V a s.
(Euski spisal J. Karaiuzin.)
11gjlfozdravljatn vas, mirne selske koče, gosti, grmieasti logi, dehteči travniki in ?l(v^polja, pokrita z zlato-rumenim klasjera. Pozdravljam te, tiha reka, in vas, žuboreči potoki v njo se izlivajoei. Prišel sem k vam iskat oddahljeja in počitka od dela. Davno se vže duša moja ni veselila tako popolne svobode. Jaz sam — sam s svojimi mislimi — sam z naravo.
Kako raila je priroda v selskej svojej obleki. Ona rae spomina na leta moje mladosti, na leta, katera sern preživel v mirnej, gozdnej samoti. Ondu se je vzgajal moj duh v naravnej prostosti, podobe prirodne bile so prvi predraet njegovemu motrenju. Bobnenje groma nad mojo glavo mi je podelilo prvi pojeni o velieastvu stvarnikovem, to gromenje je bila podloga mojermi bogočastju.
Videl sem vrtove, drevorede, cvetne grediee; šel sem mirao njih. Jelšev gozd mi je mnogo prijetnejši. V vasi je vsaka uineteljuost protivna naravi. Travniki, gozdi, reke, hohnci mi bolje prijajo nego li augležki ali fraucoski vrtovi. Vse te ukusno narejene, s peskom posute in lično ograjeue stezice nasprotne so mojemu notranjemu čuvstvu. Kderkoli se kaže trud in delo, ondu ni veselja za-me. Presa-jeno, obrezano drevesee je podobno sužuju okovauemu v zlate okove. Meui se zazdeva, da tako drevesce ne zeleni tako, kakor bi moglo zeleneti, da ne šumi, kadar veter buči, tako, kakor gozduo. Jaz je primerjam človekn, ki se smeje brez veselja, joče brez žalosti, poljublja brez ljubezni. Narava ve mnogo bolje nego li mi, kje mora rasti hrast, kje lipa, kje jesen.
Ne, ne! nikdar ne bodem okraševal prirode. Divji kraj je raeni svet; on povzdiguje raoje srce. JVioji gozdi morajo ostati kakeršni so; v DJih Daj raste vi-soka trava. Pastirica, ki pride iskat izgubljene ovce — ona mi naj dela pot. Eazven tega mi ugaja premagovati težave — ugaja ini prodirati skozi grmovje. Listje, h kateremu sapa eioveška redkokdaj dospeje, svežeje je in bolj dehteee.
Nečem imeti v vasi velikih in visokih hiš; vsaka ogromnost je protivna selskej prostosti. Hišica nizka, od vseh stranij obsenčena z drevjem, stanovanje priprosto in krepčalno — to je, česar si želim. Ako jaz, sedeč v kočici, vidim krasno naravo božjo, takoj moram iti na sprehod. Koliko prijetnejše je, gledati iz visocega holma v selsko življenje nego li skozi okno!                                   Z. Ž.
—•-¦<>*-¦—