PLIMEINOSEKE NAŠEGAZDRAVSTVA
Podatki so naša pravica in dolžnost
Vse boljpostaja očitno, da vzdravstvu nam, uporabnikom, ne bo mogoče vztrajati na tem, da le moledujemo za boljšlmi storltvaml, za zmanjšanjem čakalne dobe teršeza mnogočlm, s čemer v zdravstveni delovni organiza-cljt v času, ko Jo oblščamo kot bolnlkl, ie niamo zadovoljni. Mlnlll so taki časi, ko bi (potencialni) bolnik zgolj negodoval. Zadnja leta nas privabljajo razprave o tem, kako najrazdallmo denama aredatva akupnl porabl, (kotz eno beaedo zajamemo porabo na področju vseh družbenlh dejavnosti), kako najjlh razdellmo tako, da bomo sledlli resolucljsklm izhodlščem in vaem druglm aprejetlm llstlnam v katere smo zaplsall, da bo raatporabe pod rastjo družbenega prolzvoda. Tako amo aepolagoma tudl vzdravstvu, družbeni dejavnoatl poaebnega pomena In izjemnega obsega, privadlll »denarnlh« razprav. Ob tem smo ceto ugotovill, da nam ta naša doltnost, ki /o opravljamo ponekod tudl še površno, osvetljuje področje zdravatva v precej drugačni lučl.
Poznati je treba mnogo podat-kov, predno delegatska sredina
opremi delegata, ki bo šel, denimo na skupščino regionalne zdrav-
stvene skupnosti Ljubljana. No in podatki so taki, da se v njih, če so dobro pripravljeni, vidimo kar vsi. Izvajalci in porabniki (kot smo se že navadili reči) in to predvsem v luči svojih napak - eni in drugi. Kako bi drugače vzeli (vsaj v celo-ti) podatke o stalnem naraščanju števila.bolniških dni, kar izstopa predvsem na območjuljubljanske zdravstvene regije! In kako bi dru-gače dejali skorajda neuspelim dosedanjim prizadevanjem, da bi »spoprijateljili« v Ljubljani zdrav-nika v osnovni s tistim v bolniš-nični zdravstveni službi, ki bi bila potem pripravljena z vnemo stopi-
ti na pot smotrne integracije.
Kot že rečeno, naša dolžnost in pravica je, da poznamo podatke, da se bomo tako mogli sporazu-mevati in dogovarjati v naših dele-gatskih skupščinah.
V pričujočem prispevku je predvsem govora o zdravstvu, za-to naslonimo besedilo še naprej na to področje družbenih dejavnosti ter poglejmo malce v prikaz fi-nančnega poslovanja zdravstve-nih organizacij na območju ljub-ljanske regije - v letošnjem prvem polletju. Pojdimo po vrsti.
Kar 18 (od dvajsetih) zdravstve-nih organizacij je v prvem polletju poslovalo z izgubo - v višini 62 milijonov 498 tisoč dinarjev. Izgu-ba se je, v primerjavi s preteklim obdobjem, znižala in predstavlja 7,3 odstotke v strukturi celotnega prihodka. Vzrokov za nastale iz-gube je več, menijo izvedenci. Med poglavitne sodi dejstvo, pou-darjajo, da za letos še nimamo sklenjenih sporazumov o izvaja-nju menjave dela in so zdravstve-ne organizacije obračunavale zdravstvene storitve po cenah iz lanskega leta.
Celotni prihodek se je v vseh zdravstvenih organizacijah pove-čal za 18,8 odstotka; malce več v bolnišnicah kot v zdravstvenih domovih. Letos so se povečali stroški poslovanja. Skupaj porab-ljena sredstva: materialni stroški, amortizacija, nabavna vrednost tr-govskega blaga in izredni izdatki, so se povečali za 16,2 odstotka, zopet močneje v bolnišnicah. Naj-večji delež imajo materialni stro-ški, ki so se v poprečju povečali skoraj za četrtino.
Razporejena sredstva za osebne dohodke v višini 434 milijono v 933 tisoč dinarjev so se povečala v bol-nišnicah za 13,2 odstotka ter v zdravstvenih domovih za 16,6 od-stotka, pri drugih zavodih pa za 22,5 odstotka.
V letošnji polovici leta je bilo v vseh zdravstvenih organizacijah ljubljanske regije zaposlenih 9.739 delavcev, v zdravstvenih domovih 2.559 delavcev, v bolnišnicah 6.848 delavcev, v drugih zavodih pa 332 delavcev.
Razporejeni mesečni osebni do-hodek na delavca je znašal v prvem polletju v poprečju 7.443
dinarjev, kar je za 12,2 odstotka več kot lani v pol leta. Med posa-meznimi skupinami delovnih or-ganizacij so odstopanja le neznat-na, veliko močnejša so odstopanja znotraj posameznih skupin.
Kazalci poslovnega uspeha zdravstvenih delovnih organizacij v regiji kažejo, da se je celotni prihodek na zaposlenega povečal za 16,5 odstotka y poprečju. Od tega v zdravstvenih domovih za 10,9 odstotka, v bolnišnicah za 17,4 odstotka, v drugih zavodih pa je bil za 32,6 odstotka višji kot v istem obdobju lanskega leta.
Porabljena sredstva na delavca so se povečala največ v drugih zavodih, kar za 26,7 odstotka, sle-dijo bolnišnice s 14,3 odstotki ter zdravstveni domovi z 8,8 odstotka več porabljenimi sredstvi kot v prvi polovici lanskega leta.
Del skupnega dohodka, ki pri-pada organizaciji združenega de-la, je znašal v prvem polletju 44,318 dinarjev poprečno na de-lavca ali 22,7 odstotka več kot lani. Od tega so razporedili za osebne dohodke poprečno 44,658 dinar-jev - za prispevke SlS-om, zava-rovalne premije, plačila bančnih storitev ter druga plačila - 3.132 dinarjev na delavca ter za sklade 2.945 dinarjev poprečno na delav-ca.
Izguba na delavca je v polletju za 25,2 odstotka nižja od izgube lani v istem času in je po posamez-nih delovnih organizacijah zelo ra-zlična, saj se giblje od poprečno 313 dinarjev do 44.136 dinarjevna delavca.
V drugem, se pravi tem polletju letošnjega leta, pričakujejo, bo iz-guba zdravstvenih delovnih orga-nizacij v ljubljanski regiji manjša. To zaradi novih cen po sklenjenih sporazumih za letos, pa tudi zaradi večje realizacije oskrbnih dni v poletnih mesecih. Kljub temu pa pričakuiejo, da bodo izgube dveh zdravstvenih delovnih organizacij - v otroških zdraviliščih Rakitna ter Debeli rtič, ki sta že v polletju načeli kar substanco zaradi pre-nizko doseženega celotnega pri-hodka, z dobršnim delom izgub nepokriti tudi v drugi polovici le-ta. O tem bi veljalo še posebej razmišljati!
A. Š.