J
- 'v

št. 45/16. december 2014
• l
e.
_Čft
t feagfl, g..
OBČINSKI NAGRAJENCI... STR. 3
ČASTNI OBČAN DR. TOMO KOROŠEC ... STR. 7
NAJLEPŠE VASI IN OBJEKTI ... STR. 11
INTERVJU Z ZUPANOM FRANCEM ZDOLŠKOM ... STR. 13
35 LET OBMOČNE OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE LAŠKO ... STR. 24 10 LET MUZEJA ELEKTROPRENOSA »FALA - LAŠKO« ... STR. 32
■	130 LET POŠ LAZIŠE ... STR. 47
25 LET LAŠKIH MAZORET ... STR. 51
n ™ vi ■■ &_J
IZ LAŠKEGA PEŠ NA TRIGLAV ... STR. 58
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.050 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Boštjan Vrščaj: Mestece v malem (Aškerčev trg)
Naslednja številka predvidoma izide 16. februarja 2015.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. februarja 2015 na e-naslov bilten@lasko.si.
PUSTO SIVINO VSAKDANA JE PREGNALO PRAZNIČNO LAŠKO ...
Ob večerih, ko sem razmišljala o pisanju tegale uvodnika me je rahlo skrbelo, kako bo uspel Miklavž speči dišeče piškotke, če je njegova »pečica na nebu« že od srede novembra »pokvarjena«. Namesto žarečih sončnih vzhodov, modrine neba in rdeče-rumeno obarvanih zahodov nas spremljata megla in sivina.
In glej ga, sredi sivine je v nabiralnik najprej prispelo vabilo prebivalcev staromestnega jedra, sledilo je rdeče bleščeče povabilo STIK-a na druženje v prazničnem Laškem in nato še SPECIAL-no povabilo na prav poseben dogodek naše največje slavljenke v mestu. Velike dame v zelenem, ki drugo leto praznuje 190-letnico. Ob tej priložnosti je v sodelovanju s chefom Markom Pavčnikom, ki ne išče gostilne, ker že ima vrhunsko, znotraj starodavnega obzidja laškega gradu namreč, pripravila enkratno gastronomsko dogodivščino za predstavnike sedme sile.
Skratka, začel se je veseli december. In prvemu dobremu možu, ki prinaša med nas sporočilo o dobroti, pridnosti in velikodušnosti, je na malce poseben način, ob spremljavi angelskih glasov čeških dečkov, uspelo obiskati pridne otročičke in odrasle otroke.
Kaj nastane, ko se v mestu in okolici združi vse, kar je najbolj ustvarjalnega in odličnega, lahko preberete tudi na vsebinsko raznolikih straneh našega decembrskega biltena. S prav posebnim ponosom vam predstavljamo častnega občana, prof. dr. Toma Korošca. Veliki jezikoslovec našega časa je Laščan z dušo »in pripravljenostjo biti udeležen pri kulturnih aktivnostih, dokler mi bosta um in telo dopuščala«.
Prostovoljstvo na vseh področjih je odraz plemenitosti in nesebičnosti. Prostovoljci delujejo v dobro drugih in za skupno javno korist. Včasih so preprosto edini družabniki osamljenih, ogroženih ali kako drugače potisnjenih na rob. So človeški odziv na dejanske potrebe ljudi, s katerimi sobivajo. Predajajo znanja in veščine, podarjajo svoj čas, urejajo okolje, organizirajo prireditve v kraju in nesebično pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je del prostovoljcev v občini, ki delujejo pod okriljem Hiše generacij Laško, sprejel tudi laški župan in se jim zahvalil.
Prižgane praznične luči in lampijoni na obrežju Savinje, razstava Laško in Lašča-ni nekoč na Aškerčevem trgu, pravljične urice, ustvarjalne delavnice, vesela druženja po krajevnih skupnostih naše občine in dobrodelni koncerti bodo greli vašo dušo in prinašali svetlobo v življenja pomoči potrebnih, tudi če »pečka na nebu« ne bo vedno grela.
Predvidevam, da bo leto, ki prihaja, eno tistih, ko si bomo morali vsi skupaj večkrat ponoviti pregovor Dalajlame: »Najsrečnejši niso tisti, ki imajo tisto, kar je najboljše, ampak tisti, ki najboljše izkoristijo tisto, kar imajo«.
Želim vam lepe praznike in zdravo, srečno, uspešno, skratka odlično novo leto 2015.
Stanka Jošt, pomočnica odgovorne urednice
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 2. februarja 2015.
2
Življenje se meri po trenutkih, ki ti vzamejo dih. V letu 2015 vam jih želimo mnogo.
Tudi v prihajajočem letu jih delite z nami in pridno kot doslej soustvarjajte naš skupni Laški bilten.
Srečno!
Uredniški odbor Laškega biltena
+
*
+ -V


Naj praznični december obudi spomine na lepe trenutke, prihajajoče leto pa odkrije skrivnost uspeha ter ponovno vzbudi * optimizem in izpolni upe.
Vesele božične praznike in srečno 2015!
Župan Franc Zdolšek s sodelavci
občinski praznik
NA PROSLAVI OB OBČINSKEM PRAZNIKU PO PETIH LETIH PODELJEN NAZIV ČASTNI OBČAN
7. novembra je bila v Kulturnem centru Laško proslava ob občinskem prazniku, na kateri je zbrane nagovoril župan Franc Zdolšek. Podeljena so bila priznanja za najlepše urejene zaselke in ulice, hiše, kmetije, javne objekte in podjetja. Podeljeni so bili tudi kristalni grbi, bronasti, srebrni in zlati grbi, po petih letih pa je bil podeljen tudi naziv častni občan.
Bronasti grb so prejeli:_
•	Marija Šmauc za požrtvovalno delo na humanitarnem področju;
V	Območni odbor Rdečega križa Laško se je aktivno vključila že leta 1984. Od leta 1999 je predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Rečica, od leta 2006 je tudi predsednica Območnega združenja Rdečega križa Laško, kjer s posebno pozornostjo, skrbnostjo in zavzetostjo pomaga pri izvajanju programa.
V	80-ih letih je bila pobudnica za uvedbo predavanj na temo Humani-zacija odnosov med spoloma, od leta 1993 pa je aktivno pristopila k izvajanju javnih del na področju socialnega varstva v obliki pomoči za starejše, bolne in invalidne osebe ter družine z več otroki. V okviru Centra za socialno delo Laško, kjer je bila zaposlena, je bila tudi pobudnik pomoči za otroke z učnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami. Veliko truda in energije je vložila v ustanovitev doma za starejše, vodila je skupino starejših in kar nekaj časa sodelovala v Skupini za zdrav način življenja.
•	Ferdinand Jakopič za dolgoletno ustvarjalno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine;
Ferdinand Jakopič je v svojem okolju zelo priljubljen in spoštovan predvsem zaradi svojih pozitivnih lastnosti. Je skromen in tih človek, ki se nerad izpostavlja ter je vedno pripravljen po-
magati, naj si bo z nasveti ali pa z delom. Obnovil je mnogo objektov kulturne dediščine, od vodnjakov, raznih znamenj, pa vse do sakralnih objektov kot so kapelice, ki krasijo kraje in vasi v laški občini. Posebej se je izkazal lansko leto, ko je na pobudo KS Laško in ob izdatni pomoči donatorjev uspel s sodelavci obnoviti objekte kulturne dediščine na področju Gramna - Krištofa. Zadnji njegov dosežek, kjer je ponovno dokazal svoje spretnosti in znanje, pa je letos obnovljen vodnjak pri nekdanji »Štircungi«, kjer je nekoč rudniški vlakec vozil premog iz Rečice na železniško postajo v Laško. Andrej Marinšek za dolgoletno ustvarjalno delo na kulturnem področju;
Andrej Marinšek je umetnik, pesnik, pisatelj, filmski ustvarjalec, športnik, pevec, zgodovinar, pevec, vodja, govornik, skratka človek z velikim srcem.
V začetku 70-ih let je začel ustvarjati projekt ozkotračnega filma z delovnim naslovom »Angeli letijo v pekel«, ki ga je dokončal in zmontiral v 70 polurnih kolutih leta 1990. Vmes je napisal satirično lepljenko »Manira, ki po živcih špancira« in dve rock operi. Leta 1989 je bil soustanovitelj ter trener Plavalnega kluba »Jupiter« v Rimskih Toplicah.
Že 40 let nastopa kot recitator na mnogih prireditvah doma in drugod, je vnet fotograf in snovalec novih vsebin, tudi kot član KD Rimljan iz Rimskih Toplic. V društvu je vodja filmske in fotografske sekcije, na filmskih
večerih predvaja svoje avtobiografske filme. Prireja tudi razstave fotografij, preko katerih lahko opazujemo razvoj občine Laško kot tudi domačega kraja Rimskih Toplic ter ostale dogodke in utrinke iz vsakdanjega življenja.
Srebrni grb so prejeli:_
•	Vekoslav Špiler za dolgoletno delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
Slavko Špiler je član gasilske organizacije od leta 1960. Njegovo aktivno delo in rezultati se odražajo na vseh nivojih organiziranosti gasilstva in njenega utrjevanja ugleda v javnem življenju. Od leta 1970 je bil aktivni član gasilske enote Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Tim Laško in tudi večletni poveljnik. Svoje strokovno znanje je uspešno prenašal tudi na člane operativnih gasilskih enot v okviru Gasilske zveze Laško, kjer je od leta 1987 tudi njen poveljnik. V tem času je uspel izboljšati organiziranost gasilskih enot, njeno opremljenost in usposobljenost ter s tem intervencijsko učinkovitost. Je nepogrešljiv član občinskega štaba civilne zaščite, zadolžen za požarno varnost in reševanje ob poplavah in drugih naravnih nesrečah. Leta 1996 je bil izvoljen za predsednika PGD Laško. Sodeloval je pri aktivnostih za izgradnjo novega gasilskega doma. Poleg udejstvovanja na gasilskem področju je bil vseskozi aktiven tudi na športnem in družbenopolitičnem področju.
•	Monting SK, d. o. o., za uspešno delovanje in razvojno naravnanost podjetja;
Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1995, se je razvilo v sodobno podjetje, ki ima preko 70 zaposlenih. Skozi leta je podjetje pridobilo nove delovne pro-
Zlati maturant Srečko Šmerc je kristalni grb prejel po proslavi na sprejemu pri županu.
Župan s prejemniki občinskih priznanj.
občinski praznik
store in sodobno tehnološko opremo, s katero je stopilo v razred podjetij za proizvodnjo velikih in težkih izdelkov v segmentu strojegradnje. Leta 2008 je podjetje pridobilo priznanje Zlata Gazela na regijskem izboru ter Srebrna gazela na državnem izboru za drugo najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji. Tudi v naslednjih letih so potekale večje investicije v strojno in ostalo tehnološko opremo, izobraževanje zaposlenih in pridobivanje potrebnih certifikatov, tako za varilske dejavnosti kot za kontrolo zavor, pridobljen je bil tudi certifikat ISO 9001. Podjetje stalno stremi k odličnosti in najvišji kvaliteti svojih izdelkov in storitev.
Metka Kovačič za dolgoletno zelo uspešno, strokovno in predano vodenje Knjižnice Laško;
Metka Kovačič, univerzitetna diplomirana bibliotekarka, se je leta 1976 zaposlila v takrat še društveni knjižnici v Laškem kot prva profesionalna knjižničarka. Leta 1996, ko se je knjižnica konstituirala kot javni zavod, je postala direktorica. Z izredno strokovno odgovornostjo, občutkom za estetiko in funkcionalnost, se je spoprijela z vsakim izzivom, da bi knjižnica občanom postala in ostala zakladnica znanja, informacijsko središče in kulturno žarišče, v katerega bi radi zahajali. Uspelo ji je pridobiti nove knjižnične prostore za vse knjižnice v mreži. Pri svojem delu je skrbno razvijala nabavno politiko, oblikovanje kvalitetnih knjižničnih zbirk, dvigovanje nivoja bralne kulture in informacijske pismenosti, razne oblike dela z uporabniki ter prireditveno dejavnost. Vseskozi se je strokovno izpopolnjevala in znanja prenašala na kolektiv. Svojevrsten pečat je dala na področju domoznanstva: organizirala je domoznanska predavanja, zaslužna je za izdajo dveh domoznanskih zbornikov (leta 2002 in 2007) in publikacije Znani Laščani ter nastajanje nekaterih drugih domoznanskih publikacij, v lan-
skem letu pa je na kongresu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije sodelovala z znanstvenim člankom o delu in pomenu prof. Miloša Rybara. Prejela je številna priznanja, med drugim tudi Čopovo diplomo, najvišje knjižničarsko priznanje na državni ravni.
Zlati grb je prejel Karel Križnik za življenjsko delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami._
Karel Križnik je član Prostovoljnega gasilskega društva Laško od leta 1951. Njegovo aktivno delo in rezultati se odražajo na vseh nivojih organiziranosti gasilstva in njenega utrjevanja ugleda v javnem življenju tako v občini Laško, kakor tudi v širšem območju regije in Slovenije. Bil je nosilec in organizator vzpostavitve mednarodnega sodelovanja in prijateljstva z gasilci iz Pliezhausna v Nemčiji, iz katerega se je nato razvilo prijateljstvo med obema občinama. V vseh teh plodnih letih ga srečujemo med vodilnimi člani društva. Od leta 1958 je bil štiri leta podpoveljnik, nato pa polnih 30 let poveljnik društva. Sedaj je častni poveljnik društva. Poleg društvene funkcije je od leta 1978 do 1982 opravljal tudi funkcijo poveljnika Gasilske zveze Laško ter bil član regijskega poveljstva in nekaterih komisij. Aktivno je bil vključen v gradbeni odbor za izgradnjo gasilskega doma v Laškem. Je prejemnik številnih odlikovanj in priznanj.
V letošnjem letu je praznoval častitljivih 80 let in je v tem času še vedno aktiven pri delu gasilskega društva, tako v upravnem odboru kakor tudi pri veteranih.
Naziv častni občan je prejel dr. Tomo Korošec za izjemen prispevek na področju jezikoslovja in domoznanstva._
Tomo Korošec se je rodil leta 1938 v Laškem, od koder so ga želje po znanju popeljale v prestolnico, kjer je leta 1963
diplomiral iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1976 pa doktoriral z disertacijo Poglavja iz strukturalne analize slovenskega časopisnega stila. Do leta 1972 je bil asistent na Inštitutu za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, do leta 1978 na Filozofski fakulteti, potem pa je začel predavati slovenski knjižni jezik in stilistiko na Fakulteti za družbene vede.
Bibliografija dr. Korošca šteje prek 300 enot, med katerimi je pet znanstvenih monografij ter številni znanstveni, strokovni, poljudni članki in drugi prispevki. Bil je soavtor in urednik pri nekaterih srednješolskih in visokošolskih učbenikih. Pomembno je tudi njegovo lektorsko in prevajalsko delo.
Za prvi Laški zbornik iz leta 1976 je prispeval razpravo Iz govorice laških rudarjev. Sodeloval je pri monografiji o Laškem iz leta 1991 z uvodnim tekstom Pogled na Laško. Za Laški zbornik iz leta 2007 je prispeval članek Govor mesta Laško in za objavo pripravil izseljeniški dnevnik svojega očeta Ivana. Kot lektor, pisec spremnih besed in krajših sestavkov je sodeloval še pri številnih izdajah domoznanskega značaja. Bil je član Sveta za domoznanstvo pri Knjižnici Laško, kjer je kot predavatelj sodeloval na več domoznanskih večerih. Za svoje delo je bil na lokalnem nivoju leta 1999 nagrajen z Aškerčevim priznanjem.
Poleg ostalih nagrad, ki jih je prejel, velja izpostaviti predvsem državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k prizadevanju za slovenski učni in znanstveni jezik ter pionirsko delo pri razvoju slovenskega vojaškega izrazoslovja in študija obramboslovja.
Prispevek dr. Korošca na področju jezikoslovja in proučevanja novinarskega in oglaševalskega jezika je izjemno pomemben v slovenskem prostoru in širše. Na svoji poklicni poti se je zelo uveljavil v univerzitetnih krogih, kar dokazujejo številne visoke funkcije na fakulteti, na-
Podeljena so bila tudi priznanja za najlepše urejene zaselke in ulice, hiše, kmetije, javne objekte in podjetja.
občinski praznik
ziv zaslužni profesor ter številna sodelovanja na konferencah in simpozijih, tudi v tujini. Ob poklicnem in znanstvenem delu je vedno ponosno poudarjal svoje korenine, se vračal v Laško in v domačem kraju tvorno sodeloval.
Kristalni grb so prejeli zlati maturanti:_
• Anja Bolčina iz Laškega, ki je postala zlata maturantka na I. gimnaziji v Celju,
•	Gašper Nemec iz Sedraža, ki je postal zlati maturant na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanju okolja,
•	Miha Lavrič iz Rimskih Toplic, ki je postal zlati maturant na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije,
•	Srečko Šmerc iz Šentruperta, ki je postal zlati maturant na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo.
Tanja Grabrijan Foto: Foto Fleš
S slovensko himno so občinsko proslavo otvorile Vo-domke.
Za prav poseben zaključek proslave ob občinskem prazniku je poskrbela rock zasedba Marvin.
Proslavo so popestrili glasbeniki in plesalke Glasbene šole Laško-Radeče.
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ SO NAM
ZAUPALI ...
KAREL KRIŽNIK_
V obdobju delovanja v gasilski organizaciji ste prejeli veliko priznanj in nagrad za svoje delo, k tem pa ste zdaj dodali še zlati grb. Kaj vam prijeto priznanje pomeni?
Priznanje mi pomeni zelo veliko. Že veliko let se ukvarjam z delom gasilca in s tem priznanjem bom lahko mlajšim svetoval, naj z veseljem opravljajo ta humani poklic. Biti moraš vztrajen, da tako dolgo zdržiš, kot sem jaz. Kar se tiče priznanj po gasilski liniji, sem dobil kar visoka priznanja, imam tudi nekaj priznanj z raznih akcij, ki tudi nekaj pomenijo. Priznanje je neka spodbuda za naprej, čeprav pri meni bo malo težje, ker sem že malo bolj v letih. (smeh)
Vendar ste še vedno aktivni.
Aktiven sem še v upravnem odboru društva, tako da lahko mlajše še malo spodbujam za nadaljnjo dobro delo, da bodo delali, kot smo prej mi.
Kaj vas pri delu gasilca najbolj izpopolnjuje?
Veliko let sem bil poveljnik in hkrati poučeval mlade, s tem da smo tako daleč prišli zato, ker smo enota laških gasilcev enota IV. kategorije, torej pripravljeni na vse, in za to je bilo potrebno ogromno nekega znanja. To me je gnalo, da sem spodbujal mlajše, da so hodili na tečaje in razna predavanja. Navsezadnje gasilec mora
biti usposobljen, ne more kar tako iti na teren.
Življenje ste posvetili gasilstvu. Kaj po vašem mnenju izoblikuje dobrega gasilca?
Dobrega gasilca izoblikuje prijaznost do ljudi, tovarišev, ki jih moraš spodbujati in hvaliti, ne grajati. Sploh pri prostovoljnem gasilstvu je tako - če boš tako delal, bodo z veseljem tudi oni delali naprej. Tudi mene so drugi, starejši gasilci, vedno spodbujali: ''Dajmo še to, dajmo tekmovati, dajmo se učiti.'' To tradicijo še naprej vzgajamo in nadaljujemo.
Kaj pomeni biti gasilec danes in kaj je pomenilo biti gasilec nekoč?
To je težko vprašanje, ker mi se prej nismo imeli skoraj nič možnosti, da si se od koga kaj veliko naučili. Sicer je naše društvo staro že skoraj 145 let, ampak kljub temu - vmes je bila vojna in dobili smo zelo malo nekega znanja od starejših gasilcev. Vendar so se že okoli leta 1960 začeli razni tečaji in šole in smo mi to vzgajali. Gasilec mora biti po eni strani dosti poučen, da je lahko kos temu delu. Danes pa sploh.
Poudarjate delo z mladimi, predajanje znanj mlajšim generacijam. Je v Laškem interes med mladimi, da bi se vključevali v gasilske vrste?
Prej nismo imeli pogojev, ko smo bili v gasilskem domu v Laškem, kjer je bilo tesno in nismo imeli pravih pogojev za vzgajanje mladih. Ampak kljub temu smo
imeli gasilski krožek na Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem in tam smo imeli naše mentorje, ki so predavali v smislu današnjih krožkov in delavnic - takrat smo delali na takšen način in tam smo pridobivali mlade gasilce. Zdaj, ko smo na novi lokaciji, je pa veliko boljše - je nov gasilski dom, kjer so boljši pogoji in kjer so bloki, tam pa je veliko mladine in moram reči, da nimamo problema.
METKA KOVAČIČ_
Kaj pomeni priznanje za vas in vaše delo?
Sem vesela in ponosna. Sicer sem se upokojila, ampak delala bom pa še naprej, razumljivo.
Velik pečat ste pustili na področju do-moznanstva. Kaj pomeni to za naš kraj?
Več so konkretno dali naši rojaki. Na tem področju sem bila organizator, animator, da sem te ljudi pritegnila v Knjižnico Laško, jih povezovala, da sem jih spodbujala. Živela sem v nekem srečnem času - gostili smo akademika dr. Jožeta Mačka, dr. Toma Korošca, še prej doc. Miloša Ry-bara, arheologa Toneta Kneza in še druge velike može, ki se radi vračajo v kraj. Samo spodbuditi jih je bilo treba.
Kateri je bil prelomni dogodek v vaši karieri, na katerega ste najbolj ponosni?
To bi bilo leto 1996. Takrat je Knjižnica Laško postala javni zavod. Pred tem je bilo 20 let prizadevanj - sicer je knjižnica iz društvene knjižnice rasla v neko profesionalno ustanovo, vendar naše zamisli se niso mogle tako razmakniti. Ko smo postali zavod, smo dobili več možnosti za ra-
5
občinski praznik
zvoj. To je bil čas, naklonjen knjižnicam na Slovenskem.
Knjiga je bila oziroma je del vašega vsakdana. Kaj vas pri knjigah najbolj navdušuje?
Nikoli se nisem mogla ločiti od nabave. Na knjižnem trgu letno izide okoli 5000 naslovov. Že en pogled v to množico izdaj je zelo naporno. Brati romane - to je tako kot za ostale ljudi počitniški čas. Vzela pa sem si čas, to moram priznati, tudi v službi zjutraj, da sem prebrala kakšno pesem, to imam pa zelo rada. To je za dušo.
VEKOSLAV ŠPILER_
Kaj pomeni priznanje za vas in vaše delo?
Če bi ponovil besede, ki jih je izgovoril dr. Korošec na proslavi, bi rekel, da je to zadovoljstvo, konec koncev tudi ponos. Da okolica in ljudje poznajo tisto delo, ki ga predvsem ob nesrečah ljudem nudimo in jim pomagamo, ko je potrebno.
Z gasilstvom ste povezani od 60. let naprej. Kdo oziroma kaj vas je navdušilo za delo gasilca?
Leta 1969 sem se zaposlil v Rudniku Laško, ki je imel svojo gasilsko enoto in tam so me povabili v enoto gasilcev in od takrat naprej sem operativec.
Kaj vam je pri delu gasilca najljubše?
Najljubše mi je seveda takrat, ko lahko nekomu pomagaš, neko zadovoljstvo, če so ljudje potem zadovoljni s pomočjo. To je pri nas, prostovoljnih gasilcih, najpomembnejša zadeva.
V Laškem še vedno ni poklicne enote gasilcev.
Ne, poklicne enote ni. Seveda je tradicija gasilstva v Laškem že dolga, naslednje leto bo 145 let, in zlasti v zdajšnjem času bi bila potrebna, ampak smo tudi zdaj operativno tako organizirani, da lahko v nekaj minutah priskočimo na pomoč.
Torej je laško gasilstvo dobro organizirano.
Absolutno. Sploh v zadnjih nekaj letih na operativnem področju prihaja nova generacija gasilcev. V naših vrstah imamo tudi poklicne gasilce, ki sicer delajo v Celju, ampak to se zelo pozna na operativi in pripravljenosti gasilcev.
MONTING SK D. O. O. [DIREKTOR SILVESTER KNEZ)_
Kaj pomeni prejeto priznanje za vas in za vaše podjetje?
Kot je na proslavi povedal dr. Korošec, je priznanje za preteklo delo spodbuda za naprej. Kljub temu, da je podjetništvo na splošno na slabem glasu v Sloveniji, okolica opazi, da so tudi podjetja, ki dobro delajo.
Pred leti ste bili prepoznavni predvsem na tujih trgih. Se je morda prepoznavnost v Sloveniji po prejeti srebrni gazeli leta 2008 povečala?
Še naprej smo mogoče bolj prisotni v tujini, ker je slovenski trg za našo dejavnost premajhen in tudi relativno specifična je naša dejavnost, tako da se še bolj utrjujemo na globalnem trgu.
Kako pa se je poznala gospodarska kriza v vašem podjetju?
Se je poznala. Prihodki so se znižali, vendar smo bili na krizo pripravljeni, nanjo smo tudi pravilno odreagirali in vseskozi uspešno poslovali, se pravi pozitivno. Ni se odrazilo toliko, da bi poslovali negativno.
Na kakšen način sledite trendom v vaši panogi delovanja?
Ko si enkrat prisoten na globalnih trgih in ne slediš najzahtevnejšim tehnologijam, ki so v svetu, na dolgi rok v tej tekmi nimaš kaj iskati. Se pravi, da se je treba nenehno izpopolnjevati, tako v smislu izobraževanja zaposlenih kot v smislu pridobivanja in nabavljanja najsodobnejše tehnološke opreme.
MARIJA ŠMAUC_
Kakšen pomen ima priznanje za vas in vaše delo?
Zelo sem hvaležna za to priznanje - ne samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi vseh prostovoljcev, ki delajo na humanitarnem področju, ker mislim, da so takšna priznanja bolj redka.
V svoji dolgoletni karieri ste delali z vsemi starostnimi skupinami. Kako bi pa povezali humanitarno dejavnost z medge-neracijskih povezovanjem?
Mislim, da je medgeneracijsko sodelovanje pravzaprav zelo nujno, zato ker se mlajši učijo od starejših, s skupnim delom pa pridobijo oboji.
Katere lastnosti mora imeti oseba, ki dela na humanitarnem področju?
Najpomembnejše je, da ima rad ljudi in da je tudi pripravljen svoj čas in svojo energijo vložiti v to delo.
FERDINAND JAKOPIČ_
Kaj prejeto priznanje pomeni vam in za vaše delo?
Bilo je nepričakovano in pomeni mi veliko. Zelo sem hvaležen, da imajo ljudje oz. organizacije posluh za obnovo objektov kulturne dediščine. Marsikdo gre mimo takšnih objektov in obrne glavo stran ali ko pogleda, sploh ne ve, kakšen pomen naj bi imel objekt.
Kakšen pomen ima ohranjanje kulturne dediščine za naš kraj?
Pri nas, ki imamo tako blizu Zdravilišče Laško, se kar veliko turistov vključuje v pohode kot je recimo Pohod treh cerkva. Če gredo in vidijo nekaj zanimivega, da to obstaja in da se popravlja, je za nas lep ponos, hkrati pa lahko še drugim povedo, kaj so videli.
Zakaj vztrajate pri obnovi kapel, vodnjakov itd.?
Bil sem gradbinec in tudi zdaj mi ni težko poprijeti za delo. Delo me še vedno privlači, kolikor je v moji moči. In zaenkrat me moči še ne zapuščajo.
Koliko objektov ste obnovili? Na katerega ste najbolj ponosni?
Na vse. V kratkem sem obnovil okoli 10 kapel in dva vodnjaka. Najbolj mi všeč objekt, za katerega nismo vedeli, ali ga bomo lahko spravili nazaj skupaj, zdaj pa je tak, kot bi bil nov. V slabšem stanju kot je, bolj mi je všeč, ko vidim, da je nekaj iz tistega uspelo. Ker iz lepega narediti lepo je »lušno«, iz slabega nekaj narediti, to je pa že umetnost.
ANDREJ MARINŠEK_
Kakšen pomen ima nagrada za vas in vaše delo?
Zame ima vsekakor velik pomen, saj je moje delo oz. moja življenjska pot kar dolga. 20 let sem snemal filme, o tem pišem tudi knjigo, potem sem presedlal na plavanje, pogrebni govornik sem, se pravi velika raznolikost, raznobarvnost dejavnosti.
Dejavni ste bili tudi na športnem področju.
Sem tudi ustanovitelj sekcije nenavadnih športov, ki je bila zelo znana zadeva. To so bili takšni športi, ki jih drugače ne vidimo - streljanje s fračo, lokostrelstvo s svojimi orodji, atletika, v glavnem veliko stvari.
Kako se kulturno in športno področje dopolnjujeta?
Po izvoru sem bil športnik. Ukvarjal sem se z atletiko, plavanjem in kolesarjenjem, film sem delal pa vmes, od 70. do 90. leta.
Kje najdete navdih za vsa ustvarjanja?
Takrat se je še našel. V tistih letih ga je bilo dosti. Takrat je bilo iz Laškega ogromno igralcev, recimo pokojni Branko De-far-Striček, legendarni Kozjanski Janez, pa Titova sestrična in veliko drugih zanimivih oseb, ki sem jih angažiral.
Kaj pa danes, glede na to, da ste še vedno dejavni na kulturnem področju?
Ukvarjati sem se začel z risanjem, karikaturami, delam strip, hkrati pa zraven treniram tudi slengovsko govorico s pomočjo štirih diktafonov, torej oponašam, imitiram itn.
ČASTNI OBČAN DR. TOMO KOROŠEC
»Moja mladost je tukaj«
Enajsta šola pod (Črnim) mostom
Na desnem bregu Savinje, s pogledom na hišo, v kateri je dr. Tomo Korošec preživel svojo mladost, je pogovor kaj hitro stekel in kot bi mignil sta minili dve uri. Letošnji dobitnik priznanja častni občan Občine Laško je že celo življenje povezan z mestecem ob Savinji. Na mladost v Laškem ima lepe spomine in tudi kasneje se je vedno rad vračal v svoj rojstni kraj.
Leto, ki ga je kot učitelj preživel v Laškem, opisuje kot srečno leto. »To leto, niti 20 let nisem imel, imam zapisano kot najlepše leto življenja. Srečno, polno, že z občutkom, da delam nekaj koristnega, da sem učitelj in da je moje življenje dobilo smisel.« Kasneje ga je študijska pot vodila v Ljubljano in v Prago, kjer se je že začrtala njegova službena pot, zaradi katere je po koncu študija slavistike ostal v našem glavnem mestu, vendar je Laško zanj vedno pomenil dom, za Ljubljančana se nikoli ni imel. »Kraj, v katerem preživiš mladost, te zaznamuje tako rekoč v vsem,« meni.
Še danes se pogosto vrača v Laško. »Navezanosti na kraj je zmeraj toliko, da presega zgolj tisti lastovičji instinkt, da se vrne h gnezdu, so pa še drugi opravki, čeprav že ta (navezanost) zadošča.« Vedno je rad priskočil na pomoč Laščanom, če so zanjo prosili in nikoli mu niti na misel ni prišlo, da bi to pomoč odklonil. Sodeloval je pri Laških zbornikih iz let 1976, 2002 in 2007, pomemben pečat je pustil na področju domoznanstva, pri čemer je tesno sodeloval s Knjižnico Laško, kjer je bil tudi član Sveta za domoznanstvo. V smehu pojasnjuje, da je zdaj v domoznanstvu že kar sam vir, vsekakor pa ga veseli dejstvo, da je koristen. Pa vendar se v Laško ne vrača le zaradi dela. Še vedno tu živijo njegovi sošolci in prijatelji ter spomini na življenje ob Savinji in Črnem mostu.
Mladost, preživeto na levem bregu laškega Mississippija, kot poimenuje reko Savinjo, med Črnim mostom in Zdraviliščem Laško, opisuje kot brezskrbno. Tu je s prijatelji, še preden se je seznanil z Markom Twainom, prebiral in preigraval Karla Maya, katerega branje ga je oblikovalo. »Poleg tega ima dober jezik in neizpodbitno, to vam zagotavljam kot stilist, kot učitelj jezika, brezhibne opise narave. Popolnoma brezhibne in težko boste našli živega avtorja, ki vam bo bolj nazorno opisal pokrajino. Name je izrazito vplival,« pojasnjuje dr. Korošec. Odraščanje pri Črnem mostu ohranja v lepem spominu. »Tam smo bili Tom Sawyer in Hucklebarry Finn, naredili smo splav in se z njim vozili, tam smo ribe lovili in jih spekli. Malo višje je bil gozd, Blaževa skala, Hum, vse kar si mlad fant zaželi, je bilo tam.« Njegova mama je Črni most primerjala s Cankarjevo Enajsto šolo pod mostom in če ga je na začetku še spraševala, kje se je potikal, ji je kmalu postalo jasno, da je bil Črni most njegova stalna postojanka.
Od slikarja do slavista_
Nekoč je želel postati slikar. Risal je akvarele, sploh ne slabe. Bil je očaran nad rumenimi barvami in van Goghom. Zato se je po zaključenem učiteljišču v jeseni odpravil na sprejemni izpit na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, ki pa ga ni opravil. Njegove želje in načrte je prekrižal Božidar Jakac, ki je ocenil, da bi bil Korošec sicer dober profesor risanja, ne bi pa postal takšen slikar, v kakršnega bi se lahko razvil pod okriljem Jakca. »Imel je prav in bi najbrž res bil čisto dober učitelj risanja, znal bi se prilagoditi, dal bi idejo otrokom, kaj naj narišejo. Morda bi doma v prostem času kaj barval, kakšno sliko kdaj tudi prodal, ampak nikoli ne bi bil tisto, kar sem si o sebi predstavljal. Da bom van Gogh. Nikoli. In mož je to videl. Zato se ga spominjam z velikim »rešpektom« in tako sem šel na slavistiko.«
Meni, da je kot slavist naredil več koristnega kot bi kot profesor likovne umetnosti, čeprav pri tem ostaja skromen in svojo uspešnost povezuje predvsem z jezikovnim čutom. »Ta moj znanstveni prispevek je v mejah zadosti pridnega državljana,« pravi. Bibliografija dr. Korošca šteje prek tristo enot, med katerimi je pet znanstvenih monografij ter številni znanstveni, strokovni, poljudni članki in
občinski praznik
drugi prispevki. Bil je soavtor in urednik pri nekaterih srednješolskih in visokošolskih učbenikih. Pomembno je njegovo lektorsko in prevajalsko delo, sodeloval je tudi pri razvoju slovenskega vojaškega izrazoslovja, hkrati pa je prispeval tudi številne objave domoznanskega značaja v kraju.
Do leta 1972 je bil asistent na Inštitutu za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, do leta 1978 na Filozofski fakulteti, kasneje pa je večino svoje poklicne poti preživel kot predavatelj slovenskega knjižnega jezika in stilistike na Fakulteti za družbene vede. Uveljavil se je v univerzitetnih krogih, kar dokazuje tudi naziv zaslužnega profesorja. Po upokojitvi se z delom ni ustavil, ampak je raje združil prijetno s koristnim. Kot strasten ribič, ki je svojo prvo večjo ribo ujel že v rani mladosti, je nadaljeval s pisanjem ribiškega slovarja, ki mu ga v preteklosti zaradi službenih obveznosti ni uspelo končati. S pisanjem slovarjev se je seznanil že zgodaj v svoji karieri in ustvarjanje slovarjev je zanj postalo iskateljska strast. Z iskanjem gradiva, soočanjem s prvimi zadregami, ki nastanejo pri analizi kakšne besede, terminusa, oziroma narediti zgodbo okoli izraza mu še danes predstavlja užitek in smisel. »Delo za slovar me zdaj kar pomirja. Vsak dan naredim nekaj ur, dodajam, zbiram, prečiščujem, skratka opravljam običajno leksikografsko delo, ki mi osmišlja penzijo.«
Najljubši motiv Laškega? Črni most.
S Črnim mostom niso povezani samo Koroščevi spomini na mladost in preživljanje dogodivščin s prijatelji, temveč tudi spomini na doživljanje jezika. Ko je sredi 50. let mostu grozila poplava, da se bo za njim izbrisala vsaka sled, so ga gasilci z debelimi vrvmi privezali na eno od bližnjih dreves. »In takrat se je zgodilo nekaj najlepšega v zvezi s tem mostom in mislim, da tudi nekaj najlepšega v doživljanju jezika,« pripoveduje dr. Korošec. Most je zdržal deročo reko in ko je voda upadla, je nekdo (še danes ne ve, kdo se skriva za zapisanimi besedami, čeprav ima nekoga na sumu) na stranice mostu s kredo, po eno črko na vsako desko, napisal Ostal si, bratec most. »Nabit je s simboliko, s hvaležnostjo, dozorevanjem jezika, čista, prava poezija,« besede opisuje dr. Korošec, hkrati pa nekoliko zavida piscu teh štirih besed, saj pravi, da bi bil vesel, če bi se jih spomnil tudi sam. Navsezadnje, zaključuje, je bil Črni most prav njegovo mladostno področje.
Nika Košak
7
občinska uprava
OBČINSKE INVESTICIJE
ifijg Naložba i' ifašo prihodnost
EVHCHUiU^
Energetska prenova POŠ Rečica
4. novembra je bilo slovesno odprtje energetsko prenovljene Podružnične osnovne šole Rečica.
Dela so zajemala izdelavo nove toplotne izolacijske fasade, debeline 16 cm. Na novo se je toplotno izoliral strop proti neogrevanemu podstrešju, debeline 30 cm. Zamenjala so se vsa okna in vrata na lupini stavbe, prav tako se je obnovilo ostrešje ter zamenjala strešna kritina. V notranjosti objekta pa so se uredile sanitarije v pritličju in v nadstropju stavbe.
Dela je izvajalo podjetje NGD, d. o. o. Strokovni nadzor je izvajalo podjetje GRIN d. o. o.
Vrednost celotne investicije (GOI in nadzor) znaša 169.702,61 €. Od tega smo iz Evropskega kohezijskega sklada pridobili 73.081,94 EUR €.
Energetska sanacija Osnovne šole Primoža Trubarja in telovadnice v Laškem_
V septembru je Občina Laško pričela izvajati projekt energetske sanacije Osnovne Šole Laško. Projekt, ki je sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kohezijskega sklada, zajema energetsko prenovo, izdelavo toplotno izolacijske fasade, delno zamenjavo oken in vrat na lupini stavbe ter toplotno izolacijo stropa in strehe. Toplotna izolacija fasade bo iz kamene volne debeline 16 cm. Najprej se bo energetsko prenovila telovadnica šole, kjer se bodo zamenjala vsa okna in vrata na lupini stavbe, toplotno izolirala streha ter izdelala nova fasada. Zaključek del je predviden v začetku leta 2015.
Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
8
Na podlagi izvedenega javnega naročila je bil izbran izvajalec del, to je podjetje CBE inženiring iz Ljubljane. Nadzor nad deli izvaja podjetje GRIN d. o. o.
Mag. Andrej Flis
Obnova dela pešpoti v blokovskem naselju Debru_
Obnovljene so bile površine med bloki v Debru ter športno dvorano Tri Lilije. Urejeno je bilo odvodnjavanje, obstoječa tlakovana površina in robniki so bili odstranjeni, pešpot je bila utrjena, asfaltirana in zarobničena. Na dovozni ram-pi do blokov ter na povezovalni poti, ki vodi do športne dvorane Treh Lilij, so bili položeni travni betonski tlakovci. Obstoječi jaški in vodovodne kape v obstoječi pešpoti so prilagojeni novi višini nivelete pešpoti. Brežine so zavarovane s pravilnimi nakloni ter protierozijsko zaščito brežin. Na vhodih blokov so se uredile AB stopnice za prehod pešcev iz bloka na dvorišče in stopnice za prehod pešcev iz nivoja pešpoti ob blokih na nivo dvorišča pred športno dvorano. Obstoječe dotrajane klopi in koši bodo zamenjani za nove. Pri trafo postaji se bo na sredini poti postavil konfin. Vse jeklene rešetke in okvirji pred vhodom so bili očiščeni, peskani ter pobarvani. V blokovskem naselju se je uredila tudi javna razsvetljava. Vrednost investicije je bila 135.000 evrov.
Ljubica Vižintin
OBNOVA VODOVODA IN CESTNIH ODSEKOV VŠENTRUPERTU_
11. novembra so bili namenu predani vodovod Šentrupert in trije cestni odseki.
Vodovod Šentrupert
Na novo vodovodno omrežje v severnem delu Šentruperta v dolžini 1.600 metrov se je priklopilo 7 gospodinjstev. Omrežje je bilo namreč dotrajano z ne dovolj velikim presekom cevi z neustreznim pritiskom in nemalokrat se je zgodilo, da ljudje niso imeli vode. Vrednost naložbe je znašala 25.836,55 EUR. Celotna investicija je bila financirana iz sredstev občinskega proračuna.
Luka Picej
Obnova ceste Mala Breza - Modrič
Preplastil se je odsek v dolžini 380 metrov. Krajani so skupaj s krajevno skupnostjo pripravili podlago, odvodnja-vanje in uredili bankine.
Aljaž Krpič
Obnova ceste Trobni Dol - Bratec
Preplastil se je odsek v dolžini 300 metrov. Krajani so skupaj s krajevno skupnostjo pripravili podlago, odvodnja-vanje in uredili bankine.
Aljaž Krpič
Obnova JP 700701 Trobni Dol-Tovornik
V začetku septembra so se pričela dela dotrajane in poškodovane obstoječe jav-
občinska uprava
ne poti. V sklopu obnove se je asfaltiral odsek v dolžini 1.100 metrov ter uredilo odvodnjavanje, na nevarnih odsekih pa se je postavila varnostna ograja. Projekt je sofinanciran po 23. členu Zakona o financiranju občin. Vrednost obnove je 120.000 EUR (z DDV).
lini 5+3 cm. Ob večjih zunanjih ovinkih ter zelo strmih nasipnih brežinah so postavljene varnostne ograje. Na delu plazovitega dela ceste se je izvedla sanacija plazu z izvedbo podporne konstrukcije pod cesto. Projekt je sofinanciran po 23. členu Zakona o financiranju občin. Celotna vrednost investicije je znašala 193.838,00 EUR.
Boštjan Polajžar
Obnova JP 701120 Lahomno -Stopce - Vrh nad Laškim
12. novembra je bil namenu predan obnovljeni cestni odsek Lahomno - Stopce - Vrh nad Laškim v dolžini 1.134 metrov. Projekt obnove je obsegal ureditev odvodnjavanja cestišča, utrditev cestišča, delno razširitev cestišča in izvedbo muld. Obstoječi tlak se je v večini odstranil, kjer je bil nivo nove nivelete višji, pa se je tampon dosul. Vozišče je izvedeno z dvoplastno asfaltno prevleko v debe-
Ljubica Vižintin
Ureditve pod gradom
V decembru se zaključujejo dela Pod Gradom, ki so se izvajala od meseca julija 2014. V sklopu izgradnje infrastrukture se je zgradila fekalna kanalizacija, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, oporni zidovi na odseku ceste proti Tovstem do Verhovca, položil nov asfalt ter pripravila cevna kanalizacija za optiko. V strokovnih službah pripravljamo podlage za širitev javne poti na odseku od Verhovca do objekta Damiš.
Luka Picej
Načrt zaščite in reševanja ob potresu_
Zaradi nove državne ocene potresne ogroženosti je Občina Laško izdelala nov predlog načrta ZIR ob potresu, ki je objavljen na spletni strani v rubrikah NOVICE in NARAVNE NESREČE.
Pozivamo vso zainteresirano javnost, da ga pregleda in poda morebitne pripombe na Občino Laško, Štab civilne zaščite, Mestna ulica 2, Laško, v roku 30 dni.
Vesna Sgerm
Dan odprtih vrat CČN Laško, zbirnega centra in deponije Strensko_
V soboto, 8. novembra, je bil dan odprtih vrat obeh in-frastrukturnih objektov. Občanom so bili predstavljeni organizacijski in tehnološki sklopi obeh objektov ter okoljski vidik vplivov na bližnjo okolico. Stanovalci Sevc so izpostavili občasne vonjave, ki se pojavljajo
na njihovem območju. Ob koncu ogleda je 40 obiskovalcem zaigrala pihalna godba iz Vrha nad Laškim, pripravljena pa je bila manjša pogostitev.
Obvestilo o vodomernih karticah_
V prihodnjih mesecih vas bo obiskal pooblaščen monter Pivovarne Laško, d. d., ki bo pri vašem vodomeru namestil vodomerno kartico. Vodomerna kartica se bo namestila za potrebe popisa in menjave vodomera.
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA o dodeljevanju pomoči za ohranjanje
in razvoj kmetijstva in podeželja _občine Laško v letu 2015_
Sheme pomoči za programsko obdobje 2007-2013 so se v letu 2014 izvajale na podlagi podaljšanja Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006. To podaljšanje velja do 31. 12. 2014. Pravne podlage še niso potrjene na ustreznih organih odločanja, zato tudi nismo mogli pripraviti ustrezne dokumentacije za objavo javnega razpisa na področju kmetijstva.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo Združenja občin Slovenije oblikovalo delovno skupino, ki bo pripravila osnutek pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Na podlagi osnutka bomo tudi na Občini Laško (Odbor za razvoj kmetijstva in podeželja in Občinski svet Občine Laško) obravnavali navedeni pravilnik ter ga tudi priglasili na ministrstvu. Po sprejetju le-tega pa bomo lahko pripravili javni razpis. Zaradi daljšega usklajevanja na nivoju države je prišlo do zamika, zato javnega razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in
razvoj kmetijstva in podeželja ne bomo mogli objaviti takoj v začetku leta 2015. Glede na to, da pri državnih pomočeh upoštevamo spodbujevalni učinek, to pomeni, da je potrebno najprej kandidirati na javnem razpisu in dobiti sklep ali odločbo o odobritvi sredstev ter šele po tem zadevo realizirati, vas opozarjamo, da načrtujte izvedbo aktivnosti nekoliko z zamikom. Kot aktivnosti so mišljene vse naložbe v kmetijska gospodarstva kot tudi izobraževanja.
Vse dodatne informacije o objavi javnega razpisa lahko dobite na Občini Laško, pri Edini Memič, tel. št. 03/7338-736 ali preko e-pošte: edina.memic@lasko.si.
9
občinska uprava
OBRATOVALNI ČAS GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ V OBČINI LAŠKO
Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem določb Pravilnika o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov na območju občine Laško.
Če v okviru gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.
REDNI OBRATOVALNI ČAS:_
Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, in izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas.
PRIJAVA OBRATOVALNEGA ČASA:
Gostinec oziroma kmet mora pristojnemu organu občine Laško prijaviti podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata, na predpisanem obrazcu, najmanj 15 dni pred:
-	začetkom novega koledarskega leta za naslednje leto,
-	začetkom obratovanja,
-	spremembo obratovalnega časa,
-	spremembo osnovnih podatkov gostinskega obrata in matične firme gostinskega obrata (podatki, ki so sestavni del veljavnega obrazca). Predpisan obrazec lahko najdete na
spletni strani občine: www.lasko.si, pod rubriko Za občane; Postopki in obrazci.
Za gostinske obrate, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov
(npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo se šteje, da imajo prijavljen obratovalni čas, ko ga objavijo na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat.
PODALJŠANI OBRATOVALNI ČAS:
V podaljšanem obratovalnem času lahko gostinski obrati poslujejo kot sledi:
1.	Restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije:
-	V stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj najdlje do 1. ure naslednjega dne;
-	Izven območja stanovanj glede na poslovni interes
2.	Slaščičarne, okrepčevalnice in bari:
-	V stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj do 24. ure;
-	Izven območja stanovanj glede na poslovni interes
3.	Gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko-poslovnih centrih, kulturnih ustanovah, športnih objektih) v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev
4.	Hotelske terase in gostinski vrtovi v okviru nastanitvenih gostinskih obratov:
-	V objektih na območju stanovanj najdlje do 24. ure;
-	Izven območja stanovanj glede na poslovni interes
5.	Diskoteke, nočni bari:
-	V objektih na območju stanovanj do 4. ure naslednjega dne;
-	Izven območja stanovanj glede na poslovni interes
Gostinski obrati v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj lahko pričnejo z obratovanjem ob 5. uri, izven območja stanovanj pa glede na poslovni interes.
Občina Laško izda soglasje za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata za obdobje enega koledarskega leta. Po preteku te dobe mora gostinec oziroma
kmet vlogo obnoviti, sicer mu pravica do podaljšanega obratovalnega časa gostinskega obrata preneha veljati.
OBJAVA OBRATOVALNEGA ČASA:
Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno tudi obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem).
Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.
OBRATOVANJE PRED PRAZNIKI IN OB DRUGIH PRILOŽNOSTIH:_
Gostinec lahko brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa občine obratuje dlje, kot traja obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat), ob drugih priložnostih pa le ob soglasju za gostinstvo pristojnega organa občine. To soglasje se lahko nanaša tudi na več priložnosti hkrati.
Gostinec ali kmet lahko na že izdano soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času zaprosi za posebno soglasje za prekoračitev podaljšanega obratovalnega časa v izjemnih primerih. Posebno soglasje je možno pridobiti, kadar se v gostinskem obratu ali kmetiji odvijajo svečanosti ob poroki in prireditvi s programom in živo glasbo. To soglasje velja za točno določene dneve. V tem primeru lahko gostinski obrat ali kmetija obratuje najdlje do 4. ure.
Več informacij dobite na Občini Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Edini Memič, tel. št. 03/7338-736, e-naslov: edina.memic@lasko.si, v času uradnih ur.
Edina Memič
DVIG VREDNOSTI TURISTIČNE TAKSE
V Uradnem listu RS, št. 25/2014 je bil objavljen Sklep o uskladitvi vrednosti točke turistične takse, ki jo prvič po desetih letih od njene določitve v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma iz leta 2004, Vlada RS usklajuje z gibanjem cen življenjskih potrebščin.
Tako po novem vrednost točke turistične takse znaša 0,115 EUR (namesto
10
nekdanjih 22 SIT oz. 0,0918 EUR). Glede na to, da je za celotno območje Občine Laško določena turistična taksa v višini 11 točk, znaša vrednost turistične takse 1,265 EUR (11točk x 0,115 EUR). Ta vrednost se začne uporabljati s 1. januarjem 2015.
Spremenjeno mesečno poročilo je dosegljivo na spletni strani Občine Laško: www.lasko.si, v rubriki Za občane: Postopki in obrazci.
Edina Memič
Delovni čas občinske blagajne v času božično-novoletnih praznikov
Občane obveščamo, da bo delovni čas občinske blagajne v času božično--novoletnih praznikov spremenjen, in sicer:
-	v sredo, 24. decembra 2014, blagajna posluje od 8. do 12. ure,
-	v sredo, 31. decembra 2014, in
-	v petek, 2. januarja 2015, pa je občinska blagajna zaprta.
občinska uprava

MOJfi DEZELfi - LEPfi IN ^ * GOSTOLJUBNA
Tekmovanje za najlepše urejene vasi in objekte v Občini Laško_
Na občinski ravni smo tudi letos izvedli tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Strokovna komisija je julija izvedla oglede prijavljenih kandidatov ter na podlagi določenih kriterijev pripravila ožji izbor tekmovalcev. Seveda so svojo odločitev podali tudi občani in s spletnim glasovanjem oblikovali 50% celotne ocene.
Občina Laško podeljuje priznanja in nagrade (darilni bon za nakup cvetja) za dosežena prva tri mesta. Tako je 7. novembra na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Laško župan Franc Zdolšek podelil priznanja in nagrade najboljšim.
Letos pa je vas Trojno, zmagovalka v kategoriji najlepše urejenih vasi/zaselkov/naselij/ulic, prejela tudi tablo, ki označuje dosežek krajanov v okolju. Tablo smo postavili skupaj z JP Komunalo Laško. Dogodek pa so zabeležili tudi mediji. Postavljena tabla predstavlja okvir, skozi katerega bo vsak mimoidoči videl živo sliko okolja. Verjamemo, da bo to motivacija za naprej in da bodo vaščani še naprej tako vestno skrbeli za urejeno okolje.
Letošnji nagrajenci tekmovanja so:
Kategorija najbolj urejena VAS/ZASELEK/NASELJE/ULicA:
3. mesto:
NASELJE TRG SVOBODE (KS LAŠKO) 2. mesto:
NASELJE SAVINJSKO NABREŽJE (KS LAŠKO) 1. mesto:
VAS TROJNO (KS MARiJA GRADEc)
Kategorija najbolj urejena HiŠA: 3. mesto:
TEREZIJA POŽLEP, TEVČE 9A (KS MARIJA GRADEC) 2. mesto:
SIMONA JAZBEC, SPODNJA REČICA 78A (KS REČICA) 1. mesto:
SLAVicA iN ROMAN ZALOKAR, LAŠKA VAS 5A (KS VRH NAD LAŠKiM)
Kategorija najbolj urejena KMETiJA: 3. mesto:
DRUŽINA HRIBERŠEK, RIFENGOZD 6 (KS LAŠKO) 2. mesto:
DRUŽINA ALEŠ PUŠNIK, STRMCA 51 (KS LAŠKO) 1. mesto:
DRUŽiNA RAZBORŠEK, strmca 79 (KS LAŠKO)
Kategorija najbolj urejen JAVNi OBJEKT/PODJETJE: 3. mesto:
ELSTIK, d. o. o., TOVORNIKOVA ULICA 22 (KS RIMSKE TOPLICE) 2. mesto:
PENZION PAGO, d. o. o. - VILA MONET, SAVINJSKO NABREŽJE 4 (KS LAŠKO) 1. mesto:
STANOVANSKi BLOK UPOKOJENcEV, SAViNJSKO NABREŽJE 6 (KS LAŠKO)
Edina Memic
Trojno - najlepše urejena vas v občini_
Na tekmovanju za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško, ki se izvaja v okviru akcije Turistične zveze Slovenije MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA, je bila za najlepšo vas v občini izbrana vas Trojno. 26. novembra je ob postavitvi označevalne table oz. okvirja vaščane obiskal župan Franc Zdolšek in jim čestital za osvojeni naziv.
11
občinska uprava/občinski svet
Prostovoljstvo v Centru starejših Laško - Hiši generacij_
5. december je poznan kot mednarodni dan prostovoljstva. Organizacija združenih narodov ga je razglasila že meseca decembra leta 1985. Od takrat se vlade, Združeni narodi in civilnodružbe-ne organizacije skupaj trudijo obeležiti ta dan - mednarodni dan prostovoljstva. Ta poseben dan namreč omogoča vsem prostovoljkam in prostovoljcem, da pokažejo kaj so v preteklem letu prispevali s prostovoljskim delom na lokalni ravni in seveda tudi na nacionalni in mednarodni ravni v okviru uresničevanja skupno določenih ciljev.
Občina Laško premore veliko srčnih ljudi, ki svoj čas in znanje posvečajo prostovoljnemu delu ter tako na dnevni rav-
ni osrečujejo, izobražujejo in bogatijo življenja ne samo našim občanom, ampak tudi občanom drugih občin.
Župan Franc Zdolšek je v sodelovanju s Centrom starejših Laško - Hišo generacij in Medgeneracijskim društvom za kakovostno starost Laško 3. decembra ponovno povabil prostovoljke in prostovoljce na Občino Laško, kjer se jim je med drugim zahvalil in jim čestital za njihovo nesebično delo. Dejavnost Centra starejših Laško - Hiše generacij ter delovanje Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško temelji na pro-stovoljstvu. Kar precejšnje število prostovoljk in prostovoljcev se podvaja oziroma delujejo na obeh področjih. Izvajajo različne zanimive aktivnosti v okviru Hiše generacij, ki so namenjene vsem generacijam, ne glede na njihov kraj bivanja
in so za vse brezplačne. Glavni namen društva pa je predvsem reševanje in lajšanje socialnih stisk starih ljudi ter ohranjanju in izboljšanju kakovosti njihovega življenja.
Odzvalo se je lepo število povabljenih in obisk je ob pogovoru, pripovedovanju anekdot in prijetnem vzdušju minil prehitro.
Jasna Kermelj
OBČINSKI SVET LAŠKO
Občinski svet se bo v decembru sestal že četrtič
22. oktobra je bila konstitutivna seja Občinskega sveta Laško. Sejo je vodil najstarejši član občinskega sveta Jože Kotnik. Po predstavitvi poročila Občinske volilne komisije Laško, ki ga je podal predsednik OVK Boštjan Grešak, so bili potrjeni mandati vseh 23 novoizvoljenih svetnikov. Glede na to, da je bil Franc Zdolšek ponovno izvoljen za župana in je sprejel županski mandat, je bil na naslednji seji potrjen mandat Janeza Bene-deka - naslednjega kandidata na listi SLS v 1. volilni enoti.
Na konstitutivni seji je bila imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki je pripravila predloge za imenovanje delovnih teles občinskega sveta. Tako so bili na 2. seji, ki je bila 5. novembra, imenovani člani Statutarno pravne komisije, Komisije za vloge in pritožbe, Odbora za gospodarski razvoj občine, Odbora za urejanje prostora in komunalne dejavnosti, Odbora za družbene dejavnosti in društva ter Odbora za razvoj kmetijstva in podeželja. Kdo so člani posameznih odborov in komisij, si lahko preberete na občinski spletni strani www.lasko.si/sl/delovna-telesa.
Občinski svetniki so na 3. seji, ki je bila 26. novembra, potrdili Poročilo o realizaciji proračuna Občine Laško za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2014 z oceno realizacije za leto 2014, Poročilo o porabi sredstev stalne proračunske rezerve v letu 2014 in Poročilo o izvajanju konce-
sijske pogodbe koncesionarja Adriaplin. Sprejeli so Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015, imenovali štiri člane Nadzornega odbora Občine Laško ter opravili 1. obravnavo proračuna za leto 2015.
Na 4. seji, ki bo 17. decembra, bodo člani občinskega sveta opravili 2. obravnavo proračuna. Na dnevnem redu bo poleg ostalih zadev tudi imenovanje manjkajočega člana Nadzornega odbora Občine Laško, strategija razvoja vodo-oskrbe do leta 2025 ter potrditev predlogov za Aškerčeva priznanja.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Tanja Grabrijan Foto: Boris Vrabec
Z OPTIMIZMOM V NOVO ŠTIRILETNO OBDOBJE
Na septembrskih lokalnih volitvah je z večinsko podporo ponovno slavil Franc Zdolšek, ki je še tretjič sedel na županski stolček. Ob tej priložnosti smo mu postavili vprašanja o prihajajočih projektih občine, povprašali smo ga o načrtih za protipoplavno varnost v občini, zaupal pa nam je tudi želje za leto 2015.
Na lokalnih volitvah ste še tretjič dobili nov štiriletni mandat za župana. Kakšen je vaš komentar volitev?
Najprej se iskreno zahvaljujem vsem občankam in občanom, ki so odšli na volitve ter s tem opravili svojo državljansko obvezo, seveda pa še posebej iskrena hvala vsem, ki ste oddali svoj glas zame kot tudi za Slovensko ljudsko stranko in mi s tem izkazali svoje priznanje za preteklo delo. Seveda mi visok odstotek glasov pomeni še dodatno obvezo v naslednjem štiriletnem obdobju, kjer vas ne želim razočarati.
Prihaja obdobje sprejemanja občinskega proračuna. Kateremu področju bo namenjenih največ finančnih sredstev v prihajajočem letu in zakaj?
Gotovo naslednje obdobje pomeni nadaljevanje dela iz preteklih let. Glavni poudarek bo na nadaljevanju izgradnje in obnove vodovodov, velik poudarek bo na obnovi cest, seveda pa bomo nadaljevali tudi z energetsko sanacijo naših objektov, predvsem vrtcev in šol.
Sicer se v proračunu v tem času še vedno srečujemo z veliko neznankami, predvsem na področju prihodkov, saj država še ni izdala konkretnih usmeritev za izdelavo proračuna. Naša predvidevanja že vseskozi temeljijo na prednostnem izvajanju investicij s sofinanciranjem iz dodatnih evropskih virov, kar nam zagotavlja izvedbo večjega števila le-teh.
Velik poudarek bomo dali prizadevanjem k nadaljevanju izgradnje proti-poplavnih ukrepov na Savinji s sanacijo pritokov v občini, tako na področju Laškega kot Rimskih Toplic do Zidanega Mosta.
Prizadeval si bom izpolniti vse obljube iz svojega predvolilnega programa na vseh
področjih našega življenja, da bo življenje v naši občini čim bolj prijazno do vseh nas, ki tu živimo, kot tudi do turistov, ki nas obiščejo.
Katere večje projekte lahko občani pričakujejo v letu 2015?
Prav gotovo je eden od večjih projektov, ki ga bomo v naslednjem letu dokončali energetska sanacija centralne osnovne šole v Laškem, radi pa bi dokončali vse priprave za ureditev mestnega jedra, nadaljevanje izgradnje kanalizacije in seveda uredili čim več cest.
Z novim mandatom je nastopil tudi nov občinski svet. Kakšne so vaše napovedi sodelovanja in delovanja občinskih svetnikov?
V	novem občinskem svetu je kar dve tretjini novih svetnikov, ki so bili izvoljeni na volitvah in ker ste jim zaupali vi, spoštovane občanke in občani, jim tudi jaz in tudi z njimi si želim korektnega in dobrega sodelovanja v dobrobit občini Laško.
V	predvolilni kampanji ste omenili, da osrednja naloga ostaja pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev. Jih je bilo v preteklosti dovolj in kako bi jih lahko pridobili še več?
Vedno si vsak človek, tudi jaz, želi še več, kar je tudi prav, saj le to vodi k napredku skupnosti. V preteklih letih smo skupaj z občinsko upravo v to vložili veliko napora - ali smo bili dovolj uspešni ali ne, je težko ocenjevati, seveda pa bomo v prihodnjih letih poiskali še kakšne dodatne evropske vire, saj se sedanji viri precej zmanjšujejo.
Prizadevate si, da bi privabili investitorje, ki bi vlagali v storitveno dejavnost, predvsem na področju Rimskih Toplic, Zidanega Mosta, Šentruperta. Kakšne so želje in načrti ter na kakšen način privabiti investitorje?
V	teh časih je izredno težko pridobiti investitorje, seveda pa se bomo trudili, da dobimo investitorje za bencinsko črpalko v Rimskih Toplicah, oživitev črpalke s trgovino v Šentrupertu, trgovino v Zidanem Mostu, seveda pa vsak investitor pričakuje dovolj dohodka za povrnitev investicije in preživetje, kar nam precej otežuje položaj. Želeli bi tudi investicije v storitveno in proizvodno dejavnost, mnogo pa pričakujemo od stranskih dejavnosti v kmetijstvu kot soponudbo naši turistični dejavnosti.
Tudi letos so občino prizadele poplave, vendar so tokrat svojo moč pokazali pritoki Savinje. Škoda je znašala preko 1,5 mio evrov. Kakšni so načrti in vaše napovedi
intervju z županom
za izgradnjo protipoplavne varnosti v občini?
Za takojšnjo sanacijo smo iz občinskega proračuna zagotovili precej sredstev, in sicer precej več, kot je rezerve v proračunu. Pripravili smo tudi projekte za sanacijo te škode, sedaj pa čakamo na odobritev finančnih sredstev s strani države, saj to področje spada pod njeno okrilje. Upam na čim večjo uspešnost pri pridobiti teh sredstev. Na področju proti-poplavnih ukrepov smo stalno aktivni in upam, da bomo v naslednjih letih tudi uspešni, saj bi to pomenilo realizacijo lokalnih ukrepov in s tem bistveno zmanjšanje poplavne ogroženosti naše občine, ki je po naši oceni ena najbolj ogroženih v Sloveniji.
Še vedno ostaja nerazrešeno vprašanje čistilne naprave. Kako napreduje reševanje spora med občino in WTE-jem?
Vprašanje in problemi s čistilno napravo segajo v leto 2001, s kasnejšo izgradnjo same čistilne naprave brez kanalizacije se je ta problem le še povečal. Sedaj upam, da smo v času, ko se bo ta problem končno rešil, saj so tudi predstavniki WTE-ja kot tudi Pivovarne Laško z vso resnostjo pristopili k reševanju nastale situacije. Temeljni problem nastale situacije je bil že v samem načinu financiranja izgradnje čistilnega sistema, dodatno pa je problem zapletla še neizgradnja kanalizacije, saj storitve ni moč komu zaračunavati. Tudi predimenzioniranost same čistilne naprave glede na dejansko količino odplak je problematična, kar vpliva na nenormalen tok denarja od uporabnika, torej občana, do koncesionarja ter s tem plačevanja zapadlih obveznosti. Pri tem naj omenim, da je nemogoče priključene občane obremeniti z ekonomsko ceno te storitve, saj bi potem cena bila parkrat višja, kot je sedaj, pa že sedaj ni nizka.
Ob zaključku leta 2014, kakšne so vaše želje za prihajajoče leto?
Leto 2014 se zaključuje, verjetno si ga bomo zapomnili kot enega najbolj volilnih let do sedaj. Kako smo izkoristili naše možnosti demokratičnega odločanja bomo videli, upam, da smo imeli srečno roko. Sicer pa je bilo leto kot vsako, z dobrimi in slabimi trenutki tako za skupnost kot za posameznika, seveda pa smo vsi pogrešali precej več optimizma na vseh ravneh. V prihajajočem letu želim, da se vsem izpolnijo želje, ki se jim do sedaj niso, veliko sreče in zdravja tako v poslovnem kot v osebnem življenju.
Nika Košak Foto: RD2 Photography
13
poslanska pisarna
SPOŠTOVANE LAŠČANKE IN LAŠČANI!
Zanimivo in raznovrstno je bilo delo v Državnem zboru RS v preteklih dveh mesecih. Urniki nas, poslancev, so bili vsak dan zapolnjeni in moram iskreno priznati, da takega tempa dela nisem pričakovala. Vsebine, ki nas vsak dan čakajo na poslanskih klopeh, terjajo od nas širjenje naših znanj in pogledov, seznanjanje z zgodovino dogajanja v državnem zboru, predvidevanje vseh možnih posledic sprejetja ali zavrnitve posameznih predlogov ter usklajevanje različnih mnenj in vidikov posameznikov znotraj naše številčne poslanske skupine ter tudi znotraj vladajoče koalicije. Dnevni stiki poslancev Poslanske skupine stranke Mira Cerarja z vlado, posameznimi ministri in sekretarji bistveno pripomorejo in so nujni za dojemanje namenov posameznih predlogov in sprejemanje odločitev.
Delo delovnih teles znotraj državnega zbora je bilo v preteklih dveh mesecih namenjeno najprej sprejemanju predloga Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2014. Vlada dr. Mira Cerarja se je ob svojem nastopu seznanila z dejanskim stanjem državnih financ in sklenila, da je potrebno, kljub temu, da se bliža konec leta, sprejeti rebalans. Rebalans je potreben, saj se bo v letošnjem letu v proračun steklo manj denarja, kot je bilo to načrtovano, kar nekaj odhodkov pa je bilo načrtovanih prenizko. Poslanci smo na posameznih odborih temeljito pregledali prerazporeditve po posameznih postavkah in terjali podrobno obrazložitev ministrov. Drugi del dela delovnih teles se je nanašal na seznanjanje s poročili o delu v letu 2013 posameznih organizacij, služb in zavodov, ki so financirani iz državnega proračuna. Ugotovili smo, da nekateri od njih delajo in pripravljajo svoja poročila kvalitetno, dovolj podrobno in pregledno, spet drugi pa so bili deležni naših pripomb, neodobravanja in zahtev po dopolnitvah poročil, večji preglednosti in transparentnosti poslovanja in celo zavrnitve poročil. Moj osebni zaključek ob tem je, da bi moral biti državni zbor bolje in večkrat letno seznanjen z delovanjem posameznih organov in imeti tudi več pristojnosti glede njihovega poslovanja, izrekanja ukrepov in sestave njihovih poročil. Posamezni organi namreč niso dovolj nadzorovani in stopnja njihove samovoljnosti ter netransparentnega poslovanja in ravnanja z javnim denarjem je prevelika. V tem smislu so bili spreje-
14
ti tudi ustrezni sklepi nekaterih odborov.
Konec meseca oktobra je s funkcije ministrice brez resorja, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo odstopila mag. Violeta Bulc. Mag. Bulc je nastopila funkcijo evropske komisarke za promet, česar smo bili v naši poslanski skupini izjemno veseli. Glede na zadnja poročila iz Bruslja je naša komisarka že dodobra poprijela za delo. Odzivi njenih kolegov iz Bruslja so pozitivni, hkrati pa ni pozabila na pomembne projekte v Sloveniji.
Teden otroka je v državnem zboru zaznamovala dobrodelna razstava Punčke iz cunj pod geslom »Posvoji punčko in reši otroka!«, s katero UNICEF Slovenija zbira sredstva za cepljenje otrok proti šestim nalezljivim boleznim v državah v razvoju. Poslanke in poslanci Poslanske skupine SMC smo se družno odločili posvojiti te punčke. Tudi moji družini se je pridružila ena od njih. Skupaj z otrokom, ki smo mu na tak način pomagali, je dobila svoje mesto v našem domu in v naših srcih.
Ob dnevu spomina na mrtve sem skupaj s poslankama SMC Anito Koleša in NSI Ivo Dimic, položila cvetje pri rovu sv. Barbare v Hudi Jami in se tako poklonila žrtvam povojnega nasilja. Pridružila sem se prizadevanjem za izkop vseh žrtev ter razglasitev Barbarinega rova za kulturni spomenik državnega pomena in njegovem odprtju za javnost.
Poleg dela v državnem zboru se dnevno ukvarjam tudi z delom v volilni enoti, tako v Celju kot v Laškem. Name se je že obrnilo več občanov z različnimi tematikami, od problematike izplačil v podjetjih do infrastrukturnih težav in vračanja pokojnin zaradi opravljanja dejavnosti. Vsem njihovim težavam sem z zanimanjem prisluhnila in skupaj smo prišli do nekaterih rešitev. Na pobudo župana Občine Laško, gospoda Franca Zdolška, sem se vključila v nekatere občinske projekte, predvsem v smislu povezovanja občine z vladnimi službami in državnimi institucijami, ki so na tak način pokazale več-
jo odzivnost. Sodelovanje z občino v tem smislu se mi zdi nadvse dobrodošlo in sem ga vesela.
8. novembra je potekal Dan odprtih vrat zbirnega centra in odlagališča odpadkov ter Centralne čistilne naprave Laško. Problematika motečega delovanja Centralne čistilne naprave Laško se vleče že nekaj let in kar nekaj okoliških prebivalcev, ki se dnevno soočajo z neprijetnim vonjem, ki prihaja iz naprave, se je obrnilo name s prošnjo, da se jim pridružim pri ogledu. Na mojo pobudo in s sodelovanjem občine in Komunale Laško bomo v prihodnjih dneh pristopili k reševanju navedenih težav in srčno upam, da bomo pri tem uspešni.
Kot ste mogoče zasledili, sem se v prejšnjem mesecu pridružila Klubu zasavskih poslancev. Poleg še treh kolegov Poslanske skupine SMC so v klubu tudi po en poslanec SD, Desus in ZL. V klubu sodelujemo pri poskusu reševanja socialne problematike TET in celotne zasavske regije. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi lahko prispevali k po-zitivnejšemu in aktivnejšemu odnosu države do te zapostavljene regije, hkrati pa bomo s svojim zgledom pokazali, da je mogoče dobro sodelovati in delati ne glede na strankarsko pripadnost.
Ob tej priložnosti bi vse občanke in občane ponovno povabila, da me obiščejo v moji poslanski pisarni na Stanetovi ulici 29 b v Celju, in sicer vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu, med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru na elektronski naslov Janja.Sluga@dz-rs.si tudi izven uradnih ur.
Ob bližajočih se praznikih vsem Laščankam in Laščanom želim obilo zdravja, prijetnih dni v toplem družinskem krogu, srečanj s prijatelji, bleščečih se lučk in prazničnega vzdušja. Naj bo novo leto natančno takšno, kot si ga želite!
Janja Sluga, poslanka PS SMC v Državnem zboru RS Foto: Spletni portal DZ RS
upravna enota/krajevne skupnosti
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO
UREDBA O DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH NA KMETIJI
Sredi meseca avgusta 2014 je začela veljati nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Urad. list RS, št. 58/2014), ki določa, da se na kmetiji lahko opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti: predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev
in zelišč; predelava gozdnih lesnih sor-timentov; prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij; vzreja in predelava vodnih organizmov; turizem na kmetiji; dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oz. izdelki; predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov; storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, zakol živali ter ročna dela; svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.
Med skupinami dejavnosti je na primer v okviru turizma na kmetiji novost t. i. apiturizem s področja čebelarstva.
Podrobnejši seznam dopolnilnih dejavnosti znotraj navedenih skupin ter pogoji za njihovo opravljanje so konkretneje razvidni iz uvodoma navedene uredbe, ki je dosegljiva tudi na spletnem naslovu http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp ?urlurid=20142546.
Dosedanji nosilci dopolnilnih dejavnosti morajo opravljanje teh dejavnosti uskladiti z določbami sedaj veljavne uredbe najpozneje do 1. januarja 2016, torej imajo čas še celo prihodnje leto.
Oddelek za prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge
PRENEHANJE NEOBVEZNEGA OBVEŠČANJA OBČANOV O POTEKU OSEBNIH DOKUMENTOV
Obveščamo vas, da smo upravne enote po usmeritvah Ministrstva za javno upravo prenehale z vljudnostnim pošiljanjem obvestil o skorajšnjem poteku veljavnosti osebnih dokumentov.
Da na potek veljavnosti vseeno ne boste pozabili, vam Državni portal E-uprava (http://e-uprava.gov.si) nudi možnost samodejnega obveščanja o poteku vaših osebnih dokumentov.
Storitev, ki se imenuje spletni opomnik (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ opomnik/), omogoča, da na elektronski naslov in/ali mobilno številko prejmete sporočilo o poteku veljavnosti vaših identifikacijskih dokumentov in dokumentov vaših mladoletnih otrok (1 mesec, 14 dni in 3 dni pred potekom veljavnosti). Obvestilo o poteku dokumentov
lahko prejmete za dokumente, ki jih sistem e-uprave pridobi iz uradnih evidenc (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, orožni list, zapisnik o tehničnem pregledu vozila).
Spletni opomnik je dostopen le uporabnikom kvalificiranega digitalnega potrdila, za katerega lahko zaprosite pri katerikoli upravni enoti v Sloveniji.
Oddelek za upravne notranje in splošne zadeve
KS REČICA
KS Rečica se predstavi_
5.10.2014 so potekale lokalne volitve, kjer ste volili tudi novo sestavo članov sveta Krajevne skupnosti Rečica. Izvoljeni so bili naslednji člani: Martin SELIČ, Peter KRAŠOVEc, cvetko ŽOHAR, Roman OČKO, Gregor PODKORi-TNIK, Marjan BELEJ, Dani SELIČ in Matjaž PiKL. Na prvi konstitutivni seji je bil izvoljen za predsednika sveta KS Rečica Matjaž PIKL, za podpredsednika pa Peter KRAŠOVEC. Na naslednji seji
bo imenovan nadzorni odbor, ki šteje 3. člane. Glede na čas, ki prihaja, je bila prva naloga novega sestava sveta, da izvede potrebne aktivnosti za izbor izvajalcev zimske službe in dobavitelja posi-pnega materiala - soli. Izvajanje zimske službe bodo vršili Branko Selič, Darko Trbovc, Andrej Kufner in Grametpromet iz Griž. Plan zimske službe je objavljen na www.recica.si, kjer lahko pridobite vse potrebne informacije o poteku izvajanja čiščenja javnih poti. S pogledom v preteklost v september 2014, ko nas je prizadelo močno deževje in posledično poplave, kjer smo na posameznih javnih poteh
utrpeli izjemne poškodbe. Posamezniki so poškodbe utrpeli na stanovanjskih objektih, kmetijskih površinah in gospodarskih poslopjih. Na osnovi prijav tako s strani občanov, kakor s strani regijskega centra za obveščanje, smo v zgodnjih jutranjih urah aktivirali gasilsko društvo Rečica in posamezne izvajalce s strojno mehanizacijo. Na osnovi koordinacije med KS in izvajalci smo do poznih večernih ur sanirali glavnino poškodb in posledično omogočili vsem krajanom varen dostop do svojih domov. V tem trenutku izrekam vsem udeležencem, ki ste sodelovali pri odpravi posledic poplav in po-
15
krajevne skupnosti
Obnova sanitarij v Sindikalnem domu
sameznikom, ki ste morda s skodelico toplega čaja ali kave ponudili tisto, kar ste v danem trenutku lahko, izjemno zahvalo. Vsem, ki ste nam izrekli ustno zahvalo za dano pomoč prav tako hvala. Verjemite, da je bilo to v tistem trenutku največje plačilo za naše delo. Iskrena zahvala pa gre občinski upravi, ki je nudila vso pomoč in omogočila plačilo vseh interventnih stroškov.
V nadaljevanju še nekaj besed o aktivnostih, ki potekajo morda malo manj opazno, a so za razvoj našega kraja izjemno pomembne ... Na osnovi podpisov (preko 180), ki ste jih pred časom naslovili na naš naslov, se aktivno vključujemo pri projektu modernizacije telefonskega omrežja, ki bo vključeval izgradnjo novega omrežja z optičnim omrežjem. Slednje bo vse do šole v Zgornji Rečici omogočal priklop na internet in druge tehnične rešitve, ki jih ta tehnologija omogoča. Na osnovi vaših podpisov in zahtev si želimo, da nam bo s skupnimi močmi le to uspelo. Če ne bo medsebojnega sodelovanja, bo težko pričakova-
ni projekt s strani Telekoma ostal samo na papirju. S prej omenjenim podjetjem vodimo aktivnosti za izboljšanje sprejema GSM signala, ki je v zadnjem času izredno slab. S strani njihove tehnične službe smo prejeli zagotovilo, da bodo v doglednem času zagotovili postavitev manjšega repetitorja - ojačevalca signala na planinskem domu na Šmohorju, ki bo pokrival cca. 1000 m2 površine. Na osnovi dveletnega programa posodabljanja javnih poti smo v mesecu novembru izvedli dolgo pričakovano modernizacijo javne poti Ferme - Zakrišek na odseku Ulaga - Pušnik v dolžini 200 m. Obnova javne poti se je financirala s strani občinskega proračuna, Krajevne skupnosti Rečica in krajanov. Izvajalec zemeljskih del je bil Darko Trbovc s. p., asfaltiranje je vršilo podjetje Strabag, nadzor pa Robert Seme. V Sindikalnem domu smo na osnovi pobud krajanov in posameznih društev izvedli obnovo sanitarij, ki so bile v zelo slabem stanju. Izvajalec del je bilo podjetje Gerčar. V zadnjem času smo s strani krajanov prejeli veliko pritožb na izvajanje deponiranja odpadnega materiala na območju KS Rečica. Vsled tega bomo v bodoče, da zaščitimo javne poti, katerih smo upravljavec, namestili ustrezno vertikalno signalizacijo, ki bo dovoljevala osno obremenitev v takšni obremenitvi, da se na javnih poteh ne bo naredila škoda zaradi obremenitev. V nobenem primeru pa KS ne bo tožnik o upravičenosti odlaganja odpadkov, saj so za to pristojne druge strokovne službe. V rubriki Aktualno na naši spletni strani imate skeniran dopis Agencije za okolje, v katerem lahko izveste več o pravicah in obveznostih lastnikov priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, kamor spada potok Rečica. Ponovno lahko ugotavljamo, da si upravljavec vodotokov jemlje
v zakup samo obveznosti lastnikov priobalnih zemljišč, svoje obveznosti pri zagotavljanju rednega vzdrževanja vodotokov pa postavlja na stranski tir. Kljub zadovoljivi organiziranosti rednega odvoza odpadkov s strani JP Komunala Laško, ponovno opažamo, da posamezniki odlagajo odpadke v naravi, ob cestah in celo na zavarovanih vodo varstvenih območji. Ali je takšen način odlaganja primeren, bo ocenil vsak lastnik zemljišča sam, saj je v končni fazi, ko se pojavijo ustrezne inšpekcijske službe za odpadke, bo nehote kriv le on, v kolikor se ne dokaže krivda povzročitelja. No, to pa je že zgodba, ki ponavadi nima konca . V jesenskem času smo lahko opazili tudi posameznike, ki so na javnih poteh, katerih upravljavec je KS, sami organizirali čiščenje obcestnega sveta - predvsem je bilo to čiščenje vejevja in odstranitev zaraščenih dreves. S tem so v zimskem času omogočili normalno prevoznost v primeru obilne snežne odeje. Iskrena zahvala za opravljeno delo jim izrekamo v imenu KS Rečica. In preden zaključimo, še iskrena čestitka Simoni Jazbec iz Spodnje Rečice za osvojeno drugo mesto v vsakoletnem tekmovanju Občine Laško za najbolj urejeno hišo. Vsem ostalim pa Zdravo in predvsem SREČNO 2015. In seveda prisrčno povabilo v četrtek, 18. decembra ob 18. uri v Sindikalni dom, kjer bomo pripravili prijetno presenečenje ob koncu leta in zaključku obnove sanitarij. Uprizorili bomo veselo odrsko igro Čečenske jtrnce, ki jo izvaja Prosvetno društvo Čeče - Hrastnik in se na koncu prepustili preizkušnji jtrnic, ja-bolčniku in domačih dobrot naših pridnih kmečkih žena. Pridite in se z nami nasmejte do solz.
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
KS RIMSKE TOPLICE
Pa ga imamo!_
Pa ga imamo, bi lahko rekli. Asfalt namreč. Vsakokratno neurje nam je uničevalo cesto, avtomobile, živce. Obilo dežja je povzročilo tudi polzenje dela ceste, vožnja po tej cesti pa je postajala in dneva v dan bolj nevarna. V slogi je moč, zato smo lastniki zemljišč stopili skupaj in se odločili, da napnemo vse moči, da zadeve uredimo čim hitreje. Zbrali smo dogovorjeni del finančnih sredstev, nato pa z obilo pomoči predstavnikov KS Rimske Toplice in občine Laško uspeli uresničiti svoje želje. Sredi septembra so delavci SMIT d. o. o. pričeli z deli na odseku ceste Laziše - Barlič - Kovač. Opravili so dela sanacije plazovi-tega terena, odvodnjavanje, utrditev in razširitev cestišča ter izvedbo muld. 410 metrov nove asfaltne ceste je bilo 25. 10. 2014 slovesno predano v uporabo. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da bo naše bivanje na pode-
16
želju še lepše, vožnja pa prijetnejša in bolj varna. Posebna zahvala pa gre D. Fistriču (KS Rimske Toplice), A. Krpiču, županu F. Zdolšku in pevcem MPZ Šmiklavž, ki so našo otvoritev ceste popestrili s svojim pevskim nastopom.
Alenka Barlič
Obnova javne poti v Zg. Strensko_
V septembru se je v okviru odprave posledic škode zaradi letošnjih neurij pričelo z izvedbo oz. obnovo javne poti, ki vodi v Zg. Strensko v dolžini 740 metrov. Obnovitvena dela so obsegala ureditev odvodnjavanja cestišča, na delu plazovitega dela ceste se je izvedla sanacija udora, izvedla se je utrditev cestišča z bankinami ter asfaltiranje. Uredila se je tudi prometna signalizacija in varnostne ograje ob večjih zunanjih ovinkih ter zelo strmih nasipnih brežinah.
28. novembra je bil cestni odsek z otvoritvijo predan v uporabo. Ob otvoritvi ceste se je pripravil tudi slovesen in prijeten zaključek, ki so ga popestrili pevci in glasbeniki, tako da tudi slabo vreme ni pokvarilo razpoloženja.
krajevne skupnosti
Matjaž Knez, predsednik KS Rimske Toplice
KS MARIJA GRADEC
V letošnjem letu je Krajevna skupnost Marija Gradec pridobila kar nekaj odsekov asfaltiranih cest.
Gre za kategorizirane javne poti. Gradilo se je na osnovi pridobljenih sredstev s strani Občine Laško, krajevne skupnosti in pa krajanov samih. Tako nam je uspelo konstrukcijsko pripraviti in nato asfaltirati JP Olešče - Zapotok v dolžini 660 metrov, ki je tako pridobila povezovalni značaj. Stroške tretjine trase in sanacijo nestabilnega dela ceste je krila krajevna skupnost, preostali dve tretjini pa krajani. Asfaltiranje je v celoti krila Občina Laško. Otvoritev odseka je bila 24. 10. 2014.
28. 10. 2014 smo otvorili JP Njivice - Dermota v dolžini 280 metrov. Tudi tukaj so krajani segli globoko v svoj žep za financiranje podlage, asfaltiranje pa je bilo krito iz občinskega proračuna. Stroške sanacije plazovitega dela cestišča je krila KS Marija Gradec. V obeh primerih je podlago in ostalo sanacijo opravljalo gradbeno podjetje Hercog Ferdinand.
Kot že morda veste, je bila 12. 11. 2014 predana svojemu namenu JP Stopce - Vrh nad Laškim.
Dve tretjini ceste poteka na območju KS Marija Gradec, preostalo pa v KS Vrh nad Laškim.
Ta trasa je bila grajena na osnovi 23. člena Občine Laško.
V	letošnjem letu smo pričeli z izgradnjo cestne razsvetljave v križiščih v Tevčah, ki je nekako podlaga za kasnejšo nadgradnjo razsvetljave skozi naselje nasproti trgovine Tevče. Podaljšala se je tudi cestna razsvetljava v zgornjem delu Marija Gradca v smeri Bukovja.
Letošnja neurja so pustila za seboj kar precej škode, predvsem na infrastrukturi ter zgradbah ob vodotokih. Glede na to, da se takšne ekstremne vremenske razmere pojavljajo vse pogosteje, bi v tem primeru naprošal vse krajane, da v primeru nastale škode to čim prej oziroma takoj prijavite na KS ali Občino Laško, ker vam bomo v tem primeru lažje zagotovili pomoč oziroma sanacijo.
Kot vsa leta smo tudi letos zagotovili zimsko službo, za katero je bil na podlagi ponudb izbran Hercog Ferdinand s.p., iz Tevč 8 v Laškem. S svojo ekipo in pa podizvajalci bo poskušal zagotoviti v zimskih razmerah čim boljšo prevoznost. V primeru kakšnih nejasnosti ali problemov v času opravljanja te službe se obrnite na njegov tel. 041 653 470.
V	upanju, da bomo tudi v naslednjem letu v okviru naših zmožnosti lahko čim bolj prisluhnili potrebam naših krajanov, želim v imenu sveta KS Marija Gradec vsem krajankam in krajanom v letu 2015 vse lepo, predvsem pa zdravja in osebne sreče.
Martin Brečko, predsednik KS Marija Gradec
KS LAŠKO
Otvoritev cest v Rifengozdu
Prijetno, čeprav deževno je bilo v Rifengozdu v četrtek, 23. 10., ko smo pri Zorkovih odprli asfaltiran odsek ceste v dolžini približno 340 metrov. Na sliki so domači ob prisotnosti župana g. Franca Zdolška morali kar pohiteti, da niso bili preveč mokri. Hvala vsem, ki ste s svojim trudom dokazali, kaj se zmore,
* > x - \	Spoštovane krajanke in krajani!
xx +	Želimo vam prijetne božične praznike,
X	v novem letu 2015 pa obilo sreče, zdravja
	in medsebojnega razumevanja.
	Krajevna skupnost Laško
17
krajevne skupnosti
Otvoritev ceste na Ojstrem
pa čeprav sta na tej relaciji samo dve domačiji. Upam, da bomo naslednje leto uspeli asfaltirati še drugi del v dolžini približno 200 metrov.
Hkrati smo namenu predali tudi novo makadamsko cesto v dolžini približno 900 metrov, ki poteka v Rifengozdu od Dušaka do Iršiča. Omenjena cesta je izrednega pomena za naše krajane (Dušak, Ojsteršek, Bevc, Milošič idr.), ki so do sedaj morali v Laško po cesti skozi Pečovnik in Polule. Pa tudi vsem ostalim krajanom smo v nasprotni smeri precej skrajšali pot do Celjske koče.
Bilo je v sredo, 15. oktobra, ko smo se ob 16. uri zbrali domači, gostje in celo »Štiglova« pihalna godba na domačiji Ide Verbovšek na Ojstrem 33. Odprli smo kratek, vendar za Ido in njeno družino izredno pomemben odsek novo asfaltirane ceste. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali, da smo omenjen odsek ceste lahko posodobili in s tem domačinom v tem kraju omogočili normalno povezavo z dolino in občinskim središčem. S kakšnim veseljem so domači ob navzočnosti župana g. Franca Zdolška prerezali trak, pa je vidno na priloženi fotografiji.
Martin Kokotec, predsednik KS Laško
KS ZIDANI MOST
Čarovniški dan v Zidanem Mostu
Leze, leze črni pajek ...
Duhec, duhec, kje si zdaj?
Brez čarovniških klobučkov pač ne gre.
KS SEDRAZ
da
Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želimo vam v mrzlih dneh, zdravja in srečnih trenutkov nešteto obilo nasulo bi vam novo leto.
Alojz Primon
Ob tej priložnosti se vam zahvaljujemo tudi za glasove, ki ste nam jih namenili in vas pozivamo, da nam vaše predloge, pohvale, pobude in pritožbe napišete na info@ks-sedraz.si ali pa nas obiščete na uradnih urah, ki bodo potekale vsak prvi ponedeljek v mesecu od 18. do 19. ure v prostorih KS Sedraž.
KONTAKTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE: KS Sedraž: 031 659 213 Odgovorni za ceste (Aleš): 040 794 480
Mirne praznike in srečno 2015 vam želimo: Miša, Aleš, Mateja, Saška, Drago in Simon
18
energetsko svetovanje/kmetijstvo
PRIČELA SE JE KURILNA SEZONA
Ko se sprehodimo ali peljemo skozi naš mali kraj, ki leži v kotlini ob Savinji, takoj opazimo, da se je pričela ogrevalna sezona. Iz dimnikov se vali dim najrazličnejših barv in intenzivnosti. Vsak posameznik ogreva objekt tako, kot sam misli, da je najbolje in za njega ugodneje oz. ceneje. Velika večina, ki jo onesnaževanje okolice moti, si praktično ne more pomagati, čeprav se tega zaveda. Kriza, ki nas je prizadela, večini lastnikom privatnih kurišč ne omogoča, da bi stare nekvalitetne kurilne naprave zamenjali z novimi, ki imajo boljše izkoristke in čistejše izgorevanje. Svoje k temu dodajo še cene energentov.
Po celi Sloveniji so se pred časom izdelali načrti za kvalitetnejšo energetsko oskrbo, ki so vsebovali več načinov reševanja teh problemov. Predvidevali so npr. izvedbo daljinskih ogrevanj iz skupnih kotlarn, priključitev na razvod zemeljskega plina in vgradnjo kvalitetnejših kurilnih naprav.
V	Laškem se je tako izvedel razvod zemeljskega plina, ki je v nekem obdobju zadovoljivo reševal problem onesnaževanja. Ostal pa je precejšen del mesta, ki se s tem problemom ni ukvarjal. Vsi se zavedamo, da je ogrevanje s plinskimi pečmi, poleg toplotnih črpalk, ki so se množično pojavile šele v zadnjem obdobju, najčistejši način ogrevanja in tudi relativno poceni.
Vgradnja plina v obstoječe stanovanjske objekte, predvsem individualne hiše, kjer je že izvedeno centralno ogrevanje, je relativno enostaven in poceni poseg. Večji problem se pojavi v večstanovanjskih objektih in blokih. Tam nastanejo problemi pri glavnem plinskem razvodu in zanesljivem odvodu dimnih plinov.
V	Laškem se je že v pričetku 90. let pripravil idejni načrt za daljinsko ogrevanje večjih mestnih kotlovnic iz pivovarne. Za blokovsko naselje na desnem bregu Savinje pa je bilo prav tako z idejnim načrtom predvideno, da bi se velika kotlarna v hotelu preuredila v skupno kotlarno za omenjene bloke. Namesto plin-
skega razvoda bi se izvedel razvod ogrevne vode do posameznih stanovanj, kjer bi se zaključil s kalorimetri. Tako bi za vseh cca. 160 stanovanj odpadli problemi vgradnje plinskih grelnikov s pripadajočimi odvodi dimnih plinov. Strošek plinskega priključka in čiščenje dimnika bi bil tako za eno odvzemno mesto, za stanovalce pa bi odpadli stroški vzdrževanja grelnikov in dimnikov ter plačevanje prispevkov za plinski priključek. Kot se spominjam, je bila takrat odločitev v smeri, da naj vsak posameznik poskrbi za ogrevanje svojega stanovanja.
Če bi takrat razmišljali nekoliko bolj dolgoročno, bi na zmanjšanje stroškov kurjenja lahko vplivali z alternativnim energen-tom v eni sami kotlarni. Daljinskemu ogrevanju mestnih kotlovnic pa se je odpovedala pivovarna.
V sedanji situaciji nam ne preostane veliko možnosti, da dosežemo veliko zmanjšanje onesnaženja zraka iz peči individualnih objektov. Največ lahko dosežemo tako, da pri kurjenju upoštevamo zakonitosti pravilnega kurjenja, kot nam to dopuščajo že vgrajene peči ter da uporabljamo suh in ustrezen les za kurjavo.
Naslednja možnost je ta, da se ob zamenjavi dotrajane peči dobro razmisli o izbiri in vgradnji nove, oziroma da se spremeni cel sistem ogrevanja. Tu mislim predvsem na toplotno črpalko ali plin. Pri takšni preureditvi bo pomagal še Eko sklad s svojimi subvencijami in mogoče še občina, ki ima v svojem energetskem konceptu predvidene spodbude občanom.
K zmanjšanju onesnaženja zraka lahko prispevamo tudi tako, da spremljamo dogajanja v cementarni Trbovlje, ki je ponovno pričela kuriti petrol koks, ki je izredno nevaren zaradi svojih produktov zgorevanja. V javnih občilih opazimo veliko sprenevedanja odgovornih, ki razlagajo, da se izvajajo meritve CO2 in žveplovega dioksida, kot da sta to najbolj nevarna plina v izpustih, ne pa drugi, ki se sploh ne omenjajo. Drugo nerazumljivo početje pa je delovanje inšpekcijskih služb, ki ne opravljajo svoje službe kot bi to od njih pričakovali. Zastrupljanje okolja je velik »greh«, ki se ne sme nadaljevati, če želimo kolikor toliko normalno preživeti.
Potrudimo se in vsak po svoji moči naredimo čim več.
Energetski svetovalec
Izpostava Laško
Trubarjeva ulica 3,3270 Laško
Tel. 03/ 734 08 70, 03/ 734 08 71, 03/734 08 74
Spoštovani kmetje, vlagatelji kmetijskih subvencij!
Kmetijsko programsko obdobje 2007-2013 se je zaključilo. Z letom 2015 prehajamo v novo programsko obdob-
je, ki prinaša spremembe pri vlaganju kmetijskih subvencij.
Poleg osnovnih subvencij obstajajo še dodatna plačila, ki se bodo v novem programskem obdobju imenovala kmetijsko okoljska podnebna plačila s kratico KOPOP.
Če na kmetiji razmišljate, da bi se vključili za dodatna plačila KOPOP, se morate obvezno udeležiti 6-urnega izobraževanja, ki je pogoj za vstop v KOPOP.
Kmetijska svetovalna služba Laško organizira izobraževanja na osnovi vaših predhodnih prijav.
V kolikor vas KOPOP plačila zanimajo, vas prosimo, da se čim prej prijavite na Kmetijsko svetovalni službi Laško osebno ali po telefonu.
Kmetijska svetovalna služba Laško
19
kmetijstvo in podeželje
Divjad pustoši ..._
ŠKODE, KI JIH POVZROČI DIVJAD NA KMETIJSKIH POVRŠINAH, NA OBMOČJU LOVSKE DRUŽINE LAŠKO
V zadnjih letih se živalski svet vse bolj bliža človeku in njegovemu domovanju. Tudi divjad, razen izjem, se človeka skoraj ne boji več, srnjad lahko opazujemo na nekaj metrov oddaljenosti (bližine), pa tudi divji prašiči si komaj zaslužijo takšno ime, saj o tistem divjem, razen, da rijejo, ni ostalo veliko. Odlično, bi zaključil kak ljubitelj narave! Hudo, nezaslišan, bi pribili kmet, sadjar, vrtnar, ki se živijo od tistega, kar pridelajo na njivi, v sadovnjaku ali travniku. Dogovorimo se, bi spravljivo poskušali narediti premirje lovci. In ga tudi ustvarjamo.
Tudi v Lovski družini Laško ni nič drugače kot na območjih drugih lovskih družin. V letošnjem letu je bilo število prijavljenih škod večje kot prejšnja leta, saj je stalež divjih prašičev vse večji. Letos do 21. novembra je družina obravnavala in ocenila 21 prijavljenih škod, večino teh (20), so jih povzročili divji prašiči, le eno je zagrešila srnjad.
Divji prašiči so najbolj oklestili pridelek pšenice in koruze, so pa razrili tudi kar nekaj travnikov. Škodo lahko naredi divjad na človekovem premoženju, najpogosteje na kmetijskih zemljiščih, v intenzivnih nasadih in na vrtovih. Takšne dogodke obravnava 56. čl. Zakona o divjadi in lovstvu (URL RS št. 16/2004), ki razlaga, da mora oškodovanec v treh dneh od nastanka škode to prijaviti lovski družini, torej upravljavcu lovišča.
Več si preberite na spletni strani društva www.raznolikost--podezelja.si.
Podpis pisma o nameri o sodelovanju občin_
19. 11. 2014 je bilo v prostorih občine Laško podpisano Pismo o nameri občin Celje, Laško, Štore in Vojnik za sodelovanje na področju LEADER projektov za novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja 2014 - 2020. S podpisom pisma je bil storjen prvi korak k pripravi skupne Strategije lokalnega razvoja (SLR) za območje omenjenih občin.
Strategija bo omogočila namensko črpanje LEADER sredstev na območju, saj bo potrebno v njej natančno opredeliti razvojne potrebe območja in pri tem slediti ciljem konkurenčnosti, okoljske sprejemljivosti in trajnosti projektov.
Upravni odbor društva »Raznolikost podeželja« je na seji 12. 11. 2014 imenoval Odbor za pripravo strategije lokalnega razvoja. Naloga odbora je v prvi fazi poiskati na območju vseh štirih občin in na pregleden način predstaviti tematske vsebine, ki so za območje prioritetne in bodo omogočile razvoj, podprt
Škodo je potrebno prijaviti upravljavcu lovišča, Lovski družini Laško, Cesta na Svetino 21, 3270 Laško. Prijava mora vsebovati podatke o oškodovancu (ime in priimek s telefonsko številko), njegov naslov, datum nastanka škode, številko parcele in katastrsko občino, vrsto divjadi, ki je povzročila škodo, vrsto poškodovane kulture, okvirni obseg škode in številko transakcijskega računa.
Lovska družina mora oškodovancu odgovoriti v 8 dneh po pisni prijavi na podlagi ogleda, z oškodovancem pa mora skleniti sporazum o višini odškodnine. Če do dogovora ne pride, lahko oškodovanec škodo prijavi drugostopenjski komisiji za ocenjevanje škode (RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, območna komisija za ocenjevanje
škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, Ljubljanska c. 1, Celje).
Če je divjad naredila škodo na nelov-nih površinah - gre za območja naselij in zaselkov, javnih in zasebnih parkov, pokopališč, vrtov, nasadov, sadovnjakov, drevesnic in intenzivnih kmetijskih kultur, ograjenih z ograjo, pa za industrijske in druge objekte, ograjene z ograjo, površine vseh vrst obor in površine, na katerih dostop ni dovoljen, javne ceste in proge, je škodo treba prijaviti pristojnemu pooblaščencu Zavoda za gozdove Celje, Ljubljanska cesta 13 v Celju.
Treba pa je hkrati povedati, da je lastnik kmetijskega zemljišča, ki mu je divjad naredila škodo na lovni ali nelovni površini, upravičen do odškodnine le, če je na primeren način naredil vse kot dober gospodar, da bi svoje premoženje obvaroval pred škodo.
Lovska družina Laško
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Društvo »Raznolikost podeželja«
Lokalna akcijska skupina Društvo »Raznolikost podeželja« je v programskem obdobju 2007 - 2013 omogočila izvedbo 29 LEADER projektov na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Skupna vrednost nepovratnih sredstev za vse projekte je bila približno 762.000 EUR, občine so poleg tega za skupne projekte prispevale še 108.000 EUR, nosilci projektov pa več kot 395.000 EUR lastnih sredstev. Skupna vrednost izvedenih projektov je bila več kot 1.250.000 EUR.
Izvedeni projekti so vsebinsko omogočili aktivnosti na področjih raziskovanja zanimivosti območja, povezovanja ponudnikov, ureditve učnih poti, investicij v objekte, izboljšanju turistične ponudbe in izobraževanja.
20
kmetijstvo in podeželje
s črpanjem LEADER sredstev. To nalogo bo odbor predvidoma opravil do maja 2015. V letu 2015 pričakujemo tudi objavo Uredbe o LEADER ukrepu za obdobje 2014 - 2020, ki bo natančno določila, kaj mora SLR vsebovati. Potem bo lahko odbor pristopil h konkretni pripravi strategije, pri tem pa bo verjetno potrebna tudi pomoč zunanjih strokovnjakov.
Pričakujemo tudi spremembe na področju delovanja lokalne akcijske skupine (LAS) v obdobju 2014 - 2020, saj bo moral LAS delovati kot pogodbeno partnerstvo. To pomeni, da bo namesto sedanje oblike društva potrebna organizacijska sprememba, hkrati pa bo potrebno za novo obdobje izbrati nosilnega partnerja in upravljavca, ki bo skrbel za nemoteno izvajanje SLR in črpanje LEADER sredstev.
Vse zainteresirane prebivalce (tudi društva, zavode, podjetja ...) z območja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, ki imate ideje, za katere menite, da bi jih bilo možno uresničiti v sodelovanju s projektnimi partnerji z območja, vabimo, da se oglasite na sedežu LAS oziroma nam posredujete vaša vprašanja v zvezi z navedeno tematiko (Društvo »Raznolikost podeželja«, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje, tel: 03/490 75 81; e-pošta: info@raznolikost--podezelja.si). Spremljajte tudi obvestila v lokalnih časopisih, kjer vas bomo povabili na aktualne aktivnosti v zvezi s pripravo SLR.
Novinarska konferenca_
27. 11. 2014 je na turistični kmetiji Pr' Mirnik v Leskovcu na Ljubečni potekala novinarska konferenca, na kateri so pred-
stavniki LAS Društvo »Raznolikost podeželja« skupaj z župani občin Celje, Laško, Štore in Vojnik predstavili Katalog ponudbe območja in izvedene projekte LEADER v obdobju 2007 - 2013.
Natisnjen katalog ponudbe podeželja z območja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik je izšel v nakladi 10.000 izvodov, v njem pa lahko na enem mestu najdete zbrano ponudbo izletniških in turističnih kmetij, najemov piknik prostorov, možnosti praznovanj rojstnih dni otrok in preživljanja počitnic na kmetijah, ponudbo kruha, potic in peciv s kmetij, mesa in mesnih izdelkov s kmetij, ekoloških pridelkov in izdelkov, svežega sadja in zelenjave ter izdelkov (sokov, suhega sadja, domačih marmelad, vložene zelenjave), jajc, čebeljih pridelkov, mleka in mlečnih izdelkov, rib in izdelkov iz rib, domače obrti, storitev (vožnje s kočijo, predelave sadja in žit) in etnoloških zbirk na območju.
Katalog je namenjen vsem prebivalcem območja, ki iščejo kakovostne lokalno pridelane pridelke in izdelke s kmetij. Prav tako bo v pomoč obiskovalcem, ki priložnostno zahajajo v naše kraje in si
želijo oddiha na kateri izmed turističnih kmetij ter nakupa uporabnih »spominkov« za domov.
V projektu sta sodelovala LAS Društvo »Raznolikost podeželja in partner, KGZS - Zavod CE. Projektne aktivnosti so zajemale zbiranje ponudbe na območju, pripravo podatkov za objavo v katalogu, fotografiranje pridelkov, oblikovanje in tisk kataloga ter distribucijo na določene lokacije, kjer bo na voljo zainteresiranim obiskovalcem (turistično informacijski centri, občine, ponudniki . ). Skupna vrednost LEADER projekta je ocenjena na 11.383,83 EUR.
Projekt »Lokalna oskrba na območju LAS«_
Projekt Lokalna oskrba na območju vodi Društvo »Raznolikost podeželja« skupaj s partnerjema, občino Vojnik in občino Štore.
Izboljšanje prehranskih navad z zagotavljanjem sveže, sezonske in raznovrstne lokalne ponudbe hrane v skladu s shemami kakovosti je cilj, ki ga s projektom želimo doseči na območju LAS Društvo »Raznolikost podeželja«.
Doslej smo izvedli usposabljanja za zaposlene v obratih javne prehrane, pripravili brošuro Uporaba lokalne hrane v šoli in doma, izdelali jedilnike iz lokalnih sestavin za šole in vrtce, predstavili ponudbo na prireditvi Podeželje v mestu in s stojnicami opremili prodajni mesti v Vojniku in Štorah.
V januarju in februarju 2015 načrtujemo več projektnih aktivnosti, in sicer: izvedbo 6 brezplačnih predavanj na temo lokalne (samo)oskrbe (zainteresirane organizacije in društva, ki bi želela na svojem območju imeti brezplačno predavanje na to temo, vabimo, da se oglasijo na spodaj navedene kontakte, nekaj predavanj je še možno organizirati). Sledila bo izdaja letaka in zloženke na temo lokalne oskrbe, izobraževanje in strokovna ekskurzija za ponudnike lokalno pridelane hrane, strokovna ekskurzija za zaposlene v obratih javne prehrane in organizacija borze lokalnih pridelkov in izdelkov, kjer boste lahko na enem mestu videli zbrano ponudbo lokalnih pridelkov in izdelkov z območja.
Primož Kroflič KGZS - Zavod Celje upravljavec
21
Pobuda »Skupaj za boljšo družbo«
Komunalna podjetja, povezana pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva, smo oblikovala pobudo Skupaj za boljšo družbo, v okviru katere so se prve skupne aktivnosti odvijale v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.
UrjUfB,
S to pobudo si slovenska komunalna podjetja prizadevamo spodbujati trajno-stno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov.
Glavna cilja pobude sta spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in odgovorno potrošnjo - Enkratno je stvari uporabljati večkratno, ohranjati vodne vire in prebivalce spodbujati k pitju vode iz pipe - Voda iz pipe.
Pobudo Skupaj za boljšo družbo smo pripravili, ker nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Naš glavni cilj je tako prispevati k boljši družbi, odgovornejšemu ravnanju in spremembam na bolje za vse nas.
Problematika zavržene hrane ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov_
Evropska komisija glede problematike zavržene hrane predlaga zavezo, da do leta 2025 zmanjšamo količino zavržene hrane za 30 odstotkov. V svetu vsako leto zavržemo 1,3 milijarde ton hrane, kar je približno tretjina vse hrane. Samo v Sloveniji smo v letu 2011 zavrgli skoraj 170 tisoč ton hrane, kar pomeni približno 82 kg na prebivalca.
Komunalna podjetja, povezana pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva in v okviru pobude Skupaj za
boljšo družbo, smo v času Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki je potekal od 22. do 30. novembra, organizirala prve skupne aktivnosti.
Pred svojimi občinskimi zgradbami smo pokazala, koliko hrane v Sloveniji zavržemo na osebo. Na stojnice, v za-bojčke in na regale smo postavili 82 kilogramov različnih živil, kar je povprečna količina živil na prebivalca, ki zaradi preveč pridelane, nakupljene ali skuhane hrane, pristane v zabojnikih za odpadke, na kompostu in celo v kanalizaciji. Cilj prikaza je bil opozoriti naše občane na problematiko zavržene hrane in jih spodbuditi k odgovornejši ter trajnostno naravnani potrošnji.
V občini Laško sta se poleg Komunale Laško pobudi pridružili še Občina Laško in Območno združenje Rdečega križa Laško. Prikaz problematike zavržene hrane je v Laškem potekal v sredo, 26. novembra, na občinskem dvorišču pred vhodom v Občino Laško, med 10. in 17. uro. Prikaz so izvedli aktivisti Območnega združenja Rdečega križa Laško in zaposleni na Komunali Laško, za kar se jim ob tej priliki tudi zahvaljujemo.
Komunala Laško je vso hrano, ki je bila uporabljena ob tej predstavitvi, po zaključku akcije predala Območnemu združenju Rdečega križa Laško, ki je poskrbel, da je prišla v roke tistih občanov, ki jo najbolj potrebujejo.
Dan odprtih vrat Komunale Laško
Dan odprtih vrat Komunale Laško je potekal 8. novembra 2014 v okviru dneva odprtih vrat infrastrukturnih objektov Občine Laško. V okviru tega dneva smo s strani Komunale Laško našim občanom predstavili odlagališče nenevarnih odpadkov, zbirni center, sortirnico za odpadke in kompostarno.
Odlagališče nenevarnih odpadkov Strensko je pričelo z obratovanjem leta 1971 in je obratovalo več kot štirideset let. Na tem območju so se odpadki sprva odlagali v depresiji ob železniški progi, kasneje pa se je odlagališče razširilo na površino približno treh hektarjev. Od tega se odlagališče razprostira na površini 1,4 ha, preostali del pa predstavlja zbirni center, kjer se izvaja sortiranje in kompostiranje določenih vrst odpadkov.
Zakonska podlaga za obratovanje odlagališča je bilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), na podlagi katerega so se odpadki na odlagališču odlagali do 15. septembra 2012. Na odlagališču so se odlagali nenevarni odpadki in azbestno cementni odpadki (salonitke) v količinah, predpisanih z OVD. V povprečju se je letno odložilo 3.000 ton odpadkov. Po zaprtju odlagališča smo pristopili k izvedbi zapiralnih del, ki smo jih izvedli do konca leta 2013.
V Občini Laško je v sistem odvoza odpadkov trenutno vključenih 86% gospodinjstev. Zbirajo se mešani komunalni odpadki, mešana embalaža, steklo, papir, biološko razgradljivi odpadki, sveče, kosovni in nevarni odpadki. Mešani komunalni odpadki se obdelajo v sortirnici, biološko razgradljivi odpadki pa v kom-postarni. Tako sortirnica kot tudi kom-postarna delujeta v okviru zbirnega centra. Vse ostale frakcije odpadkov pa se do prevzema s strani pooblaščenih prevzemnikov začasno skladiščijo na odprtem skladišču.
Komunala Laško je konec leta 2013 za obratovanje Sortirnice in kompostarne Laško pridobila novo okoljevarstveno dovoljenje.
Na lokaciji zbirnega centra in odlagališča se redno izvajajo monitoringi hrupa in emisij snovi v zraku ter monitoringi podzemnih, izcednih in odpadnih voda. Naše delo in delovanje naprav v okviru zbirnega centra je nenehno pod nadzorom raznih inšpekcijskih služb, ki letno opravijo do pet inšpekcijskih pregledov. Poleg tega se s strani drugih pooblaščenih inštitucij vsaj enkrat letno izvajajo še drugi kontrolni pregledi. Nepravilnosti v dosedanjih pregledih niso bile zabeležene.
22
Za občane je zbirni center odprt dvakrat tedensko, ob sredah od 13. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. V času obratovalnih ur lahko občani brezplačno oddajo vse vrste odpadkov.
Tomaž Novak, direktor Energetske obnove večstanovanjskih stavb_
Tako kot že v preteklih treh letih so se tudi v letu 2014 etažni lastniki odločali za energetske obnove večstanovanjskih stavb v upravljanju Komunale Laško.
V poletnih mesecih se je tako najprej izvedla toplotna izolacija fasade, podstrešja in stropov v kleti večstanovanjskega objekta Rimska cesta 2B v Laškem. Jeseni pa ji je sledila še toplotna izolacija fasade na objektu Ulica XIV. divizije 8 v Rimskih Toplicah.
Komunala Laško je v letošnjem letu na področju stanovanjske dejavnosti oz. upravljanja večstanovansjkih stavb v namene izboljšave energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb izvedla za 67.863 € investicij, od česar je 11.176 € preko nepovratnih spodbud prispeval slovenski okoljski javni sklad EKO Sklad Republike Slovenije. EKO Sklad etažnim lastnikom subvencionira do 25% upravičenih stroškov investicije.
Na odločitve etažnih lastnikov, da pristopijo k energetskim obnovam, odločilno vplivajo prav te nepovratne spodbude v obliki nepovratnih sredstev, zmanjšanje porabe stroškov za ogrevanje, ki se posledično zmanjšajo tudi do 30% ter možnost najema kredita z obročnim odplačevanjem.
Ker je na območju občine Laško še kar nekaj objektov, ki jih je potrebno energetsko obnoviti, se bodo sanacije teh objektov izvajale še v prihodnih letih, seveda vse dokler bodo nepovratne spodbude EKO Sklada še na razpolago, zato pozivamo etažne lastnike teh objektov, da o teh naložbah razmislijo in se zanje odločijo še pravi čas.
Dragica Levstik, stanovanjska dejavnost
Rimska cesta 2B v Laškem po obnovi.
Ulica XIV. divizije 8 v Rimskih Toplicah po obnovi.
Žalnica Laško bogatejša za sliko Milene Kerschbaumer
Žalnica Laško je bogatejša za umetniško delo ge. Milene Kerschbaumer iz Ojstrega, ki je v ta namen darovala svojo sliko z naslovom MIR, olje na platnu dimenzij 120 cm x 150 cm. Kot pravi sama, je sliko darovala v želji, da bi poslovilna dvorana v našem mestu dala ljudem občutek miru in spokojnosti.
Ga. Milena s svojim možem Johannom živi v idiličnem kmečkem okolju v vasi Ojstro nad Laškim. In prav tisti mir, ki sta ga z
možem našla v tem okolju, obema daje neizmeren vir energije za vsakodnevno, ne samo umetniško in kreativno ustvarjanje. Slika, ki je bila svečano predana svojemu namenu, je plod te kreativnosti in umetniške svobode. Ustvarjena je v znamenju miru in spokojnosti z namenom, da bi bilo vsem tistim, ki prihajajo v ta prostor, mirno v srcu in duši.
Kot je nekoč zapisal slovenski filozof, antropolog, psiholog in teolog Anton Trstenjak, je dobrota naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče. In prav to lahko rečemo tudi za go. Mileno, ki je s tem svojim dejanjem prav gotovo našla nekaj, za čemer hrepenimo vsi, najdemo pa le redki.
Tomaž Novak, direktor
Smrečice naših občanov za praznična Laško in Rimske Toplice_
Z vstopom v praznični december je bilo potrebno poskrbeti tudi za praznično okrasitev Laškega in Rimskih Toplic. Pri tem so sodelovali tudi nekateri naši občani, ki so v ta namen darovali smreke in smrečice s svojih gozdov in vrtov, predvsem tiste, ki so jih želeli odstraniti iz varnostnih in drugih razlogov. V ta namen se še posebej zahvaljujemo občanom, ki so letos in tudi že v preteklosti pomagali pri izvedbi novoletnih okrasitev. Zahvala gre Franciju Lesičarju iz Jurkloštra, Marjanu Plahuti iz Velikega Širja in Ivanu Medvedu iz Olešč.
Vse ostale občane, ki v letošnjem letu pri tej akciji niso sodelovali, vabimo k sodelovanju v naslednjem letu.
Občina Laško in Komunala Laško
23
obrt in podjetništvo/turizem
35 LET OBMOČNE OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE LAŠKO
Območna obrtno-podjetniška zbornica Laško je v petek, 28. 11. 2014 obeležila 35 let delovanja.
Številni gostje so napolnili dvorano v hotelu AquaRoma v Rimskih Toplicah. Od 200 članov sta se slovesnosti udeležila 102 gosta.
Prisotne sta najprej pozdravila predsednik OOZ Laško Franc Medvešek in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh. Po uveljavitvi prostovoljnega članstva je območno obrtno-podje-tniški zbornici ostalo 70 odstotkov vseh članov. Predsednik Franc Medvešek je povedal, da se trudijo v svoje vrste pritegnili tudi ostale obrtnike in podjetnike, kajti delo in uspehi zbornice se po tem odražajo pri vseh, tudi pri nečlanih obrtnikih in malih podjetnikih, kar se mu ne zdi niti pošteno niti kolegialno.
Poudaril je, da se splača biti član zbornice. Zbornica je dober servis in blizu članom. Poleg zastopanja in vplivanja na zakonodajo, ponujamo svetovanja, izobraževanja, promocijo, aktualne informacije ter druge ugodnosti. Z uporabo kartice Mozaik podjetnih, katero pridobi vsak naš član in nudi številne popuste in ugodnosti, se članarina lahko povrne.
Govornika sta prisotne spomnila na to, kako nemočni smo, če smo sami. Veliko večje možnosti za uspeh imamo, če sodelujemo in smo povezani. Zbornica je glas obrtnikov in malih podjetnikov. Večje povezovanje članov pa tudi številčno močnejše članstvo prinaša večjo moč, večjo slišnost, posledično večji vpliv. Praznovanja so se udeležili tudi nekdanji predsedniki zbornice - Nande Strnad, ki
je takratno obrtno združenje vodil v letih od 1979 do 1985 in Seme Viktor, ki je zbornici predsedoval od 1987 do 1995.
Poleg aktivnih članov so se slovesnosti udeležili tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednica odbora za gospodarstvo Marija Imperl iz Občine Radeče, predstavniki OOZ iz sosednjih zbornic in upokojeni obrtniki.
Predsednik OOZ Laško Franc Med-vešek je podelil priznanja za 10-, 20- in 30-letno delo v obrti, podeljena pa so bila tudi posebna priznanja OOZ Laško.
Priznanja za 10-letno delo v obrti so prejeli: Brigita Veber s. p., Laško, Marko Dernovšek s. p., Laško, Martina Ribič s. p., Radeče, Agm Nemec d. o. o., Stanislav Aškerc s. p. Laško, Igor Bregar s. p., Rade-če,Mihael Dežan s. p., Laško, David Hla-din s. p., Jurklošter, Zoran Jevtič s. p., Laško, Tanja Rugole s. p., Radeče.
Priznanja za 20 let dela so prejeli: Mir-jana Peterkovič s. p., Zidani Most, Goran Potisek s. p., Radeče, Miran Verdel s. p., Laško, DarkoTrbovc s. p., Laško, Jožica Jerič s. p. Radeče, Vinko Marovt s. p., Šen-trupert, Silvester Romšak s. p., Rimske Toplice, Igor Rop s. p., Radeče, Damijan Sonc s. p., Radeče, Janko Šmid s. p., Jurklošter.
Posebna priznanja so prejeli: Vinko Kralj s. p. iz Rimskih Toplic za 35 let dela v obrti, Franc Medvešek s. p. iz Radeč za 45 let dela v obrti , Marijan Žibret s. p. iz Radeč za 50 let v obrti in Štefanija Zdovc za najstarejšo obrtnico, saj je pri svojih 91 letih še vedno aktivna gostinka.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh pa je podelil priznanja Obrtne zbornice Slovenije.
Bronasti ključ so prejeli: Franc Der-novšek, Jožef Krajnc, Zdenko Leljak, Drago Pušnik, Brigita Veber, Janez Zim-šek in Jani Krivec.
Srebrni ključ sta prejela Matjaž Cajhen in Franc Medvešek.
Srebrni pečat pa je bil podeljen OOZ LAŠKO.
OOZ Laško se je ob svoji obletnici odrekla vsem darilom v korist humanitarnega društva Vesele nogice, ki združujejo in pomagajo otrokom s cerebralno paralizo in njihovim staršem.
OOZ Laško se je ob svoji obletnici odrekla vsem darilom v korist humanitarnega društva Vesele nogice, ki združuje in pomaga otrokom s cerebralno paralizo in njihovim staršem.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Laško je ob 35-letnici izdala tudi tiskan zbornik.
Andreja Rojc Foto: Foto Fleš
ŠTEVILNI ODTENKI JESENI V THERMANI, DRUŽBI DOBREGA POČUTJA
Prispevek začenjamo s priznanji, ki so jih zaposleni v naši družbi prejeli na 61. Gostinsko turističnem zboru, ki je oktobra potekal v Portorožu. Ponosni smo, da so se naši sodelavci v Laško vrnili s kar štirimi priznanji.
Branko Kunšek je v tekmovanju o poznavanju in točenju piva osvojil zlato medaljo.
Hotelsko recepcijo je zastopala Šejla Jusic in osvojila srebrno priznanje.
Sobarice sta predstavljali Brigita Fistrovič in Blaženka Kajt-na. Osvojili sta srebrno priznanje!
Iskrene čestitke nagrajencem!
24
turizem
Brigita, Blaženka, Branko in Šejla z zasluženimi priznanji v rokah.
V	počastitev občinskega praznike občine Laško smo 5. novembra pripravili literarni večer, v katerem smo prisluhnili Laščanom in njihovim pesmim, ki so govorile o našem kraju.
Predstavili so se nam literati Mira Deželak Slatinek, Cvetka Berginc, Nevenka Fantinato, Avgust Aškerc je z Mileno Suhodolčan in Matjaž Aškercem z nami doživeto delil Aškerčevo Legendo o toplicah, Mateja in Sara Hrastnik pa sta uprizorili Aškerčevo Anko. Seveda tudi to pot ni manjkala glasba učencev Glasbene šole Laško-Radeče. Na harmoniki se nam je predstavila mlada in pogumna Nara Lendero, s saksofonom je navduševala Tina Kramar, s črno belimi tipkami nas je v svet glasbe popeljala Eva Nograšek, veseli kvartet klarinetov pa so zastopali Michaela Kovač, Neja Lapornik, Tjaša Razboršek in David Polanc. Za prijetno sodelovanje in program se zahvaljujemo mentorjem: mag. Nevi Marn Hafner, Nini Mole ter Marku in Primožu Razboršku.
V	Zdravilišču Laško se nam je v jesenskih mesecih predstavilo kar nekaj lokalnih društev, ki so navdušili naše goste. Z ubranim prepevanjem se je predstavil Ženski pevski zbor Laško, s potopisnimi in strokovnimi predavanji je izobraževall Tomaž Majcen, na pot zdravja s prehrano je goste popeljala Polona Kresal Bizaj, dolgoletna gostja hotela. Obiskal nas je še Mešani pevski zbor Jesen Društva upokojencev Laško, pa Folklorna skupina Anton Tanc, ki letos slavi 35 let delovanja ...
24. oktobra je CVB klub celjske regije v Zdravilišču Laško v okviru svetovnega dneva po možganski kapi, ki ga obeležujemo 29. oktobra, svoj dan proslavil s srečanjem in skupnimi vajami med člani kluba in učenci 3.A razreda OŠ Primoža Trubarja Laško.
Člani kluba in učenci so pod vodstvom dipl. fizioterapevtke Janje Karlovšek imeli skupinske vaje. Namen druženja je bilo poleg obeležitve svetovnega dneva po možganski kapi tudi medge-neracijsko druženje in ozaveščanje mlajših generacij o pomenu bolezni ter učinkih sodelovanja z bolniki. Ob vajah so se prijetno zabavali in družili. Otroci so bili navdušeni, člani kluba pa so izrazili željo, da se z njimi na skupinskih vajah srečajo še kdaj
Skupinska slika medgeneracijskega sodelovanja ob svetovnem dnevu po možganski kapi.
Tudi v Domu starejših Laško so bili jesenski dnevi pestri. Pripravili smo 1. Alzheimer cafe, 1. oktober - mednarodni dan sta-
rejših smo zaznamovali z nastopom stanovalcev, otvorili smo razstavo izdelkov stanovalcev in z dogodkom, ki so se ga udeležili mnogi povabljeni dokazali, da so v Domu starejših Laško doma aktivni stanovalci, ki si dneve popestrijo z dejavnostmi, za katere v svojem aktivnem obdobju niso imeli časa. Tu gre zahvala tudi zaposlenim - mentorjem, ki vodijo posamezne aktivnosti.
Še preden se bomo dobro zavedali, bo zima minila in prišla bo pomlad. Z njo se bo »otvorila« tudi sezona porok. Vsem bodočim mladoporočencem želimo sporočiti, da Thermana sodeluje z dvema največjima poročnima portaloma - Moja poroka in Zaob-ljuba.si. Nedolgo nazaj smo na podlagi našega dela pri poročnih slovesnostih od slednjega portala pridobili tudi t. i. Zaobljubi-no priporočilo, ki obiskovalcem njihove spletne strani daje informacijo, da predstavljamo enega boljših poročnih ponudnikov. V »obtoku« je tudi naš novi poročni katalog, ki ga med drugim matični uradi ponudijo bodočim mladoporočencem.
Za nami so meseci, ki so polni raznovrstnih kongresnih dejavnosti. Naj med vsemi tovrstnimi dogodki izpostavimo 29. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, na katerem so med drugim spregovorili o prenosu znanj na slovenske kmetije.
Novembra je povsod mrgolelo martinovanj. Tudi pri nas smo dan, ko se mošt spremeni v vino, proslavili na več dogodkih. Martinov ples je bil prava kulinarična poslastica, za otvoritev katere je poskrbelo KUD Lipa Rečica. Ker je na martinovo bila končana tudi paša na prostem, so pastirji na ta dan poskrbeli za pravo veselico. Lipa Rečica nam je prikazala t. i. pastirske plese. Udeležence je navdušil Band Platin, ki je z raznovrstnimi plesnimi ritmi poskrbel za pestro paleto plesov, odplesanih na našem parketu. Martinovali smo tudi v družbi Radia Veseljak in pripravili niz večerov z narodno zabavno glasbo. S Klavdijo Winder smo se učili jodlanja, s Katrco in ansamblom Vžig pa smo plesali, da se je skoraj »vžgalo«.
31. oktobra, ko sicer praznično slavimo dan reformacije, smo skupaj s STIKOM pri grajskih ig-ralih v parku pripravili Grajsko noč čarovnic. Pri dekoraciji prizorišča z bučami, ki jih je letos kronično primanjkovalo, nam je poleg nekaterih zaposlenih pomagala tudi Hiša generacij, ki nam je podarila že umetelno izrezljane buče, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Z izdelki, ki so jih otroci ustvarjali na Thermaninih animacijah v času krompirjevih počitnic, so grajska igrala dobila prav posebno podobo. In potem se je začelo ... Domči Balonči je poskrbel za metlo iz balonov, poslikati si je bilo potrebno obraz, si nadeti klobuček z netopirjem in že smo bili nared, da se male čarovnice in čarovniki zavrtijo v krogu svojih najljubših melodij, ki jih je vrtel DJ Kuky. Obiskala nas je tudi Vaška godba Vrh z mažoretami čarovnicami. Le malokdo si je upal poskusiti čarov-niški zvarek iz netopirjevih krempljev, so pa zato toliko bolj šla v slast pečena jabolka in drugi prigrizki, ki jih je posebej za to priložnost pripravilo naše gostinstvo. Obisk prve »Grajske noči čarovnic« je bil res velik, kar je potrditev, da smo tovrstnih dogodkov, namenjenih družinam, v Laškem še kako željni. V veselem decembru se je in se še bo na tem mestu odvilo kar nekaj dogodkov. O njih vam bomo več povedali v naslednji številki Laškega biltena. Prav lepo vabljeni, da se nam pridružite v torek, 30. 12., ko bomo ob 11. uri pri Grajskih igralih pripravili Silvestrovanje za otroke. S petjem in plesom bomo pričakali 12. uro in glasno vzkliknili »Srečno novo leto 2015!«
Nina Pader
Naš najstrašnejši Marko se je povsem vživel v čarovniško vzdušje.
25
turizem/stik
Mednarodno posvetovanje v Laškem
»RUDARSKA DEDIŠČINA IN TURIZEM«
V zadnjem času cveti beleženje in raziskovanje dediščine rudarjenja, zlasti tam, kjer so premogovniki že pred desetletji ugasnili, zdaj pa tam razmišljajo, kako to dediščino ponuditi turizmu.
Zato je Združenje za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije organiziralo v Laškem konec oktobra I. Mednarodni posvet - Rudarska dediščina in turizem. Pokrovitelj posveta je bila Pivovarna Laško d. d., izvajalec pa domače Rudarsko etnološko društvo Brezno - Huda Jama. Na posvetu se je 43 udeležencev seznanilo s primeri dobre prakse koriščenja rudarske dediščine v turizmu v Sloveniji in po svetu. Zakaj je ta posvet potekal ravno v Laškem, sta na uvodu skušala pojasniti predsednik domačega društva za ohranjanje rudarske dediščine Andrej Mavri in župan Franci Zdolšek. Bogato rudarsko dediščino našega območja skušamo predstaviti turistom, ki prihajajo v Laško
in tako izboljšati našo turistično ponudbo. Pri tem se želimo naučiti kaj od tistih, ki so na tem področju dosegli uspehe. O eko muzejih, povezanih z rudarsko dediščino je zatem spregovoril docent dr. Jože Hudales iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Poročilo o terenskem delu zbiranja gradiva o rudarski dediščini v naši občini v maju letos je podala študentka te fakultete iz oddelka etnologije in kulturne antropologije Mateja Slovenc. »Vlogo in pomen Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija« je predstavila Tatjana Dizdarevič iz Idrije. »Kako industrijsko dediščino in arhitekturo vključiti v kulturni turizem« je predstavila Sanja Cvjetko Jerkovic iz Labina na Hrvaškem. Temo »Dediščina Mežiških rudnikov in turizem« in delovanje čezmejnega geo parka Karavanke je predstavila mag. Suzana Fajmut Štrucl iz Javnega zavoda Podzemlje Pece. Med udeleženci posve-
ta so bili poleg članov domačega društva za ohranjanje rudarske dediščine in Janje Urankar Berčon ter Tomaža Majcna iz STIK-a še predstavniki Etnološkega društva Srečno iz Griž, Rudarsko etnološkega in muzejskega društva Zagorje, Turističnega društva Senovo, Rudarske godbe Hrastnik, Rudarske godbe Mežica, Turističnega društva Ruardi iz Zagorja in direktor Rudnika Trbovlje - Hrastnik Bojan Jelen s sodelavci.
Po kosilu v prostorih pivovarne so si vsi z zanimanjem ogledali letos v septembru odprt Rudarski muzej v Laškem ter zaključili ta mednarodni posvet in se vrnili proti domu.
Organizatorjem posveta - domačemu društvu za ohranjanje rudarske dediščine se je v imenu udeležencev posveta za dobro organizacijo in za lep sprejem v Pivovarni Laško zahvalil predsednik Združenja za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije Tadej Pungartnik.
Andrej Mavri Foto: Lilijana Ratej
srn
STIK - CENTER ZA SPORT, TUflIZEM.
INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Srečanje EVROPSKIH DESTINACIJ ODLIČNOSTI v Bruslju_
21. oktobra je bilo v Bruslju 9. letno srečanje mreže Evropskih destinacij odličnosti - EDEN Network, na katerem smo se zbrali predstavniki EDEN destinacij, ki so vključene v evropsko EDEN mrežo. Spoznali smo dobre primere iz celotne Evrope, izmenjali mnenja z več kot 100 udeleženci iz več kot 25 evropskih držav oz. iz več kot 70 evropskih destinacij. Srečanje je bilo usmerjeno v nadaljnje odkrivanje koristi mreženja in delovanja v
EDEN mreži s poudarkom na novih trendih v turizmu. Izpostavljena sta bila pomen trženja preko socialnih medijev ter inovativnost v promociji destinacij, razpravljali smo tudi o prepoznavanju ter pomembnosti manjših destinacij. Teme so bile različne, obširne, vsaka od njih pa je vodila k istemu zaključku: pogoj za dobro delo in uspešne projekte je SODELOVANJE na vseh ravneh.
Torej, Laško in Laščani, SKUPAJ nam lahko uspe, ne glede na našo velikost!
Janja Urankar Berčon
Gastronomija - ponudba v EDEN destinacijah_
V okviru evropskega projekta Evropske destinacije odličnosti - EDEN smo bili 13. novembra vabljeni na delavnico
na temo GASTRONOMIJA - PONUDBA V EDEN DESTINACIJAH, ki je potekala v Kongresnem Centru Thermane Laško. Delavnico je organizirala agencija SPIRIT Slovenija, vodil jo je dr. Janez Bogataj, etnolog.
Na delavnici smo spoznali gastrono-mijo in kulinariko v turistični ponudbi EDEN destinacij, dobre prakse in pomanjkljivosti ter možnosti za izboljšanje.
Destinacija Laško - sotočje dobrega je svojo kulinarično-turistično ponudbo predstavila zares celovito, s poudarkom na glavnih produktih destinacije: VODA, PIVO, MED, ZELIŠČA.
V nekaj stavkih povzemamo nekaj praktičnih napotkov, na katere je opozoril dr. Janez Bogataj tekom seminarja in ki lahko pridejo prav vsakemu gostinskemu ponudniku.
26
stik
Ko razmišljamo o vključitvi kulinari-ke v turistično ponudbo, moramo imeti v mislih naslednje:
-	turistična ponudba se mora odražati v različnih hišah - hotelih, restavracijah, gostilnah, turističnih kmetijah in tudi bifejih, pri čemer zgledno delujejo naši severni sosedje, ki v svojih bifejih ne ponujajo zgolj pijače, pač pa tudi prigrizke (po možnosti lokalne); zelo priporočljivo je ponuditi pozitivno ulično prehrano, predvsem za posebne priložnosti, npr. postrežba izletnikov na prostem, na stojnici,
-	pomembni so kulinarični spominki, npr. ob določeni vrsti hrane ali ob določenem živilu ponudimo pravilno posodo, končnemu izdelku dodamo recepte,
-	potrebna je premišljenost ob pripravi publikacij s kulinarično tematiko, kar pomeni, da pazimo na izbiro fotografij, ki naj kažejo realno življenje,
-	izjemno pomembne so baze fotografskega gradiva; fotografija kulinarike je ena težjih področij fotografiranja; s fotografijo moramo pokazati, kako pridelovanje nekega živila poteka, pomembne so torej življenjske fotografije,
-	organizirajmo prireditve kulinaričnega značaja, ki so vezane na eno jed (morda v Laškem le uspemo s pregreto smetano ...), pri čemer nas mora zanimati kvaliteta in ne kvantiteta,
-	potrebna je nadgradnja rednih programov televizije s kulinaričnimi vsebinami, veliko še manjka na področju vi-dea, filmov, TV oddaj ...
-	pazimo pri oglaševanju - zelo važno pravilo je: »Manj je več!«
Na delavnico so bili vabljeni vsi gostinski ponudniki destinacije Laško - sotočje dobrega, za sodelovanje se zahvaljujemo:
-	Pivovarni Laško, ki je vsem prisotnim podarila darilo Laško Special in Izvir-sko vodo Odo
-	medičarjem g. Jožetu Blagotinšku, g. Francu in ge. Tatjani Šolar, g. Tonetu Krivcu za predstavitev in udeležbo
-	g. Marku Pavčniku iz Restavracije PA-VUS - Grad Tabor Laško za predstavitev pivovske ponudbe
-	ge. Tatjani Klinar iz Thermane Laško za predstavitev medene ponudbe
-	ge. Barbari Cokan Mraz iz Rimskih term za udeležbo
-	g. Urošu Kastelicu in Gregorju Zavšku iz Aqua Rome za udeležbo
-	ge. Karmen Bračič z Zeliščne kmetije Plahtica za udeležbo
-	ge. Jožici Krašovec s KGZS-Zavod Celje, Izpostava Laško za udeležbo
-	ge. Edini Memič z Občine Laško za udeležbo
Janja Urankar Berčon
Mednarodna konferenca: TURIZEM ZA VSE
Svetovna turistična organizacija je v sodelovanju z Vlado republike San Marino organizirala konferenco na temo dostopni turizem, 19. in. 20. novembra v San Marinu. Udeležili smo se je tudi predstavniki destinacije Laško - sotočja dobrega, evropske destinacije odličnosti, ki smo si slednji naziv pridobili ravno na temo dostopni turizem oz. turizem za vse.
Na konferenci je bilo govora o pomembnosti zavedanja glede splošne dostopnosti, ne samo na področju človekovih pravic, pač pa tudi kot možnosti z ekonomskega vidika v smislu turizma za vse.
Prikazanih je bilo nekaj primerov dobrih praks svetovnih turističnih destinacij, ki se zavedajo pomena turizma za vse in omogočajo dostopnost za vse in povsod. Vsi predstavljeni so uspeli razviti kakovostne storitve, dostopne vsem in s tem povečati konkurenčno prednost v dostopnem turizmu, še posebej v mestih z bogato dediščino.
Skupaj s predstavniki Evropske komisije smo razpravljali o prihodnosti dostopnega turizma, o različnih pristopih pri razvoju ustreznih politik na tem področju, strateških ukrepih in ciljih, pametni tehnologiji, ki omogoča in spodbuja dostopnost ter je primerna za uporabo v turistični infrastrukturi. Praktični del konference je bil namenjen spoznavanju bogate zgodovine republike, ki jo je - po legendi - ustanovil sveti Marino z Raba, ki naj bi v 4. stoletju, v času preganjanja kristjanov pod rimskim cesarjem Dioklecijanom, pobegnil na Apeninski polotok, da bi v tamkajšnjih hribih ustanovil skupnost kristjanov, hkrati
je bil poudarek na ogledu lepega primera dostopnega turizma.
»Turizem za vse« pomeni lepo prihodnost, zaenkrat je to področje še neizkoriščena »tržna niša« in Laško-sotočje dobrega kot destinacija odličnosti na področju dostopnega turizma ima idealne možnosti za uspeh v tej zgodbi.
Janja Urankar Berčon
18. Martinovo v Laškem_
STIK Laško in ZKD MOŽAR - Etno odbor Jureta Krašovca sta skupaj s soor-ganizatorji - Knjižnica Laško, JSKD OI Laško, Planinsko društvo Laško in Škofija Celje, Nadžupnija Laško - uspešno izpeljala že 18. Martinovo v Laškem.
Letošnje Martinovo se je začelo v četrtek, 6. novembra, s predavanjem Laški sejmi skozi zgodovino dddr. Jožeta Mačka v Knjižnici Laško. Velja omeniti, da je bil prav Martinov sejem nekoč najpomembnejši, Laškemu pa je bil odobren že zelo zgodaj, zagotovo že leta 1336. Petkovo dogajanje se je nadaljevalo s proslavo ob občinskem prazniku, kjer so bila podeljena najvišja občinska priznanja in priznanja v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. V soboto se je dan začel s 16. pohodom po nekdanjih trških mejah, popoldan je potekalo srečanje zakoncev v cerkvi sv. Martina, zvečer pa se je praznovanje martinovega preselilo v Kulturni center. Na prireditvi Ma-jolka bod' pozdravljena so se v okviru območnega srečanja, pod okriljem JSKD OI Laško, predstavili ljudski pevci in godci iz laške okolice, folklorna skupina KD Anton Tanc pa je z ostalimi nastopajočimi pripravila prikaz »V gospodarjevi kleti«. Ob tej priložnosti so člani Likovnega društva Laško postavili razstavo del na temo majolik.
Nedeljskega Martinovega sejma, ki je potekal na Aškerčevem in Orožnovem trgu se je udeležilo blizu petdeset ponudnikov. Bogata ponudba najrazličnejšega blaga je privabila številne obiskovalce, ki so si po praznični sveti maši ogledali prikaz Martinove nedelje.
Konec maše so naznanili pritrkovalci, sledil je pozdrav župana Franca Zdolška ter nadžupnika in dekana Roka Metličar-ja, s programom pa so nadaljevali Laška
27
stik
pihalna godba, Folklorna skupina Kulturnega društva Lipa Rečica s Harmo-nikarskim orkestrom Rečica ter pevci Kulturnega društva Rimljan. Zvečer je v Kulturnem centru nastopila Tanja Žagar.
Tradicionalno, večdnevno Martinova-nje v Laškem se je zaključilo v torek, 11. novembra, s sveto mašo na godovni dan farnega zavetnika.
Tina Belej Foto: Boris Vrabec
Domači kotiček v TIC-u Laško praznuje prvo obletnico_
V	TIC-u Laško, v sklopu katerega je v novih prostorih, lociranih v nekdanjem Hotelu Savinja zaživela tudi Prodajalna domačih dobrot, je možno domače pridelke in izdelke vsak teden kupiti tudi neposredno od ponudnikov s podeželja.
V	t.i. Domačem kotičku se vsako sredo od 10.00 do 13.00 in vsako tretjo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00, predstavljajo lokalni ponudniki hrane in tradicionalnih izdelkov. S tovrstno aktivnostjo, katere namen je povečanje prepoznavnosti lokalnih pridelovalcev in predelovalcev ter možnost nakupa pridelkov in izdelkov pripravljenih na tradicionalen način za prebivalce in obiskovalce našega kraja, smo pričeli lanskega decembra. Nekatere ponudnike gostimo redno, spet drugi na predstavitev prihajajo zgolj občasno. Med ponudniki, ki kotiček redno obiskujejo so Kmetija Primož s krušnimi izdelki in zelišči, Kmetija Krašovec z mlekom in drugimi mlečnimi izdelki ter Jelka Rode s ponudbo izdelkov iz zelišč. Občasno in glede na sezono, pa je na voljo tudi ponudba medenih izdelkov, zelenjave, di-mljenih postrvi in namazov iz postrvi, pekovskih izdelkov, izdelkov domače obrti ipd. Odzivi obiskovalcev in ponudnikov so pozitivni in spodbudni.
Jelka Rode z izdelki iz zelišč.
Kmetija Primož s svežimi krušnimi izdelki.
Možnost za brezplačno predstavitev in prodajo nudimo vsem registriranim ponudnikom z območja LAS Raznolikost podeželja, ki združuje občine Celje, Laško, Štore in Vojnik. V kolikor vas predstavitev zanima, več informacij poiščite v TIC-u Laško. Z rednimi termini nadaljujemo tudi v prihodnjem letu, vabljeni k obisku!
TIC Laško
Laško- sotočje dobrega se je predstavilo na sejmu za zdrav življenjski slog_
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je novembra, natančneje od 13. do 16., potekal že tradicionalni sejem Narava - zdravje. Sejem, ki promovira zdrav življenjski slog obravnava področje prehrane, zdravja, gibanja, wellnessa oz. dobrega počutja in naravne kozmetike ter zelenega sobivanja.
V okviru skupne predstavitve občin Savinjske regije, destinacije Dežela Celjska, se je predstavila tudi ponudba naše občine. Poleg možnosti aktivnega preživljanja prostega časa so obiskovalci lahko našli še informacije o zdraviliški in wellness ponudbi, turističnih in oglednih kmetijah, Prodajalni domačih dobrot v TIC-u Laško in drugih turističnih ponudnikih. V predstavitev smo vključili tudi napoved prihajajočega pestrega dogajanja v decembru in v ta namen izdali tudi posebno praznično obarvano zloženko. Zloženka vsebuje predstavitev prazničnega utripa ter konkretne pakete bivanja pri nastanitvenih ponudnikih v naši destinaciji. Na voljo je v TIC-u Laško in na spletni strani www.lasko.info. Poleg STIK-a so bile na sejmu s svojo ponudbo za zdravje in dobro počutje prisotne tudi Rimske terme.
Praznično Laško 2014 na sejmu Narava-zdravje v Ljubljani.
Po podatkih organizatorja se je na letošnjem sejmu predstavilo skupno kar 275 podjetij iz 17 držav, zaznamoval pa ga je tudi bogat spremljevalni program -okrogle mize, predavanja, delavnice, de-gustacije, brezplačni pregledi idr.
Metka Mavri
Zaključena akcija pohodov PO LAŠKIH POTEH 2014
Z izvedo Pohoda po nekdanjih trških mejah Laškega smo zaključili letošnjo akcijo pohodov PO LAŠKIH POTEH. Tradicionalnega dogodka, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino Laškega in ga vsako leto obeležujemo s pohodom, letos je bilo to že šestnajstič, se je v sobotnem deževnem vremenu udeležilo 150 ljubiteljev druženja in hoje v naravi. Slabo vreme ni vplivalo na dobro voljo pohodni-kov in korak je bil lahek kljub mokrim oblačilom in premočenim tlom. Z odlično organizacijo se je znova izkazalo Planinsko društvo Laško, v vasi Trojno so zopet pripravili odlično pogostitev.
V	STIK-u se kot soorganizatorji pohoda in organizatorji akcije PO LAŠKIH POTEH zahvaljujemo Pihalni godbi Vrh nad Laškim, g. Vinku Križniku za strele z možnarjem, krajanom, ki so ob poti po-hodnikom postregli s pijačo, domačinom vasi Trojno za obilico doma pripravljenih dobrot, Gostišču Čater za odličen golaž ... Zahvala tudi glavnemu organizatorju PD Laško za odlično izpeljan pohod.
V	sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH 2014 smo izpeljali pet pohodov, katerih se je skupaj udeležilo 1000 pohodnikov, 60 je bilo takih, ki so v zbirnem kartončku zbrali vseh pet žigov. Akcija traja že drugo leto zapored in po naših podatkih se je vseh 10 pohodov v 2013 in 2014 udeležilo 50 pohodnikov.
28
stik
V letošnjem letu smo zelo veseli večjega obiska otrok, katerih udeležbo na vsaj treh pohodih od petih v tekočem letu bomo konec leta dodatno nagradili z vstopnico za kopanje v bazenih Therma-ne Laško.
Že sedaj si na vašem koledarju označite 18. april 2015, ko se bomo v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH podali na Pohod na Hum. Lepo povabljeni na prijetno druženje.
Dean Muhovec Foto: Boris Vrabec
Razstava Ratimirja Pušelje_
Od oktobra je v Razstavišču Kulturnega centra Laško na ogled razstava akademskega slikarja Ratimirja Pušelje.
Likovna kritičarka mag. Alenka Domjan je v katalogu razstave med drugim zapisala: »... Umetnik je v izpraznjen prostor naselil eno samo telo, žensko ali moško. Lebdeče v brezizrazni atmosferi in otopeli strasti. Serijo slik je poimenoval Mora, Razpočeni čas, Narcis, Narcisa, Kontemplacija, Prometej, Materinstvo, Obglavljeni horizont, Padli angel, Modus vivendi in Nulta točka in z njimi presekal kontinuiteto časa. Ustavil se je v »trenutku«. V subjektu. Čisto samem. Izgubljenem v enem samem pogledu, ki na da-ljici življenja biva brez nadzora. Drsi od ene do druge krajne točke; od realnega do irealnega. Brez vmesnika, kjer bi se lahko ustavil in izprašal samega sebe: Kaj sem in kdo sploh sem? Zanj je pomemben samo »zdaj«, ta trenutek.
1 ■ 1
L
Slikarski nagovor umetnika je kultivi-ran in vabljiv. Prevzema nas s pogledom na modrino, na svetlobne akcente beline, na rožnate prebliske in dramatične temine. Ko sledimo zgodbi, se zapletamo v
znakovno mrežo prispodob, vzetih iz realnega in irealnega sveta. Mehke, krožne linije abstrahiranih oblik obdajajo telo in skozi prosojni prostor vstopamo v igro časa, ki se ne pusti ujeti. Čutimo ga kot senco odseva resnice, ali kot pogled Narcisa v vodi, ki se izmika lastnemu jazu, prvinskosti, popolni podobi, čisti esenci, ki nam je bila nekoč podeljena. Morda pa se izmikamo realnosti in vstopamo v matrico p o-ustvarjenega časa, v »brez (časovne) okvire«?«
Mag. Domjanova je v mesecu novembru s strokovnim komentarjem po razstavi popeljala tudi obiskovalce, ki so se udeležili vodenega ogleda. Prijetno druženje se je nadaljevalo v sproščen pogovor med ljubitelji likovne umetnosti in ustvarjalcem, slikarjem Pušeljo.
Tomaž Majcen
November in december v Muzeju Laško
Poleg dejavnosti in dogodkov, ki so bile v zadnjem obdobju izvedene v organizaciji Muzeja Laško in so opisane v samostojnih prispevkih Laškega biltena, se v Muzeju Laško ves čas odvija tudi redna dejavnost sodelovanja z drugimi institucijami ter posamezniki, ki jih preteklost našega kraja zanima strokovno ali zgolj ljubiteljsko. Tako je bilo v zadnjem obdobju izvedeno terensko delo z dijakinjami in dijaki Gimnazije Celje-center, ki v svoji šoli urejajo geološko zbirko okolice svojega kraja. Na terenu smo bili ravno pravi čas, da smo odkrili do sedaj skrit geološki biser, ki ga bo v prihodnosti vredno strokovno obdelati in pred predstavitvijo javnosti ustrezno zaščititi.
V zadnjih mesecih iztekajočega se leta, sta v Muzeju laško bili na ogled dve predstavitvi v okviru letnega projekta Vitrina meseca.
November je bil seveda posvečen globalnemu svetovnemu gibanju Movember, ki je tudi letos na zabaven način opozarjal na bolezni, ki prizadenejo moške, predvsem na raka mod in prostate. Gibanju se lahko pridruži prav vsak posameznik, ki je za mesec dni voljan nekaj prostora med nosom in zgornjo ustnico prepustiti brkom. S popularizacijo gibanja, ki je prav
zaradi brkov pritegnilo veliko zanimanja množic, pa se je omenjeni obrazni modni dodatek po nekaj letih odsotnosti le vrnil v popularno kulturo in s tem celo na obraze mladih.
Že pred sto leti so se po Laškem sprehajali ponosni brkači. Sicer z drugim namenom, a s prav tako, če ne še bolj, občudovanja vzbujajočim podnosnim okrasjem. V starih albumih smo poiskali nekaj najzanimivejših primerkov „Laških brkačev". Fotografije so nastale v različnih fotografskih studiih. Žal je pri redko-katerem posnetku zabeleženo, kdo je na fotografiji. Morda pa ste obiskovalci razstave vseeno koga spoznali .
Decembrska Vitrina meseca pa nas vrača v čase starorimskega kopališkega mesta. Spomladi leta 1953 je bil v La-homnem odkrit marmorni relief ženske, upodobljen v poglobljenem okroglem medaljonu z venčastim robom. Medaljon je značilni vrhnji del nagrobnega spomenika, kakršni so bili ob koncu 2. stoletja zelo moderni. Najdba je za območje Laškega zelo pomembna, saj je dokaz obstoja Noriške umetnosti na našem ozemlju.
December se je v Muzeju Laško pričel veselo, tako kot se za „Ta veseli dan kulture" spodobi. Ob tradicionalnem dnevu odprtih vrat je bila v naših prostorih izvedena tudi svečana prireditev, na kateri so bila najuspešnejšim društvom in posameznikom podeljena priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Tomaž Majcen
Muzej Laško v mednarodnem projektu_
Namen projekta MACC »Modern Art Conservation Centre«, ki je bil financiran v sklopu Programa Slovenija-Italija 2007-2013, je podpiranje razvoja inova-tivnih tehnologij, raziskave in razvoj materialov, ki se nanašajo na področje kon-servatorstva in restavratorstva moderne in sodobne umetnosti. Z vzpostavitvijo čezmejne mreže, ki vključuje različne subjekte iz projektnega območja, predstavlja projekt sektorsko referenčno točko na mednarodni ravni.
Glavni cilj projekta je bil ustanovitev čezmejnega koordinacijskega centra za tehnično in znanstveno podporo, na področju sodobne in moderne umetnosti, z dvema enotama -SmARTLab (VEGA, t2i) na italijanski in Laboratorij za raziskave arhitekturne dediščine 20. stol. (ZAG) na slovenski strani. Le-ta delujeta kot podpora gospodarskim družbam in ustanovam pri raziskovalnih dejavnostih in restavriranju. Projekt je vzpostavil podatkovno bazo, ki zajema slovenske
29
stik
in italijanske deležnike, navedene s strani posameznih projektnih partnerjev in tvori temeljno strukturo informacijske mreže. Vnos v podatkovno bazo je povsem brezplačen. Brezplačen pa je tudi dostop do podatkovnih baz preko spletne strani projekta.
Muzej Laško je z vodilnim partnerjem v projektu, Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG), sklenil dogovor o sodelovanju na področjih izvedbe aktivnosti za doseganje ciljev projekta bodisi na območju Laškega, bodisi na programskem območju Slovenija-Italija. ZAG pa bo v sklopu aktivnosti WP4 poskrbel za prenos tehnologij 3D dokumentiranja izbranih muzejskih predmetov v Muzeju Laško.
Lansko leto uspešno zaključen projekt se letos nadaljuje z dejavnostmi v novo nastalem razstavišču MITNICA v Ljubljani na Snežniški ulici. Do sedaj so bile pripravljeni in izvedeni že trije dogodki, na katerih se je predstavil tudi Muzej Laško. Razstava Betonski strešniki - dediščina v sodobnem oblikovanju, ki je bila v novembru na ogled postavljena v Ljubljani, se je v mesecu decembru preselila v laški muzej in bo tu odprta do meseca januarja. V umetniški postavitvi razstave mladih oblikovalcev o betonskih strešnikih, se vsebine o nekdanji tovarni umetnega škrilja "Kamenit" iz Laškega prepletajo s tradicijo izdelovanja strešnikov eternita.
Graški časopis Tagespost je 11. decembra 1906 poročal, da so v Laškem zagorele prve električne žarnice. Razsvetljena je bila železniška postaja, vsa stanovanja, pa tudi ulice. Nekaj let kasneje je občina elektrarno prodala tovarnarju Ottu Wit-halmu. Ta je imel v Laškem že dve cementarni in je elektrarni prizidal novo poslopje, v katerem so pričeli izdelovati betonske strešnike. Leta 1912 je tovarno betonskih strešnikov skupaj z elektrarno kupila delniška družba „Erste steiermarkische Kunstschieferfabrik und Elektrizi-tatswerk, G. m. b. H. Eternit, Markt Tu-effer" (Prva štajerska tovarna umetnega škrilja in elektrarna d. z. o. z. v Laškem). Proizvodnja je v začetku znašala 1150 kosov strešnikov v 10 urah. Z izpopolnitvijo
30
proizvodnega procesa je kmalu narasla na 6000 kosov v 8 urah. Po I. svetovni vojni so se v Laškem zaostrile narodnostne razlike. Vsi strokovnjaki v tovarni so bili v tem času nemški državljani. Drug za drugim so počasi zapuščali tovarno in mesto. Gradbeniško krizo je izkoristilo konkurenčno splitsko podjetje Salonit. Tovarna v Laškem, ki se je preimenovala v Kamenit, je do leta 1928 životarila ob minimalni proizvodnji, dokler je splitski gigant ni kupil in zaprl.
Istočasno si je v ljubljanski Mitnici mogoče ogledati razstavo KamenKapaStre-ha, ki je rezultat mednarodnega projekta RoofOfRock, katerega koordinira Geološki zavod Slovenije. Ustvarjalni študentje so s tekstilno in arhitekturno govorico predstavili izjemne prvine različnih vrst naravnega kamna, ki so ga v raznih delih Slovenije (na Krasu, Gorenjskem, Štajerskem) uporabljali za pokrivanje streh. Kamen na strehi je trden. Streha je tista, ki varuje in utrdi hišo v času. Obleka je nabor niti, fizičnih črt, ki so spletene v uporabno stvar - obleko kot preslikavo ognjišča. Varnost in toplina sta neločljivi bivanjski entiteti. Tu se začne dom. Skupinska razstava govori o edinstveni lepoti naravnega kamna, tradicionalni gradnji in umetniški interpretaciji mikroskopskega vesolja okamnelih struktur nekdanjih morij.
Vabljeni v čudovit preplet znanosti in umetnosti v Muzej Laško in Mitnico v Ljubljani.
Tomaž Majcen
Češka kulturna dediščin v Muzeju Laško
V Muzeju Laško se je v mesecu novembru odvijal mednarodni dogodek posvečen Rokopisnim spomenikom čeških knjižnic.
Češka republika spada v svetovnem merilu med vodilne države po razširjenosti in dobrih možnosti dostopanja do digitaliziranih iluminiranih rokopisov. Razstava v Muzeju Laško je na dvajsetih panojih predstavila izbor rokopisov, ki so danes shranjeni v posebnih oddelkih čeških knjižnic.
Najstarejši rokopisi so se na Češkem pojavili z rojstvom krščanstva, v 9. stoletju. Besedila so bila napisana v staro-
i i
cerkveni slovanščini, ki jo je kasneje nadomestila latinščina.
Pismenost v preteklosti ni bila nekaj samoumevnega, zato je bilo potrebno najeti zapisovalca (pisarja). Ti so si črnilo pripravljali sami iz različnih mineralov ter hrastovih šišk pomešanih z vodo, pivom ali kisom. Običajno so uporabljali črnilo črne barve. Za posebne priložnosti so uporabljali tudi rdečega, ostale barve pa le za dekoracijo. Pisali so z ošiljenim gosjim peresom.
Osnovni jezik intelektualcev je bila latinščina. Tudi rokopisi s pridigami so bili napisani v latinščini, vendar so duhovniki pridigali v češčini, saj večina preprostega prebivalstva latinščine ni razumela. Prva besedila v češčini so poleg prevedenih delov Svetega pisma bile tudi duhovne pesmi. Število besedil v češkem jeziku se je postopoma začelo povečevati šele v drugi polovici 14. stoletja.
Z izumom tiska je prišlo do prave revolucije, kljub temu pa rokopisi niso povsem izginili, saj so z roko napisana besedila imela večjo vrednost kot tiskana. Pa tudi kodeksov, ki so bili večji od 50 cm, niso mogli strojno tiskati. Z roko so bili napisani tudi notni zapisi in spominske knjige, ki so vsebovale osebna posvetila. Najpomembnejša rokopisna dela s področja medicine so pozornost posvečala predvsem epidemiji kuge, ki je od 14. stoletja naprej prizadela velik del Evrope. Ena izmed medicinskih knjig, ki jo je napisal Havel iz Strahova, je bila kmalu prevedena v francoščino. V njej so opisane diagnoze različnih bolezni ter navedeni zdravstveni nasveti za češke vladarje. Začeli pa so zapisovati tudi pravne norme, čeprav so za različne ljudi obstajali različni zakoni.
V času husitskih vojn je bilo porušenih veliko samostanov. Menihi so bili izgnani. Kljub temu, da so bile knjižnice uničene, je nekaterim uspelo ohraniti svoje knjige. Po vojni se je ozračje spremenilo in pojavili so se številni šaljivi teksti v če-ščini.
Rokopisi niso zgolj mrtvi ostanki minulega časa. Lepota njihove likovne opreme nas nagovarja tudi danes, z njihovim preučevanjem pa spoznavamo preteklost. Češka je ena izmed vodilnih držav na področju digitalizacije rokopisov. Začetki digitalizacije zgodovinskih dokumentov na Češkem so povezani z aktivnostmi Narodne knjižnice ter podjetja AiP Be-roum, ki ponuja možnosti digitalizacije brez dotika.
Tako so rokopisi postali predmet zgodovinskih raziskav in pojavile so se prve zbirke in knjižnice, specializirane samo za rokopise. Največjo zbirko na Češkem hrani Narodna knjižnica v Pragi.
stik
5.12. ob 19.00
Prižig prazničnih lučk
vrt Savinje
6.12. od 9.00
Miklavžev sejem s prihodom
miklavžaM
Zdraviliški park, / Grajska igrala '
18.12 ob 19.30
Božično-novoletni glasbeno « kulinarični večer ^ ,
Kulturni center Laško
19.12 ob 17.00 >. Predbožičnak rajanje in obisK BOŽIČKAB
Občinsko dvorišie
27.12 od 9.00
Novoletni sejem
in prihod DEDKAMRAZA
vrt Savinje

27. 12. ob 18.00
Pv
Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe
Dvorana Tri lilije Laško
* n
27.12. ob 21.00
Slovo od 4 starega leta z MAMBO KINCSI
Občinsko dvorišče
30.12.
I ob 11.00
Silvestrovanje po prostem za to otroke
Zdraviliški park, Grajska igrala
Razstavo v Muzeju Laško je slavnostno odprla veleposlanica Češke republike v Sloveniji dr. Vera Zemanova.
Tomaž Majcen Foto: Jože Žlaus
Mednarodna božična ribiška tekma s peko in degustacijo rib_
V soboto, 27. decembra, od 9.00 do 13.00, vas vabimo na vrt Savinje, kjer bodo člani Ribiške družine Laško pripravili peko in degustacijo rib. Ob druženju bo poleg hrane poskrbljeno za pijačo in praznični kulturni program. Vrt Savinje bo obiskal tudi dedek Mraz.
Vabljeni!

tudi, ruL oateie/

Ustvarjalne delavnice, otroške lutkovne predstave, Art tržnica, 17. Druženje rudarjev ob navadi na god sv. Barbare v Sedražu, koncert Mance Izmajlove, stand-up komedija Tina Vodopivca Desert, novoletni koncert Glasbene šole Laško - Radeče, koncert Veselih Štajerk in Navihank, Domači kotiček, predstavite in prodaja domačih dobrot in izdelkov, 17. Zegnanje konj na Štefanovo, Mednarodna božična ribiška tekma ter peka in degustacija rib, Razstava jaslic v Jurkloštru, Win Ter Pivo Party.
HJe&efje/lu^
¿nocm mu®-
•9
2015
Organizator: STIK Laško, soorganizatorii: Občina Laško, ISKD Ol Laško, ZKD Možnar občine Laško - Etno odbor IK, Center starejših - Hiša generacij. Knjižnica Laško, Thermana Laško, Glasbena šola Laško - Radeče, Društvo SMOCL, Vrtec Laško, OŠ Primoža Trubarja Laško, Planinsko društvo Laško, Zavod Odon, KS in KD Vrh naa Laškim, Območno združenje RK Laško, Društvo sožitje občine Laško, Ribiška družina Laško, Laška pihalna godba, LAK.
V*
laško
TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si
www.stik-lasko.si,www.lasko.info
/lasko.slovenija
sMK
31
muzej elektroprenosa
DIREKTORJI ELES-A IN LASKI ZUPAN SLAVNOSTNO OBELEŽILI 10. LETNICO OBSTOJA MUZEJA ELEKTROPRENOSA »FALA - LAŠKO«
Poseben mik obdaja elektriko in kar je z njo v zvezi. Mladeniča, ki prvikrat prodira v skrivnosti fizikalne vede, zanima najbolj poglavje o elektriki; a tudi odrasli mož, ki že pozablja, česar se je pred leti učil na šolskih klopeh, sledi z rastočo radovednostjo silni napredek električne znanosti in nje triumfalno pot po svetu.
(Citat iz predgovora prve slovenske knjige (I. 1897),
avtor Ivan Šubic)
To je citat, s katerim je direktor družbe ELES, d. o. o., Aleksander Mervar povabil vse bivše direktorje ELES-a in laškega župana v RTP Laško, da so simbolično in slavnostno obeležili 10. obletnico obstoja Muzeja elektroprenosa »FALA - LAŠKO« in ob 90. obletnici elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji v sproščenem vzdušju pokramljali o domala četrt stoletju ELES-a. Čeprav so bili vsi udeleženci tokratnega srečanja pred leti že obiskovalci muzeja, so si z zanimanjem ogledovali 4921 eksponatov, saj je muzej v zadnjih dveh letih domala podvojil svojo zbirko. V nadaljevanju pa so direktorji ELES-a: Ostoj Kristan, Vekoslav Korošec, Milan Jevšenak, Janez Hrovat in Aleksander Mervar (odsotnost sta opravičila Ivo Banič in Vitomir Turk) ter staroste elektropreno-sne dejavnosti - upokojenca Franc Jakl ter Savo Trebše, zvedavo pripovedovali številne anekdote iz njihove bogate delovne zgodovine v ELES-u. Srečanja so se udeležili še Franc Zdolšek (laški župan), Katarina Krasko Štebljaj in Srečko Lesjak.
Povabljeni gostje so o mestu Laško že veliko slišali, seveda o pi-vovarstvu in termalnih vrelcih. To, da je bila prva naprava za proizvodnjo elektrike na vodni pogon v Sloveniji zgrajena že leta 1885 v Zdravilišču Laško in je prva žarnica v Laškem oz. na Spodnjem Štajerskem zasvetila že šest let po Edisonovem odkritju žarnice ter celo devet let preden je zasvetila v Ljubljani, je vse presenetilo. Prav tako dejstvo, da je podjetje Fala, d. d., leta 1924 zgradilo 77 km dolg 80 kV daljnovod (DV) od hidroelektrarne Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP ) 80/35 kV Laško in naprej DV 35 kV od RTP Laško do termoelektrarne Trbovlje. To je bil v Sloveniji in takratni Jugoslaviji prvi prenosni daljnovod, uveljavilo se je tudi prvo paralelno obratovanje v večjem obsegu in ustanovljen je bil prvi vzdrževalni obrat v RTP Laško. To je pomenilo pričetek razvoja elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Seveda je že ta razburljiv uvod povzročil, da so si v nadaljevanju zelo intenzivno in z velikim zanimanjem ogledali preostale dele muzeja. Le-ti obsegajo naslednja področja: razvoj tehnike razdelilnih transformatorskih postaj, razvoj daljnovodne tehnike, razvoj oz. uporaba telefonskih aparatov, zbirka elementov naprav poškodovanih med obratovanjem v elektroprenosni dejavnosti, zbirka preko dvesto pisalnih strojev, računalniških elementov razstavljenih na prafaktorje, kadrovske statistike in seveda novost muzeja. To je 110 let star agregat iz Čegeljč pri Tržiču, ob katerem je urejena predstavitev pridobivanja, prenosa in distribucije električne energije ter porabe le-te v gospodinjstvu. Svojevrstno posebnost predstavljajo tudi prikazi vzdrževalnih del in imitacije poškodb s posebnimi avdio-video efekti, kar daje muzeju poseben pečat, ki je zanimiv tudi za naključne obiskovalce. Ob zaključku ogleda muzeja so bila že omenjenim obiskovalcem postavljena naslednja vprašanja:
»Gospod Hrovat, leta 2006 ste si muzej prvič ogledali kot član Nadzornega sveta ELES-a. Sedaj ste ogled opravili kot nekdanji zastopnik ELES-a, muzej pa je tudi več kot dvakrat obsežnejši kot pred leti. Kakšna se vam zdi razlika med prvim in tokratnim ogledom in kaj po vašem mnenju pomeni ta muzej za družbo ELES?«
Janez Hrovat: »Veseli me, da je muzej postavljen v mesto z bogato zgodovino tudi na področju elektroenergetike. Razlika med mojim prvim obiskom in današnjim, ko je muzej dobil še drugi del in je hkrati preurejen, je res izjemna. Ob tokratnem obisku
sem bil še posebej navdušen nad edinstvenim primerkom agregata iz leta 1903, ki tehta kar 27 ton. Tehnična dediščina prenosne dejavnosti, ki se predolgo ni načrtno zbirala, je tako v muzeju dobila mesto, ki si ga zasluži glede na svoj izjemen družben pomen. Poslanstvo Elesa je tudi odgovorno ravnanje, zato je muzej pomemben Elesov projekt širjenja energetske pismenosti. Za razumevanje elektroenergetskega sistema je v muzeju še posebno zanimivo z animacijo prikazano pridobivanje, prenos in distribucija električne energije od proizvajalca do potrošnika«.
»Gospod Mervar, direktor družbe ELES, d. o. o., pred dvema letoma ste bili predvideni, da svečano odprete drugi del »Muzeja Elektroprenosa Fala - Laško«, a se slovesnosti zaradi službenih zadržkov niste mogli udeležiti. Imenovali so vas za »botra« tega dela muzeja. Kako je do tega prišlo in kako ste z videnim zadovoljni?«
Aleksander Mervar: »Za »botra« sem bil imenovan zaradi mojega angažiranja pri zagotovitvi sicer skromnega obsega sredstev, katera so bila potreba za uspešno izvedbo II. faze muzeja. Na ogledu sem bil z vsebino razstavljenih eksponatov in pojasnili kolegov mag. Srečka Lesjaka in Milana Knapiča zelo prijetno presenečen. Še bolj, ni mi nerodno priznati, da je ravno RTP Laško mejnik pri vzpostavitvi slovenskega prenosnega omrežja in da letos praznujemo 90-letnico elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Zaradi tega bi bilo potrebno temu muzeju v prihodnje nameniti več pozornosti, predvsem da na dolgi rok dogovorimo končen koncept muzeja, njegovo funkcijo v prihodnje, seveda pa to pomeni, da bomo zagotovili tudi ustrezne vire, tako v obliki finančnih sredstev, kadrov in, če bo mogoče, tudi dodatne eksponate!«
»Gospod Zdolšek, župan Laškega, v zadnjem desetletju ste si muzej že večkrat ogledali. Kako ocenjujete njegov razvoj in kaj po vašem mnenju pomeni ta muzej za laško občino?«
Franc Zdolšek: »V laški občini imamo kar nekaj svojstvenih muzejev, med katere sodi tudi omenjeni in z veseljem ugotavljam, da se nenehno širi ter bogati svojo vsebino, tako da predstavlja pomembno dopolnilno turistično ponudbo naše občine. Čeprav do sedaj občina muzeju ni namenjala finančnih sredstev, pa podpiramo idejo kolega Srečka, da v Laškem postavimo maketo prve naprave za pridobivanje električne energije na vodni pogon v prihodnjem letu, ko bomo obeležili 130-letnico od pričetka delovanja prve tovrstne naprave na slovenskih tleh, kar nameravamo tudi sofinancirati.«
Da je bilo srečanje zadetek v polno in so si vsi zaželeli tovrstne ponovitve, govori tudi ena od zahval direktorjev: »Najlepše se zahvaljujem za prijetno popoldne v družbi bivših sodelavcev, šefov in direktorjev. Bilo je prav zanimivo poklepetati in obujati spomine, tudi desetletja nazaj, ko se vse slabe in težke zadeve pogladijo in ostanejo samo prijetni spomini.«
Mag. Srečko Lesjak
Na sliki z leve: Srečko Lesjak, dr. Franc Jakl, Savo Trebše, Ostoj Kristan, Vekoslav Korošec, Milan Jevšenak, Janez Hrovat in Aleksander Mervar ter župan Franc Zdolšek.
32
knjižnica

Štirje literarni dogodki v naši knjižnici_
Knjižničarji verjamemo, da je skrb za lep jezik, za njegovo ohranitev, za lepo slovensko zapisano in govorjeno besedo, ena naših pomembnejših skrbi in prizadevanj. Zato ne pozabljamo na to v vseh porah našega dela, vse od nabave gradiv do izpostavljanja in oživljanja kvalitetnih in slogovno izbrušenih leposlovnih del (npr. v projektu Bralne značke za odrasle). Med drugim to pomeni tudi, da spremljamo naše literarne ustvarjalce, tako v širšem slovenskem kot tudi lokalnem okolju. Tako je naneslo, da smo gostili v zadnjih dveh mesecih kar štiri literarne dogodke štirih zelo različnih avtorjev - uveljavljenih ali pa šele na začetku literarne poti. V začetku oktobra smo medse povabili v naših in tudi drugih knjižnicah precej brano domačinko iz Trobnega Dola, gospo Marijo Oprešnik, avtorico štirih romanov.
Konec oktobra smo dan reformacije in spomin na Primoža Trubarja počastili v kulturnem centru z obiskom pesnika in dramskega igralca Toneta Kuntnerja. Poeziji na odru je spet sledila beseda o prozi in o literarni kritiki, saj smo se v novembru na literarnem večeru v knjižnici pogovarjali z mlado Laščanko, ki je letos izdala svoj prvi roman, Anjo Radal-jac. Le teden pozneje pa je sledilo še eno posebno srečanje s še enim pesnikom -Ludwigom Hartingerjem, ki ga najpogosteje označujemo kot avstrijsko-slo-venskega literata.
Tako tistim, ki so skromni v prepoznavanju odmevnosti tega, kar zapišejo, kot onim, katerih beseda seže čez našo državno mejo, velja v najintimnejših trenutkih, ko jemljemo na večer njihove knjige v roke in nas zazibajo na pragove vsakdanjim norijam odmaknjenih svetov, hvaležnost bralcev. Da bi takšne pisave nikoli ne prenehale.
Barbara Rančigaj
Obisk imenitnega literarnega gosta
Najbolj zanimivo literarno ime, ki smo ga to jesen gostili, je zagotovo Ludwig Hartinger, ki ga je k nam kot svojega dobrega znanca povabila domačinka, literarna ustvarjalka Danijela Zupan in ga ob uvodu v večer tudi zelo prisrčno predstavila. Za oboje se ji iskreno zahvaljujemo.
Ludwig Hartinger je Avstrijec, urednik, prevajalec, esejist in pesnik. Kot študenta ga je ob prebiranju poezije Srečka Kosovela v francoskem prevodu le-ta tako prevzela, da se je odločil naučiti se slovenščine. To mu je tudi odlično uspelo. Danes tekoče govori slovensko, v našem jeziku pa piše tudi pesmi, ki so izšle v zbirki Ostrina bilk. Očarala ga je tudi slovenska pokrajina, po kateri neizmerno rad pohajkuje in odkriva njene lepote, Kras pa si je izbral za svoj drugi dom. Je tudi eden izmed začetnikov in stalnih sodelavcev najpomembnejšega slovenskega literarnega festivala Vilenica. Za svoje zasluge na področju kulturnega posredovanja je prejel več priznanj, med drugim Pretnarjevo nagrado s častnim nazivom ambasador slovenske književnosti in jezika.
Na zelo lepem večeru, ki ga je vodila novinarka Boža Herek, smo prisluhnili Hartingerju in njegovim pesmim ter ga spoznali kot izredno tenkočutnega in zanimivega človeka. Z igranjem na citre pa je zvočnost njegove poezije dopolnila domačinka, prof. Janja Brlec.
Ponosni smo, da smo imeli v naši sredi tako imenitnega gosta in enotni smo si, da bomo Ludwiga Hartingerja v prihodnje še povabili k nam.
Matej Jazbinšek
Romaneskni prvenec Anje Radaljac in večer v knjižnici_
Anja Radaljac je mlada Laščanka, ki zaključuje magistrski študij primerjal-
ne književnosti v Ljubljani in se je v naši knjižnici spomnimo še kot deklice, saj so vsi v njeni družini od nekdaj naši dobri, zvesti bralci in obiskovalci. Gotovo se je kdo spomni tudi iz dolgoletnega aktivnega udejstvovanja v KD Koral Laško, mi pa smo jo po letih, ko jo manjkrat srečujemo in večkrat slišimo o njej, v goste povabili kot avtorico romanesknega prvenca Polka s peščenih bankin, ki je izšel letos spomladi. Anja je tudi vse bolj uveljavljeno mlado kritiško ime. Kot gledališka in literarna kritičarka je sodelavka Dela, Pogledov, Literature, Radia Ars in Radia Študent. Poleg tega je organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov v Trubarjevi hiši literature. O vsem tem je tekla beseda na večeru v naši knjižnici, ki so ga glasbeno popestrili mladi glasbeniki Katarina Radaljac (violina), Aljaž Krivec (kitara, vokal) in Gašper Livk (kontrabas), s katerimi je Anja tudi zapela. Razgibana in zanimiva prireditev je imela širši odmev in v Novem tedniku smo lahko že prebrali intervju z Anjo.
Ker je Anjin svet tako tesno povezan z literaturo in umetnostjo, smo prepričani, da jo bomo v našo knjižnico v takšni ali drugačni vlogi spet kmalu povabili.
Barbara Rančigaj
Nov spletni portal dobreknjige.si
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 20. novembra so na prireditvi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru predstavili spletni portal dobrek-njige.si. Namenjen je promociji branja kakovostne literature ter utrjevanju sodelovanja med slovenskimi splošnimi knjižnicami in bralci pri oblikovanju knjižnične ponudbe. Portal bo s predstavitvami približeval izbrana dela vsem, ki v poplavi literature iščete res nekaj dobrega zase. Izbirati bo mogoče glede na zvrst knjige, njene različne karakteristike, narodnost pisatelja, prejete nagrade. Z izborom in anotacijami bomo sodelo-
33
knjižnica/kultura
vali tudi v naši knjižnici. V ocenjevanje, komentiranje in predlaganje za uvrstitev novih knjig na portal knjig pa se lahko vključite tudi bralci.
Knjižničarji pozdravljamo vzpostavitev portala kot priročnega pomagala in vas vabimo k njegovi uporabi. V prvi vrsti pa želimo, da bi za strokovno svetovanje v neposrednem osebnem stiku še naprej obiskovali naše knjižnice. Močno se namreč zavedamo koristi dobrega branja in se vedno trudimo vsakemu našemu bralcu izbrati primerno, nagovarjajo-čo oz. zanj dobro knjigo. Tega računalnik za zdaj še ne zmore.
Zato še enkrat iskreno vabljeni v naše knjižnice - še posebej v decembru, mesecu, v katerem se lahko tudi nekoliko zaustavimo, umirimo in izstopimo iz vsakodnevnega vrveža. Knjižnica je s svojim prostorom in dejavnostmi še kako primerna za to.
Gabrijela Pirš
Pisana jesen v knjižnici_
Jesenski dnevi v knjižnici niso bili nič kaj temačni in deževni, temveč sončni in razgibani. Pričeli smo s prvo pravljico Hruško debeluško pri Predšolski bralni znački (PBZ) in vrtčevskim otrokom razdelili mapice, v katere bodo vse leto shranjevali ob pravljicah ustvarjene male umetnine. V okviru PBZ in projekta Beremo skupaj so nas obiskali starši, otroci in vzgojiteljici vrtca Sedraž. Skupaj smo preživeli čudovito popoldne ob pravljici, pesmicah, krajši delavnici in prijetnem druženju. Otrokom podružničnih šol pa smo približali knjižnico in branje s knjiž-ničnmi nahrbtniki. Po iskricah in zadovoljstvu v očeh šolarjev sklepamo, da se
nahrbtnika iskreno veselijo, in z njimi se veselimo tudi mi.
V novembru smo s pravljico obiskali škrata Lenartčka in otroke z Vrha, »od-gugali« smo se v pravljico izvrstne pravljičarke Anje Štetan in izdelali knjižne kazalke. Gostili pa smo tudi vzgojiteljice Vrtca Žalec z dramatizirano predstavo »Boj na zelenjavnem vrtu«. V zraku je bilo polno vitaminov, veselja in smeha med mladim občinstvom ter nastopajočo zelenjavo.
Tudi decembra bo v naših knjižnicah pestro in praznično vzdušje. Po izidu biltena vas tako vabimo še na krašenje smrečice v knjižnico v Rimskih Toplicah v sredo, 17., ob 17. uri in v knjižnico v Laško na lutkovno predstavo vzgojiteljic laškega vrtca v četrtek, 18., prav tako ob 17. uri.
Martina Ajdnik Egiptovski dan_
V petek, 28. 11., smo z OŠ Primoža Trubarja Laško sodelovali pri pripravi »Egiptovskega dne«. V knjižnici smo gostili sedmošolce, s katerimi sva z Martino reševali Mega kviz, ustvarjali kazalke, spoznavali knjige o Egiptu in odigra-
li skeč na temo »mumije«. Mega kviz je vseslovenski knjižnično-muzejski kviz, ki letos predstavlja Stari Egipt - zakladnico čudes. Rešujete ga lahko po spletu ali pa na že natisnjene vprašalnike, ki jih dobite v knjižnici na mladinskem oddelku, kjer je postavljena tudi razstava o Egiptu.
Z učenci smo rešili dva sklopa ter se naučili veliko novega in zanimivega o Egiptu, npr. kdo so bili »Trije Kranjci«, ki so v 19. st. raziskovali Egipt, kje v Sloveniji sta dva pristna egipčanska sarkofaga in kaj je bila Zvezda Danica, še posebej pa nas je zanimalo vse o mumiji na naših tleh. Ustvarili smo tudi kazalke s simboli letošnjega Mega kviza in našimi imeni v hieroglifih. Za še pestrejše dopoldne pa smo se razdelili v tri skupine in odigrali skeč, v katerem je imela glavno vlogo egipčanska mumija, ki se je zamajala vsakokrat, ko je slišala laž. V toaletni papir smo ovili kar tri mumije - zagotovilo za veliko smeha in dobre volje.
Naše egiptovsko popotovanje smo zaključili v mladinskem centru, kjer so nam z Egipčanskimi novicami (s kratkimi posnetki z vseh delavnic) sedmošolci pokazali, kaj vse se je dogajalo na ta pester Egiptovski dan.
Že se veselimo naslednjega tovrstnega sodelovanja s šolo.
Jerica Horjak
Državnega srečanja otroških gledaliških skupin Slovenije, ki je potekalo na Jesenicah, se je udeležila CICI skupina Gledališkega društva Radeče s predstavo LEPOTICA IN ZVER.
Likovni deli Branke Primc - Bere in Klavdije Simler, članici Likovnega društva Laško, pa sta bili izbrani za 4. tematsko razstavo JSKD z naslovom PA-RAFRAZE, ki je potekala po različnih krajih po Sloveniji.
Za udeležbo štirih skupin na 11. mini festivalu otroških plesnih skupin Pika Miga 2014 v Velenju in ene skupine na Plesnem festivalu mladinskih skupin Živa 2014 v Ljubljani prejmejo priznanje mladi plesalci iz Glasbene šole Laško-Ra-
TA VESELI DAN KULTURE
3. decembra 2014, na Prešernov rojstni dan, ko po vsej Sloveniji potekajo razne kulturne prireditve pod naslovom Ta veseli dan kulture ali Dan odprtih vrat kulturnih ustanov, smo se v Laškem zahvalili vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, ki so se v letu 2014 udeležili državnih zaključnih srečanj, revij in razstav.
Državnega srečanja mladinskih gledaliških skupin Slovenije, VIZIJE 2014, ki je potekalo v Novi Gorici, so se udeležili člani ŽABA GLEDAL&IŠČE Prosvetne-
Špela Medved in Nina Meško, samostojna svetovalka za plesno dejavnost pri JSKD.
ga društva Vrhovo s komedijo Katarine Klajn INSTAN - komedija z dvema obrazoma.
34
kultura
deče, oddelek za sodobni ples, mentoric Kim Kern in Aje Zupanec.
Prav tako je bila za državno revijo Pika Miga izbrana plesna točka plesne skupine POŠ Sedraž koreografinje Maje La-pornik.
Pokal Vinka Štrucla na 19. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu v Ormožu so osvojili člani KD Laška pihalna godba in sicer v 3. najštevilčnejši kategoriji.
Za dolgoletno in uspešno aktivno ples-
VODOMKE MED ZVEZDAMI NA NEBU
Vokalna skupina Vodomke Laško deluje že več kot trinajst let. Prepevamo umetne, narodne, nabožne in zabavne pesmi domačih in tujih avtorjev ob različnih priložnostih. Zapele smo na otvoritvah razstav, na dobrodelnih koncertih, ob rojstnih dnevih, na prireditvah v knjižnici, v cerkvah, na proslavah ... Vsako leto sodelujemo na območni reviji vokalnih skupin s skrbno pripravljenim naborom pesmi. V letošnjem letu smo se udeležile Območne revije malih vokalnih skupin v cerkvi mino-ritskega samostana v Olimju. Prepevanje v prelepi in akustični cerkvi v družbi kvalitetnih vokalnih skupin je bilo za nas izjemno doživetje. Sodelovale smo tudi na Območni reviji vokalnih skupin v Čečah nad Trbovljami. Ocene strokovnih spremljevalcev so bile pohvalne in vzpodbudne za nadaljnje delo.
Vokalna skupina Vodomke in umetniška vodja Špela Florjanič smo 21. novembra 2014 pripravile večer čudovitih melodij. Koncert smo naslovile Zvezde na nebu. Razlogov za tak naslov je kar nekaj. Zvezde bdijo nad nami in nas spremljajo, kadar smo osamljeni, žalostni, daleč od doma, pa tudi kadar smo srečni ali zaljubljeni. Prav to je tematika številnih pesmi. S svojo svetlobo in nežnim mežikanjem nam vlivajo upanje in podarijo veselje. Ravno tako smo Vodomke želele podariti lepe in svetle trenutke svojim poslušalcem ter zarisati nasmeh na obrazu.
Koncert je bil sestavljen iz dveh tematskih delov. Kot je nakazovala scena na odru z gorenjsko narodno nošo v
no ustvarjanje pa je JSKD podelil listino Mete Vidmar učiteljici plesa na plesnem oddelku Glasbene šole Laško--Radeče Špeli Medved. Listina ji je bila podeljena na letošnjem mladinskem festivalu plesnih skupin Živa 2014 v Ljubljani.
Iskreno čestitamo vsem in še enkrat hvala za vaš prispevek v mozaiku ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja v Sloveniji.
Ivan Medved, koordinator JSKD OI Laško
družbi gorenjskih nageljnov, so bile v prvem delu na sporedu melodije in pesmi legendarnih Avsenikov. Avseniki so zvezde slovenske narodnozabavne glasbe in njihove viže vedno znova navdušujejo. Pesmi so bile v celoti naštu-dirane pod vodstvom umetniške vodje Jožice Soko, ki je vokalno skupino vodila vse od ustanovitve do vključno pevske sezone 2013/2014.
Gospa Jožica je bila ustanoviteljica ter vsa leta gonilna sila in srce vokalne skupine. V delovanje vokalne skupine je vložila veliko truda in požrtvovalnosti, z željo, da bi dosegla čim boljšo kvaliteto petja. Gospe Jožici smo iskreno hvaležne za bogato popotnico v prihodnost.
Gost na koncertu je bil instrumentalist, pedagog in skladatelj Stanko Miko-la, ki je znan in priljubljen glasbenik iz Arclina. Zelo dobro ga poznajo po vsej Sloveniji in tudi marsikje na tujem. Kot harmonikarja, kot učitelja mladih harmonikarjev, kot vodjo ansambla, ki se tudi imenuje po njem. Je predsednik na vseh področjih aktivnega in uspešnega KUD Ljubečna, umetniški vodja Harmonikarskega orkestra KUD France Prešeren Vojnik in umetniški vodja Vokalno instrumentalne skupine 5+.
OBISK AŠKERČEVINE
30. 10. 2014 so članice KUD Svoboda Zidani Most, Mihaela Cigo-le, Manca Jazbec, Nuša Kališnik predstavile pesmi naših pesnic - gospe Zlate Strel in gospe Hedvike Pe-terkovič. Udeležile so se literarnega večera, ki je bil posvečen naši žal preminuli predsednici Zlati Strel.
Anita Jazbec
Stanko Mikola se je s harmoniko sprehodil od narodnozabavnih do pop ritmov in nakazal prehod v drugi del koncerta, ko so bile na sporedu zimzelene melodije.
Slovenske popevke so večne in jim radi prisluhnemo prav vsi. Nepozabne so pesmi Nora misel, Zbudi se, Vrtiljak, Poletna noč, Šuštarski most in druge, ki smo jih Vodomke uvrstile na svoj repertoar na začetku sodelovanja z novo umetniško vodjo.
Pevke smo na koncertu resnično uživale in upamo, da so uživali tudi naši poslušalci.
Prav je, da na tem mestu predstavim novo umetniško vodjo vokalne skupine. Špela Florjanič je vodenje prevzela v pevski sezoni 2014/2015. Sama zase pravi, da je ženska, ki nosi glasbo v srcu. Prepevala je v otroških, mladinskih zborih in raznih sestavih, očetova ljubezen do klasične glasbe pa je pripeljala do tega, da je glasba tudi njen poklic. Odlikuje jo 20 let zborovodskih izkušenj.
Vodomke zremo v prihodnost z novo energijo in idejami. Zelo smo vesele povabila znane pevke Mance Izmajlove, da sodelujemo na njenem srčnem koncertu 11. decembra 2014 v Kulturnem centru Laško. Pred nami je vrsta novih izzivov. Predvsem pa želimo nadaljevati poslanstvo, ki nam je dano kot pevcem -razveseljevati poslušalce.
Utrinek našega delovanja zaključujem z mislijo na bližajoče praznike. Vodomke želimo vsem bralcem, da začutijo to, kar rade prepevamo v pesmi Zvezde na nebu gore: v srcih je luč upanja, polni smo dobrih želja ... Srečno!
Zdenka Lenko, predsednica društva Vokalna skupina Vodomke Laško
35
kultura
DRUŠTVO ŽENSKI PEVSKI ZBOR LAŠKO
Zlata dvorana v Zdravilišču Laško se je 24. 11. 2014 napolnila do zadnjega kotička. Poslušalci so celo stali. Pevke kar niso mogle verjeti, da je res, kar vidijo. Gostje so bili tudi dobre volje. Pevke so se spogledovale in nasmihale, nastala je dobra volja in pozitivna energija.
Že prihod na prizorišče je sprožil valj odobravanja. Ko pa so pevke petje pospremile še s koreografijo, začudenju in dobri volji kar ni bilo konca. Poslušalci so z njimi prepevali in se veselili. Navdušila jih je mala pianistka Tamara in njena mama pianistka Alenka Šon. Za dobro voljo sta poskrbeli tudi napovedovalka -
recitatorka in umetnica na havajsko kitaro Marjeta Knez in zborovodkinja Vida Bukovac. Ena od pacientk se je na koncu ojunačila in sama zapela 2 pesmi. Ko so pevke odhajale, so jih gostje zadrževali in prosili, naj še pojejo. Še na stopnicah so skupaj zapeli nekaj ljudskih pesmi. Posebej prijazno so se gostje pevkam in zborovodkinji zahvalili za vesel večer in tudi povedali, da so tak koncert doživeli prvič. Pohvala dobro dene, še posebej, če se izvajalci zavedajo, da se je za uspešen nastop potrebno krepko potruditi. Oboji so se razšli polni hvaležnosti in pozitivne energije.
Društvo Ženski pevski zbor Laško vse nastope naredi sproščene, prijazne in vesele, pa naj bo to občinska revija v Laškem, revija ženskih pevskih zborov
v Konjicah, obiski v domu starejših, nastop »Lisca poje«, koncerti na festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani ali na letnih koncertih v Kulturnem centru Laško. Takrat pevke povabijo v goste odlične zbore, ansamble, pianiste, otroške zbore, citrarje in operne pevce. Posebej jih vsako leto navduši nastop otroške skupine »PISANKE« KUD Rečica pod vodstvom Erike Krašek. Ženski pevski zbor Laško bogati s svojim izvajanjem na vseh nastopih harmonikar Štefan Starovasnik.
V našo družbo povabimo tudi nove pevke. Prihodnje leto bo zbor slavil 35-letnico delovanja, na kar se že pospešeno pripravljamo.
Veseli bomo vašega obiska.
Jožica Golob
KD RIMLJAN RIMSKE TOPLICE
Tudi letos smo imeli srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom »Naj pesem pove, kar čuti srce«, ki je bilo 11. 10. 2014 v večnamenski dvorani gasilskega doma Rimske Toplice. Zbrali smo se kar v velikem številu, česar smo bili zelo veseli, še posebno mi organizatorji, saj smo zbrali kar sedem skupin, ki so se predstavile. Program so pričeli domačini, rimski ljudski pevci in godci, sodelovali pa so še skupine »Pit mi dej«, »Koledniki in ofirovci iz Laškega«, »Fušarji«, »Florjanovci« iz Jurkloštra in gostje - skupina »Nojek in vaški kuharji«, ki so s posebnimi instrumenti kar skuhali poslastico. Z veseljem smo prikazali, kako ohranjamo stare pesmi, ki jih spremljajo instrumenti, kot so harmonika, »rifel mašina«, lonci s »pokravačami«, buče ... Dobra volja se je razlegala po vsem prostoru, po majhnem kraju Rimske Toplice in naprej po dolinah reke Savinje. Zahvaljujemo se g. Medvedu za sodelovanje in podeljena priznanja.
Naše Kulturno društvo Rimljan pa vas vabi še na žive jaslice, ki bodo uprizorjene 24. 12. 2014 ob 19.00 in 21.00 pri cerkvi
sv. Marjete v Rimskih Toplicah, ter na slovo od starega leta, ki bo v večnamenski dvorani gasilskega doma, kjer bomo s čestitko novega predsednika krajevne skupnosti skupaj stopili v novo leto, ki prihaja. Naj vas in nas spremlja dobra volja, lepa pesem in kanček sreče, pa bomo imeli v življenju skoraj vse. Pa z lepo pesmijo v novi dan!
Štefka Pavčnik
42. tradicionalni božično-novoletni koncert
LAŠKE PIHALNE GODBE
*■ T vS *
*§>f ^ Ajj

a T lilije Laško
4

-frr- ■
s "rti

Iasko
Gostje: Kvatropirci
Dirigent iri umetniški vodja- Gašper Salobir
Vstop je prost Vljudno vabljeni
LASKA Pit [A.L NrV GODSA
-ossrj
36
kultura
Laškim z mažoretami ... Vse te je bilo moč slišati na večeru odlične slovenske glasbe, ki sta ga hudomušno povezovala Franci Podbrežnik Solčavski in dobro znani Laški užiguc. Letošnji Dorijev večer je bil tudi odlična promocija 9. zgoščenke, ki nosi naslov Moj rojstni kraj in je luč sveta ugledala le nekaj mesecev nazaj.
Na Dorijev večer prihajajo ljudje od povsod. Tudi iz tujine se pripeljejo. A letos je bil med gosti nekaj posebnega obiskovalec iz Sovodnega (Poljanska dolina), ki je na dan dogodka praznoval rojstni dan. Po službi so ga prijatelji »na-pokali« v avto in ga odpeljali, ne da bi se mu vsaj malo svitalo, kam je namenjen. Ob pogledu na Thermano je najprej pomislil, kako se bo vendar kopal brez kopalk, a kaj kmalu izvedel, da ga namesto kopalnega čaka glasbeno presenečenje.
Kvintet Dori v zadnjem obdobju dela »v počasni brzini«, kot temu sami pravijo. Ob številnih drugih službenih in družinskih obveznostih kot ansambel delujejo v okviru svojih časovnih zmožnosti. Dogodek, kot je Dorijev večer seveda terja veliko časa pa tudi finančnih sredstev, zato se fantje Kvinteta Dori na tem mestu zahvaljujejo soorganizatorici koncerta Thermani d. d. in vsem ostalim sponzorjem, ki so jim pomagali uresničiti 12. Do-rijev večer.
Če ste letošnjega zamudili, glejte, da se vam to ne zgodi prihodnje leto .
NP
Foto: osebni arhiv
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO
Kulturno v adventni čas!_
Ko nam misli odplavajo daleč nazaj, do kotička gozdne jase ali zasneženega sadovnjaka, ki smo ga videli nekega veselega dne, imamo občutek, da smo se pravkar dotaknili sreče. In te nikoli ni preveč.
Da pa bi je dosegli čim več, moramo tudi sami nekaj napraviti, naj bo to nekaj lepega za dušo, nekaj, kar nam bo res dalo občutek prijateljstva, povezanosti.
V soboto smo se likovniki in naši sim-patizerji prav zaradi tega odpravili v Zagreb. »Rojstvo impresionizma v Normandiji« je bil naš cilj. In niso nas razočarali. Pod vodstvom po zagrebški galeriji in kratkemu, a jedrnatemu pojasnilu ob določenih slikah smo si ogledali umetnine, ki so na nas pustile res lep vtis. Ob kakšni
V ZNAMENJU 12. DORIJEVEGA VEČERA
Kvintet Dori zagotovo poznate. Trije Razborškovi fantje - Boris, Primož in Marko so skupaj z Antijem in Boštjanom »na sceni« že skoraj 20 let. Ves ta čas delovanja so kot ansambel uspeli na svojo stran pridobiti veliko število podpornikov ansambla, med katerimi seveda pre-dnjači njihov duhovni vodja, po katerem ansambel tudi nosi ime. To je seveda domala legendarni župnik Dori.
Okroglo obletnico bodo Doriji obeležili v prihodnjem letu, ki že počasi trka na vrata. Le nekaj let po ustanovitvi ansambla se je Dorijem utrnila ideja, da bi ob koncu leta pripravili nekakšen glasbeni zaključek, na katerem bi se za podporo in pomoč lahko zahvalili svojim prijateljem, podpornikom, ostalim glasbenim kolegom . 12 let nazaj se je tako rodil Dorijev večer. Ta je vedno potekal v domačem kraju - Laškem in samo na dveh
Dorijevih večerih v prvi vrsti ni sedel župnik Dori. Dorijev večer je leta 2003 posnela in predvajala RTV Slovenija. Tistega leta se je Dorijev večer odvil kar dvakrat - enkrat v Laškem, kjer je bil od nekdaj doma, in enkrat na Vranskem. V goste so hodili glasbeniki, ki so v tistem času prednjačili na domačih glasbenih lestvicah, kot na primer Helena Blagne, Čuki, Vlado Kreslin, Alenka Gotar, Nuša Derenda, Lojze Slak .
Letošnji Dorijev večer, 12. po vrsti, se je po 4-letnem predahu odvil le nekaj tednov nazaj - 28. novembra v Therma-ni Laško. Spremenjeno lokacijo so udeleženci pohvalili, prav tako goste, ki so prišli v Laško na obisk. Irena Vrčkovnik, Mladi Dolenjci, Oto Pestner, ki z Doriji sodeluje tudi kot pisec in producent, pa kvartet Vinski brat in za dobrodošlico vse bolj prepoznavna Vaška godba Vrh nad
Letošnji Dorijev večer se je konec novembra v družbi številnih gostov odvijal v Thermani Laško. Na obisk so prišli Igor Podpečan, Oto Pestner, Irena Vrčkovnik, kvartet Vinski brat, Franci Podbrežnik in številni drugi.
sliki smo se dlje zadržali, komentirali, si morda zaželeli, da bi jo tudi mi narisali. Dve uri sta kar prehitro minili in že smo se podali na ulice, ki so bile že lepo okrašene. Zagreb je dihal svoj adventni čas in mi z njim.
Sicer pa, ste se že sprehodili do Ther-mane in občudovali naša dela zimskih pokrajin, ali si na gradu Tabor ogledali majolike? To namreč trenutno razstavljamo in upamo, da vam bo všeč.
Ob koncu še tole:
Od A do Ž vse dni
v letu 2015 vam likovno društvo želi:
Atraktivno, Bogato, cvetoče, Čilo, Darežljivo, Enkratno, Fino, Genialno, Hvaležno, Igrivo, Jasno, Kulturno, Lepo, Mirno, Naravno, Opazno, Pravično, Radodarno, Svetlo, Šarmantno, Toplo, Ustvarjalno, Varno, Zadovoljno, Živo!
Za Likovno društvo Laško C.B.
Zlati časi
Se znova sprašuje vsak od nas,
kaj za prazničnimi vrati pustil nam bo čas.
Bo jutro s soncem obsijano,
bo z mehkim perjem nam postlano?
Bodo novi časi zlati?
Zlati bodo, če sivino dni si sami pozlatimo, s poštenim delom dodobra podkrepimo. Jim s smehom vdihnemo lepoto, napolnimo srca si z dobroto.
Pa s prijateljstvom iskrenim damo nežnost, srečo, mir, toploto. Takih časov - Zlatih Časov, kot bi zase jih želela, takih časov - Zlatih Časov, v take bi še Vas odela!
C. B.
37
zdravje
NEKAJ NASVETOV ZA RAZVAJANJE KOŽE
Piling iz olivnega olja in soli
Koža ni le ovoj, ki varuje vašo notranjost. Je živ organ, občutljiv na dotik in neposredno povezan s pomembnimi živčnimi centri v telesu. Svoje zdravje koža varuje z izločanjem loja - mastne snovi, ki se na površini zmeša s potom. Ta snov ščiti, varuje njeno gibčnost in vlago. Na mrazu se snov želira na površju, zato pride do sušenja in pokanja. To se dogaja z vašimi rokami, če jih po delu z vodo ne obrišete dovolj dobro. Pomanjkanje ali višek loja določa vrsto kože - suha oziroma mastna. Pri staranju je izločanje loja zmanjšano, koža zgublja tonus in elastičnost. Rezultat je suha, zgubana koža brez sijaja. Povrhnjica je normalno kisla in ta kislost je ščit pred bakterijsko okužbo. Groba mila kislost uničujejo, koža pa si opomore šele po nekaj urah. Koža tudi diha. Vdihava kisik in izdihuje nesnago. Določeno količino strupov koža odpravi s potenjem. Narava je koži namenila tudi funkcijo vpijanja krem in losjonov (R. Lucas, 1996).
Naša koža ima štiri plasti, ki se obnavljajo. Povrhnjica se lupi in njena prenova je odvisna od notranjih plasti, zato je potrebno kožo rahlo zdrgniti po kopanju, odpraviti mrtve celice in omogočiti spodnjim plastem, da dihajo. Spoštovati je potrebno vsakodnevno higieno, da naše pore ne bodo zamašene, da bo koža zadihala in zasijala. Odraz zdrave kože na telesu je seveda notranje zdravje. Naša koža pa zasije tudi, ko smo notranje zadovoljni in srečni.
Če lepo ravnamo z našo kožo, je ta ohranjena dolga leta in brez večjih sprememb. Nešteto je reklam in nasvetov za nego kože, predvsem v smislu krem, mil in šamponov. Vse zagotavljajo lepo negovano kožo. Pa bi raje posegli po naravnih sredstvih za nego kože. Skratka, vsakodnevno umivanje kože z milom, ki bi naj bila naravna ali pa si ga izdelate doma sami, obvezna je uporaba krtače, gobice ali umivalne rokavice, ki so narejene iz frotirja, kar zagotavlja negovano in zdravo kožo. Še napol vlažno telo si na-mažemo z naravno kremo. S tem zadr-žimo vlago v koži in jo tudi nahranimo. Področje, kako negovati kožo in s čim, je ogromno. Vseeno pa vam želim z nekaj recepti, ki so zapisani spodaj pokazati, kako si lahko negujemo telo - kožo z naravnimi sredstvi, ki jih izdelamo doma. Lahko pa to tudi izdelamo in podarimo svojcem in prijateljem kot novoletno darilo. Ko pripravljamo take izdelke, ne smemo uporabljati aluminijastih posod, ampak keramične, steklene in emajl.
Čistilna krema z kakavovim maslom
Potrebujemo: 5g čebeljega voska, 20g lanolina, 5g kakavovega masla, 40ml olja breskovih ali mareličnih pečk, 40ml vode in 20 kapljic rožnega olja (sestavine lahko razen vode in čebeljega voska poljubno zamenjamo).
V posodi zavremo vodo, vosek stopimo v parni kopeli ter dodamo lanolin in kakavovo maslo. Ko je tekoče, dodamo olje pečk in segrejemo na 65 stopinj. Mešanico odstranimo in z električnim me-šalnikom na najnižji stopnji vmešamo vodo z rožnim oljem, dokler se krema ne ohladi. Damo v posodice in pokrijemo za nekaj časa z gazo, nato pa zapremo. Uporabno je do tri mesece.
Čistilno kumarično mleko z medom
Potrebujemo: 1/4 manjše kumare, 2 žlici medu, 1 žlico polnomastnega mleka (svežega), ustekleničena negazirana voda ali poparek kamilic. Namen: omili vnetja, nahrani, navlaži; primerno za vse vrste kože.
Uporaba: 1x ali 2x na dan. Uporaben: 6 ur v hladilniku, čas delovanja: 20 minut
Priprava: Kumaro olupimo in odstranimo semena. Ostalo pretlačimo v me-šalniku. Kumarično kašo precedimo skozi košček tkanine. Potrebujemo 2 žlici kumaričnega soka. Sok zmešamo z medom. Ko sta sestavini premešani, dodamo mleko in premešamo. Losjon nanese-mo s kosi vate na obraz in vrat. Pustimo delovati 20 minut, nato speremo z vato, navlaženo s poparkom kamilic ali z ne-gazirano vodo.
Potrebujemo 1kg nejodirane morske soli, lahko je groba ali mleta, 1 dcl olivnega olja, po želji dodamo cvetove kamilic in eterično olje vrtnice ali pa cvetove sivke in eterično olje sivke. Zmešamo in damo v steklen kozarec. S tem se naša koža očisti in hkrati nahrani z oljem. Koža po tej negi je gladka, mehka in dišeča.
Z leti se težko sprijaznimo z rjavimi madeži, ki so znak staranja. Eno najstarejših sredstev za odpravljanje teh madežev je masaža z rucinusovim oljem ali peteršiljev sok. Dopolnitev prehrane z vitamini C in E upočasni nastajanje rjavih madežev. In že smo pri zdravi prehrani, ki pa je najpomembnejša za našo kožo in seveda celotno telo.
Na koži so možne tudi spremembe, za katere je dobro, da jih pravočasno poka-žete zdravniku. V našem zdravstvenem domu Laško imamo tudi samoplačniško dermatološko ambulanto.
Z zeliščnimi preparati boste svoji koži vrnili mladostni videz. Izdelki bodo na-ravnejši in cenejši. Narava nam ponuja nešteto možnosti. Potrebno se je le ozreti okoli sebe s kančkom zdrave pameti in rešitev je tu.
Vir literature: R. Lucas (1996): Čarovnije zelišč v vsakdanjem življenju.
Tomislava Kordiš, mag. man. v zdr .in vzg. v zdr.
38
sociala in humanitarna dejavnost
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Lepo je, če si pozornost in hvaležnost sežeta v roke
Smo v veselem decembru. V njem smo ljudje že v osnovi nekako drugače razpoloženi, odvisno od tega, na katerem bregu smo. Eni pričakujejo pozornost, stisk roke, spoštovanje. Eni razmišljajo o tem, kam bodo šli in kako se bodo imeli. Eni izkazujejo svojo povečano darež-ljivost. Spet drugi hitimo v razmišljanjih in pripravah, da bomo čim bolj polepšali trenutke z obiskom čim večjega števila tistih, ki so po našem mnenju tega še najbolj potrebni. In tako se nam dogaja, da ob hitenju ter obilici vsega, kar bi še radi postorili, zmanjka časa in prostora za nas same. In ko je vsega konec, zase iščemo le še mir in tišino.
Med pripravami na praznike si marsikateri član društva ali organizacije odtrga svoj dragoceni čas za zbiranje prostovoljnih prispevkov s koledarji, ponekod tudi s pobiranjem članarine, zlasti pa z obiskovanjem svojih starejših, bolnih in osamljenih članov.
Lep je pogled na rože, ki so do nedavnega krasile dom Rdečega križa v Laškem.
V sedanjem času, ko vsi jadikujemo zaradi krize, takšno delo zahteva še večjo mero pozitivne motivacije, ki jo je potrebno deliti med ljudi in jim s prijaznostjo privoščiti besedo vzpodbude in tolažbe. In skoraj vedno je trud poplačan. Iskren nasmeh zgane globoko v nas hvaležnost za izkazano pozornost. Verjeti moramo, da v človeški vrsti prevladujeta ljubezen in sočutje. Slabi in neprijetni dogodki so bolj izjeme, za katere običajno izvemo iz dnevnih novic, medtem ko so dobra dela tako zelo vsakdanja in običajna, da se jih le poredkoma omenja. Zato je prav in vredno, da to kdaj pa kdaj vendarle storimo, zato, da se ne pozabi. Vse ni dokonč-
no in samoumevno. Po naših najboljših močeh se trudimo, da delo opravljamo s pravilno motivacijo. Z mislijo in v upanju, da delamo za dobro ljudi ima svoj smisel in korist za širšo skupnost. Večja, kot je moč sočutja, bolj pogumni postajamo tudi sami. Manj smo, kljub manjšim materialnim možnostim, nagnjeni k ma-lodušju ter izgubi upanja. Zato tovrstna dejanja hkrati osmišljajo tudi nas same, pa četudi je kdaj vmes prisotno razočaranje. Da bi jih le bilo čim manj. Vsem, ki delite dobroto med nas, iskrena hvala.
Mesec december je bogat s številnimi dogodki_
Srečanj in druženj ni nikoli preveč. Posnetek je s srečanja krajanov na Marija Gradcu.
V decembru imamo v organizacijah Rdečega križa še posebej polne roke dela. Medtem ko se eni trudijo na delavnicah z ustvarjanjem različnih izdelkov, katerih prodajni izkupiček bo namenjen tistim, ki so se znašli v stiski, drugi hitimo s pripravami kar treh krvodajalskih akcij in razdeljevanjem zadnjih zalog hrane. Krožki Rdečega križa se trudijo z izdelovanjem voščilnic, na našem sedežu hitimo s pripravami paketov pozornosti, sprejemom novih zalog hrane Sklada za pomoč EU itd. Prostovoljci po Krajevnih organizacijah Rdečega križa obiskujejo svoje krajane, potrudimo se, da obiščemo tudi naše občane, ki živijo v domovih za starejše občane. Tudi letos bomo pripravili sočasni, skupni obisk vseh naših občanov, ki živijo v Trubarjevem domu v Loki in Domu starejših Therma-ne Laško, v sodelovanju z obema občinama, KS, Krajevnimi organizacijami RK, društvi upokojencev in društvi invalidov. Prav tako bomo skupaj z Občino Laško, Društvom sožitje in JZ STIK Laško pripravili dobrodelno prireditev »Laško združuje dobre želje«. Veseli nas spoznanje in dejstvo, da bodo praznični dogodki v okviru Veselega decembra pod okriljem STIK-a imeli tudi socialno vsebino, saj bo na vseh dogodkih mogoče darovati za naše občane, ki so jih močno prizadele septembrske poplave, prav tako pa smo hvaležni Laškemu akademskemu klubu,
ki bo v dogovoru z nami tudi letos zbiral pomoč za kar nekaj družin, ki so se znašle v stiski. Hvaležni pa smo tudi vsem tistim, ki se obračajo na nas in v tem času želijo nameniti pomoč kateri izmed družin, ki se je znašla v težki situaciji. Omenili smo le nekaj najpomembnejših dogodkov, ki se bodo zvrstili v teh dneh, do konca letošnjega leta.
Vlado Marot
Križem in počez po Krajevnih organizacijah Rdečega križa_
RIMSKE TOPLICE
V krajevni organizaciji Rdečega Križa Rimske Toplice smo 10. oktobra priredili srečanje krajanov, starih nad 75 let. Srečanja se je udeležilo 65 krajanov, med njimi tudi 91-letna gospa Marini. Ob pogostitvi smo imeli zelo pester zabavni program. Najprej so nam popestrili dan nežni glaski iz vrtca Ostržek, Katja nam je zaigrala na kitaro, ljudski pevci in godci iz KD Rimljan pa z ljudskimi pesmimi in harmoniko, kar je marsikaterega potegnilo tudi na plesišče. Pričarali smo si zelo lep in pester dan, zato smo sklenili, da se drugo leto spet vidimo. Hvala vsem, ki ste se dogodka udeležili.
Mladi nastopajoči so na srečanju vedno zaželeni.
Tanja Lipovšek
VRH NAD LAŠKIM Zopet je bila predzadnja oktobrska sobota tista, ko se po tradiciji in lepi navadi v večnamenski dvorani gasilskega doma srečajo naši krajani, stari 70 in več let v organizaciji Krajevne organizacije Rdečega križa in Krajevne skupnosti Vrh. Na letošnje srečanje je bilo povabljenih kar 108 krajanov. S svojo navzočnostjo, prijaznimi in vzpodbudnimi besedami so počastili lep dogodek: župan Franc Zdol-šek, sekretar Območnega združenja RK Laško Vlado Marot in predsednik KS Vrh Stanko Selič. Za vse udeležence smo pripravili kulturni program. Prijetni zvoki domače pihalne godbe so jih spremljali ob prihodu v dvorano. Učenci so popestrili program z zbadljivkami, igrami in pesmimi, poznanimi iz življenja pastirjev in pastiric. Ljudski pevci Šentle-
39
sociala in humanitarna dejavnost
narčani pa so s svojim ubranim petjem v njih obudili spomine na čas mladosti in čas, ki se nikoli več ne povrne. »Raz-borškove punce« so druženju dale pridih poskočnosti in domačnosti. Po uradnem delu je sledila zakuska in veselo druženje z majhnimi pozornostmi za posebne jubilante. Razšli smo se z obljubo, da se vsi čez leto dni znova snidemo.
KS in RK na Vrhu z roko v roki pripravita vsakoletno druženje krajanov.
Marija Kotar
SEDRAŽ
Leto je naokoli in Krajevna organizacija Rdečega križa Sedraž je v nedeljo, 23. novembra pripravila tradicionalno srečanje krajanov, starih 70 in več let. Povabilu se je odzvala dobra polovica povabljenih, kar nas je pozitivno presenetilo in nam dalo vzpodbudo, da delamo prav.
Srečanje so z svojo prisotnostjo obogatili župan Franc Zdolšek, sekretar Območnega združenja RK Laško Vlado Marot, predsednica Krajevne skupnosti Sedraž Miša Alešovec in seveda naši prostovoljci, brez katerih naše krajevne organizacije ne bi bilo. Srečanje starejših so popestrili otroci Vrtca Laško enote Sedraž in učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, PŠ Sedraž in moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje, Dominika Jakšiča.
Prireditev so nam s finančno pomočjo podprli KS Sedraž, Občina Laško, podjetje AGM Nemec, Kmečki turizem Nemec in Območno združenje RK Laško.
Hvala nastopajočim, povabljenim gostom in donatorjem, ki ste s svojim prispevkom izkazali spoštovanje do naših starejših krajanov.
Nedeljsko popoldne je minilo v veselem vzdušju, druženju prijateljev, obujanju spominov ter seveda dobri hrani in pijači. Lepo je opazovati naše očete, mame, dedke, babice, kako vsaj za eno popoldne pozabijo na vsakdanje obveznosti, osebne težave in se prepustijo lepim stvarem in smehu. In lepo je opazovati naše starejše krajane ter se od njih učiti, da moramo najprej poskrbeti zase, da je potrebno sočloveku pomagati in da je toplo domače ognjišče največja vrednota.
40
Dragi naši starejši krajani! Še veliko nam morate povedati, še veliko se moramo naučiti, zatorej - na snidenje naslednje leto!
Ob tej priložnosti Krajevna organizacija Rdečega križa Sedraž želi vsem svojim članom, krajankam in krajanom KS Sedraž mirne prihajajoče praznike, ki jih preživite v krogu družine. V prihajajočem letu pa naj bo vaš vsakdan poln veselja in radosti.
Srečanje krajanov Sedraža je vedno bogato s kulturnim programom.
Barbara Jerman
MARIJA GRADEC
Letošnjo ekskurzijo v Ziljsko dolino smo kar nekajkrat prestavili. Nazadnje nam jo je skoraj odnesla voda, vendar smo bili vztrajni in jo potem končno pripravili tri tedne kasneje.
Prva sobota v oktobru se je predstavila z lepim dnevom in zato smo bili mi, potniki, temu primerno razpoloženi. Idejni vodja ekskurzije je bil Avgust Aškerc iz Rimskih Toplic. Kdor je že bil v njegovi družbi, ve, da mu z njim dolgčas ne more blizu. Na pot smo se torej podali v najza-hodnejši del prvotne poselitve Slovencev, v Ziljsko dolino, današnjo avstrijsko Koroško. Malo poznane in zato veliko bolj zanimive kraje smo si ogledovali v slikoviti panoramski vožnji. Z njihovo kulturo in zgodovino nas je sproti seznanjal naš vodič, profesor s celovške univerze z lepim slovenskim priimkom Popotnik. V Ukvah smo si ogledali cerkvico svetega Martina. Presenečeni smo bili nad izredno zanimivim pokopališčem in pogostim priimkom Prešeren (Prescheren) na nagrobniku. Ustavili smo se tudi v Čajni, kjer je bilo praznično. Vse v znamenju polente in koruze, njihove tradicionalne jedi. Na kratko bi lahko rekli, da semenj bil je živ. Tu smo si nekateri ogledali tudi muzej v mlinu, last družine Wiegele, z zanimivimi slikami in še bolj neobičajnimi zgodbami o njih. Še kako poučno. Na nas je močan vtis naredil tudi njihov jezik, saj ima nekaj zelo starodavnih besed, ki jih pri nas le redko slišiš. Še posebej lepo je bilo slišati njihove pesmi, ki so marsikomu orosile oči. Po kosilu v Alte
post, po naše v stari pošti, v Bistrici na Zilji, smo se odpravili proti domu. Prijetno utrujeni in dobre volje smo si tudi mi tu in tam kakšno zapeli.
Teden dni kasneje smo v Marija Gradcu pripravili še srečanje vseh naših krajanov, starih 75 in več let. Ob tej priložnosti pa smo na druženje z njimi povabili vse tiste krvodajalce, ki so bili tokrat prejemniki enega od priznanj za večkrat darovano kri. Med prejemniki priznanj sta bila tudi Alojz Klezin in Joško Krajnc, oba iz Gabrnega, ki sta prejela plaketi in spominski uri za 50-krat darovano kri. Lep in prisrčen program so nam tokrat pomagali oblikovati učenci in učiteljici iz Osnovne šole Šentrupert, članice in člani KD Ofirovci in koledniki ter citrarka Manca Knez. Tudi za srečanje smo izbrali lep dan, kar je zagotovo dodatno pripomoglo, da je bilo vzdušje popolno.
Prejemniki priznanja za darovano kri na Marija Gradcu.
Marija Zupanc
LAŠKO
Tudi letos so v počastitev občinskega praznika v Laškem že deveto leto zapored, tokrat znova v Zdravilišču Laško, pripravili srečanje krajank in krajanov Laškega, rojenih leta 1934 in nazaj. Zanj so se že deveto leto s skupnimi močmi potrudili pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Laško, Krajevni skupnosti Laško in Društvu upokojencev Laško. »Bilo je nepozabno in žal bi mi bilo, če bi ostala doma,« nam je povedala ena izmed udeleženk po prireditvi. In takšnih je bilo še veliko. Zanje smo najprej pripravili bogat kulturni program s pomočjo učencev in članov krožka RK na OŠ Primoža Trubarja Laško in skrbnih mentoric, Renate Topolovec ter Dragice Derič, med katerimi je še poseben aplavz doživela plesna skupina Power, ki je dosegla šesto mesto na svetovnem prvenstvu. Z navdušenjem pa so pozdravili tudi Mešani pevski zbor Jesen DU Laško pod vodstvom Jožice Soko in harmonikarski orkester KUD Lipa Rečica pod vodstvom Ivana Kušerja, ki so v drugem delu srečanja pripravili še posebno presenečenje s skupnim nastopom. Svoj poseben prispevek so tudi tok-
rat dodali nekateri udeleženci srečanja, kar daje dogodku še posebno vrednost. Zbrane so v imenu organizatorjev nagovorili njihovi predsedniki in župan občine Laško Franc Zdolšek. Vrhunec srečanja pa je bil slavnostni razrez torte za vse udeležence, ki sta jo opravila najstarejša prisotna, 92-letna Mimica Napret in 96-letni Martin Zavšek, ki ni le najstarejši krajan Laškega, ampak tudi najstarejši občan med moškimi v laški občini. Ob slovesu so udeleženci prejeli še spominsko darilo - s simbolnim sporočilom, in sicer setveni koledar po Mariji Thun za dobro setev v prihodnjem letu in jabolko za zdravje.
S srečanja krajanov v Laškem.
Z NAŠIMI SLAVLJENCI
V oktobru in novembru smo obiskali dva občana in tri občanke laške občine, ki so v tem obdobju praznovali svoj 90. rojstni dan.
Marija Lapornik_
Najprej smo se v začetku oktobra podali v Rimske Toplice in za trenutek zmotili praznovanje Marije Lapornik iz Dola pri Laškem, ki so ga zanjo v družbi sorodnikov in prijateljev pripravili v enem izmed gostinskih lokalov. Miciko odlikuje marsikaj, še posebej pa to, da je bila več kakor 60 let pevka cerkvenega zbora v Šmiklavžu in da je sodelovala pri obujanju starih šeg in običajev.
Terezija Veber_
Dva dni kasneje smo se skupaj z županom, predstavniki KS, Rdečega križa, Društva upokojencev in Združenja borcev za vrednote NOB Rimske Toplice po-
dali v Dom starejših Hrastnik, kjer že pet let živi Terezija Veber iz Rimskih Toplic. Našega obiska je bila zelo vesela kljub tegobam, ki jih povzroča zdravje.
Karl Pajk_
Z veseljem smo se sredi oktobra z županom in predstavniki kraja Vrh nad Laškim podali k Karlu Pajku iz Vrha nad Laškim, klenemu gospodu, ki mu zadnje čase zdravje bolj nagaja, kakor bi si želel. Čeprav sam zase pravi, da je bil vseskozi bolj šibkega zdravja, se ga vsi spomnimo kot izjemno pridnega in skrbnega gospodarja.
l "T ' mA 1
i i < jjf™1 _
Urška Marot
Na predvečer njenega goda, ki je 21. oktobra, smo prišli »ofirati« na prijeten in lep dom v Olešče k Urški Marot in tako opravili dva voščila hkrati, saj je dva dni pred tem praznovala svoj 90. rojstni dan. V veselje nam je bilo, ko nam je razlagala, kako skrbi sama zase, za kokoši, muce, si ureja vrt in kako lepo skrbijo zanjo »ta mladi«.
Stane Ropret_
Ko je Stane Ropret iz Rimske ceste v Laškem, sicer bolj poznan v Sedražu, kjer
sociala in humanitarna dejavnost
je kot učitelj preživel največ službenih let, tam tudi praznoval svoj 90. rojstni dan, je bilo veselo in živahno, kot že dolgo ne. Stane je bil aktiven v šoli in izven nje na različnih področjih, zato so se voščila vrstila drugo za drugim. Od stanovskih prijateljev iz šole in učencev, do čebelarjev, borcev, Rdečega križa, pevcev in godbenikov ter seveda našega župana. S pozornostjo je prisluhnil Moškemu pevskemu zboru Sedraž, ki mu je zapel njemu ljubo pesem Žabe, z mešano pihalno godbo Vrh in Sedraž pa so mu omogočili, da je skupaj z njimi zaigral tudi činele. Bilo je res veliko presenečenj in veselega razpoloženja.
Do konca leta nam je ostalo še šest občanov 90-letnikov. Z nekaterimi obiski smo že v zaostanku, zato bomo šli k njim še toliko bolj z veseljem in iz srca.
Vlado Marot
ZAHVALA IN VOŠČILO
Mesec december je čas izrazov hvaležnosti za nazaj in lepih želja za naprej.
Zato se želimo najprej skupaj s krajevnimi organizacijami Rdečega križa laške in radeške občine zahvaliti za zvestobo našim članom, krvodajalcem, predavateljem, mentorjem krožkov RK na osnovnih šolah, prostovoljcem, sodelavcem, občinama, krajevnim skupnostim, društvom upokojencev in invalidov, do-natorjem in vsem, ki nam kakorkoli stojite ob strani ter nam pomagate. Tudi letos smo vsi skupaj poskušali narediti največ, kar se je dalo, da bi razumeli in blažili stiske ter uspešno uresničevali naše poslanstvo in program. Za vse je beseda »hvala« premalo, a ker prihaja iz srca in je iskrena, naj vam veliko pomeni.
Vsem vam želimo lepe božične in novoletne praznike, v novem letu pa, da bi imeli vsi veliko trdnega zdravja, miru, blagostanja, upanja, veliko prijateljev in še naprej čutečih ljudi na vsakem koraku. Pričakujemo, da bomo tudi v naslednjem letu lepo in prijetno sodelovali ter hrepeneli k skupnemu zadovoljstvu.
Območni odbor Rdečega križa Laško
41
hisa generacij
CENTIR STAREJŠIH HIŠA GENERACIJ
9 LET HISE GENERACIJ LflSKO
24. novembra 2014 smo v našem med-generacijskem centru praznovali 9 uspešnih let Hiše z veliko začetnico in malimi vrati, skozi katera prihajajo in odhajajo drobceni koraki, pa malo večji in potem še tisti koraki, ki drseče puščajo za sabo sledi. Rojstni dan je minil v znamenju pravljic - z ubranim petjem otroškega pevskega zbora OŠ Primoža Trubarja Laško - Trubadurčki, ki ga vodi prof. Mateja Škorja, smo odprli razstavo Skrinja zakladov, kjer so lokalne ustvarjalke Larisa Knap, Špela Horjak, Mateja Ben Ali razstavljale svoj unikatni nakit, Sabina Padežnik pa plišaste zverinice. Dvorana Hiše generacij je bila obogatena s pobarvankami naših najljubših pravljičnih junakov, ki so jih pripravile članice dveh medgeneracijskih skupin za kakovostno
starost: Zvončkov iz Hiše generacij Laško in Marjetic iz Doma starejših Laško.
SRČNI PROSTOVOLJCI
5. december je mednarodni dan pro-stovoljstva in ob tej priložnosti je prav, da izrazim hvaležnost, ki jo čutim do vseh naših srčnih prostovoljk in trenutno enega prostovoljca, ki je obkrožen z žensko energijo.
Mesečno se sestajamo na naših delovnih sestankih, kjer kujemo načrte za aktivnosti, ki jih nato izvajamo za naše obiskovalce, ki se z veseljem vračajo v naš medgeneracijski center.
V letih druženja smo postali velika družina - med nami ni le profesionalni odnos, ampak je nevidna nit, ki smo jo stkali z medosebnimi stiki, čutenjem in sočutjem ... Pa da ne bi kdo mislil, da pri nas rastejo samo rožice in sveti sonce tudi ponoči. Nikakor. A vendar tisto dobro, srčno, prevlada nad redkimi trenutki trdega iskrenja misli in mnenj, ki je posledica velike družine različnih interesov, pogledov, medgeneracijskih razlik.
Kadar delaš, si kot piščal, v kateri se šepet ur spreminja v glasbo... In kaj pomeni delati z ljubeznijo? To, da tkeš tkanino z nitmi svojega srca, kakor da boš z njo oblekel svoje najdražje.
Naši prostovoljci, kar 29 jih je, ne oblačijo le svoje najdražje, ampak imajo razvit socialni čut, da s svojim znanjem, spretnostmi oblačijo tudi naše obiskovalce. Kako lepo je slišati iz ust naših prostovoljcev, da jih delo pri nas osrečuje. Radi so pri nas, radi so v družbi ljudi in tisti košček sebe, ki so se namenili ga dati našim obiskovalcem, je z leti prerasel v kar dober kos.
To leto je pravljično leto in vznemirjeno, odgovorno in ponosno stopamo v naše praznično leto, v leto 2015, ko bomo praznovali 10 let delovanja. Dragi prostovoljci Hiše generacij Laško, HVALA VAM, da pišete zgodbo naše Hiše skupaj z nami, Centrom za socialno delo Laško in Občino Laško.
BABICE IN MAČKE_
Vsako leto z nestrpnostjo pričakujemo mesec oktober, ko odidemo v Vrtec Laško, kjer nas vzgojiteljica Boža Žibret z odprtimi rokami, iskrenim nasmehom in toplim objemom sprejme in nam predstavi novo generacijo Mačk - otrok, starih 2 in 3 leta. Srečujemo se enkrat mesečno in dve urici mineta v igri, pesmi, ustvarjanju, sprehodih, izletih in medgeneracij-
Nikoli ne pozabite: daje dom občutek in ne kraj,, as merimo s trenutki navdušerjja,
sreče, pa tudi žalosti ter se utrip srca čuti u i deli z liHmj okoli nas.
Vse dobro v letu 2015 vam želi kolektiv Centra za socialno delo Laško
skem druženju. Otrokom so Ana, Greta, Marjeta, Marija K., Marija Z., Jožica in Rezi predstavljene kot babice iz Hiše generacij Laško, katero z drobnimi koraki Mačke z veseljem obiščejo tudi izven načrtovanih srečanj.
Ker so tako babice kot Mačke v svojem pristnem druženju radovedne, razigrane in raziskovalne, že zgodaj pričnemo z izdelovanjem novoletnih okraskov in voščil. Tako smo jih v letošnjem novembru izdelovali s pomočjo izsekovalnikov in štam-piljk, nato pa jih bomo v decembru dali na smrečico in poklonili staršem Mačk, ki so večkrat v mestu šokirani, ko se njihov malček z veseljem požene v objem staršem neznani osebi, otroku pa znani babici, ki ga razveseljuje v skupnih druženjih, ki smo jim nadeli ime: Vrtec na obisku.
Hvala Vrtcu Laško za dolgoletno uspešno sodelovanje, ki še dodatno krepi naš pridevnik »medgeneracijski«. Polagam upe v prihodnost, da ohranimo naša druženja, ki koristijo tako mlademu srcu kot srcu, ki je z leti pridobilo svojo težo izkušnje in lahkotnost radostnih trenutkov.
Hišo generacij Laško.
Petra Šuster, koordinator-ka aktivnosti v Hiši generacij Laško
42
socirlr
Center za socialno delo LAŠKO
IZLET REJNISKIH DRUŽIN
Tako kot vsako leto smo tudi letos pripravili izlet za rejniške družine.
V soboto, 11. oktobra, smo se zbrali v Laškem in se z avtobusom odpeljali proti Slovenskim Konjicam in nadaljevali pot proti Slovenski Bistrici.
Dan nam je bil res naklonjen, saj nas je že zjutraj pozdravilo sonce in nas spremljalo skozi ves dan. Po nekaj turobnih dneh je bil dan topel in prijeten.
Prvi postanek je bil v Slovenskih Konjicah, kjer smo si ogledali mini živalski vrt. Park ponuja obilico zabave. Že ob vstopu nas je pozdravil prikupni govoreči papagaj Jaka. Ogledali smo si krokodile, razigrane opice, poskočne kenguruje, pritlikavega zebu-ja, nosate medvedke, rakune, želve. Hranili smo koze ter zajčke in občudovali različne vrste ptic. Po ogledu pa so se otroci lahko zabavali v zaba-
Mini ZOO Land
Skupinska fotografija v grajskem parku
viščnem parku Mini ZOO Landa. Uživali so na toboganih, peskovniku, spuščali so se po viseči železnici ter vrvi in se igrali v tematskih prizoriščih, odrasli pa so ta čas izkoristili za klepet. Privoščili smo si tudi malico.
Pot smo nadaljevali proti Slovenski Bistrici. Tam smo si ogledali prvovrsten umetnostni spomenik - »Bistriški grad«, ki je neposredno povezan z razvojem mesta Slovenska Bistrica. Pred ogledom gradu smo uživali na grajskem dvorišču, kjer se je odvijala tržnica. Najprej smo se seznanili z značilnostmi in kulturnimi znamenitostmi Slovenske Bistrice, nato pa smo se sprehodili po gradu. Zanimiva je bila viteška dvorana s čudovito po-slikavo fresk. Vsi pa smo imeli možnost videti, kako je izgledala šolska učilnica še v tistih starih časih. Posedli smo se v klopi in se pustili voditi učiteljici, naši vo-dički. Ta nas je vzpodbudila, da smo tudi zapeli.
Po opravljenem ogledu smo imeli možnost ogleda Muzeja starodobnih vozil. Nekateri, malo starejši, se še spomnimo starega »fička« ...
Za zaključek smo se odpravili še v grajski park in od daleč opazovali zbiranje svatov in prihod neveste na poroko.
Izlet smo zaključili s prijetnim druženjem ob kosilu.
Domov smo se vrnili v popoldanskih urah, polni energije in lepih doživetij.
Pri delu spoznavamo, da je takšna oblika druženja sproščujoča in dobra priložnost za poglobitev odnosa med otroki ter možnost za izmenjavo izkušenj med rejniki, zato je naš cilj, da jo ohranimo tudi v bodoče in že razmišljamo o tem, kam nas bo pot vodila prihodnje leto .
Socialni delavki Marjeta Ferlež in Karmen Koprivc Grajžl, CSD Laško
DRUŠTVO VESELE NOGICE
December je tudi za društvo Vesele nogice čas prazno -vanja in obdarovanj, majhnih in velikih pričakovanj, toplih objemov in otroškega smeha. Za nami je še eno delovno leto, polno lepih trenutkov, ki smo jih ustvarili s pomočjo naših zvestih članov, prostovoljcev ter dona-torjev in sponzorjev. Ponosni smo, da lahko že tretje leto skupaj z vami uspešno pomagamo otrokom, ki so že v svojih rosnih letih soočeni s posledicami hudih bolezni ali poškodb in so zato prikrajšani za brezskrbno in radoživo otroštvo. Največja nagrada za nas je nasmeh in zadovoljstvo naših malih in velikih »no-gic«. Prav zaradi njih smo tudi mi boljši ljudje, saj ne potrebujejo velikih besed, da so srečni, štejejo le dobra dejanja in to, da jih imamo preprosto radi.
Naše »izjemne« otroke bo, tako kot vsako leto, tudi letos obiskal Božiček. Poskrbeli bomo, da bodo tudi za »vesele nogice«
in njihove sorojence božični prazniki nekaj posebnega. Prijetnega druženja z njimi se že veselimo.
Društvo Vesele nogice se ob iztekajočem letu iskreno zahvaljuje vsem članom, prostovoljcem, sponzorjem in donatorjem za izkazano zaupanje ter vam želi srečno, uspešno ter lepih trenutkov polno leto 2015.
43
sociala
AKTIVNOSTI V DOMU STAREJŠIH LAŠKO
V Domu starejših Laško smo bili zopet zelo aktivni.
Med drugimi dejavnostmi smo izvedli tretje športne igre za stanovalce, tri skupine so se med seboj pomerile v stepanju smetane, napihovanju balonov, sestavljanju besed, metanju obročev v tarčo itd.
Poskrbeli smo za športno navijaško vzdušje in za prave medalje, ki jih je izdelal sin ene izmed stanovalk in bodo stanovalcem v spomin na ta dogodek.
Mednarodni dan starejših smo zaznamovali z nastopom stanovalcev, ki so se občinstvu predstavili s petjem in prebiranjem pesmi, na ogled pa smo postavili tudi izdelke stanovalcev.
Pripravili smo 1. Alzheimer cafe, na katerem smo gostili člane slovenskega Združenja za pomoč pri demenci Spominčica, ki so udeležencem spregovorili o prvih znakih demence in pomoči, ki jo zagotavlja Združenje Spominčica.
Pred vstopom v čarobni mesec december smo v domu poskrbeli za prijetno praznično vzdušje z izdelavo adventnih venč-kov. Že sedaj se veselimo številnih decembrskih prireditev in obiska dobrih mož.
Spoštovani bralci, stanovalci in zaposleni Doma starejših Laško Vam želimo srečno ter zdravja in notranjega miru polno leto 2015!
IZLET STANOVALCEV TDU LOKA PRI ZIDANEM MOSTU
Neverjetno, kako hitro mine leto! Kako lepa je ta jesen. Včasih je bilo drugače. Na kmetih. A ljudje smo s svojim življenjem v mestu izgubili občutek za življenjski krog narave. Stanovalka mi je med pogovorom o jeseni na kmetih povedala: »JESEN JE BILA OBDARITEV!« Še vedno je, le da se tega ne zavedamo več. Toliko lepih običajev je povezanih z jesenjo in pospravljanjem plodov, ki nam jih je dala. Ampak pojdimo lepo po vrsti. S stanovalci TDU Loka smo se odpravili na izlet v Šentrupert na Dolenjskem z namenom, da si ogledamo deželo kozolcev. Zjutraj je deževalo, vendar smo z dobro voljo in petjem priklicali lep sončen dan. Po prihodu v
Šentrupert smo si najprej ogledali kratek predstavitveni film, nato pa smo se peš odpravili na ogled kozolcev, ki je prvi muzej na prostem. Vanj je prestavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki izvirajo iz Mirnske doline, le ena je iz okolice Ivančne Gorice. Namen predstavitve je prikaz razvoja kozolca v časovnem, prostorskem in socialnem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev - toplarjev. Med ogledom so številni stanovalci doživeto podoživljali svoje domače okolje, kjer so kozolci služili kmečki dejavnosti in največkrat tudi igri otrok. Po kratkem počitku in okrepčilu smo se odpravili do cerkve sv. Ruperta. Župnijska cerkev leži
sredi trškega naselja, okrog nje so razvrščene hiše z znamenji nekdaj premožnih lastnikov. V gostilni Frelih so nam postregli s slastnim kosilom in nas popeljali na ogled vinske kleti, kjer se je njihova vinogradniška zgodba začela leta 1892. Da pa je bilo vzdušje še bolj prijetno in domače, je poskrbel direktor doma Robert Potočnik, ko je na harmoniko zaigral spevne domače viže. Polni vtisov in dobre volje smo se počasi vračali proti domu. Kot sem napisala na začetku, barvita jesen nam vsako leto prinese veliko dela in veselega druženja.
Romana Lončarič, prostovoljka
44
vzgoja in izobraževanje
Kakšno je vreme?
Vreme ima na naše življenje, dejavnosti, razpoloženje in počutje velik vpliv, zato smo se odločili, da se bomo v novembru o vremenu podrobneje podučili v vrtcu Laško, v skupini Zajci.
Smo skupina otrok, starih od 4 do 5 let. V mesecu septembru smo imeli v knji-
žnici Laško pravljično uro in od takrat redno obiskujemo knjižnico, kjer listamo in si ogledujemo knjige. Tako smo si izposodili tudi nekaj knjig o vremenu, katere smo listali in v njih iskali odgovore na zastavljena vprašanja. V knjigah smo našli kar nekaj eksperimentov, katere smo izvedli v igralnici. Naredili smo meglo, slano in mavrico. Zatem smo izdelali vremenski koledar in se seznanili s simboli za zapis vremenskega stanja. Na vremenski koledar smo dnevno beležili stanje vremena in ob tem ugotovili, kako hitro se spreminjajo vremenski pojavi. Naučili smo se pesmico o Luni in dežniku, prebrali pravljico ter z vodenimi barvami na moker risalni list naslikali dežnik. Zanimala nas je smer in moč vetra, to smo ugotavljali z opazovanjem vetrnice, zastav in dreves pred vrtcem in v mestu. Na sprehodu smo se velikokrat odpravili do reke Savinje in opazovali dogajanje v njej po deževnem ter po sončnem vremenu.
Z opazovanjem smo ugotovili, da gladina vode naraste po obilnem deževju in gladina vode pade takrat, kadar več dni ne dežuje. Vremenski pojavi v našem kraju so nas v preteklem mesecu zelo zanimali in motivirali za naše vsakodnevne dejavnosti na prostem in v igralnici. S tem smo izvedeli veliko novega, kar nas bogati, združuje in povezuje z naravo.
Otroci skupine Zajci z Jasmino in Tanjo
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRU8A$aA
LAŠKO
Debaterke v televizijski oddaji Infodrom
V četrtek, 25. septembra, je v šolski knjižnici v Debru potekalo snemanje mladinske oddaje Infodrom, ki jo pripravlja TV Slovenija. Debaterke smo odgovarjale na vprašanja, ki nam jih je postavljala novinarka. Tema pogovora je bilo nasilje v družini.
Maja Frece, Katjuša Tratar: »Pred snemanjem sva bili malo nervozni, saj nisva vedeli, kako bo vse potekalo. Med snemanjem sva se sprostili. Bilo nama je zelo všeč.«
Anja Stopar: »Pred snemanjem sem bila malo živčna. Toda, ko sem se kasneje sprostila, se mi je zdelo super. Še ena izkušnja več.«
Debaterke z mentorico Marjeto Ocvirk
Ajda Podkrižnik: »Snemanje se mi je zdelo super, saj smo se zabavale in tudi novinarka je bila super.«
Ajda Kostevc: »Snemanje se mi je zdelo super, saj smo pridobile še eno izkušnjo. Pri tem smo se tudi zabavale.«
Saška Maček: »Pred snemanjem sem bila malo nervozna. Potem se mi je zdelo super, saj sem lahko videla, kako poteka
snemanje televizijske oddaje. In še zabavale smo se!«
Mentorica Marjeta Ocvirk nam je povedala, kako je do snemanja sploh prišlo: »Gospa Bojana Skrt iz zavoda ZIP je vprašala, če bi se udeležili snemanja za oddajo Infodrom. Seveda sem bila takoj za to, saj se mi je zdelo zanimivo. Z Janjo Lakner Anžin, odgovorno urednico mladinskega programa RTV Slovenija, sva se dogovorili za datum in uro snemanja. Zbrala sem debaterke in skupaj smo se pripravljale na snemanje. Dan pred snemanjem smo uredile tudi knjižnico.«
Mladinska oddaja Infodrom, v kateri smo nastopile debaterke PŠ Debro, je bila na sporedu 30. oktobra ob 11. uri na 1. programu TV Slovenija (SLO1). Posnetek oddaje si lahko ogledate tudi na spletnem otroškem portalu MMC RTV SLO (http://otroski.rtvslo.si/televizija).
Saška Maček, 9.b razred PŠ Debro
Državno tekmovanje iz logike_
V soboto, 18. oktobra, je bilo v Celju državno tekmovanje iz logike. Udeležile so se ga tri učenke matične šole Laško. Dosegle so odlične rezultate in to kljub temu, da so bile naloge zelo težke. Zlato priznanje sta osvojili Manica Slapšak iz 9.a razreda in Alma Pleteršek Fajfer iz 8.a razreda. Alma je od vseh možnih točk izgubila samo štiri in se tako uvrstila v sam vrh slovenskih logikov. Da lahko dosežeš tako visoke rezultate, ni dovolj samo na-
darjenost, ampak tudi veselje do logike in veliko vloženega dela, saj so kriteriji za osvojitev zelo visoki. Učenki sta zapisali tudi svoje vtise.
Manica Slapšak: »Takoj po uradnih rezultatih smo izvedeli datum državnega tekmovanja, ki je bilo v soboto, zato sem morala odpovedati nekaj dejavnosti, ki jih imam drugače na ta dan. Z učiteljico Vero Ojcinger smo se začele pripravljati že kakšen teden, dva prej in rešile nekaj nalog s prejšnjih tekmovanj. Letošnje je bilo na III. OŠ Celje, kamor nas je
Manica Slapšak in Alma Pleteršek Fajfer
odpeljal hišnik s kombijem. Tam smo si najprej ogledali kulturno prireditev, s ka-
45
vzgoja in izobraževanje
tero so nam delavci in šolarji predstavili sebe in šolo, nato so nam pokazali učilnice, kjer smo uro in pol reševali logične naloge. Teh ni bilo veliko, a kot ponavadi smo za eno porabili približno dvajset minut, tako da je časa vseeno zmanjkovalo. Ko je prišel čas za oddajo pol, ni bilo nikogar, ki ne bi bil živčen. Tekmovalcev, ki so upali na lepe rezultate in jih dobili, je bilo kar nekaj, pri čemer sem res vesela, da sem med njimi, saj sem želela nadoknaditi še za prejšnje leto, ko sem na dan tekmovanja zbolela. Tekmovati namera-
Na obisku pri rečiških gasilcih_
Obisk pri rečiških gasilcih je vedno doživetje. Tudi letos smo 6. oktobra ob mesecu požarne varnosti in tednu otroka obiskali Prostovoljno gasilsko društvo Rečica v Hudi Jami. Gasilci so pripravili zanimive in odlično organizirane dejavnosti, s katerimi otroci razvijajo spretnosti in spoznavajo njihovo delo.
Učenje je potekalo preko praktičnih dejavnosti. Otroci so odgovorno in zav-
PŠ DEBRO
Drugošolci obiskali kmetijo Bezgovšek_
V petek, 10. 10., smo na kmetiji Bezgovšek v Doblatini nad Laškim, odprtih rok sprejeli učence 2.A razreda POŠ Debro ter seveda njihovo razredničarko Matejo Slemenik in spremljevalko - učiteljico Lidijo Toplišek.
Namen obiska je bil naravoslovni dan, s tematiko JESEN NA KMETIJI. Že takoj ob prihodu smo jih pričakali s prijet-
Požarna preventiva_
Oktober kot mesec požarne varnosti vsako leto zaznamujejo preventivne akcije Gasilske zveze Slovenije in ga-
vam tudi naslednje leto v srednji šoli in kljub temu, da tam ne bo krožka za logiko, mislim, da nam je gospa Ojcinger »dala« dovolj znanja, ki ga bomo lahko ponesli s sabo. Hvala.«
Alma Pleteršek Fajfer: »Reševanje logičnih nalog se mi zdi zabavno, zato sem se odločila za tekmovanje. Na šolskem se mi naloge niso zdele pretežke. Ko sem izvedela, da sem se uvrstila na državno tekmovanje, sem se intenzivneje pripravljala. Logiko smo imeli z učiteljico skoraj vsak dan. Državno tekmovanje je bilo v
nim toplim soncem. Ker so bili želodčki malce prazni, so se najprej »namalica-li«, nato pa so z zanimanjem poslušali predstavitev kmetije in dela na njej. Po predstavitvi smo se vsi skupaj odpravili v sadovnjak in presenetljivo hitro pobrali jabolka. Delo pa se je zaključilo z lička-njem koruze in luščenjem fižola.
Ker so bili otroci zelo pridni, jih je po končanem delu čakala pogostitev z domačimi dobrotami ter okusnim čajem iz zdravilnih zelišč.
Upam, da jim je ta dan ostal v tako lepem spominu kot nam.
silskih društev. Z njimi želijo opozoriti posameznike na preventivno ravnanje in zaščito pred požari. Preventiva je pomembna celo leto, pri čemer mora biti še poseben poudarek na pomembnosti osveščanja in poučevanja mladih o nevarnosti ognja in celo o njegovi zlorabi. V PŠ Debro je ogenj, njegov nastanek v zgodovini, kakšne nevarnosti predstavlja, če uide nadzoru ter ukrepe ob pojavu požara predstavil višji gasilski častnik II. stopnje Janez Hočevar, član Gasilskega društva Ljubljana - mesto. V šolo smo ga povabili 14. novembra na pobudo Mateja Špilerja, poveljnika Gasilske enote Laško, in Klemna Mlakerja, vodje sekcije za delo z mladimi gasilci.
soboto, 18. oktobra, v III. Osnovni šoli v Celju. S kombijem smo se že zgodaj zjutraj odpeljale v Celje. Tam smo imeli kratek sprejem in nagovor ravnatelja. Pisali smo uro in pol. Naloge so se mi zdele težke, saj so bili ponekod čisto novi sistemi. Vse nas je skrbelo, kako smo reševali. Nisem mogla verjeti, da sem se tako dobro uvrstila. Reševanje nalog pa se mi vsako leto zdi lažje, kar mi je v veliko spodbudo.«
Vera Ojcinger, mentorica
zeto opravili vsako zadolžitev: spuščanje po drogu, tekanje, reševanje ponesrečenca iz goreče hiše, poklicali so pomoč po telefonu, pogasili gozdni požar ... V realni situaciji so spoznavali, kako pomembno je ustrezno gašenje goreče maščobe. Za konec so prejeli še medaljo in se skupaj fotografirali. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi tega dne.
Učenci in učiteljici Podružnične šole Rečica
Še enkrat hvala vsem za obisk ter vedno dobrodošli!
Mojca Bezgovšek
Gasilec Janez Hočevar je za vsakega učenca od 3. do 7. razreda pripravil brošuro Pogovor o ognju, v kateri je podrobno razložil nastanek ognja, obravnaval gorenje kot kemični proces ter gorenje in gašenje kot obratni proces. Prikazal je tudi nekaj poskusov.
Poučno in vzgojno preventivno predavanje je končal gasilec Klemen Mlaker, ki je predstavil Gasilsko društvo Laško in poudaril pomen in pomoč gasilcev v vsakdanjem življenju ljudi ter učence povabil k vpisu.
Irena Namestnik, pomočnica ravnatelja Foto: Janez Hočevar in Klemen Mlaker
46
vzgoja in izobraževanje/glasbena šola
Jubileji v Šmiklavžu_
Leto 2014 je bilo v Šmiklavžu leto jubilejev. Praznovali smo 30-letnico Etno odbora Možnar Laško, 110-letnico Kulturnega društva Miklavž in 130-letnico šole Lažiše.
30. 8. 2014 je v šoli Lažiše MoPZ Miklavž odprl prireditev in razstavljene stare fotografije šole Lažiše in kulturnega društva. Izdana je bila brošura o šoli in društvu, ki so jo obiskovalci prejeli v spomin. Nato je bila predstava dramske sekcije KD Miklavž z naslovom Burka o jezičnem dohtarju. Po tej predstavi je sledil koncert Moškega pevskega zbora Miklavž. Sledila je zabava, na kateri je igral ansambel Franca Miheliča. Vse prireditve so se odvijale na prostem pred
cerkvijo Sv. Miklavža na za to prirejenem odru.
31. 8. 2014 je bila še proslava ob 130-le-tnici organiziranega šolstva v Lažišah. V uvodu je ravnateljica Manica Skok spregovorila o pomenu šole v kraju in o povezanosti šole s krajem. Zaigrala nam je priznana citrarka Janja Brlec. Nato pa so nastopili učenci višje stopnje z učiteljem Francem Brečkom, ki so predstavili pouk nekoč - pred več kot 100 leti. Zapeli so učenci PŠ Lažiše pod vodstvom učiteljice Estere Krajnc in ob glasbeni spremljavi prof. Mojce Lukmar. Karmen Ulaga je recitirala nekaj pesmi nekdanje učenke v Lažišah, Slavice Biderman. Recital Domovina je ena sama so predstavili Milena
Suhodolčan, Gusti Aškerc in Ivan Jelenc. Kot presenečenje sta na prireditvi zapela Majda in Marijan Petan. Sledila je proslava ob 30-letnici Etno odbora Možnar Laško. Prireditev je povezovala Jožica Škor-ja. Za prijetno druženje v popoldanskih urah so poskrbeli člani ansambla Pepel-njak z gosti.
Za naš kraj je bila to velika prireditev, na kateri so se še posebej trudili člani KD Miklavž in ostali krajani. Z zelo uspešnimi prireditvami in izredno lepim vremenom je bil trud vseh nastopajočih še posebej poplačan.
Vsem sodelujočim ob nesebični pomoči in prizadevanju iskrena hvala!
Martina Jelenc
Uspehi jeseni - motivacija za nove glasbene in plesne projekte_
Jesen je v naši glasbeni šoli zaznamovalo kar nekaj zanimivih projektov, nastopov in udeležb na festivalih, ki so predvsem zaradi svoje uspešnosti pomembno vplivali na prepoznavnost naše glasbene šole in tudi mesta Laško.
V oktobru smo organizirali dvodnevno skupščino ravnateljev in ravnateljic Zveze slovenskih glasbenih šol. V uvod-
Ravnatelji slovenskih glasbenih šol v Laškem
nem delu jim je dobrodošlico zaželel tudi župan občine Laško Franc Zdolšek. Ravnatelji so si ogledali prostore glasbene šole in izrazili navdušenje in zadovoljstvo nad našo pridobitvijo.
V sodelovanju z Združenjem klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA in Kulturnim centrom Laško smo organizirali 14. Klavirske dneve, ki so potekali od 14. do 16. 11. 2014. Projekt vsako leto poteka na eni izmed slovenskih glasbenih šol. Laško je tako obiskalo več kot 100 klavirskih pedagogov in predavateljev, tudi iz tujine. V tridnevnem programu je nastopilo več kot 100 učencev klavirja, ki so jih spremljali tudi njihovi starši. Več o omenjenem projektu lahko preberete v samostojnem prispevku, ki ga je pripravila članica uredništva Nika Košak. V sklopu tega dogodka, za namen šolskega dela, nam je Pivovarna Laško z donacijo podarila nov pianino znamke Yamaha, ki ga že uporabljajo učenci in učitelji.
Plesalke lanskoletnega 6. razreda pa so imele 19. 11. 2014 ponovno priložnost odplesati svojo plesno miniaturo »Urbani odmevi« na Festivalu plesne ustvarjalnosti »ŽIVA 2014«. Plesna miniatura je nastala pod mentorskim vodstvom Barbare Kanc in je bila na festival izbrana s strani državne strokovne spremljevalke JSKD Nataše Tovirac. Z udeležbo na dr-
žavnem nivoju so plesalke prejele zlato priznanje in s tem dokazale, da je njihovo večletno plesno izobraževanje cenjeno in visoko ovrednoteno tudi izven meja naše občine.
Hkrati pa je bilo na tem festivalu s strani Strokovne programske komisije za plesno dejavnost in Komisije za priznanja in odličja sklada RS za kulturne dejavnosti, učiteljici Špeli Medved podeljeno priznanje Listina Mete Vidmar za pedagoško delo in umetniške dosežke ter njen nepogrešljivi prispevek pri rasti in širjenju sodobnega plesa. Podeljeno priznanje je potrditev, da se razvoj plesnega oddelka naše glasbene šole odvija opaženo in strokovno. Naj omenim, da smo na pobudo naše plesne pedagoginje Špele Medved začeli s poučevanjem štiriletnih plesalcev, ki že od oktobra veselo plešejo v Mali plesni ustvarjalnici.
Učiteljica Špela Medved in otroci v Mali plesni ustvar-jalnici
47
glasbena šola
V prihajajočih prazničnih dneh vam želimo veliko »Glasbe v srcu«, mi jo bomo imeli celo prihajajoče leto 2015! Kaj mislimo s tem, vam razkrijemo v prispevku naslednjega biltena. V imenu kolektiva GŠ Laško-Radeče vam voščim prijetne praznike in srečno 2015.
Ravnateljica Rosana Jakšič
NAPOVEDUJEMO: 15. 12. 2014 ob 18. uri, Kulturni center Laško NOVOLETNI KONCERT ORKESTROV IN KOMORNIH SKUPIN
17. 1. 2015 ob 18. uri, Kulturni center Laško »SPOMINI OŽIVIJO« Predstava plesnega oddelka
VLJUDNO VABLJENI!
14. Klavirski dnevi v Laškem_
Klavir je nepogrešljivi del glasbene vzgoje. Z nenehnim izobraževanjem in izmenjavo izkušenj se soočajo tako učenci kot njihovi pedagogi, ki so se sredi novembra zbrali v Laškem na 14. Klavirskih dnevih v organizaciji Društva klavirskih pedagogov Slovenije EPTA in Glasbene šole Laško-Radeče v sodelovanju s Kulturnim centrom Laško. Letošnjo tridnevno konferenco na temo Klavir ... duo ... trio ... orkester so popestrila predavanja EPTA foruma, okrogla miza, recitali, večerni koncerti, delavnica in masterclass. K sodelovanju so povabili domače in tuje strokovnjake, konference pa se je udeležilo približno 200 obiskovalcev in okoli 100 sodelujočih predavateljev in nastopajočih.
Glede na mnenje, da klavir v splošnem velja za individualni instrument, je izbor letošnje teme zanimiv z vidika ustvarjanja in izvajanja klavirske glasbe. »Ravno zato smo se odločili za to temo, ker je ukvarjanje s klavirjem velikokrat zelo osamljena dejavnost. Tudi pri otrocih, ki jih učimo, velikokrat vidimo, da, ko igrajo sami, ni prave motivacije, ni pravega entuziazma, kakor hitro pa jih združimo v kak klavirski duo ali komorno skupino z drugimi inštrumenti, zelo velikokrat kar vzcvetijo. Zato smo se letos odločili za to temo, ravno iz tega vidika, da spod-
budimo in začnemo govoriti o tem, kako pomembno je tudi druženje ob glasbi,« izbor teme pojasnjuje Primož Mavrič, predsednik organizacijskega odbora.
Klavirske dneve so zaznamovali tudi projekti posameznih slovenskih glasbenih šol, med njimi tudi šole gostiteljice GŠ Laško--Radeče. S projektom, ki so ga naslovili Mali popotnik, so obelodanili 150-letnico rojstva Aleksandra Grečani-nova. 14 pianistov je združilo moči s plesalci iz laškega in radeškega oddelka, ki so obiskovalcem s pomočjo glasbe in plesa pričarali dan mladega, malega popotnika. »Ker imamo odličen plesni oddelek v Laškem in Radečah, smo prišli na idejo, da bi skupaj s plesalci predstavili skladbe Grečaninova, ki so karakterno zelo blizu otrokom starim od 6 do 15 let, torej tistim, ki jih poučujemo na nižji glasbeni šoli. Aleksander Grečaninov je imel velik opus skladb in preden otroci igrajo skladbe skladateljev romantike - Schumanna, Čajkovskega, Chopina - so te skladbice idealne oziroma odlične za osvajanje pia-
Projekt GŠ Laško-Radeče - A.Grečaninov: Z glasbo in plesom ob 150-letnici rojstva.
Okrogla miza na temo »KOREPETITORstvo«, ki sta jo vodila Nina Mole in Dejan Jakšič; gostje (z leve): Kaja Lomovšek, Božena Hrup, Vladimir Mlinarič in Vlasta Doležal Rus.
nistične tehnike, pianističnih sposobnosti, tako muzikalnih kot emocionalnih,« pojasnjuje izbor projekta učitelj klavirja na GŠ Laško-Radeče, Dejan Jakšič, in se hkrati zahvaljuje »obema plesalkama, Aji Zupanec in Špeli Medved, ki sta prevzeli zgodbo Malega popotnika, in svojim kolegom, učiteljem klavirja.« Projekt Mali popotnik (ime so si izposodili pri naslovu skladbe omenjenega skladatelja) je ob koncu prejel bučen aplavz iz občinstva.
Zanimanja za igranje klavirja med mladimi ne manjka, kar dokazuje tudi reden vpis otrok k pouku tega instrumenta, 14. Klavirski dnevi pa so pokazali, da je tudi klavir instrument, ob katerem je mogoče družno ustvarjanje. »Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Kulturnemu centru Laško ter direktorici Stika Janji Urankar Berčon in sodelavki Tini Belej, ki sta nam prijazno odprli vrata kulturnega centra,« se za sodelovanje zahvaljuje Jakšič. Glasbena šola Laško-Radeče, ki že vrsto let sodeluje tudi z drugimi glasbenimi šolami, ne samo s slovenskimi, temveč tudi s šolami iz tujine, pa bi lahko, kot pravi Jakšič, tudi s pomočjo Klavirskih dnevov sodelovanje z drugimi še utrdila. Kot zaključuje Jakšič: »Pokazali smo, da delamo kvalitetno in da se bomo za to trudili tudi v bodoče.«
Nika Košak Foto: Janja Brlec
48
NOVICE ŠKRATA LENARTCKA
In pričelo se je ... dogajati namreč na Vrhu nad Laškim. Izpod spretnih prstov Nevenke Fantinato je nastal škrat Le-nartček.
Nato se je ideja po druženju otrok in krajanov vseh starosti na Vrhu nad Laškim uresničila. V oktobru smo uspešno izpeljali prvo brezplačno delavnico. Odziv obiskovalcev je bil izjemen, nad pričakovanji.
Na prvi delavnici smo pod mentorstvom Petre Šuster pripravili ustvarjanje v duhu noči čarovnic. Izdelovali smo čarovnice iz vrečk za smeti, pajke iz robcev in lončkov, buče za svečko iz steklenih kozarcev in ja, bilo je super.
V novembru je bila delavnica knjižno obarvana. Prijazni knjižničarki Va-
lentina in Martina iz Knjižnice Laško
sta nam doživeto pripovedovali pravljico Gugalnica za vse. Skupaj smo zapeli tudi nekaj ljudskih pesmic. Delavnica je potekala v duhu knjige. Vsak udeleženec si je izdelal svoj knjižni kazalnik, ki ga je okrasil s pisanimi trakovi in perlicami. Obiskovalci so si lahko izposodili tudi knjigo iz mestne knjižnice.
NAUCITE SVOJEGA OTROKA RAZMIŠLJATI!
Kakovost našega življenja in kakovost našega učenja sta odvisni od kakovosti našega RAZMIŠLJANJA. Slednje pa ni odvisno od naše inteligence, saj je razmišljanje VEŠČiNA. Če se ga naučimo in vadimo, postanemo spretni misleci in bolj pripravljeni na izzive globalne družbe.
Odrasli otrokom velikokrat svetujemo, naj začnejo razmišljati, naj premislijo, naj se česa spomnijo ..., ne znamo pa jim povedati, KAKO naj to naredijo. Od svežih diplomantov se v različnih službah pričakuje, da bodo ideje kar vrele iz njih, da bodo razmišljali divergentno in fleksibilno ter znali sodelovati. Žal je po 12 - 16 letih utrjevanja izključno kritičnega in konvergentnega razmišljanja to težko doseči.
Družba namreč otroke uči kritičnega načina razmišljanje (ocenjevanje, analiziranje, logika; resnica, ki običajno izhaja iz lastne percepcije in lastne logike), šola jim podaja informacije (podatke, dejstva, znanje, izkušnje, konvergentno razmišljanje, samo en odgovor je pravilen, črno-belo gledanje, prav ali narobe), zelo malo pa v šolskem sistemu spoznavajo orodja ustvarjanja novih, koristnih alternativ, konceptov, idej, oblikovanja novih možnosti, priložnosti in izboljšav
ter zaznavnega razmišljanja, ki prepozna lastno resnico kot omejeno ter se potrudi gledati tudi iz drugega zornega kota in se postavi v čevlje nekoga drugega.
S programom coRT, ki ga že uspešno poučujejo v 44 državah sveta, tudi slovenskim otrokom pomagamo, da bodo znali uporabljati vse štiri smeri razmišljanja:
LOGIČNO RAZMIŠLJANJE (tega jih vsi učijo zdaj)
1. ocenj evanj e/analiziranj e/logika
mladi
Številčen obisk delavnic nam daje energijo in zagon za naprej, idej je ogromno in smo na dobri poti, da prostori šole še bolj zaživijo in se napolnijo z otroškim smehom. Seveda pa so na delavnice vabljeni tudi tisti malo »večji« otroci, saj je druženje v tem hitrem tempu življenja še kako dobrodošlo.
Zato vsi - veliki in mali, vabljeni vsak tretji torek v mesecu v PŠ Vrh nad Laškim na brezplačne delavnice, kjer se bomo družili, izdelovali, plesali, peli, se zabavali, smejali in veselili. Škrat Le-nartček Vas pričakuje.
Jasna Lapornik in Petra Planinšek Napovednik:
DECEMBER: Mojca Pokraculja in božično darilo
JANUAR: Koledniki iz Laškega (g. Valentin Deželak)
FEBRUAR: Rajalne igre (Anton Tanc)
2.	znanje/informacije/eksperimenti LATERALNO RAZMIŠLJANJE (tega jih moramo naučiti)
3.	oblikovanje/korist/akcija
4.	kreativnost/konstruktivnost
Krožek za razmišljanje je namenjen vsem otrokom od dopolnjenega 6. leta starosti dalje in bo pod imenom »MOŽ-GANOVADBA« potekal pod okriljem Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in pod pokroviteljstvom ŠMOCL-a, in sicer 1x tedensko v prostorih bivšega Kina Laško, v neposredni bližini osnovne šole.
Brezplačna srečanja v trajanju od 45 do 55 minut bo vodila Sonja Dernjač, magistrica upravnih znanosti, zaposlena na Centru za socialno delo Laško, ki se trenutno izobražuje na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in pri Nastji Mu-lej, edini licencirani trenerki za poučevanje tehnik bolj učinkovitega, konstruktivnega in ustvarjalnega razmišljanja in neposrednega poučevanja razmišljanja šolskih otrok (CoRT) po dr. Edwardu de Bonu.
Za PRiJAVE in dodatne informacije pošljite elektronsko pošto na naslov pos-taniizjemen@gmail.com ali pokličite na tel. št. 031 363 899. Razmislimo skupaj!
Mag. Sonja Dernjač
49
LAK-ova barvita jesen
Spoznavni žur je odlična priložnost, da se novi in stari člani med seboj še bolje spoznamo, predvsem pa, da spoznamo letošnjo brucad. LAK-ov spoznavni žur je 17. oktobra potekal v pivnici Hotela Hum. Za živahno glasbeno vzdušje je poskrbel Mr. Andy DeeJay. Vse do zgodnjih jutranjih ur smo se zabavali in uživali na žuru, ki nam bo zagotovo ostal v lepem spominu.
Jesen smo LAK-ovci pričeli tudi športno. Sončne ure in rekreacijo smo združili s pridobivanjem novih veščin na tečaju tenisa. Izvedli smo ga pod vodstvom Marka Juričiča in Aleksa Grešaka na igrišču na Mariju Gradcu. Ena skupina je začela z osnovami, druga pa že izpopolnjevala svoje znanje tenisa.
Ker nam pričetek študijskih obveznosti ni dovolj in smo LAK-ovci vedno željni
novega znanja, smo oktobra zopet zagrizli v učenje tujih jezikov. Rusisti nadgrajujejo svoje znanje, dodatno pa smo ponudili še tečaj nemščine, za katerega je izkazalo interes lepo število članov. Novembra smo pričeli s tradicionalno rekreacijo, ki jo do aprila izvajamo v telovadnici Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Vsako soboto od 17.00 do 18.30 se lahko člani pomerijo v skupinskih športih ali obiščejo funkcionalno vadbo pod vodstvom Matica Štormana in Vesne Be-zgovšek. Tako tudi v zimskih mesecih poskrbimo za svoje zdravje in telo!
Za Martinov vikend smo se odpravili na tradicionalni izlet po vinskih kleteh, in sicer proti Gornji Radgoni ter Slovenskim Konjicam. S skrivnostmi o pridelovanju vin, penin in lokalne kulinarike smo se začeli seznanjati v Radgonskih goricah, kjer so nam razložili razlike v pridelovanju Srebrne in Zlate Radgonske penine. Okrepčali smo se na Turistični kmetiji Borko, degustacijo vin pa nadaljevali na Turistični kmetiji Kolmanič. Za piko na i smo si v Vinski kleti Zlati Grič ogledali ogromne zaloge njihov izbranih vin ter nekatere izmed njih tudi degusti-rali ob večerji.
Seveda že nestrpno pričakujemo novo leto, ki ga bomo letos pričakali v Banja Luki. Novoletne želje pa si bomo lahko voščili na tradicionalnem LAK-ovem bowling turnirju, ki bo 9. januarja. Tudi naslednji meseci bodo obarvani z različnimi dogodki, zato spremljajte naš Face-book profil in spletno stran ter se nam čim večkrat pridružite!
Vaš LAK
Od fotografije do čokolade_
V preteklem šolskem letu smo bili dijaki precej dejavni. Pripravili smo nekaj dogodkov, ki so bili dobro obiskani. Začeli smo z akcijo na železniški postaji, kjer smo delili letake in pozivali dijake, da se priključijo dijaški sekciji. Nato smo organizirali kostanjev piknik, fotografski tečaj z Rokom Deželakom in zabavo ob koncu šolskega leta. V začetku letošnjega leta smo ponovili akcijo na železniški postaji in povabili nove člane, organizirali pa smo tudi že izlet v Gradec, ki je bil enkratno doživetje. V neposredni bližini Gradca smo si ogledali čokoladnico Zotter, spoznali njihovo zgodovino in seveda poskušali različne vrste čokolad. Sprehodili smo se tudi po njihovem živalskem vrtu domačih živali. Nato smo se odpeljali v Gradec, kjer smo lahko izbirali med popoldanskim ''šopingom'' in ogledom mesta.
Med vsemi temi dogodki smo seveda pridno sestankovali in že snovali nove projekte, da se bo tudi za dijake v Laškem kaj dogajalo. Želimo si, da bi se vključilo čim več dijakov, ki bi nadaljevali naše delo, da bo dijaška sekcija delovala še mnogo let. Zato ste vsi dijaki vabljeni, da na LAK-ove uradne ure prinesete potrdilo o vpisu, všečkate našo Facebook stran in se udeležujete naših dogodkov. Veseli pa bomo tudi vaših idej in predlogov!
Nika Gobec Foto: RD2 Photography
25 LET ALI ČETRT STOLETJA
25 let ali četrt stoletja. Prav toliko je minilo od zaključka osnovne šole letnika 1988/1989. Večina nas je letos obrnila 40 - ravno prava leta, ko se nam, dobro vpetim v rutino, še da malo zamigati. Šest predstavnikov za pet nekdanjih osmih razredov smo avgusta določili datum, razdelili naloge in upali na najboljše
... In srečanje je preseglo vsa pričakovanja! Veselje, sreča in iskreno zadovoljstvo vseh, ko smo mnoge srečali prav po petindvajsetih letih! Nekateri so ostali isti, drugih nismo prepoznali ... Spremenile so se naše obleke, frizure in barva las, pa postave in izkušnje.
Začeli smo letom primerno - v Ther-mani ob 18. uri. V spomin na šolske malice smo si postregli z ribjim namazom in čajem iz šolskih skodelic in začeli z obujanjem spominov. Kako smo gulili šolske
klopi v staraskah Jugoplastike, v času, ko so bili priboljški Čipičips, Bobi palčke in Eurocrem, ko smo poslušali Modern Talking in Čudežna polja in ko so bile bele nogavice izraz modne osveščenosti. Takrat, ko smo se iz Titovih pionirčkov prelevili v socialistično mladino, so nas učili tovarišice in tovariši, naši razredniki pa so bili:
8.a - Otilija Dremelj, 8.b - Marjeta Ocvirk,
50
mladi/mažorete
8.c - Milica Pušnik, 8.d - Viktorija Krajnc (ki se je tudi udeležila srečanja) in 8.e - Jože Majcen.
Na srečanje nas je od 154 vpisanih prišlo 81, v 25. letih smo za vedno izgubili 3 sošolce. Še vedno smo močna generacija,
letniki 1974, saj smo zdržali do jutra (no, ne prav vsi, večina pa). Po koncu osnovne šole nas je odneslo na vse strani in morda je bilo tudi zato naše srečanje kot čebelnjak - toliko zgodb, pa tako malo časa! Pa je bilo treba še plesat, prepevat in narediti skupinsko fotografijo! In prav vsak je ob
slovesu pripomnil »Komaj čakam, da se spet dobimo!«
30-letnica bo kmalu tu in delovni termin je že postavljen: 23. 11. 2019 ob 18. uri. In povejte še tistim, ki jih ni bilo!
Urška Knez
25 LET MAZORET LAŠKO
Zgodovina_
• 1989-1999
Godbeniki v Laškem so dolgo v sebi skrivali željo, da bi jih na nastopih spremljale mažorete. V letu 1989 so se želje Laške pihalne godbe začele uresničevati; z mažoretno dejavnostjo v Laškem je začela Majda Marguč. Decembra 1989 so se dekleta prvič predstavila na občinskem dvorišču v Laškem, leto dni kasneje pa je začela vaditi že druga skupina mažoret. V prvih desetih letih so mažorete zabeležile preko 250 nastopov, večinoma za promocijo Pivovarne Laško. V tem obdobju so začele izvajati vaje korakanja skupaj z Laško pihalno godbo, leta 1997 pa so se vključile v Zvezo mažoret Slovenije in pričele s tekmovalnimi koraki. Leta 1998 so tekmovale na državnem tekmovanju v Radečah, kjer je skupina junior osvojila prvo mesto in se uvrstila na evropsko tekmovanje v Ljubljani, kjer so dosegle 2. mesto. V letu 1999 so mažorete tekmovale na prvem evropskem tekmovanju zveze EMA v Zagrebu in osvojile 13. mesto.
• 1999-2009
Mažorete Laško so bile ene od ustanoviteljic Mažoretne in twirling zveze Slovenije, katere prvo državno tekmovanje je potekalo leta 2001 v Radečah. Laščanke so v kategoriji junior posegle po najvišji stopnički, v naslednjih dveh letih pa si na državnih tekmovanjih prisvojile drugo mesto. Niz naslovov državnih prvakinj v kategoriji senior se je začel leta 2004 v Logatcu, saj so zatem še štirikrat zapored osvojile zlato medaljo. Vrstila so se tudi evropska tekmovanja. Laščanke so obiskale Češko, Veliko Britanijo, se mudile na Poljskem in Slovaškem, ki je pomenila prelomnico: skupina senior je v Bratislavi osvojila peto mesto, kar je vse do takrat pomenilo najboljšo uvrstitev katere koli slovenske ekipe v tej kategoriji. Uspeh so nato ponovile še trikrat. Leta 2009 pa so pobegnile petemu mestu in v francoskem mestu Fouras priplesale takoj za najboljše tri. Skupaj z Laško pihalno godbo so mažorete opravile številne nastope in gostovanja, med drugim štirikrat na priznanem festivalu Muzik Parade v Nemčiji. Sodelovale so tudi v nekaj televizijskih oddajah. Pri trenerskem in plesnem delu so v tem obdobju pomagale Barbara Mu-lej, Alenka Korun in Špela Medved.
51
mažorete/šport in rekreacija
• 2009-2014
Po dvajsetih letih je mentorstvo skupine prevzela Vesna Kovač. Mažorete še vedno večino nastopov in gostovanj opravijo skupaj z Laško pihalno godbo, večkrat pa nastopijo tudi samostojno; leta 2011 so tako opravile gostovanje v Rimu. Istega leta so dekleta senior skupine postala tudi navijaška skupina Košarkarskega kluba Zlatorog. Obdobje zadnjih petih let najbolj zaznamujejo rezultatski dosežki. Po treh zaporednih zmagah senior skupine na državnih tekmovanjih se ji je leta 2013 na zmagovalnem odru pridružila skupina kadet - obe sta osvojili 2. mesto. V letošnjem letu sta prvič obe skupini v hudi konkurenci osvojili naslov državnih prvakinj, kar je dosežek, na katerega so mažorete resnično ponosne. Od leta 2011 dekleta osvajajo odličja tudi na evropskih tekmovanjih; v Zagrebu sta si bron v kategoriji duo senior priplesali Katarina Novak in Maruša Šan-tej, naslednji dve leti pa v isti kategoriji Anja Krašek in Katarina Lapornik. Najbolj pa so dekleta ponosna na srebrno medaljo skupine senior iz leta 2012, ki velja za najboljšo uvrstitev katere koli slovenske ekipe v tej kategoriji. Odličju so v letošnjem septembru dodale še bron v isti kategoriji, solistka Špela Rezec pa je postala evropska podprvakinja med juniorkami. Sedanja mentorica skupine in trenerka juniork je Sabina Seme, seniork Anja Šrot, skupino kadet pa poučujeta Anja Krašek in Maruša Šantej.
Svoj 25. jubilej so mažorete proslavile tako, kot se spodobi - s plesno prireditvijo, ki so jo organizirale v zadnjem tednu oktobra v Kulturnem centru v Laškem. Na začetku prireditve se je odvrtel krajši promo film, ki so ga mažorete skupaj z društvom Šmocl snemale na različnih lokacijah po Laškem in je požel bučen aplavz, ko so gledalci videli posnetek, na katerem mažorete plešejo na vrhu sladarne Pivovarne Laško. Kasneje so
se predstavile vse tri starostne skupine - kadet, junior in senior z različnimi plesnimi točkami ter navijaška skupina Green chicks. Skupina kadetinj šteje 16 deklic od 8 do 11 let. Skupina junior šteje 17 članic od 12 do 15 let. Na odru so odplesale dve koreografiji, s katerima so tekmovale na državnem tekmovanju. Najstarejša skupina senior mažoret, ki ima za sabo že nemalo nastopov, tekmovanj in odličnih rezultatov, pa šteje 22 članic v starostnem razponu od 16 do 24 let, prav tako pa so se predstavile s tekmovalno figurativo in parado.
V okviru prireditve jim je župan občine Laško podelil srebrno jubilejno listino za uspešno delo, sedanja mentorica Sabina Seme pa se je zahvalila tudi bivšima mentoricama, Majdi Mar-guč in Vesni Kovač. Članice, ki že več let zastopajo barve Laškega, so iz rok predsednika KD Laška pihalna godba Mateja Oseta prejele priznanja za aktivno sodelovanje v mažoretni skupini. Priznanja za 5 let delovanja so prejele: Maša Dečman, Valentina Gradič, Larisa Knap, Urška Kovač, Lucija Lapornik, Špela Rezec, Aneja Šanca in Ana Zabret. Priznanja za 10 let delovanja so prejele: Anja Kamerički, Patricija Knap, Anja Krašek, Katarina Lapornik, Eva Matek, Barbara Zorko, Lucija Zorko in Katarina Žagar. Prestižna priznanja za več kot 15 let aktivnega sodelovanja pa so prejele: Valerija Jakopič, Nina Lenko, Katarina Novak, Slavica Plevnik, Kristina Ramšak Špilar in Maruša Šantej.
Za zaključni finale prireditve pa so tako male kot velike ma-žorete združile moči in se na odru predstavile s skupno točko.
Jesenski večer je vsekakor minil v duhu plesa in spominov, ki so jih obujale tako sedanje kot bivše mažorete. V vseh teh letih je namreč v skupini Mažoret Laško plesalo več 100 deklet in prav vsaka je lahko ponosna na dejstvo, da je nekoč pripadala eni izmed najboljših skupin v Sloveniji in Evropi.
Barbara Zorko, Sabina Seme, mentorica Mažoret Laško
KOŠARKA SKOZI OČI NAJSTNIKA TER (NA]POMOČ OGROŽENIM
V Košarkarskem klubu Zlatorog dajemo velik poudarek tudi mlajšim selekcijam. Naši trenerji mladim nadebudnim košarkarjem pomagajo pri razvoju, jih učijo igre, ekipnega duha, predvsem pa se zabavajo ob igranju košarke. A tudi igra enkrat preraste v nekaj večjega, na primer tekmovanje. Tekmovanje s samim sabo, s prijateljem, ekipo, drugimi ekipami. A še vedno je prisotno prijateljsko vzdušje, ne tisto rivalstvo, ki ga poznamo starejši. Ko se zavemo, da smo izgubili tisto nekaj, kar imajo otroci ... Zato vam
52
tokrat predstavljamo košarko malo drugače, skozi oči najstnika Anžeta.
»Zbrali smo se pred dvorano Tri lilije v Laškem. Pred nami ni bil vsakdanji trening selekcije U15, temveč pot na mednarodni turnir v Kumanovo. Trenerja Miha in Žiga sta preverila našo prisotnost, ali imamo potrebno opremo ter dokumente, ki nam bodo omogočili pot v Makedonijo. Še slovo staršem, dvorani in začela se je naša košarkarska pustolovščina. Peljali smo se mimo Zagreba, Beograda in po postankih in trinajstih
urah vožnje smo prispeli v Kumanovo. V študentskem domu so nas lepo sprejeli, glavni trener Miha Čmer pa nam je določil sobe. Pred nami so bili košarkarski izzivi. Nasprotnik KK Pink Panterji Kuma-novo (68:48) je bil premagan, čakal nas je zaslužen počitek. Tudi KK Bosna Sarajevo (51:42) je bila premagana. Zvečer smo pojedli zasluženo večerjo. Pred dnem, ki nas je čakal, smo si zadali cilj priti v finale. Zaspani smo vstali v nov dan in se napotili na zajtrk. Z avtobusom smo odšli v dvorano. Čakala nas je ekipa KK Bo-
šport in rekreacija
dučnost iz Bjeline. Trudili smo se po vseh močeh, ampak na koncu smo izgubili za le eno točko (68:69). Zelo smo bili razočarani. Nato smo šli na ogled mesta Kumanovo. Ugotovili smo, da je Makedonija revna država. Zvečer pri večerji smo dobili pico, ki se je še zdaj spomnim, ker ni bila okusna. Zadnji dan v Makedoniji smo se zbudili s ciljem, da zmagamo tekmo za tretjo mesto z ekipo KK Pink Panterji Kumanovo. Ampak najprej nas je čakal zajtrk. Spakirali smo torbe in jih odnesli v avtobus. Še zadnjič smo odšli v dvorano. Tekma se je končala srečno za nas (80:59). Zmagali smo in osvojili tretje mesto. Dobili smo pokal in vsi smo z nasmehom na obrazu odšli iz Kumanovega. Pred odhodom pa smo si še ogledali glavno mesto Makedonije - Skopje. Mesto je polno spomenikov Aleksandra Velikega, videli smo tudi Narodni muzej. Na koncu pa smo si privoščili še sladoled. Sledila je pot domov. Avtobus nas je odpeljal, na poti smo se zabavali in skoraj nič spali. Ob šestih zjutraj smo prispeli v Laško utrujeni in polni lepih vtisov, kjer so nas že čakali starši in odpeljali domov.«
V KK Zlatorog želimo v mesecu decembru, ki velja za mesec veselja, pričakovanj in obdarovanja pomagati socialno ogroženim družinam v občini Laško. Sredstva zbiramo na košarkarskih tekmah ter božičnih stojnicah, kjer prodajamo majice po
ceni 5 evrov. Del zbranega denarja bomo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Laško podelili družinam, ki ta denar nujno potrebujejo.
Mojca Knez Jovan Foto: Anže Medved
20 LET KOŠARKARSKEGA KLUBA VETERANOV ZLATOROGA LAŠKO
Košarkarski klub Veterani Zlatorog Laško letos obeležuje 20. obletnico igranja veteranske košarke. Že v letu 1994, ko je Košarkarski klub Pivovarna Laško slavil 25-letnico uspešnega nastopanja v slovenskem košarkarskem prostoru, je bil ustanovljen tudi Veteranski košarkarski klub Pivovarne Laško. Čeprav je klub ustanovilo nekaj igralcev, ki so pričeli z igranjem že v prvi pionirski ekipi ob ustanovitvi košarkarskega kluba v Laškem, pa za pravo veteransko moštvo še ni bilo dovolj igralcev. Tako je novoustanovljeni klub že v prvi svoji sezoni, ko se je udeležil I. Slovenskega prvenstva veteranov v košarki leta 1994 v Gornji Radgoni, naletel na problem starostne omejitve 35 let, katere nista izpolnjevala dva igralca. Kljub suverenemu nastopanju v predtekmovanju in uvrstitvi v finale, kjer je bilo moštvo nesporen favorit, je organizator na zahtevo celjskih veteranov razveljavil finale in Veterani Laškega so osvojili samo četrto mesto. Toda že na naslednjem državnem prvenstvu v Radencih leta 1996 so se Laščani maščevali za krivico izpred dveh let in brez poraza postali veteranski košarkarski prvaki na II. Slovenskem veteranskem prvenstvu.
Klub je v dosedanji zgodovini spremenil mnogo imen, tako kot so se menjavali sponzorji. Poleg imen Veterani Laškega, Rossi sport, so leta 1996 brez sponzorja, pod imenom Capls boys osvojili tudi mednarodni košarkarski turnir neregistriranih igralcev v Ljubljani. Najdlje časa pa nastopajo pod imenom Veterani KK Pivovarna Laško (trenutno KK veterani Zlatorog Laško), ki je v vseh letih stala svojim nekdanjim aktivnim igralcem ob strani in sponzorirala njihova nastopanja doma in v tujini.
V vseh letih moštvo kontinuirano nastopa v zimskih in občasno tudi v letni Savinjski košarkarski ligi, v kateri nastopajo moštva iz celotnega območja spodnje Štajerske. Obenem redno sodeluje na tradicionalnih medklubskih turnirjih z moštvi iz Ljubljane (Prule, Old stars Olimpije), Portoroža (Droga, Adijo pamet), Domžal, Prebolda, Cirkovc idr. Od leta 2000 dalje pa se laški veterani vsakoletno srečujejo z veterani mest Beograda, Novega Sada in zadrskimi veterani v Sukošanu ter sodelujejo na številnih mednarodnih turnirjih.
Poleg ohranjanja športnih in prijateljskih odnosov so od obstoja kluba leta 1994 dosegli tudi več odmevnih rezultatov. Bili so prvaki II. Slovenskega prvenstva veteranov leta 1996 v Radencih, prvaki Mednarodnega turnirja Ljubljana '96, prvaki Savinjske košarkarske lige na Polzeli v sezonah 2000/01 in 2012/13, drugi v sezoni 1996/97 in tretji v sezonah 1997/98, 2001/02 ter 2002/03, prvaki Rekreacijske lige v Trbovljah v sezonah 2003/04, 2004/05 in 2007/08, tretji v sezonah 2002/03 in 2006/07, trikratni prvaki Zalokarjevega memoriala v Šentjurju (2001-03) in leta 2009 zmagovalci mednarodnega turnirja v Kopru, kjer so bili leta 2010 še vice prvaki.
Od leta 2005 redno nastopajo in osvajajo medalje tudi na svetovnih prvenstvih v veteranski košarki, katerih so se do sedaj udeležili: leta 2005 v Christchurchu na Novi Zelandiji (BRON), leta 2007 v San Juanu v Portoriku (ZLATO), leta 2009 v Pragi na Češkem (SREBRO), leta 2011 v Natalu v Braziliji (8. mesto) in leta 2013 v Solunu v Grčiji (12. mesto). V prihodnjem letu pa se bodo laški veterani pomerili s svetovnimi sovrstniki v Orlandu v Združenih državah Amerike.
Vsi navedeni uspehi kot tudi uspehi teh igralcev še iz časov aktivnega igranja pa so plod predvsem zelo pristnih prijateljskih odnosov med vsemi igralci v moštvu. V dosedanji zgodovini je v moštvu, v okviru veteranskega tekmovanja, nastopilo 61 igralcev, med njimi tudi nekdanji državni reprezentanti: Peter Vilfan, Pavel Polanec, Matjaž Tovornik, Zoran Golc, Aleksander Govc in Mileta Lisica.
53
šport in rekreacija
Ob visokem jubileju so laški veterani priredili tudi mednarodni turnir in v goste povabili ekipe iz srbskega Novega Sada, hrvaškega Sukošana in slovenskih Cirkovcev. V finalnem dvoboju je po izenačenem dvoboju z domačimi košarkarskimi veterani slavila ekipa iz Novega Sada, v tekmi za tretje mesto pa so bili Sukošanci boljši od Cirkovčanov.
A ni šlo za rezultate, temveč za obeležitev jubilejne obletnice. V ta namen se je turnirja udeležil tudi legenda jugoslovanske in slovenske košarke Ivo Daneu, ki je skupaj s predsednikom komisije za veteransko košarko pri KZS dr. Vincencem Butalo podeljeval plakete za odigrane sezone v KK VZL.
Plakete so prejeli idejni vodja kluba Srečko Lesjak in Milan Damiš za 20 let igranja v KK VZL, Alojz Požin, Stojan Zor, Danijel Lapornik, Marko Pinter, Simon Zdolšek, Zoran Blatnik in Tomaž Blagotinšek za 15 let igranja v KK VZL ter Robert Karla-tec in Jože Sadar za 10 let igranja v KK VZL.
Predsednik in podpredsednik KK VZL Stojan Zor in Srečko Lesjak sta poleg pokalov udeležencem turnirja podelila tudi spominske plakete ob 20. obletnici kluba, katere so prejeli: Ivo Daneu za vse, kar je dal za slovenski košarki in za prijateljstvo z laško košarko, dr. Vincenc Butala za prijateljstvo z laško veteransko košarko, Pivovarna Laško, KK Zlatorog Laško
Moštvo KK Veterani Zlatorog Laško.
Na sliki stojijo (z leve proti desni): Simon Zdolšek, Miha Uršič, Gregor Lapornik, Jože Sadar, Stojan Zor, Danijel Lapornik, Sebastjan Seme in Srečko Lesjak. Na sliki čepijo (z leve proti desni): Pajnič Matej, Milan Damiš, Marko Pinter, Tomaž Blago-tinšek in Zoran Blatnik.
in Občina Laško za sodelovanje in pomoč VZL v vseh preteklih dvajsetih letih in ekipam udeležencev turnirja.
Srečko Lesjak
SI ZA TRIATLON? PLAVAJ, KOLESARI, TECI - STAROSTNIH OMEJITEV NI.
Lani ob tem času sem predstavil Tomaža Einfalta, ki za svoje počutje ob študiju zelo rad teče in kolesari. Lansko sezono je končal z Ljubljanskim maratonom in si za letošnje leto zadal cilj, da se preizkusi v triatlonu.
Poleg delovnih obveznosti je zimo izkoristil za plavanje in tek, za kar so v Baslu odlični pogoji. Na treningu v bazenu so ga opazili člani »SV Basel Triathlon Wildcats« in ga povabili v klub. Postalo mu je jasno, da je bil zanj na začetku vsak trening brutalen. Sedaj je vesel in hvaležen, da je poleg športa dobil tudi zelo dobre prijatelje.
Letošnjo športno sezono je pričel z Malim kraškim maratonom, kjer je srečal tudi nekaj Laščanov, ki radi tečejo.
Prvo preizkušnjo in izkušnjo v triatlonu je prestal v Zugu,
kraju s prečudovito naravo in jezerom. Do avgusta je tekmoval na treh tekmah v Švici. Sledila je tekma na evropskem prvenstvu IRONMAN 70.3 Wiesbaden v Nemčiji. Zastopal je barve Slovenije. Povedal je, da je ironman popolnoma nova izkušnja. Začetek plavanja je bil trd, z va-
lovi in popil je kar nekaj vode in zraka. Plavanje 1.9 km, na kolesu 90 km z vzponom 1.500 m in za konec tek 21.1 km. Tekma je bila naporna. Na cilj je pritekel zelo zadovoljen s časom 5:01:14 in od 2400 tekmovalcev zasedel skupno 223. mesto.
Prišel je čas aktivnih počitnic doma, na Visu in Hvaru, kjer so poleg plavanja odlične ceste za kolesarjenje. 6. septembra je sledila tekma na Bledu.
Po vrnitvi v Basel je Tomaž ob navijanju svojih domačih v prelepem turističnem kraju Murten uspešno končal sezono tekm in njegov kljub je za nekaj točk zgrešil ekipno zmago v švicarskem prvenstvu triatlona. Na svidenje prihodnje leto!
Matej Einfalt
OBČINSKI LIGI V FUTSALU
Občinske lige v malem nogometu (futsalu) se je v sezoni 2014 udeležilo 16 ekip. Ekipe smo razdelili v prvo in drugo občinsko ligo. Skupno se je več kot 210 rekreativnih ljubiteljev nogometa merilo vsak petek kar pet mesecev (22 petkov, med 16.00 in 22.30), na igrišču pri Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Končni vrstni red najboljših: 1. občinska liga:
1. mesto: Breze, 2. mesto: ŠD Rečica, 3. mesto: Bako team Hajek
Naj igralec: Aljaž Kugler (Bako team Hajek), naj strelec: Simon Jecl (Breze), naj vratar: Žiga Ajdnik (Breze) 2. občinska liga:
1. mesto: Lipov List, 2. mesto: Amaterji, 3. mesto: Sharks Naj igralec: Marko Kukovič (Amaterji), naj strelec: Luka Sto-pinšek (Jurklošter), naj vratar: Darko Knez (Lipov List)
BASKET LIGA
Naša energija se je selila tudi na druge športne panoge. Tako smo letos prvič organizirali občinsko ligo v košarki, imenovano Basket liga, ki se jo je udeležilo 6 ekip. Tekmovanje za 60 špor-
54
šport in rekreacija
tnikov je potekalo dva meseca in pol (10 kol), na igrišču pri Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško (malo igrišče). Končni vrstni red najboljših:
1. mesto: Veterani Zlatorog, 2. mesto: Tiferji stari, 3. mesto: Tiferji mladi
ALEŠ KNEZ - PRVAK OBČINE LAŠKO V NAMIZNEM TENISU ZA LETO 2014
V	soboto, 15. 11., se je v OŠ Rimske Toplice odvijalo tradicionalno občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Kljub manjšemu številu tekmovalcev kot v lanskem letu, smo lahko spremljali zelo zanimive in razburljive dvoboje, kar je postreglo tudi s presenečenji. Opažamo, da je vsako leto kvaliteta igranja boljša in atraktivnejša in s tem tudi zanimivejša.
Po končanih dvobojih je med posamezniki slavil Knez Aleš, drugo mesto je zasedel Petek Bogdan, tretje pa Ulaga Marjan.
V	dvojicah sta naslov ubranila Tramšek Martin in Knez Aleš, drugo mesto je pripadlo Miru Petku in Marjanu Ulagi, tretje pa Vladu Blatniku in Bogdanu Petku.
Na koncu bi se še rad zahvalil podjetjem AGM NEMEC, Pivovarni Laško in Zupanc Martinu s. p. za nagrade, ki so jih prispevali.
Naj strelec: Tomaž Blagotinšek (Veterani Zlatorog), Nagrada za fair play: Druga liga
7. novembra smo v Gostišču Bezgovšek izvedli podelitev nagrad najboljšim. Zahvala za izvedbo fUtsal in basket lige gredo Občini Laško, Pivovarni Laško, Gostišču Bezgovšek in Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško.
ŠPORTNO DRUŠTVO REČICA VABI:
1.	Vsak petek, med 20.30 in 21.45, se lahko udeležite rekreacije (košarka) v dvorani Tri Lilije.
2.	Vsako sredo, med 19.00 in 21.00, se lahko udeležite rekreacije (odbojka) v telovadnici SŠTG Celje.
3.	Vsako soboto, med 15.00 in 21.00, bo v Osnovni šoli Debro organizirana zimska liga v malem nogometu. Prijavljenih je 14 ekip: Barbara Team, Sharks, Play Off, PGD Laško, Keleia, Champion Pub, Gostišče Hochkraut, Bako team Hajek, ŠD Rečica, NK Pivovar, Amaterji, Borove iglice, Vrh nad Laškim 1 in Vrh nad Laškim 2. Srečno vsem udeležencem!
Bojan Šipek, Športno društvo Rečica
Aleš Knez
STRELSKO DRUŠTVO DUŠAN POZENEL REČICA PRI LAŠKEM VPISUJE NOVE MLADE ČLANE v streljanju z zračno puško in zračno pištolo
Strelsko društvo Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem vabi mlade strelce, da se nam pridružijo na treningih.
Spoznali boste:
-	orožje
-	varno ravnanje z orožjem
-	nove prijatelje
-	individualno delo na sebi
Zagotavljamo vam:
-	kvalitetne treninge (imamo tri trenerje z licenco)
-	prijetno in zdravo druženje
Vabimo vse od 12. leta dalje, ki ste željni spoznati strelski šport, da se nam pridružite na našem strelišču.
Urnik treningov: ponedeljki, srede in petki, od 17.30 do 19.00.
Prijave sprejemamo na elektronski naslov: peter.tkalec@velenje.si
Obvezna je prijava na elektronski naslov. Na naslov, s katerega se boste prijavili, boste dobili tudi povratno informacijo o točnem terminu prvega treninga!
Treningi, vsa oprema ter delo z mladimi je brezplačno!
Dekleta in fantje, prisrčno vabljeni.
Predsednik društva Andrej Brunšek
POROČILO TEKMOVANJA ZA II. LAVRINČEV MEMORIAL
27. 9. smo strelci Strelskega društva Dušan Poženel izvedli strelsko tekmovanje z zračno puško in pištolo za II. memorial Vinka Lavrinca. Letošnje tekmovanje smo izvedli na mestnem strelišču v Ljubljani. Tekmovanje bi izvedli v Laškem, vendar je lanska lokacija tekmovanja - Thermana Laško bila zasedena in smo se morali odločiti za strelišče v Ljubljani. Ob izvedbi memoriala smo imeli tudi to srečo, da je naša tekmovanje bilo prvo po popolni prenovi ljubljanskega strelišča. Tekmovalo se je na 30-steznem strelišču, opremljenim z najnovejšimi elektronskimi tarčami SIUS ASCOR hi-brid. Tekmovanje je bilo izvedeno brez-
55
šport in rekreacija
Rezultati - zračna puška ekipno:
1.	SD Dušan Poženel Rečica z 1828,3 krogi
2.	SD Grosuplje z 1819,6 krogi
3.	SD Olimpija z 1812,0 krogi
hibno in ni bila podana nobena reklamacija ali pritožba na rezultat.
Na tekmovanje smo povabili vse Vinkove najbližje sorodnike, tako ženo Zoro kot obe hčeri Heleno in Vesno z družinama. Poleg svojcev se je otvoritve udeležila tudi gospa Heda Peklar, gospod Stane Brečko ter Silvo Vipotnik, ki je poskrbel, da je vse povabljene pripeljal v Ljubljano.
Strelci Rečice smo zelo ponosni, da to tekmovanje obiskuje iz leta v leto vse večje število strelcev, kar pomeni, da se je od lanskoletne udeležbe letos prijavilo kar 20 tekmovalcev več. Poleg vseh nastopajočih se je tekmovanja udeležila tudi ekipa pobratene občine Pliezhausen, ki je nastopala z zračno puško. Strelci Rečice smo na tekmovanju pobrali ekipno zmago z zračno puško, s pištolo smo osvojili drugo mesto. Skupno v obeh disciplinah smo imeli v finalu tri posameznike, do medalje pa je uspelo priti Gregi Potočniku, ki je osvojil tretje mesto.
Za brezhibno izvedbo se moram zahvaliti vsem našim zvestim sponzorjem in donatorjem, kajti brez njihove pomoči tekmovanja zagotovo ne bi izvedli.
Rezultati - zračna pištola ekipno:
1.	SD Heroj Marok Sevnica z 1698 krogi
2.	SD Dušan Poženel Rečica z 1684 krogi
3.	SD Kovinar Ormož z 1671 krogi
Rezultati - puška posamezno v finalnem delu, kjer tekmuje 8 najboljših na izpadanje:
1.	Klavdija Jerovše SD Grosuplje z 200,9 krogi
2.	Tomič Jelica SD Grosuplje z 200,7
3.	Potočnik Grega SD Dušan Poženel Rečica z 179,2 krogi
Andrej Brunšek, predsednik SD Dušan Poženel Rečica
SMUČARSKE KLUB ZLATOJBOG LAŠKO ORGANIZIRA
TEČAJ SMUČANJA
MED BOŽIČNIMI POČITNICAMI (27.12 - 30.12.2014) NA SMUČIŠČU ROGLA
tečaj za osnovnošolce je prevoznega tipa * nudimo tudi začetni in nadaljevalni tečaj za najmlajše iz vrtca
Rezultati - pištola posamezno v finalnem delu, kjer tekmuje 8 najboljših na izpadanje:
1.	Klemen Juvan SD Heroj Marok Sevnica z 195,3 krogi
2.	Petra Dobravc SD Železniki z 194,0 krogi
3.	Kevin Venta SD Kovinar Ormož z 175,2 krogi
4.	Nenad Vignjevič SD Dušan Poženel Rečica z 132,6 krogi 7. Peter Tkalec SD Dušan Poženel Rečica z 93,7 krogi
Prijave na : info, skzlatorog@>gin a i Lcom aLi 051-634-464
56
šport in rekreacija
Mladinski odsek Planinskega društva Rimske Toplice_
KAJ SMO POČELI OD ZADNJE ŠTEVILKE BILTENA
Pohod na Gozdnik 25.10.2014
15 mladih planincev, dva starša, trije spremljevalci
Tako kot vedno, smo tudi ta dan imeli zbirno mesto pred Osnovno šolo Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Malo pred osmo uro so začeli prihajati prvi pohodniki. Tudi avtobus je bil točen, tako da so postopki stekli z veliko mero rutine (dovolilnice, denar, oprema, hrana, pijača, dobra volja, lepo vreme, nahrbtnike v prtljažnik). Gledam spisek prijavljenih, gledam prihajajoče: »Ja, ti trije pa niso prijavljeni za današnji pohod.« Trije manjkajo in trije so neprijavljeni, posedemo se in ugotovimo, da so vsi sedeži polni. Komaj, da so se vrata avtobusa zaprla, že se nam je nasproti pripeljal še en mladi planinec, tudi ta ni bil prijavljen, zato sem ga moral na žalost zavrniti. To pišem zato, da boste spoznali, s kakšnimi težavami se ubadamo, da so datumi, do katerih se je potrebno prijaviti pomembni in da v bodoče ne bi prihajalo do podobnih zapletov.
Dogovor med mentoricami in vodnikom po opravljeni ogledni turi je bil, da je zaradi zahtevnosti in napornosti pohod primeren za učence od tretjega razreda naprej. Izbrana trasa pohoda z avtobusom preko Košnice, Liboj do Biškovnika. Od tu pelje označena, vendar slabo shojena steza porasla z mahom, travo, prepletena s koreninami, skratka primerna za hojo v suhem vremenu. Ker je skoraj vsak dan deževalo, smo se odločili, da spremenimo traso pohoda tako, da se zapeljemo na nam dobro poznani Šmohor in od tu osvojimo naš današnji cilj Gozdnik.
Prijetna makadamska pot nas je vodila mimo planinskega doma na Šmohorju, mimo cerkvice sv. Mohorja, znamenitih Šmohorskih lip, naprej do odcepa, kjer leva pot nadaljuje proti Mrzlici in Kalu, desna pa na naš izbrani cilj Gozdnik. Lepa gozdna pot se je v nekaj dneh spremenila v z blatom napolnjeno korito, v kateri so bile jasno videne sledi težkih gozdnih strojev, kateri so vlačili posekan les v dolino. Steza se je pričela strmo dvigati, tako da smo večkrat počivali, si privoščili požirek tekočine. Še dobro, da nas je obdajala gosta megla, da nismo videli, koliko imamo še do vrha. Iz ozadja so se slišali glasovi: »Ja, pa kam rine Mirko?« To je najbolje preslišati, ko pridemo na vrh, bo vzpon hitro pozabljen. Kmalu po tek, ko je vzpon malo popustil, se je pred nami pokazal obris bivaka na Gozdni-ku. V bivaku smo slekli od potu premočena oblačila in si nadeli suha in topla, saj se temperatura ni dvignila čez 8°C. Kako nam je teknila malica in požirek toplega čaja, razpoloženje je bilo iz trenutka v trenutek bolj veselo in razigrano. Požigosali smo pla-
ninske dnevnike in kartončke Rečiške krožne planinske poti, katere nam je podelilo Planinsko društvo Laško. Hvala, še ena motivacija, da se podamo v naše gore. Seveda smo napravili tudi nekaj gasilskih posnetkov, vendar je kvaliteta zaradi megle slaba. Ravno, ko smo se odpravljali nazaj v dolino, so gosto meglo predrli prvi sončni žarki. Obnovili smo znanje o hoji po strmini navzdol in se v lepo urejeni koloni spustili do ceste. Vsi smo si oddahnili, saj večina ni vajena tako strmih spustov v dolino. Hoja po makadamski cesti je ob pripovedovanju dogodivščin in šal minila prijetno in hitro. Kaj kmalu smo pred seboj zagledali cerkev sv. Mohorja. Pri znamenitih lipah smo tudi naredili nekaj posnetkov za spomin. Jesensko sonce je končno premagalo meglo in nas sprva sramežljivo, potem pa vedno bolj toplo božalo in grelo. V dobrem razpoloženju smo prišli do planinskega doma na Šmohorju.
Prijazna oskrbnica nas je namestila v posebno sobo, da smo bili sami in v miru. Pospravili smo še zadnje sendviče in si naročili čaj. Učiteljica Nuša je izpeljala učno uro iz planinske šole, zanimivo in poučno. Lepo je videti, kako ji mladi planinci sledijo z odprtimi očmi in s kakšnim veseljem sodelujejo. Tisti z največ pravilnimi odgovori so dobili v planinski dnevnik poseben žig. Seveda smo požigosali naše planinske dnevnike, kartonček Zasavske planinske poti, Rečiške krožne poti, se vpisali v knjigo obiskovalcev, pospravili za sabo in se veseli spustili do parkirišča, kjer nas je že čakal naš avtobus.
Še telefonski klici staršem, da vedo, kdaj naj pridejo po svoje mlade planince. Pred osnovno šolo so nas že čakali starši in radovedno spraševali, kako je bilo. Besede so bile čisto odveč, saj so veseli in nasmejani obrazi govorili sami zase.
V Rimske Toplice smo se vrnili ob 14. uri.
Bilo je naporno, vendar zelo, zelo lepo. Lep planinski pozdrav.
Pohod na Nebeško goro 22. 11. 2014_
Z velikim zanimanjem smo spremljali napovedi vremena za naše področje, saj nam je zaradi slabega vremena pohod, predviden za 8. 11. 2014, odpadel. Na naše veliko veselje je bila napoved za 22. 11. 2014 ugodna za pohod v gore. Po programu pohodov je bil na vrsti pohod na Nebeško goro. To je skoraj 1000 m visoka gora nad Radečami v smeri našega očaka Kuma. V nedeljo 16. 11. 2014 so bila poslana vabila za pohod, sledilo je napeto čakanje na prijave. Ponedeljek - nič, torek - nič, sreda -ena, zvečer klic mentoricam: »Kako kaj prijave?«
Anja: »V Sedražu nobene!«
Nuša: »Imam šest prijav!«
Priznam, ni veliko, počakam še četrtek, potem pa »mobija« v roke. Prijavni list se je pričel polniti in z veseljem sem potrdil prevozniku, da v soboto pohod bo.
Načrtovali smo pohod po Škratovi dolini, dokaj znana pot, vendar je ogledna tura pokazala, da zaradi slabo vzdrževanih prehodov preko potoka in pregovorne potrebe otroške noge, da stopi v vodo ali blato brez velike potrebe, ta pot za nas ni primerna. Za pohod na Nebeško goro smo izbrali pot iz zaselka Zagrad nad Radečami. Ob poti nas pričaka tabla, na kateri piše, da je za pot na Nebeško goro potrebno dve uri in trideset minut hoje. Dobro označena sprva asfaltirana pot se po nekaj sto metrih spremeni v lepo vzdrževano makadamsko pot. Pot se serpenti-nasto vije po strmem hribu, se vsake toliko časa odcepi do redkih domačij, katere kot po čudežu kljubujejo zakonom težnosti,
57
šport in rekreacija
da se ne skotalijo v dolino. Le redke so še naseljene. Po zadnji hiši se pot spremeni v vedno ožji kolovoz, na debelo posut z odpadlim jesenskim listjem, pod katerim se skrivajo večje in manjše odpadle veje, tako da je bila potrebna velika zbranost pri hoji.
Po večkratnih kratkih počitkih smo se dogovorili, da si v vasi Čimerno vzamemo čas za malico in malo daljši počitek, saj smo bili na poti že slabi dve uri. Naredili smo tudi nekaj fotografij in seveda eno »gasilsko« za spomin.
Nadaljevali smo v smeri Kuma, vendar nas je smerokaz kmalu usmeril levo proti Nebeški gori. Do vrha nam je ostalo še
slabe pol ure hoje. Kot vedno, smo se tudi tokrat dogovorili, da kdor prvi zagleda zvonček na vrhu Nebeške gore, bo lahko na naslednjem pohodu vse počastil s čajem. Mislim, da so mi tudi tokrat pustili zmagati. Na vrhu nas je pričakalo sonce, lesen stolpič z zvoncem, napisna tabla in nekaj klopi, da smo lahko v miru počili. Za pot do vrha smo skupaj s počitki potrebovali dve uri in dvajset minut kar pomeni, da smo hodili kot pravi odrasli planinci. Pozvonili smo z zvončkom želja, požigosali smo planinske dnevnike in se v koloni spustili nazaj v vas Čimerno. Preverili smo zaloge vode v plastenkah, da nam je slučajno ne zmanjka na poti v
dolino, saj nam je prijazen mlad domačin ponudil pravo studenčnico.
Previdno, vendar pogumno smo se dokaj hitro spuščali proti dolini. Večkrat smo celo morali čelo kolone za nekaj trenutkov ustaviti, da so nas z začelja dohiteli.
Ob poti smo opazili ostanke zidu in ugotavljali, kaj je na tem mestu bilo zgrajenega. Naša strokovna ocena je bila, da so to ostanki kapelice, katero je zob časa že pošteno načel, pa tudi pri gradnji poti ji niso prizanesli. Tabla ob poti nam je povedala, da je do Zagrada še dvajset minut, kar je pomenilo, da moramo poklicati prevoznika, da pride po nas, in starše, da pridejo po nas pred šolo. Po prihodu do ceste v Zagradu nas je avtobus že čakal in žarečih lic in dobre volje smo posedli. Ne, nismo pozabili, zapeli smo pesem »Vse najboljše za rojstni dan, draga Zala«, ji čestitali in zaželeli še veliko pohodov v naši družbi.
Ne vem, ali so mladi planinci prepoznali našega šoferja, vendar nas je prevažal svetovni in evropski prvak v skokih na cilj z jadralnim padalom - naš Matjaž Sluga. Ja, koliko mladinskih odsekov v Sloveniji se lahko pohvali z čim podobnim?
V Rimske Toplice smo se vrnili ob 14.
uri.
Bogomir Mastnak, načelnik MO
MOJA POT NA TRIGLAV - NA TRIGLAV NEKOLIKO DRUGAČE
V visokogorje sem šel prvič šele pri sedemnajstih, ko me je prijatelj in sosed Miran povabil, da greva v Julijce. Sam si je pred tem domnevno že nabral dovolj izkušenj, ko je spremljal »difovce« na izobraževalni turi. Izkazalo se je, da pre-
malo, saj sva že prvo noč bivakirala visoko nad Kranjsko Goro. Danes vem, zakaj nisva mogla kar tako prečiti do Tamarja. Na tisti desetdnevni turi sva osvojila tudi Triglav, in sicer 12. 8. 1978.
V	naslednjih letih sem se na Triglav podal še večkrat; enkrat sem imel tudi to srečo, da sem videl vse do morja, bil je namreč jasen dan po nevihti. Nanj sem se povzpel tudi pozimi leta 2009. Stal sem že na višjih vrhovih po Evropi, a zimski vzpon na našega očaka je moj do sedaj najzahtevnejši vzpon, saj je bilo premalo snega za dobro varovanje s cepinom.
V	meni pa se je porodila želja, da bi se simbolu slovenstva poklonil še na nekoliko spoštljivejši način, kot je sicer običajen naskok na vrh iz ene izmed dolin ali pa čez Plemenice, iz Bohinja ali s Pokljuke. Odločil sem se, da grem na Triglav peš kar od doma, tj. iz Reke nad Laškim. Vso pot sem prehodil sam in brez pomoči na poti.
Traso sem načrtoval po najdirektnej-ši liniji, izogibal pa sem se prečenju gre-
benov, ker je bilo to ob slabem vremenu poleti 2014 prenevarno, predvsem v popoldanskem času, jaz pa sem planiral celodnevno hojo. Zavedam se, da trasa ni najboljša, vendar je takšna, kakršno sem začrtal po najboljšem vedenju in poznavanju terenov. Pred odhodom sem zložil opremo v večji nahrbtnik Deuter Guide 45+, vendar sem ga moral nekajkrat izprazniti in izvzeti nekaj stvari, saj je bil občutno pretežak. Ko sem ga zadnjič postavil na tehtnico, se je kazalec ustavil pri 14 kg. S sabo sem imel poleg čelade,
58
šport in rekreacija
plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta tudi štirizobe dereze in gamaše, ostalo so bila nujno potrebna oblačila, ki sem jih pral tudi med turo, in nekaj hrane kot nujno »železno« rezervo.
Od doma iz Reke nad Laškim sem odšel v torek, 5. 8. 2014, ob 14.20. Že ob prvem fotografiranju se je ulil dež za srečo. Do Laškega sem zato preko Gabrnega odšel kar po cesti in ne preko travnikov, saj nisem hotel že prvi dan zmočiti čevljev. Iz Laškega do Šmohorja me je ob močnem deževju pospremila Olga, nato pa sem sam nadaljeval pot do Mrzlice, kjer sem prvič prenočil. Budilka me je zbudila ob 5.20, da sem na pot krenil ob 6.00, tako je bilo večinoma vse naslednje dni.
Pot sem v sredo, 6. 8., nadaljeval preko Podmeje, Čemšeniške planine in Motnika do Doma na Menini planini, kjer sem prenočil drugič. Na tej poti sem imel težave z orientacijo na odseku od Srobotnega do Slopija; smerno tablo za Slopi sem našel polomljeno v grmovju, nato pa 40 minut do Slopija oziroma Pleša ni bilo nobene markacije, odcepov pa je bilo več.
V	četrtek, 7. 8., sem prečil Menino preko Planine Travnik in Ravni do Črnivca, kjer sem se povzpel proti Kašni planini in Kranjskemu Raku, dalje pa ob plohi do Domžalskega doma na Mali planini. Po večerji in prijetnem druženju z bajtarji sem udobno prespal, sam v lepo obnovljeni večposteljni sobi.
V	petek, 8. 8., sem preko Planine Dol sestopil do Kraljevega hriba, nadaljeval dober kilometer proti Stahovici in se nato po dolini Korošice povzpel na Kriško planino in Kravec do doma Rozka na Gospincu. Udobno sem prespal v sobi s kopalnico, prijazna Teja pa mi je postregla z okusno večerjo: dunajski, pomfri, solata, ni ravno planinska »košta«, a je bila primerna imenitni nastanitvi.
Naslednji dan, v soboto 9. 8., sem prečil dolino Kokre in se mimo Doma na Čemšeniku in povsem novega Zavetišča pod Hudičevim borštom povzpel na Kališče, od tam pa prečil pobočje Storžiča mimo Velike Polane do Doma pod Storžičem. Poti na območju PD Preddvor so vzorno markirane in urejene, čeprav je spomladi žled naredil veliko škode, planinci pa so gradili tudi novo planinsko kočo.
V	nedeljo, 10. 8., sem se ob običajni šesti uri odpravil proti Tržiču, kjer sem kupil sadje, zelenjavo in multivitaminski sok, nato pa nadaljeval po cesti proti Begunjam. Pri odcepu za Drago sem se mimo gradu Kamen povzpel do planine Planinica in Polške planine, nato pa se spustil do Završnice in nadaljeval pot preko Doslovške in Zabreške planine do Valvazorjevega doma pod Stolom, kjer sem šestič prespal. Odcep v Završnici proti Valvazorju je slabo markiran, napisna tabla je ležala na tleh 100 m stran, zato sem jo prestavil nazaj na odcep poti. Mladenka, ki je delala v planinskem domu, mi je povedala, da je bila prejšnji teden s prijatelji na morju, in sicer so se tja z Jesenic odpravili kar peš. Očitno moja pot ni bila tako zelo neobičajna, zlasti če zanemarimo EMŠO. Ta dan sem hodil veliko po asfaltu, zato
:mi r
DIH
i Vi
									
									
noo m.				/		i			
ICOO m		\A j V	/			\n	\H_L_lJ		
	fi			V	/ V				
v r m '									
		t i ? i					s s		i s
(mincj
sem čutil bolečine v stopalih in bokih tudi še ob tretji uri zjutraj, vendar je bolečina do jutra k sreči popolnoma izginila.
V	ponedeljek, 11. 8., sem nadaljeval pot proti Javorniškemu rovtu in tako kot mnogi pred mano, kar se je lepo videlo po pohojeni travi, zgrešil slabo markiran odcep na levo z gozdne ceste. Na splošno so poti na tem območju slabo markirane. Pri Domu na Pristavi (na seznamu PZS kot planinska koča) mi je najemnik razložil, da nima nič s planinci in tudi vpisne knjige nima. Nadaljeval sem v smeri Planine pod Golico, kjer sem si tik pod Črnim vrhom na lepi klopci privoščil zajtrk. Takrat je iz doline prihrumel starodobni džip s prijaznima lastnikoma malo višje lociranega vikenda. Malo smo se pogovorili, nakar mi je gospod svetoval, kako naj pridem do Dovjega brez vzpona na sedlo Rožca, in sicer po cesti Dovje-Jekljevo sedlo. Pot je bila dolga, tako da sem prispel v Dovje okoli 18. ure, kjer sem si v gostilni Pri Aljažu privoščil velik »špricar«, nato pa nadaljeval do Aljaževega doma v Vratih, kjer sem prenočil zadnjič na svoji poti.
Pri večerji smo se pogovarjali o vremenu, ki je kazalo slabo, in res me je ob 3.00 prebudil močan naliv, ki je trajal nekako do 5.30. Takoj ko je nehalo liti, sem se odpravil proti Kredarici, kamor sem ob rahlem rosenju prispel ob 10.30. Brez počitka sem nadaljeval na vrh Triglava, še prej pa sem si namestil čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet, saj je bila skala zelo spolzka. Aljažev stolp sem pozdravil ob 11.50, tj. natanko dve uri in pol manj kot sedem dni po odhodu od doma in natanko 36 let po prvem vzponu. Na meglenem vrhu brez razgleda sem se fotografiral in takoj začel sestopati proti Planiki, vendar me je že na odcepu zajela močna ploha in me premočila do kosti. Prijazna dekleta na Planiki so mi za silo posušila oblačila in čevlje, planinca z Dolenjske pa sta mi obljubila prevoz iz Krme do Jesenic. Tam sem sedel na vlak, s katerim sem v Laško prispel ob 22. uri ter tako zaključil večdnevno turo.
Po osvojitvi Triglava me je obšel blažen občutek zmagoslavja in takoj sem pozabil na vse težave na poti. Hodil sem 90 ur (čas s postanki), prehodil pa okoli 280 km.
Za opravljeno turo mi je čestitalo veliko prijateljev in znancev, poznavalci in tudi taki, ki so me spraševali, če sem šel tudi domov peš.
V	planu imam še en vzpon na Triglav, vendar z obiskom čim več vrhov ob poti, za kar bom vsekakor potreboval lepše vreme, več časa in lažji nahrbtnik.
Mirko Bošnak
59
društva
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LAŠKO
Tudi v DU Laško nam je leto 2014 minilo v prijetnem druženju in sodelovanju z drugimi društvi. Vsako leto znova dokazujemo, da še nismo za v »staro šaro«, saj so pohodi in izleti vse bolj zaželeni in množični.
Športniki so nadvse aktivni in uspešni ter bogatijo našo zbirko pokalov in diplom. Pa ne pozabimo na naš uspešen pevski zbor, saj je prisoten na različnih ravneh kulturnega življenja v Laškem. Imeli smo lepo obiskano zdravstveno predavanje, sodelovali smo z RK in KS pri organizaciji srečanja starejših krajanov laške krajevne skupnosti. To je bil za vse lep dogodek in hvala vsem nastopajočim v imenu članov DU Laško.
Tudi letovanje v hotelu Delfin v Izoli je polno lepih doživetij in prijetnega druženja. Prijazno vabljeni tudi v naslednjem letu.
Trudimo se, da bi bili prisotni na različnih področjih, posebno socialno-humanitarnem. Skrbimo za aktivno in zdravo staranje, zato bi v svoje vrste radi pritegnili mlajše upokojence, ki so vešči dela z računalnikom, radi bi se učili, spremljali spremembe v zakonodaji, radi bi bili prisotni tudi tam, kjer si nas ne želijo, radi bi bili soustvarjalci varne prihodnosti, ne samo za nas, temveč tudi na naše otroke, vnuke.
Torej, prijazno vabljeni v naše vrste vsi, ki ste pripravljeni še kakšno urico posvetiti komu, ki je potreben naše pomoči.
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli pripomogli k boljše-
mu delu našega društva, vsem donatorjem, saj bi brez njih težko izpeljali vse zastavljene aktivnosti.
Še naprej si bomo prizadevali za prijetno, zdravo in športno življenje naših članov.
Irena Flis
Spoštovane upokojenke in upokojenci!
Svoje sanje načrtujte z ljubeznijo in pogumom,
Razveselite se vsakega uspeha,
Edinstveni ste, zato se imejte radi,
Čustva negujte,
Ničesar ne obžalujte,
Ostanite optimisti.
Ne pozabite, lahko smo vaš drugi dom. Opustite slabe misli in se pridružite, Velika družina smo, Obljubljamo veliko druženja.
Lotimo se novih izzivov, Energijo usmerimo v povezanost med sabo, Temne misli naj zamenja vedrina, da Ohranimo mir, ljubezen in srečo v srcih.
Srečno 2015 ter prijetne božične in novoletne praznike. Prijazno Vas pričakujemo v naši pisarni DU Laško vsak ponedeljek od 8. do 11. ure.
Aktivnosti v letu 2015: Izleti
april - Goričko-Madžarska junij - Dravska dolina november - martinovanje
Pohodi (vsak drugi petek v mesecu)
januar - Govce (Laško) februar - Šmohor (Laško) marec - Kum
april - Krašnji Vrh-Radovica-Metlika
maj - Sv. Jošt nad Kranjem
junij - Planina nad Vrhniko
julij - Robanov kot
avgust - Tamar
september - Lovrenška jezera
oktober - Šentiljska pot
november - Tržaška pot (Laško) december - neznano
Letovanja
julij - Izola - hotel Delfin (8. 7.- 15. 7. 2015)
Telovadba
-	Vsak ponedeljek v domu KS Marija Gradec ob 18. uri;
-	vsak torek v OŠ Laško ob 17. in 18. uri;
-	vsak četrtek v Hiši generacij Laško ob 18. in 19. uri.
Šport
-	Nordijska hoja - vsak torek ob 15. uri (zbor pri Hiši generacij);
-	šah, pikado - vsak torek in četrtek ob 17. uri (zimski čas ob 16. uri) na sedežu društva;
-	balinanje in kegljanje na vrvici - vsak torek in četrtek ob 17. uri na sedežu društva;
-	možen ribolov s skupno dovolilnico;
-	kopanje v Zdravilišču Laško s popustom za člane društva.
Kultura
Vsako sredo med 17. in 19. uro se lahko pridružite pevskemu zboru MePZ Jesen.
Svojo kreativnost in ustvarjalnost pa lahko izrazimo v brezplačnih delavnicah Hiše generacij.
Mešani pevski zbor JESEN Društva upokojencev Laško_
Mešani pevski zbor JESEN Društva upokojencev Laško prepeva sedmo leto. Da radi pojejo, dokažejo na nastopih običajno že z uvodno pesmijo PEVEC. Letos so za njimi že številni nastopi (kar 13) na raznih prireditvah in revijah. Najbolj uspešen je bil nastop na reviji upokojenskih zborov celjske regije, saj so se povzpeli na sam vrh. Z nastopom so popestrili tudi letošnje obiranje stare trte na občinskem dvorišču.
Njihove pesmi opevajo ljubezen, letne čase in njih lepote, so včasih tudi hudomušne,
polne lepih spominov na mladost. V njihovem repertoarju ne manjka pesmi, ki opevajo domovino in njene lepote. Ob prazniku občine Laško, 7. novembru, so svoj prvi sklop pesmi na letnem koncertu v KC Laško namenili domovini in lepoti
Prav tako so del pesmi posvetili občinskemu prazniku na koncertu v Zdravilišču Laško na sam predvečer praznika, 6. novembra.
Ves njihov program pesmi, primernih dogodkom, z veliko preudarnostjo in strokovnostjo izbira njihova zbo-rovodkinja gospa Jožica Soko.
Z omenjenimi nastopi program zbora MePZ Jesen DU Laško še ni končan. Seveda gre ob tem velika zahvala podpori Občine Laško, STIK-a Laško, JSKD enote Laško, Društvu upokojencev Laško in vsem donatorjem.
Jože Blagotinšek, predsednik MePZ Jesen DU Laško
domačih krajev.
60
društva
Pohodniško aktivni upokojenci
Društvo upokojencev Laško združuje preko 500 članov. Aktivni so na različnih področjih - v kulturi, športu, socialni dejavnosti, izletništvu in tako naprej. Ena izmed dejavnosti je tudi pohodništvo, kjer pohodniki z gibanjem skrbimo za svoje zdravje, obenem pa tudi spoznavamo našo lepo Slovenijo, kraje, planine, ljudi in običaje. Na pohod se ponavadi podamo vsak drugi petek v mesecu. V letu 2014 smo program pohodov v celoti realizirali.
V januarju smo se podali na vsakoletni pohod na Govško Brdo. Februarja smo si ogledali posledice žledoloma na pobočju Loma nad Topolščico, kjer nas je prijatelj Samo s svojimi planinci presenetil s toplimi napitki. Po Kozjanskih gričih smo hodili marca, kjer nas je pri Srečkovi zidanici pozdravil župan Podčetrtka Peter Misja. Aprila smo se odpeljali v Šentrupert na Dolenjskem, od koder smo se podali na
pot na Nebesa in dalje do vasi Hrastno.
V	maju smo se opravili proti Krasu, vendar le do Podkraja v občini Ajdovščina, od koder smo se povzpeli na 1168 metrov visoko Križno goro in se mimo cerkvice sv. Duha spustili na travnike posute s cvetočimi belimi narcisami. V gostišču Stara pošta na Hrušici pa so nam pripravili odlično primorsko joto. Junija smo se zapeljali mimo Škofje Loke v Poljansko dolino do vasi Javorje ter se povzpeli na 1217 metrov visok Stari vrh, pod katerim je znano smučišče s prijetno smučarsko kočo.
V	Ilirsko Bistrico in dalje do Sviščakov smo se odpeljali julija. Za nekatere poho-dnike je bila pot na 1796 m visok Snežnik kar velik zalogaj, vendar je razgled z vrha poplačal ves trud. Avgusta smo se podali na Koroško, se povzpeli do prijetne planinske postojanke Pikovo, ob kateri stoji zanimiva cerkvica sv. Helene. V Črni na Koroškem, kamor smo sestopili, je potekal sejem in razne razstave, kar smo si tudi
ogledali. Lepo vreme nas je septembra spremljalo na Veliko Planino do kapelice Marije Snežne in dalje do planine Kisovec, kjer nas je čakala okusna malica. Oktobra smo nadaljevali pohod po Šentiljski planinski poti. Od Sladkega vrha do Zgornje Velke, kjer nas je v cerkvi Marije Snežne sprejel tamkajšnji župnik Franc Časl, ki je pred 50 leti eno leto deloval tudi v Laškem.
Pohod po trških poteh Laškega v mesecu novembru je potekal v bolj deževnem vremenu, zato nas je bilo nekoliko manj. V decembru pa gremo vsako leto v neznano in tako tudi letos.
Vseh pohodov v letu 2014 se je udeležilo skoraj 600 pohodnikov. Pripravljen je že tudi program pohodov za leto 2015.
V prihajajočem letu vsem pohodnicam in pohodnikom želiva varen korak, mnogo sončnih dni z zdravjem obdarjenih.
Vaša vodnika Jože Krašek in Tone Šterban
OZVVS
Nekaj utrinkov z našega potovanja po Bosni_
Ideja, da ponovimo naš obisk v Bosni, oziroma, da si ogledamo še kaj drugega, razen že poznanega, se je rodila že v začetku leta, trajalo pa je kar nekaj časa do uskladitve vseh faktorjev, kot so prevoz, prenočišče, hrana in obiski znamenitosti, katere smo želeli obiskati.
Milan Guček in Zvone Zorec sta prevzela organizacijo in stvar je stekla. Člani sorodnih organizacij ZSČ, ZVVS, Zveze borcev NOB in ostali interesenti smo z veseljem odšli na pot.
Po dobrih pripravah smo se 12. septembra kmalu po polnoči podali na pot. Da nam ni bilo dolgčas in da nismo pomislili na spanje je poskrbel Marjan Čokelc, ki nas je zabaval do zgodnjih jutranjih ur.
Vodička nam je povedala veliko zanimivosti, tako da smo že kar dobro pripravljeni prispeli na prvo destinacijo našega potovanja Konjic. Na kraju, kjer ni bilo kaj pričakovati, se je po vhodu v malo večjo stražarnico odprlo doslej najbolj čuvano podzemlje, tako imenovani Titov bunker, ki je skoraj 300m pod površino. Bunker je bil namenjen takratnim članom vlade in je opremljen z vsem potrebnim za preživetje za daljše časovno obdobje. Seveda ni ostalo samo pri tem, obiskali smo muzej v Jablanici, kjer nam je kustos razložil takratna dogajanja. Pot nas je vodila naprej v Mostar, kjer smo si ogledali znameniti most, ki povezuje katoliški in muslimanski del mesta. Neverjeten življenjski utrip v raznoliki množici tujih in domačih turistov. Mislim, da je jasno, da se vse to ni zgodilo v enem dnevu, za potovanje smo porabili 3 dni. Zahvaljujoč dobri organizaciji, smo imeli nastanitev in hrano (samo-
postrežni večerjo in zajtrk) v prijetnem hotelu v Sarajevu. Seveda ni šlo brez ogleda Jahorine, nekdanjega prizorišča zimskih olimpijskih iger, ki se (kot je videti) počasi prebuja iz spanja Trnuljčice. Res bi bilo škoda, če ne bi izkoristili danih možnosti na čudovitih terenih. Kar precej časa smo imeli za ogled Sarajeva, kjer nam je vodička (res lepa hvala ji) veliko povedala o dogajanjih med in po vojni. Res je veliko kar grozljivih zgodb, na vsakem koraku pa srečujemo nove prestižne zgradbe, kakor tudi ostanke vojne, še neočiščene ruševine. Nekaj posebnega pa je Baščaršija, vredna ogleda. Toliko malih prodajaln in delavnic nisem videl v Španiji, Grčiji ali Turčiji, res impozantno. Kot vedno, je tudi tukaj napočil dan odhoda in napotili smo se mimo Zenice proti Banja Luki in neizogibnemu Jajcu, rojstnemu kraju nekdanje skupne države Jugoslavije. Trije dnevi so hitro minili, zaradi pomanjkanja časa smo nekatere stvari iz programa tudi izpustili. Med drugim zloglasni Jasenovac, za katerega bo čas mogoče kdaj drugič. Dobra organizacija, super voditeljica, dobra družba in lepo vreme - kaj bi hoteli še več?
Vili Hladin, OZVVS
NEKAJ O LETALSTVU V REGIJI
Naj na začetku poudarim, da je namen tega članka predvsem vzbuditi interes za letenje pri mladini iz laške občine. V naši občini sicer nimamo aerokluba niti letališča, ker za to nimamo geografskih po-
gojev. Imamo pa oboje v sosednji celjski občini, kjer lahko zainteresirani udejanjijo svoje želje, in sicer v »Aeroklubu letalska šola Celje«. V omenjenem klubu smo zbrani člani in članice iz raznih koncev Slovenije, tako tudi iz Laškega. Nekateri piloti, ki prihajajo iz Laškega, letijo profesionalno v letalskih družbah kot pro-
metni piloti, nekateri v vojski, ostali pa kot športni piloti na motornih in jadralnih letalih.
Na priloženi sliki vidite eno izmed klubskih motornih letal - štirisedežno Cessno 172 Skyhawk z oznako S5DDC. Omenjeno letalo lahko med drugim tudi večkrat opazite v letu nad Laškim, saj slu-
61
drustva/zivali
ži tako za trenažo klubskih pilotov kakor tudi za panoramske polete, ki jih naš klub izvaja v veliko zadovoljstvo vseh uporabnikov. V mesecu decembru se v klubu pričenja tečaj za motorne pilote, v januarju pa tečaj za jadralne pilote. To je prilika, da se interesenti oglasijo v aeroklubu osebno ali pa poiščejo dodatne informacije na klubski spletni strani http://www. aeroklub-celje.si/ in vzpostavijo kontakt preko elektronske pošte aeroklub_ce-lje@siol.net. Na klubski spletni strani je moč najti prav vse informacije o klubu, klubski dejavnosti in o vseh možnostih vključevanja v proces šolanja in ostale dejavnosti. Upravnik aerokluba je Borut Žerjav, ki je pristojen za posredova-
nje vseh potrebnih informacij, dosegljiv pa je tudi na mobilnem telefonu 041 660 569. Nanizal sem nekaj najbolj osnovnih informacij in upam, da sem v naši obči-
ni koga spodbudil k razmisleku o letalski dejavnosti.
Martin Kokotec, športni pilot PPL(A), Aeroklub letalska šola Celje
ZA PRIJETNO SOBIVANJE Z ŽIVALMI
Te vrstice namenjamo dobremu počutju in zdravju naših hišnih ljubljenčkov, da bi v prihajajočem letu čim lepše sobivali s njimi.
Začnimo pri prehrani. Naj bo uravnotežena, prilagojena potrebam v določenem obdobju življenja. Izogibajte se uporabi briketov slabe kakovosti, saj ti povzročajo vse več zdravstvenih težav. Glede na praznični mesec ne pretiravajte s priboljški, naj bodo čim bolj naravni in ne preveč kalorični; priboljšek je lahko tudi na manjše enote razdeljen obrok, predvsem ko se borite s prekomerno težo živali. Za preprečitev strahu, ki pesti ljubljenčke v prazničnem času, uporabite prehranske dodatke, ki strah in nemir preprečijo ali bistveno omilijo. Uporabljati jih začnite pravočasno, da dosežejo ustrezno učinkovitost do konca meseca, ko je uporaba pirotehnike najobsežnejša.
Nego prilagodite potrebam živali - ne kopajte jih prepogosto, po sprehodu redno čistite tačke in jih negujte z ustreznimi zaščitnimi mazili. Bodite pozorni na higieno sluhovodov, toaleto krempljev in zob. Zobe ščetkajte vsak dan.
w
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.o.o. Morija Gradec Í6, 3270 Laiko Telefon: 734 16 16, OSI 618 179, 041633416 Fin: 03 734 L617
E-mail; vplete rina-laiko.com Intemetna strah: wsflfW.veterina-iasko.com

Ob pregledu kožuha posebno pozornost namenite iskanju bolh. Letošnje vremenske razmere so jim nadvse naklonjene!
Redno (mesečno) nanašajte sredstva proti zunanjim zajedav-cem. Najučinkovitejša so v obliki ampul ali tablet. V zadnjih mesecih je prišlo na trg precej novih farmacevtskih preparatov za uspešen boj proti bolham. Temeljiti bodite tudi pri odpravljanju bolh iz vašega stanovanja.
Preverjajte blato živali - ob prisotnosti bolh se bistveno poveča verjetnost trakuljavosti psov in mačk. Preventivno odstranjujte notranje zajedavce vsake 3 mesece.
Še vedno velja dobronameren nasvet o preventivnem cepljenju psov in mačk proti kužnim boleznim. Običajno prvič cepimo mladiče, stare 8 tednov in sledimo predpisanemu programu. Prvo cepljenje pasjih mladičev proti steklini mora biti opravljeno v starosti od treh do štirih mesecev.
Za konec pozivamo - kastrirajmo in sterilizirajmo! Le tako bomo zagotovili kvalitetno bivanje vsem živalim in Vaše zadovoljstvo!
Veterinarska postaja Laško, d. o. o.
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
07 81 60 210
vet.post.sev@siol.net
Špelca se oddaja za bivanje v stanovanju z občasnimi, nadzorovanimi izhodi. Je FIV/FeLV negativna, sterilizirana, raz-bolhana in razgliščena ter zelo prijazna mucka.
62
M M
napovedik
DECEMBER
Ponedeljek, 15. december
•	Kulturni center Laško: Novoletni koncert orkestrov in komornih skupin GŠ Laško - Radeče (18.00)
Torek, 16. december
•	Podružnična šola Vrh nad Laškim: Mojca Pokraculja in božično darilo (17.00)
•	Knjižnica Laško: Iva Dolenc: Darila iz domače kuhinje (strokovno predavanje v okviru projekta Živeti zdravo; 19.00)
Sreda, 17. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00)
•	Knjižnica Rimske Toplice: Ustvarjalna delavnica Dobre vile (17.00)
•	Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov in izven, Vesele Štajerke in Navihanke (19.30)
Četrtek, 18. december
•	Knjižnica Laško: Lutkovna predstava vzgojiteljic Vrtca Laško (17.00)
•	Kulturni center Laško: Glasbeno kulinarični abonma in izven, Božič-no-novoletni koncert Komornega moškega zbora Celje in Vokalne skupine In spiritu ter božično kulinarično presenečenje. Sponzor kulinaričnega presenečena je Oštirka. (19.30)
Petek, 19. december
•	Občinsko dvorišče: Predbožično rajanje z obiskom Božička (17.00)
Sobota, 20. december
•	Vrt Savinje: Praznični domači kotiček in delavnica Dam ti koledar v dar (9.00 - 13.00)
•	Otročji center KINO: Otroška lutkovna predstava v izvedbi Festivala Velenje (10.00)
•	Telovadnica OŠ PT, POŠ Debro: Zimska liga v malem nogometu (15.00 - 21.00)
•	Domu Svobode Zidani Most: Dramska igra Zvezdica Zaspanka v izvedbi KUD Svoboda Zidani Most (16.00)
•	Vrt Savinje: Win Ter Pivo Party - Bojan Krhlanko Trio in Marvin (18.00)
Nedelja, 21. december
•	Kulturni center Laško: 17. Dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje (14.30)
Sreda, 24. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00)
•	Cerkev sv. Martina: Spevoigra Slovenski Božič skladatelja Matije Tom-ca (18.00, po otroški polnočnici)
•	Rimske Toplice, v Šmarjeti pri cerkvi: Žive jaslice (19.00 in 21.00)
•	Cerkev sv. Martina: Spevoigra Slovenski Božič skladatelja Matije Tom-ca (23.30, pred polnočnico)
Četrtek, 25. december
•	Pred cerkvijo sv. Martina: Spevoigra Slovenski Božič skladatelja Matije Tomca (10.00)
Petek, 26. december
•	Aškerčev trg: 17. Žegnanje konj na Štefanovo v Laškem (11.30)
•	Otročji center KINO: Otroški božični risani film (17.00 in 19.00)
Sobota, 27. december
•	Vrt Savinje: Novoletna garažna razprodaja s prihodom dedka Mraza in gledališko predstavo Zvezdica zaspanka ter Mednarodna božična ribiška tekma s peko in degustacijo rib (9.00 - 13.00)
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt gasilski dom: Slovo od starega leta (18.00)
•	Dvorana Tri lilije: Tradicionalni božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe ob dnevu samostojnosti in enotnosti z gosti Kvatropirci (18.00)
ebac • Dom svobode Zidani Most: Koncert Godbe Slovenskih železnic I (19.00)
« • Občinsko dvorišče: Slovo od starega leta - zabava s skupino Mambo I Kings (21.00)
Torek, 30. december
•	Zdraviliški park, Grajska igrala: Silvestrovanje na prostem za otroke (11.00)
Sreda, 31. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00)
JANUAR_
Petek, 2. januar
•	Trubarjevo nabrežje: 54. Laški sejem (8.00 - 16.00) Torek, 6. januar
•	Hiša generacij Laško: Koledovanje-KD Koledniki in ofirovci iz Laškega (10.00)
Sreda, 7. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00) Sreda, 14. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00) Petek, 16. januar
•	Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave mlade risarke Neže Šmid (18.00, razstava risb bo na ogled do vključno 2. 2. 2015)
•	Knjižnica Laško: Andrej in Marija Štremfelj: Everest, gora na najini poti (strokovno predavanje; 19.00)
Sobota, 17. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) Sreda, 21. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00) Petek, 23. januar
•	Hiša generacij Laško: Potopis iz Avstralije (18.00)
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Franci Horvat: Južna Turčija (potopisno predavanje; organizator: Knjižnica Laško; 18.00)
Petek, 30. januar
•	Hiša generacij Laško: Tečaj peke krofov pod mentorstvom Francija Planinca; cena tečaja je 10€ (16.00)
Sreda, 28. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00) Sobota, 31. januar
•	Vrt Savinje: Garažna razprodaja (9.00 - 12.00)
FEBRUAR_
Sreda, 4. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00) Četrtek, 5. februar
•	Knjižnica Laško: Sanja Lončar: Kako okrepimo imunost na naraven način (strokovno predavanje; 19.00)
Petek, 6. februar
•	Trubarjevo nabrežje: 55. Laški sejem (8.00 - 16.00)
•	Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave ljubiteljske slikarke Jožice Cajhen (18.00; razstava risb bo na ogled do vključno 6. 3. 2015)
Sreda, 11. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00) Sreda, 18. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček (10.00 - 13.00)
•	Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov, Gadi in Ansambel Vžig (19.30)
Knjižnica Rimske Toplice: Razstava ročnih del - skupina Perle: v času odprtosti knjižnice, v mesecu januarju in februarju
63
krizanka/oglasi
RAZPLOZENJE
SPOJ ROKE IN TELESA
ZENA .
HITLERJEV NASLOV
.FANT. ŠALJIVO
.SKOP ČLOVEK
ELEKTRODA
LETAL. ORG.
SKOPJE
RIMSKA PROVINCA NA NAŠIH TLEH
BURKEZ
ZAREZE PRI
TEKME
MESTO
PO ORIENTALSKO
OPAŽ
K O NE-.USODE
2. SV. '
STAR AVSTRIJSKI
IGRALEC
RAZPOREK
EGER
JUZ.AM.
VZKLIK NA
VRH
USIHAJOČE
ZA DOZI-
GRŠKACRKA
ORESTOVA SESTRA. HČI AGAMEM-
KELTOV
BEOTIJEC
ARJA
Sistem zapisovanja in CRM za:
S študente S managerje S učitelje S tajnice S novinarje S gospodinje
Vse, česar nočete pozabiti!
Brezplačna namestitev:
www.Zapisuj.si
NAGRADNI SKLAD:
1.-3. nagrada: knjiga ali CD
Ime in priimek:
NAGRADNI KUPON
Kupon izrežite in ga izpolnjenega pošljite do 1. februarja 2015 na dopisnici ali v kuverti na naslov: Nova komunikacija d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana.
Nagrajenci prejšnje številke:
knjiga: Ema Tušek, Reka 1, 3270 Laško CD: Stanko Hrastnik, Vrh nad Laškim 1a, 3270 Laško Gabrijela Frece, Lože 15, 3272 Rimske Toplice
REŠITEV
CvetCičarna in darilni 8utUj*
»(FRP<TEJ4<<
Vam že [i Čepe Božične in novo Četne praznifg f
Tel.: 03/734 2146
NOVO !
NAJEM KOMBIJA za 9 oseb, informacije v cvetličarni ali na tel.: 031/361 989
Bojana Deželak s.p. Orožnovtrg S, Laško
64
oglasi
S r m
/
"il
*
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v toplih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto, v obilo nasulo bi novo vam leto.
Veselg poaznike in srečno 2015!
Kolektiv
E.E.A. Medved Danijel, s.p
Medved Danijel,

Ifill; -Ji-K 'I- MTr'.m I . ULVI.nsh l'»Y<iu Mftf «Ifiln I'] I ¡n L^fu ifewn /.tu
Ko nas objame prijeten vonj sveže pečenega kruha in v nas predrami spomine in občutje domačnosti, ko nas v otroštvo popelje vonj po babičini potici...
Polepšajmo si praznike in veselimo se vsega lepega v letu 2015.
Andreja CIZEJ, mag. farm., spec.
TEHNIČNI PREGLEDI
\ i i ' v . /
ŽOOT2 d.o.o. * Gaji 44 Celje * Tel: 03 425 23 18
Tehnični pregledi za vsa vozila Homologacije vozil Prijava - odjava vozil Spremembe lastništva
Tablice po izbiri Podaljšanje prometnega dovoljenja Preizkusne tablice
Pridobitev tablic tudi tablic za izvoz Delovni čas Celje
pon. - pet. 7-19h sob. 7-lSh
Sklepamo tudi zavarovanje!
triglav
**	ZAVAROVALNICA
ItRIBOR
GENERALI
HTILIA
Zavarovalnica THia, d.d.
Novo v Laškem!
ŽOOT2 d.o.o. * PE. Laško * Trubarjevo nabrežje 1 Tel: 05 991 24 77
Zavarovanje vozil Prijava - odjava vozil Spremembe lastništva
Tablice po izbiri Podaljšanje prometnega dovoljenja Preizkusne tablice
Pridobitev tablic tudi tablic za izvoz Delovni čas Laško
pon. - pet. 9-lB.3Dh sob. B-lSh
Sklepamo tudi zavarovanje!
H triglav	„„
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
GENERALI
HTILIA
Zavarovalnica Ulia, d.d.
1D% popust
na tehnični pregled za osebna vozila s tem kuponom
Triglav, da
Tng]av,dd
65
oglasi
• 'M
Pred nami je praznični čas, čas uresničitve želja, vere in upanja v srečno prihodnost. Vse kar je bilo slabo, opustimo in se iz tega nekaj naučimo. Vsak trenutek življenja v sebi nosi nekaj dobrega, nas vodi v uresničitev naših želja.
' T
••• •. r. • V O -
r hH(s
O L '
.*.>-(■; .Cv
.
Želimo vam vesel božič in zdravo, srečno in uspešno novo leto.
Kolektiv
Veterinarske postaje Laško
IŠČETE LOKACIJO ZA GRADNJO SVOJEGA DOMA?
Na privlačni lokaciji v Sp. Rečici ob robu urejenega naselja stanovanjskih hiš prodamo dve zazidljivi parceli, velikosti 692 m2. Prostorni parceli v mirnem in zelenem naselju, izven mestnega hrupa in hitrega ritma življenja, vam ponujata odlične pogoje za mirno družinsko življenje.
Več informacij na mobilnem telefonu 040 753 763.
štovani poslovni partnerji in < OSčine L oš ko i
OS iztekajočem (etu se Vam zahvc za uspešno sodelovanje, v (etu 201S pa Vam žedmo, da izpoCnite svoja pričafavanja, ustvarite, far ste načrtovati, dosežete, za far ste se trudili najdete; far ste isfad in živite, fat si žeGte.
ŠoCs£ega centra Sfovensfa %pnjice-Zreče
11H p: //v, vv vsc- k o n j i c c-z r ccc. s r / s 1 o / Ji! fo-honjfce-zrecelfrgucst.anics.si
66
srečno
VSTOPNICE ZA BAZEN 'SREČNO 2015" ZA SAMO 6,90 €
Nakup kart je možen do 15.1.2015, koriščenje med 5.1. - 18.6,2015 Vstopnice za bazen 'Srečno 2015" je možno kupiti na kopaliških, wellness in hotelskih recepcijah Zdravilišča Laško ter Thermana Parka Laško. Prav tako vsako soboto v decembru na vrtu Savinje pri stojnici Thermane.
Cena velja za min. 10 vstopnic. Ha o me njenih prodajnih mestih je plači i o z gotovino.
THERMANA Laško
Informacije: www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 21 00 | 080 81 19
ALL INCLUSIVE SILVESTROVANJE NA BAZENIH TERMALNEGA CENTRA
Aloha. 2015] Hawaiian party od 19.30 ure dalje! DJ ILLUSION
All inclusive hrana in pijača 100 .€ na osebo
GALA SILVESTROVANJE V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
Poslovite se od leta 2014 na gala silvestrovanju v hotelu Zdravilišča Laško.
Od 19.30 ure dalje zabava s CODA PARTY!
Vstopnina z večerjo znaša 90 €
NOVOLETNI PLES
Petek, 2.1.15 ob 19.30 uri v hotelu Thermana Park Laško
Zabava s CODA EXPRESS bandom
Vstopnina z večerjo znaša 30 €
m a
if
n
a zdravje!

na spečo!
na prihodnost!
na 190 l

Pokončne drže in polni življenjske sile kot čuječa družba krepimo solidarnost in vzajemnost, radovednost, raziskovanje, znanje.

190
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!