Planinski -- Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Štev. 7. V Ljubljani, dne 25, julija 1897. Leto III. Dvakrat črez Ture. Spisal J M. (Dalje.) 4. Kraljevo jezero. Drugo jutro sva odrinila proti Kraljevemu jezeru. Po lepili drevoredih in senčnatih gozdih sva dospela v vas „Konigssee" in kmalu zagledala pred seboj blesketati se najlepše nemško jezero. Toda videla sva ga le malo. Ako hočeš motriti njegovo velikost in uživati njegovo lepoto, se moraš po njem voziti; zakaj po suhem ni nobene poti okoli njega. Na treh straneh je namreč obdajejo strme, gole gore, in skoraj povsodi štrle iz vode nad 2000 m visoke, navpične stene; zato je nemogoče izpeljati pot okoli njega. Ker se je čoln ravno odpravljal, sva si kupila urno vozna listka in sedla vanj. Bila nas je velika družba. Peljali smo se mimo majhnega otoka, na katerem stoji znamenje sv. Janeza Nep. Spremljale so nas divje race in lovile kruh, katerega smo jim metali. Kar nič niso bile boječe. Ko smo pripuli pod visoko steno „FaI-kenstein", sva zapazila na nji rdeč križ. Prijazen Bavarec nama je rad pojasnil, kaj pomeni to znamenje. Pred več kakor 100 leti se je namreč peljalo veliko romarjev po jezeru na polotok sv. Bartolomeja na božjo pot. Nastala je huda nevihta. Jezero se je razburilo in vrglo ladjo ob imenovano steno, da se je razbila. Žalostno so potonili vsi romarji. Ko smo prišli mimo stene, se nam je odprl pogled na celo, kaki dve uri dolgo jezero. Lepo pač je, kadar se brcali modro nebo v temni gladini in zlati solnce sive obronke strmih sten. Toda nama ni bila sreča mila. Sivi oblaki so se podili nad nama, in bila sva vesela, da niso zakrili očem tudi Kamenitega morja, ki oklepa konec jezera. Ko sva se tako jezila nad nemilim vremenom, sva zaslišala nenadoma iz daljave strel, ki je lepo odmeval. Streljali so v čolnu, ki je bil daleč pred nami in se je že bližal otoku. Tudi naš brodar je skoraj odložil veslo, segel pod klop in privlekel izpod nje neko stvar, ki je bila še najbolj podobna možnarju. Toda brodar je bil druzih misli, rabil jo je namreč za pištolo. Ustrelil je. Krasno je odmeval pok ob obrežnih stenah. Naštel sem devetkraten odmev. Ko je bil še enkrat počil (postavno sta dovoljena samo dva strela) smo odpluli naprej. Na tem mestu je jezero najglobočje, 188 m. Vozili smo se še precej dolgo, predno smo pripluli k Sv. Bartolomeju. Stopili smo iz čolna. Pred nami se razprostira lepa zelena plan, za njo pa rasto resni smrekovi gozdi. Na treh straneh jo oblivajo temnomodri valovi. V ozadju kipi strmi Vacman (2714 m) v nebo. Na desnem bregu polotoka stoji cerkev sv. Bartolomeja, zraven pa kraljevi lovski gradič, kije bil nekdaj samostan. Velika gruča ljudi se je nabrala okrog orjaškega bavarskega lovca. Stopila sva bliže in pogledala, kaj imajo. Na visokem podstavku sva zagledala velik daljnogled, zraven pa napis: „Hier sind Gemsen zu sehen, a Person 10 Pfg." Na bližnjih stenah se namreč pasejo vedno divje koze, katere gledajo turisti za 10 penezov skozi daljnogled. Bavarec je pobiral denar in se kaj zadovoljno muzal radovedni družbi, ko je videl mastni zaslužek. Ker pa so menda bavarske koze ravno take kakor naše, katerih sva že dovolj videla, sva zapustila lovca in njegov daljnogled ter šla v cerkev. Včasih je bila morda lepa, toda sedaj je jako zanemarjena. Dobro si ji pozna, da njen sosed ni več samostan. Kmalu so nas brodarji poklicali in opozorili na odhod. Ko so kapali sopotniki v čoln, sem postal še malo na bregu in zrl po zeleni trati, po košatem gozdu in strmih skalah. Da, to je kraj za ljudi, ki hrepene po samoti! Kako bi bilo prijetno bivati tu pod sinjimi gorami, blizu lahkonogih divjih koz, daleč, daleč proč od hrumečega sveta, od skrbi, ki toliko preganjajo človeka in ga tarejo na svetovnem torišču. Tu bi našlo srce zaželjeni mir. Počival bi pod temno smreko na obalih modrega jezera, poslušal šepet igrajočih se valčkov, katere ziblje lahek veter. Visok glas me je vzbudil iz premišljevanja. „Moritz, reich mer die Hand", sem začul v bližini. Ozrl sem se, od koder je prišel glas, in zagledal turista v bavarski narodni noši; pomagal je svoji ljubi družici iz čolna, ki je ravnokar priplul. Vkljub njegovi obleki sem spoznal na prvi pogled, da je tekla zibel slavnim njegovim pradedom najbrže v orijentu, morda celo v Jeruzalemu. Spomnil me je na karikature hribolazcev, katere je videti večkrat v „Fliegende". Drobno glavico z velikim zakrivljenim nosom (v „Kikeriki" vidiš polno najlepših takih eksemplarjev), na katerem je jezdil mogočen „eviker", je pokrival zelen klobuček z ogromno kozlovsko brado. Zelena lodnasta suknja je bila skrbno zapeta, ker je vLekel malo veter; noge, to silno nežne nožice pa so odevale tam, kjer bi morala biti meča (kakor uči anatomija), lepo pisane golenice, in videla so se gola kolenca, katera so se tresla od mraza. Poznalo se jim je, da se še niso sprijaznila z nošo svojega gospodarja. Nožice pa so tičale v nizkih, strahovito nakovanih gorskih črevljih. Njegova družica, tudi v narodni noši, bi bila še precej podobna bavarskemu dekletu, ko bi le tega preklicanega nosu ne bilo. S svojo opravo sta vzbudila splošen smeh. Odpluli smo proti Gornjemu jezeru, katero loči od Kraljevega jezera le ozka planica, tako zvana Saletalpe. Tu smo izstopili. Kmalu smo stali na bregu majhnega, toda krasnega jezera. Obdajejo je strme skalnate stene. Mogočno se dvigujejo ravno nasproti „Teufelshorner" in pada Rotsbach 550 m visoko po sivi steni. Vidi se jako blizu, toda ne sliši se več njega šumenje. Tiho tišino, ki vlada v tej samoti, moti samo žuborenje jezerovega odtoka. Rada bi še ostala na bregu tihega jezera in zrla na njegovo temnomodro gladino, toda morala sva se vrniti v čoln. Odpluli smo nazaj. Med sopotniki se je vnel živahen pogovor, ki se je sukal krog krajevnih krasot. Vsak je hvalil lepoto svoje domačije. Kakor sem posnel iz njih pogovorov, so bili sami Bavarci razen enega Prusa. Ko je nanesla govorica na podzemeljska čuda, so pričeli govoriti tudi o Postojinski jami in se prepirati, kje da leži Po-stojina. „Jaz menim, da je na Laškem", pravi plavolasa gospica v monakovskem narečju in vrže pest kruhovih koscev divjim racam, ki so se nas držale še vedno. Prus ji živo pritrjuje, menda zato, ker se ji je hotel prikupiti. Njen oče pa ji ugovarja in trdi, da je na Ogrskem. Vnela se je huda debata, v katero so posegli tudi drugi. Večina se je izrekla za gospico, seveda, da za to ni imela zahvaliti svoje zemljepisne vednosti. Prepir se je končal s tem, da je njen oče privlekel iz žepa „Badekerja". Prepričali so se, da ni nihče prav vedel. Ura je bila že eno, ko smo dospeli v vas Konigssee. Odrinila sva brez obotavljanja v Berhtesgaden. Ker je začelo deževati, sva sklenila peljati se z omni-busom v St. Leonhard in od tod iti peš v Salcburg, če bo kazalo vreme. (Dalje prih.) O opravi planinskih koč. Spisal Fr. Kocbeck. (Konec.) Kuhinjska posoda mora biti trpežna, močna in taka, da se da rada in hitro snažiti. Najboljša je emajlasta železna posoda; takih bodi nekaj loncev, ponev z držaji in kotličev ali kastrol s pokrovkami. Za kuho moramo tudi imeti lesene kuhalnice, cedilce za čaj, samovar, železen kavelj, grebljo, vžigalice in cunje za prijemanje vroče posode. Za uživanje jedi in pijače potrebujemo: žlice, vilice, nože, sklede, globoke in plitve okrožnike, torilea za jajca, žlico zajemalnico, čašice, 7 * kuhinjski nož, ključ in odpirač za konserve, vrče, lij, steklenice, kozarce, solnico s pokrovom in potegovalec za zamaške. Množina posode se ravna po številu obiskovalcev. čim več je posode, tem boljše, ker se je sčasoma itak mnogo pokvari ali pobije. — Za umivanje posode in druzih priprav rabimo kebelj, velike, podolgovate sklede, brisače iz tankega in hodnega platna. V vsaki koči bodi tudi milo, glavnik in ogledalo, potem ščetke za obleko in obuvalo, za to tudi posebne ščetke za mazanje pa mazilo. Tudi pečne cevi postanejo po kurjavi s smolasto pritlikovino kmalu sajaste ter se morajo s posebno ščetjo čistiti. Za snaženje koče pa rabimo metlo, smetiščnico in prav trde ščeti za pod. Za svečavo potrebujemo nujno svetilnic. Ena naj visi nad mizo, druga z odsevom na steni blizu ognjišča, tretja bodi stoječa za razno porabo; potem potrebujemo še svečnik s svečami in laterno za svetilo zunaj koče ali v podstrešju. V večji plehasti posodi mora vedno biti pripravljen petrolej za vso sezono, razen tega imejmo vedno v zalogi še steklene cilindre, stenj in sveče. Tudi nekaj šip in kita v dobro zaprti posodi mora biti vedno na razpolaganje — to spada v „ železno zalogo" koče. Ob stenah naj bodo pritrjene police, spodaj pa pribitih mnogo lesenih klinov ali železnih kavljev, na katere se obešajo klobuki, obleka in nahrbtniki. Ugodnost še zelo pospešujejo sezuvač ali zajec, več parov cipelic, cokel in ponočna posoda. A mnogo je še drugih stvari, ki se bodo marsikomu zdele malenkostne, pa so vendar že nekaterim pomagale iz zadrege. To so: šivanke, škarje, naprstnik, sukanec, razni gumbi, traki, motvoz, jermeni za črevlje, razni žreblji, zamaški itd. Za razna popravila v koči rabimo: kladivo, sveder, pilo, stružec, sekiro, dleto, žago in klešče. Za razne slučajne bolezni je neogibno potrebna domača lekarnica. Z dru-* štvenega stališč:, preskrbimo spominsko knjigo, črnilo, več peres, hišni red, cenovnik za gorske vodnike, cenovnik za jed in pijačo, blagajniško knjigo ter na steni visečo denarnico s ključalnico. Tudi druga društvena oznanila naj se objavljajo na posebnem mestu. Ob stenah lahko vise razne slike, zlasti pa ne pozabimo na primeren prostor obesiti razpela, katero nahajamo pri vernem Slovencu tudi v najborndfjši kočici. Specijalna karta in načrti o markacijah nas seznanjajo z bližnjim okolišem. A tudi toplomer, aneroid in ura budilka so zelo všečne priprave v koči. Dobro opravljena koča nam pa mora tudi za slabo vreme ponujati zabave ii: razvedrila z izbrano majhno knjižnico, z raznimi igrami in kvartarni. Končno nam je še omeniti stvari, ki se cesto potrebujejo pri odhodu iz koče, kakor: palice, krplje, temni naočniki, daljnogled, krampeži ali dereze, cepin, močna, a ne predebela vrv, 20—80 m dolga. O turah, pri katerih se potrebuje vrv, naj se sestavi poseben opis ali zaznamek. Ako ljudje od koče odpotujejo v temi, je treba posebnih latern ali slepič. Seveda se te stvari samo izposodijo, in vodniki ali nosači jih morajo zopet spraviti v kočo. Katere stvari so v koči, zve turist najhitreje iz popisa inventarja, kateremu so pridejane tudi cene posameznih predmetov, da ve povrniti tudi škodo, če slučajno napravi kako. Tako opravljena koča bode vsakemu hribolazeu ugajala, rad bode v njej bival in jo hvalil križem sveta. Nekoliko o meteorologiji in najznamenitejših gorskih meteoroloških opazovališčih. Spisal J. Mandelj. Meteorologije naloga je, da opazuje vse prikazni v ozračju, preiskuje posamezne pojave, razlaga njih bistvo in išče vzročne zveze med posameznimi prikaznimi. Prva stvar meteorologičnega raziskovanja so zračne plasti, kjer se vrše vremenske prikazni; nadalje pa meteorologija jemlje v poštev tudi tiste faktorje, kateri tvorijo slučajne razmere v ozračju, kakor: toploto, zračni tlak, vetrove, vlago (padavino), zračno elektriko i. t. d. Te faktorje zovemo meteorologične elemente. Najvažnejši element pa je toplota, katera ni samo izvor fizičnega življenja rastlin, živali in ljudi, ampak tudi glavni činitelj vsem prikaznim v atmosferi. Z ozirom na to, da se zemlja suče okrog solnca in okrog lastne osi, je toplota določnega kraja vsak letni in dnevni čas različna. Nadalje je znano, da solnčni žarki zemeljsko oblo zadevajo v različni kotni meri, zato razgrevajo po fizikalnih zakonih različno zemeljsko površje, in to različno razgretje provzroča neenako temperaturo v atmosferi, različen zračni tlak, različne zračne vetrove i. t. d. Velike važnosti v atmosferi je tudi vlaga. Ako se vlaga zgosti, se razreši nje toplota, v hlap ali paro prehajajoča vlaga veže zopet gotovo količino toplote. Te pretvorbe učinkujejo različne atmosferne prikazni in gibanja. Meteorologična veda ima tri dele: 1. meteorologijo v ožjem smislu, 2. kli-matologijo in 3. vremensko prerokovanje. Meteorologija v ožjem smislu se peča z vsemi atmosfernimi pojavi in razlaga njih bistvo na podlagi fizikalnih zakonov; klimatologija določa zlasti srednji klimat različnih krajev in vremenoznanstvo prorokuje iz posameznih atmosfernih pojavov vremenske razmere v bližnji bodočnosti. Za meteorologične razmere na zemeljskem površju je izredne važnosti razmerje morja do suhe zemlje, potem gorovje in geografska širina določnega kraja. Morje s svojo neizmerno množino vode učinkuje na atmosferne razmere povsem drugače kakor suha zemlja, in vsled tega razločujemo morski in suhi klimat. Morski klimat se odlikuje po enakomerni toploti, veliki vlagi, mnogi padavini in močnih vetrovih, suhi klimat pa po velikih razlikah v toploti in po manjši vlagi. Eazen morja in suhe zemlje vplivajo gore na klimatne razmere. Po svoji višini in legi ovirajo sedaj gorke, sedaj mrzle zračne toke ali vetrove in provzročajo pretvorbe v zračni vlagi. Po čim višji višini nad morsko gladino pre-minjajo gorske planote in gore svoj klimat od pasa do pasa. Ce ležeš n. pr. na Himalajo, prehodiš v kratkih presledkih skoraj vse pasove toplote od ekvatorja do severne osi. Na podnožju Himalaje imaš skoraj tropičen klimat, više zmeren, a ko prideš v višino črez 6000 m, te obdaje skoraj severni klimat. Potemtakem razločujemo tudi gorski klimat, kateri se odlikuje po pojemajoči toploti in zmanj-šujočem se zračnem tlaku, kolikor bolj se dvigaš nad morje, in po množini dežja ali padavine v obče. Meteorologija se v vednostne svrhe poslužuje opazovalnega orodja, kakor toplomera, tlakomera, vetrnice, vlagomera i. t. d. Na podlagi opazovalnih resul-tatov določuje klimat, prorokuje vreme in izvaja druge sklepe za praktično uporabo. Meteorologično vednostno opazovanje je že staro. V Italiji se je pričelo za časa velikega fizika Galileja in na Francoskem konec 17. stoletja; na Nemškem sto let pozneje, sosebno od 1. 1780. dalje, odkar se je bila ustanovila v Mann-heimu meteorologična družba (Societas Meteorologica Palatina). Dandanes pa ni skoraj dežele, kjer bi ne bilo polno meteorologičnih postaj, in še se množe od leta do leta. Po obsežnosti opazovanja razločujemo štiri vrste' meteorologičnih postaj ali opazovališč: a) Opazovališča prve vrste so tista, katera opazujejo vse atmosferne pojave in s pomočjo samopisnih aparatov vsako uro vsaj nekatere meteorologične elemente. h) Opazovališča druge vrste opazujejo redno in najmanj po trikrat na dan navadne meteorologične elemente kot: zračni tlak, topimo in zračno vlago, vetrove, dež i. t. d. c) Opazovališča tretje vrste opazujejo le nekatere elemente ter merijo zlasti temperaturo in dež. d) Opazovališča četrte vrste merijo samo dež in padavino v obče. Na Kranjskem imamo opazovališča tretje in četrte vrste. Ta so se kakor drugod tudi pri nas jako razmnožila, odkar je pred dvema letoma c. kr. vlada zasnovala vodopisni osrednji zavod na Dunaju, kateri ima podružnice pri vseh deželnih vladah, te pa zopet podrejena nebrojna opazovališča tretje in četrte vrste po mestih in selih. Opazovališča prve ali druge vrste pa Kranjsko nima nobenega, dasi je ravno naša dežela izredno zanimiva v meteoi/ologičnem oziru. Bližina morja in bližina planin sta tista dva faktorja, katera v veduem boju za klimatno prevlado v deželi pojavljata zanimive in važne prikazni v kranjskem klimatu. „Slovensko planinsko društvo" je uvidelo važno meteorologično lego dežele Kranjske in je vsled tega ustanovilo gorsko opazovališče druge vrste na 2500 m visoki Kredarici pod vrhom Triglava, kjer je lansko leto srečno otvorilo najvišjo in najlepšo slovensko planinsko kočo. Osrednji zavod za vremensko opazovanje je drage volje dal potrebne instrumente v porabo. Za to blagohotno in velikodušno podporo moramo biti hvaležni osrednjemu društvu za meteorologijo, kajti orodja so draga in bi gorskega opazovališča na Kredarici nikakor ne mogli sami osnovati. Seveda je to samo začetek, ker opazovalo se bode le po leti, in žrtvovati bode treba marsikateri vinar, predno se uredi na Kredarici opazovališče, ki bode ustrezalo povsem znanstvenim zahtevam. Treba bode sezidati shrambo za nekatera opazovalna orodja in urediti eno sobo za stanovanje meteorologom. Za prvi poskus bodo zadostovali sedanji prostori koče. Tudi telefonsko zvezo z Mojstrano-Dovjem bode prej ali slej napraviti. Gorsko meteorologično opazovališče na Kredarici je prvo te vrste v deželi, in gotovo odobrava vsak rodoljub, da je to napravo sprožilo in jo, ako Bog da, tudi izvrši Slovensko planinsko društvo. Ker so meteorologična gorska opazovališča le malo znana, se mi zdi umestno, da o njih nekoliko več izpregovorim. Vremensko opazovanje v gorah ni starejše od dvesto let, sistematično urejena opazovališča pa so mnogo mlajša in najstarejša obstoje le nekaj nad dvajset let. Eno najstarejših in najbolje urejenih opazovališč je na 2877 m visoki gori Pic du Midi de Bigorre v francoskih Pirenejah. Prvo znanstveno opazovanje je znano iz leta 1706., ko je astronom Plantade s tega vrha opazoval mrkanje solnca. Ta učenjak je še večkrat lezel na ta vrh in na taki znanstveni ekskurziji tudi umrl s šestilom v roki. Na 2366 metrov visoki višavi, kjer je ta učenjak umrl, so 1. 1873. otvorili gorsko opazovališče. Po inicijativi inženirja 0. X. Vausenata in prizadevanju generala Nausoutyja se je ob zasebnih stroških otvoril 1. 1881. observatorij, opravljen z vsemi znanstvenimi potrebščinami. Za gradnjo se je izdalo 280.000 frankov, vsakoletni stroški pa znašajo okrog 30.000 frankov. Drugo važno gorsko opazovališče na Francoskem je na 1463 m visokem Puy de Dome v Overnjskem (Auvergne). Sezidali so je 1. 1879. in stalo je 295.000 fr. Ti veliki stroški so pač le umevni, ako se pomisli, kako udobno in primerno je vse urejeno. Observatorij obstoji iz dvenadstropne hiše tik pod vrhom, na vrhu je stolp z opazovalnim orodjem, zvezan po štirideset metrov dolgem rovu s hišo pod vrhom. Od opazovališča vodi lepa zložna pot k podružnemu observatoriju v Babanette. Observatorij na vrhu in v Babanette sta med seboj in tudi na zunaj po telegrafu in telefonu zvezana. — Osobje pri observatoriju obstoji iz 1 voditelja, 2 asistentov, 2 opazovalcev in 2 slug. Tretje večje opazovališče je na 1908 m visokem Mont Ventoux v Provansi. Ustanovitev njegova je stala 150.000 frankov, četrto opazovališče na Mont Aigual (1567 m) v Lozerskih gorah je pa stalo 100.000 frankov. Letni upravni stroški navedenih štirih opazovališč znašajo okrog 70.000 frankov. Upravlja in vzdržava jih francoska država. Francozi pa se ne zadovoljujejo samo s temi napravami, temveč so zadnji čas vvedli na najvišjem evropskem vrhu, na 4810 m visokem Mont Blanku, vremensko opazovanje. Vallot je 1. 1887. spravil na ta vrh samopisne aparate, kateri brez človeške pripomoči zapisujejo temperaturo in zračni tlak. Na ta način so se dobili za dva poletna meseca (od 11. julija do JI. septembra) istega leta podatki o temperaturi in zračnem tlaku na Mont Blanku. Isti Francoz je zgradil 1. 1890. observatorij na gori Bosses du Dromadaire (4365 m). Opazovališče je koča z osmimi prostori ter je stalo 65.000 frankov. 20.000 frankov so stali samo instrumenti, in vse to je založil Vallot sam. A Francozi še ne mirujejo in zopet zbirajo prispevke za observatorij na Mont Blanku. Gotovo se jim posreči tudi to, kajti tehnične iznajdbe zadnjega časa so tako znamenite, da se jim v zvezi s človeško energijo tudi veličastna groza ledenikov, skal in prepadov ne more upirati. Ako grade železnice na gore, na katerih vrh ni stopila pred nekaj leti še nobena človeška noga, potem se smemo po vsej pravici nadejati, da se i na najvišjem vrhu Alp kmalu dvigne stanišče, v katerem bode človek opazoval prirodne pojave v visokih zemeljskih krogih. V Švici je najvažnejše vremensko opazovališče na gori Saentis (2504 m). Otvorili so je 1. 1882. pod vrhom v višini 2467 m. Plemeniti švicarski mecen Fric Brunner pa je naklonil meteorologični švicarski družbi znatno volilo za observatorij na vrhu samem, in leta 1887. so opazovališče na vrhu tudi otvorili. Stavba je iz rezanega kamena, široka 6 m, dolga 8 m, potemtakem tolikšna, kakor koča na Kredarici, samo da je 3 metre krajša. Vkupni stroški za to stavbo, opravo, telefon i. t. d. so znašali okrog 87.000 frankov. Letni upravni stroški so pro-računjeni na 5.500 frankov. Ta observatorij oskrbuje švicarska meteorologična družba. — Drugo švicarsko opazovališče je na Pilatu 2090 m, tretje na Rigiju 1790 m. Na Angleškem je najznamenitejše opazovališče na gori Ben Nevis (1434 m) v Škotski. To opazovališče so odprli 1. 1883. Stalo je okrog 140.000 goldinarjev. Amerika ima jako mnogo in znamenitih opazovališč. Znamenit observatorij n. pr. je na gori Pikes Peak Oolorado (4308 m), na Mount Washington (1915 m) in na ugaslem vulkanu Misti 5850 m. Zadnji observatorij je v zvezi z zvezdarnico v Aqueripi, katera leži tudi v visokosti Kamniških planin. (Konec prihodnjič). Društvene vesti. češka podružnica „Slov. plan. društva" v Pragi .je ustanovljena! To veselo novico smo javili že v zadnji številki „Vest-nikovi". Zasluge za ustanovitev te za razvoj „Slov. plan. društva" gotovo znamenite podružnice so si pridobili pred vsem gg. dr. Stanislav P r a c b e n s k f, odvetnik, Leopold Mareš, tajnik deželnega odbora, dr. Bo-huslav Franta, tajnik dež. odbora, Fran Tomšič, višji inženir, in dr. Karel Cho-d o u n s k y, prof. na češki univerzi, vsi v Pragi. Na podstavi pravil, odobrenih od na-mestništva v Pragi z razpisom z dne 26. maja 1897.1., št. 75107, se je sešel prvi ustanovni občni zbor dne 24. junija t. 1. v mali dvorani „meščanske besede". O tem shodu smo prejeli nastopno poročilo: Sejo je otvoril predsedujoči član pripravljalnega odbora, prof. dr. Karel Cho-dounsky, v navzočnosti vladnega komisarja in 50 udeležencev. Došel je tudi župan kralj, glavnega mesta Prage, dr. Jan Pod-1 ipny. Poudarjajoč nagib ustanovitvi podružnice, je razložil g. predsednik glavne namene in težnje osrednjega društva in češke podružnice. Nadiuženir g. Fran Tomšič je pozdravil v imenu in kot zastopnik osrednjega društvenega odbora podružnico z navdušeno sprejetim slovenskim govorom, želeč delovanju češke podružnice najboljšega uspeha. član pripravljajočega odbora dr. Bo-huslav Franta je podal nato poročilo o delovanju pripravljajočega odbora in je kon-statiral, prečitavši zaznamek priglašenih članov, da je moči ustanoviti podružnico, ker se je priglasilo do 24. junija že nad 50 članov. G. prof. dr. Chodounsky je pozdravil nato došlega g. župana dra. Podlipnega ter mu izrekel zahvalo, da je prišel k občnemu zboru, zagotavljajoč ga, da bode njegova navzočnost vzradostila posebno brate Slovence. Gr. dr. Podlipn^ je izrazil svoje veselje, da se je ustanovila podružnica, katera bode gotovo delovala povsem uspešno. čestitke svoje je izrekel tudi navzočni starosta „Kluba čeških turistov", g. arhitekt Vratislav Paso vskj\ ter obljubil, da bode „Klub čeških turistov" vselej kolegijalno podpiral podružnico. Za to obljubo ga je zahvalil predsednik g. dr. C h o d o u n s k y. Vršila se je nato volitev odbornikov. Izvoljeni so bili v odbor soglasno člani pripravljalnega odbora: gg. dr. Bohuslav Franta, tajnik deželnega odbora, vseučiliški profesor dr. Karel Chodounsky, Leopold Mareš, tajnik deželnega odbora, in odvetnik dr. Stanislav Prachensk^'. Dne 26 junija 1.1. je bila prva odborova seja, pri kateri se je odbor sestavil. Izvolil si je prof. dra. Karla Chodounskega za predsednika, dra. Boh. Franto za tajnika in dra. Stanislava Prachenskega za blagajnika. Prvi čas bode delovanje podružnično le agitacijskega značaja, da pridobi obilo članov. V ta namen izda podružnica še letos almanah. Kakor hitro se utrdi nova podružnica, predloži odbor osrednjemu društvu svoje predloge in si izprosi svoj delokrog. Zaznamek članov češke podružnice. a) Ustanovniki: Gosp. MUDr. Chodounsky Karel, c. k. uni-verzni profesor na Smihovu. „ Kavalir Vladimir, tovarnik v Sazavi. „ JUDr. Podlipny Jan, advokat, župan kralj. glav. mesta Prage. Gospa Prachenska Anča, soproga advokata v Pragi. Gosp. Prachensky Stanislav, advokatv Pragi. „ Prachensky Vladimir, lekarnik v Taboru. Gosp. Tomšič Fran, vrhni inženir deželnega odbora v Pragi. b) Pravi člani: Gosp. Bondy Lev, tovarnik v Pragi. „ Bureš Alojz, stavitelj na Kralj. Vinogradih. „ Dočkal Fran, c. k. veterin, inšpektor v Pragi. „ Dvorak A., stud. fil. na Smihovu. „ MUDr. Frankenberger Ot., c. k. univ. docent v Pragi. „ JUDr. Franta Bohuslav, tajnik deželnega odbora v Pragi. Gfosp. MUDr Franta Jaroslav, zdravnik v Pragi, „ Gabrovšek J., tajnik v Oseku. „ JUDr. Havrda Fran, tajnik deželnega odbora v Pragi. „ Hrazanek Karel, vrhni ravnatelj zavarovalnega zavoda v Pragi. „ Charbuskv Lev, inženir v Pragi. Gospa Chodounska Julija, soproga univerz-nega profesorja na Smihovu. Gospč. Chodounska Marija na Smihovu. Gosp. Chodounsky Karel, stud. fil. na Smihovu. Chvala Albreht, trgovec v Pragi. JUDr. Jirgl Vincenc, magistratni kon-cipist v Pragi. JUDr. Jedlička Bedrih, adv. v Pragi. MUDr. Jiruš B., c. k. dvorni svetnik in univ. profesor v Pragi. Kab&t Jos., ravnatelj cukrarnice v Vel varili. Klub Seskih turistov v Pragi. Podružnica Kluba čeških turistov v Brezovih Gorah. „ „ „ „ v Domažlicih. „ _ „ „ v Jičinu. „ „ „ „ v Klatovih. „ „ „ v Plznju. Gosp. JUDr. Krejči Rudolf, tajnik dež. odbora v Pragi. „ Kressl Juri, vrhni inženir drž. zelež-nice v Pragi. „ Kruis Jos., kemik v Pragi. Gospa Kulhava Marija, soproga zdravnikova na Kr. Vinogradih. Gosp. MUDr. Kulhavy Fran, e. k. okrajni zdravnik na Kr. Vinogradih. „ Kunšič Ivan, filosof v Pragi. „ Kuzmany Pavel, zasebnik v Karlinu. Gospe. Kuzmanyjeva Konstanca v Karlinu. Gosp. Landa Anton, vrhni inženir dež. odbora v Pragi. „ JUDr. Lindner Riliard, koncipist hip. banke v Pragi. „ JUDr. Mandl Karel, koncipist dež. odbora v Pragi. „ MarešLeopold, tajnik dež. odb. vPragi. „ Matoušek Adolf, glav. blag. dep. urada v Pragi. „ Mikeš Adolf, profesor na konservatoriju v Pragi. „ JUDr. Milde Juri, kand. adv. vPragi. Gosp. Mraz Jos , vrhni uradnik tovarne v Karlinu. „ MUDr. Mrazek Karel, zdravnik v Pragi. Gospč. Nekutova Ružena na Smihovu. Gosp. MUDr. Nemeček J., zdravnik v Pragi. „ Pasovsky Vratislav, arhitekt v Pragi. „ Paul Jaroslav, profesor višje dekliške šole v Pragi. „ MUDr. Pele Hinek, c. k. namestniški svetnik v Pragi. „ Pisecky vitez s Kranihsfelda Jos., arhitekt na Smihovu. „ Procbazka Fran, ravnatelj dež. banke v Pragi. „ Salač Jos., c. k. profesor v Rihnovu n. Knež. „ Sedlak Vojteh, veletržec v Pragi. „ Sekera Miroslav, e. k. okr. tajnik v Domažlicih. „ MUDr. Schrutz Andrej, univ. docent v Pragi. „ JUDr. Strobach Zdenek, advokat v Pragi. „ Studi Karel, vrlini uradnik hranilnice češke v Pragi. „ Štepan Alojz, inženir v Pragi. Tkadlec Jaroslav, ravnatelj cukrarnice v Pragi. „ JUDr. Tonder Ferdinand, advokat v Pragi. „ JUDr. Valenta Jaroslav, advokat v Pragi. „ Volkar Andrej, c. k. okr. glavar v Pragi. Vondraček Otokar, tehnik v Pragi. „ JUDr. Wellner Anton, advokat v Klatovih. „ Wildwald Jan, šolski ravnatelj v Pragi. Gosp. Wiinsch Karel, ravnatelj tovarne Ring-lioiferjeve na Smihovu. „ Zarecky Vdclav, pekar in hišni posestnik v Pragi. Novi člani: I. Osrednjega društva: Modic Josip, c. k. rač. revident v Ljubljani. Berta Lergetporer v Bledu. Sturm Valentin, stud. med. v Poljčah. Majaron Anton, stud. jur. v Ljubljani. Umberger Alojzij, c. k. asistent dež. vlade v Ljubljani. Avšič Jakob, likvidator banke „Slavije" v Ljubljani. Dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani. Trstenjak Anton, mestne hranilnice kontrolor v Ljubljani. II. Savinske podružnice: Martin Žmavc, posestnik v Spodnjih Krašah pri Gornjem Gfradu. Josip Hočevar, krojač v Celju. Darilo. Savinska podružnica je dobila od slavne Savinske posojilnice v Žalcu 20 gld. Za to velikodušno darilo se tem potom slavnemu zavodu izreka najtoplejša zahvala. Reklamni odsek. Ustanovil se je v našem društvu poseben odsek, ki bo skrbel za reklamo i za „Slov. plan. društvo" i za slovenske dežele sploh. Nihče ne more tajiti, da je društvo dosedaj premalo storilo za reklamo, ki je jako važen faktor v njegovem delovanju. Na podstavi pravil je odprt odseku širen delokrog. Za načelnika je bil izvoljen pri ustanovni seji g. dr. Foerster, za tajnika pa jurist g. J. C. Oblak in upravnik g. J. Stefe. Reklamni plakat za Triglav. Ako pridemo sedaj ob sezoni na kolodvore, se čudimo raznobojnim lepakom, kateri priporočajo ta ali oni kraj kot letovišče ali zdravilišče ter nam predočujeje lepoto pokrajin, ležečih ob raznih železnicah. Zlasti c. kr. drž. železnica ima po svojih progah lepe podobe, za katere žrtvuje gotovo veliko novcev samo zato, da privabi potnike v dotične kraje. Tudi za naše dežele se je vnela v zadnjem času boljša reklama. Za to skrbe sedaj listi, brošurice, knjige in tudi lepaki. Med najlepše je pač šteti plakat o Bledu in njegovi okolici, ki ga je izdalo „prometno društvo v Bledu". Kako naj bi ostalo naše divno Julijsko pogorje z veličastnim Triglavom brez pisane reklame! Slovenskemu planinskemu društvu se je po prizadevanju društvenega častnega člana g. prof. dra. J. Prischaufa in g. prof. E. Moserja posrečilo izdati nekak reklamni plakat za Triglav v štirih jezikih (slov., nem., franc. in angleškem), ki priporoča kočo na Kredarici in navaja poti do nje. Med okraski dičijo plakat imena slavnih turistov: Valvasor, Haquet, Stanič in Vodnik, dalje deželni grb, grb stolnega mesta Ljubljane in gorenjskega mesta Radovljice. Ob Strani sta naslikana Aljažev stolp in vrh Triglavov. Okasno in duhovito izvršeno delo dela čast g. prof. Moserju in tiskarnarju g. Drag. Hribarju v Celju. Otvoritev Triglavske koče. Triglavsko kočo na Kredarici je oflcijalno otvorilo „Slov. plan. društvo" dne 5. julija t. 1., oskrbnik koče, Anton Pekovec, pa biva na Kredarici že' od dne 1. julija. Koča je prezimila izredno dobro. Hišna oprava ni prav nič trpela od vlage, in kakršno smo zatvorili kočo septembra meseca lanskega leta, tako smo našli letos. Pa ni čuda! Koča stoji namreč na vzvišenem prostoru; ves sneg, kar ga pade, odnese sapa v kratkem času na vse strani. Bali smo se, da bodo viharji, ki včasih razsajajo tam, poškodovali kaj streho, toda tudi ta je ostala trdna in cela. Edino železni dimnik se je nekoliko nagnil. Vremensko alimeteorologično opazovanje se je pričelo dne 6. t. m. Uredil je je odposlanec osrednjega odbora. Mokri in suhi toplomer sta postavljena v cinasti hišici na pročelju koče, 1 '60 m visoko od tal, na severa osevernozahodni strani. Dežemer je nameščen 6 m proč od koče na severnovzhodni strani, 130 m visoko. Druga opazovalna orodja, ki so bila v zadnjem listu našteta, so spravljena v I. nadstropju. Ker je sedanji oskrbnik jako razumen in naobražen človek, in ker bode, kakor kaže, tudi vesten opazovalec, se nadejamo po pravici, da smo kočo in vremensko opazovanje izročili pravim rokam. Mesečne resultate o vremenskem opazovanju bodemo objavljali v „Plan. Vest-niku", ker smo preverjeni, da je ta stvar zanimiva za domače in vnanje meteorologe. S samozadovoljstvom in ponosom smo otvorili Triglavsko kočo drugi letni turistiški sezoni, želeč, da sprejme pod svojo gostoljubno streho mnogo mnogo prijateljev našega krasnega gorskega sveta. Aljažev stolp na vrhu Triglava dobi v kratkem nekaj posebnega, česar ne najdeš nikjer drugje v vseh Alpah. Duhoviti za-snovatelj stolpa, g. župnik Aljaž na Dovjem, je čutil nedostatek, da se turist, prišedši na vrh Triglava, ne more zadosti orijentovati z malo Triglavsko panoramo Pernhartovo, še manj pa, ako te panorame sploh nima pri roki. Da se tej potrebi v vsakem oziru zadosti, je dal g. župnik Aljaž Pernhartovo Triglavsko panoramo naslikati na pločevino v povečani obliki, tako da bode panorama zavzemala ves notranji obod stolpov. Poslej bodeš imel, sedeč v stolpu, pred sabo vso raz-sežno panoramo naslikano in jo lahko primerjal z razgledom v prirodi. To je, kakor smo rekli, ideja g. župnika Aljaža. Izvršiti mu jo je pa pomagal Dovški učitelj g. Jeglič, kateri je to panoramo z oljnatimi barvami naslikal in jo z imeni opremil. Iskrena hvala bodi obema gospodoma na toliki požrtvovalnosti, in v svesti si bodita hvaležnosti turistov v obče in slovenskih turistov posebej, kajti s tem delom sta povzdignila brez-dvomno slovensko turistiško stremljenje tudi med vnanjim svetom. Vodnikova koča. Odbor Radovljiške podružnice „Slov. plan. društva" je sklenil v seji dne 8. t. m. Vodnikovo kočo na Velem Polju korenito preustrojiti. Strop v spalnici se dvigne za pol metra, stene pa obijo z deskami kakor v Triglavski koči. Pred postelje pride klop, nad njimi pa police. V podstrešju se naredi sobica za prenočevanje vodnikov, a ker bode lično izdelana, prebivali bodo v njej lahko tudi turisti, če bodo dame zdolaj. Vodniki prenočujejo ob taki priliki lahko v bližnjih pastirskih kočah. V kuhinjo se postavi železno ognjišče, a v sobo pečica, na kateri se bode dalo tudi kaj malega zavreti. Cev iz pečice bode izpeljana skozi gornjo sobico, da bode grela tudi tam. Ako bo le mogoče, se podaljša streha tudi črez verando. Na ta način popravljena koča bode imela lično zunanjost in udobno no-trajščino, in ni dvoma, da jo bodo potem turisti pridno rabili. Posebno za daljše bivanje v gorah jo je izredno priporočati, ker dobiš precej zraven pri pastirjih mleko, kruh in sol. O naravnih krasotah in udobnostih (izvrsten studenec precej za kočo) bi bilo tu odveč poročali, ker smo jih že večkrat naslikali. — Kdor želi ostati dalje časa v Vodnikovi koči, mu dovoli znatno znižane cene odbor Radovljiške podružnice ali osrednjega društva. R. Kocbekova koča je dobro prezimila in je bila popolnoma suha. Kakor lani bode tudi letos od 15. julija do 15. septembra oskrbljena z raznimi jedili in raznovrstno pijačo. Gospodar koče je vodnik Jurij Pla- ■ ninšek iz Luč. ) Sobo za turiste pri Planinšeku je i „Savinska podružnica" opravila s tretjo po-j steljo, z dvema novima žimnicama in z no- ■ vimi odejami. Popravila „Mozirske koče". „Savinska podružnica" je „Mozirsko kočo" za-' pazila, prostor v podstrešju obila z deskami, da je sedaj lepa soba v gornici, na vhodu pa je napravila še vrata od zunaj. Okoli ■ koče je radi živine napravila plot. Od koče je nakopala nov, 1 vi širok pot do studenca; kajti poprej je bila hoja po vodo silno nevarna, ker vodi pot nad strmim prepadom. Tudi pot na Malo Kopo pred kočo je popravila, tu pa tam preložila. Iz Bohinja na Triglav priporočamo vsem turistom kot najugodnejšo in najpri-jetnejšo pot iz Srednje Vasi črez Trstje (junija cvetke čreveljčki, cipripedium calce-olus) na Velo Polje. Prehodiš jo brez napora v 472 urah. Utrujen pa tudi v tem času ne boš, kajti raznovrstnosti imaš toliko, da pozabiš potoma na ves trud. Preko dveh sočnih planin vodi precej složna pot mimo več studencev in po košatem bukovju do strmega mela, katerega prekoračimo, da se na drugi strani popnemo do pestrih pašnikov Tolstčevih. Na jako bujnem mestu smo. Obširna preproga se razgrinja pred teboj, pretkana z najrazličnejšimi gorskimi cvetkami. Posebno mnogo je murk in pečnic, ki rasto kaj gosto kar med travo. Jedva si ubral lep šopek, pričneš se že pomikati navzdol proti Velemu Polju. Razen te vodita iz Bohinja še dve poti na Triglav, katerih ena — iz Starih Fužin — je sicer krajša, a zelo pusta in strma. Priporočati jo je sploh le za navzdol. Druga pa te vodi — tudi iz Srednje Vasi — črez planino Konjščico, a je mnogo daljša. Za premembo jo ubereš lahko nazaj grede. Najzanimivejša pa je pač pot mimo Sedmerih jezer in stene Komarče mimo slapa Savice, vendar je zelo dolga in težavna, zlasti po Komarči — nastopili jo bodo le boljši turisti. R V Starih Fužinah bodi priporočen^ turistom gostilnica „priMihovcu " (J. Ga-šperin) z dobro, točno in zelo vljudno postrežbo, s prenočišči in voznikom. V Triglavski koči na Kredarici je dobiti vsak dan sveže mleko z Velega Polja. Izleta na Ojstrico „Savinske podružnice" konce meseca junija se je udeležilo 6 izletnikov. Eadi obilega snega je bila hoja zanimiva, po nekod celo nevarna. Na strmih snežiščih je moral vodnik s cepinom stopinje sekati. Najnevarnejše je v bilo od razpotja na Korošico in Škarje proti Skarjam. Na novem potu od Kocbekove koče na Ojstrico je bilo treba na treh krajih sneg prekoračiti, od zahodnega vrha Ojstrice pa je ležal debel sneg blizu Škarij, dalje od Škarij proti Logarjevi dolini blizu Erjavčevega Vrha ter od gornje Jame globoko pod Ojstrico. — Izleta se je udeležil tudi dobro znani fotograf g. S. Magolič, ki je fotografoval razne krajinske slike. Izlet v Vrata je bil krasen. Okoli 30 izletnikov, med njimi g. župan Hribar, je poletelo v Dovje, odkoder so odpotovali zjutraj ob 5. uri v divjeromantično dolino Vrata. Krasen razgled na veličastne gorske velikane, ki stoje kot skalnate straže konec Vrat okoli prijazne Aljaževe koče, navdušeni govori in petje so vneli vsakoga za plemenito idejo planinstva. Kakor se vidi, so se naši izleti omilili občinstvu, zato bode naše društvo priredilo še več takih izletov. S Stola. Kakor lani, je prišel tudi že letos dvakrat s Koroškega sem neznan človek ter si nabral poln senen koš pečnic, največ seveda s korenino. Baje prodaje naše peč-nice neko nemško pevsko društvo. Planinci, ki hodite na Stol, pazite! morda pridete slučajno na sled najetemu uničevalcu naših pečnic. Tako neusmiljeno početje kaznujejo v Švici z globo 5—50 frankov, na Tirolskem 1—25 gld. E. Fotografije iz Savinskih planin je napravil dobro znani izborni fotograf g. S. Magolič v Celju, in sicer sledeče: Vodole, pogled na Veliki Vrh, pogled na Ojstrico z Moličke planine, Kocbekova koča, pogled na Konja, Savina (med potom iz Luč v Ljubno). Podobe so velike 13x18 cm in velja vsaka 1 gld. „Skrbimo za reklamo!" je naslov članku „Slov. Naroda" z dne 21. m. m Ees, premalo skrbimo Slovenci za reklamo, ki je vendar tako važna za popotništvo in turi-stiko v vsaki deželi. Le poglejmo, kako reklamo in s kakim uspehom delajo Norvežani za svojo domovino! Koliko tujcev zahaja vsako leto na Tirolsko, v Švico in v druge dežele, ki se z našo slovensko zemljo niti primerjati ne dajo, in vendar prihaja k nam le malo tujcev! Kaj je temu vzrok? Premalo reklame! „Treba nam je", pravi pisatelj omenjenega članka, „organa, ki bi reklamo v roke vzel, a najprimernejši organ je naše vrlo, neumorno in pametno delujoče Slovensko planinsko društvo. Dajte temu društvu sredstev na razpolaganje..." Da, sredstev je treba društvu, reklama stane denar! Najprvo pa je treba reklame za to društvo samo, katere je, žal, tudi premalo. Takih dopisov, kot ga je prinesla zadnja „Edinost", treba je še več. Tudi „Slovenski Narod", „Slovenec" in „Slovenski List" priobčujejo radi notice o našem društvu, za kar jim je društvo iz srca hvaležno. Treba pa je, da za to tudi skrbe člani in dopisujejo raznim listom o društvu in njegovih kočah, potih i. dr. r. Die Touristik und die Slovenen. Von J. G. Oblah. Pod tem naslovom je prinesla Praška „Politik" z dne 3. julija v podlistku spis o procvitajoči slovenski tu-ristiki in delovanju Slov. plan. društva. Opisane so koče Slov. pl. društva in njih lega ter sploh delovanje našega društva po slovenski zemlji. Spis je tudi ponatisnil „Agra-mer Tagblatt" (13. in 14. t. m ) in v slovenskem prevodu „Slov. Narod". Krimski gorni klub. S tem imenom se je ustanovilo 1. 1890. prvo rusko planinsko društvo v Odesi. Kakor kaže že ime, je društvu naloga, seznanjati rusko občinstvo z zanimivo gorsko prirodo polotoka Krima. V ta namen je že postavilo na čatirdagu planinsko zavetišče, napravlja zabavne in poučne izlete v Krimske gore ter pribrežna zdravilišča, izdaje spise, kateri obsegajo tu-ristiko, zemljepis, naradopis in zgodovino Krima, ki je znamenit že izza Grkov. Književno delovanje tega kluba je jako imenitno, samo turistika se ne razvija tako živo, kakor bi bilo želeti; toda odbora ne zadeva nikaka krivda, temveč le širše rusko občinstvo, katero ni hribolastvu nič kaj naklonjeno. Ako povemo, da veliki ruski narod šteje v Gornem klubu približno toliko članov kakor Slov. plan. društvo, potem je jasno, da orjejo ruski turisti trdo, neobdelano ledino. Krimski gorni klub ima svoje središče v Odesi in temu sta podrejeni podružnici v Jalti in Sevastopolju. Društvo izdaje tudi svoje mesečno glasilo „Zapiski". Poslej bo-demo seznanjali z najzanimivejšimi vestmi v teh „Zapiskih" slovenske planince. I. M. Nikolaj Feodorovič Van der Flit. Lansko leto je umrl v Peterburgu Nikolaj Feodorovič Van der Flit in z njegovo smrtjo je izgubil Krimski gorni klub enega svojih najdelavnejših in najodličnejših članov. Ko se je 1. 1890. osnovalo omenjeno planinsko društvo v Odesi, je bil on med njega utemeljitelji. Po smrti prvega načelnika „Gor-nega kluba", L. P. Dolinskega, je posadilo društvo našega Nikolaja Feodoroviča na predsedniški stol. Kot predsednik klubu je zasnoval in izvedel Krimsko razstavo v Odesi in s tem povzdignil veljavo „Gornega kluba". Ravno tako je bil on zasnovatelj in prvi pospešitelj dijaških izletov v Krimske gore in ondotna letovišča. Ti poučni izleti so se tako prikupili, da jih napravljajo dijaki pod nadzorstvom sleherno leto Po svojem poklicu je bil načelnik ruskega parobrodnoga in trgovskega društva in je kot tak z lahka izposloval za člane Gornega kluba znatno znižano voznino. Leta 1894. se je preselil v Peterburg ter bil ob tej priliki izbran za častnega člana Gornega kluba. Neizprosna smrt pa je 1. 1896. prekinila njegovo neumorno turistično delovanje. — Temu vrlemu začetniku ruske turistike kličemo tudi mi: časten mu spomin in večnaja pamjat! I. M. Planinske koče v avstrijskih Alpah. Nemško in avstrijsko planinsko društvo je objavilo letos kot prilogo k „Mittheilungen" št. 7. imenik koč, planinskih gostilnic in ogledovalnic, katerega je sestavil polkovnik pl. Prybila. Ta imenik navaja 235 gostilnic in hotelov, 45 odprtih koč, 51 zaprtih koč, 100 koč, oskrbljenih po leti z jedjo in pijačo, 15 koč, oskrbljenih z živili leto in zimo, 136 koč s provijantom in društvenim ključem Nemškega in avstr. planin, društva ter 45 ogledovalnic. Koč „Slov. plan. društva" imenuje samo tri: Vodnikovo, Krederča (nam. Triglavsko) in Kocbekovo. Ako koče drugih plan. društev niso natančneje navedene, potem je vse delo le površno šušmarstvo. — Po navedenem imeniku ima Nem. in avstr. plan. društvo 174 koč, Oe. T. C 67, Avstr. plan. klub 3, Societa dei Alpinisti Tridentini 13, Nižjeavstrijsko gorsko društvo 2, Štajersko gorsko društvo 4, posamezne družbe 10, zasebni lastniki 71, „Slov. plan. društvo 3 namesto 6. Ne ugaja nam, da so koče imenovane po posameznih listih specijalnih zemljevidov namesto po gorskih skupinah. Najvišjo lego ima nadvojvode Ivana koča 3465 m v pogorju Vel. Kleka. — Po visokosti lege leži 8 koč pod 1000 m, 162 koč med 1000—2000 m, 161 koč med 2000— 3000 m in 16 koč nad 3000 m višine. K. Shod odposlancev štajerskih podružnic Oe. T. Oa se je vršil dne 27. junija t. 1. v Frohnleitnu. Udeležilo se ga je mnogo štajerskih podružnic, več odbornikov osrednjega odbora na Dunaju in tudi g. prof. dr. J. Frischauf. — Predsedoval je poslanec Feyrer. Izmed sprejetih predlogov naj omenimo le nekatere. Cesarski svetnik dr. Zistler je predlagal, naj se osrednji odbor pa tudi posamezne podružnice bavijo z oglasili o letoviščih na Štajerskem. To bi bilo svetovati tudi podružnicam „Slov. plan. društva", kjer ni za to posebnih društev. -— Po poročilih posameznih podružnic je govoril g Fleischer z Dunaja o delovanju podružnice za gorske vodnike in rešiteljstvo", omenjajoč, da bi vse večje koče morale biti oskrbljene z rešilno omaro, lekarnami in no-silnicami. Nesreče v planinah naj bi se zmanjšale s hitrimi poročili. G. dr. J. Frischauf, od navzočnih burno pozdravljen, je govoril o potrebnih novih cestah v Alpah, kakor iz Železne Kaplje v Solčavo, ter priporočal več predlogov, ki so bili soglasno sprejeti. Naj navedemo za nas najvažnejši predlog: Visoka vlada in obe zbornici državnega zbora se prosijo, da se zgradi cesta od Železne Kaplje v Solčavo. — Prihodnji shod turistov bode v Judenburgu. K. Č. člane, ki niso še plačali članarine za to leto, prosimo prav vljudno, naj jo po priloženi nakaznici pošljejo vsaj do dne 10. avg. 1.1, Novo urejena lekarna PRI MARIJI POMAGAJ M. Lengtek v Ljubljani na Beseljevi cesti štv. 1 (poleg Mesarskega mosta) priporoča svoja zanesljiva, sveža in preizkušena zdravila, kakor tudi vse v farmacevtiško-higienično stroko spadajoče izdelke, kateri so v zalogi vedno v najboljši kakovosti. Za turiste priročni lekovi v zavojih. »Slovensko planinsko društvo." „Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico" s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več. J. BONAČ, v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 zraven nove pošte, . priporočam vljudno svojo trgovin« s papirjem in s pisalnimi potrebščinami. Vzorce . papirja pošiljam na ogled. V svoji knjigoveznici izdelujem vezi pri-proste in najfinejše. il Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v SIo-novih ulicah št. 10—12. Tovam-a. oljnatih barv, iirneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. i ... ' i —Lf.*IfJ '/^1.1.* :rj./ > -'J r-or.rrr ....Ja«*. 3 Andrej Druškovič, | 4 trgovec z železnino p i; v Ljubljani, 3 na Mestnem trgu št. 10. •5f •••• ' V" . 1 <»V y * < ■ ' - ' • * 71 V T T ^ T1 f]* /jv ^ T ^ fj. ^ ^v /jv ^ jjk T ^ T JJV f]'. fp ^ Oroslav I>olenec, svečar in lectar, trgovec z medom in voskom v Ljubljani, v Gledaliških ulicah št- 10. Prodaja izvrstno brinje in brinovec ter medico lastnega izdelka po nizki ceni. Kupuje med v panjih in sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. Vinko Čamernik, kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, (zal ga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvoru), priporoča svoj ka-menoseški obrt, oosebno za cerkvene in druge stavbinske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. Solidno delo, nizke cene. Ceniki in obrisi na zahtevo zastonj. Optični zavod f J. PH. GOLDSTEIN^ prej E. Rexinger v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal od 5 do 40 gld., barometrov, termometrov, kompasov itd. Vsakršni popravki se izvršujejo hitro in ceno. XAsy.sy.xy.xs.xs.sy.xy.xy.xyxs.xy.xy.xy. $ JOSIP OBLAK, I ^ umetni in . ifmtm Sfe«?!«, pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v LJubljani, v Frančiškanskih ulicah št. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela, Delo reelno in fino, izvršitev točna in po najnižjih cenah. HUGOU IHL v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega in manufakturnega blaga na debelo in na drobno po nanižih cenah. Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno. Živež za liribolazce. Maggijeve buljonske glavice in zavoji z Maggijevo juho, grahove klobase, jako krepčilne, vkusne in se mahoma pripravijo. Živila zavzemajo malo prostora. Dobiti pri Josipu Matiču v Celju. Jul. Maggi & Co. v Bregencu. 1 Ivan Soklič v Ljubljani, Pod trančo .st. 1, % priporoča svojo veliko zalogo klollllkov, posebno U loduastili za hribolazce in lovce iz tvornice Jos B in Ant. Piohlprja, c. kr. dvor. založnikov. Članom „S1. pl. društva1* znižane cene. IVAN URAN, izdelovalec glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št 8, priporoča veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dv rane in razne druge prostore, dalje modelnasta ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. V»e po najnižji ceni in priznano dobro. Franc Čuden, urar t Ljubljani na Mestnem trgu, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro. CenovnUci na zahtevanje brezplačno-V Živež za turiste. Misne konserve, Maggijeve buljonske glavice in povitke za juho, sir, kavo, čaj, čokolado, kakao, rum, konjak, slivovec itd. itd. prodaja in pošilja kar najboljše vrste Josip Matic, prodajalec špecerijskega blaga is delikates t Celja na Štajerskem ^Ceniki zastonj in franho.4% . Vsakovrstne napise na les, kovino in steklo izvršuje natančno in po ceni VINKO NOVAK v Ljubljani, na Poljanski cesti 35. J Tiskarna in kamenotiskarna A. KLEIN & Comp. v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5, se priporoča H v narožitev vseh v to stroko spadajooih del ^ j^i in za zalogo raznih tiskovin. * »f* ^ ^ »T" "T* »v* ^ T* -T- ^f" ^ ^ ^ »p. /V imunimi m........................................ GRIČAR in MEJAČ v Ljubljani, v Slonovih. ulicah, št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnice. Zlasti opozarjata na nepremočna lodnasta oblačila in plašče za turiste. Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju. Ilnštrovani ceniki se razpošiljajo franko in zastonj Članom ,,Sl. pl. društva" znižane cene. iimimmimimiiiiimiiiiimmmimimiiimmil iiimiiiiiiii : | Avgust Žabkar | v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7, 5 I se priporoča c I za vsake vrste ključarska dela, I katera izvršuje dobro, lično in ceno. Turistov ske palice z močnimi jeklenimi ostmi, raznovrstne izprehodne palice, prav umetne izdelke iz rezljanega lesa, galanterijske in usnjene reči, bizuterijo itd. ter otročje vozičke vsake vrste t Ljubljani na Eongresnem trgu v poslopju Tonhalle. - ■ • . . ........ y '-!t ■•■••,., . . , . • '•""• "■•" ' *;:" • ■ "V" -■ ..* 2Kk Novo! Novo! Žepaae kozarce z ALJAŽEVIM STOLPOM priporoča Peregri h Kajzelj, trgovec s steklom in porcelanom na Starem trgu v Ljubljani. «i'v«nii'jui,:«ra'': u o p. — rt " ® ¥ s ^ « 5 • « a B T3 £ h 3 A £ « ® a rt i » " | « g 11 S 51 g 1 ? a. ® 3 S r t a> 5 w & 'C -5 " % » 22 s«* s " "Z. 1 -r O £ Š 1 a '3 *< § • p_, a H « » 1-5 £ u P?-a £ D d Odgovorni urednik Jos. Hauptman. — Izdaja in zalaga .Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein t Comp. v Ljubljani