GEOGRAFSKI OBZORNIK POKRAJINSKE POSLEDICE ZAKISOVANJA OKOUA V KRAJINSKEM PARKU ŠNIEZNIK NA POLJSKEM Simon Kušar UDK: 911.2:502/504(438) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Pokrajinske posledice zakisovanja okolja v krajinskem parku Snieznik na Poljskem Prvi del članka govori o kislem dežju in posledicah zakisovanja okolja. V nadaljevanju so opisane pokrajinske posledice tega pojava v Krajinskem par- ku Snieznik na Poljskem, kot jih je videl avtor član- ka ob obisku Poljske poleti leta 1999. ABSTRACT Consequences of the acid rain for the landscape of the landscape park Snieznik in Poland The first part of the article presents the theory of acid rain and its consequences. Its second part deals with the consequences of acid rain for the landscape of the landscape park Snieznik in Poland as seen by the author during his visit to Poland in the summer of 1999. AVTOR Simon Kušar Naziv: absolvent geografije Naslov: Vegova 13, 1251 Moravče Telefon: +386 [0)61 731 281 E-pošta: simon.kusar@siol.net Kisl i dež kot ena izmed oblik zakisovanja okolja je postal sredi tega stoletja resen prob- lem z dobro vidnimi degradacijskimi posledi- cami. Zakisovanje okolja ni samo problem razvitega sveta, ampak tudi nerazvitega. Zara- di gibanja onesnaženih zračnih mas se učin- ki antropogeno spremenjenih naravnih pojavov kažejo tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali. Prob- lemi zakisovanja okolja so že zdavnaj prese- gli lokalno raven posledic in ukrepanja, saj ima pojav regionalne, državne, čezmejne in celin- ske razsežnosti (6). Kisli dež ni samo produkt modernega one- snaževanja okolja. Pojavlja se tudi ob vnosu S 0 2 in NO x v ozračje ob vulkanskih izbruhih in dru- gih naravnih procesih. Vračanje fosforja in žve- pla na zemeljsko površje v obliki kislega dežja je del naravnega biogeokemičnega kroženja sno- vi (5). Zaradi antropogenih emisij lahko posta- nejo padavine v najbolj onesnaženih območjih od 5 do 10-krat bolj kisle kot v neonesnaženih (6). Padavine označujemo za kisle, če je njihova pH vrednost manjša od 5 ,6 (4). Do antropoge- nih emisij žveplovega dioksida prihaja zaradi energetike (kurjenje premoga z veliko vsebnost- jo žvepla) in industrije (npr. praženje rud). Emi- sije S 0 2 so bile v Evropi največje v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih. Kasneje so se koli- čine emisij zmanjšale (3). Promet je največji one- snaževalec okolja z dušikovimi oksidi. Njihove emisije se zaradi nadaljevanja motorizacije še povečujejo. Stranski produkt kmetijskih dejavno- sti so emisije amoniaka (5). Kisle padavine se pojavljajo v dveh oblikah: kot suha snov in kot mokra usedlina. Suha snov se odlaga v bližini izvora onesnaževanja kot prah, ki se useda na rastline in prst. Plini, ki pri- hajajo v ozračje, s pomočjo fotokemičnih pro- cesov oksidirajo in se spremenijo v dušikovo in žveplovo kislino. Zaradi prisotnosti vlage pri- haja do razpada kislin na kationski, to je vodikov, in anionski del (5). Koncentracija vodikovih ionov predstavlja vrednost pH pada- vin (4). Padavine (dež, sneg) spirajo produk- te omenjenih kemičnih procesov na zemeljsko površje. Kamnine in prst imajo različne sposob- nosti nevtralizacije kislih padavin. Kisla tla (npr. magmatske kamnine, kisle prsti) imajo zaradi 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK r~ H - -r r~ n n i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 O O O O ^ C N O - ^ i O - O I V O O O O - m c o o o - o - o - o o - o - c h o o o Slika I: Emisije žvepla v Evropi v letih 1880-1995 (vir: Europe's Environment, The Second Assessment, European Environment Agency, 1998). svoje kislosti manjše nevtralizacijske sposobno- sti kot bazična tla (npr. apnenec, karbonatne prsti) (5). S staranjem jezer prihaja do naravnega zakisovanja vodnega okolja. Dodatno zakiso- vanje, posebno na območjih s kislo kamninsko podlago, vpliva na spremenjene ekološke raz- mere, kot kažejo primeri jezer v Skandinaviji (5). Posledice zakisovanja okolja se pokažejo na prsti in rastju kasneje kot v vodnih ekosistemih. Spremembe v pokrajini in spremenjene ekološke razmere delujejo na ž iv i svet stresno, intenzi- teta tovrstnih učinkov pa je odvisna od občut- lj ivosti posamezne vrste na zakisovanje. Kis le padavine učinkujejo na vegetacijo neposred- no s kis l imi delci na listih in posredno zaradi sprememb v prsti in bioloških procesih. N a rast- linah povzročajo nekrozo, poškodbe klorofi la in koreninskega sistema. Kis la voda povzroči spremembe v prehranjevanju rastlin, saj sulfat- ni in nitratni ioni zamenjajo hranilne snovi (kal- cijeve in magnezijeve katione). Posledice se pokažejo v zmanjšani rasti rastlin, iglice in listi porumenijo, drevesa imajo skeletno oz i roma osuto krošnjo. Zaradi poškodb so drevesa bolj dovzetna za bolezni, škodljivce in vremenske nevšečnosti. Gorska vegetacija je še posebej prizadeta zaradi pogostejše megle. Megla namreč vsebuje še bolj kis lo vlago kot pada- vine (5). Znanstveniki kljub temu pripisujejo kislemu dežju le del krivde za propadanje gozdov. Do njega naj bi prihajalo zaradi kombinacije raz l ičnih dejavnikov (suša, gospodar jenje z gozdovi in bolezni), pri čemer je vpliv one- snaževanja zelo pomemben (6). Posledice kislega dežja v prsti in na vegetaciji še niso dovolj raz i skane. Pomembno vlogo imajo mikrorazmere: podnebje, sestava kamnin, prsti, ipd. Povečane koncentracije težkih kovin in sulfatnih ter nitratnih ionov kljub temu pripi- sujejo ravno kislemu dežju (5). Kraj inski park Sniežnik leži na jugozahodu Poljske ob meji s Češko v bl iž in i mesta Ktodz- ko. Zavarovano ozemlje je del Ktodskih gora, te pa so del Beskidov (1). Pohorju podobni hri- bi z najvišjo goro Sniežnik Ktodzki ( 1 4 2 5 m) so i z mlajšega mezozoika. Metamorfne kam- nine (blestnik, gnajs, magnetit) ne prepuščajo vode, zato se je izobl ikovalo gosto rečno omrežje. Na stiku tektonskih grud so se ob izvi- rih termalne in mineralne vode razvi la številna zdravil išča. Vegetacijska odeja se spreminja z nadmorsko viš ino. Do 5 5 0 metrov nadmor- ske višine segajo obdelovalne površine in hra- stovi gozdovi. Od 5 5 0 do 1 0 0 0 metrov se razprostira mešani gozd (združbe bukev, brez, smrek). Od tu do nadmorske viš ine 1 2 5 0 me- trov se raztezajo predvsem smrekovi gozdovi. V viš j ih nadmorskih višinah je vegetacija zara- di močnih in pogostih vetrov omejena zgol j na zeliščno rastje. Poselitev je gostejša na dnu širo- kih dolin. Kot najpomembnejša dejavnost se raz- vija zdravil iški, pohodniški in smučarski turizem, ki ima na tem območju tradicijo. Kraj insk i park Sniežnik prepredajo dobro označene in urejene poti. Pomembna dejavnost je tudi kme- NEMČIJA POLJSKA -—Krajinski park Šniežriik ^ • / Praga \ ČEŠKA Slika 2: Lega Krajinskega parka Sniežnik na Poljskem. 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK tijstvo. V parku je gosta mreža dobro vzdrže- vanih cest, ki omogočajo izrabo lesnih zalog. Doživljajsko zmožnost pokrajine zmanjšuje- jo obsežne in pogoste zaplate brez dreves. Raz- log za prekinitve v gozdni odeji je propadanje dreves zaradi močnega zakisovanja okolja, ki ima skromno naravno sposobnost nevtralizaci- je kislih padavin. Posebno močno so prizade- ta pobočja, ki so obrnjena proti zahodu in so pogosto zavita v meglo. Gore so orografska ovi- ra, ki povzroča adiabatno dviganje zraka ter s tem njegovo ohlajanje in kondenzacijo. Propadanje gozdov zaradi kislega dežja so na Poljskem opazili že v sedemdesetih letih. Gozdovi pokrivajo nekaj več kot četrtino ozem- lja države (28 %). Po ocenah Združenih naro- dov iz leta 1985 je uničenih gozdov 5 - 1 0 % , medtem ko naj bi jih bilo po nekaterih neurad- nih ocenah kar tri četrtine, delno kot rezultat uvo- ženega kislega dežja i z Češke (2). Poljska je leta 1990 dodala v ozračje 2 ,200 .000 ton S 0 2 in 7 5 6 . 0 0 0 ton dušikovih oksidov, kar jo uvrš- ča med največje onesnaževalce zraka z emi- sijami S 0 2 in NO x v Evropi. Onesnaževalci niso enakomerno razporejeni po vsej državi, ampak jih je največ na območju Slezije. Poleg velike količine domačih emisij uvozi Poljska z zahod- nimi zračnimi tokovi še 9 0 0 . 0 0 0 ton S 0 2 iz sosednjih držav (2). Češka je velik onesnaževalec okolja z raz- ličnimi plinskimi emisijami, eden največjih v Evropi. Zaradi usmerjenosti industrije, ener- getike in močne motorizacije so emisije S 0 2 in NO x razmeroma zelo velike (3 mio ton). Zara- di kislega dežja je gozd v celotnem severnem delu države močno prizadet. Prizadetost je naj- večja v hribovitih predelih države ob češ- ko-poljski meji. Poleg poslabšanja zraka zaradi domačega onesnaževanja prinašajo zahodni zračni tokovi dodatno onesnažen zrak iznad Velike Britanije in Nemčije, zlasti nekdanje Vzhodne Nemčije (2). Krajinski park Sniežnik je oddaljen od naj- večjih virov onesnaževanja, vendar so dobro opazne posledice človekovega destruktivnega vedenja in upravljanja z naravnimi viri, ki pre- segajo samočistilne sposobnosti okolja. Območ- je krajinskega parka Sniežnik zaradi svoje lege prestreza onesnažene zahodne zračne mase. Učinki kislega dežja so v pokrajini dobro vid- ni. Najbolj je poškodovan pas nad 8 0 0 metri nadmorske višine, kjer so bili narejeni obsež- ni goloseki zaradi zaščite okoliških, še razme- roma ohranjenih gozdov. Večina golosekov je GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Zaradi kislega dežja posekan gozd in prizadeto na novo pogozdeno območje (foto: Simon Kušar). pogozdenih s smrekami. Na nekaterih so prvi znaki obolelosti. Ob robu golosekov je gozd z bolj ali manj osutimi smrekami. Listavci ima- jo ožgane liste, ki prav tako odpadajo. Zara- di strmine, za Poljsko nadpovprečne količine padavin in uničene rastlinske odeje so se poja- vili prvi učinki erozije. Erozi jski žlebovi se še niso razvili, vendar se drobnozrnat erodiran material kopiči na robu golosekov ali kar na cestah, ki prečkajo pobočja v smeri plastnic. Ker niso bile izvedene podrobnejše raziskave, ni mogoče natančno opisati vpliva na prst in vodo. Pokrajina je kljub degradirani fiziogno- miji in okrnjeni doživljajski zmožnosti dobro obi- skana. Izpad dohodka zaradi zmanjšanega prirasta in uničenih dreves povzroča gospodars- tvu veliko škodo. Če se bo onesnaževanje okolja s kislim dež- jem nadaljevalo, bo po nekaterih napovedih uni- čenih od 30 do 5 0 % gozdov v Krajinskem parku Sniežnik (5). Rešitve za težave, ki jih povzroča kisli dež, so znane: zmanšanje emisij S 0 2 in NO x , zamenjava goriv in okolju prijaznejši transport. Toda tudi radikalno zmanjšanje emi- sij plinov, ki povzročajo zakisovanje okolja, ne bo pripomoglo k takojšnjemu izboljšanju kako- vosti gozdov. Ozdravitev ekosistemov z vnosom bazičnih kationov (padavine, preperevanje kam- nin) traja več desetletij (5). Pogozdovanje z ig- Slika 5: Kopičenje erodiranega materiala na delu ceste, ki poteka v smeri plastnic Ifoto: Simon Kušar). lavci ne pripomore k sanaciji pokrajine, saj se učinki zakisovanja na rastju ponovno pokažejo. Okoljski programi Evropske unije vplivajo na okoljske programe na Poljskem in v ostalih državah kandidatkah za širitev zveze. Zato lah- ko pričakujemo še nadaljnje zmanjševanje emisij S 0 2 . Količine emisij NO x se bodo ver- jetno še povečale, saj predvidevajo nadaljnjo motorizacijo v državah nekdanjega socialistič- nega bloka. Zavedati se je potrebno dejstva, da je mogoče probleme zakisovanja okolja reše- vati le usklajeno na mednarodni ravni in pri izvo- ru emis i j , katerih pokraj inske posledice povzročajo veliko gospodarsko škodo in zmanj- šujejo biološko pestrost. /. Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mla- dinska knjiga. Ljubljana, 1979. 2. Environmental Problems in Eastern Europe. Routledge. London, 1993. 3. Europe's Environment, The Second Asses- sment. European Environmental Agency, 1998. 4. Hrček, D. 1996: Posledice kislega dežja v Sloveniji. Ujma, 10. 5. Kemp, D.D. 1994: Global Environmental Issues, A Climatological Approach. London. 6. Plut, D. 1995: Brez izhoda? Svetovni okolj- ski procesi. DZS. Ljubljana. 12