktično javnost. Na ta način si bodo priza navzgor. Valovit pramen las se ^ si skuša"10 praviti naše spušča na čelo, kar da obrazu stanovanje čimbolj prijamo. Sobo lepo poživimo s šopkom civetic. Toda odrezano cvetje rado kaj kmalu ovene- Zato ga nežnejši videz Frizura, ki jo češemo nav posečali tečaje, napraviti zdravstvene pionirje, ki bodo Će se zamislimo nad po- zdol, ima nekoliko variant: »bu- moramo prehitro menjati z bi« pričeska in neurejena drugim. Pri pravilnem ravna- r-----j~, — — membnostin te akciie so nam »Tarzan« frizura sta najpogo- uju pa ostanejo cvetice tudi v v prihodnjem življenju svojih k&r nera^miljivi neveri po- stejši. česanje navzdol prihaja vazi dalj časa sveže. občin v majhnih zdravstveniih akcijah predstavljali dejavni element, poizkušali doseči razne izboljšave, opozarjali na potrebe s stališča zdravstvenih pogojev, — skratka postali nova aktivna sku- erazumljivi neikateri postajen etični aktivd na našem podeželju, ki jo tako daleč podcenjujejo, da o teh tečajih niti ne vedo- Ker so tečaji tako važni, u-pamo, da (bodo naleteli na takšno pripravljenost, da ob- v inozemstvu močno do izraza- cvetice za vazo režemo ali Ta linija zahteva mnogo manj pa kupimo s čim daljšim ste-truda in časa, ženskemu obra- blom_ ^ prinl£Semo dozu pa da prav tako prikupen tnov, jih razvrstimo v dve sku-izgled kot bujna pričeska nav- pini.' Cveticam s trdimi, lese-zgor. V zimski in jesenski do- aimi stebli samQ gladko odre-bi se ta linija najbolj u veljav- žemo peoelj in jih le malo lja, ker nosimo klobuke in ka- skrajšamo. Cveticam z mehki-pe. mi, vodenimi stebli pa krajša- Kako hranimo sadje? pina državljanov, ki ji ne bo veznost udeležbe že takoj od vseeno, kako teče razvoj- pade kot odveČDo vprašanje Tudi doslej je bilo že precej podobnih tečajev in predavanj za mladino ali žene. Toda zmeraj se je zgodilo, da so se take skupinice po končanem pouku Za sadno shrambo je naj- njo z vodo napolnjene nizke po. Svetloba pospešuje zorenje, tudi razšle. Zanje je bilo boljša dobra klet z enakomer- sode. Vlago potegne nase živo posebno če je klet topla, zato kmalu pozabljeno, koristi ni no toplino. Temperatura v Je- apno ali zdrobljeno oglje, ki ga določimo za sadno shrambo bilo takšne, kakor bi lahko bi- seni ne sme presegati +10° C, postavimo v nizkem zabOjOi temnejšo kletka. To se to pot ne sme pono- pozimi pa ne pasti pod +2° C. sredi kleti. Ko se je nasrkalo Sadje v večjih shrambah naviti. Zato [bodo tudi tako pa- Če je nevarnost, da bi sadje vlage, ga odstranimo in po po- sipavamo v pregrade ali lesene zmrznilo, ga v hladnih dneh trebi zamenjamo z novim. predale, ločeno po sortah. Fl-prekrijemo z vrečami ali s Zrak mora biti v shrambi neJše sorte zlagamo v lesene police iz letev- Kjer pa nimanio prostora za ločeno sadno shrambo, določimo za shranjevanje najbolj primeren prostor, ki nam je žili na metodo pri tečajih. In še ena stvar je važna, da ne bi zaman trosili tolikšnih slamo. denarnih sredstev. (Lani so tečaji stali 352 tisoč dinarjev) čist in svež. Plodovi dihajo, pn Pretopla shramba za sadje ni dihanju sprejemajo kisik in od-priporočljiva Pogostokrat se dajaj0 ogljikov dvokis. Porab. Nikar naj se ne omejjjo samo nam ravno zaradi neprimerne ljajo kisik, ki je v zraku, zato na najožji krog udeležencev, shrambe pokvari mnogo sadja, moramo sadno shrambo' zra Predavanja v teh zdravstvenih V presuhem prostoru sadje za- čiti. Zrak dni shrambi raz,po*a&°' in čimbolj ustre- in splošnoprosvetnih tečajih radi hitrega izhlapevanja vode kvarijo tudi močno dišeče sno- S n^tG^ P°°°Jem- Zel° bodo koristila prav vsakomur, kmalu ovene, v pre vlažnem pa vi (kisla repa, zelje). Tujin ^SfemTv ^n^anS^ tako posameznikom,kakor tu- začne gniti. Sadje s hrapavo duhov se sadje rado navzame, m^^te^nLnSrteSvT^ di nam vsem saj bodo razširi- kožo hlapi posebno močno. Su- ni več tak0 okusno in za pro- ^HiZojK: la krog Imdskoprosvetneiga dč- ho shrambo poškropimo po dajo neprimerno, zato naj bo- nie p-niIil' r,^^ obenem Da la. še najbolj pa bodo koristna tleh z vodo, ali postavimo va- do sadne shrambe ločene. zavarujem0 pred mrazom. Ta način hranitve je posebno priporočljiv za manjša gospodinjstva, ki nimajo posebnih kleti in hranijo tako vloženo sadje tudi v nekurjeni sobi. Vse gnile in nagnite sadeže, ki jih najdemo pri prebiranju, vedno takoj odstranimo. Frav škodljiva je razvada, da jih namećemo v sredo kleti in tam pustimo Ponekod shranjujejo sadje tudi v podsipnieah kot repo aii korenje. Posebno dobro se ohranijo ltisana ja;bolka in hruške. Vložimo jih v čebre, zalijemo z vodo in obtežimo s kamni. Risano sadje je zelo okusno in sočno- Vitamin D je važen predvsem za otroke. Pomanjkanje tega povzroči rahitis (mehke kosti). Veliko ga le v ribjem olju in rumenjaku. Pri sončenju ga tvori tudi naša koža. Vitamina B in C pri kuhanju preideta v vodo, zato je ne smemo zavreči. mo peclje do 15 cm, zato, ker ostanejo na ta način dalj časa sveže. Posode, v katere razvrstimo cvetje, naj bodo čiste, da se voda prehitro ne usmra-di. Zategadelj vržemo vanjo tudi ščepec soli ali nekaj drobcev oglja. Vsak drugi dan nanovo odrežemo košček peclja, da rastlina lahko vsrkava vodo, čim bolj na hladnem imamo šopek, tem dalj časa se drži. Lepota šopka pa je mnogo odvisna tudi od vaze- Danes Imamo poleg steklenih vaz tudi keramične, ki so že same po sebi zelo dekoratiiv\ne. Vanje postavljamo le take cvetice, ki harmonirajo z njimi,. Dostikrat zadostuje le vejica kakega lepotičnega grma ali pa navadna cvetica. Spraviti listje v sklad s keramično vazo ni Lahko; to je že umetnost, ki ji ni vsakdo kos. Tu moramo misliti na svetlobne efekte, barvo cvetja, vrsto rastline, da vsa to uravnovesimo s keramiko. Pri šopku nikdar ne odločuje množina cvetja, ampak, kako je sestavljen in v kakšni okolici stoji- Za lepe cvetice je potrebna tudi umetniško izoblikovana posoda Tako bomo našli v cvetkah mnogo več lepote in harmonije. I Ona: Kaj naj ti pripravim za dvajsetletnico poroke ? On: Vsaj pet minut molka. Nasvet Dve športni bluzi; prva iz kockaste, druga iz enobarvne tkanine Prodale, ki cvilljo ali neradi tečejo, namazi s strojnim o-Ijem ali svinjsko mastjo po robovih in tudi letve, na katerin se premikajo. Star kruh spet zmehčamo, če štruco ali hlebec zavijemo za nekaj časa v vlažen prtič, nato pa razvitega postavimo v toplo pečico za pol ure. Ariel K a s s a k Sreča! Fotoreporter j i in novinarji so prežali na vsak njen korak. Lilian je bila zbegana in se prepuščala dogodkom kakor v snu. V hiši sta prijateljici najeli še dve sobi, da sta vanje spravili darila in nakupe. Večere so preživljali na plesih v najodličnejših lokalih. "Lilian je bila stalno obdana od trume radovednežev. Končno se je utrudila in naveličala. Zadnji dan se je zaprla v sobo in ni marala nikamor več. Molče sta z Bikom hodila skozi množico in instinktivno iskala mirnejšega okolja. Liliani je bilo hrupa že preveč. Prišla sta v temen, samoten drevored. Tišina je bila moreča, čeprav sta si je želela. Lilian se je ustavila. — Harry, nisem se vam še zahvalila za vse, kar ste ta teden storili zame! Brez vas bi se bila izmučila do smrti. — Ah kaj, saj sem plačan za to, še celo z vašim denarjem, je zagodrnjal Har- ry. —- Saj je lepo, če ima človek toliko denarja, da si lahko kupi, kar poželi: oblek, krzna, ne da bi bilo treba misliti na ceno, in vendar ... — Pa ne, da obžalujete tisti člen oporoke, ki vam prepoveduje možitev? — Glejte, res ne mislim na poroko, vendar bi bilo kruto, če bi se mi kdaj primerilo, da bi se . .. da bi se zaljubila. Nenadoma je Lilian vzkliknila in se oklenila Harrvja. Nekaj vlažnega in mrzlega se je bilo dotaknilo njene noge. Stisnila se je k njemu, on jo je krepko objel okrog pasu. A deklico je prestrašil le majhen kužek, ki je pritekel kdo ve od kod in jo povohal. — Lilian! je rekel Harry s takim glasom, da ga sam ni spoznal. Ne hodite odtod! Ostanite v Hollywoodu! Njune ustnice so bile tako blizu, da so se skoraj dotikale, zrla sta si v oči ko; očarana in omamljena. Bil je res na tem, da ji po vseh predpisih odkrije ljubezen. Pomislite, tak tepec! Ni maral, da bi šla v New York. Denar ju je ločil. Tudi Lilian je bila zaljubljena. Prav sedaj, ko je bilo najmanj primerno. Čakala je z zadržanim dihom, da bo nadaljeval in povedal. Odtrgal se je od nje tako naglo, da jo je skoraj odsunil. — Ali bi hotela zavreči dva tisoč pet sto dolarjev na teden? — Morda! — Potem, potem ste . . . neumnica! Ce bi se meni kaj takega primerilo, mislite, da bi odklonil? Ne, ne bi bil tak bedak! — Toda poprej ste rekli... — Nič nisem rekel! je zavpil Harry, Jezen sam nase. V duhu jo je že videl, kako roma iz enega filmskega studija v drugi, kako berači za drobtinice, v revni obleki, v ponošenih čevljih. — Mislil sem, da ste drugačni. Toda že vidim, da so vsa dekleta same lahko-živke, je zaklical kruto. Lilian je stekla po cesti in si pritiskala peščice na boleče srce. Naslednjega dne je Harry prejel brzojavko: MARGA BOLLE IZSLEDENA V FRANCIJI. In še eno od Berta Kinga: MARGA IZSLEDENA STOP VEDNO BOLJ PREPRIČAN O UMORU STOP PRIČEL Z DELOM STOP ZA BOŽJO VOLJO PRIDI V NEW YORK STOP. V. Dospeli so. Spet so nastopili dnevi, polni mrzličnega nemira. Spoznala je notarja Gassmanna, gospoda de Huentasa (ki ji je bil takoj antipatičen), prišla je v grad in si izbrala sobe, ogledala park, konjušnico, garaže, izbrala služinčad, kupila avto, spet nakupovala, nakupovala, sprejemala novinarje, — začela življenje bogate dedinje. Lilian je pri tem težko čakala na drugo dedinjo, svojo sestrično Margo. Toda komaj ji je pogledala v oči, je spoznala, da bosta sovražnici. Z motornim čolnom so se odpeljali na „Normandie", ki je bila vsidrana v pristanišču. Vsi so počakali v čolnu, le notar z običajno aktovko pod pazduho je stopil na krov ladje, da pozdravi drugo dedinjo Margo Bolle. Marga je lahkotno skočila v čoln. Oblečena je bila v razkošen krznen plašč. Bila je kraljevska pojava. Njene mrzle modre oči so se komaj ustavile na Liliani, pozorno premotrile de Huentasa in končno z dopadenjem premerile Harryja. Ljubka francoska služkinja jo je spremljala. Z ladje so izkrcali celo goro kovčkov. — Glej, kako si oblizuje ustnice, je za-šepetala Mary. Stara je gotovo kakih trideset let. Ne pusti se potlačiti! Mrzla je kot kača. V Gassmanovi pisarni je Marga predložila vse potrebne listine, ki so nedvomno dokazovale, da je res Williamsova dedinja. Tam je tudi povedala zgodbo svojega življenja. — Po očetovi smrti sva se z materjo preživljali s tem, kar je zaslužila s poučevanjem angleščine. Nikdar ni omenjala svoje družine. Po njeni smrti leta 1925 sem našla njen dnevnik in nekaj pisem.