Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Podali se boderuo v svojem današnjem potovanju do sonca in lune. v vodo in po zcm I j i, zvedit kakošno mično novico.
Začnimo s soncem. — Kako veliko je sonce in kako delječ je od nas? Sonce premeri luno 11.244-krat, ker sonce je v premerju 193.260 zemljopisnih milj veliko; ali, če to reč bolj po domače rečemo: sonce, če bi luno ravno pred-nj postavili , bi krog" in kros: še za 72.944 milj čez njo gledalo. — Iz sooča se da 1 mi-lion in 300.000 taci h okroglih stvari narediti, kakor je zemlja naša. — Popotnik, ki stori na dan 10 milj hoda, bi potreboval 540 dni, da bi krog; in kroL zemlje priromal, — da bi pa prišel v takem hodu okoli s o n c a?
bi potreboval 59.160 dni, to je, 160 let. - Iz topa (ka-uona) vstreljena krogla (kugla) leti v enem trenutku (se-kundi) 600 čevljev delječ; če bi taka krogla neprenehoma letela, bi 26 let potrebovala, da bi iz zemlje v Bonce prišla. —
Kakošna je svetloba lune v primeri s svetlobo bo ne a? Znano je scer, da luna sama po sebi svetla ni, in da svetlobo le od sonca dobiva; ali, ker vendar pravimo, da luna sveti, je vprašanje: kolikšna je lunina svetloba v primeri s sončno? Lunina svetloba je za toliko manjši, da bi 150.0001un moralo si-jati, da bi svetloba toliksua bila, kakor če sije sonce. Moč lunnine svitlobe so merili, in pri tem zvedili, daje svit njeni komaj 300 000 kratni del CVaooooo) sončnega svita. Zato tudi še celo s pomočjo v^gavnikai fBrenn-spiegel) ni mogoče z vjetimi luuuimi žarkf kakosfce stvari bolj sogreti, vžgati pa, kakor vžgemo s soncem gobo, les itd., je celo ni moč.
Podajmo se za malo časa v vodo. Vsak ve, da ribe so sila plodne (rodovitne). Anglež Harmer terdi, da noben slanik (arenk) nima »pod 20.000 jajc. Karp (Kar-pfen) zamore čez 300.000 iker ali jajc v sebi imeti, morski oslik (Kabeljau) pa še več.
Pojdimo na zemljo in preišimo moč človeško in živinsko. Životna zmožnost se meri s posebnim merilom. Mož srednje moči zamore pri vzdigovanju premakniti 2 centa in 65 funtov. Ženske imajo sploh tretjino manj moči, kakor moški. Nar močnejši med vsimi miškami (JMuskeln) je miška spodnjih čel ust, to je, tisti kos kitavega mesa, kteri odpera in zapera usta. So taki ljudje, ki zamorejo breskvino košico pregrizniti, ktera ee še le pod težo 3 centov stare. — Konj vleče navadno z močjo 7 centov in 36 funtov, človek pa zamore k večem 1 cent in 23 funtov vleči. Silna je moč tistih žival, ki imajo perute (perutnice). Tudi človek, če bi imel perutuice na ramah, bi zamogel po zraku leteti, vendar bi mogel takrat v ramah tako moč imeti, ki bi težo svojega trupla lO.OOOkrat presegla. Bolha s silno močjo, ktere imajo njene miške, lOOkrat dalje skoči kakor je dolga, in vleče težo, ki je 80krat težji, kakor je ona sama.              (Po »Fara. d. ost. LL«)
—    186    —