leto _ V£AR 44 APKll 1995 m 1 s i G H T S T H O U Naslovna slika: Slovanska mati — "žena, vzgojiteljica za mir" dneva miru 1995. (Ilustracija je delo ameriške Slovenke Nancy Bukovnik.) + + + VSAK urednik pride včasih do primera, ko se zaradi kake objave komu zameri. Pokojnega prednika p. Bernarda se spominjam reči ob eni takih prilik:"Zamera gor, zamera dol!" Tudi sam se držim tega pravita. Če bi se oziral na vsa pisma in jih objavljal v popravljanje vsebine kakega 'članka, bi ne priSel nikamor, če se je res komu zgodila krivica, bi rad popravil, če pa sem osebno prepričan o verodostojnosti pisca članka, da vsebina ima svojo težo četudi komu ni povolji, težko sprejemam popravek s strani kogarkoli, saj se mi zdi le nekako pranje pred bralci, ki bi ga ne bilo treba, če. . . V marcu sem dobil poSfo od SIM. Bivšemu predsedniku dr. Juraku ni bila vSeč objava pisma odstopa dr. Bernika iz odbora Matice v januarski Številki Misli. Dva meseca kasneje, ko je bila Bernikova vsebina pri mnogih Že pozabljena, naj bi objavil dve pismi (pet listov!) predsednika SIM v odgovor dr. Berniku. Če bi pismi prejel takoj, bi v februarski 'Številki verjetno objavil v izvlečku vsaj glavne točke. Tako pa se samo opravičujem. Tajniku SIM g. Janezu Roglju pa ni bil povolji ponatis tlanka iz "Družine" , ki sem ga objavil v februarskih Mislih. Članek je poročilo o sestanku glede letošnjih slovesnosti, kjer je g. Rogelj v imenu SIM odloSno nasprotoval predlogom natega zastopnika. Kot sem se informiral, se g. Rogelj “Družini" ni pritožil. Res se ne Čutim dolžnega, da bi morale Misli objavljati njegov zagovor, če ga doma iz kakrSnega koli vzroka ni poslal "Družini". ",Zamera gor, zamera dol!" še lepše pa je seveda brez zamere. — Urednik in upravnik C* KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja-Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Za njmiva Študija razvoja dogodkov 1941 — 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev ) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. KolariJa^ podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj }e 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. - Kuharska knjiga o domačih jedeh. - Cena deset dolarjev. /Takoj posla. Čakamo novo pošiljko./ PISMA MRTVEMU BRATU - Topli spomini na brata — Avtorje duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev- JESENSKO LISTJE Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika — Legiša. Ves dobiček je namenjen ljuoljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. ~| C I "I (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versk0 ^ in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovel* ian Franciscan Fathers in Austialia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr-Bas Valentine, O.F.M., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vi* 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1995 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, letal sko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Av^ straliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam Stava in priprava strani (Typing and lay. out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinctiolj Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 21^ 3 ! %jm6dtc Le, trt 2 / ^ttoveMze, s\ - ■ -ii APRIL 1995 Z Marijo v vstajenje — škof M. Pirih — stran 97 Velikonočni žegen — F. S. Finžgar — stran 98 Melika not v naši družini — (abc) — stran 99 O božjem ljudstvu I. Njegovo dostojanstvo ~ Pismo slov.škofov — stran 101 Živeti v resnici /Vaclav Havel/ "D.Ocvirk v “Druž."—stran 193 Jaz pa že ne! — £ rtiča — M. S. — stran 104 Slomšek - prvi slovenski svetnik? - Franc Hauc se pogovarja z mariborskim Škofom — strani05 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne- P.Tone —stran 107 pod Triglava — stran 110 poti do oltarja — O prvi avstr, blaženi —P. Valerijan — stran 112 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 114 Letošnje spominske prireditve v Sloveniji — stran 115 Moje celice — zapiski iz zaporov ~ Jožko Kragelj — stran 116 Naše nabirke — stran 116 Melika noč — pesem — V. Truhlar — stran 118 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 119 Velika noč se Že dani ~ Ljudska pesem — stran 121 ^ vseh vetrov — stran 122 Kotiček naših mladih-stran124 Križem avstralske Slovenije — stran 125 ^a spet nekaj uvoženega iz \^ePub!ike Slovenije — stran 128 % MMIJ# ¥ ¥8TMENJE LETOS obhajamo poleg leta strpnosti mednarodno leto žene - po papeževem geslu za dan miru 1995: ZENA ZGOJITELJICA ZA MIR. Zato ne morem mimo Marijinega sodelovanja pri velikonočni skrivnosti. Marijino sodelovanje pri odrešilnem delu se je začelo pri Kristusovem spočetju in je trajalo do njegove smrti na križu. Marija je po spočetju obiskala Elizabeto, ki jo je blagrovala zaradi njene vere v odrešenje. Kot mlada mati je svojega Sina pokazala pastirjem in Modrim. Ko ga je v templju postavila pred Gospoda, je od Simeona slišala, da bo njen Sin v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo, in da bo njeno dušo prebodel meč. V Jezusovem javnem življenju je Marija nastopila redkokdaj: v Kani Galilejski je nagovorila Jezusa, da je storil prvi čudež■ Ob drugi priliki je slišala besede, s katerimi je njen Sin postavil duhovno sorodstvo in blagroval tiste, ki poslušajo in ohranjajo božjo besedo. Ob vsem tem je napredovala na romanju vere in stala zedinjena s Sinom do njegovega križa, pod katerim je stala kot močna Zena, a z globokim sočutjem in se je z materinsko dušo pridružila Jezusovi daritvi. V mednarodnem letu žene nam Gospod ponavlja besede, ki jih je s križa govoril učencu Janezu: "Glej, tvoja mati!" (Jn 19, 27). Glej, kako se je tvoja Mati popolnoma zaupala in izročila Bogu. Glej, kako je v veri sprejela božje odločitve, četudi jih ni razumela. Hodila je za Sinom tudi po poti odpovedi, trpljenja, žrtve in teme. Glej, kako je Marija z upanjem zrla v Življenje in vstajenje. Velikonočni prazniki so vsakoletno doživljanje vsekakor najpomembnejšega dogodka odrešenjske zgodovine. Kristus je premagal greh in smrt in kot Zamgovalec od mrtvih vstal. Vstajenje ni povratek v staro življenje, temveč začetek popolnoma novega, poveličanega življenja. Tako novo življenje se od krsta naprej pretaka tudi v nas kristjanih. Verovati v velikonočno skrivnost pomeni verovati v sedanjo navzočnost velikonočne skrivnosti med nami. Izdani, na smrt obsojeni in križani Kristus je vstal od mrtvih in živi. Živi ne le na Očetovi desnici, ampak tudi sredi med nami. Živi v Cerkvi in v zakramentih, v božji besedi, v spokornosti in molitvi, v trpljenju in radosti, v ljudeh sedanjega časa, Kristus je navzoč v nastajanju življenja in v umiranju. Če Kristusa sprejemamo v veri, kakor Marija, če ne živimo OBILO MILOSTI TRPLJENJA IN VSTAJENJA NAŠEGA ODREŠENIKA ielimo vsem rojakom slovenski duini pastirji, sestri in posinovljeni misijonarji + Naj iste velikonočne želje prejmejo vsi sodelavci, naročniki in bralci od uredniitva in uprave MISLI le sebi, temveč se nesebično razdajamo za druge in za mnog* skupne potrebe, potem smo s Kristusom vedno globoko povezani. V svojem življenju čutimo prenavljajoče delovanja velikonočne zmage. In to je neskaljivi vir našega veselja, upanja in moči. V imenu slovenskih škofov in v svojem imenu iz vsega srca voščim vsem dragim vernikom in slovenskim rojakom v zdomstvu in zamejstvu, še posebej rojakom po daljni Avstralij1 in bralcem MISLI, da bi velikonočne skrivnosti v vas delovale in da bi učinkovito pričevali zanje s svojim vsakdanjim Živjenjem. + METOD PIRIH, koprski 3kof in ravnatelj dušnopastirstva Slovencev po svetu ... Na javorovi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša. Najprej veliki kolač. Ves rumen je kot pšenično polje. Postavi ga prvega v jerbas: "To je spomin Kristusove krone. On — trnovo krono, mi — sladko pogačo. Bog, bodi zahvaljen za to svojo sveto krono!" Nato prinese pet pirhov:"To so petere bridke rane Jezusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi počaščena stotavžentkrat!" Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena:"Lejte, otroci, to so strašni žeblji, s katerimi so pripeli Zveličarja na križ. Kadar ste hudobni in me žalite, z vsakim grehom kakor s kladivom udarite znovič na žebelj, da križate Kristusa!" In nato zadehti pleče in gnjat. Otroci, ki niso cele tedne okusili mesa, se dvignejo na prste. "Tudi meso bo blagoslovljeno, kar pomeni jag-njiča, samega Jezusa, ki je bil za nas zaklan." Jerbas je napolnjen. Mati ga rahlo zagrne s čipkastim prtičem, ki je ob obodu ves poln šopoteljnov. Tako stoji jerbas na mizi. Sama lepota in sama skrivnost ga je. Družina še stoji, ga gleda in molči. Mati — svečenica — je dokončala obred. FRANC ŠALEŠKI FINŽGAR J Velika noč u v naši družini Kdo bi znal do kraja razložiti, zakaj je med nami boiič praznik, ki J1®5 vse prevzame in napolni z nekakšno notranjo toploto in odprtostjo Če bi spraševali ljudi o "rang lestvici" praznikov, ne dvomim, da bi 'I božič absolutni zmagovalec. Nič nimam proti božiču, tudi sam ga Shajam vsako leto z veseljem. Hvala Bogu, da nas sploh še kateri izmed Paznikov vsaj malo odpre in zbere hkratil A sprašujem se, zakaj gotovo naivečji med krščanskimi prazniki, velika noč, ne odmeva v nas z vsemi 'stimi večnostnimi razsežnostmi, v katerih odmeva in se utrjuje bistvo •»Sanskega verovanja. Ko sem bil torej povabljen, naj bi napisal kakšno m's«l, kako naj bi veliko noč v naši sredini, v naših družinah praznovali, morem drugače kot misel razdeliti na dva dela in povedati čisto na . r*tko (in seveda zelo nepopolno), kaj bi ob veliki noči kazalo v vsakem 'Zrr>ed nas najprej prebuditi (uporabiti postni čas za razmišljanje in prijavo), da bi potem veliko noč resnično lahko slavili malo bolj globoko kakor pa le s pirhi, velikonočno šunko in žegnom . "BIL SEM MRTEV IN GLEJ, ŽIVIM NA VEKE VEKOV!" Kaj jc bistvo našega krščanskega verovanja? isto, kar apostol Pavel sporoča v svojem prvem Plsn'u Korinčanom:" Zakaj izročil sem vam Predvsem to, kar sem tudi prejel, da je Kristus za uašc grehe umrl, kakor jc v pismih; in da je bil P°kopan in da jc tretji dan vstal, kakor je v pismih; ‘o da sc je prikazal Kcfu in potem dvanajsterim..." ^ Kor 15, 3-5). Z drugimi besedami: Jezus iz azareta je bil križan, umrl je, bil pokopan in tretji *n jc vstal od mrtvih. Središče pomena je S1AJENJE OD MRTVIH, poleg tega pa dogodki, V so vstajenju sledili. Mislim na Jezusova Prikazovanja učencem, na njegove pogovore z uJ‘nii. v si obsegajo pričevanje o sili, ki lahko edina Premaga smrt. Preprosto bi jo lahko imenovali Ostusovo ljubezen, ki sme in more izreči:"Ne boj .c -*az sem Prvi in Poslednji in Živi. Bil sem mrtev m Slej, živini na veke vekov in imam ključe smrti 10 Podzemlja" (Raz 1, 17). Velika noč jc čas, ko se spominjamo trenutka, v Katei "Pre crcm se jc začelo pobožanstvenje človeka, reprostini, toda genialno celostnim možem iz ,''leje se jc razodel naj večji misterij zgodovine. °8 je stopil v zgodovino, se počlovečil in postal Cvekov zaveznik", sem nekje bral. Začelo se jc rešen j c človeka v vseh njegovih razsežnostih, Posebno še v njegovem bivanju med ljudmi. To ,vanje mora poslej biti zaznamovano z ljubeznijo, . J*1 ljubiti svojega bližnjega nam je poslej razodeto 11 dano prav tako kakor ljubiti svojega Boga. Na vse to bi morali posebno intenzivno misliti, ko se pripravljamo na veliko noč, posebno še, ko veliko noč slavimo. Motimo se, če Kristusovo vstajenje praznujemo zgolj kot kultno slavje... Vstajenje Kristusovo slavimo pravilno, kadar ga iniamo za odrešitev vsega človeškega rodu, preteklega, sedanjega in prihodnjega; kadar ga oznanjamo kot nenehen dogodek, kot ponavljajoče sc dogajanje v vseh tistih, ki živijo prepričano, silovito, zvesto, tvegano in povezljivo z vsem vrednim in v vseh tistih, ki živijo darežljivo in se zavzeto žrtvujejo za več od lastne usode. Vstajenje dobiva smisel v vseh dejanjih zbliževanja narodov, ljudstev, razredov in ras, v premoščanju prepadov, v vseh ljubezenskih dejanjih združevanja in poenotevanja, v vseh naporih za veljavna odprta stališča. V nas je v nasprotju s tem razkritjem bistva velike noči občutek, da moramo ta naš največji praznik slaviti hrupno, zmagoslavno, veličastno. V bistvu pa je to največji praznik LJUBEZNI, kar ga imamo kristjani. Ta Ljubezen bi morala zaznamovati vse velikonočne dni, navdihniti vse naše proslavljanje. Toliko kratko o bistvenem, da bi smiselno lahko navezali na te misli nekaj kratkih zapisov o naših velikonočnih navadah. NOTRANJA PRENOVA Naše praznovanje velike noči bi naj bilo najprej obrnjeno močno navznoter in iz tega notranjega doživetja, očiščenja in prenovitve naj bi žarelo vse, kar se vnanjega - navad - pridružuje praznovanju. Od cvetne nedelje naprej naj družine skupno v vsakodnevnem bogoslužju božje besede razmišljajo o odrešujoči skrivnosti Ljubezni, ki se je tako do kraja žrtvovala: šla je v trpljenju skozi vrata smrti, da bi nam pokazala kot v pobožanstvenje. Ce se moramo kristjani potruditi, da bi katero izmed skrivnosti doživeli, je to prav gotovo skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Kdo naj bo ves prežet in ožarjen od tako veličastne skrivnosti, kot je zmaga nad smrtjo in vstajenje, če ne mi kristjani? Tu ne gre toliko za nekakšno razumsko sprejemanje te skrivnosti, pač pa v polnem smislu za doživetje skrivnosti, v kateri je vidno soudeleženo tudi človekovo čustvo. Žal nimamo takorckoč ničesar, kar bi družinam in posameznikom (že dobro pripravljeno in skrbno zbrano) pomagalo opravljati bogoslužje velikonočne božje besede in skrivnosti čimbolj zbrano in poglobljeno. Zato nam bodo odlomki Svetega pisma in premišljevanje ob žalostnem delu rožnega venca poleg čisto osebnega izbora branja najboljša priprava v tem smislu. Naše sodelovanje pri velikonočnem bogoslužju v cerkvah naj bi postalo organski del našega duhovnega in notranjega življenja v tednu od cvetne do velikonočne nedelje. IN NAŠE VELIKONOČNE NAVADE? Sveti večer in velika noč zbereta v domači hiši vso družino, pa naj bodo razmerja do bistva obeh praznikov pri posameznih članih še tako raznolika. Ne morem sprejeti včasih celo zlobne pripombe, da pirhi, šunka in velikonočna potica privabita domov še tako zagrizenega brezverca. Bolj sc nagibam k misli, katere seveda ne morem dokazati z zanesljivim "matematičnim" dokazom, da namreč tudi brate in sestre, ki več ne verujejo kot mi, pripelje te dni pod domačo streho tiha misel, želja in potreba po zbliževanju, premoščanju prepadov in potreba po ljubezenskih dejanjih združevanja. Imejmo v mislih tudi to možnost in naredimo vse, da bi se tudi takšna notranja potreba lahko uresničila, izpolnila in doživela silovitost vstajenjske moči. V velikonočnih navadah nima smisla pretiravati-Velikonočnih navad in običajev je namreč toliko, da bi jih komajda vse zajeli. Pri nas doma smo ostali zvesti tistim navadam, ki se simbolično povezujejo z velikonočno skrivnostjo in ki zbirajo družino v skupnost. Butarico nesemo na cvetno nedeljo k blagoslovu in poslej je vse leto na častnem mestu v "bogkovem kotu". Ker ni mogoče drugače, sežgemo butarico iz prejšnjega leta kar simbolično. Butarice, ki so v navadi v Ljubljani in njeni neposredni bližini, so pravi umetniški izdelki, kakor jih baje nimajo drugod po naši deželi. Obisk božjega groba s premišljevanjem o Jezusovi smrti povezuje prav za prav naše duhovno doživljanje velike noči. Ljudske navade, med katerimi je gotovo blagoslov velikonočnih jedi ua veliko soboto, pa je vsekakor vsesplošen in posebno pomenljiv. Po obhajanju vstajenja se pri nas zbere vsa družina. Ne samo tisti, ki skozi vse leto bivajo doma, pač pa po možnosti tudi vsi tisti, ki še nimajo svojih lastnih družin ali pa ne bodo vstajenja slavili v krogu svoje družine. Kratka molitev in potem prigrizek velikonočnih jedi, ki smo jih prej nesli k blagoslovu. Zdi se mi vsako leto, da smo tedaj vsi na svoj način praznično razpoloženi in nekako odprti drug do drugega. Če nismo mogli žc v soboto obiskati staršev, je bilo velikonočno nedeljsko popoldne zanesljivo namenjeno njim. Vedno pa mi je žal, da smo družabno tako zvezani, da ne moremo prebuditi tudi med nami na Slovenskem prelepe navade, da bi si kristjani med seboj voščili praznike z veselim oznanilom, da jc Gospod vstal. "Vesele velikonočne praznike!" zveni lepo, ne poudari pa bistva praznovanja, ki jc Kristusovo vstajenje. "Kristus jc vstal!" pove vse več, če je voščilo res izraženo v globoki veri. (abc) Vsem rojakom želimo blagoslovljene velikonočne praznike, Sloveniji pa skorajšnje vstajenje k resnični demokraciji in obilo uspehov na začeti poti! Slovenski Narodni Svet za Viktorijo Tu je prvi del letošnjega postnega pastirskega pisma slovenskih Škofov. Drugi del pa bomo objavili v prihodnji Številki Misli. DOSTOJANSTVO BOŽJEGA LJUDSTVA Vhl.IKI oznanjevalec božje besede apostol Pavel Jfc nenehno molil za svoje vernike, hkrati pa jih Prosil, naj molijo, zanj, da bi se Gospodova beseda r,lzširjala in proslavljala, 'lako se vam tudi mi na /acc,ku tega pisma zahvaljujemo za vaše molitve, (*a bi nam bila dana prava beseda, in se vam še "aprej priporočamo. 1-etos hočemo spregovoriti prav o vas, dragi lratjc in sestre, z drugo besedo o krščanskih laikih ali božjem ljudstvu. Dostojanstvo božjega ljudstva 'o bo vodilna misel prvega dela. Drugi del pa bo S°voril o dolžnostih in nalogah božjega ljudstva. Na začetku pridige ali homilije vas duhovniki “»govorijo navadno takole: Bratje in sestre! elikokrat preslišimo globok pomen tega naslova, ahko bi vas nagovorili z besedami iz 1 Pet 2,9:"Vi s,c izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod." Ko novi katekizem katoliške Cerkve govori o laikih, povzema koncilsko konstitucijo o 'erkvi:"Pod imenom laiki razumemo vse vernike fazen udov svetega reda in redovniškega stanu, Parjenega v Cerkvi, se pravi vernike, ki so bili s rstoni včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v b°žjc ljudstvo" (897). Vsi smo torej med seboj bratje in sestre, bodisi a smo duhovniki ali redovniki, bodisi da živimo n>ed svetom ali za samostanskimi zidovi. Vsi ''"anio enako krstno dostojanstvo, smo eno telo v istusu, smo živi in sveti kamni svetišča Svetega . “ha. Imamo isti končni cilj: večno življenje. In 'sl1 neposredni cilj, za katerega se moramo nenehno uditi: živeti zmeraj v čim popolnejšem prijateljstvu z B«gom. Srčika krščanstva je prav prijateljstvo z Bogom. , 0 jc posvečujoča - ali kakor lepo pravi novi ^izan: pobožanstvujoča milost. Zaradi nje je žJ' Sin postal človek in nam jo je zaslužil s svojo Sll,rtjo na križu. Božja milost, prejeta s krstom, nam daje pravico, da sc imenujemo in smo božji otroci. Postati kristjan pomeni biti posvečen s Svetim Duhom, včlenjen v Kristusa, ki je maziljen za duhovnika, preroka in kralja. Krst nas napravi zmožne, da služimo Bogu z dejavno soudeležbo pri svetem bogoslužju Cerkve. Večkrat slišimo, posebej iz ust mladih, kritiko: obhajanje mašne daritve ali zakramentov je zmeraj isto. Ne bomo sc tu zadovoljili s prepoceni odgovorom, češ zmeraj dihamo isti zrak, zmeraj sc veselimo istega sonca in se ga ne naveličamo, ker pač brez zraka in sonca ni življenja. Naš odgovor mora biti globlji. Božje ljudstvo ima delež pri Kristusovi duhovniški službi. Mašna daritev je božja služba Cerkve. Kdo pa je Cerkev? Kdor pod to besedo razume samo duhovnike ali klcr, bo pri mašni daritvi le gledalec neke predstave, ki so jo priredili drugi in jo predvajajo brez njegovega sodelovanja. Nikakor se mu ne bo zdelo potrebno, da mora bili prav on zraven. Liturgija pa pojmuje Cerkev kot sveto božje ljudstvo pod vodstvom posvečenih pastirjev. Cerkev smo torej vsi, ki smo zbrani okrog oltarja. To sc lepo pokaže v prvi evharistični molitvi:"Dobri Oče, zato mi, tvoji služabniki in tvoje sveto ljudstvo (...) darujemo tvojemu neskončnemu veličastvu..." Mašne daritve torej ne darujejo samo duhovniki, marveč na svoj način tudi božje ljudstvo. Kako veliko dostojanstvo božjih otrok! Kristus kot glavni darovalec stopi v ozadje in prepusti besedo svoji Cerkvi, da spregovori in daruje. Spregovori in daruje čisto določeno versko občestvo, sestavljeno iz "služabnikov" - duhovnikov in "svetega ljudstva". To versko občestvo, ki daruje, ste sedaj vi, zbrani pod vodstvom službenega duhovnika. Lepo pravi novi katekizem: "Pri obhajanju bogoslužja je liturg (to je tisti, ki opravlja bogoslužje) vse zbrano občestvo, vsak v svoji vlogi" (1188). Veliki duhovnik nove zaveze Jezus Kristus je namreč dal vsem udom Cerkve delež pri svojem vzvišenem duhovništvu, čeprav seveda ne vsem v enaki meri. Krst je na neki način kristjanovo "mašniško posvečenje", saj krstni pečat, neizbrisno znamenje, ni nič drugega kot delež pri Kristusovem duhovništvu. Po njem smo nepreklicno določeni za vzvišeno službo Bogu. In prvo sveto obhajilo (nekoč združeno s krstom) je kristjanova "nova maša". Od takrat naprej kristjan do konca svojega zemeljskega popotovanja daruje Bogu javno daritev. Sveta maša utrdi v njem njegovo duhovništvo in od nje odhaja v svojo družino, v svoj poklic in v javno življenje. Tam ne živi več kot zasebnik, ki mu ni mar za zveličanje drugih, marveč mora opravljati tudi učiteljsko in vodstveno službo Jezusa Kristusa. Udeležba pri Kristusovi učiteljski službi usposablja in zavezuje krščanske laike, da v veri sprejemajo evangelij ter ga oznanjajo z besedo in dejanji. Kako vzvišena služba: novost in moč evangelija napraviti vidni v vsakdanjem družinskem in družbenem življenju! V moči te učiteljske službe lahko vsak krščanski laik pravi: Ne govorim več jaz, Kristus govori po meni! S pripadnostjo Kristusu sc krščanski laiki udeležujejo tudi njegove vodstvene službe. S svojo pokorščino do smrti, smrti na križu, je Kristus svojim učencem priobčil dar kraljevske svobode, da ne bi bili več sužnji greha, marveč svobodni božji otroci. Kdor si podvrže svoje telo in vlada svoji duši, je gospodar samega sebe, ker je zmožen vladati samemu sebi, kar je teže kot vladati drugim. Ni torej dvojnega krščanstva, kakor ni dvojnega končnega cilja in kakor ni dvojnega Kristusa. Ni dvojne Cerkve, izmed katere bi bila ena Cerkev klerikov, druga laikov; ena Cerkev redovnikov, druga Cerkev tistih, ki živijo med svetom; ena Cerkev popolnih, druga Cerkev manj popolnih. Vsi smo poklicani k svetosti in popolnosti. V duhu drugega berila prve postne nedelje si moramo vsi prizadevati za to, da kakor nosimo podobo zemeljskega človeka, nosimo tudi podobo nebeškega, to je Kristusa (prim. 1 Kor 15, 49). Potemtakem lahko kdo živi bolj sveto življenje med svetom kot drug v samostanu; krščanski laik je lahko popolnejši kot redovnik, duhovnik ali škof-Odvisno je od tega, kako sodeluje z milostjo, kako opravlja vodstveno službo, se pravi, da v sebi zatira greh in slaba nagnjenja, razvija pa dobre lastnosti. Lani smo sklenili mednarodno leto družine. Kol odmev tega leta naj bo naš klic: Dajte nam svete krščanske laike in imeli bomo svete redovnice, svete redovnike, duhovnike in škofe! Potemtakem lahko kdo živi bolj sveto življenje med svetom kot drug v samostanu; krščanski laik jc lahko popolnejši kot redovnik, duhovnik ali škof-Odvisno je od tega, kako sodeluje z milostjo, kako opravlja vodstveno službo, se pravi, da v sebi zatira greh in slaba nagnjenja, razvija pa dobre lastnosti. Lani smo sklenili mednarodno leto družine. Kot odmev tega leta naj bo naš klic: Dajte nam svete krščanske laike in imeli bomo svete redovnice, svete redovnike, duhovnike in škofe! vaši škofje Ljubljanska stolnica sv. Nikolaja ŽIVETI V RESNICI DEMOKRATIČNA Evropa obhaja petdeseto letnico ponovne vzpostavitve demokracije, ki je sledila zmagi nad fašističnim in nacističnim *°talitarizrnom. Na proslavo 50. obletnice invazije v °rniandiji so bili povabljeni tudi Poljaki, Čehi in 'lovaki kot sobojevniki za zmago demokracije, i ko to, da med povabljenimi ni bilo Slovenije, še iSti, če pomislimo na vso tiho diplomacijo in °biranje naše oblasti, da bi bili povabljeni v zbor ''■niagovalcev nad totalitarizmom? .. S tem, ko nas demokracije niso povabile na “Jihov zlati jubilej, so nam dale jasno vedeti, kako Ocenjujejo naš boj proti fašizmu. V njihovih očeh to JJ1 bil boj za demokracijo, marveč neizprosen in afbarski boj za drug, še hujši totalitarizem: °niunizem. Zaradi tega ne moremo obhajati skupaj zahodno Evropo petdesetletnice zmage in H°vitve demokracije, marveč le petdesetletnico /J"agc komunizma nad fašizmom in demokracijo. ''•ati jubilej zahodnih demokracij pa je lahko za nas trenutek iskrenega soočenja s svojo preteklostjo, Uami samimi. Končno si moramo namreč priznati, a smo od leta 1945 gradili komunistični °*alitariz.em, ki je krvavo in grobo teptal človekove Pravice iu se z vsemi sredstvi boril proti ,em°kraciji. Zavedati se tudi moramo, da nam °n>unizma ni z bajoneti in s tanki vsilila rdeča arniada, kot sc je to zgodilo vzhodnim državam, anipak "najboljši sinovi in hčere" slovenske matere. " aJ so nas tako učili v šoli, mar ne? Kakšna Perverzna in kriminalna sla po totalni oblasti in j^lepljenost je morala voditi "najboljše sinove iu , ere". da so se borili za hujši totalitarizem in arbarstvo od premaganega, ga potem Petinštirideset let neusmiljeno iu brezobzirno vsitjevali našemu narodu? In še bolj nerazumljivo, zakaj so to počeli takrat, ko se je Zahod boril za Cm°kracijo in civilizacijo ter ju dograjeval zadnjih Pe,deset let? Kakšen obsurd v stoletju razuma iu “Unianosti! . ^a ti vprašanji ni odgovora, razen tistega, ki ga Jc že davno jaj papCž pij XI., ko je rekel, da je 0I*iunizem v bistvu perverzen. Vendar pa si ti ''Prašanji moramo zastaviti, da se kaj podobnega ne 1 Ponovilo, saj ima totalitarizem številne obraze. 0 Je tudi zahteva, ki nam jo ob zlatem jubileju Cn>okracije sporoča Evropa s tem, ko je zavrnila la-e prošnje, da bi ta jubilej obhajali z njo. .eški predsednik Vaclav Havel, ki je pogumno rival perverznost komunizma, čeprav so ga (Vaclav Havel) zapirali in preganjali, je napisal knjigo Živeti v resnici. V njej ugotavlja, da je življenje v komunizmu "pretkano skoz in skoz s pletenino hinavščine in laži. (...) Oblast mora ponarejati dejstva, ker je ujeta v lastnih lažeh. Ponareja preteklost, sedanjost in prihodnost. Ponareja statistične podatke. Ustvarja lažno podobo, da nima vsega zmožnega policijskega aparata. Ustvarja lažno podobo, da spoštuje človekove pravice. Ustvarja lažno podobo, kakor da nikogar nc preganja. Ustvarja lažno podobo, da je ni strah. Ustvarja lažno podobo, kakor da ne ustvarja nobene lažne podobe. Človeku ni treba verjeti vseh teh mistifikacij. Mora pa se vesti tako, kakor da bi vanje verjel, mora jih vsaj molče tolerirati (...). Že samo zaradi tega pa mora živeti v laži. Ni mu treba sprejeti laži. Dovolj je, da sprejme življenje z njo in v njej. Že samo s tem namreč potrjuje sistem, ga izpolnjuje, ga dela - je sam sistem." Demokracije ni torej brez odmika od totalitarizma, prekinitve z njim in njegove obsodbe, pa čeprav je bil "naš", komunističen. Zato pa je treba po Ilavlovih besedah prenehati živeti v laži in L njo. Eaž je treba razkrinkati, da bi lahko zaživeli v resnici. To pa ni mogoče, če tudi v ponarejeno preteklost ne posveti luč resnice. Bomo zbrali dovolj demokratičnega poguma in se pridružili Pozivu Državnemu zboru in pristojnim oblastem na Slovenskem (Bil je natisnjen v Družini 10, 5. marca 1995, pa tudi v MISLIH kot uvodnik letošnje marčeve številke. - Op. ur.) ter podpisali zahtevo po obsodbi komunistične partije in njenega skoraj polstoletnega totalitarizma na Slovenskem? Ali pa nam je še naprej bolj všeč življenje v laži? Totalitarizem "se ohranja samo tako dolgo, dokler je človek pripravljen živeti v laži/ pravi Havel. Od vsakega med nami je odvisno, ali bomo čez petdeset let, ko bo Evropa obhajala stoletnico demokracije, povabljeni na slovesnost kot dežela, ki ima za sabo že pol stoletja demokracije, ali pa nas bodo demokrati zopet morali zavrniti kot čudaško družbo, v kateri je "liberalni" totalitarizem cinične distance zamenjal komunističnega. DRAGO OCVIRK fia, / Bm \ m. s. PO vojni je dobil oče zaposlitev v bolnišnici. Ob nekem obisku me je nagovoril, da so mi v tamkajšnjem laboratoriju pregledali kri in ugotovili, v katero krvno skupino spadam. Ker takrat kot desetletno dekle še nisem vedela, zakaj je to potrebno, mi je na vprašanje odgovoril: "Vprimeru, da bi kdo hudo zbolel in potreboval kri tvoje krvne skupine, mu ti s svojo krvjo lahko rešiš življenje. " Takrat pa sem imela velik strah pred injekcijami in sploh vsemi zdravniškimi posegi. Ne da bi kaj več razmišljala, sem očetu rezko odgovorila: "Jaz pa Že ne!" Čez nekaj let je oče hudo zbolel. Skoraj vso zimo je prebil v bolnišnici. Vrnil se je tik pred veliko nočjo in bil toliko pri moči, da se je lahko udeleževal bogoslužja velikega tedna. Na veliki četrtek je prišel domov vesel, toda njegove oči so bile še mokre od solz, da res nismo vedeli, kaj se je bilo zgodilo. Zadnje čase je bil pač zelo čustven, kar je bila posledica dolge bolezni in hormonskega zdravljenja. Toda kmalu se je razgovoril. "Mislim, da je bila današnja pridiga za vse dovolj razumljiva, saj je bila vzeta iz vsakdanjega Življenja, " je povedal. In potem je ponavljal vsebino pridige, ki se je še zdaj približno spominjam, saj je v nekaterih točkah tudi mene nagovorila. Naš tedanji, zdaj že pokojni dušni pastir je pridigal vedno času primerno. Za velike praznike in izredne priložnosti se je pa res še posebno dobro pripravil. Izbrane besede, mimika, poudarek na glasu, dobrohotni ali karajoči pogleil po vernikih -vse to je nagovorilo vse navzoče. Ob nekaterih priložnostih pa je vsebina pretresla prav do mozga. Zelo rad je vpletel kakšen kratek zgled. Tako tudi tisti večer velikega četrtka: - Na bolniški postelji leži bolnik, ki mu lahko prepreči smrt samo človek, ki bi bil pripravljen darovati zanj kozarec ali dva svoje življenjske tekočine, svoje krvi in smrt že ne bi imela več moči nad njim. 1]skladiščenje krvi ni bilo vedno tako preprosto kot je zdaj. V zadnjem trenutku zve za ta primer mlad fant in se brez pomisleka javi na fc HC ( pristojnem mestu. Ker ni več dosti časa, saj smrt Že steguje na bolnika svoje koščene roke, ga namestijo kar poleg bolnika in napeljejo tanko cev iz žile v žilo. Že skoraj nezavestnemu bolniku se začno počasi vračati moči, odpre oči in spozna, da je rešen. Toda preden je toliko pri moči, da bi se zahvalil dobri duši - darovalca krvi že ni bilo več..- Pridiga se je nato nadaljevala svetopisemsko: - Kristus se je za nas daroval na križu... za nas vse... dobre in slabe... Kri enega samega človeka * Boga je zadostovala za vse človeštvo. Se tega dovolj zavedamo?... Kako malo cenimo sveto mašo, kjer se obnavlja dan za dnem Kristusova daritev!... Zahvalimo se vsaj danes, na veliki četrtek, ko vsako leto obhajamo spomin postavitve tega velikega zakramenta... itd. In potem je oče rekel: "Kako rad bi se tudi jai zahvalil tistemu neznancu, ki je zame dal kri, brez katere danes ne bi bil več tukaj. To razume le tisti, ki to doživi." Bila sem tiho, ker sem se čutila prizadeto■ Dvomim, da bi bila šla in dala kri zanj, če bi Me bil prosil. Imela sva namreč isto krvno skupino in ravno sem dopolnila starost, ko si uradno za to sposoben. Zadnja leta me je pot večkrat vodila p° bolnišnicah. Tukaj sem lahko videla marsikaj bolečin in trpljenja, pa tudi požrtvovalno delo osebja. Tako sem že večkrat doživela, da je krvodajalstvo zares prepotrebna iznajdba, dostikrat tudi v korist darovalca. Počasi je v meni dozorevala misel, da bi tudi jul kdaj šla in ponudila svojo kri. Med tem časom seiH se tudi že privadila "špikanju" z iglami. Saj sen' bila dostikrat na bolniški postelji, ne le zaradi rojevanja otrok, temveč tudi zaradi pljučnice in celo zlatenica me je pripeljala v bolnišnico. Lani po božiču sem zopet opazila velik plakat, k' je vabil k darovanju krvi. Opogumila sem se in šla-Ze precej pred napovedano uro se je zbralo >iil določenem kraju veliko ljudi. Iz radoveilnosti seiH vprašala znanko, če je tudi ona prišla prvič. Pa je s smehljajem odgovorila: "Sedemnajstkrat sem bila tu!" Kar sram me je postalo, saj je bila komaj malo starejša od mene. Zdaj sem le še poslušala 1,1 opazovala, nič več spraševala. Navzoči so si kazal' Že dokaj popisane izkaznice, z njihovih obrazov pa Je Žarela velika zadovoljnost. Nekaj je bilo tudi Začetnikov. Ko sem prišla na vrsto, se je pri popisovanju '^kazalo, da je zaradi prebolele zlatenice moja kri -neuPorabna. In to po šestnajstih letih tudi še vpliva?" sem z *■“čudenjem vprašala. "Da, vaša kri ne bo nikoli uporabna za drugega, " se je glasil odgovor bolniške sestre. Stisnila sem zobe, v očesu pa se mi je zalesketala solza poraza. Na poti domov mi je jasno stopil pred oči trenutek, ko sem pred petintridesetimi leti na hodniku v bolnišnici rekla očetu:"Jaz pa že ne!" ? mariborskim škofom se Al ^ I ]f v marcu pogovarjal za WIAIM^AI/ __ Slovenca" Franci H a u c lili IB prvi svetnik Slovencev? Mariborski škof dr. Franc Kramberger se je Vrnil ,s krajšega obiska v Vatikanu. Njegovo Potovanje v večno mesto je imelo dvojen namen. aJPrej je kot predstavnik Slovenske konference na Praznik sv. Cirila in Metoda maševal v Klemenovi aziliki in tani vodil letošnjo slovesnost na grobu Sv^ Cirila. ( C) tem smo poročali v zadnji številki j‘aših MISLI. - Op. ur.) A za mariborskega škofa je 11 pomembnejši njegov obisk na sedežu ongregacije za beatifikacije. Tam se je pogovarjal Poteku postopka beatifikacije - razglasitve za aženega - velikega Slovenca Antona Martina ‘ “niška, šolnika in pedagoga, pesnika in pisatelja, Uditelja narodne zavesti in učitelja maternega ustanovitelja visokega šolstva v Mariboru in v ohorjeve družbe, predvsem pa duhovnika in skofa, torej dušnega pastirja. Kako so potekali pogovori v Vatikanu? Sešel sem se z generalnim relatorjem, torej s0Vekom, ki drži v rokah vse niti postopka za v oniškovo beatifikacijo, dominikancem dr. "nrosijem Esserjem. Povedal mi je, da je Rodovniška pozicija - razprava o Slomškovem So ienju in njegovih čudežih - končana. Dokument ' v petdesetih izvodih tudi že natisnili, zdaj pa jih do poslali pristojnim teologom in moralistom, ki odo vsebino pozicije preučili. Dr. Esser bo to oni takoj, pričakuje pa, da bodo to delo v aprilu končali tudi drugi. (3 dokumentu bo napisal novo ' |no, iako imenovano realacijo, in jo poslal 'kanskemu državnemu tajništvu oziroma svetemu °ceti,. J Na temelju njegove realacije me bo zadnje dni aJa sprejel papež Janez Pavel II., govorila pa bova bj^omškovi beatifikaciji. Po zagotovilu dr. Esserja Miši; kongregacija storila vse potrebno, da bi do beatifikacije Slomška prišlo ob papeževem obisku v Sloveniji prihodnje leto. Zadnjo besedo bo povedal seveda sveti oče, kol sem že dejal, konec maja. Toda žc zdaj skoraj ni nobenega dvoma več, da bi se utegnilo kaj spremeniti. Slovenci se na ta veliki dogodek že lahko začnemo pripravljati. Če naj bi bil torej prvi svetnik Slovencev škof Anton Martin Slomšek, pa imamo za to čast še tri kandidate - škofa Friderika Barago in Janeza Gnidovca ter mučenca I^ojzeta Grozdeta. Kongregacija za beatifikacije je sporočila, da sočasne razglasitve škofa Barage prihodnje leto ni mogoče pričakovati. Zgodovinska pozicija zanj še ni izdelana do te mere, da bi bilo mogoče na njeni osnovi tudi že odločati. Podobno velja za škofa Gnidovca in Lojzeta Grozdeta. Za slednjega bi bil sicer možen tudi krajši postopek, ki velja za vse mučence, toda od začetka beatifikacijskega postopka je minilo premalo časa. Ali torej lahko pričakujemo svetega očeta na grobu prvega slovenskega svetnika v mariborski stolnici? Priprave za obisk papeža Janeza Pavla II. spremljajo naše želje, da bi ga lahko pozdravili tudi v Mariboru. Sveti oče obišče običajno grob tistega, ki ga razglasi za blaženega. Zato je naše upanje, da ga bomo lahko sprejeli medse, toliko večje. Toda to je odvisno od programa njegovega obiska, ki ga bo pripravil odbor, sestavljen iz predstavnikov slovenske države in Cerkve, v dogovoru z vatikanskim državnim tajništvom. Papeževi obiski po vsem svetu so povezani s svečanostmi na velikih prostorih. Če bi papež opravil beatifikacijo v Mariboru, sta za to dejanje stolnica in Slomškov trg premajhna. Primerno bi bilo le mariborsko letališče. Pa še v tem primeru je papežev obisk v stolnici vprašanje protokola. Veliko je odvisno tudi od njegovega zdravja, kar se je pokazalo med njegovimi obiski v zadnjem času. Končno bo odločilen dejavnik tudi čas, ki ga bo sveti oče namenil obiskom vseh treh slovenskih škofij. Ali je iz doslej opravljenega dela pri pripravah na papežev obisk v Sloveniji že mogoče zaznati, v katerem kraju bo osrednja slovesnost? V že omenjenem odboru zastopata slovensko Cerkev ljubljanski pomožni škof msgr. I.ojzc Uran in salezijanski inšpektor magister Stanislav Hočevar s skupino sodelavcev. Pri tem delu bodo sodelovali tudi vsi predsedniki škofijskih pastoralnih svetov ter škofijskih liturgičnih komisij iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Predvideno je namreč, da bo papež obiskal vse tri slovenske škofije in se v njih udeležil liturgičnega slavja. Beatifikacijo škofa Slomška bo sveti oče zagotovo opravil v Mariboru, kar bo za našo škofij0 zgodovinski dogodek. Toda s tem se prav v ničemer nc zmanjša pomen pepeževega obiska v Ljubljani i<> Kopru. Njegova obiska v omenjenih središčih bosta imela enako težo. Tako ni mogoče reči, da bo osrednja slovesnost ob papeževem obisku prav v Mariboru, s tem pa se bomo izognili vsem nevarnostim precenjevanja ali podcenjevanja posameznih delov obiska svetega očeta v Sloveniji. Slovenska javnost Vas pozna kot človeka, ki se ves čas močno prizadeva za Slomškovo beatifikacijo. To delo je eno izmed torišč Vaše škofovske službe in videti je, da živite zanj. Po končanem bogoslovju me je moj predhodnik škof dr. Maksimilijan Držečnik nameraval poslali na študij v Rim. Tega zaradi nasprotovanja mariborskih oblasti ni bilo mogoče uresničiti, saj m' niso dali niti potnega lista, odhod v tujino pa so w> prepovedali, /ato sem leta 1972 pripravil doktorat ° Slomšku na Teološki fakulteti v Ljubljani z naslovom Osrednje teološke resnice v Slomškovem oznanjevanju. Kasneje sem prevzel naloge viccpostulatorja za Slomškovo beatifikacijo. Ob imenovanju za škofa sem moral to delo odložiti, saj so me čakale druge obveznosti. Pri postopku Sc vedno sodelujem, o Slomšku pa sem napisal tud1 nekaj študij. Kot duhovnik živim z njim, z njegovimi mislimi, meditacijami, knjigami. S to vsebino udejanjam tudi svoje duhovništvo. Mogočno deluje tale upodobitev našega oltarnega kandidata Slomška — na Slomškovem trgu ob mariborski' stolnici 106 Misli, april 1995 sv. CIRIL in METOD MELBOURNEj Fr. Tone Gorjup, O.F.M., Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., SS. Cyr/I & Methodius S/ovene M/ssion. Baraga House, 19 A 'Beckett St , Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 m (03) 853 /787 Mobile: 015 555 840 Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane - Mother Romana Home 11 — 15 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 ra je bila 24. marca v cerkvi sv. Margarete, East ^eelong. Njegovi posmrtni ostanki počivajo na tastern Cemetery. Pokojni Ivan zapušča sina °nyja in sorodnike po bratu Francu, ki je pred leti umrl v Geelongu. Vsem njegovim iskreno sožalje. ^Pomnimo se ga v molitvi. V Domu matere Romanc so 20. marca Praznovali tretjo obletnico delovanja. Oskrbovanci So skupaj z osebjem pripravili kulturni program. Prepevali so pesmi v v različnih jezikih. Uslužbenke so si oblekle narodne noše in zaplesale nekaj narodnih plesov. Življenje v domu, ki je zdaj poluo zaseden, je dokaj živahno. Če vas zanima, se lahko oglasite, in Se o tem sami prepričate. Oskrbovanci so povezani tudi z našim oltarnim °bčestvom. Nekateri redno prihajajo k nedeljski ®aši. Ob petkih lahko prejmejo sveto obhajilo v d°niu. Knkrat mesečno imajo tam tudi sveto mašo. Pred koncem meseca marca smo sc po letu dni v Melbournu spet srečali vsi slovenski duhovniki, ki delujemo v Avstraliji. Med drugim smo govorili tudi o obisku ljubljanskega pomožnega škofa '^jzija Urana, ki bo pred koncem leta za pet ,cdnov med nami v Avstraliji. V Melbournu bo Zadnjo nedeljo v novembru in prvo v decembru. Mladinski koncert bo letos v Sydneyu. . Na praznik Gospodovega oznanjenja smo bili na ■zletu v Ballaratu. V botaničnem vrtu smo °bčudovali begonije, ki jih vzgajajo v veliki stekleni dvorani, urejeni kot razstavni prostor. V parku nedaleč stran je bilo razstavljenih nekaj nad sto s,arih avtomobilov. Po malici ob jezeru, kjer se sprehajajo črni labodi, smo se odpeljali proti -^lesfordu. Šofer je najprej ustavil pri toplotnih in ^neralnih vrelcih, kjer je zdravilišče. Zatem smo se povzpeli na razgledni stolp nad mestom, ki stoji sredi velikega parka. Na poti domov smo se ustavili Se na Mrzelovi farmi, kjer sta Štefan in Milena Pripravila kavo. Lepo vreme, begonije, jesenski čas ln domača družba so pripomogli k prijetnemu Vzdušju. Pred večerno praznično mašo smo se vrnili v Kew. y soboto, 2. aprila dopoldne smo se spravili na eisčenje našega središča. Zene so čistile prostore in borišče. Možje so kosili travo in poravnali zemljo ograji z našim novim sodedom, ki si je za lurško ^°*lino postavil precej veliko hišo. Anton Bme je °končal delo v stari zakristiji, kjer je že vrsto let ^erkvena shramba. Na novih policah bodo stvari °lj pregledne in lažje dosegljive. Katarina Mahnič pa je v dvorani postavljala razstavo o običajih v velikem tednu, ki smo si jo lahko ogledali naslednji dan. Vsem, ki ste nam pri tem priskočili na pomoč ali prispevali svoj delež k razstavi, naj Bog povrne Razstavo Veliki teden pri nas doma smo priredili že drugič. Na sedmih mizah so bili predstavljeni dnevi velikega tedna. Butarice, oljčne vejice in drugo zelenje nas spominja Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Hleb kruha in bokal vina, pred žitnim klasjem in grozdom, nam pove preprosto resnico, da si je Jezus izbral vsakdanjo hrano ljudi in jo pri zadnji večerji spremenil v duhovno hrano. Lesen križ, trnjeva krona, žeblji, bič in raglja nas spominjajo na Jezusovo trpljenje. Pirhi ali pisanice imajo v Sloveniji bogato tradicijo. Tudi med nami se še najdejo ljudje, ki jih znajo na izviren način okrasiti. Poleg pirhov so bili lončeni modeli za kolače (doma jim pravijo tudi kolačniki ali potičniki). Na naslednji mizi je bil pred jerbasom razstavljen velikonočni žegen, kakor ga je opisal Franc Šaleški Finžgar v svojih spominih. Kip vstalega Zveličarja na lesenem stojalu pove, da je smrt premagana. Na mizi ob njem je pogrinjek z velikonočnim zajtrkom. K našemu velikemu tednu spadajo prav gotovo še bogate vezenine (prtički z jagenjči) in Gasparijeve barvne razglednice, ki na slikovit način prikažejo vse tisto, kar sc je ponekod že izgubilo. V preprostih običajih, ki so se ohranili skozi stoletja, imamo veliko bogastvo, ki se nam ga ni treba sramovati pred drugimi narodi. Poleg razstave so članice Društva sv. Eme prodajale potico, orehe in krofe, ki jih je cvrla Povhova Angela. Na velikonočni ponedeljek po osmi maši organizira naša Mladinska skupina - S.Y.G. dvodnevni izlet na Fcathertop, ki je med najvišjimi vrhovi v Viktoriji. Prijavite se lahko p. Tonetu, Ixntiju Lenku ali Gregu Horvatu. In še posebna novica: STO AVSTRAI^SKIH SLOVENCEV NA TRIGLAV. V poletnih mesecih odhaja v domovino ^precej rojakov. Marsikdo bi želel iti na Triglav. Ce ste zalo, se lahko prijavite p. Tonetu. Vse informacije lahko dobite pri njem. Od prvega julija pa tudi pri vratarju na frančiškanski porti v Ljubljani, Prešernov trg 4. Na Triglav bomo šli 30. julija ali 7. avgusta (odvisno od vremenskih razmer). Praznovanje Gospodovega vstajenja naj nas v Svetem Duhu prenovi, da bomo tudi mi vstali in hodili v luči življenja. P. TONE 1 IZPOD TRIGLAVA KATOLIŠKA CERKEV jc danes spet tarča ostrih napadov in grobih pamfletov, kakršnih ni bilo že nekaj desetletij, jc ugotovila komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. V svoji nastopih gredo nekateri tako daleč, da to meji že na nestrpnost in protiustavno razpihovanje sovraštva do vere in Cerkve. Kako krivična in prostaška je n.pr. trditev, ki jo jc nekdo objavil brc/ vsakršnih dokazov v "Dclu":"Zgodovina zahodne civilizacije ne pozna bolj zločinske organizacije, kot jc rimskokatoliška Cerkev..." in podobno. Čc pretehtamo ozadja vseh takih in podobnih napadov na Cerkev, nas prepričajo, da so premišljeni in načrtovani. "Orkestrirana gonja" jih imenuje upravičeno komisija Pravičnost in mir. In kaj hočejo doseči ti napadi? Odgovor jc jasen: ustrahovati hočejo slovensko Cerkev, posebej pa njeno vodstvo. Ob vse večji monopolizaciji oblasti na slovenskem političnem odru Cerkev postaja -tako kot v časih enoumja - svoboden glas vesti. Zato naj bi jo utišali, ji vzeli dobro ime in verodostojnost, jo osmešili in osramotili... A prepričan slovenski katoličan se ne sme zaradi tega zmesti. Vse to je le dokaz, da gre Cerkev pravo pot. In naša ljudska modrost pravi: Laž in sovraštvo sicer lahko dobivata posamezne bitke, končna zmaga pa jc in mora biti na strani resnice in pravice. ZA LETOŠNJO 8OO-LETNICO rojstva med Slovenci kaj priljubljenega svetnika Antona Padovanskcga se bo zganila tudi Slovenija. Romanje na svetnikov grob v Padovi sem že drugje omenil. V Slovenijo pa bo prenesen doprsni pozlačen svetnikov kip, v katerem so relikvije sv. Antona. Od 5. do 10. maja bodo izpostavljene vernikom v češčenje: v frančiškanski cerkvi Matere milosti v Mariboru, v kapucinski cerkvi v Celju, v minoritski na Ptuju, pri frančiškanih v Novem mestu, pri minoritih v Piranu in v cerkvi sv. Antona na Viču v Ljubljani. VSE POLNO MLINOV je bilo svoj čas v podnožju Gorjancev. Danes jih žal ni več, eden pa se jc le obdržal po zaslugi lastnika. Jereletovi v Gmajni pri Šentjerneju so obnovili svoj mlin, ki jc že propadal. Zdaj je postal muzejski eksponat. Stat je skoraj dvesto let, saj jc z mlinarsko obrtjo pričel že Jereletov praded. Danes ga uporabljajo samo še v družinske namene. TENIS postaja v Sloveniji vedno bolj priljubljen in razširjen šport. V sklopu Krkinih zdravilišč s*1 zdaj odprli novo športno dvorano, v kateri bo teniška šola. Dvorana bo imela tri teniška igrišča, pa tudi parno kopel, dve finski savni s hladilni® bazenom, masažni bazen, manjšo telovadnico in gostinski lokal. Poročilo dalje pravi, da bo dvoran3 osrednji del, okoli katerega bo še šest zunanjih teniških igrišč, nekaj drugih športnih objektov in igrišče za otroke. PRIMORSKI Slovenski biografski leksikon, k' ga je dvajset let izdajala Goriška Mohorjeva družba, je dobil zadnji, dvajseti in zaključni zvezek Monumentalna zbirka obsega 3,483 gesel in skupaj 2,370 strani. V ujej so predstavljeni ra/JJ1 pomembni primorski ustvarjalci in javni delavci-Leksikon je s pomočniki urejeval prof. Martin Jevnikar. Ker je delo v teku dolgoletnega izdajanj3 postalo nepopolno, ga namerava Goriška Mohorjeva družba še vedno dopolnjevati v okviru svojcg3 vsakoletnega koledarja. BREZPOSELNOST je v Sloveniji leta 1994 n spoznanje padla. V decembru 1993 jc bi H’ prijavljenih nekaj nad 137.000 brezposelnih, kar naj bi pomenilo 15,4 % delovne sile. Lani v decembru pa jc bilo registriranih v Sloveniji 123.500 brezposelnih, kar je 14,4 % delovne sile. SLO VENI A N FUNERAL SER VICE Tel: 724 5408 A F D A Fax: 728 2253 Sydneyskim Slovencem v f^su žalovanja 24 ur dnevno na uslugo v velikem Sydneyu, na deželi, Canberri A.C.T . kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih DVAJSET L ET mineva letos od prvih "resnih" obljub o začetku TV-oddaj za slovensko manjšino v foliji. Kasneje so dejali, najbrž kar večkrat, da ■nanjka samo še zadnji podpis ministra", ki je Zadolžen za ta resor, pa bo zadeva stekla in bo vse v fcdu. Pa še danes ni nič. Kar več takih sramotnih obletnic so že doživeli naši zamejski rojaki. Zato je goriški "Katoliški glas" objavil tole sliko našega r°jaka Zamejca, ki je pred dvajsetimi leti kupil televizijo za slovenske sporede in jo še vedno hrani v la namen... ljubljanski študentje so pred ruskim Velcposlaništvom v Kožni dolini pripravili demonstracije proti nasilnemu posredovanju ruske v°jskc v (Čečeniji. Zažgali so rusko zastavo, v Peticiji pa zahtevali kazensko odgovornost krivcev Za prelivanje krvi v Groznem, od slovenske vlade Pa odklonilno opredelitev od ruske agresije. REVOLUCUO so poudarjali slovenski komunisti ves čas vojne, pa tudi po končani vojni. a simpoziju ob 25-letniei OF oziroma PIF ^rotiimperialistične Fronte) leta 1966 v Ljubljani je Rlavni predavatelj Škerlj povedal, da so že na Us*anovnem sestanku PIF aprila 1941 navzoči Zastopniki skupin odprto govorili o socialnih ciljih, P°d čemer so razumeli tisto zadnjo etapo boja, ki "aJ uresniči tudi socialno revolucijo, in da je KPS Vsc svoje akcije uravnavala predvsem z vidika tiste Zadnje etape. Mitja Ribičič je prav tam pojasnil, da je bilo tlarodno-osvobodilno gibanje od vsega početka Revolucionarni proces za bistvene spremembe v ruŽbeno-politični strukturi Jugoslavije, in k temu Pr*bil;"Kdor tega ne razume, ne razume ničesar!" danes? Res nerazumljivo je, da skušajo nekateri takratni revolucionarji in njihovi dediči fevolucijo popolnoma zatajiti, kot da jih je sram. SLOVENSKO KARITAS je za njeno karitativno dejavnost odlikoval predsednik Republike Slovenije Milan Kučan s častnim znakom ^°b°de RS. Odlikovanje je prejel tudi prof. dr. Marijan Šef, ki je že delj časa v tujini, kot soorganiZator Karitasa v Sloveniji in za zasluge pri nJenem ustanavljanju in dejavnosti ter za s°delovanje z Rdečim križem Slovenije zlasti v skrbi za begunce. JUSTIN STANOVNIK, zastopnik Slovenskega spominskega odbora za proslavo petdesete obletnice onca druge svetovne vojne, je nedavno opozoril na Ctt’eljno resnico, ki jo ob tem jubileju moramo spoznati in sprejeti. Ko si oblikujemo svojo državo, postavljamo zakone - s katerimi pač nismo povsem zadovoljni -, je najprej potrebno, da sc zavemo globlje resnice o naši polpreteklosti in sedanjosti. Dokler ne bo celovite sprave, dokler država ne bo javno obsodila revolucionarnega nasilja in nosilcev lega nasilja po letu 1941, ni mogoče govoriti o koncu državljanske vojne. Ta namreč, ki še naprej traja, je glavna ovira, da svoboda in demokracija, "dosežena" pred nekaj leti, še vedno nista tisto, kar smo pričakovali. ZA VERNIKE italijanske narodnosti je škof dr. Metod Pirih v nedeljo 5. marca v koprski stolnici maševal v italijanskem jeziku. V nagovoru je pojasnil svoje vabilo, ki izraža /£ljo, da bi sc tudi italijanska manjšina počutila kot živi del škofijskega občestva. Resnica je, da je v koprski škofiji za Italijane tako lepo urejeno, da je to lahko zgled sosednji Italiji in drugim evropskim državam. DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za .broSure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 ■-rrr-,»r,frfffrrrr-.rrrr-r-iinrrrr---------------- C...................JJJJirr Viktorijskim rojakom sa priporočamo za razna obnovitvena dala na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije. %&%9*{emcnials(PtyLtd ACN 006 SS3 624 , 20 field Street Craigicbum VIC 3064 Motale: Telephone: (03) 308 1652 0t 8 348 064 Facsimile: (03) 308 1652 0) 8 531 927 & % GUVERNANTA V PENOU, S.A. 1860 - 1862 LETA 1860 je bi. Mary MacKillop zapustila svoj rojstni kraj Melbourne. Bila je osemanjstletno dekle, ko je prišla v majhno naselbino z imenom Penola v današnji Južni Avstraliji. Njen prihod v ta, sicer tako nepomembni kraj, je začrtal smer njenemu bodočemu življenju. Tega niti sama takrat ni predvidevala. Bila je sicer prepričana, da je njen poklic skrbeti za uboge in zapuščene. Toda za enkrat je čutila, da je dolžna pomagati svoji družini, svojim mlajšim bratom in sestram, saj je bil najmlajši otrok med njimi star komaj tri leta. Vse je kazalo, da bo morala Mary še kar nekaj let skrbeti zanje s svojimi dohodki, saj je oče Aleksander lezel iz težav v težavo. Njena prva služba, pri podjetju Sands & Kenny v Melbournu, je bila preveč zahtevna za mladega dekleta. Njeno zdravje je začelo pešati. Zato je bila ponudba, da bi se umaknila iz mestnega vrveža na deželo, kar dobrodošla. Sveži podeželski zrak naj bi ji utrdil razrahljano zdravje. Ponudba za zaposlitev na podeželju je prišla od njene tete Margaret in strica Aleksandra, ki sta imela kar veliko družino, pa bila ob tem oba zelo zaposlena. Mary naj bi skrbela za vzgojo otrok družine Cameron, kakor tudi otrok služinčadi. Družina Cameron je prišla v ta kraj pred šestnajstimi leti. Všeč jim je bil in hoteli so se tu ustaliti ter s pridnostjo zgraditi svojim potomcem lepše čase. Predno se je odločil, je Aleksander iskal dobro zemljo za pašnike svojim ovcam in govedom. Ko si je v ta namen ogledoval okolico, je v daljavi zagledal dim in se napotil proti njemu. AVSTRALIJA JE Pr J° pRVO BLAŽENO - MARY MacKILLOP Najprej ni opazil žive duše, potem pa je zagledal aborigena, ki se je v strahu skril med veje na drevo. Ko ga je prepričal, da mu ne bo storil nič Žalega, je aborigen splezal z drevesa. Aleksander ga je prosil, naj mu pokaže, kje hi bila zemlja za dobro pašo. Aborigen ga je vodil dalje do prijazne lagune, katere okolica naj bi bila sijajna paša za domačo žival. Tako si je Aleksander od oblasti zagotovil najem velikega zemljišča okrog lagune, ki je obsegal 58 kvadratnih milj. Zemlja je bila popolnoma nedotaknjena in še ni bila premrežena s kamnitimi pregradami. Na njej je bilo veliko drevja in grmičevja, pa tudi zelenih pašnikov. Daleč naokoli ni bilo nobenih naselij-Gospodar se je zavzel, da bo zemljo napravil čim bolj rodovitno in postal uspešen farmar z velikim številom domače živine. A ni ostal samo pri farmarskem poslu. Imel je strica, Sandy Black po imenu. Sklenila sta zgraditi gostišče in ga poimenovala "The Royal Oak Inn ", ker je bil hrast del grba družine Cameron. Zaradi besede "Royal" (kraljevski) v naslovu, je Aleksadner od rednih obiskovalcev kmalu dobil ime "King" - kralj. Proti koncu leta 1848 je gostišče dobilo pravico prodajati tudi alkoholne pijače, čeprav skoro ni dvoma, da je bilo tajno v navadi že prej. Ker ni bilo daleč naokoli nobene Dom družine Cameron v Penoli, za razmere preteklega stoletja v Avstraliji kaj prostorna in tudi udobna hiša. Tu je preživela bi. Mary MacKillop dve leti kot vzgojiteljica otrok Sostilne, da bi se človek lahko odžejal in najedel, Je Cameronovo gostišče v kratkem zaslovelo. I isana družba se je shajala v njem: dobili so hrano in pijačo, šotorili pa na prostem. Glavni gostje so bili samski popotniki brez stalnega hivališča ter prevozniki z vozovi na konjsko ali Volovsko vprego. To je bil začetek Penole kot prve zasebne selbine v tistem okolišu. Tako je kraj leta 1852 l>nel gostilno, trgovino, kovačijo, ki je podkovala konje in popravljala vozove, pa še kake štiri hiše, grajene iz lesa in kamenja. Gospodar Cameron si je zgradil prostoren dom °b laguni, kjer so se zbirali labodi (Samo v Avstraliji so labodi črni, povsod drugo na svetu so ) in bili za kratek čas otrokom. Hiša je bila esena, imela je le kamenite dimnike. Dograjena je leta 1859 in je imela petnajst sob. Ker se je v “meronovi družini naslednje leto rodil deseti otr°k, ji je bila stavba take velikosti kar potrebna. Katoliška starša pa nista skrbela le za udobno stanovanje svojih otrok, ampak sta mislila tudi na nJ*h zdravo in vsestransko vzgojo. Prav v ta namen sla poklicala v Penolo sorodnico Mary MacKillop. Zal nam o njeni službi vzgojiteljice ni dosti Znano. Neka ženska oseba tistega časa z imenom Ana nam je zapustila nekaj pisanih zapisov. Piše, je bila med otroki, zaupanim Mary, tudi neka ™ancy Bruce. Njen oče je bil zaposlen na farmi, ver je molzel krave in opravljal razna dela. Njena mati pa je bila aborigenskega rodu ter jo je spet in sPet vleklo med svoje ljudi. Kadar je ni bilo, so ^eli povedati, da je šla v buš ("gone bush"). Nobeden roditeljev ni resno skrbel za tega otroka. Ana opisuje dalje, da se je Mary vsestransko Zavzela za Nancy: ne le za pouk, ampak tudi drugače, saj je čistila uši z njene glave, ji prala ase, jo umivala, obvezovala njene praske in P°dobno. Poučevala jo je krščanskem nauku in drugih predmetih, v kolikor je čas dopuščal in je dekletce moglo dojemati. VAŽNO SREČANJE Kmalu po prihodu v Penolo se je bi. Mary MacKillop srečala s krajevnim duhovnikom. •'ather Julijan Woods in mlada guvernanta pri Ca*neronovih sta bila istih misli glede verske in moralne vzgoje mladine. Čutila sta važnost in obenem pomanjkanje tega, kar mora otrok prejeti ter ponesti s seboj v življenje. Prav v teh razgovorih so prvi zametki redovne kongregacije sester sv. Jožefa. Pozneje je o teh začetkih bi. Mary pisala nadškofu Kellyju v Sydney. Takole pravi: "Okoliščine so zasenčile vlogo, ki jo je imel Father Woods pri ustanavljanju naše redovne kongregacije. Skoro vse zasluge gredo njemu, kar je razvidno iz pisem, ki jih hranim. Zato ne sme biti oh zaslugah prezrto njegovo ime, kadar bo pisala zgodovina, kaj je Bog za nas storil." Father Woods, angleškega rodu, je vsekakor eden najbolj zanimivih osebnosti Avstralije v preteklem stoletju. Bil je izredno talentiran in dober po srcu, čeprav se je njegova vizija o sestrah jožefinkah razlikovala od one, ki jo je od vsega početka imela bi. Mary. Rojen je bil leta 1832 v ljondonu. Njegov oče je bil katoličan, mati pa anglikanske veroizpovedi. Ko je imel osemnajst let, je vstopil v red pasionistov. Toda že po nekaj mesecih prvih redovnih obljub so ga predstojniki odslovili iz reda zaradi nekega kroničnega obolenja. Pozneje se je pridružil v Franciji maristom ter poučeval na njihovi šoli. Vendar je bil zaradi svoje bodočnosti še vedno neodločen. Hobartski škof ga je povabil na Tasmanijo, kamor je prispel leta 1855. Ker pa je moral opravljati neprijetna dela, se je kmalu podal na avstralsko celino, še vedno negotov glede svojega poklica. Ko se je ob neki priliki slučajno srečal z adelaidskim škofom, ga je ta povabil, naj nadaljuje študije ter postane duhovnik za njegovo škofijo. Odšel je k avstrijskim jezuitom v Sevenhill ter nadaljeval bogoslovni študij. V duhovnika za adelaidsko škofijo je bil posvečen v januarju 1857. Po nekaj tednih uvajanja v dušnopastirstvo v adelaidski stolni župniji, ga je škof poslal v Penolo. Tu je njegova župnija obsegala nič manj kot 22.000 kvadratnih kilometrov. Razen nekaj bogatih farmarjev - med temi je bila tudi družina Cameron - ni bilo drugih faranov, kakor revni pastirji, rudarji in iskalci sreče v novi deželi. Hiš v pravem pomenu besede na splošno še ni bilo. Razen redkih izjem so ljudje živeli v kolibah iz lesa in lubja ter kamenja. Ko je Father Woods nastopil svojo prvo samostojno dušnopastirsko službo v takih primitivnih in težkih razmerah, mu je prijatelj, duhovnik Tappeiner, dal tale praktičen nasvet: "Imej dobrega konja, pazi, da se kaj ne polomiš še predno se ti kosti utrdijo in pa - brevir opravljaj redno!" p. VALERIIAN k SVETA DRUŽINA ADEI/AIDE | Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young Ave, H/. Hindmžrsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, Walland, S. A., 5007) Tel.,- (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487 VELIKONOČNI SPORED Veliki četrtek: Zvečer ob sedmih sveta maša v spomin na zadnjo večerjo. Po maši prenos Najsvetejšega v "ječo". Veliki petek: Ob tretji uri popoldne bogoslužje velikega petka. Po končanih obredih skupni rožni venec s petjem. Velika sobota: Dopoldne ob desetih pobožnost križevega pota, nato izpostavitev Najsvetejšega v božjem grobu do dvanajste ure. Ob treh popoldne izpostavitev Najsvetejšega v božjem grobu, nato blagoslov velikonočnih jedil. Molitev pri božjem grobu bo od desete do dvanajste ure dopoldne, popoldne pa od tretje do sedme ure zvečer. Zvečer ob sedmih pričetek velikonočne vigilije: blagoslov novega ognja in velikonočne sveče, hvalnica velikonočni sveči, zatem branje svetopisemskih odlomkov iz stare in nove zaveze, nato obnovitev krstnih obljub. Sledi vigilna maša, po maši pa bo slovesno Vstajenje s procesijo, če nam bo vreme naklonjeno. Po procesiji blagoslov velikonočnih jedil. Velika nedelja, praznik Kristusovega vstajenja: slovesna peta sveta maša ob desetih dopoldne. Prilika za velikonočno spoved bo vse dni velikega tedna pred in po bogoslužju. \ Vsakoletna marijanska procesija na igrišču semenišča v Rostrevorju bo letos 7. maja s pričetkom ob treh popoldne. Navadno je vsako leto slovenska skupnost lepo zastopana, zato sem prepričan, da sc boste tudi letos odzvali vabilu adelaidskega nadškofa Leonarda Faulknerja. Skupnost zelo poživijo narodne noše, zato posebno prosim, naj bi nobena ne ostala doma. Tudi so posebej vabljene mlade družine, da se pridružijo starejšim in tako nadaljujejo tradicijo, ko nas ne bo več. Geslo letošnjega srečanja je: V molitvi i Marijo! Posebej se bomo priporočili nebeški Materi za njeno materinsko varstvo in blagoslov. Kot je bilo omenjeno že v zadnji številki Misli, je 14. marca v Royal Hospitalu v Adelaidi umrl rojak JOŽE VALENČIČ. Rožni venec za pokoj njegove duše smo zmolili v petek 17. marca zvečer, naslednji dan, 18. marca, pa je bila v naši cerkvi maša zadušnica, po kateri je spregovoril dr. Stanislav Frank in se v imenu skupnosti poslovil od pokojnika. Nato smo pospremili Jožetove zemske ostanke k večnemu počitku na Centennial Park pokopališče, kjer bodo čakali vstajenja. Pokojnik se je rodil 7. maja 1931 v Podbežah. V Avstralijo je prišel leta 1966 ter se poročil z Rikardo Borko. Ustvarila sla si prijeten dom in imela trojčke: Sonjo, Walterja in Davida. Jože je bil, kot je v govoru povedal dr. Frank, "Workoholik", ki ni poznal nobenega oddiha in sprostitve, ampak le delo in svoje načrte. Vendar je Bog načrtoval drugače. Prišla je bolezen in ko je Jože uvidel, da se bliža sestra smrt, se je hotel pripraviti na srečanje 'i Bogom. Okrepljen z zakramenti za umirajoče iu lepo pripravljen je odšel s tega sveta. Vemo, da je Bog Dobrota in Usmiljenje - naj mu bo milostljiv Sodnik. V molitvah ga priporočajmo dobremu Bogu! - Ženi Riki, otrokom, Tomažu in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Jože, ti pa počivaj v miru božjem! Iz Pertha, W.A., pa sem prejel vest, da je L marca letos na svojem domu v Fremantle odšla k Bogu MARIJA GRBAVAC. Rojena je bila 14. februarja 1939 v Cekovi družini v Hrušici na Primorskem. V Avstralijo je prišla leta 1958 s svojo mamo k sestri Danici por. Mavrič. Ker pa v Zapadni Avstraliji takrat ni bilo ravno preveč izbire za delo, je Marija prišla v Adelaido. Tu je bila osemanjst mesecev zaposlena v bolnišnici, nato se je vrnila v Perth. Leta 1962 se je poročila s Stefanom, ki je hrvaškega rodu. Ustvarila sta si prijeten dom in vzgojila tri otroke: Edita, Davida iu Diano. Pred tremi leti so zdravniki ugotovili Zahrbtno bolezen - raka ter takrat dali Mariji komaj f110 leto življenja. Pokojnica je vest lepo sprejela ter Huezen tudi vdano prenašala. V bolezni ji je bila Nadvse zvesta mama, ki ji je kljub starosti stregla Po svojih najboljših močeh. Knako sestra Danica. 11 niojih pastoralnih obiskih Pertha smo se Vc*ikokrat srečavali na njenem domu, kjer sem "'aševal ob bolnici, ki se je z vso resnostjo Pripravljala na odhod k Bogu. - Dne 7. marca je bila maša zadušnica v farni cerkvi, zdaj pa pokojnica čaka vstajenja na pokopališču v Fremantle. - Družini in vsem sorodnikom v imenu slovenske skupnosti izrekam sožalje, pokojna Marija pa naj počiva v miru božjem. Verouk za birmance je ob nedeljah po maši. Radijska oddaja v priredbi našega verskega središča pa je ob sredah zvečer na valovih etnične radijske postaje 5 HBIFM. P. JAN HZ Letošnje spominske prireditve ODHAJAŠ letos morda domov na obisk? Če ti Je za kaj več kot le za obhajanje 50. obletnice konca v°jne in s tem pričetka komunistične diktature, P°tem so (j na razpolago sledeče prireditve. Na Zadnji seji, 28. marca 1995, jih je določil Slovenski ■'“Pominski odbor, sestavljen iz predstavnikov . al°liških organizacij za Slovence po svetu, Družine j11 Nove zaveze. Prireditve bodo v Sloveniji ob c,°šnji 5(). obletnici konca vojne, begunstva, Poboja domobrancev in peti obletnici demokracije v Sloveniji. x in 10. JUNIJ - znanstveni simpozij v 'kofovih zavodih v Šenvidu v Ljubljani o vojni iu Povojnih dogodkih v Sloveniji (organizira Teološka lakulteta). 18* JUNIJ ob deseti uri - maša za pobite oiiiobrance in druge žrtve vojne na TEHARJAH. 20. JUNIJ ob peti uri popoldne - slovesna n'a.ša celovškega škofa Kapeli arija (ob somaševanju nekaterih slovenskih škofov) v VETRINJU. 23. JUNIJ ob sedmih zvečer - slavnostna adeniija v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Pripravlja jo društvo Slovenija v svetu, nastopile naj bi skupine skupnosti naših rojakov na tujem. 24. JUNIJ ob deseti uri - zahvalno romanje in slovesna maša Slovencev v svetu pri Mariji Pomagaj na BREZJAH. Mašo vodi rnsgr. Metod Pirih, škof za Slovence po svetu. 24. JUNIJ ob pol sedmih zvečer - maša za domovino v stolnici v LJUBLJANI. Glavni mašnik nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. 25. JUNIJ maša zadušnica za pobile domobrance in druge žrtve vojne v KOČEVSKEM ROGU. Somašujejo slovenski škofje iz domovine in sveta, vodi pa nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. 29. JUNIJ ob osmih zvečer - Resurreeturis, glasbeno-dramska uprizoritev na besedilo, vzeto iz Črne maše dr. Tineta Debeljaka (sodelujejo orkester, zbor in solisti) v Cankarjevem domu v LJUBLJANI. Vključi v spored svojega obiska tudi gornje datume in njih spominske prireditve! NASE NABIRKE TISKOVNI SKLAD PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI”: $50.— L.& M. Martin; $40,—Ida Zo-rich, Ema Arnufc; $ 30,— Miro Krše-van, Jože Dekleva, Terezija Prose-nak; $20,— Frank Saksida, Zorko Abram; $15.— Elizabeth Vajdi?, Jože BarbiS; $11.20 Irena Ivetič; $ 10.— Savo Tory, Ivanka Cek, Marija Stemberger, Ivanka Smrdel, Ivan Lapuh, Daniela Slavez, Franc Horvat, Jože Malnarič, Franjo Briševac, Anna Kodila, Marija Frank, Emilia Kuzma, Karla LazariČ, Julijana Blažič, Štefka Valentan, Franc Bubnič', Franc Sodja, Ignac Kalister, Albina Barbis, Franc Fekonja, Ana Horvat, Andrej Fistrič St., Jožica Beljan, Stanko Aster-Stater, Drago Tomac, France Benko, Davorina Gustinčič, Alojz Žagar, Lucija Dekleva, Alojzija Cvetko; $8.— Vladimir Godec; $6.— Franc Kolenc; $5,— Jože Lipovž, Rafael Žifkar, Frank Plesničar, Ivanka Dekleva, ApolonijaTan-šek, Zdravko Repič, Matilda KraSo-vec, Anica Kalc, Frančiška Ludvik, Rada Mattani, JoSe Ficko; $2.—Rozalija CenČiČ, Štefan Trstenjak, Marija Habenschuss. ZA MISIJONE IN NASE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $250,- F. Š.; 100.- N.N.; $20,-Ivanka Bajt namesto velikonočnih voSčilnic znancem; $10,— Apolonija TanSek, Ivanka Študent (lačnim). ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE: $100.- N.N. ZA OBNOVO ROMARSKEGA DOMA NA SVETI GORI: $100,— N.N.; $5,—Marija Dobrigna KLAKOČARJEV SKLAD ZA OBNOVO ŠKOFOVIH ZAVODOV: $100.- N.N. CERKEV SV. KRIŽA V BOŠTANJU: $90,-N. N. K OBNOVI ŽUŽEMBERŠKE CERKVE: $200,- N.N. Jožko Krayelj MIJE SELIČE / ŽALE / Neke nedelje sem ležal na svojem pogradu pod stropom-Zviška sem kukal, kako je "general Markos" risal svoje čirečare po deščici. Prevzela me je hudomušna misel. Vzel sem košček sukanca in ga spustil do njegovega ušesa. Stresel je z glavo. Zopet sem peljal nitko po njegovem ušesu. Zamahnil je z roko in zagodrnjal:"Preklemane muhe!" S težavo sem zadrževal smeh-Tudi drugi so se smejali, ko so videli, kaj delam. Zaslutil je. Ko sem se ponovno dotaknil njegovega ušesa, se je okrenil in pogledal kvišku. Ni me opazil, ker sem se naglo umaknil. Takrat pa je začel opazovati druge duhovnike. Vsi so imeli oči uprte v m°j pogled. Posvetilo se mu je. Razumel je, da gledajo mene. "O, ti krščena muha! Zavaljeni Tominec!" je zagodrnjal-"Tako spoštuješ častitljivo starost?" Smejal seje in ni prav nič zameril, ker je razumel šale. V našem kotu smo imeli svojo "zadrugo". Pakete smo namreč dali za skupno uporabo. Štirje smo bili: Goleč, doktor I^eoič, Slapšak in jaz. Goleč je imel zelo skromne pakete. Naši so poslali, kar so pač mogli. Prav tako tudi Likarju. Najboljše pakete je dobival dr. Lenič, ker je zanj skrbela škofija. Kadarkoli so prišli paketi, Goleč ni niti pogledal, kaj je notri-Svoj zavoj je oddal dr. Leniču. In ko je zagledal dobrote, se jc hvalil:"Mmm! Mi imamo! Mi imamo!” Vsako jutro smo si pripravili malico. Na gradbišče smo jo nesli v vrečkah. Kruha smo dobivali dovolj, kilogram na dan, in sicer iz enotne moke. Takrat niti zunaj niso imeli takega. Žal ni dolgo trajalo, ker so kmalu začeli dodajati koruzno moko. Kruh nam je celo ostajal, da smo ga dajali nekaterim zidarjem, ki so kot civilisti delali na gradbišču. Delo je bilo zelo naporno, zlasti ko je bilo treba betonirati ali nakladati opeko. Rokavic nismo imeli. Kadarkoli sem prišel na vrsto za prevažanje opeke, sem si odrgnil prste do krvi. Najhujše K«; Pa je bilo ponoči - neprestano so mi švigale opeke pred zenicami -/,vci so trzali, roke so bolele. Včasih smo bili izmučeni do °ne®oglosti. Željno smo čakali nedelje da smo si nekoliko "ddahnili. Čeprav smo morali vstati še bolj zgodaj kot ob delavnikih, smo sc veselili maše in obhajila. Včasih sem med mašo opazoval druge duhovnike. Nekateri so bili bil. sivi, drugi plešasti, vsi pa zagoreli od sonca. Na obrazih je a utrujenost. Zdelo se mi je, da vidim pred sabo stare kmečke <’Cance, ki prihajajo v svojih stiskah po tolažbo k sveti maši. ekateri so stali, drugi klečali. Pred mašo smo drug drugega sP»vcdovali med posteljami. Vse je bilo preprosto, in vendar je 11,1 nekaj veličastnega. Včasih se nam je zdelo, da smo v drugih l^iakombah. Vse smo morali opraviti natiho, da ne bi motili >etnikov, ki so spali v sosednji sobi. Pogrnili smo mizo, položili nanjo prenosni oltarček in prte. krožili smo duhovnika, ki je maševal, in bili pri sveti daritvi, 'ikrat na leto smo prišli na vrsto. Redki so bili, da so dvakrat Maševali. Pozneje je bilo to laže, ker smo maševali po celicah in Sn,<> oddajali oltarček od celice do celice. Takrat je bilo časa na Pretek. Tu pa smo morali vse končati v dobre pol ure. Brevir smo molili vsak v svojem kotu ali za barako. Odkar Sm° bili na gradbišču, so nam to dovolili. Tudi rožni venec je ''Pravil vsak sam. I>e zvečer smo ga včasih zmolili po dva in dva, 0 smo se sprehajali po dvorišču. Ostali prosti čas smo ob nedeljah porabili za pevske vaje in ščitek. Petje nam je bilo v veliko uteho. Nekateri so imeli asne glasove. Prvi tenorist ("primadonna") je bil lazarist Tonče uPnik. Z njim je prepeval tudi Janko Žagar. General Markos Se liu jc smejal in ga oponašal, da preveč odpira usta. drugih tenoristov nas je bilo precej. Prevladoval je Franc ' °dja, prav tako lazarist. Ril je pesniška duša. Napisal je več Pesmic. Hkrati pa je bil tudi naš bolničar. . ludi baritonistov je bilo veliko: Nace Škoda (bivši škocjanski ZuPnik, ki je bil kot jaz obsojen na dvajset let prisilnega dela), I^enič, bivši škofijski tajnik (prvotno je bil obsojen na šest let, nato so mu zvišali na dvanajst let ječe), Jože Presnik, ki je imel *elo |t.p bariton. Večkrat jc zapel solo v raznih koroških in rugih narodnih pesmih. Nizki basi so nas spremljali, da so se glasovi zlili v ubrano Melodijo. •Jurčaku ni bilo težko učiti, ker smo vsi poznali note. Dovolj je ‘°» če smo enkrat ali dvakrat ponovili, in že smo skupno zapeli. Nekoč smo vadili pesem Završki fantje. Lojzek Tome se jc prehajal po sobi in molil brevir. Na široko je premikal ustnice, casa do časa nas je pogledal čez naočnike in prisluhnil. Na °Hcu pesmi so besede:"...in Katrca v dvajseto leto." Tome se je ''■“smejal in skozi nos zamomljal: "Nja, nja, nja! Katrca gre v dva ajseto leto, Lojzek pa v šestdeseto!" Vsi smo se zakrohotali. Kambič je že imel motiv za CERKVI SV. EME V PODČETRTKU: $ 100,- N. N. POMOČ FARI Stepanja vas: $ 150,- N. N. VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! V Avstraliji so med vodnimi pticami doma tudi pelikani ¥ SV" l//j X fcjl\Y. Vsem rojakom sirne Avstralije žeti vesele, upanja polne in blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE Avstralska Slovenska Konferenca VELIKA NOČ Mislili smo, da je bil kakor pred smrtjo, v ostri svetlini časa in prostora, ko ga je Magdalena po vstajenju prepoznala, ko mu je Tomaž del prst v črnordečo rano, ko je pokončen in svetal gledal na pripravljeno žerjavico, na sivozeleno ribo, na kruh. Nismo vedeli, da mu je zrak vel skozi telo, kakor veje skozi odprti dan pred nami. Le če je sebe po belem angelu in v srcih sam odkril, so ga v veri boječe prepoznali. Belih angelov ni več, a je teika beseda o njem, pismo o kamnu, in prtiču ob grobu in s pismom Vstali: pred odprto, svetlozeleno potj6 nam v srcih sam odkriva sebe, sam s seboj potrjuje, da je "resnično vstal". Tiho ga v sebi posluSamo, ko veselo potrkavajo zvonovi, ko bandero z zlatim jagenčkom plapola v vetru in se na bregu Cez krpe snega Sivo ozira rdete nadahnjeni teloh. VLADIMIR TRUHLAR karikaturo. Ko smo se namreč drugi dan vrnili z dela, sm<> zagledali na stenčasu velik portal, na njem pa številko 60. Skozi portal stopa I^ojzek Tome. In spodaj napis:"I^ojzek gre v šestdeseto leto!" Vsak dan nam je na Žalah prinesel kaj novega. Dovolili so nam tudi igre. Zato smo naštudirali Vodopivčevo igro Kovačev študent. Rupnik, ki je pel tenor, je igral kovačevo ženo, Fram' Fortuna (iz Kranja) je bil kovač. Med študente so dali tudi mene. Igro so gledali tudi pazniki, med njimi vodnik Čampa. Poleg Študenta sva ob spremljavi harmonike s Kambičem igrala pantomimo slikarja. Vse barve sem mu polizal s papirja, ko je delal portret. Končno sem izrezal prostor za glavo in vtaknil svojo glavo vmes, da je po njej slikal. Barve so bile seveda: marmelada, krema, menta itd. Vsi so se iz srca nasmejali in vsaj za nekaj časa pozabili, da so v zaporu. Tudi vodnik Čampa sc je krohotal med zaporniki* Tako ga je prevzelo, da je zvečer pri raportu, ko je prešteval jetnike, bušnil v smeh, ko me je zagledal v prvi vrsti. Samo nekoliko sem skremžil obraz, pa je bilo dovolj. Pred njim sem si to upal, ker je razumel šale, pred Borkovičem bi tega n« napravil, ker bi me takoj prijavil upravniku. Ob drugi priložnosti smo igrali komedijo Brez županovega dovoljenja. Imel sem menda pet vlog, ker sem moral nastopati v različnih poklicih. V lepem vremenu smo igrali na prostem. Oder je bil zel« skromen - arestantski. Nekaj umazanih odej, iz papirja napravljena pokrivala in podobni pripomočki, to je bilo vse-Preprosto in vendar prisrčno. Vsi so se z veseljem spominjali prvih mesecev na Zalah. Ob nedeljah popoldne smo imeli tudi tako imenovano politično uro. Eden izmed zapornikov-laikov nam je podal politični pregled celega tedna. Imeli smo sicer časopise, toda vsi niso brali, ker je bilo za to premalo časa. Vedno so želeli tudi debato, ker so cinkarji morali poročati o mnenju arestantov. Spočetka je bil ob nedeljah na voljo tudi jabolčnik. Vsak ga je lahko kupil pol litra. Nekateri niso pili in so ga dali drugim-Nekoliko pijani so začeli razgrajati in dobiček je bil ta, da so jabolčnik prepovedali. Laiki so ob nedeljah imeli svojo zabavo. Nekateri so šahirali, drugi so grali na orglice. Imeli pa so tudi harmoniko, ki so jo prav pridno nategovali. Ilrana je bila na Zalah kar dobra. Ob nedeljah smo dobil' juho, krompir, košček mesa in solato. Nekateri, zlasti starejši, niti niso vsega pojedli. Jože Šavora, ki je veliko prestal p° bunkerjih, je rad sprejemal, kar je drugim ostalo. Zlasti okisani fižol mu je bil poslastica. Takrat je ponavljal pri svojem pogradu:"Sprejemamo dobrotvore, sprejemamo dobrotvooore! Napravil si je zalogo še za drugi dan. /Nadaljevanje sledi/ Misli, april 1995 J ZLATA OBALA, QLD. - Gotovo si zaznamujte na vaš koledar nedeljo 28. maja za udeležbo pri etnični službi božji, ki bo to nedeljo v cerkvi Srca ezUsovega, Fairway Drive, Meriniac. Tudi narodne n°SL' naj ne manjkajo. Združite se v slovensko skupino okrog bandera Marije Pomagaj ter sv. ■rila in Metoda. Razume se, da niso povabljeni San>o rojaki Gol d Coast-a, ampak tudi iz Brisbana lu okolice. v ttGTREE ima slovensko mašo vsako drugo in e,rto nedeljo v mesecu v cerkvi Vseh svetnikov ob Klubu "Planica". Izredna sveta maša bo tudi na Vcliko noč, 16. aprila, a že ob 11.30 dopoldne, ^edne nedeljske maše so ob petih popoldne, kadar Pa jc maša ob sredah (to bo spet meseca maja), je sedmih zvečer. - Tudi na veliki petek bo slovesno opravilo dneva ob sedmi uri zvečer. Na sPoredu je dramatiziran pasijon, prošnje za vse stanove, češčenje svetega križa in obhajilo. Blagoslov jedil bo na velikonočno nedeljo po slovesnem Vstajenju in sveti maši. CANBERRA je na vrsti za slovensko mašo Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob sedmih zvečer. 1 °rcj letos tudi na veliko noč, ki pride na tretjo Nedeljo v aprilu, 16. aprila. Naslednja maša bo 21. niaja. Vabljeni! MERRYIANDS ima na sporedu vse obrede Vclikega tedna. - Naj omenim na tem mestu tudi 'Poimenovano krizmeno mašo, ki bo v stolnici v ^arrani atti na veliko sredo ob osmi uri zvečer. Naš ^rajevni škof Beda želi, da iz vsake župnije in skupnosti pridejo k tej maši vsaj trije zastopniki ter Ponesejo v domačo cerkev novoposvečena olja. Pri Sv. Rafaelu bo na veliki četrtek ob sedmih ^cčer spominska maša zadnje večerje, nato pri Jeci" molitev za Cerkev in duhovnike. Na veliki petek bo slovesno opravilo tega dne °b tretji uri popoldne. Liturgija vsebuje peli pasijon P° svetem Janezu, razkrivanje in češčenje križa, Prošnje za vse stanove in sveto obhajilo. Zvečer ob Scdniih bomo imeli pobožnost križevega pota. Na veliko soboto bo blagoslov velikonočnih jedil dveh in ob petih popoldne. Ves dan bo češčenje ■*czusa v božjem grobu. - Zvečer ob sedmih bo začetek obredov velikonočne vigilije: blagoslov °8nja in velikonočne sveče, nato procesija v cerkev, ^likonočna hvalnica, branje svetega pisma, "'agoslov vode in obnovitev krstnih obljub ter slovesna maša velikonočne vigilije. Na veliko noč, 16. aprila, bo slovesno Vstajenje s Procesijo in praznično mašo ob osmi uri zjutraj. SV. RAFAEL SYDNEY Fr. Tomaž Menart, O. F. M., Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W.,2160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre - franiilkanke Brezmadežne St. Raphael Con ven t, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478 Druga sveta maša bo ob deseti uri z ljudskim petjem. Na velikonočni ponedeljek sta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob šesti uri zvečer. Nato se ob pol osmih prične v naši dvorani tradicionalno PIRHOV ANJE, v kateremu ste vsi lepo vabljeni in se vam priporočamo za rezervacije. Naš mešani pevski zbor bo sodeloval pri vseh obredih velikega tedna, od bogoslužja cvetne nedelje do velike noči. Na cvetno nedeljo bodo pri maši peli pasijon po Luku, na veliki petek po Janezu. Na veliko noč bodo pri bogoslužju izvajali Brucknerjcvo slovesno mašo. Božji grob bo pri nas od štirih popoldne na veliki petek dalje ter ves dan velike sobote. V cerkveni veži bo seznam molilcev: tam vpišite svoje ime in žrtvujte vsaj pol ure za češčenje Jezusa v božjem grobu. Toliko potreb in namenov imamo, ki naj bi zanje prosili. Zakrament sprave morete prejeti vedno pol ure pred obredi ali pred sveto mašo. Saj ne more biti prave velike noči brez prejema tega zakramenta. Vstali Kristus vabi tudi nas, da vstanemo iz naših slabosti in grehov. NEWCASTLE ima praznično mašo na samo veliko noč, 16. aprila, ob šesti uri zvečer v Hamiltonu. Naslednja, redna maša bo dva tedna pozneje, 30. aprila, ko je peta nedelja meseca. Povabite še druge, ki ne bodo brali tega obvestila. WAGGA WAGGA in PERTH, W.A., prideta na vrsto pozneje, kakor bo pravočasno objavljeno. KRSTI - Robert Anthony Grlj, Grceuacrc, NSW. Oče I^eon, mati Nives r. Muha. Botra sta bila Boris Muha in Aleuka Vidic. - Sv. Rafael v Merrylandsu, 25. marca 1995. Anthony Lee Bcl.jan, Fairfield West, NSW. Oče Božo, mati Linette r. Farravvcll. Botra sta bila Ray iu Michele Mosley. - Sv. Rafael v Mcrrylandsu, 26. marca 1995. Andrcw John Žic, Botany, NSW. Oče John, mati Julie r. Velchich. Botrovala sta Bernard in Linda Roden. - Župna cerkev sv. Bernarda, Botany, NSW, dne 5. marca 1995. Novokrščencem, staršem in botrom naše čestitke! Naj bobo malčki vse življenje zvesti krstnim obljubam! POROKA. - Bernadcttc Rebec, Nyngan, NSW, hčerka Alojza in Patricije r. Johnson, in Breil Jackson, Dubbo, NSW. V župni cerkvi sv. Lovrenca, Dubbo, NSW, dne 25. marca 1995. POKOJNA - V marcu mi je telefonirala socialna delavka iz kraja Gympie v Queenslandu, da je dne 10. marca zjutraj v tamkajšnji bolnišnici umrl STANISLAV JEŽ. Pokojnik je bil rojen 7. maja 1912. Kot dozdeven rojstni kraj je omenila Tolmin poleg Goriških Brd. Pokojnik je bil samski, priden iu štedljiv, bil pa je bolaii na živcih in vase zaprte narave ter se je precej selil in iskal miru, ki pa ga ni našel. Ko je p. Ciril pred nekaj leti urejal oltarni del naše cerkve, je dobil od pokojnika mecenski dar. Nekaj časa je živel tudi v Baragovem domu v Melbournu, od koder sc je odpravil "za vedno' domov (baje ima tam še eno ali dve sestri). Pa tudi doma ni zdržal. Vrnil sc jc v Avstralijo in obtičal v Queenslandu v bolnišnici, od koder ga je zdaj rešila smrt. Pogrebna maša je bila v ponedeljek 13. marca v cerkvi sv. Patrika v Gympie. Ker nima pokojnik tu nikogar svojega in jc bil tudi med rojaki domala nepoznan, je moral biti pogreb kaj žalosten in brez pogrcbccv. Naj mu bo lahka avstralska zemlja-Končno jc Stanislav našel mir, ki ga je v življenju zaman iskal. V sredo 29. marca zvečer okrog pol osme ure jc v Calvary bolnišnici v Canberri umrl rojak FRANK HRIBAR. Pokojnik jc bil rojen 10. septembra 1920 v Žirovnici (Grahovo pri Cerknici) kol sin Antona in Marije r. Marolt. V Avstralijo je prišel kot mlad fant žc leta 1937. Leta 1955 se jc v Ljubljani poročil z Marijo Telič, po rodu iz vasi Viševek (Stari trg pri Ložu), zakrament svetega zakona p3 sta prejela v Iga vasi. Pokojni Frank, kakor so ga klicali znanci, jc bival večina svojega življenja v V zdušje velike noči v naši cerkvi sv. Rafaela Canberri, kjer jc bil nekaj časa gradbenik, največ casa pa jc posvetil izdelovanju ograj in vrat. Bil je dolgoletni član canberrskega Slovenskega kluba ter Jc s svojini prispevkom sodeloval pri gradnji doma. K slovenski maši, ki jo imamo v Canberri enkrat na n>esec, je rad prihajal; tudi na "Misli" je bil Naročen dolga leta in jih je z veseljem prebiral. Pokojnik je bil bolan nekako dve leti. Zadnjih Ilekaj tednov pa sc je bolezen stopnjevala, da je ™°ral v bolnišnico, kjer je zaključil svojo ■'•ivljcnjsko pot. Na to sc jc pripravil s prejemom SVctih zakramentov, ki mu jih je podelil krajevni duhovnik. Poleg žene Marije zapušča sinove ranka, Lidija in Leona. Slednji je poročen z I.ee r. Thompson in imata hčerko Nicolc. I rank jc bil najmlajši od desetih otrok. Trije ra,je so že med pokojnimi, od sester živi Terezija ^"Ic v Žirovnici, Pepa I.ipovac pa v Čabru. Pogrebna maša je bila opravljena v župni cerkvi Sv- Mateja, Pagc, ACT, v ponedeljek 3. aprila. (,r°b je dobil na Gungahlin pokopališču, Milchcll, ^-T. Naše iskreno sožalje ženi, sinovom ter s°rodnikoin tukaj in v domovini. MAJNIK se bliža in spet vas vse vabimo, da se Pndno udeležujete šmarnic, kadar bodo na sporedu. *° bo pri Sv. Rafaelu vedno za konec tedna, v 'Streč pa vsako sredo ob sedmi uri zvečer. Upam “di, da bo letos več zanimanja za gostovanje ^rijinega kipa po naših družinah. V ccrkveni '/C/j bo seznam družin, ki žele sprejeti kip; tam aoko pridružite svoje ime ostalim. .5'AR RAU.Y bo letos na nedeljo 21. avgusta, s Pričetkom po maši. Prireditev bosta organizirala aUska zmagovalca, Marjetica Bolko z zaročencem Kobcrtoni, a takrat bosta že poročni par. Naša cerkev ima križev pot s petnajsto postajo: Kristus je vstal od mrtvih. Je zadnje delo pokojnega arhitekta Cvetka Mejača — dar naši cerkvi. SHOPPING SPREE je na sporedu za soboto 3. junija. Odhod iz Merrylandsa bo točno ob 7.45 zjutraj. Glavno pobudo za to prireditev jc dala Judita Bavčar. Doprinos akcije bo tokrat za podporo mladinskemu listu "The Australian Slovenian Rcvievv". Ta list izdajajo v angleščini naši mladi in ima lepo možnost, da združi okrog sebe slovensko mladino, zato ga zlasti tej toplo priporočam. Če bi želeli prejemati list, pišite na uredništvo: The Australian Slovenian Revievv, c/- P.O.Box KL 806, Kiugs Langlev, NSW 2147. P. VALHR1JAN VELIKA NOČ SE ŽE DANI /Ljudska pesem/ Se že dani, se že svetli, veselje se glasi: zbežale so premagane peklenske vse moti. Zveličarja več v grobu ni, častitljivo ga zapusti. Smo rešeni, veseli vsi, saj Jezus naš 'Sivi. Aleluja! Žene so šle neustrašene ob zori h grobu tja, kjer mrtvo truplo Jezusa, tam v smrti spalo je. Pa angel žalostnim pove, da Jezus že pred njimi gre. Ve du?e vse, radujte se: Zveličar naš živi. Aleluja! HM| £J-n Z VSEH VETROV PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je z ozirom na zadnja leta pred tretjim tisočletjem med drugiiii poudaril:"...Krajevne cerkve morajo skrbno paziti, da se ne bi prav nič izgubilo iz pričevanja mučencev našega stoletja. Vesoljna Cerkev bo morala napraviti skrbne sezname mučencev naših dni..." Vernikov, ki so prelili svojo kri zaradi vere, je bilo v našem stoletju res veliko na vseh koncih sveta, zlasti pa pod vlado komunizma. In med narodi mučencev smo tudi Slovenci. Dolgo vrsto jih imamo, četudi nismo številen narod. Debela knjiga je izšla nedavno samo o mučenih in pobitih slovenskih duhovnikih, redovnikih in bogoslovcih. Kmalu bo doživela tretjo, še točnejšo in dopolnjeno izdajo, ker bo druga izdaja knjige skoraj pošla. ' ETNIČNO ČIŠČENJE" je očital svoji vladi sudanski škof Macram Max Gassis, ko je bi! nedavno pred Komisijo za človekove pravice v Ženevi. Za svobodni svet sudanska vlada vedno trdi, da podpira dialog med muslimani in kristjani, v resnici pa so njene roke umazane s krvjo nedolžnih žrtev. Razmere so se zlasti poslabšale na jugu države, kjer so porušene cele vasi, prebivalci pa brez strehe in najosnovnejših sredstev za življenje. V Sudanu prihaja do mučenj, do usmrtitev brez sodnega postopka in do prisilnih prestopov v muslimansko vero. ZADNJE ŠTEVILKE brezposelnosti v naši novi domovini Avstraliji so tele: Brezposelnih je registriranih 801.000, od teh jih je visoko število 294.000 v skupini, ki je izgubila delo že v začetku brezposelne dobe (long-term uneniployment). Med brezposelnimi je kar 346.000 mladih, med 15 in 24 letom starosti. Nekateri teh še sploh niso mogl' okusiti dela, čim so končali šolo. Kako nanje vpliva brezdelje in kakšne posledice bo imelo za celo življenje, si lahko mislimo, a težko predstavljani Za enkrat še nič dosti ne kaže, da se bodo razmere izboljšale in bo brezposelnost v Avstraliji minila. LEMONT pri Chicagu v ZDA je med tamkajšnjimi Slovenci znan pod imenom "ameriške Brezje". Tam je vseameriška slovenska božja po1 Marije Pomagaj, središče slovenskih frančiškanov, od koder - mimogrede povedano - so prišli tudi prvi dušni pastirji med avstralske Slovence. Kef slovenske narodne župnije - Sv. Štefan v Chicagu-Sv. Jurij v South Chicagu in Sv. Jožef v Jolietu ' vedno bolj izgubljajo svoj slovenski značaj in že zaključujejo s slovenskim jezikom v bogoslužju, s° lemontski frančiškani uresničili željo po podaljšanj" slovenske pastorale. Od chicaškega nadškofa kardinala Jožefa Bernardina so izprosili, da je Z dekretom ustanovil na ameriških Brezjah Slovensk* katoliški misijon. Odslej bodo v kapeli Marij6 Pomagaj lahko imeli slovenske krste in poroke Seveda pa zavisi od chicaških in okoliških Slovencev, kako bodo Slovenski misijon uporabljali-Če ne bo dovolj odziva s strani slovenskih vernikov, bo dekret chicaškega kardinala v nekaj letih preklican. V Lemontu, na zemljišču oo. frančiškanov, gradijo zdaj Slovenski kulturni center, ki naj tudi v narodnostnem ne le verskem področju poveže naše ljudi. Tako bo Lemont kot versko in kulturo0 središče veliko pomenil za nadaljni obstoj i° povezanost ameriških Slovencev, katerih število se iz leta v leto občutno krči. MONTECASSINO, znameniti samostan, ki je ustanovil sv. Benedikt, je obiskala v januarj11 skupina slovenskih duhovnikov. Že trideset let p° ustanoviteljevi smrti so ga porušili Langobardi, v devetem stoletju Saraceni, v štirinajstem ga je uni^' potres, leta 1944. pa zavezniška letala. Danes je samostan pozidan po prvotnih načrtih. V knjižnici je že slovenski prevod Benediktovega pravila, ki ga je samostanu daroval leta 1981. stiski opat dr. Nadrah-Msgr. Jezernik, rektor rimskega Slovenika, pa )c zdaj prinesel v dar faksimile Brižinskih spomenikov in tako potrdil vezi Slovenije s tem virom evropske CAMPBELLFIELD, VIC Tat.: 359 1179 A.H : 470 4095==-^ ~''~" SEDEŽ Združenih narodov v New Yorku bo v letošnjem oktobru obiskal papež Janez Pavel II. Peti oktober namreč beleži petdesetletnico ustanovitve OZN. Papež je nameraval priti tja že lani, vendar je moral obisk zaradi zdravstvenih razlogov preložiti za letos. Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET, Vsa dela so pod garancijo! Clvilizacije. Tako se bo odslej vedoželjni raaskovalec v samostanski knjižnici lahko seznanil 1 z najstarejšim slovenskim zapisom. Prior *aniostana pa je Msgr. Jezerniku podaril dve kopiji aksiuiiia montecassinskega rokopisa, ki vsebuje ‘lajstarejši zapis v italijanskem jeziku. Knega bo ranil Slovenik, drugega pa Slovenska teološka alnikovem grobu za romarje maševal ljubljanski tladfikol in metropolit dr. Alojzij Šuštar. ne le japonsko, ves svet je presunil napad strupenim plinom sarinom na uporabnike tokijske Podzemske železnice sredi naj večjega prometa. csei smrtnih žrtev ob nič manj kot 5500 ^as,rupljenih, od katerih je moralo nekaj sto v 01nišnico, da so jim rešili življenja. Vse kaže na budistično sekto Aum Šinri Kjo kot y£anizatorko tega množičnega zločinskega dejanja, njenem središču so odkrili zalogo raztopine r avetonitrila, kar je enaka kemična snov, kot so jo našli v podzemski železnici. Policija je našla v skladiščih sekte tudi 160 sodov peputona, substance, ki povzroča rast najbolj smrtonosne bakterije, katere en sam gram je zmožen usmrtiti nič manj kot 17 milijonov ljudi. Tako računajo, da je imela sekta namen začeti proti človeštvu bakterijsko vojno, ki bi bila vsekakor lahko prva in zadnja. Soko Ašahara, vodja te japonske sekte, sicer trdi, da je nedolžen, a je izginil in se skril pred roko pravice. Žal je takih in podobnih skrajnih skupin danes na svetu vse polno. Nekatere so res zmožne vsega v svojem sovražnem odnosu do soljudi. Najhujše je, ker delajo zločine v imenu Boga, pa naj ga imenujejo že kakor koli. V resnici so člani sužnji svojemu vodji, ki je vase zaverovan diktator in verski fanatik, pripadniki pa mu slepo sledijo. PO NAPOVEDIH izraelskega notranjega ministrstva se bo število Arabcev, ki so izraelski državljani, do leta 2020 podvojilo, poroča dnevnik Maariv. Na severu izraelske države bo že kar več kot polovica prebivalcev Arabcev. Zdaj ima Izrael 5,5 milijona prebivalcev, od katerih je judovskega rodu 82 odstotkov, ostali pa so Arabci. Porasta Arabcev pa se Judje upravičeno boje. Je res poprast tiho orožje, ki polagoma gotovo pripelje do zmage. Hvurmm moTvn oomMnv V.F.L m'Tsu»is*i PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 *MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. C COLONIAL MUTUAL te CRASH /p«7 KF.PAIRF.R KOTIČEK NAŠIH MLADIH V GALERIJI MLADIH vam danes Melbourne predstavlja Se eno organistko slovenske cerkve. Pa ne le organistko, ampak dekle, ki le od zgodnje mladosti tudi redno nastopa na naših prireditvah in je ob vsaki priliki pripravljena priskočiti na pomot. KATARINA PERŠIČ je bila rojena leta 1972 v Geelongu, kjer živi njena družina. Ima še brata Davida in Petra, starša Edvard in Stanka pa sta doma iz Vipavske doline — Ravne pri Črničah. V osnovno Šolo je Katarina hodila v dom ati župniji svete Družine v Bell Parku, za srednjo šolo pa si je izbrala katoliški dekliški Clonard College. Nato je pet let študirala glasbo na melbournski univerzi (Conserv-atorium of Musič) in za svoje glasbilo izbrala flavto, ki jo poleg orgel odlično obvlada. Študije je zaključila lansko leto, letos 3. marca pa je med slavnostjo na univerzi prejela diplomo: Bachelor of Musič with majors in Musicology and Education. Pet let intenzivnega Študija je pustila za sabo, pa je medtem nastopala na raznih kulturnih prireditvah, pri natih mladinskih koncertih (na njih je začela že kot osemletna deklica in mnogim je še danes v spominu njena občuteno podana deklamacija: Meri se predstavi), ter orglala pri slovenskih mašah v Geelongu in v Melbournu. Po uspešnem univerzitetnem Študiju je Katarina prejela štipendijo Fellovvship of ABC Radio. V kratkem bo morala v Sydney, kjer se bo tri mesece po- VELIKONOČNA DAN PRESVETI, DAN VESELJA, O POZDRAVLJEN BODI NAM! SPOLNJENA JE SVETA ŽELJA: IZ GROBA VSTAL GOSPOD JE SAM. GLEJ, KAK' SVETIJO SE RANE, KI JIH ZATE JE PREJEL; JEZUS TVOJ IZ GROBA VSTANE, BODI GA, KRISTJAN, VESEL! ALELUJA, ALELUJA! ANGEL BOŽJI H GROBU PRIDE, TEŽKI KAMEN ODVALI, VELIK STRAH ŽENE OBIDE, ANGEL PA JIM GOVORI: "LE NIKAR SE NE PLAŠITE, KRIŽANEGA IŠČETE. RES JE VSTAL, LE VERJEMITE, KAKOR NAM POVEDAL JE." ALELUJA, ALELUJA! svetila delu pri ABC. Nato pa namerava v Slovenijo* kjer bo na ljubljanski univerzi nadaljevala študije ns polju glasbe in slovenščine. Naj tu omenim, da Kata-rina sijajno obvlada materin jezik. Brez posebne prl' prave se ne boji brati berila pri slovenski mali. Hodil3 je v sobotno slovensko Šolo in iz slovenščine tudi M? turirala. če kdo, potem Katarina zasluži štipendijo & brezplačni študij v Ljubljani. Upam, da jo bo dobila. Kaj naj Še rečem o našem dekletu? Je ustrežljiva vsakemu rada pomaga. In vselej je nasmejana. Kjerkol1 je doslej našla ob študiju začasno zaposlitev, povsod so cenili njeno marljivost, poštenost in pristop do s°' ljudi, ter jo hoteli kar obdržati. Katarini želimo, da bi ostala taka vse življenje■ ^ seveda, da bi študije v Ljubljani dobro izkoristila se vrnila med nas obogatena z novim znanjem, ki S3 bo voljna deliti avstralski in tudi naši izseljenski ml* dini. Obenem pa na tem mestu, draga Katarina, iskr? na hvala za vse, kar si doslej nudila našemu verskemd in kulturnemu središču v Melbournu. + + + Vsem KotiSkarjem belini, da bi velikonočne prazn1' ke lepo preJiveli in prejeli veliko božjih milosti. In 'ia strička, ki pripravlja Kotidfek, se kaj spomnite! Pa kaj pišite v Kotiček! Čisto ste pozabili name. — Striček- OBVESTILO Veleposlaništvo Republike Slovenije je v sodelovanju z avstralskim Departmcntom for 0t'ial Security (DSS) sprožilo postopek proučitve Možnosti za podpis sporazuma med Avstralijo in ,'ovenijo o pokojninah. Obe strani sta si že ^menjali prve informacije o pokojninskih sistemih v obeh državah. Delegacija avstralskega ministrstva bo v ^'etku maja obiskala Ministrstvo za socialno Varnost v Sloveniji, kjer bo imela razgovore o Možnostih podpisa ustreznega sporazuma s področja pokojninskega zavarovanja. Postopek (*° podpisa traja navadno do treh let. S tem sporazumom naj bi se odpravili vsi preostali Problemi, vezani na prejemanje pokojnin v eni ali drugi državi. Avstralske pokojnine v Sloveniji prejema °krog sto upravičencev; prav tako pa prejema ‘Krog sto upravičencev slovenske pokojnine v ^ystraliji. Za slovensko pokojnino je pogoj vsaj Pc*najst let delovne dobe v Sloveniji. Glede na to, da je pokojninska problematika «»o glavnih vprašanj, s katerimi se soočajo lovenci v Avstraliji, je Department for Social L eeurity izrazil pripravljenost za razgovore o teh ''Pfašanjih v slovenskih organizacijah širom po ^straliji. Obljubljen je tudi pismeni material v •ovenščini, v kolikor bo med nami za to dovolj ^himanja. Ako bi slovenske organizacije želele za svoje uP°kojence organizirati tak sestanek (pogoj je Rfupa vsaj petdeset upokojencev), vam tu sPoročamo imena kontaktnih oseb: ' Sydney: Ms Vicky Beath, Manager, Migrant ^ervices Section, DSS, IIaymarket, NSW 2000 -‘elefon (02) 323 8100. • Melbourne: Mr. Michael Lunney, Manager, ^•grant Services Section, DSS, Melbourne, Vic. ■1001 - Telefon (03) 204 4350. 'V kolikor bi te razgovore želeli organizirati “di v drugih krajih, se lahko obrnete na Mr. cnnis Roche, DSS, International Branch, •entral Europe, Athlon Drive, ACT 2900 -‘elefon (06) 244 7077. da Veleposlaništvo Republike Slovenije ima čast, 2 dovoljenjem avstralskega Ministrstva za ^•»anje zadeve posreduje sporočilo za tisk "enatorja g. Garetha Evansa, Ministra za *Ullanje zadeve, o imenovanju g. VIKTORJA ARAGE, direktorja Eurolnternational v '|clbournu, za častnega konzula Avstralije v °veniji s sedežem v Ljubljani. Naslov in a KZIZ£M AVfTHAL (K£ iLOVI N UL telefon avstralskega konzulata je: Dunajska 22, 61000 Ljubljana, Slovenija - Številka telefona: (386) 61 13 27 341, Faxa pa: (386) 61 13 31 052. G. Viktor Baraga je odličen poznavalec avstralsko-slovenskih odnosov, še posebno s področja gospodarskega sodelovanja. Dobro je poznan tudi med slovensko skupnostjo, še posebno v Melbournu. Zato pozdravljamo njegovo imenovanje, ki bo gotovo doprineslo k še poglobljenemu in aktivnejšemu sodelovanju med Avstralijo in Slovenijo na vseh področjih v korist obeh držav. ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov Ker g. Aljaž Gosnar odhaja na poslovni obisk Slovenije, v mesecu aprilu ne bo konzularnih dni, veleposlaništvo v Canberri pa bo seveda delovalo kot običajno. Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desete do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6, 60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830. Številka faksimila pa je (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA, P.O. Box 284, Civic Square, Canberra, A.C.T. 2608 Za pomoč in nasvet za zmerno ceno KOBAL & ASSOCIATES SOLICITORS & ATTORNEYS Dorothy Kobal B.Com L.LB. 81 Sporing Ave, (P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147 (T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583 Conveyancing,Wills & Probate, Small Business, Litigation and General Advice. ŠKRBINA (KOMEN), SLOVENIJA - Res s težkim srcem sem sprejela žalostno vest o smrti moje drage nekdanje vaščanke in večletne sosede ZORKli KOVAČIČ r. Bitežnik, ki je preminila dne 27. januarja letos v novi domovini Avstraliji, v mestu Sydney. O njeni smrti so pisale Misli v letošnji februarski številki. Nikoli si nisem mislila, da se bova še kdaj videli. Ali sreča je hotela, da smo se po šestdesetih letih spet srečali in objeli. To je bilo ob priliki mojega obiska pri sinu Zorkotu in snahi Mileni Abram v Melbournu. Nepopisno je bilo veselje in sreča takega nepričakovanega snidenja. To je bilo tudi enkratno veselje in sreča pokojne Zorke in moje. Sinovoma in obema družinama ter vsem ožjim sorodnikom izrekam najgloblje sožalje v svojem imenu in v imenu mojih sorodnikov kakor tudi znancev, ki so poznali družino Bitežnik iz Škrbine. Kakor je bilo najino snidenje nepopisno veselje, sta bila tudi najin zadnji pozdrav in ločitev nepopisno težka. Obe sva se zavedali take oddaljenosti najinih domovin in posebno ob dejstvu najinih let, da je to snidenje zadnje na tem svetu. Počivaj v miru, draga Zorka! - Marija Abram GEORGES IIALL, NSW - Ko pošiljam naročnino za naše drage Misli in dodajam zanje tudi v Bernardov tiskovni sklad, se prvič oglašam z nekaj vrsticami. Povedati moram, da me je urednikov uvodnik na notranjih platnicah februarske številke spravil v slabo voljo. Omenja in citira nekoga, ki je pravi predrznež. Kako si sploh upa Tobin Brothers ■ Viktorijskim Slovencem na uslugo v času žalovanja Head Office: 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE 328 3999 BERVVICK 796 2866 MOORABBIN 555 9088 CRANBOURNE (059) 96 7211 NOBLE PARK 558 4999 DONCASTER 840 1155 PAKENHAM (059) 40 1277 EAST BURVVOOD 886 1600 RINGVVOOD 870 8011 ESSENDON 331 1800 ST ALBANS 364 0099 FRANKSTON 775 5022 SUNSHINE 364 8711 GARDENVALE 596 2253 VVERRIBEE 748 7900 GLENROY 306 7211 F rane f s Tobin MALVERN 576 0433 & Associates 596 8144 TOBIN BROTHERS PTY LTD (a^da) < rnrnmmmm S Melbournskim Slovencem se priporota < KAMNOSEŠKO PODJETJE ' GIOVANNl VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. j 85—87 Trawaila Ave., Thomastown, Vič. • Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474 ^agrobne spomenike izvrtujemo po dogovoru. , Garancija za vsako nate delol < ■■»■»■■»»» ** spraševati, v kateri žep gre denar, ki ga nabiraj0 Misli v razne dobre namene. Saj ga upravnik o* ukradel in je bilo na Misli poslano, da ga oddaj0 dalje. Res vsi radi včasih pogodrnjamo in nobeden 0“ nas nima preveč. Vemo pa, da deset dolarji naročnine ni dosti več kot kritje poštnih stroškoV' Darovi v tiskovni sklad pa kažejo, da nas je dosti naročnikov, ki željno pričakujemo Misli in jih z veseljem tudi prebiramo. Saj nas zanima, kaj se dogaja med nami Slovenci, ne pa tisto, kaj piše p° časopisih, ki jih prodajajo na vogalih. Lepe pozdrave patru uredniku kakor tudi vse®' ki prebirajo Misli z enakim veseljem kot jih jaz-Bog vas živi! - Olga Ilorvat STEPANJA VAS, Slovenija - Obračam se na Vas s prisrčno prošnjo, da nam po svojih močeh pomagate pri nakupu cerkvenega zemljišča Z* gradnjo nove, večje cerkve v Stepanji vasi v Ljubljani. Župnija Stepanja vas je v oskrbi oo. kapucinov Številčno je zelo velika in šteje približno 11. ljudi, naša cerkev pa je za tolikšno število ljud' premajhna. Skozi vsa stoletja jc bila namreč lc podružnica župnije Svetega Petra v Ljubljani' Utesnjenost najbolj občutimo ob večjih praznikih i*1 slovesnostih, ko se vsi drenjamo in lovimo zrak z* dihanje. Že ob navadnih nedeljah mora veliko ljufl' ^tati, med njimi tudi starejši, ker ni prostora za sedeže. Zdajšnjo prostorsko stisko rešujemo n3 različne bolj ali manj primerne načine, med drugi*11 tudi tako, da imamo ob nedeljah in praznikih več maš. Župnija Stepanja vas je ena socialno najbolj šibkih delavskih naselij ljubljanskega obrobja. NjeDc prebivalce pesti brezposelnost, veliko je mladih družin, ki se komaj preživljajo, pa tudi drugih faranov z nizkimi dohodki. Pogoj, da lahko vse to uresničimo, pa je nakup cerkvenega zemljišča, kar pa je združeno z veliki0' izdatki, naša župnija pa sama, žal, ne zmofe tolikšnega finančnega bremena. Vemo, da morate tudi Vi veliko garati, se ® uči ti, dobro in smotrno gospodariti. Kljub temu P® trkamo na Vaša plemenita srca - morda jc kdo 0(1 tu ali okolice Stepanje vasi celo doma - / gorečo Pfošnjo:" Pomagajte nam!" Morda se bo le našlo tiekaj sredstev tudi za zemljišče naše bodoče nove *rkve, za kar Vam bomo iz srca hvaležni. bljubljamo Vam, da bomo za Vas in Vaše Potrebe molili. Za Vaše razumevanje se Vam najiskreneje Zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam - p. Gabrijel eek, župnik ALLENBY GARDENS, S.A. - Vse spet lepo Pozdravljam in vam posredujem kratko objavo, s alero se predstavlja pošta Slovenije: _ Sl. januarjem 1995 se je staro PTT podjetje ovenije reorganiziralo v dva samostojna gospodarska subjekta: Pošto Slovenije d.o.o. s Sedežem v Mariboru in Telekom Slovenije p.o. s Se(iežcm v Ljubljani. Z novo vlogo in vsebino se je pokazala potreba Po drugačni vizualni podobi. Tako se odslej Pošta ovenije predstavlja z lastnim znakom in °feotipom, izdelal ga je Studio MAK iz Kopra, ki v °snovi izhaja iz naše bogate dediščine in ponazarja s,tliziran rog. Za to priložnost daje Pošta Slovenije v promet rcd‘>o znamko, posvečeno promociji lastne vizualne Podobe. Na znamki, ki izide 27. januarja 1995, je Porabljena različica zaščitnega znaka Pošte . °Venije. Na ovitku prvega dne je upodobljena J^fadba poštne uprave, Slomškov trg 10 v ariboru. - Direktor mag. Alfonz Podgorelec." Nove slovenske znamke, izdane v januarju in ? ruarju 1995: Znak slovenske pošle - trobenta; vlamka v spomin arhitektu Ivanu Vurniku; znamka spomin pesnici Lily Novi; znamka v spomin j)rvcmu slovenskemu dramatiku Antonu Tomažu 'uhartu; in pa znamka ljubezni za Valentinovo. S slovenskimi pozdravi - Mavra Vodopivec ^ ^OPRAVEK: Pri objavi zahvale Fijanove r5“*ine «b smrti drage žene in matere MARIJE ERI) FIJAN, je v prejšnji številki po moji P°moti izpadla zahvala vsem, ki so darovali ali dali namesto cvetja za Dom počitka m. omane. Zdenko Fijan s sinovoma se zahvaljuje Scm ta dokaz ljubezni do pokojne. - Urednik d P*t°ŠNJA. - KATARINA PERŠIČ, slovensko „ eJz Geelonga, Vic., katere slika in opis sta v Feriji mladih te številke na strani 124, išče anovanje v Sydneyu za tri mesece. Z veseljem bi 0 sPrejeli pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, a bi bilo TH€ GRRINfiRV BflKC HOUS€ Phone 846 7700 Melbournskim rojakom se toplo priporočamo z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in še drugimi dobrotami naše peči. F. M. P. BRAČKO 1/110 JflMČS STR€€T, TeMPl£STOUU * Melbournskim rojakom ’ na uslugo za kleparska in instalacijska dala > DANNYS PLUMBING 17 Charles Street DANNY STIBIU f East Bentleigh. 3165 licence no 33308 » BESEDNA UGANKA /Ivanka Žabkar/ v z R A T D 1 0 £ 0 1 * C, A O A N v L A X T 0 N č V L £ 0 3 N N P £ E v M 4. iA £ C J 0 £ 5 £ S T S i (o A a £ N 7 R T A 8 ,M V 9 ■ e 10 Pod vsako številko iz razmetanih črk naredi besedo in jo vstavi na drugi polovici kvadrata pod isto Številko. če si našel pravilno reditev, ti bodo Krke od 1. do 10. navzdol dale še eno besedo. Katero? 1. triindvajseta črka v abecedi; 2. vrsta Sita; 3. kraj s tržnimi pravicami; 4. upanje; 5. znano moško ime; 6. ime slovenskega kraja; 7. spet ime slovenskega kraja; 8. in še enkrat ime slovenskega kraja; 9. ie večje kot mesto; 10.umazan je, nima več pozitivnih lastnosti. Rešitev pošljite do 28. aprila na uredništvo. Oče sinu:"Jaz uisem svojih staršev pol toliko spraševal kot zdaj sprašuješ ti mene." Sin:"Ko bi jih, bi mi znal zdaj gotovo pol več odgovoriti, kajne?" + Fred diktatorjem si moral paziti na vsako besedo, da ga nisi užalil in bi padel v nemilost. Bil pa je zelo kratkoviden. Na lovu na divje race je ustrelil mimo. "Ali sem jo zadel?" je vprašal služabnika. Ta se je znašel in odgovoril:"Blagovolili ste jo pomilostiti." DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE2UGIČ, : 5 Waverley Ave., E.Kew - Tel.: 817 3631 iniiunmvmn.iinn-iinmiii.............. REŠITEV križanke prejšnje številke: Vodoravno - l. Jaka; 5. snop; 9. merilo; 10. enak; 12. ti; 13. tu; 14. ne; 15. od; 17. ol; 18. avion; 19. se; 20. mizari; 23. takrat; 26. onkraj; 27. akut; 30. snov; 33. zmeraj; 37. butara; 39. arnika; 40. up; 41. obala; 42. em(eritus); 43. P.O.; 44. si; 45 A(ve) M(aria);46. Ib.; 47. Rudi; 50. zgodaj; 53. kolo; 54. Argo. Navpično - 1. je; 2. ar; 3. kitara; 4. aluvij; 6. ne-enak; 7. on; 8. pa; 9. milina; 11. kosa; 12. Tomo; 14-nota; 16. dete; 21. Z(veza) K(omunistov); 22. arena; 24. kužen; 25. rt; 28. Žakelj; 29. obup; 30. st.; 31-rosil; 32. vabi; 33. zalaga; 34. mramor; 35. (IN)Rl; 36. jamb; 38. upor; 48. uk; 49. do; 51. dg; 52. ao. Reditev so poslali: Jože Grilj, Lidija Čušin, Francka Anzin, Jože Štritof, Ivan Podlesnik, Ivanka Študent- ■ Žreb je tokrat izbral Ivana Podlesnika. PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIŠ + Kadar bom videl, kako se bo končalo, vam bom P°' vedal, kako se je začelo. + V rokah imam oblast - kaj pa v glavi? + Živimo v dramatskih časih, a dobre drame nihČe ne napiše. + V politiki so čudežne otroke zamenjali čudefr' starci. + Poznam ateista, ki zahteva, da ga častijo kot Boga-+ Krona je ta kino pokrivalo, ki se da sneti samo 1 glavo. + Kam smo padli? Na to vprašanje bom odgovoril, k° bom zlezel ven. + Moja vest je čista — kaj pa podzavest? + Zgodovina nas uči, da ne smemo verjeti zgodovinat' jem. + Za nekatere se je lepša prihodnost začela ie včeraj■ + Kako je dobil sluibo, je sluibena tajnost. HOJA ZA KRISTUSOM Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev. kristjan moli je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je poSa, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale oči. Cena 10 dolarjev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom Počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele HliS. — Cena 10 dol. MEN WHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) lzžla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja. N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA - Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev. ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izSla Pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15,— dolarjev. JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. 11 ' Z velikimi Črkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev. a Jaklič' LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boS s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev. ZA PEST DROBIŽA je najnovej-Sa pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLOVE MUK AUS1RAUAN Naša telefonska številka: (062) 82 1083. 1995 GROUPS FOR SLOVENIJA Book now for 3 economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney on May 27th, June 17th and June 21st. SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO POTOVANJE NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1995 OdSli bomo 27. maja in 17. ter 21. junija. Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ... Pokličite ali obiSčite naS urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! DOHVA| ERAVEL Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666