Poštnima plačana v gotovini Katoliški TTva/lniatiTA 1 m 11 rt a tr a • T) „11 Xi r» I i »• Hi Uredi lištvo in uprava: Polletna naročnina Lir 800 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Letna naročnina Lir 1.5(1» P oduredništvo : Letna inozemstvo . Lir 2.500 Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: šte v. 21/12410 Leto IX. - Štev. 23 Gorica - četrtek 6. junija 1957 Trst Posamezna številka L. 30 FRANCIJA V KRIZI V POUK NEVEDNIM Tovariš propagandist! Ti si eno izmed najučinkovitejših sredstev. Zato, da bo tvoje delo u-spešno, zapomni si, da se naše delo glasi: boljševizacija Evrope za vsako ceno in na vsak način. Tvoja naloga je, da boljševiziraš svoje okolje. Boljševizirati pomeni, kakor veš, rešiti človeštvo suženjstva, ki so ga prinesla dolga leta krščanstva. Pomeni, rešiti človeka vere, narodne oblasti in zasebne lastnine. Zaenkrat je tvoje delo bot j omejeno. T uka j imaš 10 zapovedi: 1. Nikoli ne omenjaj nezrelim prijateljem cilja našega dela. Bi vse kompromitiral. 2. Bojuj se proti vsemu tistemu, kar posebno duhovniki pravijo o nas: odločno zanikaj vse, kar oni trdijo, zanikaj, da smo proti veri, domovini in družini. 3. Pokaži drugim s šalami in z veselim in dopadljivim vedenjem, da si svobodnejši brez vere: naj drugi razumejo, da se dobro živi tudi brez vere, celo bolje. 4. Tvoja posebna naloga je, uničevati nravnost s tem, da nevedne poučuješ, da ustvarjaš okolje polno nemoralnosti. To je tvoja glavna dolžnost: uničiti nravnost. 5. Oddaljuj vedno z vsemi sredstvi svoje prijatelje od Cerkve: govori vedno slabo o duhovnikih in škofih. Potvarjaj dejstva, obrekuj: zelo uspešno je, da prineseš na dan kako pohujšijivo dejanje, čeprav je že staro. 6. Velika zapreka našemu delu je krščanska družina. Moramo jo uničiti s sejanjem modernih idej o svobodi v zakonu: kolikor mogoče razdražiti dekleta in fante: ustvariti globoko indiferentnost v družini, v tovarni in državi za vse glavne probleme. Ločiti mladostnike od države. 7. Moraš naučiti delavca da ljubi nered, moč pesti, maščevanje in prelivanje krvi. 8. Poudarjaj vedno, da je delavec žrtev kapitalizma in njegovih prijateljev: oblasti in duhovnikov. 9. Vedno prvi priskoči na pomoč svojim tovarišem, govori vedno glasno, da te vsi slišijo. Kar katoličani store dobrega, zakrij ali pa si prisvoji. Bodi prvi v vseh gibanjih. 10. Bojuj se proti duhovnikom in katoliški morali. Vcepi delavcu v glavo, da mi smo svobodni in da samo mi jih lahko osvobodimo. Ne boj se, četudi bi se morali še skrivati. Naše delo se nadaljuje, ker katoličani so nevedni, boječi in zaspani, v. Vsem nevernim Slovencem svetujemo, naj si teh deset zapovedi ponovno prečitajo in naj nato z njimi primerjajo pisanje »Primorskega dnevnika«, posebno v nedeljskih izdajah zadnjega časa. Če so si rešili še nekoliko lastne pameti, bodo z lahkoto spoznali, da je njegovo pisanje uravnano prav po teh desetih zapovedi za agit-propovce. Verne Slovence pa ponovno pozivamo, naj odklanjajo »Primorski dnevnik« tudi v njegovi nedeljski izdaji in tudi če jim ga zastonj pošiljajo na dom. Njegovi uredniki vedo, če zastrupijo eno verno družino, da so že opravili zase veliko delo in da So dobro zapravili narodni denar. »Primorski« pa naj nikdar ne misli, da se ga »Katoliški« hoji. Če se ga nismo ustrašili takrat, ko je poleg paragrafov imel tudi revolver, se ga bomo še manj danes. Če bo Bog hotel, mu bomo še kako bridko povedali. In če se v njegovih stolpcih tned tolikimi plevami najde tudi kako zdravo zrno, naj se z njim nikar toliko ne hvali, kakor da bi *ijih uredništvo nikoli ničesar ne pobralo iz drugih listov. Ured. Nova vlada na vidiku Francoska vladna kriza traja že več tednov. Potem ko sta se odpovedala mandatu za sestavo nove vlade Pleven in Pinay, je predsednik Cotv poveril ta mandat voditelju francoskih demokristjanov PflimJi-liu. Ta se že enajst dni trudi, da bi pridobil stranke sredine za skupno sodelovanje pri vladi. Rad bi združil vse demokratske stranke od socialistov do neodvisnih desničarjev, z izjemo komunistov in pužadistov. Po enajstih dnevih je uspeh njegovega prizadevanja še vedno negotov. Medtem gre položaj posebno v Afriki vedno na slabše. Kar je še huje, pa je to, da je terorizem zašel že v sam Pariz. Tu je namreč padel kot žrtev alžirskih teroristov emir Šekkal, vprav ko se je vračal po končani nogometni tekmi k svojemu avtomobilu. Tekmi je prisostvovalo veliko ljudi, med njimi tudi predsednik republike Coty. Komaj se je ta oddaljil, je neki Alži-rec v hrbet ustrelil emirja Šekkala. Ta je bil zelo vplivna severnoafriška osebnost in velik prijatelj Francije. Nacionalisti so mu že prej grozili s smrtjo, sedaj so grožnjo izvršili. Ta atentat sredi Pariza je močno odjeknil v francoski in tudi svetovni javnosti. Ali sledil je nov še hujši dogodek. V vasi Melouzi, tri sto kin južno od Alžira je neki oddelek o-svcbodilne fronte v eni noči odpeljal in pobil vse moške nad 15 let stare. Tako so poklali nad tri sto moških. To je do sedaj najhujši pokol, ki se je izvršil v Alžiru. Danes je jasno, da ga je izvršila osvobodilna fronta, čeprav je od začetka hotela to zanikati. Nacionalna fronta, ki je drugo osvobodilno gibanje v francoski Severni Afriki, je ta pokol obsodila. Predsednik Cotv je spričo tolikega zločina imel po radiu nagovor na ves civilni svet, pozivajoč vse dobro misleče, ali ni prišla ura, da odrečejo vsako pod- Pri nas v Italiji smo vladno krizo precej hitro rešili. Zoli je sestavil vlado in nato predložil senatu njen program. Cel teden so o njem razpravljali gospodje senatorji. Končno je njihovim kritikam odgovoril ministrski predsednik Zoli v torek popoldne. Njegov govor je bil zelo - Terorizem v Alžiru poro teroristom, ki teptajo vse človeške in božje zakone. Tudi drugod so teroristi izvršili razne zločine zoper svoje rojake, ki so bili na sumu, da simpatizirajo s Francozi. Prav zadnje dni pa so v Alžiru položili bombe na najbolj prometnih krajih, da so eksplodirale in usmrtile ali ranile večje število ljudi. Iz tega je videti, da imamo v Alžiru pravo partizansko borbo, kakor smo jo doživljali tudi na Slovenskem med zadnjo vojno. Isti sistem teroriziranja in ubijanja vseli, ki drugače mislijo, pa naj bodo to moški, ženske ali otroci. Ne vemo, če so tudi v Alžiru razširili zloglasno geslo »Žrtve morajo biti«. Ker so isti sistemi, so verjetno tudi ista gesla. O nedolžnih žrtvah terorizma pa verjetno prav tako trdijo: »Nekaj so že naredili«. Alžirsko vprašanje je zamotano in ga ni tako lahko rešiti, kot nekateri trdijo. V Alžiru Francija ni toliko kolonialna sila, temveč je Alžir kos Francije preko morja, saj živi tam skoro dva milijona Francozov poleg sedetn milijonov Arabcev. Francozi so tam že sto trideset let in so za domačine marsiikaj naredi- li, Zato pa tudi nočejo iz dežele, kakor so šli iz Tunizije in iz Maroka. Zato bodo borbe v Alžiru še zelo dolge, zlasti ker Arabci iz Tunizije in iz Maroka uspešno pomagajo z orožjem upornikom v Alžiru. Francozi to vedo in so se prav pretekle dni spopadli francoski in tuniški vojaki ob meji. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Tuniška vlada je zaradi tega ostro protestirala in zahtevala umik vseli francoskih čet iz Tunizije. Če tem vojaškim težavam prištejemo še nič manj hude finančne težave, lahko vidimo, kako težko stališče bo imela nova vlada, pa naj bo katera koli. uravnovešen in jasen. Desničarjem, posebno misinom je povedal, da se njihovim glasovom odpoveduje, ker je odločen antifašist in ker hoče voditi socialno napredno politiko. Komunistom je povedal, da se bo zoper nje boril, ker je Sovjetska zveza dovolj jasno izpričala na Mad- žarskem, kake vrste demokracijo zagovarjajo komunisti. Saj so tam sovjetski tanki v krvi zadušili revolucionarno gibanje delavcev in študentov, ki niso nič drugega iskali kot svobodo. Isto bi se gotovo ponovilo v Italiji, če bi komunisti zmagali. Ostro je obsodil tudi socialne demokrate, ki so pravzaprav s svojim nerazumljivim odstopom povzročili padec prejšnje Segnijeve vlade in sedaj prav tako iz nerazumljivih razlogov nasprotujejo njegovi vladi, čeprav je ta osvojila isti program, ki ga je imela prejšnja vlada, v kateri so sedeli tudi socialni demokrati. Potem je pojasnil, da bo njegova vlada izglasovala agrarni zakon, ki je že toliko besedi bilo o njem v parlamentu, dalje da bo še naprej izvajala socialne reforme, začete pod prejšnjo vlado, da se Adenauerjev uspeh v ZDA , Opazovalci, ki stoje blizu Bele hiše in so imeli tudi priliko opazovati Adenauerja na njegovem obisku v Ameriki, sodijo, da je Adenauer dosegel vsaj kompromisno rešitev, ki pa pomeni zanj vsekakor lep uspeh. Adenauer stoji pred dvema skrbema: nemška združitev in pa možnost, da bi Amerikanci in Sovjeti Nemčijo nevtralizirali v o-kviru razorožitvenega sporazuma. Adenauer želi doseči združitev Nemčije pred razorožitvijo. Adenauer stoji pred jesenskimi volitvami in so zanj velikega pomena zunanjepolitična in notranja vprašanja. Na sestanku z ameriškim zunanjim ministrom in v osebnih razgovorih z Eisenhowerjem so določili nekak vrstni red o 'zunanjepolitičnih vprašanjih. Najraje bodo skušali doseči vsaj delni sporazum o razorožitvi. Nato bi se posvetovali na četverni konferenci o združitvi Nemčije in evropski varnosti. Nazadnje pa bi se znova lotili razprav o razorožitvi. Adenauerjev obisk v Ameriki je vsekakor utrdil njegov položaj v Nemčiji. Razprave o razorožitvi še trajajo Londonska razorožitvena konferenca stoji sredi političnih dogajanj. Ameriški delegat Stassen je prinesel nove predloge, ki še niso uradno znani. Ugibajo pa, da je Stassen predlagal, naj bi atomsko oborožitev omejili le na Združene države, Sovjetijo in Vel. Britanijo. Ti trije pa naj bi se obvezali, da bodo za leto dni prekinili z vsemi Nikita Hruščev in Amerikanci Neka ameriška televizijska družba je priredila enouren intervju z N. Hruščevim. Ta je v svojih izjavah navedel razne predloge za zboljšanje odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Seveda je, kot po navadi, zatrjeval, da vlada za ameriško delavstvo suženjstvo, da je v Sovje-tiji paradiž. — Ameriški državljani so vse take »resnice« lahko poslušali ; Kremelj pa bi Eisenhowerju gotovo ne dovolil, da bi solil pamet ubogim Rusom!... bo borila za demokratična načela in za evropsko enotnost ter mir na svetil. Na kratko, Zoli je poudaril, da bo v glavnem nadaljeval z izvajanjem programa, ki si ga je zastavila že prejšnja vlada, in to ne v interesu svoje stranke, temveč v interesu naroda. Na podlagi teli izjav g. predsednika so senatorji začeli z glasovanjem o zaupnici novi vladi. Glasovanje je bilo poimensko in javno. Za Zolijevo vlado je glasovalo 132 senatorjev, proti 93, vzdržali so se 4. — Zoli je tako dobil zaupnico v senatu. Sedaj bodo začeli takoj razpravljati o novi vladi v poslanski zbornici. —■ Za Zolija so glasovali demokristjani, misini in del monarhistov, proti pa komunisti, socialisti, socialni demokrati, liberalci in republikanci. poizkusi z jedrnim orožjem. Znižali 1»i tudi za 15% vojaške izdatke ter kopenske, letalske in pomorske sile. Nadalje bi sprejeli letalsko nadzorstvo, ki pa ne bi obsegalo evropskih držav. Delo razorožitvene konference je sedaj nekoliko zastalo, ker se zlasti ameriški delegat posvetuje z zahodnimi zastopniki v tem odboru. Kot Amerikancem se tudi Bonnu, Londonu in Parizu preveč ne mudi. Evropske celinske države se boje atomskega monopola, ki bi ga imeli Amerika, Sovjeti in Vel. Britanija. Na ta način obstaja nevarnost, da bi prav celinske države postale pozorišče atomskih obračunavanj, same pa bi bile brez primerne obrambe in orožja. V tem slučaju bi se te države čutile silno ogrožane spričo sovjetske bližine in njene premoči. Zato zahtevajo neko ravnotežje sil in orožja, kar je najboljše jamstvo proti vojni. Kaj pravijo Sovjeti? Sovjetski delegat želi domov v Moskvo z uspehom. Zato predlaga: razorožitev, sporazum o kolektivni varnosti in rešitev nemškega vprašanja. Zapad pa predlaga: začetni sporazum o razorožitvi, četverno konferenco o Nemčiji, nemško združitev in končni sporazum o razorožitvi. Katero pot bodo ubrali in kaj bodo dosegli, bomo pa šele videli. Velika Britanija popušča Kitajski Velika Britanija je sklenila omiliti trgovske omejitve s komunistično Kitajsko. Britanske omejitve na-pram Kitajski bodo sedaj enake kot napram Sovjetski zvezi in ostalim komunističnim državam. Ameriška zapora proti Kitajski se ni obnesla, ker je Kitajska dobivala preko drugih komunističnih držav prepovedano blago. Britanski sklep je velikega pomena, ker hodo storile isto tudi druge nekomunistične države in bodo morale tudi Združene države spremeniti svojo politiko. Neredi v Libanonu Komaj se je pomirilo v Jordaniji, so že zanetili nemire v Libanonu. Nasserju in Kremlju naklonjeni krogi so zahtevali od vlade, naj odstopi, ker je preveč naklonjena Za-padu. Opozicija je proglasila stavko in hujskala ljudi k neredom. Nastopiti je morala policija in vojska. Položaj se je potem pomiril in vlada je sklenila kompromis z opozicijo, ki bo lahko stopila v vlado, da pripravi volitve, ki bodo v nedeljo 9. junija. POMLAI) V NAŠIH GORAtI Zaupnica Zolijevi vladi V ISKANJU RAZUMEVANJA Sped. in abbon. posl. - III tiruppo NAŠ TEDEN V CERKVI 9. 6. nedelja: Binkošti, sv. Primož in Felicijan, m. 10. 6. ponedeljek, binkoštni, nezap. praznik: sv. Marjeta, kr. 11. 6. torek: sv. Barnaba, ap. 12. 6. sreda, Kvaterna: sv. Janez Fakundo, sp. 13. 6. Četrtek: sv. Anton Pad., c. uč. 14. 6. petek: sv. Bazilij, c. uč. 15. 6. sobota: sv. Vid in tov., m. * SV. JANEZ FAKUNDO (f 1479) Spa-nec, iz bogate družine. V težki bolezni se je zaobljubil, da bo živel zelo strogo. Ko je ozdravel, je, v dokaz, da hoče zaobljubo izpolniti, daroval siromaku svojo najlepšo obleko, dočim je zase ohranil — slabšo. Vstopil je l' samotarski red sv. Avguština in živel zelo spokorno. Večkrat se mu je prikazoval Jezus med sv. mašo. Imel je tudi dar, da je bral misli src in videl prihodnjost. Imel je tudi odličen dar, da je zelo uspešno poravnal nasprotja, sovraštva. Kdor se rad prepira, naj si izvoli tega svetnika za zavetnika. izpolnjevanju Zveličarjevih naukov. Samo tisti more z mirno vestjo trditi, da ljubi Boga. kdor živi po Njegovi postavi, kdor izpolnjuje božje zapovedi in nauke, razodete v sv. pismu. Treba si je torej vzeti k srcu vse tisto, kar nam je Zveličar zapovedal, naročil in priporočil, prav vse od največjih pa do najmanjših zapoveidi. Kdor namreč Njegovih naulkov ne spolnjuje, je znamenje, da Jezusa ne ljubi in tak bo pogubljen; zašel je na pot večnega pogubljenja. Vsemogočni Bog želi in zahteva od nas tisto vrsto ljubezni, ki se imenuje svetost, brezgrešnost, krepostno življenje, kršč. popolnost. Stvarnik želi in zahteva od nas prepotrebno svetost, svetost življenja, svetost v mislih, željah, čustvih in delih. Kdor svetosti ne mara, tak ne ljubi Boga! Kolikim ljudem, morda tudi vernim, bi mogel Jezus zalklieati: Ne ljubite me, ker se ne marate posvetiti! Ne ljubite me, ker se vdajate grehu, grešnim mislim, željam, čustvom, dejanjem! Ne ljubite me, ker ne živite po moji postavi! Ne ljubite me, ker nimate čistih in brezmadežnih duš! Ne ljubite me, ker zanemarjate milosti! Ne ljubite me, ker premalo mislite name; ker premalo molite; ker ne hodite k sv. zakramentom; ker se vdajate raznim prepovedanim slastem in strastem! Ne ljubite me, ker vam ni nadvse 'pri srcu Bog in božje stvari, ampak često denar, bogastvo, ugodje, zemlja, vaše telo itd.! — Pridi, Sveti Duh, vodi nas, razsvetli nas in reši nas! IZ SV. EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus svo-(. M J jim učencem: »Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. In besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas; Tolažnik Sveti Duh pa, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam: ne kakor ga daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ’Odhajam in pridem k vam'. Ko bi me ljubili, bi se bili razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, zakaj vladar tega sveta prihaja; pri meni sicer nima nič; vendar da svet spozna, da ljubim Očeta, in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.u. * Nadvse važne in pomenljive so Jezusove besede: »Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in mioj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje.« Zveličar pričakuje in zahteva od učencev in vseh svojih vernikov ljubezen, dejansko ljubezen, ki se poikaže v življenju in v Jz življenja Cerkve Skupno primorsko romanje v Marijino Celje 3 MILIJONE ROMARJEV Toliko romarjev je v preteklem letu obiskalo znamenito bažjepotno cerkev sv. Jožefa v Montrealu v Kanadi. Iz Francije je prišlo 431 romarskih skupin, iz Anglije 204 in iz Združenih držav 100. Svetih obhajil so razdelili 397.000 — torej nad 1000 na dan. Vsak dan je bilo tam opravljenih okrog 30 svetih maš. KONGRES KATOLIŠKIH UČITELJEV Od 28. avgusta do 1. septembra bo na Dunaju III. svetovni kongres katoliških učiteljev. Zveza katoliških učiteljev je razširjena po vsem svetu in šteje 320.000 članov. Na kongresu bodo razpravljali o vprašanju, kakšno nalogo ima katoliški u-čitelj v mednarodnem življenju. LICEJ ZA MADŽARSKE BEGUNCE Mednarodna podporna organizacija Cari-tas Catholica je ustanovila v severni Avstriji licej za madžarske begunce. Zavod lahiko sprejme 200 dijakov in 11 profesorjev. ! . SVETI OČE ZA JETNIKE V nedeljo 26. maja je sveti oče sprejel večjo skupino italijanskih katoliških pravnikov. V daljšem nagovoru je sveti oče razložil, zakaj sta krivda in kazen vedno združeni, potem kakšen je pomen trpljenja v kazni in končno kakšen namen in cilj ima kazen. Zelo je poudaril, da je treba jetnikom lajšati trpljenje in jih Iju-ibiti s pravo krščansko ljubeznijo. MISIJONAR — ARHITEKT V Belgiji slavijo letos 75-letnieo rojstva velikega misijonarja in arhitekta ipatra Reygaerts-a. V misijone v Belgijski Kongo je odpotoval pred 55. leti. Izkazal se je za odličnega gradbenika in je v preteklih letih postavil celo vrsto cerkva, šolskih in župnijskih poslopij. Leta 1947 je začel graditi v Leopoldvillu ogromen športni stadion, ki more sprejeti 100.000 ljudi. Stadion je dovršil v petih letili in je najlepši in največji v celi Afriki. HOTELSKI USLUŽBENCI NA ROMANJU Katoliška organizacija, ki združuje hotelske uslužbence v Švici, je priredila skupno romanje v Sachseln pod-vodstvom škofa iz Bazlja. OBNOVITEV POSVEČENJA BAVARSKE Kardinal Wendel je v Miinchenu pred ogromno množico ljudstva obnovil posvetitev Bavarske Mariji. Prvo posvečenje se je izvršilo pred 40 leti. Na trgu pred občinsko palačo je na visokem stebru Marijin 'kip in pred tem kipom se je izvršila vsa pobožnost. V Miinchenu se bo vršil prihodnji svetovni evharistični kongres. FILM O ROŽNEM VENCU Pater Peyton, ki se zelo trudi za razširjenje molitev rožnega venca po družinah, je prispel v Madrid. Prihaja iz Irske. V Španiji bo vodil zadnje priprave za snemanje filma o skrivnostih rožnega venca. Mlarx in Slovani Zakaj se nekateri Slovani in Slovenci navdušujejo za Marksa? Velika skrivnost je to in uganka. Marks je namreč kot jud in Nemec sovražil Slovane, zlasti še južne Slovane. Zagovarjal je val no strogo nemško nacionalistično stališče. Kdor ne ver-jame, naj bere njegove spise, a ne samo »Kapitala«. In tak človek ter nauk takega človeka naj bi prinesla rešen je slovanskim trpečim narodom? Ali razumete, zakaj je za Slovane marksizem trd jarem? Marksistične ideje, naslonjene na idealizem in materializem — so se poroflile v nemških glavah. Botlite gotovi, da se to ni zgodilo v korist Slovanov. In če bi Marks le slutil, da hotlo prav meeroizpo-vedi! Imajo pri tem tudi svoj namen. Zanje obstajata namreč dva tabora, ki sta si v stalnem nasprotju. Če si nista, ju je treba do tega pripraviti. Vmesnih ne poznajo. Trdijo, da bo iz njunega boja vstala boljša bodočnost, nebesa na zemlji. To sicer trdijo, a se ne vprašajo, kako je to mogoče in kdo je to do setlaj dokazal. Delavce tolažijo, da jim bodo edino oni zagotovili boljšo bodočnost, čeprav dosedanje izkušnje dokazujejo prav nasprotno. Dovolj, da pogledamo čez mejo. Ali pa na je s tem tudi razvojno teorijo. Ali ste že kdaj slišali, da se je tudi nacizem naslonil na razvojno teorijo in z njo hotel dokazati, da je pruski človek dosegel najvišjo stopnjo v človeški popolnosti in moči in da ima zato pravico za popolno oblast nad drugimi? Taki nauki naj doprinesejo človeštvu mir in blagostanje!? Dr. kor je bilo že objavljeno. — Poskrbite si pred 11. junijem dokumente, če jih potrebujete. — Povsod velja: posameznik more prijaviti tudi več romarjev in ni potreben osebni podpis na prijavnici. Vsakega je treba prijaviti z osebno izkaznico. — Vsi romarji iz devinskega dekanata se prijavijo pri svojih duhovnikih, vsi iz goriškega dekanata se prijavijo na uredništvu »Kat. glasa« ali pri fotografu Klein-dienstu. Šilinge si kupujte Tržačani (od Mačko vel j do Devina) pri CIT-u v Trstu, trg Unita 6, Goričani in bližnja okolica pa pri Apianiju v Gorici. — Dva tedna pred romanjem bo dobil vsak potnik točna navodila in spored. Čeprav povsod govorimo in pišemo o romanju, želimo tudi poudariti, da so vsa naša romanja obenem tudi krasni izleti. Zlasti letos se nam obljublja na dolgi in skoro za vse novi poti veliko zanimivega in lepega. Gotovo je eno: kdor bo po lastni nemarnosti ali neodločnosti ostal doma, se bo kesal! Zato še enkrat, kdor le more, naj se pridruži! Letošnje skupno romanje naj zopet pokaže, kako Primorska ceni prizadevanje svojih duhovnikov, ki vodijo svoje vernike tudi na romanjih po Mariji k Jezusu! Ogrsko, kjer so se uprli prav delavci, ki jih sedaj obsojajo na smrt zato, ker se nljudska oblast« boji za svoj obstoj. Ne pozabimo, da se /o godi po desetih letih izkušnje in da prizadeti teoretiki tega nočejo prizruiti, čeprav bi to morali, ako hočejo ostati dosledni marksistični ideologiji, ki naj bi izvirala iz konkretnih dejstev. Ali je papež torej kapitalist? Za marksista kakršnekoli vrste je papež kapitalist in bo tudi ostal, čeprav razda vse vatikansko imetje, odda svoje čevlje in gre bos po svetu s trebuhom za kruhom. Zakaj to? Ker po svojem poslanstvu, ki ga ima v Cerkvi, ne more podpirati gibanje, ki je nasprotno veri in Cerkvi ter koristim delavstva. S tem pa ni nikjer rečeno, da je papež zaveznik kapitalističnega sistema in še manj nasprotnik delavskega stanu in njegovih pravic. Kje pa je zapisano, da so komunisti ali socialisti, kakor jih sedaj imenujejo, našli rešenje za delavca? Med kapitalizmom in socializmom so mogoči se drugi sistemi življenja, ki se opirajo na božje postave in ne samo na človeške in ki gradijo na krščanski pravičnosti in ljubezni. A to marksistom ne more iti v glavo, ker so kljub oznanjevanju svobode in prostosti v mišljenju vezani na svojo ideologijo. In prav v tem je eno izmed velikih notranjih protislovij marksističnih sistemov: proglašajo, da je vse v stalnem razvoju in da se vse spreminja pod pritiskom zunanjih vplivov, a se krčevito držijo nekaterih »dogem«, ki jih je vsakdanja izkušnja človeškega življenja že zdavnaj ovrgla. To so razumeli kmetje, to so že zdavnaj razumeli delavci v marksističnem svetu. Nočejo pa razumeti mnogi izobraženci, ki večkrat zamenjujejo filozofska razglabljanja z realnostjo vsakdanjega življenja. UBOGI CIGANI V RUSIJI Ciganom v Sovjetski zvezi so dali uiti matum: »V desetih dneh si morajo preskrbeti delo in stalno bivališče«. To kazen so si nakopali, keT so neprestano napovedovali, da bo Rusija uničena z atomskimi bombami. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI »HASAN AGINICA« V CELOVCU Tragedija materinske ljubezni je hrvaška narodna pesem o Hasan Aginici. To je mohamedanska žena, ki jo mož po krivici odslovi kot nezvesto, da mora pustiti tri nedoletne otroke in se vrniti k staršem. Ko jo nato dajo novemu možu. j1 od žalosti poči srce, ko gre mimo prejšnjega doma in sreča svoje tri otroke. Po tej prelepi narodni pesmi je napisana tragedija o Hasan Aginici, ki so jo naštudirali igralci iz Št. Jakoba v Rožu pod režijo č. g. Vinka Zaletela ter jo igrali najprej doma v Št. Jakobu, nato pa še v Kolpin-govi dvorani v Celovcu. Uspeh je bil sijajen. Poročilo pravi, da je bila predstava Hasan Aginice resničen kulturni dogodek v Celovcu. Vpisovanje v slovensko gimnazijo v Celovcu se je že začelo. Dne 8. julija bodo imeli otroci izpite. Za ravnatelja te prve slovenske gimnazije je bil imenovan dr. Jožko Tischler, do sedaj profesor slovenščine na srednjih šolah v Celovcu. Upanje je. da se bo priglasilo lepo število dijakov. Seveda se slišijo tudi sovražni glasovi zoper novo gimnazijo. Nekaterim šovinistom iz polpreteklih časov gre slovenska gimnazija na živce, ker ,bi po njih računih Slovencev ne smelo biti več na Koroškem. Gospodje so se ušteli in zato imajo nemirno spanje. V ZADRU 11 DIJAKOV PRED SODIŠČEM V Zadru čaka na sodno razpravo 11 lir-vatskih študentov, ki jih obtožujejo nacionalističnega delovanja. Prejšnji mesee so pripravili proslavo za obletnico Nezavisne hrvatske države, ki jo je osnoval med zadnjo vojno Ante Pavelič. 40 let maftnik V tem mesecu bo praznoval 40-letnico majniškega posvečenja č. monsignor Srečko Gregorec, kanonik in peniteneiar goriške/ra stolnega kapitlja. Msgr. Srečko Gregorec se je rodil v Mengšu na Kranjskem dne 6. aprila 1894. iz številne družine. Študiral je v Ljubljani in 'bil posvečen v duhovnika dne 8. junija 1917. Kaplansko službo je do-bil v Hrenovicah na Pivki, ki so te-daj spadale pod ljubljansko škofijo. Ko je leta 1918 Italija zasedla Pivko do Planine, je prišel pod Italijo. Nato ga je škof 'premestil za župnika v Šturije, ko se je ta odlična fara izpraznila. Tu je monsignor služboval vse do konca druge svetovne vojne, ko je prišel v Gorico, kjer je leta 1946 postal kanonik goriškega stolnega kapitlja in prevzel služibo penitenciarija. Gospoda jubilanta pozna vsa Vipavska dolina in sedaj tudi Gorica, saj je v svojih 40 letih duhovniške službe neizmerno dobrega storil ne samo v svoji župniji nego tudi drugod kot voditelj Marijinih družb in nabožni pisatelj, seidaj ipa kot kanonik in katehet na slov. srednjih šolah. Gospodu jubilantu naše čestitke in voščila do zlate in diamantne maše. 38. natečajska razstava a lepotah gora Tržaško planinsko društvo C Al je otvo-rilo na svojem sedežu v ulici Milano 2 natečajno razstavo fotografij iz alpskega sveta. Nad sto fotografij ljubiteljev gora odkriva čudovito lepoto Alp od skupine Ortler do vršacev v Julijskih planinah. Lansko ,poletje je omogočilo članom Planinskega društva, da so lahko napravili lepo Število zelo posrečenih fotografij, ki si jih zdaj lahko vsak ogleda in za hip zaživi v idilični lepoti snežnikov in strmih sten, ali pa v šumečih gozdovih in ob tihih jezerih. Montaž, Viš, previsna stena, ki jo je prvi preplezal znameniti Julij Kuigy, Tofane, Sassolungo, Odle, Dolomiti, Lavaredo, kotlina Corvara z gigantskim Sas Songher, Torri di Vaiolet, Cer-vino, podzemske jame, vse to se v čudoviti le,poti niza pred gledalcem, da za hip pozabi na utesnjenost svojega sveta. Tržačan Bamboiek ravnatelj filadelfijske opere Jožef Bambošek, tržaški muzik, ki že več let biva v Severni Ameriki, kjer si )e pridobil velik ugled in simpatijo kot organizator liričnih, sinfoničnih in radiofo-ničnih sezon, je bil sedaj izvoljen za rav-natelja Oipere v Filadefiji. Po še nepotr-jenih vesteh namerava novo izvoljeni ravnatelj Bambošek v tem poletju obiskat1 svoje rojstno mesto Trst, da tako proslav* petdesetletnico svojega glasbenega udej' stvovanja. MOGOČNE ORGLE V MARIA-ZELL ALI JE PAPEŽ RES KAPITALIST ? Zaključna šolska prireditev v Gorici S skrbjo so se šolski voditelji v Gorici ozirali proti nebu zadnji teden meseca raa-Ja- Dan na dan je deževalo. V nedeljo 26. maja se zato napovedana šolska prireditev ni mogla vršiti. Bo slabo vreme trajalo še naprej ? Strah je bil velik. Na Vnebohod pa je zasijalo lepo jutro in zato 8e je zvečer mogla vršiti napovedano šol-8^a prireritev. Dvorišče Šolskega doma je eopet oživelo in se napolnilo z občinstvom, predvsem z mladino, kakor je prav. Prišli so tudi nekateri odličnejši gostje, predvsem šolski proveditor dr, Vetta. Vendar bi takih odličnejših gostov pričakovali več, ker vemo, da je bilo Razposlanih precej vabil. Se povabljeni go-8podi ne zdi vredno izkazati nekoliko casti in priznanja učeči se mladini? Meščani in deželani so pa tudi letos obilno Posetili to edino našo šolsko prireditev. Ob določeni uri, to je ob 20,30, se je dvignil zastor in na odru so pod 'vodstvom Prof. M. Fileja nastopili dijaki s strokovnih šol, ki so zapeli tri pesmi. Zbor številčno ni bil posebno močan, so pa kljub temu ubrano zapeli svoje točke. Čudno 86 človeku zdi, da je strokovna šola, ki 3® številčno precej močna, imela razmeroma maloštevilen zbor. To je zato, ker v zadnjem, to je v tretjem razredu, nimajo pouka iz petja. Neverjetno se to slisi. a je res, da ,po zadnjih programih v tretjem letu strokovne šole nimajo petja. To J® gotovo precejšnja škoda pri vzgoji te mladine, saj sta dve leti pouka v petju absolutno premalo. Mislimo, da bi zato korali šolske programe kako preurediti, da ,bi v vseh treh letih strokovnih šol mieli pouk petja in ne samo v prvih dveh. ' Za strokovno je nastopila nižja srednja 8 prav tako tremi pesmimi in za njo še učiteljišče. Učiteljiščniki so vsako leto senatorji pri pevskih nastopih. Zato jim yedno odpade tudi najtežji del. Letos je Posebno ugajala »Oj, Triglav, moj dom!« bodi mimo grede omenjeno, da so vse kto izvajane pesmi ibile skladbe novejših najnovejših slovenskih skladateljev. Vse *o bile prav dobro naštudirane in izvajane, a mislim, da je tudi druge, kakor me-**e, le najbolj zagrabila ta stara »Oj, Triglav, moj dom!« v priredbi M. Fileja. Ostanemo najbrž vsi vedno nekoliko romantiki. Za posameznimi šolskimi entar je zelo olajšano ob tako voljnih in gorečih dekletih in ženah. Sestrama, veselim dekletom in skrbnim mamicam želimo še nadaljnje vztrajnosti in obilo lepih in trajnih uspehov! gala v treh tekmah. Dobili so dragocen pokal. Realčani so pokazali najlepšo igro. Drugo mesto so dobili klasiki, ki so zmagali v dveh tekmah. Preseneča, da so prišli na zadnje mesto zastopniki Trgovske akademije. Zmagali so le v eni tekmi. To je bil prvi odbojkarski turnir med slovenskimi šolami v Trstu. Od letos dalje se bo turnir ponavljal vsako leto. V ta namen so tudi kupili lep pokal, ki ga zmagovita šola obdrži za eno leto. Gropada-Padriče Šolsko leto se bliža koncu. Vsaka sola hoče pokazati, koliko je napredovala in kaj je lepega naredila. Tako smo navajeni, da nam učenci kaj uprizorijo na odru in na razstavi ipokažejo svoja ročna dela, da bi ne mislili slabo o naši šoli, če bi ne bilo šolske razstave in zaključne prireditve. V nedeljo 26. maja smo se kljub dežju in Inirji zbrali zelo številni v gropajsko-padriški šoli, da iprisostvujemo taki otroški prireditvi. Na zasilnem odru v razredu so najprej nastopili naši mladi pevci. Slovenci ne maramo enoglasnega petja. Zato se naši otroei vežbajo v dvoglasnem petju. Imamo v tem mladem rodu veliko upanja, da naši zbori ne (bodo izumrli. Z lahkoto otroci sekundirajo, kar priča, da so čistokrvni Slovenci. Nastopil je nato 5. razred, ki se je v šaljivem kupletu iposlovil od osnovne šole. Za njim je prišel na oder up naše šole: otroški vrtec. Oči gledalcem žarijo od veselja, ko zagledajo na odru te malčke, zlasti, če se, lepo naučeni, znajo dobro odrezati. Tako je bilo pri nas, ko so nam .peli in deklamirali. Darko in Peter sta pa kar /prisilila občinstvo, da jima je burno ploskalo in zahtevalo iponovitev Debelega Žana in Suhega Frana. Zaključna točka je bila igrica »Bedak Pavle'k«, pri kateri so nastopili vsi šolski otroci. Bedak je žel mnogo odobravanja, občudovanja in ploskanja. Tudi vile in palčki so iznenadili z lepim igranjem in pisanimi oblekeami. Vsi starši se toplo zahvaljujemo požrtvovalnim učiteljicam, ker se s tako vnemo in ljubeznijo trudijo z našimi otroki. Prihodnje leto vas želimo spet v naši šoli. Peče Če bo lepo vreme, bo tudi letos na bin-koštni ponedeljek sveta maša v božjepotni cerkvici na Pečah. Pričetek ob 4.30 popoldne. Ricmanje Učenci riemanjske osnovne šole vabijo ljubitelje mladine na razstavo ročnih del, ki bo 9. t. m. v šolskih prostorih, ter na zaključno šolsko prireditev, ki bo v vaški dvorani v soboto 8. t. m. s pričetkom ob 20. uri ter v nedeljo s pričetkom ob 17. uri. Boršt 2e leta 1947 je dobra in plemenita gospa M. Mučič poklicala Šolske sestre iz Tomaja v Boršt, jim velikodušno poklonila svoje imetje z željo, da bi skrbele zanjo ter za vzgojo in pouk vaške mladine. Sestre so se rade odzvale velikodušnemu povabilu, a ne brez hudih žrtev in bridkih začetnih ovir, ki so še dobro znane vsem vaščanom. Premostile so prve težave, z obilno mo- Prvo sv. obhajilo v Gorici V cerkvi sv. Ignacija na Travniku se je tudi letos obnovila ganljiva slovesnost prvega svetega obhajila slovenskih otrok. Lepa vrsta jih je bila, deklic in dečkov, ki so leipo pripravljeni, z največjo zbranostjo in pobožnostjo prvič prejeli Jezusa v svoja čista srca. Na koru je svojim malim prijateljčkom letpo prepeval otroški zbor pod vodstvom g. Bolčine. Govor travniškega kaplana č. g. Mirka Mazora je gotovo segel v srca vseh prvoobhajaneev in orosil marsikatero oko srečnih mater in svojcev. V šolskem domu v ulici Croce so prvoobhajancem pripravili okusen zajtrk. Zaključek šmarnic v Gorici Vsako slovo je težko, a neizogibno. Tako smo tudi letos dospeli do zadnjega majnika in z njim zaključili naše lepe majniške pobožnosti. Posebno nam bodo ostale v lepem spominu jutranje šmarnič-ne pobožnosti v stolnici. Stolniški vikar č. g. dr. Kazimir Humar nam je skozi ves majnik s čudovito besedo, prepričevalno, obzirno, a obenem odločno, odkrival tisti svet, ki je današnjemu človeku tako tuj: svet svete čistosti in vse, kar nasprotuje in ogroža to lepo čednost. Res škoda, da se teh najlepših goriških šmarnic ni udeleževalo večje število mladine in mladih mater, katerim je bil še izrecno posvečen marsikak govor. Imeli smo tudi priliko, da smo skozi ves majnik poslušali naše lepe majniške pesmi, ki jih je prepeval zbor dekliške Marijine družbe. Tudi pri Sv. Ivanu so se zaključile šmarnice v petek. Tam je imel šmarnično pobožnost č. g. M. Mazora, kaplan na Travniku. Istota.ko so se zaključile šmarnice pri Sv. Ignaciju ob 6h zjutraj, ki jih je tudi vodil č. g. Mazora. Kronanje svetogorske M. B. Zadnji dan maja je po večerni sveti maši goriški gospod nadškof Ambrosi ob navzočnosti velikanskega števila vernikov in stolnega ‘kapitlja zopet kronal milostno podobo svetogorske Marije in Jezuščka. Ta podoba je pa le kopija one, ki se časti na Sv. gori. Kljuib pozni uri so se pred milostno jpodobo svetogorske Kraljice še dolgo zgrinjale množice vernikov, ki se kar niso mogle ločiti od svoje Kraljice. Pozdrav volivcem Ob vsto.pu v goriški občinski svet na mesto blagopokojnega dr. Karla Birse se iskreno zahvaljujem volivcem lipove vejice za izkazano mi zaupanje ter se zavezujem, da bom vedno zastopal koristi svojih volivcev po programu Slovenske demokratske zveze. Gorica, dne 25. maja 1957. ALBIN ŠULIGOJ Podgora Zadnjo prireditev v naši stari dvoranici smo imeli še v pustu in potem nič več. Od 18. marca dalje smo začeli dvorano popravljati in prenavljati. Dela so stala več sto tisoč lir. Slednjič je ob koncu maja dvorana vstala vsa obnovljena, prezidana in tudi -povečana ter bolj dostojna. Dne 30. maja, na vnebohod, smo se po končani peti sv. maši številni podali v nove prostore. Verno smo prisostvovali slovesni blagoslovitvi. Poslušali smo, kaj vse nam je povedal g. župnik. Nato je zadonela tako pomenljiva in znana pesem »Najvišji, vsemogočni Bog« in še druiga »Marija, angelska Gospa«, ki se zaključuje s tako izrazitim »...da bomo narod Jezusov!« Da, naj nova dvorana služi verskemu, narodnemu, kulturnemu življenju in tudi zdravemu razvedrilu. Naj bo vsem zavednim toplo in prijetno družinsko ognjišče in središče! Ob prazniku republike V nedeljo 2. junija je bil na goriški prefekturi slovesen sprejem ob priliki praznika republike. Povabljen je bil tudi predsednik Slov. dem. zveze dr. Sfiligoj, ki se je vabilu odzval. Seja občinskega sveta Zadnji seji občinskega sveta dne 31. maja je prvič prisostvoval novi občinski svetovalec g. Albin Šuligoj, ki je zasedel mesto po umrlem svetovalcu dr. Birsi. Seje se je udeležilo le malo občinstva in tudi občinski svetovalci le v omejenem številu. Po otvoritvenih besedah g. župana, ki se je naj,prej spomnil umrlega občinskega uradnika Pecila, in po pozdravu novemu slov. občinskemu svetovalcu Šuligoju, so svetovalci prešli na dnevni red. Razpravljali pa so le o raznih uipravnih vprašanjih, med drugim o podiranju hiš v ulici Ascoli. Iz te ulice bo sčasoma nastala ena naj lepših goriških ul ic, široka osem metrov in ob njej lepa, moderna stanovanja. Higienski urad, ki je pred časom obiskal hiše v tej ulici, je ugotovil, da so te hiše leglo raznovrstnih bolezni, zato neprimerne za nadaljnje bivanje v njih. — Toda naj občinski svet in Higienski zavod ne pozabita, da nimamo takih hiš samo v ulici Ascoli, našle bi se še kje drugje, n. pr. v Coceviju, v Raštelu, v ul. Monache. Novi urnik prodajaln z zelenjavo Trgovine s sadjem in zelenjavo bodo z novim ukrepom goriškega prefekta odprte tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure in to od 1. junija do 30. septembra. LEPO VABUENI V ŠTEVERJAN na PRAZNIK ČEŠENJ ki ga pripravlja S K P D iz Števerjana za nedeljo 9. junija ob 16,30 v »Borovcih«. Na sporedu je Goldonijeva šaloigra v treh dejanjih »SLUGA DVEH GOSPODOV« Med odmori bo prepeval oktet »Planika« pod vodstvom Fr. Valentinčiča. Posloval bo buffet, točila se bo briška kapljica in prodajale domače češnje. V primeru slabega vremena se prenese prireditev na naslednjo nedeljo Goriške prijatelje opozarjamo, da vozi avtobus ob nedeljah v Števerjan izpred Ribijeve avtobusne postaje oib 14,30; ob 15,30; oh 16,39; ob 17,30. Iz Števerjana v Gorico se boste lahko vrnili ob 18.; oh 19.; ob 21 in ob 22,30. Števerjan Veliko nujnega dela čaka po poljih pridnih rok naših kmetov. Na vrsti je košnja, obiranje češenj in škropljenje trt. Del češenj vozijo naši ljudje na goriški trg, veliko pa jih prodajo doma, kamor jih prihajajo iskat trgovci. Pri nabiranju češenj pomaga tudi precej deklet iz Benečije. Kljub utrujenosti od dela se skrbno pripravlja skupina fantov in deklet za nedeljski »Praznik češenj«. Pred dobrim tednom je doma nesrečno padla in si zlomila nogo 83-letna Karolina Gravnar. Zdravi se v goriški bolnici. Vsi želimo dobri ženici skorajšnjega okrevanja. V sredo 29. maja so pripeljali domov iz goriške bolnice 60-letnega Rafaela Maraža. Umrl je v krogju svoje družine. Pokopali smo ga v petek zjutraj ob obilni udeležbi. Vdovi in otrokom izražamo iskreno sožalje. Naj mu bo Stvarnik milostljiv sodnik ! Doberdob Te dni smo imeli dve lepi slavnosti. — Za zaključek meseca maja in v spomin na 40. obletnico Marijinega prikazovanja v Fatimi smo imeli procesijo k Marijini kapelici. Precejšnje število ljudi s svečami, pritrkavanje, govor, ljudsko petje in umetno petje, duet in deklamacije pred kapelico, — vse to je naredilo zelo lep vtis pri vseh in upamo, da je bila predvsem zadovoljna naša nebeška Kraljica. — Le preveč plašljivih »Nikodemov« je še v vasi, pa tudi oni so bili zadovoljni, ker so slišali vso pobožnost po zvočniku. V nedeljo pa so nas nadvse prijetno zabavali »Veseli fantje« iz Gorice. Z velikim odobravanjem in zanimanjem smo sledili mandolinističnemu orkestru, petju dueta in »okteta«, izvrstnemu harinonika-šu in se iz srca nasmejali humoreski »In vino veritas« (V vinu je resnica) ter vmesnim veselim domislicam. — S pozdravnimi in zahvalnimi besedami ter s šopom nageljnov je eden za vse izrazil naše iskreno priznanje — vsem nastopajočim, zlasti dirigentu Maksai Debenjaku. — Res, lep kulturni večer, seveda brez »rdečice«, čeprav bi morda prav ona šele izvabila marsikomu priznanje in bi ga morda tudi pripeljala na župnijsko dvorišče. — Sicer pa ve vsakdo, da dober katoličan ljubi zaradi 4. božje zapovedi ne samo očeta in mater, temveč tudi sirso »družino« — narod in vse. kar ima narod lepega, tudi kulturo, pa čeprav ne dobi nikakršnih podpor! Iz Beneške Slovenije Ni se še polegla žalost po Gorenjem Tarbiju zaradi novice iz Belgije, da je umrl za rakom v glavi Jožef Matevčie (Kvarantov), doma iz Gorenjega Tarbija, ter zapustil ženo s tremi otročiči, ko je te dni prispela vest, da je v reki Meuse pri Seraingu po nesreči utonil Angel Jus, delavec v rudniku. Pokojni je bil 38 let star, doma iz Zavrta pri Sv. Štoblanku. Tako se mnogi ne bodo nikdar več vrnili iz tujine v domačo Slovenščino. Spomladanska zmrzal je močno škodovala posebno vasem pod Matajurjem. Pobrala nam je grozdje, krompir in fižol, ponekod tudi prvo koruzo. Naše upanje je, da bo poletje bolj ugodno in da bomo vsaj pridelke imeli lepe. Na priljubljeno Staro goro smo tudi že začeli romati v lepem številu. Romarjev je tam gori vedno več ne samo iz naših dolin, temveč tudi iz vse furlanske nižine. Patri za božjo pot lepo skrbijo. Cerkev so popravili in zvišali, nove orgle so kupili, da jih je prav prijetno poslušati. Tudi druge izboljšave so izpeljali, posebno je bila ipotrebna voda. To so zajeli v studencu pod Planjavo, tako da je sedaj tudi vode dovolj na Stari gori. Obetajo še asfaltirano cesto. Tako bo ta božja pot v vsakem oziru v teku z modernim napredkom. Posebno nas veseli, da so sedaj na Stari gori vedno patri, ki razumejo tudi naš jezik. Zato ni težko si tam olajšati vest. Med letošnjimi romarji moramo zabeležiti dijake s slovenske strokovne šole v Gorici, ki so poromali k starogorski M. B. s svojimi predstojniki na majskem izletu. Zapeli so nekaj Marijinih pesmi, ki so jih patri posneli na trak. Če boste Goričani kaj poromali 'prihodnjo jesen na Staro goro, jih boste lahko slišali. 12. junija: 12.00 Iz zgodovine zdravilstva* 13.30 Sibelius: Baldasarijev praznik - 18.00 Beethoven: Godalni kvartet. 21.00 Obletnica tedna. 22.00 Italijansko povojno gledališče. 13. junija: 13.30 Folklorni kvintet Jankovič. — 18.00 Brahms: Koncert v d-inoln št. 1. — 19.15 Šola in dom. 20.30 Zb°r Slov. filharmonije. — 21.00 Dramatizirana zgodba Saša Martelanc: »Usodna znamka. — 22.00 Nove knjige in izdaja — 22.15 Matija Bravničar: Simfonija št.’ v d-duru. 14. junija: 12.00 O vitaminih. — 18.00 Saitn-Saens: Simfonija št. 3 v c-molu. 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu« 15. junija: 16.00 Utrinki iz znanosti in teh* nike. — 18.00 Koncert pianista Irvina Schenkmana. — 18.30 Glasba za naše malčke. — 20.30 Grieg: Sigurd Josatfaf op. 56. — 21.00 Teden v Italiji. — 21.1® Glasba Franza Schuberta. - 22.00 Bo* rodin: Simfonija št. 2 v h-molu. Šola v Srednjem Ministrstvo za javno vzgojo je odobrilo (posojilo 14 milijonov lir za zidavo nove šole v vasici Srednje. Tako se bo končno uresničila dolgoletna želja vseh vaščanov, da bodo njihovi otroci dobili lepe in primerne učilnice. Radio Trst A Nedelja, 9. junija: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Vera in naš čas. — 12.00 Oddaja za najinlajše - Lovro Valentinčič: »Tri žalostne in ena vesela«, prvi del: »O zvesti psički in o konju Mihu«. — 16.05 Čajkovski: Vihar —■ uvertura-fantazija. — 17.00 Slovenski zbori. 18.00 Rahmaninov: Koncert št. 3 v d-molu op. 30. — 19.15 Trst od 16. stol. do Napoleona. 20.30 Jules Massenet: »Manon«, opera v 4. dej. 10. junija: 18.00 Mendelssohn: Simfonija št. 5 v d-duru, op. 107. — 21.00 Znanost in tehnika. — 21.15 Velika dela slavnih mojstrov. — 22.00 Biografije slovenskih kulturnih revij. — 22.35 Blaž Arnič: Pesem planin. 11. junija: 18.00 Dvorak: Koncert za violino in orkester v a-molu op. 53. — 19.15 Zdravniški vedež. — 21.00 Radijski o-der: Viljem Lichtenberg: »Mladi gospod šef«, komedija v 3. dej. sk la in v a P' je Si ve P> P> tv zc Sl je Šf Vi P P s 12 te tl OBVESTILA Mladina slov. osnovne šole v Sv. Križ11 priredi v soboto 8. junija 1957 ob 19.30 v kinodvorani v Sv. Križu svojo zaključni šolsko prireditev. Na sporedu je Kunčičev* igra v treh dejanjih »TRIGLAVSKE ROŽE« vmes rajanje in petje. Šolska razstava deških in dekliških ^ pa bo prihodnjo nedeljo 9. junija 1957 v prostorih šole v vasi. Prisrčno vabljeni starši in prijatelj1 mladine! SV. BIRMA bo v Gorici na binkošti praznik in sicer ob 11.15 v stolnici in ob 4h popoldne pri Sv. Ignaciju. ROMANJE NA BARBANO slovenskih vernikov goriške nadškofije bo letos v torek dne 13. avgusta. Ta dan ni napovedano nobeno drugo romanje in bo cerkev’ samo nam na razpolago. Šolske razstave ročnih del učencev sveto* ivanskega okrožja: SVETOIVANSKA OSNOVNA ŠOLA itf OTROŠKI VRTEC razstavljata v lastnih prostorih dne 9., 10. in II. I. m. BARKOVLJANSKA OSNOVNA ŠOLA razstavlja v lastnih prostorih dne 8. in 9. t. m. KATINARSKA OSNOVNA ŠOLA razstavlja v lastnih prostorih dne 8., 9. in 10. t. m. ROJANSKA OSNOVNA ŠOLA razstavlja v prostorih tamkajšnje strokovne šole dne 9., 10. in 11. t. m. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik | Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 70/B davek na registrskem uradu. Trgovec Čampa Franc iz Gorice obvešča svojo cenjeno klientelo, da je svojo stojnico z vsemi kmetijskimi in kuhinjskimi potrebščinami preselil iz ulice Boccaecio v trgovino na Travniku štv. 22. Zagotavlja cenjene odjemalce, da bo njegovo blago še naprej solidno in cene zmerne ter se jim zato toplo priporoea. Dne 1. junija 1957 je mirno v Gospodu zaspala naša nepozabna teta Alojzija Domicelj roj. Zucchiati rodom iz Medane v častitljivi starosti nad 93 let. Blagopokojno smo pokopali v uedeljo 2. junija na mestnem 'pokopališču v Kr-minu. Zahvaljujemo se krminskim domačinom in rojakom iz Brd za udeležbo. Prosimo tihega sožalja. V Krminu, 3. junija 1957. Družine PERIN, ZUCCHIATI. ZORZUT