PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C IT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvoio In Prosvetno Matico . OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2071. AH «1 •I MM «1 CHICAGO 23, ILL., IS. JUNIJA (June 18), 1S47. Published Weetly at 2801 8. LairodaU At«. •i« LETO—VOL. XL1L IZ NEMČIJE so pošiljali pro« vojno v Zed. Mare velike Igrat. Zdaj jih tam sa to deielo spet Isdelajejo. To Je slika Ameriškega rde- trga krisa. V boju za vpliv nod Madžarsko zmagala Rusija Grof Karolyi pravi, do to Zed. države stavilo napačnega konja". — Konec stare ogrske na n. aristokracije. - Ameriške investicije zavarovane Od konca vojne se je med an-glo-ameriško ter sovjetsko diplomacijo vršila vroča tekma prevladanje nad Madžarsko. za Sovj. unija je privolila v svobodne volitve na Ogrskem, v katerih je zmagala stranka malih posestnikov. Oziroma to je bila in je tudi sedaj največja politična stranka. Na drugem mestu je socialistična-komuni-stična zveza. Preobrat preti reakciji Zed. države so v tem političnem trenju podpirale bivšega premierja Ference Nagyja, lri je bil nedavno primoran resig-nirati in bil poslan na "počitnice" v Švico in se potem namenil na poset v Zed. države. * Nagy je bil član omenjene stranke malih posestnikov in tudi njegov naslednik je član iste stranke, toda je prijateljski Moskvi, dočim je Nagy "služil Washingtonu". Tako namreč trdijo sovjetski časopisi in Rusiji naklonjeni madžarski listi. Ugotavljajo, da je že januarja letos odstavljeni premier Nagy tipal pri diplomatih Zed. držav za pomoč v slučaju, da se bo sovjetski okupacijski oblasti odprto postavil po robu. In dalje, da ko je Truman oznanil svojo doktrino "za boj proti komunizmu vsepovsod", je Nagy našo vlado vprašal, koliko podpore more pričakovati od nas, ako se odkrito izreče proti sovjetskemu pritisku. V Washingtonu pravijo, da so te trditve le sovjetska propaganda proti "demokratični večini na Ogrskem", a diploma ti med sabo vedo, da se je res šlo za tekmo kdo naj bo glavar nad vlado v Budimpešti in zma gala je Rusija. Zed. države Madžarski precej pomagale Zed. države so poskusile svo vpliv na Ogrskem z nasprotovanjem Rusiji v njenih zahtevah "po pretirani vojni odškodnini". Dalje, da se mora ščititi investicije zavezniških interesov v ogrskih industrijskih obratih in pa da se mora spoštovati civilne svobodščine. Zed. države so Madiarski pomagale dobiti nazaj imovino, k (ITAJTE v tej številki Anne Benlger — "Nafte aktiv nostP — na prv| gtnm|. Joško Oven in Fred A. Vider n» Hrugi strani. Anton Shular na tretji strani •)<»eph Kotar na tretji strani. Sansov tajnik Mirko G. Ku-M na peti strani. '•'•'•vv^.w^vvwwwwvwy so jo odnesli Nemci na svojem umiku, vrnile so ji zaplenjeno zlato in ji dale trideset milijonov dolarjev kredita. In tudi re-lifne dajatve so bile precejšnje. Od kar pa se je dogodil "ptič", so bili ameriški krediti prekli ceni. Nova vlada je Zed. državam vzlic temu zagotovila, da oljni vrelci in oljna industrija na Ogrskem, ki jo kontrolira ameriški kapital; ne bo zaplenjene. Nedvomno pa bo vlada prej ali slej ameriške lastnike vprašala, da na j ji svoje posesti prodajo. tem ima že sedaj podporo sovjetske vlade. Washington skuša torej nadaljevati s pritiskom na Madžarsko z ekonomske-strani, in v tem ji res lahko veliko škoduje. Za 30 milijonov dolarjev na upanje se lahko kupi mnogo strojev in drugih stvari, ki jih Madžarska rabi za obnovo svo-; ih obratov. Ampak ker je nova vlada sedaj popolnoma na strani Moskve, bo s časptna morda dobila kaj potrebščin iz Rusije in mogoče stroje na kredit iz Čehoslovaške. Karolyi obsodil nafte vlado Po odslovitvi Nagyja iz pred-sedništva vlade so bili pozvani tudi njegovi pristaši v poslaništvih v Franciji, Švici, Zed. državah, v Angliji itd., naj se vrnejo. Večinoma so izjavili, da nove vlade "ne priznajo" in se ne vrnejo. Medtem je naš državni jle-partment proti "gaženju demokracije" na Ogrskem ostro protestiral. Temu se je pridružila tudi Anglija, toda ne tako og-(Konec na ft. strani.) BORBA MED WASHINGtONOM MOSKVO SE P00STRUJE Jemo, da čim je truman javno oznanil tvojo doktrino—za borbo sopor komunizem vsepovsod po svetu, jo bila Moskva na to ie pripravljena tor pričela s pro-tioforndvo. . Politika velesil jo bila zmorom taka. Seda/, ko se vse vlade odovajo s plaščem domokragfjo, In vsaka si jo po tvojo tolmali, jo politika žilo še colo bolj odprta in nasilna kot pa jo bila taktika imperialističnih si/ pred prvo svetovno vojno. Na Grškem in Turškom so seda/ naše Ekonomske ter vojaško komisijo In naši dolarji. S pridobitvijo teh dveh detel in Saudi Arabije so postale Zed. države v Sredozemlju najjačja velesila. Njihen namen je zapreti Rusiji razmah po Turčiji in ji zapreti Dardanele kakor so ji bile zaklenjene doslej Na Madžarskem se je dogodil preobrat — namreč tak, ki je Moskvi po godu a Washington in London se hudujeta nanj. V Bolgariji so pričeli s "Čistko". V Avstriji je nastal neko yrste "škandal", kor se je predsednik vlade podal v pogajanja s predstavnikom komunistično stranke, ki je v Avstriji sicer jako šibka, toda ruska rdela armada je tam. •. Predsednik Truman je dejal našim časnikarjem, da je preobrat v madiarski vladi hudodelstvo, a Moskva pa mu odgovarja, da jo moral proftnji minister pobegniti zato, kor jo koval zveze z ameriškim ter angleškim vnanjim ministrstvom v duhu in s podporo "Trumanovo doktrino." Dva člana našega državnega departmenta sta na par shodih minuli teden priznala, da nas bo ta politika (Trumanovo doktrina) stola v prihodnjih treh letih kakih devetnajst milijard dolarjev. Ko je bila proglašena, se je vsota glasila samo na štiri sto milijonov dolarjev — vso za Grčijo in Turčijo. Walter Uppmann in Dorothy Thompeoni in pa bivši državni podtajnik Sumner Wollo*,-vsi'trijo so kon-servativd—smatrajo, da so ga v našem državnem department s Trumanovo doktrino "polomili", dasi so vsi trije ta to, da naj se sovjetski ekspanzi/i izpod nesejo pote. Toda kot sedaj izgleda, sovjetska "agresivnost^' narašča dočim ml le trošlmo dolarje ne da bi si pridobili kaj prkla vpliva mod narodi. Saj no na Grškem in Turškem. V prvi po dognanju poročevalcev ameriškega konservativnega tiska financiramo dinastija ter njeno reakcionarne opornike. Y Teheranu enako in na Kitajskem smo u to vrste politiko (s podpiranjem Ciang Kaišeka) tudi zavrnili. Znova so umošavamo v notranjo razmere Bolgarijo, a pozabljamo na puče v Južni Ameriki in popuščamo Peronu. Dve ideologiji sta v spopadu. In popolnoma ločeno od toga dve volosili-ki sta-hočeš nočeš-v borbi za nodvfado nad svetom. Cemu no rajše v vzajemnost? Toda ali jo v takih okolščinah sploh mogoča? Mnogi menijo, da je mir mod nami no le mogočo ohraniti temveč ga utrditi. A dogodki v trenju diplomacijo so taki, da kdor jim sledi in jih razume, mu je težko biti optimist Diplomatični obiski za utrditev starega reda po svetu Predsednik Truman je v minulih tednih napravil dva važna uradna diplomafična obiska. Enega k predsedniku mehiške republike Alamenu in drugega predsedniku kanadske vlade. Oba sta imela važen diplomati-čen značaj. In oba sta bila storjena po načrtu, ki mu je namen na tej polobli utrditi "naš način življenja", Mehika, ki je v minulih letih krenila s leve spet jako na desno, je povabila ameriški privatni kapital na "sodeloveuje". Naj Um le investira, kajti nI se mu več treba beti »a pleni te v. Pač pa bo mehiška vlada skrbela, da mu bode vloženi milijoni v mehiške obrate doeašali primerne dobičke. Mehika je sedaj gospodarsko v ekonomski sferi Zed. držav in bo še bolj v bodoče. Njenega revolucionarnega pokreta je sa enkrat konec. Tako je tudi Kanada ekonomsko veliko bolj navezana na Ze-dinjene države kot pe aa Veliko Britanijo. Angleški kralj je tudi njen kralj, ampak ameriški dolar je v Kanadi velike večji mogočnež kot pa angleški funt šterling. Trumanov nedavni obisk v Kanadi pa je imel še nek drug pomen. Namreč utrjevanje nepodpisane, neuradne vojne sveže sa mošen konflikt s Sovj. KOMENTA Zbira in presoja urednik Zed. države grade aa kanad-severu vojne base, ker je t njih v Rusije po zraku najkrajša pot. In to vzajemnost je bile treba dramatizirati. Zato Trumanov nastop v kanadskem parlamentu. In elites priliko ke Imel kanadski premier King v aašem zvesaera kongresu, kadar pride v Washington aa uraden obisk. A važnejši kot sta bila ta dva Pij XII. je posvaril demokratične dežele, da njihova popularnost po svetu "pojema". V mislih je imel pred vsem Zed. države. Enako trdi tudi španski glavar Franco in pa bivši naš podpredsednik Henry Wallace. Seveda vsak s svojega stališča. Senator Pepper je4udi eden izmed onih, ki smatrajo, da naša sedanja vnanja politika služi svetovni reakciji, ne pa demokraciji. Levičarski laboriti v Angliji pravijo, da so Zed. države postale trdnjava svetovne reakcije hi to tudi so. Vlada v Washingtonu bi se lahko malo bolj pobrigala za domače gospodarstvo namesto da si bi belila lase z Grčijo in Turčijo. 2ivilske potrebščine so se v zadnjih osmih letih podra žile nad sto odstotkov in nikjer ni še izgledov, da se bi začela draginja pomikati navzdol. Državni tajnik Marshall je v intervjuvu dejal, da soglaša priporočili za ustanovitev £edi-njenih držav Evrope. A je previdno dodal, da naj se tudi Rusijo povabi zraven. Winston Churchill pa bi rad Zed. države Evrope ne da bi Sovj. unija bila zraven. Evropo res teži razkosa-nost na toliko dežel, dočim bi ekonomsko morale biti enota. Toda ustanavljati tako evropsko federacijo, ki bi bila zgolj le bojna zveza proti Rusiji — to Evrope ne bo rešilo iz gospodar ske krize. Civilne vojne v Grčiji je ne- ko kriv — to je gotovo! Posebna zavezniška komisija, ki je stvar preiskovala, je z večino glasov izjavila, da so vzroki spora in bojev v Grčiji sami, a da bi civilna vojna bila že končana, če ne bi imeli uporniki podporo Jugoslavije, Albanije in Bolgarije. Komisija pravi, da je glavni grešnik Jugoslavija, a Beograd to zavrača in meče krivdo za grški konflikt na ameriško vlado. Pri tem mu služi za dober argument Truma nova doktrina, s katero smo šli v Grčijo, oziroma poslali tja material, dolarje, bojne ladje ter razne komisije. Ameriška vlada zahteva od Jugoslavije pol milijona dolarjev za letala, ki so bila zbita na tla, a jugoslovanska vlada je ameriško noto za to odškodnino znova odbila. Plačala pa je $150,000 za življenja ubitih a-meriških letalcev. Ta nova tir-jatev le priča, da so odnoŠaji med Beogradom in Washingto-nom še vedno zelo hladni in ni izgleda, da se bodo kaj kmalu obrnili na boljše. Posebno zato ne, ker bivši ameriški poslanik pri jugoslovanski vladi sedaj nastopa na shodih in udriha po Titu in njegovim "nasilnostim" ter zagovarja reakcionarne kroge. Sploh se bo to sovražno razmerje nadaljevalo dokler se ne bo sprejelo Wallaceovega predloga za sklenitev "mirovne pogodbe" med USA in USSR. Demonstracije kitajskih dija-(Konec na 5. strani.) NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER Nocijski stražniki plačali s smrtjo ' V Landsbergu v Nemčiji so ameriške vojaške oblasti obsodile v smrt 49 nadjskih stražnikov koncentracijskega taborišča pri Mauthausenu. Vseh 40 obsojencev je bilo obešenih na dvorišču landsberske jetnišnice Vsi so bili spoznani za krive mučenja in umorov več ko 700,000 jetnikov; žrtve so bili Židje, Rusi, Poljaki in člani drugih narodov. Obešen je so izvršili ameriški vojaki. Ob priliki konference Prosvetne matice dne 8. junija ____v Slov. del. centru v Chicagu sem imela priliko osebno Trumanovo obiska, pe je bil po-1 se seznaniti z mnogimi" vnanjimi zastopniki in zastop-set žene argentinskega predaed- nicami. Pismeno pa smo se poznali le nad leto, oziroma od kar upravljam ta urad. Med temi znanci sem se prvič osebno seznanila z našim veteranom Louisom Barborichem iz Milwau-keeja. Izročil je dve novi naročnini in pomagal pri nabiranju v tiskovni sklad (med udeleženci konference). Novo naročnino tstega dne smo dobili tudi od Frances Vider. Konferenca je bila uspešna sama na sebi. 2e to, da taka organizacija ljudem različnih društev, slovenskih domov, zadrug, klubov in kulturnih skupin, da priliko priti skupaj, je dobro. Med sabo izmenjavajo misli, podajajo drug drugemu priporočila in kujejo načrte za bodoče delo. Prejeli smo nekaj vprašanj, če imamo na razpo-SSk/SL LerZ' &L2 loko i. tej ixti«ov Proletarca xdn. 11. jo«., v katran Čno potovanje senore Peron na-| je bilo pismo Paula Borgerja iz Trsta. Precej smo |lh že razposlali. Ako ga še kdo želi, jih imamo še na razpolago. Naš imenik naročnikov v Jugoslaviji se veča. Koncem tedna sta poslala naročnine za svojce v starem ■tika k diktatorju Francu v Ma drid in k papežu v Rim. Ta obisk so v Argentini, v Španiji ia tudi drugje — posebno v katoliških deželah, močno oglašali. Senora Maria Eva Du arte Peron je lepa ženska in pravijo, da jo tudi salo isobra žena. Njen pooet v Madrid je bil demonstrativno organiziran Vse meščanstvo je bilo pozvano na ulice, po katerih ae je vozila s španskim diktatorjem. Ia vm špansko vojaštvo je bile v pa radi. In seveda duhovščina. Argentinski časopis "Critica", ki je neuradne glasilo predsed- je ob tej men snovati nov blok "zares demokratičnih dežel", kl ne bo (namreč blok) ne "komunisti čen", ne "imperialističen". To se pravi, ki bo ae semo preti ruski, ampak naperjen tudi pro- k^u Joško Oven (Clarendon Hills, III.) in Prank Pri- ti imperializmu Zed. dršav. Naš ekonomski sistem v veliki negotovosti Svarila O preteči krizi aaraščajo. V New YOrku je še nad 4H,MI breepooetalh. Minulo nedeljo je imel dramatičen govor o nevarnosti prepada ameriško kapitalistične ekonomije bivši predsednik Herbert Hoover. Ampak on note videti notranjih vzrokov, On se le boji, de ako bomo s dajatvami tujim deželam preveč razsipali, im bomo izčrpali. A Henry Wales pereča Is Pariza e fikaški Tribuni, da Evropejci mislijo bet nasprotne od tega kar trdi Hoover. Tam menije, da ako Amerika ne podre svojo carinske meje In prepusti v Evropo svoje zlato, se bo naša produkcija nakopičila, nastala bo brezposelnost in pa še večji keos v svetovnem gospodarstvu kot je sedaj. Resnična nevarnost ameriške- mu kapitallatičnemu tistemu pa preti od njega samega, kajti cilj se mu profit! — čimvišji tem-boljfte! Pi od sodnik Truman je svežo industrislcev, bankirja ter trgovske komore šo večkrat posvaril, da naj se poglobe tudi v industrialno-oocialna vprašanja, da naj slede vladnim statistikam ki pričajo, da ako se cen ne zniža, bo Šlvljenskl standard navede pedal, prihranki pohajajo In potem bo spet treba obnavljati vse ed kraja kakor po gospodar-ski paniki, ki je naštela leta IStS. Sedaj sme v dobi inflacije. Ljudje ne kupujejo več tolike kot se, ker nimajo s čem, resen ne upanje. In res ae kupovanja aa kredit jako narasla. Vejai boadl so že demalege izginili is povprečnih družin in ae naku- pičill v blagajnah korporacij in ink. Sllčen procea se je vršil tudi pe prvi svetovni vojni. f Vladna statistika pravi, da so bond! po $SS, katerih so delavci največ pokupili, še večinoma izmenjani. In ker so se snišali tudi prikrenkl v gotovini, se je nekupna moč ljudstva sntftala vzlic zvišanjem meede. ' Vzrok Je, da mnogo delavcev ne sasluži več toliko kot prej vsled skrajftenje nr, In pa vsled naraščanja brezpooelaosti. življtnski stroški letošnjega marca so bili dvajset odstotkov višji kakor prod enim letom, in petdeset odstotkov višji kekor ae bili leta 1S41. In pe S7% višji kot pred vojne. Naš ameriški dolar Je potemtakem vreden same fte s4 cen| tov, v primeri s enim, s kate- možič iz Milwaukeeja. Naročnina za celo leto v stari kraj je samo $3.50. Frank Margolle iz Ckera se je oglasil nedavno v našem uradu, položil na mizo naročnine in dfjal: "To je sedemintridesetih" Kar pomeni, da je on naročnik tega lista od leta 1910. Obnovitve so poslali Anthony Drasler (Forest City, Pa.), Martin Judnich iz Waukegana, Jos. Koršič Iz rim sme kupovali pred septembrom 1S3S. Trgovski deportment pravi v svoji statistiki, da so'se ljudski Detvoita in Anton Jfmkovich iz Clevelanda. fft^sSi'^K^^Su Obnovitve za celo leto In vrh tega po $2 v tiskovni njem letu so znašali $33 mili- sklad so poslali Anton Potokar, Conway, Mo.f Frank jerd, lani le še $1« milijard. Alic, Pittsburgh, Po. In Anton Trojar, Chicago. — Louis Visnikar (Oglesby, III.) in Justin Martinck, Willough-by, O., pa sta obnovila naročnino in prispevala vsak po en dolar listu v podporo. Anton Jankovtt, ki ga omenjamo že prej, je ie šle pe samo 3% od celokupnih I y^^ M delu pri prodajanju Koledarja. Dne osmega "SES"— olk.v «m.riiklh i«"ljo h r^^^TJT^Safsš d rutin iMluii m.nj kot po »1,- Pr*coj narotil smo dobili tudi za v stari kraj. Ljw-000 M ht«. I. MMlaj. v»w dm- d j« tam m radujojo m voda pakotov t živili in obloko, tinj. m tm.njft.nj. ■••laik. hi a ^dj o naiom Kolodarju m prav pohvalno izraiajo. ;LSftTSfiS Sat Hm kolodarpoT* tavgtot po medo p*no, kg- je znatne znižan. In fte slabftel kršne prejemajo. Torej naročite jim naš Družinski ko-pride, kajti nove kriza Je v taki j fata. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo ML uredbi neleeglbn^^ y_ --^ Toda stvar ima fte druge lice The Federal Reserve Beard Iz vaja, da Je imelo leta 1S4S deset odstotkov ameriških drušla «0 odstotkov prihrankov, S0% dru- PROLETAREC LIST IA INT f RISI ^^A V SIC EGA UUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. DroAbo. CUmi^ IE. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC1AUSTICNE ZVEZE NABOONINA v Zedlnjcnih drlavaa u celo loto fS.OU; u pol leto fl.TS; ■ so tetrt let* 11.00. ▼OJ u eolo loU |l.»0{ m pol lota $2.00. j i t , . J.— t. J, . »i jk t u>i vol rokopisi Id ogWd morojo biti ▼ našem ursdu najpoineje do poadotyka ^ popoldne ss prloMiUv ▼ Itertlki tekočega tod no. -IXi. PROLETAREC Pnblink«d evory Wednesday by the Jugoslav Workmen's Pobliihin* Co., 100«. Editor. ....Freak Uiti SUBSCRIPTION RATES: Jaited Statoa: One Toar 9100; Six Monti* $1.75; Throe Month. $1.00 Foreign Countries, Ono Year $3.50; Six Month« $2.00. PROLETAREC «301 S. Lnwndnln Avenue CHICAGO 23. ILL. Tolopkoaoi ROCEWELl _ o . Kaj naj bo "tretja stranka", ako jo Henry Wallace res ustanovi? Zanimivo je, da razni kolonci in pisci takozvanih uredniških člankov, in pa mnogi komentarci v radiu toliko poudarjajo možnost postanka "tretje" stranke. Skoraj nihče izmed njih ne naglasa Wallaceovo ugotovitev, da imamo tu le eno stranko, pa četudi poslujeta pod dvemi različnimi imeni. A v ekonomskem programu sta eno telo. To se pravi, obe sta ena skupna stranka. Pod pokojnim Hooseveltom je med liberalci in nekdanjimi socialisti v unijah završelo mnenje, da socialistične ali kake dru ge delavske stranke sploh več ni trelfa, ker da bo demokratska sistematično postala delavska, liberalna in saj toliko vocialističnr stranka kot n. pr. delavska stranka v Angliji. Naravno, da je proces tega razvoja povsem v navzkrižju s teorijo tistih, ki so verjeli, da je najboljše spremeniti eno izmed kapitalističnih strank v tej deželi v liberalno. Eden izmed takih . prerokov je bil tudi Henry Wallace.' )Pa Eleanor Roosevelt, Harold Ickes itd. V tem listu smo vedno ugotavljali, da je demokratska stran-. ka organizacija privilegijev, in da jo je Franklin D. Roosevelt, vsled svoje vere za ohranitev, to je za obvarovanje kapitalizma, začasno — z veliko mujo — toliko reformiral, da je postala saj na videz za nekaj let ' napredna". Ampak to je bila le pobeljena stena. , '"Kajti demokratska stranka služi prav tako kapitalističnim interesom, in je enako udijana monopolom kakor repvblikapska stranka. VVolitvah za sprejemanje predlog proti delavskim unijam sta biji obe strankj v veliki večini na strani delodajalcev. Enako v vprašanju kontrole za reguliranje stanarine. Pa v odpravljanju OPA itd. Ako bi bil Sidney Hillman le živ, bi morda priznal, kako po nepotrebnem je on skupno s svojimi nnijami IPIP) po^ošil nad milijon in več za "demokratsko" stranko in pa za nekatere republikanske kandidate, ki so jih glavarji AfL in CIO smatrali za delavske prijatelje in jim pomagali nazaj v izvolitev. A sedaj so večinoma glasovali za zrušenje unijskega gibanja, dasi je bilo nekaterim potem žal.. Kajti "zagrabil" jih je kritično katoliški socialno politični odbor (Catholic Welfare Council), ki reakcio-narjem demokratske ter republikanske stranke očita, da s takimi zakoni "napeljujejo vodo na mlin komunizma". Kar s tem svarilom mislijo, je predvsem nevarnost "tretje stranke". Henry Wallace je na svoji turi ni obljubljal, niti ni rekel, da je ne bo ... Ceš.. ako demokratska stranka ne postane demokratična (liberalna), potem se bomo liberalci morali znajti kje drugje za svobodno izražanje svojih misli. Toda organizacija, ki jo ima Henry v mislih, naj bi bila lo "liberalna". Pod tako firmo bo ali bi v prihodnji kamWPji lahko dobila le veliko glasov, kakor jih je pokojni LafolleUe v slični kampanji dobil leta 1924, in potem bi izginila, kakor je razpadla ko hiša iz kart LaFollettova "neodvisna politična akcija." ' Res je, da je povprečen ameriški volilec skrajno neveden Jn zaveden. Naučen je poslušati "protirdečkarskege" gopje kadar kolj gre v "šov", ali na shod, ali ko posluša komentarce v radiu, ko gre v cerkev, ali pa ako čita "magazine" in dnevnik*. Vendar pa jc i mnogo takih IjMdi, ki se na to duševpo varanje razu/hejo, ki ga mrze in ki še žele, da se bi na naši pozornici > dobil kdo, ki bi bil junak. Torej so ga dobili. Dobro in lepo govori. Ni pa se še pdločil, ali naj le govori in piše, ali pa tudi kaj resnega stori proti strankama, ki jih naDada . Najboljše za Wallacea t>i bilo, če hi prianal, da v dempkraf-ski stranki ne bo nič dosegel, in da potrebujemo res "dvostran-karskl" sistem. Sedanji je rtam v breme, ker je gnezdo korupcije in raketirstva. Ta se le hlini, da j* "dvostranskartki". In ako hoče Wallace novo stranko z "liberalnim" programom naj se nikar no fiavdušpje za reformiranje starega reda. Saj je on bil vendar dolgo na potovanju v Evropi, kjer je jlabka uvidel, da kapitali zma v bankrotiranih deželah ne bo niti s še tolikšnimi dajatvami mogoče rešiti, ie rtianj pa ga obnoviti Naš privilegirani sloj ( namreč^naš" v Zed državah) je obupan, a še vendar toliko močan, kot da se nikogar ne boji. Pa je v tej deželi le zato toliko proti-rdefkarske gonje, kar se uoaedujoči boje obračuna in pa za svoje imovine. Torej ako kdo resno hoče "trjMq ne tf*tM< temyeč politična trdnjava s socialističnim programom. Ce to ne postane, potem bd le prir?pek sistema kakršen je, pa čeprav bo v kampanjski literaturi robantila proti njemu Socjpljzwijfl in stavk? v Franciji Nedavno se ja vršila v Franciji stavka železničarjev. Mi bila oklicana po upiji tamveč se je začela "sam* od sobe". Delavci so enostavno sklenili—unija gor ali dol, ob tej me zbirali vsi napredni elementi kateri verujejo v mir. bratstvo tri svobodo in kateri bi mogli ibdriati to kar si je delavstvo »riborilo na ekonomskem polju in katera bi mogla tukaj v resnici ustvariti pravo demokraci-p ... Ni vzelo dolgo — pa je ne-taj ljudi razbilo to kar je vzelo ksetletja dela. Ali s tem še ni .•ečeno, da je vera v socializem mrtva. Pride čas ko bodo naše trrste močnejše kot kdaj prej. In v tej veri piše naš Proletarec in v tej veri delujemo mi. N*šp gibanje Zopet je čas piknikov. Menda tjo enkrat to trajno deževje prenehalo in postanejo bolj sončni dnpvi. In kadar napoči tak čas, ko se boste zabavali pod košatim drevjem, se spomqite na naš list. Omenili smo že večkrat, da o V FRANCIJI JE KRIZA. V Angliji prav tako. Nsmčija atrada in M togo|i nad amsgovalci, enako ItaHJn. Sod. d rta v t sO bat tema deželama »edaj najbolj naklonjene, najmanj pa onim, k| »o bile v vojni sopor oslšče. Kaj vse On Is tega? Mar naj * tako-svana rlvllisaclja taporii in ova v vojno povsem t« to, da pogaai "vshodni Wok"? Kdo ko imel koristi od tega? Nihče. Torej Jemn ne rajše lakatl pota » tri Jen mir in v sodelovanje? Kapilalisem lakko ropotat atomskimi bombami, ampak uničevanje ni sredstvo potrebščin ter zalaganje s\tr*hi so se stroški pri listu podražili sa graditev vsajemnostl mod dešelami in narodi. ranih monarhij s letali, topovi, za sto odstotkov. Naročnina je _,_1_'*______^__in municijo — je vtaknjena či- še vedno ista. torej nekje mora- dalie do s^iih močeh sodelo- sto v S^J 86 govpri, ino dobiti denar za kritje teh dalje po svojift močeh sodelo- najv^ ^ q ekonomskem zdru. stroškov. Proletarec nima do- ženju in pa o demokraciji. Ker hodkov kot jih ima na primer Apel na skupno delo za SANSa t. A. VIDER, pr*ds*dpik $ANSa Mož, kateri je med nami v tej dežeji leta 1917 zasejal seme re-publičanske ideje za našo staro domovino, z ustanovitvijo Re-publičanskega združenja; mož, kateri, če bi bil hotel posvetiti svoj^ briljantne zmožnosti ^a osebno udobnost, bi lahko živel v gospodarski brezskrbnosti, a je rajše posvetil vse svoje življenje delavskemu razredu in v boju za pravico; ta mož, ki je bil predsednik Slovensko ameriškega narodnega* sveta do zadpje konvencije, |e v omenjeni organizaciji častno dovršil svoje delo, Na zadnji SANSovi konvenciji je Etbin Kristan, vsled svoje visoke starosti odložil važni mandat predsednika, čemur se nc more opravičljivo ugovarja- moči pomladiti fizično%stran za služnemu možu. da bi lahko še dalje krmaril ti ustanovi. Kot eden izmed učencev njegove šo- val. Bratje, sestre in prijatelji ■ SANSa, kaj bomo storili mi'? le sem vedno spoštoval svojega AlJ bomQ duAevm) dovolJ mo_ c !iLk0t ?J!*?V nasl^dmk čni in veliki, da premagamo SANSa, bom skušal organizaci- syoje možne predsodke. kakor jo voditi po potih, katere ji je tudi prebolimo on0t kar ^^ začrtal njen prvi predsednik. , ni vedno' izvršeno v zadovolj-Ker mi ni bilo mogoče v Cle- stVQ p0MTO#lnUWt vendar ^ ^ velandu ob proslavi njegove 80-letnice izreči iskrene Čestitke za zasluge, katere ima E. Kristan v prerojenju nove Jugoslavije, naj mi bo dovoljeno iste izreči na tem mestu v smislu, kot je to mogoče tovarišu in prijatelju. Nova Jugoslavija bo brez dvoma zapisala V zgodovino ime velikega sina. Etbina Kristana, ka* teri je s svojfmi napori doprinesel delež k zgradbi Federativne ljudske in demokratične republike Jugoslavije. V svojem poslovilnem govoru ti. Le ž^ nam je, ker smo brez je brat Kristan povedal delega- ciji, da je organizacija SANSa še vedno in resno potrebna, za katero. Če tudl je odloHl odgovorno odborniško pozicijo, bo še željah večine, kateri se je treba ukloniti? Časi so tako resni, da kdor hoče le malo pomisliti, ts mora priti do prepričanja, da vsako cepljenje naših moči v teh razmerah, ki kličejo na te-spo povezanost vseh naprednih sil. bi pomenilo izdajalski čin napram vsemu progresivnemu gibanju v tej deželi. Nazadnjaške sile sveta, ode va joče se z lažnjivim plaščem demokracije, nestrpno čidtajo momenta, ko bi demokracijo poteptale v prah. tem pridno pomagajo tisti, ki trdijo, da so namestniki onega, ki je učil ljubezen in prijateljstvo mod ljudstvom, sami pa se jejo strup in sovraštvo, v, upanju, 4* dosežejo svoj cilj. v železniških obratih prenizko plačano. Toda ako se hoče Francijo J A1* bomo kos v pogumu na-spet postaviti na noge, mora delati, ne stavkati. šimlu-vnim bratom v domovini. m SUvkujoči delavci so premierju odgovarjali, da so se po- ^^^ služili tfga sredstva zato, ker ne dobe jesti. 9 plačo, ki jo Preje-^£^ majo, ne morejo na "črno bono". Torej čemu ne bi vlada^tako, ^^ ^^^^ zakulisno kupčeVanje iztrebila, ali pa delavcem obljubila, da bo na njihni strani, pa naj pride karkoli. V vladi so socialisti. Prej — ko je bila koalicija, so bili zastopani v nji tudi komunisti. Vsled napetega položaja med francoskim delavstvom in pa ker so se komunisti saj s strani odločili podpirati stavkarje, ja pokazala glavo izven kulis francoska reakcija. General Charles de Gaulle bi rad postal diktator Francije. Iz Parisa poročajo, da se je tudi on oglasil pri Trumanovih zastopnikih, z vprašanjem, kaj jim je storiti, ako se i v Franciji po-jaVi nevarnost levičarskega preobrata 1 Socialistični premier je komunistične prvake na to opozoril. Kajti dolarska diplomacija bo Francijo v skrajni stiski podprla, toda ne v prilog levičarstva temveč ka ustanovitev dikatorskega, kapitalističnega režima, po kakršnem stremi de Gaulle. 3tlasniiki obrat v Franciji je sacializiran. Enako tudi mnogo industrije. In pa rudništvo itd. ' Torej čemu naj delavci stavkajo zofc>er samega sebe? 4 dfilfvpi vedo tf, da sp podbnjnjetii, da živil zanje ni, akp ne tpprejp o* *rnp ii> da vladi «v«jf raformt prepočasi in neodločno izvaja. ' Ako bi stavka železničarjev trajala še nek*] dni — in ker so se ji pridruževalo stavko v raznih drugih obratih, bi se revščina povečala in sladila bi beda ter kaos. Kdo bi prevzel vlado? S pomočjo Trumanove doktrine brž- ^ ^ ^ »m**^« u lUHIkU vm9m kone general Charles de Gaulle. In jx>d njim bi bilo konec komu-1 b^o^Vrebe"to ^"zahte- nistične in socialistične stranke. In morda tudi vse takozvane; va)e stare francoske demokracije. Kajti de Gaulle verjame v vlado močne roke. •, ' / Delavci v tem slučaju niso stavili proti privatnemu kapitalizmu. Zahtevali so le zvišanje mezde, ker v tej draginji in vsled inflacije na morejo izhajati ob sedanjem zaslužku. . Včasi so delavci mislili, da čim nastane socializacija, pa bo vsa dobro. La malo pa jih ja pomislilo na dejstvo, da socializacija v kapitalističnih deželah nastane šele ali v siloviti depresiji, ali v vojnah, ali pa v splošnem bankrotiran ju starega reda. Slednje je slučaj v Franciji. Vlada, pa naj bo socialistična, komunistična ali pa koalicijska—vsaka bi podedovala revščino in pa poloma starega roda. Socialisti in komunisti y Franciji bi storili dobro vsemu ljlfdftwl, ako bi sa osredotočili za vzajemno, ostro politiko, ki ne bi bilu apizarska kapitalizmu, in ob enem bi morala biti toliko odločna, da bi ji dflavstvo zaupalo ter potrpelo. A drugače sa razvoj v Franciji lallko konča nekako tako, kot se jo v Nemčiji po prvi svetom vojžA. $ V® » Zadnja SANSova konvencija v Clevelandu je demonstrirala tako jasno, da naše napredno misleče ljudstvo čuti z idejami in načeli, kakoršne zastopa Slovensko ameriški narodni svet, da tega dejstva ne more nihče vtajiti. Ljudstvo ne napolnjuje dvoran v takem številu in povrhu še proti prilično visoki vstopnini, kot smo tO videli aa časa SANSove 'konvencije v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju in prisostvuje štiri-urnemu programu, ako bi to ljudstvo ne čutilo nekaj skupnega z gibanjem, ki je obdrže-valo konvencijb. Napredno ori-entiraqa slovenska javnost čuti važnost, kakor tudi potraho organizacije kot je SANS, katara organizacija je njihov up v po-veeanosti delavnih mas v tej de-ža|i, kakor tudi z brati in sestrami onkraj morja. Naia dolžnost pa ja. da temu ljudstvu ohrini-mo to organizacijo toliko časa, Kot novoizvoljeni predsednik SAN8a, ob tej priliki apeliram na vso našo slovensko isvnost, ki se strinja s programofti SANSa, posebno še na tista člane bratskih podpornih organizacij, ki ste SANS do sedaj gmotno podpirali, da mu še nadalje nudite vso mogočo finančno in tudi moralno podporo, ker dalo pred nami je' veliko, katerega pa brez denarja, ne bo mogoče uspešno izvršiti. Mi ne moremo in tudi ne sme* mo odnehati od nalega dela v SANSu — ki mora postati močan — dokler ne bodo izkoreninjene vsrkali nove vojne in vzpostavljanj prijateljski od noša j i smo že pri tej besedi, bi rad vprašal, kaj vendar pomeni ta beseda? Jaz ne mislim grški original toga razumom, ampak tisto tisočero, ponovno rabljeno besedo, katera je danes najbolj zlorabljena. Na primer, mi imamo grško demokracijo, katero skuša ohraniti Trumanova doktrina. Polog nje imamo turško demokracijo, o kateri je zadnjič v časnikarskem intorvjuvu povedal turški predsednik, da bo v doglednem času dosegla končno idealno višino. Nato imamo rusko, bolgarsko, ogrsko^ angleško in francosko demokracijo itd. Ali sedaj, ljudje božji, da postane stvar še bolj konfusna. se je icrazila Eva Peron, žena argentinskega predsednika Perona, katera je bila nedavno na obisku v Španiji (kot poročajo v časopisih je govorila pred veliko. navdušeno množico ljudstva, katera je z ogromnim aplavzom odobravala njen ročni fašistični pozdrav). Dejala je: 'Samo Španija in pa Argentina imata pravo demokracijo. Vse druge dežele se o nji samo do-mišljujejo." Torej tukaj imate! Ves čas smo mislili, da je v Španiji in Argentini fašizem — in .sedaj,pa pravi Eva, katera že mora vedeti kaj govori, da je to "edina prava demokracija!" Ce je pa še kdo. kateri tega ne veruje, naj prečita poročilo iz našega državnega departments* katero izjavlja, da smo (s Peronom) zopet prijatelji ter da dobi Argentina dostop ne samo do kredita „ ampak tudi do orožja. Res, čudna so pota diplomacije in diplomatov. V Washingtonu se pripravlja kongres in senat na svoja letne počitnice. Kar se nas delavcev in sploh vseh državljanov tiče, bi oni že lahko davno vzeli tisti svoj zasluženi oddih. Gotovo še prej predno so sestavili zloglasni "Taft-Hartley B\\V\ Ali nekaj so skoro gotovo dosegli in to je — spoznanje med delavstvom, da med demokratsko in republikansko stranko ni nobene raslike. Mi smo to že davno vedeli. Save, v zadnjih desetih letih je preveval demokratsko stranko liberalni, humanitarni Rooseveltov duh. Ali s smrtjo Roosevelta je pa vse tisto skoro brez malega izginilo. Koliko časa bo še vzelo predno se ameriško delavstvo postavi na qvoje lastne politične noge je težko povedati. Se nekaj sličnega kot se je vršilo letos v naših-zbornicah — pa bo porodilo nekaj podobnega. Ali med 1047-48 je šo precej časa. Da, resnica ja, člo- McCorraickova Chicago Tribu,-ne, katera praznuje sedaj z velikim pompom svojo stoletnico. Ali Proletarec je naš list, je socialističen list, kateri bo tudi kmalu kjlub vsem težavam obhajal svojo pol-stoletnico. So-drugi in sodružice! Kaj, če bi priredili kakšen piknik ali izlet v ta namen? Za večje priredbe v dvoranah je sedaj v poletju nemogoče. Lahko se pa pripravi nekaj sličnega v jeseni. Tudi medsebojna kooperacija med različnimi mesti je v tem smislu mogoča. Kaj pravite vi nato? V nedelje 8. junija se je vr-šija v Chicagu konferenca Prosvetne matice in JSZ. Vsled večnega dežja in,pa zaostalega dela, katerega je toliko okrog hiše. se te konference nisem mogel udeležiti. Vem pa, da je bil poset obilen, kakor tudi da so bile razprave prav dobre. Prosvetna matica je že v resnici napravila ' veliko dela na našem delavskem kulturnem polju in s tem se mora nadaljevati. V Chicagu imamo tudi naše delavsko hranilno in posojilno društvo "Jugoslav Saving and Loan". To je pristno delavsko podjetje. V direktoriju so v večini naši sodrugi. V zadnjih desetih letih je naraslo od $200,-0QQ na dva milijona dolarjev. Vloge so zavarovane po mero-dajni ustanovi zvezne vlade do pet tisoč dolarjev. Kot poroča tajnik Donald J. Lotrich, bodo izplačane obresti za to polovico leta ponovno po 3V<'» Znanost jo pot, na kateri iščemo relativno resnico S pomočjo neovirane miselnosti. . . m | i i 11 . ,,....... To/a mi ne gre vgl?yo? med ameriškim in jugoslovanskim narodom, kakor tudi narodom sovjetske zveze, ker naša neomajana vera jo, da le v prijateljski zvezi z vsemi narodi, moremo pričakovati blagostanje ter ekonomsko sigurnost za človeško družbo. Čemu naj bi s ameriškimi dolarji pomagali vzdrževati na stroška tiaHh davkoplačevalcev reakcionarno* dinastijo v Grčiji, turške magnate In Clang Kaišc-kn na Kitajskem, tn ml nikakor ne gre v glavo! o •• ( PRIPOVEDNI DEL WANDA WASILEWSKA: Iz ljubezni • Nadaljevanje.) Tako bo lahko začela novo življenje. A bolelo ga je srce ob misli, da se bodo rdeče ustnice nasmehnile drugemu, da bodo drugega zrle njene oči, ki ne poznajo prevare. A biti mora tako, da. tako mora biti. Ne bom te prevaral, draga moja. ne bom zastrupil tvoje mladosti, ljuba moja, ne bom zvezal tvojega življenja, ne bom te za vselej prikoval na pohabljenca," je govoril kapetan Cer-nov z ustnicami, ki so žarele od vročine. Ta vročina je bila njegov glavni sovražnik. V njenem ognju se je tajala volja, v njenem plamenu je slabelo srce. Pred očmi so se pojavljale vabljive slike, treba bi bilo samo iztegniti roko in spettbo vse, kot je bilo Ni bilo vzroka za borbo, ne za odpoved — kaj so mogle miniti, izgubiti barvo in smisel besede, ki so šle od srca do srca, besede prisege, besede zaklinja-nja? Kaj sta mogli brez sledu izginiti dve leti skupnega življenja, ki sta bila kot pesem, kot sreča? Kaj se je spremenilo? Saj živi, saj je isti človek, kot ga je ljubila, ki mu je pravila o ljubezni. Kaj pa se je spremenilo? je izdajalsko šeptalo hrepenenje. Saj sta še vedno onadva, Marija in Grigorij, kot prej, kot pred tem ... Pozna zimska zarja in zgodnji zimski somrak sta se v njegovi vročici spreminjala v ljubljeni obraz. In to ni sij svetilke — tako se svetijo svetli Marijini lasje. Saj ne govori sestra — Marijin glas je to. In kapetan Černov se je prepustil sanjarijam. To je od vročine, se je opravičeval sam pred seboj in odhajal tja, kjer je Marijin svet, kjer je bil njen smehljaj, njen glas, vonj njenih svetlih las. Poslali bodo brzojav in prišla bo Marija. Nič več ne bo skrbel zanj tuj človek, ampak Marija. Tu je, smeje se mu, previdno ga prevezuje, da ga ne bi bolelo. Ni je treba prositi, sama ve, kdaj bi rad pil, kdaj potrebuje vode. Saj je tako preprosto — brzojaviti... Sestri narekuje besedilo brzo-java in naslov. "Ležim ranjen v bolr.ici, pridi." Samo to je potrebno. Takoj bo prišla, s svojim svetlim nasmehom bo prepodila prikazni, ki so ga mučile . tisto noč na bojnem polju(. Vse se bo spremenilo. "To je od vročine, samo od vročine." se je opravičeval Grigorij, a ob večerih, ho se je temperatura dvignila, se je z veseljem pogrezal v ta svet, v svet prividov. Kot tat se je plazil čez visoke stene, skozi železne rešetke, ki si jih je postavil z lastno voljo, skoval z lastno odločitvijo, tja v rožnati vrt sanj, v srečno dolino ljubezni. padala Kje je Nato je temperatura in začelo se je kesanje. moč volje, kje nezlomljivi odpor? Sanje pa so se vračale, ne-odoljive in vztrajne, dokler ni napočil tisti dan. V preobvezovalnici se je pojavila nova sestra. Zelo mlada, skoraj otrok. Po vsej priliki je šele začela delati. "Snemite povoj," je rekel zdravnik, in spretne roke so začele hitrp odvijati povoj z Gri-gorijeve glave. Opazoval jo je od spodaj navzgor. Okrogel, naiven obrazek. Osredotočeno, z zabavno resnostjo je izvrševala svoje delo. Ni bila še navajena dela, zato je napeto pazila, kar se je jasno odražalo na njenem obrazu. Snela je obvezo. Takrat je Grigorij opazil na mladem obrazu strah in odpor. Samo za trenutek, potem so se okrogla lica pokrila z rdečico sramu in na očeh so se pojavile celo solze. To je trajalo samo del sekunde, vendar je Grigorij vse opazil. Ko je potem ležal na postelji, st je mračno smehljal z jeznim, prezirljivim nasmehom. Torej to je hotel pokazati Mariji — iznakažen obraz, obraz, ki vzbuja grozo in odpor. Da bi bila prisil j na gledati vanj in se spominjati, kolikokrat je govorila: "Ljubim tvoje oči, tvoje oči ljubim nad vse.** Sedaj tudi v vročini kapetan Černov ni več uhajal čez visoko steno in železne rešetke. Naj cvete rožni vrt, on, si ni več dovoljeval gledati vanj, niti skozi* polodprta vratca ne. In spet nova bolnišnica. Se ena postaja, še nova vrsta kilometrov, ki ga delijo od odreda, od bojišča, od Marije. Se en korak med ljudi, v globino rodne zemlje. Neftfega jutra je kapet*h černov zaališal na hodniku znan glas. Zdrznil se je. Čigav glas jo to? Nizek, globok. Da, brez dvoma je že slišal nekje ta glas. "Kdo je to?" Sosed, ki je sedel na postelji, ga ni razumel. "No, tam na hodniku." "Ah, to, to je naša sestrs, So-nječka Kozlova." Zagrabilo ga je s strašno silo, da bi bežal. Vstati iz postelje, neopazno oditi, smukniti iz zgrsdbe in iti, do koder vidijo oči, naprej in naprej, da bi ne bilo nikogajr več ki bi ga mogel spoznati. V širni pragozd, ki šepeta prerokovanje starih gozdov, kjer tedne in tedne ne srečaš človeka. Zbežati čim dalje, pustiti med Marijo in seboj tisoče kilometrov, neizmerno prostranstvo, postaviti ga nasproti svoji lestni slabosti, proti hrepenenju, ki ga lahko premaga. A on ne more vstati in oditi. Saj je invalid, brez roke, s pohabljeno nogo, potreben tuje pomoči, tuje opore. In hipoma se zavfe: norec si, Kdaj spet pride na pozorišče tak mož? ••i # § # § § t # PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJ!* NOVA DKUSTVA. DSStT CLANOV(IC) Ji TJtfBA ZA NOVO DMlTVO norec, le kako te bo spoznala Sonja Kozlova? Saj ti zdaj, zapomni si enkrat za vselej, enkrat za vselej se navadi na to— saj ti zdaj nisi inženir Černov, ki ga je ona poznala. Ti si le še del človeka, ki onemoglo leži na postelji v bolnišnici., z obrazom zavitim v debelo plast ovojev. Ne, ne more spoznsti. In vendar je njegovo srce močneje bilo, ko so se odprla vrata. Ona — to je Sonja Kozlova. Sonja se od takrat, ko jo je zadnjikrat videl, ni spremenila. Prišla je prav od Marije, ohranila je še v gubah zdravniške halje njen vonj, a v očeh — odraz njene podobe. Marijina prijateljica ... Z Marijo je prebila več časa kot Grigorij. Ona je, jasno, vedela, kaj je sedaj z njo. Bi vsaj vprašal, Če je zdrava? Koliko mesecev že ničesar ne ve o njej! Grigorij se je naenkrat začudil, kako da mu doslej še ni prišlo ns misel, ds se je moglo Mariji kaj zgoditi, da je mogoče zbolela. Vedno jo je videl, kako je sijala od zdravja in moči, vesela in oeutrudljiva. Mogoče pa je sedaj drugače. Saj zdaj jc vojna in je vsem težko. Zdaj hodi Sonja med posteljami. Če bi jo le poklical, četudi popolnoma tiho — "Sonja!" bi se hitro obrnila. Lahko bi izvedel vse, vprašal bi jo lahko. Vgriznil se je v ustnico in pozorno opazoval dekle. Ne sme tako ostro gledati, človek čuti pogled drugega. Gre, približuje se. Ni mogel, da je ne bi gledal, da ji ne bi sledil s pogledom. Ona je bila pqpdrav od Marije, ljubkovanje njenih rok, od daleč poslan poljub njenih ustnic. In naenkrat mu je prišla blazna misel: morda pa jo je v resnici poslsls Marija? Morda je nekako zvedela, ga našla v zmešnja vi bolniških seznamov in naprej poslala Sonjo, naenkrat pa bo tudi sama vstopila. Kakšna neumnost? Sonjs pač tu dela, to je jasno. Zato je tudi sestra, da dela v bolnišnici. Dekle je stopilo k njemu in mu postavilo na mizico zdravila. "Kako se počutite po poti?" Glas je ostal nespremenjen. Vse je propadlo. Zaman je bila dolga borba s samim seboj, zaman težke noči, blaznost obupa ln sa-njarenja. "Dobro gre," je rekel s težavo in niti sam ni prepoznal svojegs glasu, čeprsv v tem trenutku ni bil zmožen, da bi ga zavestno spremenil. Sestrs je šla dalje. Olajšano je vzdihnil, a v istem hipu je začutil nerazumljivo žalost, kot da je nekaj izgubil, kot da je nekaj za vedno izginilo. Hodila je po sobi in dajala ^zdravila. Še tri postelje, še dve, še ena — in konec. Odšla je, tiho stopajo, kot bi se bala, da ne bi koga zbudila. Zdaj jo je vedno čakal. Veza la ga je z Marijo, prinašala mu spomin nanjo. Morda jo je pred nedavnim videla, morda leži v žepu njene halje pismo od Marije. Grigorij je začel preračunavati, kdaj bo spet dežurna Sonja Kozlova. In tedsj, kadar je bila ona dežurna, so se mu zdeli dnevi drugačni. V njih je bil nemir, dražeč čar. Vkakokrat, ko se mu je približala, mu je zastalo srce. Res, Mariji ni bila niti malo podobna. Suha, nele-pa rjavolaska je bila. Lepe na njej so bile le njene krotke, rjave oči. Oči, ki so videle Marijo. In vendar sta imeli Sonja in Marija nekaj skupnega. Mogoče je bila to skrbna pozornost, ki sta jo kazali pri delu z bolniki? (Dalje prihodnjič.) EUGENE V. DEES je deloval v Sobi, ko so delavce v stavkah pobijali la v političnih akcijh pa jih upirali in pretepali. All se nam sedaj wjH obeta taka era? Ce si naj rumeno aa barometer »vesni konfrea, tedaj is«leda tako. Delavskefs boren Eugena V. Debaa nadomešča tedaj na svoj način Henry Wallace Ampak Wallace ni socialist, temveč le liberalec. Delavsko gibanje v tej dešell Je torej še imerom bres voditelja Dc boo ve ga kova. Poročilo s konvencije SANSa JOSEPH KOT AS, drugi podpredsednik SANSa NAROČITE si dnevnik PROS VETA Naročnina ta Zdmšeae države (irraemti Chieaga) la UO na leto; S4.M ta pol IsU; $t,M as šetrt leta; ta Chicago In Cook Co., sft.se ta celo lato* $4.71 m pol leta; sa lnosemttvo $11. Naslov za list In tajništvo jo: 2657 SOUTH UWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS '»•••i, Kadar ae spomnite svojcev v starem kraja, pošljite jim lanski In pe letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji II.SS, lanski f I.SO. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo Ako verujete v poslinstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in sbirejte prispevke e njegov tlakovnl skled! Drugo, konvencijo Slovensko ameriškega narodnega sveta ae mora smatrati za nadvse važen dogodek v zgodovini ameriških Slovencev, zaradi resnih sklepov, priporočil, izvrstnegs razpoloženja delegacije, dobrega razumevanja političnega položaja in temu primernih nalog, katere smo sprejeli v cilju in nadi, da se dosežejo ne samo težnje vseh progresivnih Slovencev, ampak tudi vseh ostalih prebujenih narodov. S tem smo se povezali v dosledni borbi vseh kulturnih narodov v naporih, da se doseže trajen mir in pravica vsem zatiranim revežem. Brez dvoma je vsak delegat odšel domov s polno zavestjo, da smo uspešno izpolnili zaključke prve konvencije in znatno pripomogli našim v stari domovini tako v pomožni kakor tudi v politični akciji. Na prizadevanje SANSa je bilo doseženo lepše sodelovanje med ameriškimi Jugoslovsni, ko je bil ustanovljen Združen odbor južnih Slovakov, y.katerem je pisatelj Adamič igral neprecenljivo vlogo pred široko ameriško javnostjo, ki je vssj deloma poučena o naših pravičnih zahtevah po Trstu, Julijski krajini in Koroški. Naša preteklost v tem oziru je čista in svetla, ker smo vsi, ki smo na en ali drug način nosili odgovornost in delovsli za uspeh. Da smo vse to mogli narediti gre zasluga seveda našim marljivim rojakom in rojakinjam, ki so nas podpirali in pa odboru, ki je tako vneto in nepristransko deloval za edinstvo in slogo. Smisel druge konvencije pa je nekoliko drugačen, to pa radi tega, ker se nahajamo v drugačnem položaju. In ravno to me je napotilo, da sem napissl te vrstice, ds se dotaknem vssj nekaterih važnih sklepov in nslog. Smatram namreč, da bo potreba o tem javnost stalno obveščati, da bo bolj na jasnem kakšne težave moramo prebroditi, da se uresničijo naše želje po miru in pravici. To kar zahtevajo Slovenci danes je tako pravično in pošteno, da nam tega ne sme nihče odrekati. Slične zahteve so postavili na dnevni red tudi drugi teptani narodi in vsi skupaj lahko dosežejo svoje pravice, toda pod gotovimi pogoji. Zapomniti si moramo, da imamo opravka z močnimi nasprotniki Slovanov. "Bratstvo, edinstvo" Naš tisočletni sovražnik je poražen. Nemčija in Italija nas ne bodo več tlačili, toda njih nameravaj zamenjati novi, svetovni imperialist!, ki stegajo svoje grabežljive roke po naravnem bogastvu slovanakih narodov, ki Je sedaj prvič v zgodovini prišlo v roke pravih lastnikov, v roke delovnega ljudstva. Tisočletna borba proti Nemcem in Italijanom je slovenske zdelo naravnost sijajno. Vsak je imel pred sabo v uvidu narodne in ljudske potrebe. Burno odobravanje važnih govorov in govornikov, ki so objasnjevali važnost čsss in priporočils, pa je pozitiven dokaz, da smo dorasli in tako obljubili, da bomo branili konstitucijo Združenih držav, ki je sedaj na kocki. Tu sem na kratko omenil le nekatere vtise. V drugem članku pa bom skušal podati svoja priporočila za bolj uspešno delovanje. Rojake žirom Žedinje-držav pa bi prosil, da se lenejo SANSa, ker bo služil ihovim interesom, miru in napredku. » tov* nih okle njih ANTON SHULAR: IZ KANSASA narode ne samo osvobodila ampak tudi spametovala. Slovani so bili namreč prvi, ki so dobro razumeli, da je Hitlerjev prihod bil prvi signal za smrtni spopad, za totalno iztrebljenje Slovanov. Slovani pa so dobri misleci in so iskali obrambnih sredstev. Oni niso mislili na atomske bombe, ampak na idejno in znanstveno dinamiko, ki ni bila prej znana drugim narodom. Iznašli so temu primemo parolo, ki je bila zasnovana na znanstveni in humanitarni bazi z moralno in obrambno veljavo. Kako pa se je imenovalo to novo orožje, ki je rešilo Slovane? To se je imenovalo "Edinstvo". S tem geslom so pozvali vse svobodoljubne struje, da se postavijo po robu, ker drugače bodo uničeni. Zmagali so, ker je bila ^njihova ideja pravilna, ne zato ker so bili močni. Edinstvo in bratstvo je rešilo Slovane pred poginom. Edinstvo in bratstvo jih vodi v lepšo bodočnost. SANS in Amerika Danes večina- Amerikancev sluti, ds se nsm obetajo hudi časi. Toda Slovenci vidimo to nevarnost in ne čakamo mirno, da se nam odvzame vse one lepe stvari, ki se na kratko rečeno imenujejo svoboda in demokracija. SANS je bil ustanovljen decembra 1942. Njegova naloga je bila, da pomaga na svoj način pri osvoboditvi in zmagi^ Združenih narodov. To je tudfčastno izvršil. Slovenci smo s tem dokazali, da smo razviti in nese bični. S tem smo dali najsvetlejše vzglede ostalim Jugoslovanom. ki so nas takoj posnema 11 in sodelovsli z nami v Vseh plemenitih naporih« To nam more biti samo v najlepše zadoščenje, da smo kot ameriški državljani delovali za one lepe ideje v Atlantskem čarterju, za katere so se borili vsi napadeni narodi. Druga konvencija SANSa pa je hitro rešila vprašanje: Ali je SANS res dokončal svoje delo? Glavni odbor, ki je zboroval tik pred konvencijo je sklenil, da v luči dogodkov in vojne nevarnosti ne smemo ostati brezbrižni, in priporočal delegaciji, da SANS nadaljuje, toda v nekoliko drugačnem smislu, namreč, da se v glavnem bavimo z ameriškimi problemi, da branimo dragocene svobodščine in kon stitucialne pravice vsega ameri škega naroda. Delegacija jo to priporočilo z navdušenjem odobrila. Njeno razpoloženje ae mi je o^tchljo prvo In no/-i/li jugoslovansko ro- "••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeee Poslušajte vsako staroj dlo aro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoldne, posta/a WOSS, 1360 kllokytlos. Vodi jo George Marchan. Človek se kar nekako odvadi dopisovat v list, pa sam sebe "tolažiš", češ, "saj ni takih novic, da bi bilo vrodno poročati." Svetovne probleme in "palitiko" pa itak rešuje urednik sam; in bolj kot se odlaša, težje se je pripravit kaj napisati. Mislim, da se tako godi vsem. Ko sem še redno delal v maj ni sem si vedno mislil, "ko se enkrat izne-bim te hude luknje, bom imel časa, da ne bom vedel kaj žnjim in takrat ga bo za pisarenje nič koliko. Pa te priprežejo tukaj in tam in nazadnje imaš še manj prostegs časa kot kdai Drej. Pričnimo z vremenom, letino, z delavskimi razmerami in splošnem življenju naših starih maj-narjev. Kot drugod,tako imamo tudi tu na jugozapadu izredno pozno,in mokro pomlad. Navadno smo imeli koncem meseca maja že blizo 100 stopinj vročine, "čigarje" in take "neprijet-nosti", ki jih je človeku "Bog dal" za pokoro. Letos ob koncu maja še vsega tega ni bilo. Krasno kaže pšenični pridelek. Po vladni presoji se obeta v Kan-sasu 265 milijonov bušljev pšenice, torej Četrt skupnega pridelka v Zed. državah. Lep pogled je na primer na kos 40 akrov zemlje, posejane s pšenico, posebno še kjer rabijo umetno gnojilo, kadar je vsa v klasju. Pa tako pogrešam rdeči mak in plavice, kot je bilo v starem kraju na par lehih ali krajih posejanih s pšenico, ko se je v vetru tako zmagoslavno zibal mak. Zaradi hladnega in mokrega vremena je farmarsko delo zelo zaostalo. Okopavanje koruze nekateri farmarji še niso vse posadili— sejanje soje in drugih poznih pridelkov je v maju zelo zaostalo. Ampak rabijo le nekaj lepih dni pa bodo z moderno mašinerijo nadomestili kar zamujenega. Posledice lanske suše so se šele to pomlad prav policazale. Vinska trta in jagode so se mi domalega posušile, kljub vsemu umetnemu namakanju. In pa belo detaljo po pašnikih — če-belno pašo — je suša popolnoma uničila in tsko se obeta čebelam in gospodarju malo medu. Naši "old timerji" se še precej drže. Večinoma dobivajo podporo od socialne zaščite v eni ali drugi obliki, ki, kbt je mizerna, vendar pomags v boju za obstanek. Okrog $30 mesečno na osebo, obširen vrt za zelenjavo, pa zadostuje za skromno preživljsnje. Res, ds ni za kako udobnost in potrato, toda za silo gre. "Včasih ie tega ni bilo", mi je optimistično rekel stari samotar. Mladina, večinoma odpuščeni vojaki, se še vedno v večini drže okrog doma, dasi tod okrog ni mogoče najti "poštenega" dela za vse. • Poleg ogromnih električnih "lopat", ki pobirajo vrhnjo plast premoga, obratuje, oziroma je obratovalo do zadnjih par mesecev še kak ducat manjših, rovov, nekaj na zadružni podlagi. Zdaj pa, po eksploziji v Illinoi-su, je vlada pritisnila nanje za boljše varnostne naprave, pa so ti reveži najbolj prizadeti. Zaradi prevelikih stroškov jim ni mogoče uvesti take naprave, če se upošteva stanje teh malih rovov, ki zaposlujejo od 5 do 40 delavcev, meje že na šikaniranje. Pa se oblasti izgovarjajo na John L. Lewisa in UMW, češ, da imajo pogodbo žnjimi, v kateri se zahteva vse take izboljšave. In dobili so namig, če jim to ne ugaja, pa naj izstopijo iz unije in nihče jih ne bo nadlegoval zaradi kakih varnostnih naprav. Kot čitamo, se je upravni odbor Proletarca resno bavil s finančno stranjo lista. Proletarec, ki se ni nikdar izplačeval z naročnino in ki je imel deficit tudi v "normalnih' časih, je seveda a zdaj še toliko bolj prizadet. Po zvišanje na- mojem mnenjp ročnine ne rešilo problema. V skrajni sili bi bilo umestnejše, da gremo nazaj na štiri strani, kar bi nekaj pomagalo, več pa bi seveda koristilo zvišanje Števila naročnikov in več podpore tiskovnemu skladu. Zborovanj« društev Prosvetno matico v vzhodnem Ohiu Barton, O. — Nedavno smo sklenili, da naj se po dolgem času spet skliče konferenca društev in klubov, ki so pridružene h krajevni organizaciji Prosvetne matice v vzhodnem Ohiu in v sosedni West Virginiji. Vršila se bo v nedeljo 27. julija. Prične se ob 10. dopoldne na farmi s. Joe Skoffa v bližini Bartona v Ohiu. Ker takega zborovanja nismo imeli že nekaj let, bo toliko več gradiva za naš dnevni red. In misliti moramo ne samo kar je bilo temveč na bodočnost. Vsi dobro vesteh kaj se sedaj godi v zakonodajah posameznih držav in v zveznem kongresu v nakanah za zatiranje tudi še tako konservativnih unij. Oziroma za zadušitev delavskega gibanja v obče. Te vrste zakonodajalci nas hočejo potisniti v prisilni jopič in v garanje brez vsake protek-cije, samo da bo sveti profit toliko boljše uspeval. e Torej društveniki v naselbi-nih vzhodnega Ohia in v W. Va. pridite v nedeljo 27. julija na Skoffovo farmo v Barton, O., v čimvečjem številu. In komur le mogoče, naj bo tu že ob pri-četku seje — to je ob 10. dop. Po končanem zborovanju bo serviran prigrizek, in ko s tem opravimo, bo pa sledila prosta zabava. John Vitez, tajnik konference. "TOLE Ml NE GRE V GLAVO!" Milwaukee, Wis. — V šoli so mi kateheti pravili, da je Bog povsod pričujoč. In ds vse vidi in vse ve. In da je neskončno usmiljen, in pa tudi maščevalen, kadar se mu kdo zameri. Česar ne razumem je to, da ker je Bog povsod, čemu treba toliko cerkva, katedral, kapelic in znamenj ob poteh? To veliko stane, ne da bi bogoslužju kaj pomagalo. Čemu torej si bi človek rajše ne poiskal Boga kar v svojem domu, namesto da bi romal v cerkve križem kraja, to mi nikakor ne gre v glavo! Frank Primožič. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGfcON It 14 WEST Stih STREET Tel. Crawford StlS OFFICE HOURS: 1:S# te 4 F. ML (Except Wed , Sat. and Sun.) t:St to I II F. M. (Excfpt Wed., Sat and 8un.) Tal. Crawtore sees It M wmr,-r Oril AmUm «»••■ NE ČAKAJTE, | da prejmete drugi oli tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo Čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. eoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee j BARETINCIC & SOI: POCRtBNI ZAVOD Tal M4C1 JOHNSTOWN, PA. »MM...M..M.MM.MMMMMMM...M.....MMMM. PRVA SLOVENSKA PRALNICA w Parkview Laundry Co. : 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8f ILL ; Fina postrežbo — Cent zmerne — Delo jamceno j ! TELEFONI i CANAL 7171—717» MIMMMMMMMtMMMIMMMMMtMMIMMMMNl * ZA LIONS TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tet MOHAWK 470? 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS MOUTARK Jugoslavija na delu za obnovo in moderniziranje gospodarstva patiatke m i» izvaja. - Graditev industrij«. -lleni nai NaM Temeljcni namen planiranja je podvig blagostanja v ki jo do osvoboditve vodno garalo le za druge Jugoslavija je poleg Sovjet- do leta 1951 petkrat večjo vred-ske unije prva država v Evropi, nost industrijske proizvodnje, ki je sestavila načrt za obnovo. In ako ne bo Trumanova doktrina preveč nagajala, ga bo tudi uspešno izvedla. "Ljudski tednik", ki izhaja v Trstu, piše o njemu: Komisija za načrtno gospodarstvo Jugoslavije je izdelala v podrobnostih petleten gospodarski načrt, ki bo spremenil deželo it gospodarsko, tehnično in kulturno zaostale v napredno, industrijsko razvito, kulturno in močno državo. Načrt posega zelo globoko in vsestransko v vse probleme in panoge življenja. Načrt daje jasno sliko linije in tempa družbenega razvoja za naslednjih pet let^ Kaj je omogočilo, aa so v Jugoslaviji izdelali tak ogromen gospodarski načrt, ki zagotavlja ljudskim množicam Jugoslavije v bližnji bodočnosti blagostanje? 1. Prehod oblasti v roke ljudstva ter hitri in veliki uspehi pri graditvi nove ljudske države. 2. Ustanovitev vodilnega socialističnega sektorja narodnega gospodarstva. To je omogočilo, da so prenehali veljati zakoni kapitalističnega gospodarstva, ki v družbi slepo delujejo in da so v Jugoslaviji prešli k znanstvenemu načrtnemu vodstvu narodnega gospodarstva. 3. Odstranitev zajedalskih eksistenc v vodilnih panogah gospodarstva je velikega pomena. Brez tega je nemogoče misliti na uspehe pri obnovi in reorganizaciji, kakor tudi ne na požrtvovalnost delavskega razreda in delovnega ljudstva dežele sploh. Ta tri dejstva so ustvarila ne samo pogoje za hiter tempo obnove, katerega v kapitalističnih državah ne poznajo, ampak tudi vse potrebne pogoje za izdelavo prvega petletnega načrta v Jugoslaviji. Popolnoma razumljivo je, da so pri izdelavi petletnega načrta v Jugoslaviji upoštevali stanje, v katerem se dežela trenutno nahaja. Znano je, da je Jugoslavija pred vojno spadala glede industrije, industrializacije in kulture kmetijstva med najbolj zaostale dežele Evrope. Njena industrija ni bila niti od daleč zmožna kriti potrebe države. V veliki meri je izvažala surovine in živila, uvažala pa industrijske izdelke. Industrijski proizvodi so zavzemali j v vsem državnem uvozu 1. 1940 85/r celotne vrednosti. Prav tako pa so tudi morali upoštevati, da vse ljudske republike Jugoslavije gospodarsko in kulturno niso enako razvite, da obstojajo med njimi razlike, ki jih bo treba odstraniti. • Po tem petletnem gospodarskem načrtu so predvidene investicije v znesku 278 milijard 309 milijonov dinarjev. Za izgraditev industrije bo od tega števila v petih letih investiranih 120 milijard din. S to ogromno vsoto bodo zgradili in razvili težko industrijo in dvignili njeno proizvodnjo. Zgradili in razvili bodo prehrambeno in lahko industrijo in tako dosegli kakor je bila leta 1939. Druga glavna naloga v načrtu je elektrifikacija države. V ta namen bodo investirali 30 milijard din. Zgradili bodo električne centrale in dvignili proizvodnjo električne energije v taki meri, da bodo lahko krili potrebe industrije, prometa in prebivalstva. Dalje posveča načrt veliko pozornost kmetijstvu, ki bo likvidiral njegovo zaostalost. Država bo v petih letih investirala za razvoj kmetijske proizvodnje 19.4 milijarde din. Načrt določa obsežna znanstvena in raziskovalna dela v poljedelstvu in v živinoreji kakor tudi izsušitev in namakanje 800,000 ha zemljišč ter obvezuje državo, da nudi kmetu vsestransko 'materialno pomoč, tako da bi ga usposobila za uporabljanje naprednih metod pri obdelovanju zemlje Načrt predvideva boljšo preskrbo delovnega kmeta z industrijskimi izdelki, njegovo zaščito pred vsemi izkoriščevalskimi težnjami in dvig materialnega in kulturnega blagostanja delovnega kmeta. Razen tega rešuje petletni načrt tudi vprašanje delovnega obrtništva, kateremu bo preskrbela orodij in strojev v vrednosti 750 milijonov din. ter odmerja 72 milijard din. investicij za razvoj in napredek prometa. Glavni vir dviga življenskega standarda ljudstva je v zvišanju proizvajklnosti dela. Na podlagi dviga proizvajalnosti je bil tudi izdelan načrt dviga življenske ravni delovnega razreda, delovnih kmetov in ostalega delovnega ljudstva. Država bo vložila v petih letih za dvig materialne in kulturne stopnje ljudstva 55.7 milijard din. To bo porabljeno za izgraditev stanovanj, šol, bolnic, sanatorijev in kulturnih ustanov, da bo postalo življenje lepše in boljše. Kako bosta razvoj proizvajalnih sil in povečanjf proizvodnje vplivala na materialni in kulturni položaj delovnih množic Jugoslavije? ^ V Petletni načrt odpira velike in svetle perspektive jugoslovanskim narodom. Petletni načrt bo pololil varne in trdne temelje za izgraditev njihove lepše, srečnejše in boljše bodočnosti. Kapitalistični svet stoji pred drugačnimi perspektivami. Na njegova vrata že trka huda gospodarska kriza. Delovnim množicam kapitalističnih dežel grozijo množična brezposelnost, lakota, beda in propadanje. Jasno je, da oe bo lahko uresničili tako velike ih tako vsestranske naloge, kakor jih predstavlja na načrt. Toda več jamstev je, da bo predlagani načrt uresničen in ta so: prvič naravno bogastvo de žele z vsemi rezervami ln možnostmi, drugič volja in zavest delovnih množic in tretjič vod stvo nove ljudske države. PRAZNOVANJE 171-LETNKE AMERIŠKE NEODVISNOSTI IN SEDANJE RAZMERE Mite pa novo kajigo "Sio-venake-ameriška kuharica" PreietarČevo knjigarne. $5.00. Naročite ai je fte danes. . - ..4 NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA \\«. I1SKO-SLOVEINSfU ' WSEIIIMK k # Cena $5.00 t 't* ' IN r ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO t *» • K/1 * • i K ** ♦ » Ceno $2.Q0 Avter obeh knjig je DE. r. J. KUN —— NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23> ILL ,t vVV.' V Otroci po velikih mestih že od 1. junija ftreljajo po ulicah, čeprav je že skoro povsod prepovedano prodajati streliva. Tako je pred vsakim četrtim ulijem. In vsako leto se v kaki tvor-niči takih razstreliv dogodi'eksplozija. In listi na to poročajov oliko in toliko je bilo ubitih. In potem pa, ta in ta deček si e odbil prste v prenaglem eks->lodiranju rakete, — no, vsako [eto Je ob tem prazniku več sto mrtvih. Življenja izgube v avt-nih nezgodah, pri streljanju, ali pa na počitnicah: bodisi da utonejo, v tepežih itd. Le malo ljudi v tej deželi pa razume, da smo bas sedaj v zgodovinski kritični dobi. In da so o tem tako malo poučeni, je vzrok to, ker razumejo svoj Četrti julij le za praznik streljanja, in pa pripetek glavne počitniške sezone. Maldkdo pa se poglobi v izjavo neodvisnosti, četudi je bila in je še vedno tisočero ponavljana. Zato tudi nima tistega pomena v ljudski miselnosti v katerem je bila napisana in proglašena narodu. Z bolj konservativne strani piše o tem FLIS. Njegov članek se glasi:' Ob letošnjem četrtem juliju bo priklicano Američanom po vsem svetu v spomin dejstvo, da je pred sto-enainsedemdese thni leti glasno in mogočno zazvonil zvon Državne palače v Philadelphiji in naznanil rojstvo nove dežele in novega upanja za svet. Od onega prvega ameriškega Dneva neodvisnosti Je bilo zaznamovati izjave neodvisnosti tudi v drugih deželah. Ali dogodki in možje, ki jih Je zgodovina združila v novem svetu, dajejo ameriški neodvisnosti mnogo potez, ki Je ni najti v gibanjih za neodvisnost v drugih deželah. Med tem kd so se ljudje v drugih deželah osvobodili tiranskih oblasti, ko so te postale šibke, so Američani podvzeli prve korake aa poti k ižvojeva-nju neodvisnosti v času, ko je bila Anglija na višku svoje moči v svetu. To jim je bilo omogočeno. ker je 7-letna vojna 1756-1763), v kateri je Anglija dobila Kanado od Francije, Florido od Špaaije iti kontrolo nad Se verno Ameriko do reke Miaais sippi, nudila neprecenljive.Izkušnje mnogim ameriškim častnikom in vojakom, ki so Angliji pomagali izvojevati vse te zma ge. Ko Je Thomas Paine v letu 1775 pisal, dattmdalj se be od fašalo s izvojevanjem ameriške neodvisnosti, tem težje bo isto igvesti ln dobiti, je imel v mislih še sveže in dobro vojaško izvežbanje patriotov, ki so morali služili v kraljevi angleški armadi. Značilno ja tudi« da AnSaitfa-ni, ki so stremeli za pridobitev neodvisnosti, po veliki večini niso bili različne narodnosti od svojih angleških gospodarjev. V 18. stoletju je bila pretežna večina Američanov angleškega izvora in tedanje njihove kulturne* in ekonomske vezi s staro domovino Anglijo so bile močne. V resnici ^e mogoče reči, da se je ameriška revolucija pričela kot borba "za pravice Angležev." Popolna ločitev od Anglije, ki je bila dosežena več ko leto dni po pričeti borbi za neodvisnost, ni bila posledica kakega "narodnostnega" ali nacionalnega občutja, pač pa raje rezultat zagrenjenosti spričo krvolitja, radi neupogljivega stališča angleškega kralja in naraščajoče zavesti med ameriškim ljudstvom, da ima njihova dežela zapisano v knjigi usode svojo posebno bodočnost. Res je, da leta 1776 Amerika, ni bila dežela ali narod v pravem pomenu besede — bilo je le trinjast držav združenih v precej rahli federaciji V nasprotju s spontanimi podvigi v nekaterih drugih deželah, se je ameriško gibanje za neodvisnost izluščilo iz dolge vrste poskusov odprave krivic in zapostavljanj brez vojne; potom dalekovidnih načrtov mož, ki so predvidevali končno neizogibnost vojne in so se pripravili, da zavzamejo svoja mesta na principu vlade. V Ameriki ni bilo zarote kake mal$ skupine patriotov, katerih cilj bi bila osvoboditev ljudstva, niti ni bila izdana kaka deklaracija a katero bi se skušalo pritegniti v borbo mno žice in s tem spremeniti srčne besede v resnična dejanja. Nič takega ni bilo vprašanje neod visnosti je bilo enostavno predloženo Drugemu kontinentalne mu kongresu — Revolucionar nemu kongresu — in poslane trinajstih držav so o vprašanju debatirali v Philadelphiji, ka mor so se pripeljali s poštnimi vozmi ali pa prijezdili tja na svojih konjih. Ko je 56 članov tega kongresa napravilo svo; momentalni zaključek, je to bilo naznanjeno ljudstvu, ki je že bilo v vojni. Sleherna vrsta dokumenta pretitanega 4. Julija }776 s stop nic državne palače v Philadel phi ji. razkriva dejstvo, da ga Je sestavila dozorela odločnost in premlltjenOst. Dokument pri-znava "dostojno spoštovanje napram svetovnemu naziranju človeštva." Potem citira petindvajset ali trideaet vzrokov radi katerih je moralo priti do ločitve vost resnice, da so vsi ljudje ro-eni enakopravni," je zapisano Izjavi neodvisnosti. Ta princip je ostal živ tekom 171 let obstoja te dežele, k6t dežele samostojnega ljudstva. Civilna vojna e vstala zato, ker so Američani enem obdobju svoje zgodovine spoznali, da ne morejo živeti naprej kot "pol sužnji in pol svobodnaki." Ustavni dodatek, ki daje ženskam enakopravno volilno pravica, je bil istotako korak naprej v istem pravcu in principu demokracije. Državni zakoni naperjeni proti diskriminaciji, in prizadevanja civičnih skupin, da se izbriše versko in rasno prenapetost, stremijo za nadaljevanjem osnovnih načel našega demokratičnega načina lezne volje, se ne*razbline kot žajfna^i mehurček, |*ot si to žele gori omenjeni. Dobro bi bilo, da se ti gospodje sprijaznijo in za- bijejoV glavo, da je bil SAtfS ustanovljen da živi in izvaja svojo m* logo tako dolgo, da fco-do vsi narodi osvobojeni iz krempljev črne in fašistične reakcije. Najbolj želim, da bi verskim ovčicam padla mrena z oči, da bi se ne pustili več blu-fat od tistih, ki udobno žive od njih žuljev. Vam pa obljubljajo vsega dovolj po smrti, nekje nad oblaki, Umi si pa najmanj žele te spremembe. , Prireditev v počast našemu slavnemu borcu za svobodo vsega zatiranega ljudstva, Etbinu Kristanu, k njegovemu 80. rojstnemu dnevu, katero so cleve-landski tovariši tako sijajno zasnovali, je nad vse dobro izpadla. Želim, da bi Etbimf še moo-go, mnogo let ostala v spominu. To je bil menda prvi spomenik, postavljen živemu slavljencu. Po današnjih šegah postavljajo spomenike le umrlim junakom. Gornje je dokaz, da hočemo Slovenci živeti v sedanjosti in v bodočnosti. Dela in naukov Etbi-na Kristana ne bom opisoval, kajti to se ne da opisati v par vrsticah. To prepuščam tistim, ki pišejo zgodovino. Povem le toliko, da ta slavnost ml bo ostala v spominu dokler bom zmožen misliti. Etbinu Kristanu še enkrat čestitam in želim, da bi doživel še mnogih rojstnih dni. Čestitam tudi vsem tistim, ki so sodelovali in pripravili, da je slavnost tako dobro izpadla. Hvala Franku Česnu in soprogi za hrano in prenočišče. — Josip Korsic. vladanja in življenja. Tudi nedavna prizadevanja države So. Caroline, da postavi pred stol pravice celo lihčarsko skupino, majo svoj izvor v načelu proglašenem pred skoro dvesto leti, to je tvorilo temeljni kamen naše narodne zgradbe. Da ne bi ostal princip enakopravnosti kakorkoli nedoločen, (a Izjava neodvisnosti razlaga takoj kot pravico do "življenja, svobode in sasledovanja sreče." Da zagotove uresničenje tega načela, so možje, ki so vodili Ameriko v 18. stodetju, zavrnili evropski način državništva in vladanja. Namesto tega so posegli po novi centralni obliki vlade, ki je dajala maksimalno samoupravo posameznim državam, mestom, okrajem, občinam in manjšim krajem in vasem I Tako je imela na svoji odgovornosti centralna vlada le one bri-ge in dolžnosti za upravo vse dežele, ki so spadale v njeno področje in%katerih posamezne države in ostale samouprave niso mogle same vršiti. Medtem ko se v dvajsetem stoletju oblikujejo nove vlade — kot na primer v Evropi danes — izgleda, da nimajo voditelji tiatega razgleda kot so ga imeli ustanovitelji ameriškega naroda in ameriške vlade. Uresničenje natel zapopadenih v naši Ustavi je še vedno upanje človeštva in posebno onih ljudstev, ki verujejo, da vlada mora "dobiti svojo pravilno oblast potom soglašanja ljustva, "torej onih, ki so vladani." GORIŠKI SLOVENCI SI ZGRADE NOVO SREDIŠČE Z odobritvijo velesil mirovne pogodbe z Italijo je Gorica osta la pod vlado Rima. V stari Avstriji je bila ena izmed najvaž nejših kulturnih centrov slovenskega naroda. Časniška agencija Tanjug poroča v depeši z dne 8. maja iz Ajdovščine, da so se primorski Slovenci odločili zgraditi novo "Gorico", namesto one, ki so jo zavezniki pri delili Italiji. Omenjeno poročilo se glasi: Ajdovščina, 8. (Tanjug) — Ko bo stopila v veljavo nova mirovna pogodba, bodo goriški Slovenci ostali brez svojega gospodarskega, kulturnega in prometnega središča. Zaradi tega je sklenjeno, da se v neposredni bližini Gorice zgradi nova Gorica. Pri ljudskem izvršnem odboru okraja Gorice je bil usta* novljen poseben odbor, ki bo izdelal načrt novega mesta. Ljudske oblasti kakor tudi gradbena podjetja so že izvršila Vse potrebne kprake za zgraditev nove Gorice. Nova Gorica bo grajena po načrtu ter bo postala gospodarsko in kulturno središče Slovencev ob zapadni meji. 2e letos bodo investirane velike vsote za ta dela. Cq^qe oporoke Zbrali smo nekaj čudnih opo-rolf, kf so iih sestavili po večini čudaki, ljudje, ki so se vse svoje življenje pehali le za zaslužkom, ki so se trudili, da je kupček naraščal in si niso nikdar privoščili ne oddiha ne zabave ne zakonskega udobja. Ko so se zavedli svojega bogastva, je bilo že prepozno, da bi izpregli. Zaslužek jim je bil že prešel v kri. Končno bo se pa le zavectli, da se bo treba posloviti od vsega pozemeljskega blaga. Komu naj zapuste svoje bogastvo, ko si pa niso znali pridobiti v službi nesrečnega mamona nobenega prijatelja? In tako so nastale te čudne oporoke, vse so izza dobe tik pred svetovno vojno. Thaunay v Parizu je imel lepo knjižnico. Po njegovi smrti niso mogli .nikjer dobiti njegove oporoke. Njegov nečak Pavel se ni mnogo zmenil za dvajset tisoč knjig v stričevi knjižnici. Kmalu nato pa je prišel popravljat električno napeljavo elektrotehnik Bougel, ki je takoj začel pregledovati knjižnico. Bil je velik ljubitelj knjige. Dobil je v nekem Wrnejevem romanu 300,000 frankov v bankovcih in to vsoto je bil zapustil stari Taunay v oporoki tistemu, ki jih izsledi v njegovih knjigah. George Os born iz Dunstabla na Angleškem je bil hud nasprotnik alkohola. Zapustil je po svoji smrti vse svoje premoženje 25 revnim sorojakom, ki se jim pa mora dokazati, da ne marajo ne za pivo ne za žganje. Poseben odbor bi moral preiskati vso zadevo, toda celo pri preizkušnji je dišalo vseh 25 mož zelo sumljivo po alkoholu. Poročilo ne pove, če so ponovili preizkušnjo. Neki bostonski odvetnik je napisal v svoji oporoki: "Ena mojih gramofonskih plošč izda skrivališče mojega • bogastva." Njegov sorodnik je preiskoval plošče, noč in dan je sedel in poslušal pesmi, operete, opere in predavanja. Plošč je bilo na tisoče. Sorodnik ni vzdržal dolgo, čez nekaj tednov je znorel sredi neštetih kupov gramofonskih plošč. Upravitelji zapuščine so končno iztaknili ploščo, ki je izdala skrivnost: "Premoženje je skrito za podobo Matere božje v salonu." Ves Neapelj je poznal Aniba-la Toscija, ki je umrl pred leti v starosti 94 let. .Zapustil je obelisk ob glavni cesti z napisom: "Prvega junija ob šestih zjutraj imam zlato glavo. Nihče ni znal raztolmačiti tega napisa. Nekaj let nato je prišel tod mimo neki rokodelec in začel kopati na mestu, kamor je padla ob navedeni uri senca obeliska. Izkopal je 800,000 lir. Diktator Kajiek so mirovna pogajanja Nacionalistična vlada diktatorja Kajšeka je zopet; poslala povabilo voditeljem kitajskih komunistov za obnovo mirovnih pogajanj. Povabilo je poslal vladni politični svet. Slična "pogajanja" so se vršila že večkrat, vselej pa je prišlo do nesporazuma. Ni verjetno, da fapdo sedanja pogajar\ja, ako bodo voditelji komunistov sprejeli povabilo, prinesla mir Kitajski, kjer se bije £ivilna vojna ie več Jet. • r- ' od Anglije. Ti vzroki niso citirani kot sami na sebi opravičljii-vi za tak korak, pač pa kot dokaz, da je imel angleški' kralj namen podrediti Američane absolutnemu despotizmu". Predvsem pa document tajavlja principe tft filozofijo drmoknirijr! "Mi verujemo v samoizpričlji- Pogreba ne bo Detroit', Mich. — I*rerokova-nja A. D., da se SANSovi delegati prišli pokopat SANS se ni so uresničila. Delegati, zbrani na drugi konvenciji so SANSa postavili še na bolj trdno pod lago kot je bil kdaj prej. Oči-stili so plevel, kar ga je še osta hrod ustanovitve SANSa. Vsa kemu razumnemu človeku je lahko znano, da kjer je dobro in zdravo seme zasejano, plevel ne more uspevati, zato POGREBA ne bo, pa naj mu A. D. in fantje v talariu pri »vetem Vidu še ta ko M* smrti Želi bodo le raz- odarthfe*. ftSJŽ • UT|tnilBCVJVf nilfi" vtnjijsF ljudje poštenega značaja in že- Najcenejše blago na svetu sta danes: človeško meso in £lo-veška kri.—Eugene V. Debs. SUPERFLUOUS HAIR Positively Destroyed Restored LECTROLYSIS it thr only method endorsed by plmkiam lor l he Hilr and permanent removal ol »uperfluouv kir-S? ve« trn wr invented the multiple needle method which reduce* time and co»t and make* it prnviMr lor rxery woman to rid hervell lorever ol »uperfluou« Iwir without pom or Man. Commlution obligation Inck*e thit Ad% for "Vaur Beauty Restored." Srnariške oblasti so zadnji teden naznanile, da so traneferirale veliko zalogo municije v bližini TangkujS, Kitajska, vladi diktatorja Kajšeka. Obenem je bilo naznanjeno, da ameriški marini naglo zapuščajo kitajsko ozemlje, kjer divja civilna vojna med komunisti in nacionalisti. Kljub temu je še več tisoč ameriških vojakov na Kitajskem, kjer je bilo letos ubitih precejšnje število mari-nov. KOMENTARJI (Nadaljevanje s I. strani.) kov, v katerih so zahtevali konec civilni vojni, so končane, a civilna borba se nadaljuje. Do-sedaj imajo več uspehov v nji takozvane komunistične čete kot pa Ciang Kaišekova nacionalistična armada, dasi je oborožena z našo (ameriško! moderno opremo in oskrbljena z ameriško municijo. Nikola Petkov je bil eden voditeljev bolgarske agrarne stranke. Sedanja vlada ga je poslala v zapor. Pravi, da je Petkov bil v tajnih zvezah z ameriškimi in angleškimi tajnimi a-genti v namenu izpodkopavati tla bolgarski vladi domovinske fronte. to se pravi, Petkov je bil na podlagi te obdolžitve v službi Trumanove doktrine. In res je prej v Zed. državah ta uepoznani bolgarski politik dobil v tej deželi zelo veliko puhlici te te in tudi državni department se je potegnil zanj. Dasi smo v mirnem času, je vzlic te- dalje več namesto da jih bi bilo manj. Obvarna vojaška služba je bila v t< \ deželi zasovražena in sprejeli . mo jo dvakrat pod pritiskom svetovne vojne. Sedaj jo vladni krogi hočejo na vsak način uvesti tudi v mirnem času. Veliko poslancev je mnenja, da je ne potrebujemo, ker je v armadi dovolj prostovoljcev in pa da v atomski dobi velike armade sploh ne pomenijo to kot v prošiosti. A izgleda, da bom 1 tradicijo vzlic vsemu prelomili in začeli "draftati" fante v armado in mofnarico vse od kraja Seprav ni vojne. J. Edgar Hoover je načelnik enega največjih detektivskih a-paratov na svetu. Stane okrog 35 milijonov dolarjev na leto. Preiskuje ne samo razne zločine ampak sedaj tudi' politična prepričanja vladnih nameščencev. Treba je namreč dognati, ako jc med njimi kaj komunistov in sopotnikov. Kongrer.nik Meyer iz Kansasa pravi , da je Henry Wallace 'zlo", ker ščuje ljudstvo proti vladi in obstoječemu redu. Je tudi mnogo drugih, ki smatrajo, da spada Wallace v federalno ječo, ne po na oder. In marsikje mu je bila že odrečena dvorana. Drugače pa smo seveda za svobodo govora in tiska. Ruth Lloyd, ki je poročevalka agencije United Press, piše iz Budimpešte, da so vesti v inozemskem tisku o "revoluciji" in "terorju" na Ogrskem neosno-vane. V vladi se je res izvršil preobrat, toda na ulici, v gostilnah in v glediščih ter v nočnih klubih nič ne opaziš, da je na/ Ogrskem sploh kaka sprememba. delavo. V prvi vrsti bo treba mu teh mednarodnih intrig čez Ako verujete v poslanstvo "Proletarca*, priporočajte gn znancem in prijateljem v naro-čitav ob vsaki priložnosti. This is yow SIGHT-SAVING DEPARTMENT okupacijska armada, se bo ljudstvo obrnilo "proti komunizmu in pomedlo z njim." Tega mnenja so tudi nekateri uardrflki state departmenta Toda ksr je gospodarski sistcm na Ogrskem preurejen, so prerokovanja v povratek le pobožna žf-lja. Vlade madžarskih magna-tov je kibnec za zmerom in konec je njihovega fevdalizma. Tukaj dobit« nov žarnice za staro, sgorjeno lucil Na vzhodni strani, zapadni strani, po vsem mestu boste dobili Ex-change središča, kjer naši odjemalci Light Bulb Service lahko "zamenjajo" zgorele standardne šamice za nove brezplačno. Posebne žarnice ■. * ■ • ■ se tudi dobe po zmerni dodatni ceni. Ne pustite, da vam slabi "zatemnjeni koti" pokvarijo lepoto vašega stanovanja in pokvarijo vid. Kadar čistite stanovanje, pazite na zgorele . . v . . » luči. Zamenjajte jih v departmentu "sight-saving" v vaši bližini. . Za naslov Light Bulb Exchange, ki ja v vaši bližini, pokličite RANdolph 1200. % .....- . . . • ■ % * COMMONWEALTH ED f SON COMPANY 72 W. Adama Street—132 S Dearborn Street 416* N. Broad war 4S33 W. Irving Perk Road 2733 N. Milwaukee Aveaee 3 DSN. Lincola Ai 142 W. North Ai • RANCH OFFICII 4231 W. Maditoa Street 424 fe. 47th Street 11046 S. Michi*eo A 3447 yf. 26th Streat 2419 W. Devon Avenue 3946 W. North A . ■ % 4S34 S. Askland A S52 W.63r4 Street 002 3 S. Commercial Area 2036 Ik 71m Strtet 1263 N. Milwaukee A ML**.** Hits;' .• wrf-^j *Ji . W iw. Ju'i.; a . * jura dk« PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to U»» Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau VOL. XLII CHICAGO 23, ILL., June 18, 1847 Tough for the Unions . LOSSES IN THE WAR OF MANEUVER We do not share the fears of those people who believe that the policy of sending aid to Greece and Turkey—and more recently to Iran and Italy—is going to provoke a fighting war with Russia. Anyway, we have a feeling that Russia isn't going to 40 to war on that account. . On the contrary, we believe that "Uncle Joe" is secretly launching up his sleeve as he sees the United States starting something that it scarcely can finish without weakening both Its own economy and its international prestige. We suggest that every dollar's worth of wealth that is taken from our internal economy and every hour's time used by American workers to produce goods for other nations stands as a victory for Stalin in the "war of maneuver" that is how being waged. In a fighting war one object is to make operations as expensive as possible for the enemy. Another is to take enemy troops out of action. That is the effect of the Truman policy upon our own nation. The wealth that goes abroad might be used at home. The hours of labor that are expended in the workshops and in the armed forces might be employed to increase the productivity of the American economy. Thus it is that American costs are increased and American workers taken out of action. As to "confining Russian communism" ancf increasing the influence of democracy, we suspect that the reverse is more likely to result. People don't love those who merely give them something. Personal and international experience shows that the result of receiving something for nothing merely stimulates the recipient's appetite for more. Also that the donor is hated all the store-fiercely when he stops giving. We know of only one way to make Europeans think well of American democracy. That way is to extend democracy to the economic front right here at home by socializing the means of production, operating them democratically for the people and ending all forms of labor exploitation for the profit of owners. Sooner or later—and perhaps sooner than any of us think— an all-out policy of spending for markets is going to create an economic situation that will make economic and social controls more necessary in America than they were at the end of the Hoover regime. If the people don't use their votes to bring about democratic socialism before those controls become necessary, there is small reason to hope that democracy will survive even in the U. S. A.—Reading Labor Advocate. "The business philosophy is deod, but the labor philosophy isn't really born yet. We of labor are still feeding on that dead business philosophy's carcass. "We haven't really thought out 8 theory of wage-price-profit relationship. We're not sure whether we believe in profits at all or not, or at least we act as though we're not sure. "Nor have we thought out the place which we believe our vast labor union structure should take in society, either in America or in the world, in relation to other great structures. "These are tremendous problems. And with winds of change In our own land, and tornadoes of transformation in other lands, they are problems with which we must grapple. "They can't be solved by drifting. "Nor can they be aolved'by simply running to the neareal propaganda center and subscribing to the latest patent scheme for running the cosmos. "No, they can only be solved by organising. But this time lt'a organizing our own minds, not just organizing other men. — Montana Labor News. ffKSOrtfc OiD&OOUCH -fbvow IM Tweu-S.. lb\eOR DISGRACES HO MAN; UHfORIWAKtf MDU OCCUSlOtiAUY FltfD TSIALF of amgricaa/ OF LttSlfc** I ft ^2cooaWK. It? VtfeAftfeM&nH! HA1S**> a#Q MJfDCBV IMJIOAJ CRATtS-Hfev/ 864R.1HI* UA/iOM LAB€L UOOKf&R. it — INSIST ON it! UNCLE LIGA SOLILOQUIZES . By Corami "I sholy hates ter say it, but its to-p De human race ain't human any mo'! We spreads disorder an' we calls it "law;" We massacres de young an' calls it "war;" We plows de cotton, cane an taters down, An' buries tona ob pigmeat in de groun'; An' den ter sabe us frum bofe want ail' fear, We gotta fit each other yea* on year;#< "Bekaxe," dey say, "lak us de RussiiAs, too,, Am actin' crazyfied on mos' coocoo;" An' to de armies march an' march away Ter teach de other ijlts It don't pay Ter monkey roun* de planet, spechully where Our Uncle Samuels planet am in de air, Ur when he't out ter ejicete an' free Mot' everybody, 'ceptin folks lak m^.t Perhaps de Big Mens knows whut's de bes' Ter remedyfy de worl't onhappiness; But ter dis ig'nut Southe'n dub it seems 'Bout all dey feed ter us am doles an' dreamt, De debil takin' all daft lef behin,' I still insis' whut I done taid befo,'— De human race ain't human anymo'!" Lobbyists Hit by Wisconsin Paper If to be an American were dependent upon birthplace alone, America would collapse as an over-heavy structure. If it were a mere matter of nationality, America would toon be one with Tyre and Sidon. Were it conditioned upon race, America would fall as did the Mongol Empire and all other countries founded upon racism. Anyone—no matter of what race, nationality or color— can be an American. Accident of birth does not make an American. And an American-by-choice (wrongly called foreign born) is oftentimes a better citizen than the native born or American by birth and frequently more conscious of the importance and value of that citizenahip. To be an American it not Just a matter of declaration—it it a challenge to act. Like almost all thingt worth while, being an American is not always easy. It means putting aside prejudice and intolerance. It means living so that not only has each individual an opportunity for life, liberty and the pursuit of happi-nes, but that he concedes freely to every other individual the same privilege. It means fighting not for one's own child alone but for all children—being willing to give up for the good of others—pioneering fo1r progress and prosperity for the people as a whole. If this yardstick were strictly used, we would perhaps find few individuals able to prove their Americanism—but it would find the great mass of people working toward that ei\d. To be an American is a thing of the spirit. It has nothing to do with birthplace, race, color or religious beliefs. It is a creed in which 'to believe—a standard by which to live, an ideal toward which to strive, a faith for which to die. And it is that spirit animating its citizens which will make America endure. Profit* Could Pay $25 Billions of National Debt Thanks, Harry! "Truman Assures the World of Lasting Pence," reads a headline in a daily paper. Gee, swell, Harry! That's the kind of promises we like to hear. But can you keep 'em! Optimist n. a Pessimist Accosting an acquaintance who is a chronic hypochondriac about his own physical being, and a constant pessimist about * the state of the world, we asked him how he is doing. »"Every day," he growled, "brings the world closer to its end. Every day also brings me closer to my grave." We countered that as far as we are concerned, we are trying to do things about staving off mankind's possible self-wrought atomic disaster, and that, as an individual, thia editor takes the attitude that he is going to live forever. "When the end does come," we told him, "it comes inevitably and suddenly, so there's no point in thinking about it. The soundest and most enjoyable policy is to build for one's individual future at aU ages, as if that individual future stretched interminably ahead of one." To reduce the above to one sentence: The pessimist dies every day, while the optimist lives forever. End tho Exploitation and Profifoc Is aone liilliAne Doav saassl roods minions roor ono insecure Common Ron Americans Mnst Pay Twice to Keep Shake-down System Corporation profits, after taxes were 818 billion last year, and al the present rate will be nearer 811 billion this year—in addition to the huge profits of unincorporated business and big land farmers, "Peoples Lobby" points out. The "Lobby' also nojes that: Total liquid profit surplusses o. business are now, about 840 billion Consumers have created these profits through prices so high tha today's dollar is worth only three fifths of the 1839 dollar. Congress can let profiteers hoart* these billions—or it can collect most of excess profits, by direct taxes. Unless Congress does collect such profits, consumers will be taxed a second time. Congress can get 825 billion ad-diUonal revenue within a year from excess profits, and pay off S25 billion of the debt Why Wages Must Go Up The.Bureau of Labor Statistics states that living coato in mid March were at an all-time high. They were 20 per cent higher than a year ago, almost 90 per cent above the level of January, 1941, and 51 per cent higher than before the war. The purchasing power of the prewar dollar has thus shrunk to less than 64 cents. The Department of Commence reports that individual savings last year had slumped more than 90 per cent below the previous year, from $33 billion in 1949 to 816 billion in 1948. The major reasop for thia sharp slump in savings was tho rise in living costs. In 1946 redemption of Series E War Bonds exceeded purchaaos by almost $1 billion. Series E la the type purchased by workers. But sales of larger denominations — Series F and G—exceed redemptions by more than 83 billion. The Federal Rooarvo Board revealed that in 19454 tha top 10 per cent of American families had 60 per cent of total individual savings. The bottom 90 par cent of families on tha economic ladder hfd only 8 per cent at total savings. For example, 24 per cent of families whan war-time savings were at their peak had no war bonds or savings accounts, and 29 per cent of families had less than $500 in savings in these forms. With total savings shrinking sharply, the concentration In the top income families has been greatly increased. . These facts explode the myth that was ballyhooed by big business during and after the war—that all the people had accumulated large war- time savings arid that thia would be tho basis for sustained postwar prosperity. ' With about half of American families earning leas than $2,000 a year, they must rely on current wages and salaries for their purchasing power. They do not have savings reserves that will compensate for lost purchasing power.—The Progressive Miner. PROFITS Tha "pattern" wage increase of 19 per oent that has been won by some workers seems pretty small in comparison to the way the wages of capital sre soaring. For -.example, the New York Stock Exchange discloses that tha first quarter profits of 822 com-£>anies whose common stock is listed mined an average of 112.9 par cent over the same period last ysar. Only 18 of the companies reported no profit at all. TWILIGHT By MAX PRESS Dusk drops her hands of balm Over the wounds of Earth; The little breezes rim And dreams are given birth. The lamps come out Ilka start Along the twilght street, And silence reigns whtre roared A world oC rushing feet Now pain and greed have sunk Into their fevered sleep, And Beauty walks slone • Where lengthening shsdows creep. Sweet spirit of this hour, When our passionate hearts burn low, Lay ydur hands on our wounds Ere to the dark we go. Squeezed More proof that the consumer It being crushed under the high cost of living is furnished ia two government reports. One shows that the rate of indi* vldual pavings has fallen back tc about Use 1940 level. The other re vaala that consumer credit la skyrocketing and that many American« are forced to live off next week'i pat check. Nearly half of the 825 bond issue*—-favorites of wage earner? —which were purchaaed ln 1945 had been redeemed a ysar later and tha rate soma to be increasing. They tell you, too, that the government hat no original source of income. That's the argument agpinat your claims for social services. Its purpose is to keep you from using you/ government to secure a full and safe life and to end the exploitation and profiteering that kaeps millions poor and insecure. Never try to deny that argument; you'll be sidetracked and led up a blind allay if you do. It's true that tha government has no source of Income except YOU. But the same thing oould be taid about aH the industries of the nation. They, too, are valuable only ss 60 MILLION AUTOISTS TO TAKE TO OPEN ROAD The American Automobile Association estimates that 60 million Americans will pile into family oars snd take to the opan road this summer. Before they get back home, they're expected to have spent about $100 each. A fourth of thia amount will go into purchases of handicraft Items, souvenirs and incidental retail articles The boost ln pasisngar fares given the Eastern railroads by the I C C. win "go right down to prof-It," according to the "Wall Street Journal." In other words 'it will be all cream." This additional revenue is estimated at $47.000,000 annually. ' Western roads are putting Into effect higher round-trip rates, bCit have not yet peUtioned for an Increase in basic fares. All tha Virtues "Every man expects his wife it be s sweetheart, a valet, a chef an audience snd a trained nurse." Now we will hear from the female of tha species: "A woman should have five husbands; an in-tellectusl companion, s muscular toller, s financial genius, a practical plumber and electrician, and st least one romantic playboy."