YU ISSN 0351 - 0077
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE MUZEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE
SCOPOLIA
19
Ilotanica
Geologi ca & Palaeontologka
Museologica 13 Zoologica
Janez GREGORL
Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija. Jugoslavija) Fauna and Ecology of Birds in Pesnica Valley (NE Slovenia, Yugoslavia)
SCOPOLIA	No 19	pp. 1-59	Ljubljana	Dec. 1989
SCOPOLIA
Gia&ilo Prirodo5lovnegB muzeja Slovenije, Izdaja Prirodoslovni muzej Slovenije, sofinancirali so: RaziskovaJna skupnost Slovenije, Kullurna skupnost Slovenije, Zninstveno-raziskovalni center S AZU iri Institut za biologijo u ni vene E- Kardelja, UredfliSki odbor: Jtjie BOLE, Ernest FANINGER, Janez GREGORI (urednik), Boris KRVŠTUFEK, Ign^c SrVEC, Kazimir T ARM AN in Tone WRABER. Lelfturja: Cveta na TAVZES (za slovenääno) in Helena SMOLEJ (sia angleščino). Naslov ursdnijt^a in uprave: PricodosJovnj muzej Slovenije, 61000 Ljubljana, PreSemova 20, Iiideta dve itevilki letno, naklada 600 izvodov. Tekoči rainn pri LB St. 50100-603^115. Tisk tiskarna ToneTomSič, Ljubljana.
SCOPOLIA
Journal of the Museum of Natural History of Slovenia. Ljubljana, Edited by the Museum of Natural History of Slovenia, subsidized by Research Community of Slovenia, Cultural Community of Slovenia, Centre of Scientiric Research of the SASA and Univ. Institute of Biology E. Kardelj. Editorial Staff; JoSe BOLE, Ernest FANINGER, Janez GREGORI (Editor), Boris KRYSTUFEK, Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN and Tone WliAflER, Readers: Cvetaoa TAVZES (for SloTiene) and Helana SMOLEJ (for Englisb), Address of the Editorial Office and Administration; Prirodoslovni mnxej Slovenije, YU 61000 Ljiubljana, Fieiemova 20. The Journal appears twice a year, SÜO copies per issue. Current account at LB No 50100-603-40115. Primed by tiskarna Tone Tomšiii. Ljubljana,
sc« POJ,IA 19, pp. l-SS, fiec, IWW
Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija)
Janez GREGORI
Prirodoslovni muzej Slovenije YU 61000 Ljubljana, Preäemova 20
Sprejeto: 29.3.1988
UDK (UDC) 59S.2(497.12):591.5(045=863
IZVLEČEK - N:i pcüh jezerih in okoJiu so bili intenzivno zbira ni favnistiCiii podalki od za£«tka ilcEiembra do konca iiovi:Tnbrji 19!^. V 133 pt^iüih je bilo ugotovljeno 176 takiionov ptii^v (175 vTsl, 1 rod), vkljuäini Su podatki za 5 vr^t, ugotiivtjonih i^ncd (Jccembroni 19S3. I*ri vrstah, vezanih na hahitatc, je bi^a u^Uvljan» večinoma ^iiino prcx^ntnost, pri vrstah, vezanih nii äkvatifne, pa doiledno tudi SteviJo osebitov (»kupno 36437 osebkov). Pri vseh vrstah je podana stopnja frekvence v celoletnem in gnezditvenem obdobju, pri vrstah, vezanih na akvati^ie habitate, pa tudi stopnja dominance v ceJoietJiera in v gnezditvenem obdobju ter srednja vrednost gostote osebkov na 100 ha. Ocenjena je ornitoloSka pomembnost jezer, za. obravnavane pti£e pa ugotovljena pripadno&t pKisaine' znim iategorijain ogroženosti.
ABSTRACT - FAUN A AND ECÜLOGV OF BIRDS [N f ESNlOA VALLEY (NE SLO VENIA, VLIOOSLAVIA) - An inti;nsivü collecting of faunistic data was under way on five lakes fmm the beginning o^ neccmbeT l^S,"! till the tnd of November 19«6,153 surveys were carricil out. Stated were 176 bird taxa {173 species, 1 genus). Added thereto are data on 5 species stated prior to Dccemttgr 19S5, In the case of the species inhabiting terrestrial habitats primarily presence was established, whereas wiih the aquatic species also ihe number of specimens (total 36437 specimens). For all speci&s degree of frequency is given for the entire one-year time as well as the breeding period. In the case of the species bound to aqualie habitats therm are stated also dominance degree during a one-year period and the period of breeding, and mean density value per 1(K) ha. Evaluated was the omilhological importance of the lakes researched. Ail bird species in question were detennined also with respect to single categories of threatened species.
Vsebina
Uvod........................................................2
1.	Opis obravnavanega obmofja........................................................2
2.	Metoda dela..................................................,6
3.	Rezultati ...................................... ........................8
4.	Sistematski del ............................................. .... 35
5.	Razprava.....................................................53
6.	Zaklji]^ki.....................................................55
Zahvala......................................................56
Summary .....................................................56
Literatura .....................................................58
Uvod
V zadnjih desetJetjih so bila opravljena na reki Pesnici uhsežng iisuSevalnü in regulacijska dela, tako da je ud prvninih habitatov ptičev ub reki <jstalo bote malo. Zato pa so oroitoloSko tülikü bolj pofflembüa jezera, ki se aa razdalji 11 km nizajo v Pesniški dolini: Pernica, Pristava, Komamik, Radehova in Gradišče. Pomembne niso samo vodne povrSine. ludi njihovi bregovi prispevajo k pestrosti habitatov ptičev. Zaradi orni to loškega pomena sta jezeri Pernica in Komamik s svojo okolico predvideni za zavarovanje kot naravni rezervat.
Čeprav so jezera aniropogenega nastanka, so se z leti stabilizirala ter postala pomembno prebivališče vrst ptičev, ki so vezani na vodo ali njeno neposredno bližino (iablatene bregove, trstičje, ^ašje itd ). Ornitoto^ki pomen jezer je vsestranski: nekatere vrste tu gnezdijo ali pa gnezdijo v okolici in hodijo sem iskat hrano; tako število vrst kot Število osebkov se poveča v času spomladanske in predvsem jesenske selitve, nekatere vrste pa ostanejo tu na preži movanjii in se umaknejo Se le takrat, ko jezera povsem zamrznejo.
Zaradi predvidenih večjih posegov na območju jezera Pernica (graditev električnega daljnovoda 400 k V Maribor-Avstrija, ki naj bi potekal čez sredino zgornjega dela jezera) je Prirodoslovjii muzej Slovenije v letih 1985 in 1986 opravil raziskave tamkajšnje omitofavne. Raziskave so obsegale favniitiko, ekologijo in fenologijo, poudarjajo pa naravovarstveno problematiko. Delo je bilo opravljeno po naročilu delovne organizacije Dravske elektrarne Maribor. Da bi dobili čim popolnejšo sliko o ornitofavni Pesniske doline, smo zbirali podatke tudi na jezerih v biiiüm Pernice.
S terenskim delom smo začeli v začetku decembra 1985 in nadaljevali do konca novembra 1986, tako da so zajete vse fenofaie- Kot dopojnilo k spoznavanju nekaterih vrst objavljamo tudi nekatera avtorjeva starejša opazovanja.
1. Opi« (ibmvöflvaiiega ubmoqa
Obravnavani predel leži v nižinski severovzhodni Sloveniji in biogeografsko pripada subpanonskemu območju (MATVEJEV, PUNCER 19S9). Jezera v Pesniäki dolini ležijo na nadmorski višini 240 (Gradišče) do 250 m (Pernica) in se nizajo v razdalji 11 km. Po dnu Pesniäke doline so obsežne njive, ki jih v glavnem intenzivno obdelujejo. Med njivami in ob vodah so manjši predeli poraSčeni z grmovjem ali nizkim drevjem. Pobočja doline na nekaterih mestih pora^čajo degradirani gozdovi združbe Querco-Luzido-Fagetum (acido-filni gozd bukve, gradna in belkaste bekice), ob jezerih pa so ponekod sestoji združbe Robori Carpinetum (gozd doba in belega gabra). Velik del pobočij je posajen s sadovnjaki ali /e urbaniziran.
Zime so razmeroma ostre, zTasti v ravninah se mraz močno stopnjuje, srednja januarska temperatura v Mariboru je -2,3 '^C. Poleti se ves predel močno segreje in srednja mesečna temperatura je julija v Mariboru 20 ^C. Vročina se začne že zgodaj spomladi in traja dolgo v jesen. Padavine se začno stopnjevati spomladi in jih je v poletnih mesecih največ, predvsem v obliki hudih nalivov. Absolutna množina padavin je 900-1200 mm na leto (MELIK 1957: 152). Jezera pozimi zamrznejo.
Krajevna imena obravnavanih predelov povzemamo po Atlasu Slovenije (Ljubljana 1985), podatke o velikosti in globini posameznih jezer pa nam je posredoval mag. TomaŽ Kristofič. Pri omenjanju lokalitet večinoma izpuSčamo prislov "jezero" in pifemo Pernica, Pristava, Komamik itd.
Janež Gregori: Favna inekolo^ja ptiSev Pesniäfce doJin^;.
SI. 1, Lega preiskovanega obmo^a. Fig. 1, Petition of the study »rca.
Ppdrobnejgo ekoloäko členitev jezer, ki jo omenjamo pri njihovem opisu, aavajamo v üieiodoloäkem delu,
1-1. Jezero Pernka leži severno od vasi Pernica pri Mariboru in obsega 90 ha vodni K povrSin. Zgrajeno je kot ribogojski objekt, ki ga napaja predvsem voda reke Pesnice. Jezero se razteza v smeri jug-sever, na severni tretjini je prečno predeljeco z nasipom z vodno zapornico, ki stuži tudi za uravnavanje vodnega režima v obeh polovicah jezera.
Južni del jezera Pernica je velik 60 ha, globina je 1-1,2 melra. Površina je odprta, ozki pasovi emerzne vegetacije ob bregn so predvsem na severnem in na zahodnem delu, kjer se meSa z grmovjem, od pregradnega nasipa do predela^ kjer priteka v jezero Pesnica, Njeni nanosi so oblikovali polotok, ki v obliki jezika sega v jezero. Hitro ga prerašča gosto vrbovo grmovje, ob robu Je SirSi pas mulja. Ostali zahodni breg je nezaraäöen. Vzhodni breg poraščajo posamezna drevesa in grmi, skrajno jugovzhodni del pa v strmem bregu meji na bližnji gozd. Ob vzhodnem robu jezera sta dva manjäa otočka, poraSČena z visokimi vrbami.
Severni del jezera je veUk 30 ha, globina vode je od 0,8 do 1,3 metra, na severni strani se laradi nanosov dotokov postopoma zmanjäujc. Gladina jezera je skoraj v celoti odpna. Njegov lahodni rob ni poraSčen, posamezni grmi in drevje so na vzhodnem bregu. S severa pritekata v jezero Vukovski in Jareninski potok, katerih nanosi ustvarjajo plitvine ob robu jezera. Pas muljastih bregov se tu močno spreminja glede na nivo vode v jezeru. Pestrost habitatov je tu najve^a: ozkemu pasu flotantne vegetacije sledi emerzni pas s trstjem in rogozom. v plitvejše dele pa se že vraSčajo grmovje in posamezna drevesa. Pasu emerzne vegetacije sledi pas močvirnih travnikov, kjer dom i ni rajo visoki äaSi, ki gosto preraSčajo dno doUnice vse do bližnje lokalne ceste, ki prečka doHno. Zaradi pritoka Vufcovskega in Jareninskega potoka ostaja jezerska gladina tu pozimi najdlje nezamrznjena,
Okolica jezera Pernica je razmeroma močno urbanizirana, predvsem zahodni del. Razen skrajnega jugov2;hodnega dela, kjer vse do jezera sega gozd, je okolica jezera odprta. Poleg travnikov so tu posamezni sadovnjaki, ki so na vzhodnih poboCjih večinoina intenzivno oskrbovani.
1.2,	Jezero Pristava. južno od vasi Mo^na. Veliko je 25 ha, globoko pa 1,5 do 2 metra. Gladina je skoraj v celoti odprta. V severozahodnem delu se vanj zliva reka Pesnica in izteka na južni stratii. Bregovi ao le redko obraSfeni z grmovjem, na severozahodni strani je ozek pas flotantne vegetacije, ki mu sledi prav tako ozek pas cmerzne. Trstje prehaja v gosto zaraSčeno grmovje.
1.3.	Jez«ro Komarnik, Leži vzhodno od gradu Hrastovec. Veliko je 30 ha, globoko pa od 1,2 do 1,5 metra. Gladina je delonna odprta, $ledi ji različno £irok pas flotantne vegetacije, ki je od vseh obravnavanih jezer tu zastopana najbogateje. Emeizna vegetacija vsaj v ozkem pasu obdaja skoraj vse jezero. Njen pas je najSirSi na severozahodni in na severni strani jezera. Z vzhodne strani oklepa jezero gozd Črni les z visokimi hrasti in gabri. V Komamik priteka na zahodu del vode potoka l'artinjäcaka in izteka na južnem delu.
SI. 2. JtÄiu Pernica s sevemt strani. Vidna je pregrada med zgornjim in spodnjim dekini fö,5-1^5).
2. LaJcc Peniica from the Ofrrihem side. Visible is a barrier benvwn the upper and kiwer part of ihü lakt (May 2Z, 1%5).
Ja rez Oregon; favna in ckolojpjn prifev Pesniške düliiic,.,
1.4.	Jczem Rud«hova ieži južno od Lenarta, veliko je 25 ha, globina pa se spreminja od 1,2 do 1.5 metra. G lad Infi je odprta, pas emerzne vegetacije je komaj zaznaven na severnem deJu. S severozahodne ütrani se vanj steka putok Globuvnica in izteka na jugovzhodni strani, [^med vseh obravnavanih jezer ima Radehova najbolj gole bregove.
1.5.	Jezero Gradišč« leži zahodno od istoimenske vasi. Veliko je 50 ti a, globoko pa do 2 metra. Gladina je skoraj v celoti odprta. Ozek pas flotantne vegetacije se pojavlja na severnem delu jezera. Jezero je povezano s potokom Vel ko. Zahodni breg je gol, z vditMine strani pa vse do jezera ponekod sega gozd. Mestoma so no tu manjSi kompleksi emerzne vegetacije, predvsem trstja.
1.6.	Ribniki Ruče, ki ležijo južno od Mariboni, so ribugojski objekt. Obsegajo tri veüje ribnike 2 intenzivnim gospodarjenjem. Vode so odprte, ponekod sta ozka pasova flotantnc in emerzne vegetacije. Ribniki Rače niso vključeni v ožji obravnavani predel, podatke o opa2ovEinjih na njih podajamo le izjemoma za oekatere vrste kot dopolnitev njihovega poznavanja na äiräem območju Slovenije-
SL. 3. s irsljcm in rogoiom lara-^tCeni severni rob zgornjega dela jtzcra t'emica
Fig. 3. Northern raai^iin of The upp&r pan of Lake Ptmica overgrown wilh reeds and sedge (May 22,
SJ. 4. Jezero Komarnik (10.5.1977) Tir. Lakt Komamit (May tO, 1977)
2. Metoda dela
(I) Opazovanju (surveys).Sistematična opazovanja smo opravili od začetka decembra 1985 do konca novembra 1986. Celotno opazovalno leto smo razdelili na penrade (BerthOLD 1973). Od cdotnega Števila 73 pentad, smo jih popisali 36. Pri tem smo opravili 51 terenskih dni in naredili 153 popisov, enakomerno razporejenih po posameznih lokalitetah na obravnavanem obmoi^u. Na jezeru Pernica smo pregledovali lofeno zgqmjl in spodnji del (južno od pregrade).
Pri vrstah, vezanih na akvatične habitate, smo dosledno zapisovali število opazovanih nsebkov, pri ostalih pa večinoma samo njihovo prisotnost ob posameznem popisu na določeni lokaliteti. Popise smo skuSali opraviti v optimalnem dnevnem času (zgodaj zjutraj) in v mirnem vremenu brez padavin, ko so ptiči najbolj aktivni, en daljäi pregled pa smo opravili tudi ponoči (26.3.1986). Pri ugotavljanju vrst smo se posluževah binokularjev (8 X 30; 10 x50) in teleskopov (Mirador 20-60 K60 zoom; Svarpwski 25-40 x7D), vrste z značilnim glasom smo ugotavljali tudi po ogla.^anju. Poleg tega smo lovili ptiCe z mrežami 12m x3.3m Xl5mm (3) in iovnimi pastmi (10), kar je dopolnilo spisek majhnih ptičev pevcev, predvsem izven gnezdil nega obdobja, ko se prenehajo aktivno oglaSati, Vse ujete ptiče smo obročkali. Pri terenskem delu smo se pri determinaciji vrst, tako v roki kpt na daljavo, posluževali različnih priročnikov (BRUUN 1979, HAYMAN et all. 1986, PORTER et all. 1981, GRANT 1986, SVENSSON 1984),
Janez Gregori: Favna mclciilo{;?ja p«Cev Pesniške doline ,,,
Zaradi boljšega vpogleda v avifavno Pesniške doline smo v delo vključili tudi nekatere starejše podatke, ki smo jih zbirali v pretekJih obdobjih: 28.4.1973 (Pristava, Komami k), 18.6,1970 (Komarnik), 10-5,1977 (Pernica. Komarnik), 21.-23,5.1905 (Pernica, Komamik, Gradišče), 8.10.1985 {Perniüü, Komarnik). Za dopolnitev poznavajija dolofene vrste na iiiiein območju Slovenije navajamo pri treh vrstah podatke, zbrane na bližnjih ribnikih RaCe (27.6,1973, 17.6.1976, 10.5.1977 in 23.5.1985). Iz literature smo uporahili favnistične podatke objavljene v reviji Acrocephalus,
Popise ptičev v obdobju 1985^86 so opravili ;sunanji sodelavci Franc Bratko, Franc Janžekovič in Krys Kazmierczak, od delavcev Prirodos lovne ga muzeja Slovenije pa Janez Gregori in Dare Še re. Slednji in Franc B račko sta lud i lovila pti^e z mrežami.
(2) Značaj vrst glede na pojav^^nje (character of species with respect to appearance).
Gledc na naCin pojavljanja na iibravnävanem območju delimo vrste na:
(a)	gnezdilce (ugotovljeno gnezdenje alt pa letni Cas opažanja, vrsta habitaia in obnaSanje ptičev dopuiičajo uvrstitev v to skupino), ki so bodisi poletne ali celo leto prisotne vrste (s predpostavko, da se pri nas gnezdeče populacije jeseni lahko pomaknejo južneje, 7vamen]a]o pa jih populacije a severa); sem Štejemo tudi t, i. prehranjevalne goste (KAlBt 1981), to je vrste, ki gnezdijo izven obravnavanega obmoCja, a hodijo na ribnike iskat hrano.
(b)	negnezdilte, ki so lahko celoletni gosti, poletni gosti, prelet niki ati prezimovalci;
(c)	slučajne goste (vrsta ugotovljena samo enkrat).
Za nekatere vrste podajamo ustrezne fenugranie.
(3) Ekološka razvrstitev (ecological divwinn). Ker je pozornost posvcčana predvsem vrstam, ki so vezane na akvatiJne habit ate, členimo jezera in z njimi povezane habitate na posamezne pasove, ki jih povzemamo po VasIČu (19s4):
(a)	Pas odprte vode, Najgloblji predeli vode s subrnerzno mnkrofi(sko vcgetacijo ali brez nje. Brez flota nt ne ali emerzne vegetacije. Ta pas zavzema največje vodne povrSine, vse do globine 15 cm (od tu naprej je že pas muljastih in peSČenih bregov). V tem pasu ptiči ne delajo gnezd, sem pripeljejo nidifugne mladiče, ki se izvalijo v drugih pasovih. Ptiči si v tem pasu i^jo hrano s potapljanjem, plavanjem ali v letu, razen vrst z dolgimi nogami (npr. siva čaplja).
(b)	Pas flotantnc vegetacije. Prevladuje makrofitska vegetacija s fiotantnimi listi . rmezdilci tega pasu imajo tlotantna gnezda. Ptiči si v tem pasu ne iSčejo hrane samo s potapljanjem, plavanjem in v letu, ampak tudi s hojo in postajanjem na veUkih flotaninih listih.
(c)	Pas emerzne vegetacije. V tem pasu prevladuje srednja in visoka emerzna vegetacija, najbolj značilna sta trstje (Phragmitea sp.) in rogoz (Typha sp.). Gnezdilci v tem pasu delajo gnezda na steblikah ali flotantna, Ptiči si v tem pasu iščejo hrano s plesanjem po steblikah in Ustih ter med njimi ali postajanjem na njih, pa tudi v letu.
(d)	Pas muljastih in peščenih bregov. Vegetacije v tem pasu ni. Je pod vplivom valovanja in kolebanja vode. Gnezdilci tu delajo gnezda na robu pas j. Ptiči si i^jo hrano z brodenjem v plitvi vodi, hojo in poskakovanjem, pa tudi v letu-
(e)	Pas močvirnih travnikov. Tu prevladujejo razni ga5i, trave in druge zeljaste rastline. Predeli so večkrat poplavljeni in stalno vlažni. Ponekod raste posamezno grmovje in drevje. Gnezdilci tega pasu delajo gnezda na tleh ali neposredno nad njimi v äopih Saäev (drn), v grmovju ali na drevju, Ptiä si iščejo hrano v glavnem na tleh ali v letu, redkeje po grmovju in drevju.
(4)	Frekvenca (frequency). Pri veCird majhnih vrst, vezanih na terestiične babitate (predv^iem preditavniki Passeriftinnes), tiismo opravljali kvantitativnih zapisov, ampak smo ugotavljali le njihovo frekvenw), ki nam pokaže, v koliko popisih je büa kaka vrsta registrirana na določeni lokaliteti {ali na vseh lokalitetah skupaj). Frekvenco za posamezne vrste podajamo samo za letno obdobje, ko se (a pojavlja na obravnavanem območju. Frekvenco podajamo tudi la vrste, vezane na akvaticne habitate. Ker so bila jezera del leta zamrznjena, podajamo za vi^te, prisotne vse teto, frekvenco za obdobje od 14. marca do konca leta, za poletne vrste pa od Ul. april a do 21, avgusta. Frekvenca je izražena v %, pri itemer so kot 100% äteti vsi popisi v pentadi (36), Podajamo vrednosti frekvence za celo leto, pri poletnih vrstah pa za obdobje gnezdenja. Stopnje frekvenc za posamezne VRite povzemamo zaradi možnosti primerjave s podatki, poznanimi za naše ozemlje, po MATVEJEVU (W76):
1-19 % zelo redka (very rare) 20-39 % redka (rare) 40-59 % običajna vrsta (common) 60-79 % pogostna vrsta (frequent) 80-1(10 % zdo pogostna (very frequent),
(5)	Daminanca (dominance). Za ptiče, vezane na vodne in obvodne habitate, pri katerih smo zapisovali tudi kvantitativne podatke, podajamo njihovo stopnjo dominantno-sti. To jc relativna zastopanost posamezne vrste glede na skupno Število osebkov vseh vrst, ugotovljenih na isti lokaciji in ob istem pregledu (D = ii x IW : N, pri čemer je n število Osebkov določene vrste, N pa število vseh ugotovljenih osebkov). Stopnjo dominance podajamo za celotno obdobje in ločeno tudi za Cas gnezdi t vc.
Stopnje dominantnosti (dominance classes) so naslednje:
nad 5 % dominanten (dominant)
2-5 % Subdominanten (subdominant)
1-2 % influenteo (influential)
pod 1 % recedenten (rare or recedent)
(6)	Gostola (density). Pri akvatičnih vrstah podajamo kevilo osebkov na površino 100 ha posameznih jezer celo leto in v gnezditvenem obdobju.
(7)	IVaravovarsIvena presoja (udtural «uiservadcy evaiiiatioa). Za naravovarstveno presojo ugotovijenih vr^t ptičev uporabljamo seznam ogroženih gnezdečih vrst ptičev Slovenije, ki ga predlagata GreoORI in Matvejev (19S7).
(8)	Sistematslifl nizvr^tcv (s^ematic cJqssiücBdoii). Sistematsko ra^vriititev ici strokovna imena povzemamo po katalogu Ma1'VEJEV-VaS1Č (1973), pri slovenskih imenih skušamo slediti delu GreGORI-KRECiČ (19^9).
3.RezBltati
Za Pesniško doliDO ugotavljamo 175 vrst in I rod. Vključeni so podatki za 5 vrst, ugotovljenih ob popisih pred decembn>m 1985. Od 26. 3. do 21. 11. 2986 je bilo ujetih in obročkanih 281 ptičev (Šere - 225, Bračko - 56), pripadajočih 34 vrstam: Tringa glareoia
Janez Gnegori; Favna in ekolo^j» ptiSev PcsrLi!;ke dciline...
(1), Hirundo runtica (17), Anthus pratensLi (1), Momcilla alba (1), iMfiiu'; collurio (2), Sturmis vulgaris (1), Troglodytex troglodytes (1), Prumllä moduiaris (14), Lu^dmoia melanopogon (1), Acrocephalux schoenobaenus (14), A. xcirpaceus {\), A. palustris {26}, A. arundinaceiK (1), Sylvia curruca (2), 5. communUi (11), S, aiTicüpdlu (36), Phylloscopü.t collybita (11), f, trochilus (7), Reguiua rs^ulus (6), Ficedula hypokuca (1), Saxicola ruhetra (1), Sotitt»;« torquata (13), Phoenkurus ochruroa (3), Phoenkurua phoenicurus (1), Erilhacux ruhecuia (6), Farus ater (1), Farus caeruicux (S), Parux major (28), Remiz pendulmiis (14), Pasaer momanus {4), Feingilla coelebs (1), Carduelvi cardueih (S), Cardue{Ls chloris (1), in Emberizu sckoetaclm (37).
Od vseh ugotovljenih vrit je 63 vrst gnezd i I cc v, 3 so prehranjevaJni gosti, možnih in verjetnih gnezdiJccv je 27 vrst, med bivše verjetne ali možne gnezdilce pa ätejemo 5 vrst-Ostale vrste so pre letnik i, prezimovalci, poletni gosti tbr rediti ali sluCajni gosti. Pri celoletnih vrstah moranm opozoriti, da večinoma niso prisotne eclo leto naSe domače populacije, ampak pridejo k nam severne, naäe pEi se pomaknejo prati jugu. Zato je točneje, £e govorimo o Stalno prisotnih vrstah- Pregled zastopanosti vrit po mesecih podajamo fia sliki 5.
V celoti smo na jezerih v Pesniäki dolini registrirali 36437 osebkov vrst, vezanih na akvatične habitale, in izračunali stopnjo donunünce za posamezne vrste. Najvišjo slednjo domin an toosti v celoletnem obdobju na jezerih Pesniške doline dosega vrsta Anai; plüiyrhy/ifhos (74,2 %), dominantni sta vrsti Fulica atru in Larus ridibundits, subdominan-tni pa Podiceps criatatus in Ardea cinerea.
Pregled vseh ugotovljenih vrst podajamo v sislematskem pregledu. 95 vrst (54 %) sodi v skupino redov Nonpasserifiomies (nepevci), 81 (46 %) pa v red Passeriformes (pevci). Med gnezdild (vrteti so prehranjevalni gosti, veijetni, možni in biväi gnezdilci) je 46 (47 %) nepevcev, 52 (53 %) pa pevcev.
SI. 5. število vrst ptiScv lui^ letom v dolini Pesni1 - gnerdilci, 2 - prelctniki in zimovalci in 3 -slučajne vrste.
Fig. S. Kumbcr of bird species throughoul Ihc ycta in Pesnica Valley; 1 - brcedeni, 2 - transient specie,^ and winter visitanUi, and 3 accidcntal species,
Samo na osnovi zbranih podatkov ugotavljamo naslednji značaj vrst glede na pojavljanje:
Gneidilci (breeders):
a)	celofetne vrste (permanent residents): 34 vrst
b)	poletne vrste (summer residents): 29 vrst
c)	prehranjevalni gusli (feeding visitants): 3 vi^te
d)	verjetni in možni gnezdila (probable or possible breeders): 27 vrst
e)	veijetni in možni biväi gneidilei (probt)able or possible breeders in past): 5 vrst
vrst
Negnezdilci (nonbreeders):
f)	preletniti, pre2;imovald in gosti (transient species, winter visitants and guests): 48
g)	sfučajni gostje (accidenial visitants): 27 vrst
h)	oegnezdilci v preteklosti (nonbreeders in past): 3 vrste
Od Nonpasseriformes je 66 vrst vezanih na vodne iiabitate, med Fasseriformes pa 7. Njihova prisotnost med letom je na jezerih Pesnižke doline in ob njih podana na sliki 6.
Vrste, vezane na akvatične habitate, smo združili v tri ekoloSke skupine: vrste, vezane na vodne povräme, vrste, vezane na obrežno vegetacijo ter vrste, vezane na blatne bregove. Njihova prisotnost med letom je podana na sliki 7, Delitev na posamezne ekološke skupine je naslednja:
a) vrste, vezane na vodne površine (spedes hound to open water surfaces); Gflvia arctica, fodiceps rufit:ollis, P. nigricollis, P. griseigena, P. crw/a/sü, Phüläcro-corax caröo, Anser ans/er, Cygnus olor, Anas plaiyrhynchox, A. crecca, A, ürepera, A. penelope, A. acuta, A. querqueduiü, A. dypeata, Aythya farina, A. nyroca, A. fuliguia, Clangula hyemaiis, BitcepkaUi ctangula, Pandion halioetus, GalUnulß chloropus, Fulica arra, Lants minutus. L- ridibuttdus, L. fuscus, L. argeniaius, L. canus, Rissa tridactyla, Chlidonias niger, C ieucopterus, S^irna kirundo, S. albifrons, Alcedo atikis in Cmdus cindus.
30^
10-
SI. (1. število vodnih visi ptiCcv med letoin ria jeierih v dolini Pesnicc; 1 - gnei:di]ci, 2 - priletni ki in ^iiticvalci in 3 - stufajut: vrsfe.
Fig. ft. Numtvcv uf species o£ aquatit birds thcoughout the yeai on tVve latei in Pesnica Valley: 1 breeders, 2 Transient species and »inter visitants, and 3 - accidental spccitzs.
Janez Gregoii: Favna in ckfilogija ptiCev Pesniäke doline...
11
b) vrste, vezane na obrežno vegetacijo {spedei bound to reparian vegetation): IxobTjckux minutits, Ardeola raUoides, Cirats cyaneus, C pygargux, C. aerui^inoius, Rallus aquaticus, Porzana parva, Crex crex, Lusciniola meianopagon, Acrocephalus achoertobaenus, A. palustris, A^ scirpaceus, A. arundinaceua in Emberiza schoeniclus. c) vrste, vezane na blatne bregove (species bound to muddy banks): Egretta garzetta, E. alba, Ardea cinerea, A. purpurea, Flmalea leucorodia, Ciconia ciconia, C nigra, Charadrius dubius, Vanetlus vanellus, Calidris minuta, C. temminckii, C. alba, Philomachus pugnax, Tringa eTythropus, T. tolanus, T. nebularia, T. ochrapus, T, glareota, T. hypoleucps, Umma lapponica, Numenius arquala, A/, phaeopits ia Gallinago gailinago.
Za celovit pregled frekvence ptičev obravnavanega območja jo navajamo tako za vodne vrste, in sicer za celoletno (tabela 1) in za gnezditveao obdobje (tabela 2), kot za vi^te vezane na terestrične habitate. Pri slednjih podajamo frekvenco pojavljanja za celotno obravnavano obtnoCje skupaj in sicer za celoletno obdobje (153 pregledov)j za obdobje od 6.4. do 29.6. (54 pregledov) ter od 26.4. do 29,6. (37 pregledov) za vrste, ki se vrnejo pozno (tabela 3).
Za trstnice (rod Airocepkalua) La trstnega strnada (Emberiza schoeniclus), ki so vezani na akvatične habitate, a nismo dosledno beležili njihovega Števila, podajamo za posamezne lokalitete njihovo stopnjo frekvence v gnezditvenem obdobju (tabela 4).
I*ri vrstah, vezanih na akvatične habitate (razen pri Acrocepnalu-t sp. in Emberiza schoenicl\^^ je bilo skrbno beleženo tudi Število ugotovljenih osebkov. Podajamo njihovo stopnjo dominantnosti za celoletno obdobje na posameznih lokalitetah (tabela 5). Ker poletne vrste del leta niso prisotne na obravnavanem območju, je njihova stopnja dominantnosti za celoletno obdobje podcenjena. Zato podajamo stopnjo dominantnosti tudi za gnezdit veno obdobje (tabela 6).
Za vse, na vodne habitate vezane vrste, pri katerih smo pri popisih dosledno zapisovali tudi Število osebkov, podajamo število osebkov na površino 100 ha za posamezna jezera med letom {tabele 7.-12.).
30-

SI. 7. ätevüo vrst ptiCev, vezanih na vodne habitate po ekoluSkih skupinah med letom na jcrcrih v dolini Pesniccj 1 - vrste, vezane na odprte vodne povrSine, 2 - vrste, vezane na obrežno veg^tadjo in 3 - vtslt. Vezane na blatne bregove.
Fig. 7. Number or bird &pccics living in aquatic habitats acmrding to eoologicaJ gruups, throughout the year on the Jakes of Pesnica Valley; 1 - spedes bound to open water surface, 1 - sped« bound to riparian vegetation, and 3 - species bound to muddy tiaiiks,
Talwlfl 1. f-'tekveacfi vodnih vrsi v tsbletnem oMobju (14.3. (ki 38.120 "a posameznih jeaerih. Sievihs pregledov nü p(>sanicsuiih lokali letah je od 27 dü 30. Stopnja frekvence (F%) je v oklcp^jjn. Teble ]. Frc^ueiicj' of aquatic spia;!es ihruugjiout tht year (March 14 to December 28) on single laVes. The number of surveys in single localities ran^e^ between 27 and 30. Freijuency d&gree (P%) staled in parentheses.
	PemicaäE.		Pcrnie^/sp-		Crista™		KumamiV		Railchovs		Giidiäit		Tout	
	ai		M		37		28		27		27		I«	
Gavia amlca					1						1	(4)	2	(1)
Podiccpsnificollis	3	(10)	2	(7)	4	(15)	a)	(71)	1	(4)	2	P?	32	(19)
PodiccpiiiigricoMis											1	(4 (7)	1	(1)
Potiiceps griseigeua											2		2	(1)
Podiceps cristatus	20	(67)	10	(36)	7	(26)	21	(75)	5	(18)	24	m	S7	(52)
Piialactocorax carbo			2	(n	I	(4)							3	(2)
Ixobrychus minutü!^							1	(4)			1	(4)	2	m
Egrcttagaoctta			1	(4)			1	W			1	(4)	3	m
Egretta altra							1	(4)						0)
Ardea cinerea	29	(97)	27	<%)	11	(41)		(93)	9	(33}	21	(78)	123	(74)
Ardea puipurea							2	(7)					2	(1)
Platalcä leucorodif)	1	[3)	1	(4>									2	(1)
Ciconiadßonia	3	(10)	6	(21)	1	(4)	1	(4)	2	m	8	(30)	JI	(13)
Ciconica nigiu							1	(4)	1	(4)			2	(1)
Anser aaser					I	(4)							1	(1)
Cygnusofor					2	0)							2	(I)
Anas pJatyrhyndios	30(100)		28(100)		21	(78)	26	(93)	20		22	(SO	147	(89)
Aiiascreci:^)	3	m			1	(4)	2	(7)			1	(4)	7	(4)
Aisasi strepera							1	(4)					1	(1)
Anas penelope	1	(3)			1	(4)	1	(4)					3	(2)
Anas acuta			1	(4)	1	(4)	1	(4)	1	(4)			4	(2)
Anas qucrquedula	2	(7)	3	(11)	1	(4)	4	(14)	1	(4)	1	(4)	12	(7)
An^dypcata Aythya lerina			5	(18}	11	(41)	J 13	(4) (46)	1	(4)	2	(7)	1 32	(1) (19)
Anthya nyroca							1	(4)					1	(1)
Aythya fuligula	5	(17)	3	(11)	4	(IS)	15	(54)			3	(II)	30	(18)
Claiigula hyeniaiis					2	(7)							2	(1)
BucephaJacIaAgula					1	<4)							1	(1)
Pandion haliactus			1	(4}			1	(4)					2	(1)
Circus cyaseus					1		1	(4)					2	(1)
Circus pygargus	1	(3)											I	(1}
Circus aeruginosuit							2	(7)	1	(4)			3	(2}
Rallm aquaticus			1	(t)									1	(1)
Poizana sp.	J	(3)					1	(4)					2	(1)
Crei crex	1	(5)											1	(1)
GaJlinulachlorcpuä	S	(17)			7	(26)	\9	(68)			4	(15)	35	(21}
FuJica atra	16	(54)	3	(11)	10	(37)	25	{K9)	7	(26)	7	(26)	68	(41)
Chaiadriusdubius	6	(20)	8	(29)	1	(4)							15	(9)
VaneJlus vaneUus	17	(57)	7	(B)	9	(33)	9	(32}	7	(26)	a	(30)	57	(34)
Calidris minula	1	(3)	3	<7)					1	(4)			4	m
CalidristemmJnekii	1	(3)											1	
Calidris alba	1	(3)											1	(1)
PhUooiachus pugnax	3	(10)	1	(4)									4	(2)
Tring;! ciythropm?	1	0)											2	(1)
Tringa lotaniis	1	(3)											1	(1)
Janez Oregori: Faviia in«Vologija ptiäsv PesniäJte doline. -,
13
	Pfemica/^.	PfTnic^.		Pristavi	koif] arctic		RaJrbova	Qtniia^	Total
	30	2S		27	ai		r	27	167
1 Vin ga nebularia	1 (3)	2	0)		2	(J)	1 (4)	1 (4)	6 (4)
Tringa ochropu^					2		1 m		4 (2)
Tringa gUneola	6 (20)	]	(4)	3 (11)	1	(4)	1 (4)	1 (4)	13 (8)
Tringa hypcilcuca	^ (30)	S (29)		5 (18)			4 (15)	6 (22)	32 (19)
Limosa lapponica		I	(4)						I (1)
Nu meni us arquata					1	(4)			1 (1>
N umen i us phaeopus								1 (4)	1 (1)
t^allinagugtilltnago	6 (20)	1	(4)		5	m)	1 (4)	1 (4)	14 (8)
Lanis niinuluK	] (3)	]	(4)						2 (1)
Lanis tidibwdw	20 m	21	(15)	4 (15)	3	{")	5 (Ifi)	4 (15)	57 (34)
Larusfascus		1	(4)						1 (1)
Larus argen tal us	2 (7)	1	(4)						3
Lamscanus	2 (7)	2	(V		1	(4)			5 (3)
Rissatndactyla	] (3>	1	(4)					3 (11)	2 (1)
Chlidonias niger		2	(7)	2 a>	X	(4)	2 (7)		10 (6)
Chlidociias le jooptera				1 (4)				6 (22)	1 (1)
Stema hinindo	15 (50)	15 (54)		10 (37)	3	at)	5 (18)		54 (32)
Alccdo allhis		2	n)	3 (U)	2	(7)	1 (4)	2 (7)	10 (6)
ünclusi cinclus				2 (7)					1 (1)
Tabelo 2, Frekvenca gnezdečih (in verjetno gnezdeči h) vodnih vtst na posjtineznih jtaerih, v obdobju od 1.4. do 21.8. Šltvilo pregledov na posameznih Jokaliteiah je 13 do 15. Sropnja frekvence (F%) je v oklepaju.
l able 2. Frequency of breeding (and probably breeding) atjuatic spedes on single lakes in the period from April 1 to August 21. The number of surveys in single localiticü ranged between 13 and 15 Frequency degree (F%) is stated in parentheses.
Pumk^jB. IS
Pcmifz^sn. 14
Prijtsvi
13
Komamtli
14
13
GjsJjffis 13
ToUl
et
Podiceps nificollis Podiceps crisfatus Ardea dnerea Ciconia dcooia Anas pla^hynchos Ayihyafetina Aythya fuligula Gallinula chlorapus Futiea atra CliaTadritiB dubius Vanelltii vaneMtis Tringa hypoleuca Lams ridibuodus Sterna hirundo
2	13) D (87J 13 (£7)
3	(20) 15 (100)
1 (7) 6 (43)
13	(93)
14	(100)
JU (67) 14 (93)
2	(J5)
S	(38)
1	(8)
10	(77)
5	(33) 2 (14)
7	(26) 2 (^14)
6	(40) 8 (57) 14	(93)
S	(53)
5 (36) 13 (^
(15) (8) (31) (IS)
m
8	(61)
3	(23)
1	(S)
10	(77)
12 (SS) 14 (100) 14 (100) 1 (7) 14 (100) 9 (64)
14 (JOO) 7 (50)
3 (S^)
(15) (38) (8) (69)
m
(15)
5 (3e)
(46) (23) (23) (33)
1	(8)
13	(100)
10	(77)
8	(61)
10	(77;
2 3
6	(46)
5	(38) 3	(23)
6	m
16	(19) 50 (62)
60	(74)
20	(24)
S
30	(24)
23	(28)
30	(37)
15	(18)
46	(56)
Š	(30)
S)	{B)
T»bels J, Frekvenca tettsiriinih vrst v dolini Pesnice. Stopnja fitkvcnce (F%) je za; Fl - cclolctno obdobje (153 pregledov), FZ - ßneid^tveno obdobje od 6.4. do 29.6. (54 pregledov) in F3 - gnezdit veno obdobje od 26.4. do 29.6. (37 pregledov),
Tible 3. Frequency of terrestrial species in Pesnica Valley, frequence degree (F%): Ft • one-year period (153 surveys), F2 • breeding period from April 6 tu June 29 (54 surveys), and F3 - breeding period from April 26 to June 29 (37 sufveys).
	□	F,%	J]	F5%	n	F3%
Pernis apivorus	3	1.3		-	2	5,4
Accipitergentilis	7	4,6	1	2,0		
Accipiter nisus	12	7.8	1	2,0		
Buteo buteo	29	1S.9	12	23.5		
Faico subbuteo	12	7.8	8	15,7		
Faloo vespertinus	2	1.3	1	2,0		
falco naurtianni	1	0.6	1	2.0		
Faico tinnimculus	16	10,4	11	21,6		
Perdix perdix	2	1,3		-		
CoturnLt cotumix	1	0,6	1	2,0		
Phasianus colcbicus	92	(50,1	38	74,5		
Columba palumbus	67	43.8	42	82,3		
Streptopelia decaocto	48	31,4	20	39,2		
Stueptopelia turtur	14	9,1			11	29,7
Cuculus canonjs	23	15,0	21	41,2		
Asiootns	2	1.3	2	3,9		
Athene noctua	2	1,3	1	2,0		
Strix aluco	2	1,3	1	2,0		
Apus apus	18	11,8	12	23,5		
Coracias garrulus	3	2.0		-		
Upupa epops	11	7,2	5	9,8		
Jyrtx torquilJa	3	2.0	3	5.9		
Picus viridis	20	13,1	1	2,0		
Picus canus	17	11,1	7	13,7		
Dendrocopos major	35	22,9	8	15,7		
Dendrocopos minor	1	0,6		-		
Ripam ripaiia		2,0	1	2,0		
Htnindo rusfica	69	45,1	47	92,2		
Dtlichon urbica	55	35,9	39	76,5		
Galerida cristata	4	2.6	3	5,9		
Alauda arvensis	25	16.3	12	23,5		
Anthustrivialis	10	6,5	6	11,8		
Anthus pratensis	20	13,1	7	13,7		
Anthu£ spmoJetta	16	10.4	3	5,9		
Motadlla flava	16	10,4	12	23,5		
MotadUa daerea	13	8,5		—		
MotacUa alba	92	60,1	39	76,5		
Lanius oollurio	34	22,2			18	48,6
Lanius minor	4	2,6			2	5,4
Lani us excubitor	3	2,0		-		
Janez Gre^ori: Favna in ekologija ptiäev Pesiiiäkc doline.,
15
	n	F,%	n		n	fj%
Ortolus oriolus	23	15,0			22	59,5
Stumus vulgaris	67	43,«	37	72,5		
Gamilus glandarius	30	19,6	5	9.8		
Pica pica	124	Slß	45	SS,2		
Cöloeus müneduJa	40	26,1	18	35,3		
Corvus fmgilegus	36	23,5	t	2,0		
Corvus cotxine	7	4,6	2	3,9		
Corvus corn ix	140	91,5	48	94.1		
Troglodytes troglodytes	73	15,0		-		
PruDella modulam	13	8,5		-		
LusdniolEi melanopogon	1	0,6		-		
AcTocephalus scboenobaenus	27	17,6			15	40,5
Acrocephalus palustris	37	24,2			31	S3,8
Acrocephalus scirpaceus	1	0,6			1	2.7
Acrocephalus arundinaceus	19	12,4			13	35,1
Hippolais jcierijia	2	13	2	3,9		
Sylvia borin	2	1,3	2	3,9		
Sylvia atricaplDa	66	43,1	43	S4,3		
Sylvia communis	3y	19.6	2S	54,9		
Sylvia curruca	4	2,6	3	5,9		
PhylJoscopus trochilus	6	3,9		-		
PhyUoscopus coUybita	60	39,2	23	45,1		
Phylloscopus sibilatrix	1	0,6		-		
Regulus reguluä	4	2,6				
Ficedula hypoleuca	1	0,6		-		
Ficedula albicollis	2	1,3	2	3.9		
Musdcäpa striata	7	4,6			2	5,4
Saxicola torquata	65	42,5	33	64,7		
Saxicola rubetra	15	9,8	7	13,7		
Oenanthe oenanthe	3	2.0		-		
Phoenicurus ochmros	37	24,1	24	47,1		
Phoenicurus phoetiicurus	2	1,3	2	3,9		
Erithacus rutecula	49	32,0	14	27,4		
Turdus pilaris	11	7,2		-		
Turdus torquatus	1	0,6		-		
Turdus merula	41	26,9	14	27,4		
Turdus iliacus	1	0,6		„		
Turdus philome!t>s	15	9,8	2	3,9		
Turdus vi&civonis	4	2,6	1	2,0		
Aegithülos caudatus	7	4,6	2	3,9		
Patus palustris	12	7,8	2	3,9		
Paruscristatus	1	0,6				
Parus ater	9	5.9	1	2,0		
Paruscaeruleus	60	39,2	5	9,8		
Parus major	121	79,1	37	72,5		
	n		n		n F3%
Sitta europaca	24	15,1	8	15,7	
Certhiafamiliaris	I	0,6		-	
Ceithia brachydactyia	6	3.9	3	5,9	
Remiz pendulinus	1Ü	6,5	1	2,0	
Passer domestkus	93	62,1	38	74,5	
Passer montanus	127	83,0	41	S0.4	
Fiingilla coelebs	65	42,5	22	43,1	
FrmgiJla tnontifringilla	12	7.8		-	
Serinusserinus	41	26,8	27	52,9	
CardueliscKloris	51	33,3	19	37,2	
Carduelis spinus	15	9,8		-	
Carduelis cardučlis	67	43.8	27	52.9	
Acanthis cannabina	35	22,9	10	19,6	
Acanthis flaminea	I	0,6		-	
Loxia cuivirostra	5	3,3		-	
Pyrrhula pyrrhula	2			-	
Coccothr. coccoihraustes	9	5.9	2	3,9	
Emberiza citri lie IIa	47	30.7	18	35,3	
Eniberiza üchoe nidus	24	15,7	2	3,9	
Calcarius lappontcus	1	0.6			
Tabela 4. Stopnj:; frekvence (F%) (Acrocfphalus sp. in Umb^rizii sch/ienabufnus) v £aiiu od 20.04, do 1^.06. (• od 6.1)4. do2V.06.) na jezerih doline Pesnice: 1 - Ptimica (Tg.+sp.), 1 ■ Pristava, 3 - Komartl Ik, 4 - Kaijehova ir 5 - Crsdi^.
Table 4. Frequem;!' degree (F%) (Acrocepluilits sp. and Em^fiza sckoenobaenids) m the period from April 26 10 Jiiac 19 (* from April 6 to June 29) on the lakes in Pcsnica Valley: 1 - Pernica (upper and lowtr pari), 2 - Prisiava, 3 - Komarciik, 4 - Radchüva, and 5 - fjmdiäfe.
	n	1	n	2 F%	n	3 F%	4 n ?%	n	5 F%
Acrocephalus üchoenoh^enus	7	S7,S	2	28,6	5	62,5	-	1	14,3
Acrocephalus paluütri&	S	100,0	7	100,0	5	62,5	6 85,7	5	71,4
Acrocephalus scirpaceus	1	12,5		-		-			-
Acrocephalus anindinaceus	1	12.S	1	14,3	8	100,0	-	3	
* Emberiza schoenidus		-	1	10,0		-	1 10,0		
Janeztiregori: Favnain ekologija ptičev PtsniSke dcFlin« ,,.
17
Tabela 5. Slüpnja daitiinantJiiisti (D%) vodnih vrsi v cclolctncm obdobju na posamtiznih jezerih v dolini Pcsnicc: 1 - Pcmica (zgoraj), 2 - Pernica (spodaj), 3 - Priüiava. 4 - Kom:imik, 5 ■ Rsdcbova in 6 - GradiSit;.
l alile 5. Dominance degree	of aquatic specics un siigle lakes ir Pesnica Valley throLighout the
1 - Pcmica (upper part), 2 - Pernica (lower purl), 3 ■ Pristava. 4 - Komamik.S - Radehova, and 6 - Gradiäie.
	1	2	3	4	5		6		Total
	n D%	n D%	n D%	n D%	n	U%	n	U%	n D%
G^vta arcticit			1 <fl;l				3	0,2	4<0,1
PodicepsrtifiMlÜÄ	6 0,1	3 <0,1	11 0.4	90 1,3	2	0.4	1<0,1		113 0,3
Podicep:inigrioollis							1	0,1	1 <0,1
Fodictps griÄCigcna							2	0,1	2 <0,1
Podiceps cri^tatuf	102 1,6	39 0,2	IS 0,6	311 4,5	14	3,0	2.15 15,4		716 2,0
Phalacrocoras carbo		6<o.:	2 0,1						K<fl,]
Ixobrychus minutni				KO.I			1	0,1	2 <0,1
E-grctta garzi^tLa		1<0,1		K0,1			1	0,1	3 <0,1
Egrcti^alba				K0,1					1 <0,1
Andea cinerea	327 5,0	281 1,5	2H 0,8	234 3,4		4.6	mi	5.3	%S 2,6
Ardca purpurea				4 0,1					4 <0,1
Plata l&a leucorodia	6 0,1	6<0,1							12 <0,1
Ciconiaciconia	3 <0,1	9 <0.1	KO.I	K0,1	2	0,4	12	0,8	38 0,1
aconia nigra				K0,1	1	0,2			2 <0,1
Ansqranütr			KC.l						KO.I
Cygnus olor			8 0,3						e<o.i
Anas platyrhynchos	4905 74,9 15447 84,5 2043 77,4 3412 4y,U				236 49,2		996 65.3 27039 74,2		
Anascrecca	!3 0,2		3 O.I	19 0,3			2	0,1	36 0.1
Anajistrcpera				KO.I					I <0,1
Ana.'ipenclopc	S 0,1		2 0,1	120 1,7					130 0.3
Anas acuta		S <0,1	6 0,2	2 <0,1	22	4.6			38 0,1
Anasquoi-qucdula	11 0,2	14 0,1	1<0,1	9 0,1	2	0,4	1	OJ	38 0,1
Anasclypcata				KO,]					1 <0.1
Aythya ferina		16 0,1	220 8.3	114 1,6	1	0,3	7	0,5	358 0.1
Aythya nyroca				2 <0,1					2 <0.1
Aythya fuiigula	34 (1,5	15 0,i	7 0.3	189 2,7			5	0,3	2.'» 0.7
dangula hyemalis			2 0,1						2 <0,1
BuceptiaJaclangula			1<0,1						1 <0.1
Pandion haJiačtu<i		1<0,I		3 <0,1					3 <0.1
Circus cyuneus			K0,1	KO.l					2 <0,1
Circus pygargus	KO.I								1 <0,1
Circus aeruginosus				2 <0,1	1	0,2			3 <0.1
Rallusaquaticus		KO.I							1 <0,1
Pürianasp.	t <11,1			K0,1					2 <0,1
Cre* ere*	1<0,1								1<0,1
(jallmula i;bftiropus	10 0,2		13 0,5	59 0,8			10	0,6	92 0,2
Fulica atra	15M 2,9	4 <0,1	143 5,4 32,0		n	2,5	2«	1,8	2606 7,1
Charadnus dubius	22 0,3	0.1	2 0.1						43 0,1
VancllusvancHus	M 1.4	14 0,1	19 0,7	44 0,6	107 22,3		59	3.9	336 0,9
Calidiis minutü	KO.I	2 <0,1			1	0,2			4 <0,1
CaJidns tcmminckii	KO.I								1 <0,1
Calidiis alba	KO,l								1 <0,1
Ph llomach us pugnax	3 <0,1	1<0,I							4 <0,1
Tringacrythropui	a<o,i								2 <0,1
Tringa tot an u!;	K0,1								1<0,1
continjed									
	1	2	3		4	5		6		Total
	Ji D%	n D%	n ]	D%	n D%	n D%		D D%		n D%
Tringa nebularia	i<o,i	3 <0,1			2 <0,1	2	0.4			S <0.1
TringA ochrupiLS					3 <0,1	2	0,4	1	0,1	6 <0,1
Tringa gl areola	35	1<0,1	4	(1.1	1 <0.1	1	0,2	1	0,1	43 0.1
Tringa hypoleuca	13 0,2	32 0,2	13	0.5		5	1,0	26	1,7	j?y 0.2
Limo&a lapponica		1<0,1								1 <0,1
NumcniusarcjLiaia					1<0.1					1 <0.1
Ngmenius phacopu^								2	0.1	2 <0,1
G atlinago gaUinago	33 0,5	1<0,1			8 0,1	3	0,6	1	0.1	46 0,1
Lanjs min Utas	2 <0,1	2 <0,1								4 <0,1
l^nis ndihuntJuR	WS 10,0	3226 12,2	42	1.6	S4 1,2	15	3,1	K	0,5	3033 fi,3
J-anjs fastniü		KO.l								1 <0.1
La njs argen tatuf	3<0,1	4 <0,1								7 <0,1
Laruscajius	4 0,1	29 0,2			1<0,1					34 0,1
Risia Iridactyla	l<0,i	I<0,1								2 <0.1
Chlidonias nigcr		L-i 0,3	12	0,4	3 <0,1	2	0,4	24	1.6	S6 0,1
Chlidonias leucoptera			2	0,1						2 <0,1
Sterna hirundo	66 1,0	66 0,4	41	1,6	6 0,1	26	5,4	15	1,0	220 0,6
AJcedo atthis		2<0,1	4	0,1	2 <0,1	1	0,2	2	0,1	11 <0,1
f^clu.<i dnclus			2	0,1						2 <0,1
Total	0561	1S271	2642		695K	4S0		1525		36437
TabcJa ft. Stopnja cionimantnosti ) vodnih vrst v otnJobju gnezdenja (10,04,-30,0) na posamezni h jezerih v dolini Pesnice: 1 - Pernica (zgoraj). 2 - Pernica fspodajl^ 3 - Pristava, 4 - Komarnik. 5 -Kadthova in t - G.-adiSčc.
Table 6. Dominancc degree (□%) üf aquatic jpedes during the period of Ijreeding (Apjil 10 - July 30) on single lakes in Pe\nica Vdlicy; 1 - Pcmica (nppur part), 2 - Ptmica (lowerpan), 3 - Pristava. 4 - Komarnik, 5 - Radeho^a. htkI 6 -CradiSie.
	1		2		3		4		5		6		Total	
	n	D%	n	D%	n	D%	n	D%	n	D%	n	D%	n	D%
Podiceps ruficciliis	2	0.1					35	3,7					37	0,7
Podiceps cristarus	38	1,5	IS	1,4	3	LÖ	197	20,fi	S	4,3	107	23.7	371	6,6
Ardea cinerea	150	5,9	89	6.7	11	6.0	40	4,2	10	5,4	24	5,3	324	5.7
Oconiaciconia	3	0,1	9	0,7	1	0,5	1	O.I	1	0,5	11	2,4	26	0,5
Anas platyrliynchos	2079	81,5	1005	76.1	87	47,3	287	30,3	35	19,0	222	49.1	3715	65,9
Anas querquedula			3	0,2			3	0.3	2	1,1	1	0,2	9	0.2
Ajihya ferina					3	1,0	35	3,7			1	0.2	39	0,7
Aythya fuligula	34	1.3	15	1,1	2	1,1	156	16,5			5	LI	212	3,S
poitanasp							1	0,1					1	<0,1
Crei crex	1-	<0,1											1	<0,1
Galhiiula cbloiopus	3	0,1			5	2,7	24	2.5			2	0,4	34	0,6
Fulica atra	13	0,5	3	0,2	2	1.1	145	15,3	4	2,2			167	3,0
Charaddus dubius	22	0,5	13	1,4									41	0,7
Vanellusvanellus	77	3.0	10	0,8	18	9,8	11	1,2	106	57,6	30	6.6	252	4,5
Tringa ochrap>ua							2	0,2	2	1.1	1	0,2	5	0.1
Tringa glare □] a	29	1.1							1	0.5	1	0,2	31	0,5
Tringa hypoleuca	e	0,3	2y	2,2					2	1,1	11	2,4	51	0,9
GaHinago gallinago	5	0,2	1	0,1			1	0,1			1	0.2	8	0,1
Larus ridibundus	43	1,7	57	4,3	1	0,5			5	2,7	3	0.7	109	2.0
Chlidonias nlgtr			15	1.1	12	6,5	3	0,3	2	1.1	24	5,3	56	1.0
Stama himrido	45	LB	46	3,5	39	21.2	6	0,0	6	3.3	8	1,8	150	2.7
Tütal	2553		1319		184		947		184		452		5639	
Janez Crcgori: Fa;/fia in ekologija ptiiev Pesniške doline...	19
Tabeta 7. Srednja vrednost gostote vodnih vi^t ptificv na 100 li« povrüne med lulojn na zgornjem delu jezera Pernica,
Tabte Mean density value of aquatic spcdes per 100 ha of water surfacc on the upper part of Lake PEmica throughput the jear.
I II 111 IV V VI VII vni IX X XI XII
Podiceps nificoilis	<1 1
Podiceps erislatus	7 8 <1 <1 4 1
Phalacrocorax carbo	3 <1
Egretta garzetta	<1
Ardea cinerea	3 2 2 21 19 12 25 10 12 42 9
Plaialea leucorodia			3					
CSoonia ctconia			1	3				
Anas platyrhynchos	<1 13 292	49	227	128	471 1603 1832 1580			4fl7 2678
Anas acuta	4							
Anas querquedula	3	2					4	
Aythya ferina	1						7 1	2
Aythya fuligula		<1	2	5				
Fandion haliaetus		1						
RaDus aquaticu^							<1	
Fulica atra	<1			1				
Charadrius dubius		5	2	1	2			
Vaneliusvanellus	<1	3	<1	<1	2			2
Calidris minuta						<1	<1	
PhiJomachus pugnax		<1						
Tringa nehuiaria		<1			2			
Tringa glareoia						<1		
Tringa hypoleuca		12	2		4	1	1	
Limosa lappoaica		<1						
Gallinago gallinago		3						
Larus minutus								7
Larus ridibundus	64	11	2	f,	22		20 33	194 900
Larus fviscus		<1						
Larus argentatus								2
Larus canus								16
Elissa iridactyla								3
Chlidoiiias niger			<1	8				
Sterna hirundp	1	9	2	7	18	5		
Alcßdo atthis							1	<1
Total-Individuais/lOÜha: 4 13 380 111 246 ISO 533 1640 lfi76 1627 645 3619 Specia: 33_______
Otetia pomembnosti posameznih jezer v Pesaiški dtilini za ptiče, vezane na vodne habitate, je naslednja:
(1) PeiTiiea - spodaj- V celpletnetu obdobju je bilo ugotovljeno največje Število osebkov (18271), pripadajočih 33 mtam, od tega je bilo 15447 mlakaric (Aruis platyrhynchos); njihova srednja vrednost gostote je bila najvišja decembra <2678/100 ha). Tudi srednja vrednost gostote osebkov vseh vrst je bila tu najve^a, naraščala je proti jeseni in dosegla največjo vrednost decembra (3619 osebkov na 100 fjaJ. Jezero je ribogojski objekt, kjer redno krmijo ribe. Mlakarice verjetno najbolj privablja razpoložljiva krma.
Tabela 8, Srednja vrednost gostota vodnih vrsi piüev na i (K! ha vodne povili ne med letom na spndnjcjti delu jezera Pernica.
Tnbh; 8. hfc^ density value of Aquatic s|>ecieK per 100 ha of water surface on the lower part of Lake Pemicb ihrougjiQut Ihc year.
	I 11 TIT	TV	V	VT	Vl)	VTTT	IX	X	XT	Xlt
Podiceps mficollis	2			2		2				
Podiceps cristatus	19	2	12	18	35	21	13	4		
Ardea cinerea	8	32	66	41	8	56	37	22	60	27
Platalea leucorodia			7							
Ciconia ciconia		1	2							
Anasplatyrhynchos	82	43 1002		853	547	1551	52	338	622	238
Anas crecca	9								4	
Anas penelope										9
Anas querqedula						3				9
Aytfiya fiiJignla			4	33						
Circus pygargus			1							
Porz ana sp.						1				
C'rex crex			1							
Callinula cbloropus		2	1			2		1		4
Fulica atra	16			13	S	56	78	64	n	
Charadrius duhins		12	12							
VaneliusvanelJus	10	15	25	17	25	7				
Calidris minut us			1							
Calidris temminetii			1							
Calidris alba			1							
Philomaehus pugoax			3							
Tringa eryth ropns		1	1							
Tringa tot an US		1								
Triiiga fiebularia	1									
Tringa glareola		2	30			7				
Tringa hypoleuca		4	6		2	3				
Gal Imago gallinago	16	5				3			12	
Larus minut us										2
Larus ridjbundus	44	24	12	4	12	2	300	20	3%	120
Lanis argentatus				2			2			
l^rus canus										4
Rissa tridactyla										1
Sterna hirundo	1	18	8	18	22	11				
Totel-Individuals/lUUha:	2118	162 1196 1001			656 1725		4S2	449	1105	414
Spedes: 33										
Janez Gregori: Favna m ckol^igija ptiCev Füsniäkc doline ...	21
(2) Pernica - zgoraj. V celoletnem obdobju je bilo ugotavljeoo 65Ö1 osebkov, pripadajočih 33 vrstam, meti njimi so bile najštevilnejše inlakarice (4905). Največja povprečna gostota vseh vrst je bila ugotovljena avgusta (1725 osebkov na IIW ha). Sevemi del je po habitatib zelo rajnolik, pomembni so zablateni bregovi, njihova površina se močno poveča pri znižanju gladine jezera, tu je bilo opaženih največ vrst, vezanih na blatne bregpve. Severni del je odmaknjen in je pomemben refugij za drugod preganjane vodne ptiče. Tu je med letom registriranih največ sfvih čapelj (327). E merim a vegetacija prehaja v predel, zaraS&n z visokimi äaäi in je najpomembnejše gne2dišee bičjih trstnic.
l abels 9. Srcdnia vrednost goitote vodnih vrst ptiCev na 100 lia vodne povrfinc med letom na jezeru Pristava.
TaWe 9. Mean density value of aquatic specics per KK) lia of water surface on Ivake Pristava ihrou^bout Ihc year.
i n Iii iv v vn v m IX X XI xn
Gavia arctica
Podiceps ruficollis	6 5
Podiceps <3istatus	5 13	4
Phalacrocorax carbo
Ardea cinerea	1	1 1 14 4	6 4
Ciconia ciconia				1		
Anseranser			1			
Cygnus olor	5					5
Anas platyrhynchos	235	768	68 24	19 20	4 2 175 639	1182
Anascrecca		4				
Anas peneiope					3	
Anas acuta		8				
Anai^querquednla		1				
Aythya ferina	1		4		12 17 248	28
Aythya iuligula			3		4	3
Qangula hyemalis						3
Bucephala clangula					1	
Circus cyaneus					I	
G a Hi nu la chloropus	1	1	7	3	5	
Fulicaatra		39	1	1	85	%
Chatadrius dubius					3		
Vanellus vanellus	1 7	5	4	12			
Tiitlga j^lareala Tringa hypoleuca Larus ridibundus	1			4 8	3 9	4	29 25
Cblidonias niger Chlidonias leucoptcra Sterna hinindo	20	16 3 15	12	8	1		
Alcedo atthis						3	1 1
Cinclus ctnclus							1 1
Total-lndividuals/ltXJha: 243	828 114	80	41	55	25	33	206 1029 1343
Species: 30							
Tib«b 10. StedDja vrediwst gostote vodnih vrsi ptiSev jia 100 ha vodne povräinc med letom na jezera Koiiimnijk.
TAbk 10. Mean density value of aquatic species pet 100 ha of water surface on Lake Komamik throughout the year.
	I 11 111	IV	V	VI	Vll	Vlll	IX	X	XI XII
Podiceps mfiooUis	3	11	15	8		14	10	37	
Podiceps cristatus	16	54	60	53	72	68	20	13	
Ixobrychus roinutus						1			
Egretta garzetta			1						1
Egretta alba									
Ardea cinerea	2	8	19	7	17	31	27	88	69 1
Ardea purpurea						13			
Ciconla dconia				1					
Qconia nigra								1	
Anas platyrhynchos	5i	10	123	43	27	42	102	626 1090 2383	
Anas crecca		7							14
Anas strepera			1						133
Anas pene lope									
Anas acuta	2								
Anasquerquedula	7	2	1						
Anasclypeata		1							
Aythya ferma	6	7	2	21	30	48		22	1
Aythya nyroca									2
Aytbya fulignta	34	59	27	44	50		1		1
Pandion haliaetus	2								
Circus cyaaeus								1	
Circus aerugjnoSUS	I		1						
Pojzana sp-				1					
GalUnuia chJoropus		12	7	5	3	18	U	9	
Fulica atra	41	61	32	44	170	621	92	77	171
Vanellus vanellus	37	7	4	2					
Tringa glareola						1		1	
Tringaochropus				2					
Tringa glareola						1			
Numenius arquata	1								
Gallinago gallinago	3	1				3	2	1	1
Larus ridtbundus								7	87
fiimscanu$			1						
Chlidonias niger			3						
Sterna hirundo		4	2						
Alcedo atthis							2		1
Total-Individuals/100ha: 3 203 2U 299 231 369 861 267 883 1434 2521 Spečimi 36___________
Jjinci firtgori: Favna in ekologija ptitcv Pcsniäke doline ...	23
(3)	Pristava. Med letom je bilo registri ta nib 3i) vrst. število osebkov je bilo 2642, od tega 2043 mi a kari t;. Povprečna ugotovljena gostota vseh vrst je tiila 25 (avgusta) do 1343 osebkov na 100 ha fdecembra).
(4)	Kotnarnik. Ugotovi jenih je bilo J6 vrst, vezanih na akvatične ha bi tate, celotno ugotovljeno žtevilo osebkov je bilo 6958; visoko je bilo tudi število osebkov, ugotovljenih v Času gnezdenja (947). Povprečna gostota je bila od 3 do 2521 osebkov na 1UÜ ha. Med vsemi jezeri je najbogatej^ z vegetacijo in najbolj zanimivo za gnezdilce, ki sd tudi bogato zastopani: mali ponirek, čopasti ponirek, sivka, čopasta čmica, zelenonoga tukaiica, črna lista. Preveriti je treba tamkajšnji status nekaterih slabo po;^nanih vrst (npr. Porzana sp,)
(3) Radehova. Ugotovljeno je bili) najmanjäe število osebkov V celem letu (4S0), ki pripadajo 22 vrstam. Je jezero z najmanj vegetacije, povprečna gostota je dosegla največjo vrednost decembra (165 creebkov na 100 ha).
(6) GradiäCe. Vegetacija je skromno zastopana, celo leto je bilo tigotovljenih 1525 osebkov, pripadajočih 26 vrstam. Tudi v gnezditvenem obdobju je bilo itevilo osebkov razmeroma viscku (452). Povprečna gostnta je bila, v piimeijavi i osiaJimi jezeri, nizka, narastia je decembra (5SS osebkov na 1Ü0 ha).
TaheJft II. Srednja vrednEKit gostote vodnih vrst ptiiev na 1(K) ha vodne povrätnt med letom np jereru Radchova.
Table 11. Mean density vhIlc of aquatic specieii per UK! ha of water surface on Lake Radehova throughout the year.
	1 [I lit	[V	V	VI	VTI	VI IT	IX	X	XI	XII
Podiccps ruficollis									3	
Podiccps cristatus	7	11							1	
Ardea cinerea	1	4		9			14	4		2
Ciconia cieonia	1	1								
Ciconia nigra							1			
Anas platyrhynchos	80	35	5	7	12	26	42	9	17	162
Anas acuta	29									
Anas querquedula				3						
Aythya ferina								1		
Circus aeruginosus		]								
Fulica atra		4		1	6	4		1	3	
Vane II us vaoellus	1	6«	8	97	1					
Calidris minuta				3						
Tringa nebularia						3				
Triuga ochropus				3						
Tringa glareola				1						
Tringa hypokuca		3				4	2			
Gallinago gallinago							6			I
Larm ridibundus	8			7	2	3				
Chlidonias niger		1	2							
Sterna hiiundo		3	8	3		40				
Akedo atrhis								1		
TtJtal-lndividuals'IOOha:	127	123	23	134	21	SO	65	16	24	165
Species: 22										
Tabelu 12. Srtxlnja vrednost goitotc vodnih vrsl pliCcv na KMt ha vodnt povfSifie med letom na jezeru GradiSi^.
Table 12. Mean density value of aquatic species per tOO ha iif water suiiace on Lake Cradiä^e throughout
the year.
	1 ir	in	IV	V	VI	VK	Vi II	IX	X	XI	XII
Ga vi a arctica											3
Podiceps ruficollis							1				
Poilicepsnigricollis							1				
Püdiceps griseigena			1								
Podicepscristatus		6	37	2Ü	11	19	11	21	27	7	1
Ixobrychns minutus						1					
Egretta gai^tta					1						
Ardca cinerea	2	3	9	3	4	4	8	11	6	4	7
Ciconia ciconia			2	4	3	1	1				
Anas platyrhynchos			99	76	21	9	18	3	27	44	574
Anas trecca										1	
Anas querq ueüu la			i								
Aythya feritna			1						4		
Aythya fuligula			2		1						
GaUigula chloropus			i			1	2		3		
Pulica atra									4	13	3
Vandhis vanellui		1	12							m	
Tringa ochropus			1								
Tringa glareola				1							
Tringa hyprnJeuca			2	5		4	8	1			
Numenius phaeopus			1								
Gallinago gallinago			1								
Lams ridibundus		3		4			1				
Chlidonias niger				14	2						
Sterna hirundo			1	4	3	1	6				
Aicedo atthis								1		1	
Total-Individtiahi/lOn ha:	2	52	171	139	46	40	37	37	7i	SS	588
Species: 26											
Ogrožene vrste (threatened species):
V posajnezne kategorije ogroženih gnezdeči h vrst Slovenije sodijo tiaslednje ugotov-Jjene vrste:
Domnevno i/umrta vrsla (Extinct?): Circus pygar^us
Prizadete vrste (Endangered): Ciconia nigra, Pernb apivorus, Coturnixcoturnix, Crex crex, Numenius arquata, Caracias garrwii«, Aicedo atthis, Anfkus pratensis in Etnberiza calandra-
Kanljive vrsle (Vulnerable); Ixobrychus minuius, Cicnnia ciconia, Ayihya fuligula, Accipiier gentilis, A. nisus, Buteo buteo, falco sabhuteo, Fatco tinnunculus, Perdix perdix, Raltus aquaiicus, Ckaradriim duhius, Tringa hypoleucos, Gailinago gallinago, Streptopelia iurtuT, Otus scops, Athene noctua, CaprimuiguJ: europaeux, Upupo epops. Picus canus, Dendrocopoa minor, Riparia riparia, Galenda criatata, Alauda arvettsis, Motacitla ßava,
JsTwz Gregori: Favna in ekologija ptifev Pesniäke doline ...
ImtüUs milurio, Cinclus cinclus, ÄCTOcepkaius schoenobaentix, A. scirpuceus, A. arundtrta-ceus, Sylvia communis, Ficedula athirotlis, Saxicoia ruhetra, Sitia curopat^a, Remiz pendulinus in Emberiza SLAt>enit7ui-,
Kedke vnftc	Anas qaerquedula, A.clyp^ata, Ay(fiya ferim, A. nyroca, Trinjfa
lolanaSf T.ockmpus, T. ^lareoict. Sterna hirundo, S. alhifrons, Laniui minor, Corvus corotte in Lusciniota melanopogan.
V evropskem merilu (KING 1978-79) sta t;elustno ogroženi in med kandidati za predvideno Rdtcq knjigo (Red Data Book) Evrope in Azije vr^ti Ckonia ciconia in Crex crex, ki smo ju registrirüJi tudi V dolini Pesnice.
Od vrst, ranljivili v evropskem merilu, smo v dolini Pesnice registrirali naslednje:
Cavia arctica, Pkalac.roc.orax carho siftensLi, ixohrychus minutus, Ardeola rallaides, E^retta j^arzetia, E. alba, Ardea purpurea, Ciconia nigra, Flafaieu kucorodia, Ayihya nyroca, Pernis apivarus, CVrcu,* aeruginosu^, C. cyanewi, C py};argLLS, Pandion haliaetUi,, Falco ruiumanni, Porzana parva, Phdamachia pu^ruix, Tringa glareoia. Sterna hirundo, S. aihifrons, Chiidonias niger, C. teucopteru-s, Caprimulgii^ europaeus, Alcedff atthiji, Coracias garrulus, Picws catius, Luscimola melanopogon, Ficedula albicollis, Lantus collurio in L. minor.
pomemben del ugotovljenih vrst sodi med ogrožene gntiidilee Slovenije, Delež po kategorijah je naslednji: domnevno izumrle - i vrsta, prizadete vrste -9 vrst, ranljive vrste - 36 vrst in redke vr^te - 12 vrit. Pomemben je tudi delež v dolini Pesnice jgolovljenih vKt, ki so ogrožene v evropskem meriJu (33 vrst). CM tega je 25 vrst (76 %) vezanih na akvatične habitate.
Skupno smo v Pesniški dolini ugotovili 33 vrst, ki so ogrožene ali ranljive v evropskem merilu; med njimi sodijo 4 v red pevcev (Passeriformes). Glede njihove ekoloSke uvrstitve je 25 vrst (76 %) vezanih na akvati&ne habitate, 8 vrst (24 %) pa na terestrične. Med vrstami, ki so ogrožene v svetovnem merilu (Coi.taf. AM DREW	smo registrirali
vrsti Ciconia cicania in Crex crex.
4. Sistematski del
V sistematskem pregledu naštevamo vrste, ki smo jih ugotovili na ribnikih v Pesniäki dolini in njihovi najbližji okolici. Pri nekaterih vrstah podajamo podrobnejše podatke, poleg njih pa tudi avtorja podatka, in pri tem uporabljamo naslednje kratice: FB = Franc BraCko, FJ = Franc Janžckovič, JG = Janez Gregori, KK = Krys Kazmierczak in DŠ = Dare Sere. Za dopolnitev poznavanja določene vrste na šii^em obmoJ^u Slovenije navajamo nekatera avtorjeva opažanja pred letom 19H5 na obravnavanih jezerih in okolici, izjemoma todi na bližnjih ribnikih Ra£e.
Fenogrami zajemajo 31 pentad (od začetka decembra 1985 do konca novembra 1986), označenih na abscisi. V zimskih mesecih so bila jezera večinoma zamrznjena, zato je bilo tedaj manj pregledov. V fenogramih so zbrani podatki za vsa jezera v Pesniški dolini. (Included in the phenograms are 31 pentads from the heginning of December 1985 till ihe end of November 1986, indicated on the abscis-sa. In winter months the lakes were mostly frozen all over, so a small number of surveys was carried out. Presented in the phenograms are data on all lakes of Pesnica Valley),
ü a V i i d a e (slapniki)
1.	Gavia urctica (severni slapnik} - Zelo redka vrsta na prezimovanju (very rare species, winter visitant); registraciji:
13.12.1985 Gradiere 3 (JO, DŠ) 6. LI. 1986 Pristava 1 <FB, FJ>
Padicipedidae (ponirki)
2.	Podkeps ruficoUis (mali ponirek) - Zeio ledka do pogostna celoletna vrsta, v času gjiezdcnja zelo redka (Pernica) do zelo pogostna (Komamik) (verj rare to frequent permanent resident; in breeding period very rare to very fne^jfucnt). Odteti, ko ribniki povsem zamrznejo.
F^^ups njric&lllä n ■ so


/
f M A M J J
44'
A T
py
/
y
z
/ / / /
/ y
•J iB- b« U
s 0
N
10'ti
D
SI. 8. Fenogram malega ponirka (^Podiceps mfimUis) tig. PhetiogrsTO of little grebe {Podtaps ruficollis)
3. Podiceps nigricoUis (6novrati ponirek) - Slučajen gost faccidendal visitant): 7.8.19«6 Gradi£& 1 fPB)
4.	Podiceps griseigena (rjavovrati ponirek) - Zelo redka preletna vrsta (very rare transient species); registraciji;
11-4.1986 Gradišče 1 (DŠ, KK)
23.4.1986 Gradiäce 1 (FB, FJ)
5.	Podiceps cristatiu (čopasti ponirek) - Zeio redka do zelo pogostna celoletna vrsta, v času gnezdenja zelo redka (Pristava, Radehova), običajna (Pernica/sp.) do zelo pogostna vrsta (Pernica/zg., Komamik, Gradi£Če) (very rare to very frequent permanent resident, in breeding period very rare, common to very frequetrt). Na odprti vodi se navadno zadržuje tudi podnevi in tako omogoča dokaj zanesljivo štetje posamezni h osebkov.
Janez Grejiori; Favna in ekologija pii&v PesniSJic Jolinc..,
27
Opažamo, da je čopasti ponirck zadnja leta vse bolj pogosten gnezdi tec v Sloveniji. ŠTUMBERGER (1981) domneva, da so pri nas zabeli gnezditi leta 1977 ali 78. Podajamo StarejSe podatke, ki smo jih zbirali v dolini Pesnice jn na bližnjih ribnikih Rače. Ti nam dovoljujejo, da zaCetke gnezdenja čopastega pooirka v teh predelih lahko pomaknemo najiaj vsaj za 4 leta:
27,6,1973 Račc 4, od tega 2 puli. (JG) 28.6.1973 Komamik 3, Pris(ava 1 (JG) 17,6.1976 RüiSe 7 parov, Pristava 4 pari (JG)
15.6.1976	Komarnik 1 i dvema puli. (JG)
10.5.1977	Komam i k 6 parov, Pernica 5 parov. Pristava 2 para (JG) 10.5,1977 ElaCe 6 parov (JG)
22.4.1983 Komarnik 20 parov (JG, DŠ) 21.5.1985 Komarnik 20. eden vali, GradiSče 2 fJG) 22.5. ms Pemica/ze. 4 in 3 puli. (JG)
Po(Uee|M, erlatatiia H ■ TD1
I ' e („SB I IT
J [Fi M
v
t» » 1-1 13
A
7" / / /
//


z

SI. 9, Fenogram Čopastega pODirka {Fodiceps criitatus) JFig. 9. Phenogram of great LTCStfid grebe (Podkeps ciittatus).
Phal acrocoracidae (kortnorani)
6. Phalacrocorax carho (veliki ko rm o ran) - Preletna, zelo redka vreta (very rare transient species); registracije:
18.10,1983, Pernica, 3 (BRAČKO 1984: 44) 313,1986 Pernica/sp. 5 (FBJ 10.4.1986 Pemica/sp. 1 (KK, DŠ) 1.12,1986 Pristava 2 (FB)
A r (1 e i d a e (iapije)
7.	fxobrychus fninutus (mala bobnarica) - Zeln redck poLctni gost, itiuzni gjiezdilec (very rare summer visitant, possibfy breeding); registracije:
18.6.1976 Komamik 1 (JG) 30,7.1986 Gradišče 1 (FJ) 2.9.iy86 Koraarnik 1 {FB, F3>
8.	Ardeola ralloides (čopasta caplja) - SluCajni gqst (accidentaJ visitant):
23.5.1985	Pemica/zg, 1 (JG>
9.	Egretca garzetia (mala bela Caplja) - Zelo redka pre let na vrsta (very rare transient species); registracije:
19.4.19% Gvadi?«^ 1 (JG.DŠ)
15.5.1986	Pemica/sp. 1 (DŠ) 15.5. t9S6 Komarnik I (FB.FJ)
10.	Egrelta alba (velika bela čaplja) - Slučajni gost (accidental visitant): 21.11.1986 Komamik 1 (DŠ)
11.	Ardea cinerea (siva iJiplja) - Celoletni prehranjevalni gost, redka (Radehova), običajna (Pristava), do zelo pogostna vrsta (Pernica, Komarnik. GradiäSe), V času gnezdenja redka (Pristava, Radehova), pogostna (CradiiSče) in zelo pogoitna vrsta (Pernica, Komarnik) (permanent resident feeding visitant, rare to very frequeot; in breeding period rare to very frequent). Kot prehranjevalni gost se v času gnezdenja redno zadržuje na obravnavanem območju in nabira hrano za mladice v gnezdih. Njena najbližja gnezdit ve na kolonija je v Biäu. Vejiana je na bregove ribnikov in bližnje plitvine, kjer nabira hrano. Na Pernici je za čaplje najbolj privlaCen najsevernejši del s svojimi plitvinami m odmaknjenostjo, na spodnjem delu pa se največ zadržujejo na obeh otočkih.
H
N - 9f9

F M
f	/
/	/
/	/
/	/
/	/
/	/
/	/
M	a»
J	!

Ti
r
u u s« u
s o
/ /
i ia^v
H
-T" //
SI. 10, Fenogram sive &iplje (Ardea cmerea). fig. 10. Phenagram uf giey heron (Ardea cinerea).
JanczCregöti; Favna in ekologijapličcv Pcsniäkcdoline...	29
V gnezdi t veni koloniji BiS smo 17.4.1983 naSteü 50 gnezd, 22.5.1985 pa 53 gneed, od katerih je bila večina zasedena. BRAČKO (1985) opozarja na ogro7£nost kolraiijft, ki jo najbolj prizadeva sekanje drevja, na katerem so	gnezda. V istem delu navaja,
da je biio leta 1985 vidno iüisedenih 50 gnezd,
12.	Ardea purpurea (ijava Čaplja) - Zelo redek poletni gost (very rare summer visitant); registraciji:
7.8.im Komamik 1 (FB)
20.8,1986 Komamik 3 (FB)
13,	Flalalea leucorodia (žličarka) - Zelo redka preletna vi^ta (very rare transient species); registracija:
22.5.-27.5.1986 Pernica 6 (FB)
C i C D n i i d a e (älorklje)
14,	Ciconia ciconiu (bela Štorklja) - Poletna vrsta, zelo redka (Pristava, Komamik, Radehciva), redka (Pemica/zg.), običajna (Perriica/sp.) do pogostna vrsta (Gradišče) (summer residem, ver> rare to frequent). Registrirali smo jo od 29.3. do 7.8,1986. Stalno gnezdo ima med drugim tudi na elektriCnem drogu v vasi Pernica, na poslopju v sredtääu Lenarta in na ccrkvi v Gradišču. V letu 19f«i je gnezdo v Pernici zasedla in znesla jajca, vendar ga je nato zapustila.
15.	Ciconia nigra (Srna Štorklja) - Preletna zelo redka vrsta (very rate transient species); registraciji:
3. 9.1986 Radeiiova I juv. (FB. FJ>
16.10.198<i Komamik 1 (DŠ>
Opazovanja črne štorklje v času gnezdenja {PekJarska gošCa pri Račah. 23.5,1985) dopuščajo domnevo, da gnezdi v gozdovih v okolici Ra^.
A n a t i d a e (race)
16- Anser anser (siva gos) - Slučajni gost (accidental visitant); opazovani osebek je pripadal podvrsti a,ru^riiYwfrtj:
23.4.]986 Pristava 1 (FB)
17.	Cygnus olor (labod grbec) - Zelo redka vrsta na prezimovanjn (very rare winter visitajil). Na ribniku Pristava seje zadrževal par od 13.12.19^5 do 28,1,1980 (FB, FJ),
18,	^Bas platyrhyncfiox (raca mlakarica) - Celoletna vrsta, pogostna do zelo pogostna, dominantna na vseh opazovanih jezerih, tako v celoletnem obdobju kot v času gnezdenja (pennaneni resident, frequent to very frequent, dominant species in all periods), S svojo* stopajo domitiantnosti je v spodnjem delu jezera Pernica {D% =84,5) najStevilivejSa vrsta na vodne habttate vezanih ptičev na obravnavanem območju. Pri vseh popisih smo v enoletnem obdobju registrirali 27052 osebkov mlakiirice. Njeno Število je narastlo predvsem ob jesenski seäitvi in na prežimovanju, vse dokler gladina vode ni zamrznila. Iz tabele 1 je razvidno, da je bila na vsem obravnavanem območju za mlakarice najbolj privlačna spodnja polovica Pemiškega jezera.
Si. 11. Fcitügram raot; mlakaTicc (Amu plalyrhyncha-i).
11. Phcnogram of mallariJ (Arws platyrhyticftos).
19.	Anas crecca (kreheljc) - 2elo redka vrsta na preletu in na preziraovatvju (very rare transient and wintering species). Registracije v času od 6,11. do 10.4.1986;
14.3.1986 PcrnicaVzg. 5 (FB) 29.3,1986 PernicaVzg. 3 (FJ) 29.3.1986 Pristava 3 (FJ) 10.4.1986 Komarnik 6 (KK, DŠ) 6.11.Z986 Pcrnica/zg. 4 (FJ) 6.11.1986 Gradišče 2 (FB, FJ) 1.12.1986 Komarnik 13 (FJ)
20.	Anas strepera (raca konopnica) - Slučajni gost (accidental visLtanl): 9.5.1986 Komarnik 1 (FB, FJ)
21.	Anas penelope (raca žvižgavka) - Zelo redka vrsta na prezimovanju (very rare winter visitant); registracije:
13.12.1985 Komarnik 12Ü (JG)
13.12.1985	Pemica/zg. 8 (FJ)
20.11.1986	Pristava £? } (DŠ)
22.	Anas acuta (raca doigorepka) - Zelo redka preletna vtrsta (very rare transient spedes), registrirana na spomladanski sciitvi:
26.3.1986 Radehova 22 (JG) 29.3.1986 Pristava 6 (FJ) 29.3.1986 Komarnik 2 (FJ) 31.3.1986 Pernica 8 (FB)
Janez Gregori' Favna iti ekologija ptičev Pesniške doliac,..
31

SI. 12. Race dolgorepke {Anas acuja), Radehova 26,3.1986. Mg. 12. Pintails iAna-iacuta), Radchova, Mareh 26, 198623. Anas querqueduia (regeljc) - Celoletna, zelo redka vrsta, verjetno gne2rii (very rare permanent resident, probably breeding),
Afiää qu?rqvc4u ' >1 1 »
in
/
/
/ / / / /
IT 1«
M
Ü
A M J
jT Ji T
	
	D
Sl. 13. Fenograin regeljca (j4nftr ifuerqueduJa). Fig. 13. Phenogram of gargajjcy (.Amif querquedulaj.
24.	Anas ciypeaia (raca žličaiica) - Slučajni gost (accidentaJ visitant): 10.4.1986 Kornamik 1 {KK, DŠ)
25,	Ayzkya ferina (raca sivka) - Celoletna gnezdeča vrsta, zelo redka do obiCajna, v gnezditvenem obdobju zelo redka, na Komamiku pogostna (permanent resident, very Tare to commoTi in the breeding period very rare to frequent). Gnezdi na Komamiku. Nekatera opažanja:
18.6.1W6 Komarnik 7(3 2? (JG) 10.5.1977 Komamik 5^ (JG)
30.6,1980 Komarnik najmanj 15 parov, skoraj dorasli mladiSi (ŠnjMBERGER 1980:
61)
22.5.1985 Komami k 21? iS (J G)
»o
*a
AytJiya fflrijia
*= nt
R	, n , PI
»■'Wifl MP'41 as	li'M'
>'»1 'as »'»»IIT'»	JB
A M
32
«'m' ■»WU'47 I■^B?«
J JT A T S I 0
sa M
N
/
/
W -ro Tt
D
SI. H- Fenogram race sivkc (Ayt/iya ferina). tig. 14, Phenogram of pochard {Ayfhya ]erina}.
26- Aythya nytoca (beloffka raca) - Siui^jni gost (accidental visitanl): 13.12.1985 KomamikiJ S (JG>
Gnezdenje belooke race je bilo ugotovljeno že pred leti pri ribniku Ra£e (27.6.1973 ribnik v Peklarski goSči 2Č in 1 ? z mladift, JG).
27. Aythya fuliguta (Čopasta čmica) - Ctloletna gnezdeča vrsta, zelo redka do običajna; v gnezdi trenem obdobju je zelo redta do pogostna (very rare to common, in breeding periode very rare to frequent). Gnezdi na Komamiku. Nekatera opazovanja: 10.5.1977 Komainik 7(J (JG) 22.5,1985 Komamik 1? (JG)
Janez Grcg^iri: Favna in C kologija ptiiev Pcsn iSk e doMnc . ..
33
N = ^
............
't n « ' IT' iB iTTfH »'i*' iraa iVji m n
J F M A M J J
// /
A T
S I O

S. 15. Fcnogram Čopaste (nice (Ayifiya fuHgula). Fig, 15. Phonogram of tufted duck (Aythya fuiigula).
28. Clangula hyemaiis (zimska raca) - Zelo redka vrsta na prežimo vanju (very rare winter visitant); regisIraciji; 13.12.1985 Pristava 1 (FJ) 19.12.1985 Pristava 1 (FJ)
29. /iueephala clangula (zvonec) 1.12.1986 Pristava 1 <FB)
Slučajni zimski gost (accidental winter visitant):
Pandionidae (ribji orli)
3(1. Pandion haliaetus (ribji orel) - Zelo redka preletna vrsta (very rare transient species); prehranjevalno je vezan na odprte vode ribnikov; registracije: 30. in 31-3.1983 Pernica 1 (BRAČKO 1983: 35)
17.5.1985	Pernica 1 (delavec na ribniku ustno)
26.3.1986	Komamik 2 <JG, DŠ) 1L4.1986 Peraica/sp. kadaver (FJ)
> \
SI. 16. Ribji orel (Pttnäitfn haluietus), Kümamik, 26.3,1986.
Fig. 16. Osprcy (Paniitort fta/aisaiT)^ ffäfnaniil;, MarnJi 26, 1986,
Accipitridae {kragulji idr.)
31,	Pemis apivorus (sräenar) - V ne posredni bližini ribnikov je zelo redka prelctna vrsta, v okolici verjetno gnezdi (very rare transient species, probably breeding)-
16.5.1986 GradiEfe 2 (DŠ)
31.5,1986 Komarnik 6 (FB) 7,8.1986 Koraamik 1 (FB)
32,	Accipiter geniilis (kragulj) - Zelo redka celoletna vrsta, verjetno gnezdi (very rare permanent resident, probably breeding).
33,	Accipiter nisus (skobec) - Zelp redka celoletna vrsta, veijetno gnezdi (very rare permanent resident, probably breeding).
34,	Buteo lasopus (koconoga kanja) - Slučajni gost (accidental visitant), registriran v bližini obravnavanega predela:
1.12.W86 Biä (near GradiSče) 1 (FJ)
35,	Buieo huieo (kanja) - Redka cjeloletna vrsta (rare permanent resident).
36- CirciiJ cyaneus (pepe lasti splinec) - Zelo redka pre I etna vr^ta (very rare transient species); registracije:
8.10.1985	Komarnlk 1$ (JG)
29,10.19fi6 Komarnik (FB)
6.11.1986	Pristava l9 (FB, FJ)
37.	Circus pygargus (močvirski lunj) - Zelo redka preletna vrsta (very rare transient species); registraciji:
31.3.1983 Pernica , 2.4.1983 i^amo <? (BRAČKO 1983: 35) 4.5.1986 Permea/zg. 1 (FB)
38,	Circus aeruginosus (rjavi lunj) - Zelo redka preletna vrsta (very rare transient species); registracije:
10,5.1977 Komarnik 1 (JG)
26.3.1986 Komarnik IJ (JG, DŠ)
14.4.1986 Radehova 1 (FB)
15.5,1986 Komarnik 15 (DŠ)
Falconidae (sokoli)
39,	Fülco xuhhuteo (sokol škrjančar) - Zelo redka poletna vrsta, registrirali smo ga v času od 23.4, do 17,9.1986. Ker se pojavlja v času gnezdenja, ga Štejemo med verjetne gnezdi Ice (very rare summer visitant, probably breeding).
40.	Falco vfi^pertinus, (rdeCenoga postovka) - Zelo redka preletnb vrsta (veiy rare transient species); registraciji:
3,0.1986 Komarnik 3 (dS)
7,8.1986 GradiSiČe 1 (FB)
J anez {jri:gtiri: F^vna in ekologija ptificv PcsniSkc dol ine -..	35
41.	Fako nautnanni (južna postov Lil) - Slučajni gost (accidental visitant): 3.6.1986 Komarnik 1 (DŠ)
42.	Falco tmnuncidiv; (navadna postovka) - Redka poletna vnita, verjetno gnezdi (rare summer species, probably breeding) ^registracije v fasu 10,4. do 17.9.1986.
Phasianidae (fazanovci)
43.	Perdix perdix (poljska jerebica) - Zelo redka celoletna vrsta, verjetno gnezdi (very rare permanent species, probable breeder); opazovana dvakrat:
13.12.1985	Radehova 7 (FB,FJJ 26.3.1986 Pristava par (JC,DS)
44.	Cotumix (loturnix (prepelica) - SluCajni poletni gost, veijeino gnezdi {accidcntal summer visitor, probable breeder). Ste vi Icuo upada. Kljub temu, da je registrirana samo enkrat, ju uvrščamo med verjetne gnezdilce:
31,5,1986 Komarnik 1 (FB)
45.	Phasianus cokhicus (fazan) - Pogostna celoletna vrsta (frequent permanent resident).
R a 1 I i d a e (mokoži)
46.	Rallus aquancus (mokož) - Slučajni gost (accidental visitant):
16.10.1986	Pemica/sp. 1 (DŠ)
47.	Porzana parva (mala tukalica) - S!u^ajIli biväi gost (accidcntal visitant in past):
22.4,1083 Koniarnil: I (JO,dS)
48.	Porzma sp.(vrsta tukalicc) - Zclo redek rod, poletni gost (very rare genus, summer visitant). Med vsemi nagimi pti^i so najslabše poznane tukalioe, saj üvijo lelo skrito življenje in so aktivne v glavnem ponori. Zato dajctno v spisek tudi nepopolni opazovanji, ki nakazujeta, da lahko v obravnavanem predelu pričakujemo katero od naših vrst tukalic. Opazovanji:
3.6.1986 Komarnik 1 (DŠ)
2.91986 Pemica/zg. 1 (FB.FJ)
49.	Crex crex (kosec) - Slučajni gost (accidental visitant). Število tudi v Sloveniji nezadržno upada. Glede na habitate obravnavanega predela je mogoče sklepati, da je kosec v preteklosti tu gnezdil. Edino opazovanje;
16.5.1986 Pemica/zg. 1 (DS)
5Ü. Gallinida Moropus (zeienonoga tukalica) - Zelo redka do pogostna celoletna vrsta, v času gnezdenja redka (Pemica/zg., Pristava, GradiSče) do zelo pogostna (Komarnik) (very rare to frequent permanent resident in breeding periodrare to very frequent).
51. Fulica atra (črna Ii ska) - Zelo redka do zelo pogostna celoletna vrsta, v gnezditvenem obdobju zelo redka (Pemica/sp.,Pristava) do redka (Radehova), obiSajna
(Pemica/zg.) in zßlu pognstna (Komaroik) (very rare to very frequent permanent resident, in breeding period very rare to very frequent). NajStevilnejäe so na Komamiku. Njeno ütevilo naraste v ča^u |e<;enske selitve.
^lllmjlA ählüi v t es
/
[7
ul II
»J »B^ «^t7'ae|S.T'M'3B ÜTj rŠVlT^
J J A
TI
Q N O
51. n. Fcnogram zclcnonugc tukalice (Gallinula ckloropM}.
[f^. 17. Fhtnogram of munrhcii (tJallmula cktaropux).
200
rjji« n = If/jf.
11 u
F

»■■I'M js'oa'^ia
A P* J JT
Fl
	/	/	
	/	/	
	/	/	/
	/	/	/
/		/	/
	/	/	/
J	/	/	/
/1 /	/	/	/
	/	/	/
/	/	/	/
/	/	/	/
/	/	/	/
/	/	/	/
/	/		
•IT	*	sr	u
1	1	S	
SI. PenDgram frnc tl^kc <Ft4lkii ana),
Hg. 18. Phenngfam of cool (Fulica ulra).
Charadriidae (deževniki)
52.	Chäradriws duhius (mall deževnik) - Zelo redek doobiCajnJ poletni gost, veijetno gnezdiJec; opažan od 10.4. du 6.8.1936 (very rare to common summer visitant, probabiy breeding); opazovanje;
19.5.1983 Pemica/zg. I s speljanimi mladiči (JG)
53.	Vanellus vanellus (priba) - Redka do ^elo pogwtna poletna vinta (very rare to very frequent summer resident), V zgornjem delu Pernice zaradi nihanja nivoja vode pogosto gnezda propadejo. V ostalih predelih obravnavanega območja gnezdi na njivah, predvsem na njivah s krompirjem. Glavnina opažanj v času od 14.3. di>Ž9.1986, kasneje äe:
6.11.1986 Pemica/sp. 3 (FJ)
20.11.iyS6 Gradišče 27 (DŠ)
Janei Gregori; Favna in ekologiptičev Pcsniäkc doline...
37
•'iT '
M
i/
/
/
/
QuradrlU» düifri-uä N * 4|J
rr
T s
		ar	
0	N		D
a. ID. Fendgtam malega deževnika (Charadriux dubius).
Hg. 19. Phetwgram of litllt; ringed pbver (Charadriux diibiiu).
BD
N = äse

/
rj
iJ A T
S I 0
	v		
	/		
	/		
			
	/		
P'	/		
u	»	«7	Ta'71
	n		D
Si. M. Feimgram pribc (Vanelliu vanellus). Ri;. 20. Phenograjn of
JüpwiTLg (Vaneliiis vsnellas).
54. Calidris minuta (mali prodnik) - Zelo redtj preletoa vßta (very rare transient). Hrano si iSče v plitvinah in na zamuljenih bregovih ribnikov; registracije: 9.5.19S6 Pemica/Zg. 1 (FB.FJ) 18.6.1986 RadehDva 1 (FB.FJ) 6,8.1986 Pemica/sp. 1 (FB) njo. 1986 Pemica/sp. 1 (FJ)
55.	Caluirii tamminckii (Teminkov prodnik) - Slučajni gost {accidental visitant): 9-5.1986 Feraica/zg. i (PB, FJ)
56.	Caiidris alba (beii prodnik) - Slučajni gost (accidental visitJim): 9.5.1986 Pernica/zg. 1 (FB, FJ)
57.	Pkilomackus pugmx (togqtnik) - Zelo redek do redek preletnik (very rare to rare transient). Zaditeval se je piedvsem v severnem delu zgornjega jezera Pernica, Opazovanja:
22.4.1983 Pcrnica/zg. 1 (JG.DŠ) U.4.1986 Pernica/sp. 1 (FJ) 4.5.1986 Pemica//g. 1 (FB) 9.5,1986 Pemica/zg. 1 (FB,FJ) 15.5.19Ö6 Pemica/zg. 1 (DŠ)
58.	Tringa eryiltropas (Črni martinec) - Zelo redek preletnik (very rare trsnsieni spucies); opazovanji:
23-4.1986 Pernica/zg. 1 (HB) 4.5.1986 PemicaVzg- 1 (FB)
59.	Tringa toianus (rdečenogi martinec) - Slučajni gost (aeddcntal visitant): 27.4.1986 Pemica/zg. 1 (FB)
60.	Tringa !\ehularia (ücleoonogi martinec) - Zelo redka preletna vrsta (very rare transient); opazovanja:
29.3.19S6 Pernica/zg. 1 (FJ) 11.4.1986 Pernica/sp. 1 (KK.DŠ) iO.7.1986 Pernica/sp. 2 (FJ) 21.8.1986 Radehova2 (FB) 2.9.1986 Komarnik 1 (FB,FJ) 29.10.1986 Komarnik 1 (FB)
61.	Tringa ochropiK (pikasti martinec) - Zelo redek poletni gost, gnezdenje je možno {very rare summer visitadt, possible breeder); registracije:
26.3.1986 Komarnik nočno oglalanje (FB,JG,FJ,DS) 23.4,1986 Gradišče 1 (FB.FJ) 18.6.1986 Eladehova 2 (FD,FJ) 19.6.1986 Komarnik 2 (JG,DS)
62.	Tnnga glareola (močvirski martinec) - Zelo redek do redek poletni gost, verjetno gnezdi (very rare to rare summer visitant, probably breeding); 13 registraeij v času od 23.4. do 30.8.1986
63.	Tringa hypoleuca (maÜ martiDec) - Zelo redka do običajna poletna vrsta, med vsemi martinci najpogostejša. Glede na naravo habitatov verjetno gnezdi. (Very rare to common summer visitant, probably breeding). Opazovanj 32, od 10.4. do 30.9.1986.
64.	Limosa lapponico fprogastorepi kljutiač) - Slučajni gost (accidental visitant): 11.4.1986 Pemica/sp. 1 (FJ)
Janez Gregoii; Favnaia ekologija ptifev fcsniSkcdoline.,.
39
Trlnfia alar4414
a ^ .US
/

//
// /
/

t	11	11 'n' n		ta n ir ae	»I^M*".»«.	"i	I u 47			«»■T:
J	f		A	At	J	jI	A 1 S	0	ti	D
SI. 21. Fenogram iTK>^vliskcg;a mactinca (Trint'^ gUxreaiaj. Fl®, 21. PhenopiijTi o( (voori sandpiper (Dvtga giäreola).
Iti
H • ej
It' iraorM'M'aHl«'«^«'«?
M J JT Ä
7 /
/
/
/
T
/
h' u'»
D
B*'-flB 'fll
N
?0'Tt
D
SI. 22. Fenogram malega martinca f 7>inja hypokiwa). Jiig. 2i. Phenogram of common sandpjpci: (Tringa hypolenca}.
nillllUiO SilHimso N I'M
U i»'K'IF'te
I M
frTw'»
J
TT
a\ m,
Tpjjt'ü'ü HTT
s
	7		
	/		
U	n	»T	m'n
N			D
SI. 2J. Fenogram kozicc iGnllina^ gallinago). Fig. 23. Phejiograni of snipe (GnUinago gallinago).
65. Numenius arqmta (veliki škurh) - Slučajni gost (acddeatal visitant): 14.3.1986 Komamik 1 (FB)
<56. Numenius pkaeopus (mali Skurh) - Slučajni gost (acddental visitant): 23.4.1986 Gradisee 2 (FB,FJ}
67. GuUinago gaitinago (konica) - Zelo redek do redek preletnik in prežimovalec <very rare to rare transient und winter visitant). Redno se je zadrževala v £ äaii goslo
zaraščenem skrajnem severnem delu jezera Pernica. Opazovanja v času od 6,8, do 11.4.1986
L a r i d a C (galebi)
6R. I^rus minutus (mali galeb) - Zelo redka preletna vrsta (very rare transient species); opazovanji:
28.12.1986 Pemica/sp. 2 (FS) 28.12.1986 Pcrnica/zg. 2 (FB)
60. Larus Hdihundus (rečni galeb) - Zelo redka do pogostna celoletna vrsta, prehranjevalni gost (very rare tn frequent pemianent resident, feeding visitor). Število rečnih galebov naraste v jesenskem in zimskem času.
LariM rUitundu? H = fJJIJlI
		7			
tl f	*	11 1 M	Ü äö^i'a« A	«•ti'p'i» M	J


-/
/
■ i' A^l n
Si, 34- Fcnugram rcEne^a gaieba (l^erus ridibunäus). Hg. 24. Phenogramof black-htadcd gull fLonti ridifru/tdwi}.
70.	Lams fuscus ([javt galeb) - Slučajni gost (accidental visitant); 14.4.1986 Perniea/sp.l (FB, FJ)
71,	Lurux argenlatui (srebrni j^aleb) - Zelo redek, preletnik (very rare transient species); registracije:
18.6.19S6 Pernica/zg. 2 (FB,FJ) 17.9.1986 Pemica^zg. 1 {JG,DS) 19.12.1986 Pemica/sp. 4 (FB)
Janc^ Gregor!: Favna in ekoiogija pliiScv Pt^ni^kedulinc , ..
41
72.	Larus cania (sivi galeb) - ZeJü redek prclelnik (very rare [ransiünt); rcgi.stracije: 28.12,1985 Pernica/sp. 10 (FB)
2«. 12.1985 Pcmica/zg. 2 (FB) 19.2.1%6 Pernka/sp. 19 (FB) J9-2.1986 Pcrnica/zg. 2 (FB) 15.5.1986 Komamik 1 (DŠ)
73.	Rissa iridactyia (tripr^ti ga^eb) - Zelo reilka preletna vrsta (very rare transient species); registraciji:
13.12J985 Pernica/sp. kadaver (JG.PJ.DS) 13,12.1985 Pemica/zg. 1 (FJ)

SI. 25. Kadaver Hiprsttiga jaltba {Rissa iriäattyla). Pernica. 13.12.1SI&5. Fig. 2S, Ca^ca«^ of a Kittiivalcc; {Risfa tridaayh), Femica, December 13, 1985.
74.	Chiidomax niger {črna £igra) - Zelo redek do redek preletnik (very rare to rare transient); 10 opazovanj v času od 23.4. do 18.6.19S6.
75.	Chiidonias leucopterus (beloperuta čigra) - SluCapigost (accidental visitant): 16.5.1986 Pristava 2 (DŠ)
76.	St^ma hirundo (navadna čigra) - Zelo redka do zelo pogosinsi poletna vrsta, prehranjevalni gust (very rare to very frequent summer resident species, feeding visitor). Registracije v času od 31.3. do 30,8; starejäe opazovanje:
28,6,1973 Pristava, par krmil speljanega mladica (JO)
If = 56
SI. 26. FeAogram iroe Cigre (Chlidoniäi nigtrj. TTjil Fig. 26. Phonogram of D I black tern (Chiiäonias niger).
sterna nitMHb N ■ in
J F M
	n							
	/							
	/							
	/							
	/						P	
	/						/	
?	/						/	
/	/			r- / /			/	/
/ /	/ v	/	/		7	/ /	/i /	/
	<1	It		IT		n		»»
A			M				J	
A 1
S
il'M'M	IT??	§7	
Q	N		D
SL 27. FenOgram navadne eigre (Slema hirundo). Rg, 11. Phonogram of common tem {Stema hinindn).
77. Sterna albifrom (mala čigta) - Slučajni gost v preteklosti {accidentaJ visi tan in past); 10.5.1977 PernicaVzg. 1 (JG)
Janez Oregon: Favna in ekologija piifevPcHiigbe doline. ■._^
Columbidae (golobi)
78.	Coiumba paiumbus (golob grivar) - Gnezdeča poJetna vrsta, zelo pogostna (very frequent summer resident). Opa7J>vanja od 14.3. do 17.9.1986>
79.	Streptopeiia decaacto (turSka grlica) - Redka ettezdeča celoletna vrsta. Kot siirantropna vrsta se v bJižini ribnikov pojavlja redko (rare permaaeat resident, as synantrq5Düs speoies in surroundings of ponds occours scattcrly).
80- Streptopeiia turtuT (divja grlica) - Redka poletna gnezdeča vrsta (rare summer resident). Opazovanja od 4-5. do3.9.1986.
C Q C u I i d a e (kukavice)
81. Cucuius canorus (kukavica) - Običajna poletna gnezdeča vrsta (common summer lesiidejii). Opazovanja od 11.4. do30.9.1986.
S t r i g i d a e (sove)
82.	Asio otus (mala uharica) - Zelo redka poletna vrsta; verjetno gnezdi (very rare Stimmer resident, probably breediug). Opazovanji'
30.5.1986 Pristava i (FB)
19.6.1986 Peraica/zg. 1 (JG,DŠ)
83.	Otus scops (veliki skovik) - Poletna vrsta ugotovljena v preteklosti (summer resident registered in past). Registracija:
10.5.1977 vzhodno pobočje nad Pernico, 2 ponoä oglaiala (JG)
84.	Athene noctaa (navadni čut) - Poletna vrsta, ki se pojavlja zelo redko (very rarely occuring summer resident). Vsako leto gnezdi v starem hrastu ob ribniku Radehova (lastnik, ustno). Registraciji:
19.6.1986 Radehova 2 (JG,DŠ) 7.8,1986 Radehova 2 (FB)
S."), Strix alum (lesna sova) - Zelo redka poletna (celoletna?) vrsta, verjetno gnezdi (very rarely occuring summer - permanent ? - resident, probably breeding). Registracije:
26,3.1986 KomaraLk oglažaia ponoči (FB,JG,FJ.DŠ) 9.5.1936 Pernica 1 (FB,FJ)
10.5.198^ Pernica 1 (FB.FJ)
Caprimulgidae (ležctrudniki)
Caprimulgus europaeus (podhujka) - Preletnik v preteklosti, glede narave habitatov možno, da je gnezdila (transient visitor registered in past, possible breeding); 10.5.1977 Pristava, zvečer sta dve peJi (JG)
A p O d i d a e (hudourniki)
87.	Apus apus (čini hudournik) - Redka poletna vrsta, sinantropna, v okolici ribnikov se je pojavljala posamczDO (rarcsummer resident, synanlhrop species, near lakes was occuring sporadically), 18 registracij od 23.4, do 2.9,1986,
Coraciidae (zlatovranke)
88.	Caraciafi garruius (zlatovranka) - Zelo redka preletna vrsta, v preteklosti verjetno gnezdila (very rare transient, in past probably a breeding species). Gnezdilka severovzhodne Slovenije, njeno število upada. Opazovanja:
10.5.1977 Pernica vzhodni breg nad ribniki 1 (JG) 30.7.1986 Gradišče 1 (FJ) 7.8.19S6 Gradišče 2 (FB) 21.8,1986 GradiSCe 2 (FB)
Alcedinidae (vodomci)
89.	Alcedo airhLi (vi)d<iniec) - 2eto redek poletni gost^ glede Da naravo habitata dopuščamo možnost, da vodomec v obravnavanem obmoi^u tudi gnezdi. (Very rare summer visitant, probably breeding) Registriranje bil 11 krat, od 16,9. do 13.12. Starejše opazovanje:
22.5.1985	Komarnik 1 (JG)
U p u p i d i e (smrdokavre)
90.	Upupa epops (smrdokavra) - Zelo redek poletni gost. Glede na naravo habitata dopuščamo možnost njenega gnezdenja v obravnavanem območju. (Vei^ rare summer visitant, probably breeding). Registracije prisotnosti;
11.4.1986	Pemiea/zg (KK) 9.5 JKomarnik (FB, FJ)
28.6.198<i GradižČe (FJ) 26.6-1986 Fernica/sp. (FB) 10.7.1986 Pemica/zg. (FJ) 12.7.1986 Pemica/zg. (FJ)
F i c i d a e (žolne)
91.	Jynx torquiüa (vjjeglavka) - Zelo redka poletna vrsta (very rare summer resident). Vezana je predvsem na sadovnjake. Registracije:
4.5.1986 PernicaJzg. (FB) 15.5.1986 Pemica/zg. (DŠ) 15.5.1986 Gradišče (DŠ)
92.	Picus viridis (zelena žolna) - Zelo redka celoletna gnezdeča vrsta (very rare permanent resident).
93.	Picus caniis {siva Žolna) - Zelo redka gnezdeča celoletna vrsta (very rare permanent resident).
____jain:;f Oregon: Favna in ekolo^ja ptižcv Pesniške cJoiint; ..	45
94.	Dendrvcopos major (veliki detel) - Redka celoletna vrsta (rare permanenl resident).
95.	Dendrocopos minor (mali detel) - Slučajni poletni gost, verjemi gnezdilec (accidental summer visitor, poifsibly breeding). Po naravi habitatov lahkn pričakuj em o, da gnezdi, čeprav smo ga registrirali samo enkrat,
20.8 J 986 Perniua/zg. 1 (FB)
Hirundinidae (lastovke)
96.	Riparia riparut (breguljka) - Zelo redek pre letni k (rarely occuring ttansient). Opazdvajija;
2.6.1986 Pemica/zg. 1 (DŠ)
3.6.1986 Pernica/zg. 1 (DŠ)
3.9.1986 Radehova 1 (FB,FJ)
97,	Hirundo rwiüca (kmečka lastovka) - Zelo pogostna poletna gnezdeča vrsta (very frequem summer resident). Opazovanja od 29.3. do 30.9.1986.
Delichofi urbica - mestna lastovka - Pogostna poletna gnezdeča vrsta (frequent summer resident). Opazovanja od 10.4. do 17-9,1986. V gospodarskem poslopju nasproti gostilne Šikar je biio 28.6,1973 zasedenih 23 gnestd.
A 1 a u d i d a e (SJ^rjanci)
99.	üalerida cristaia (čopasti Skijanec) - 2^1o redka gnezdeča poletna vrsta (very rare summer resident). Opazovanja:
29.3.1986 Pristava 1 (FJ)
23.4.1986 Radehova 1 (FB) 4.5.1986 Radehova 1 (FB)
18.6.1986 GradiSČe 1 (FB,FJ)
100.	Alauäa arvensis (poljski Skijanec) - Redka gnezdeča poletna vrsta (rare occuring summer resident). Registracije od 22.2. do 29.10.l9i(6.
MotacMlidae (pastirice in dpe)
101.	Afithus crivialis (drevesna cipa) - Zelo redka poletna vrsta (very rare summer resident); opazovanja od 11.4. do 17.9.1986,
IVfZ. Anihus pratensis (mala dpa) - Zelo redek pre letnik, pojavlja se v manjših jatah (very rarely occuring transient). 12 opazovanj od 14.3. do 23.4,1986 in 8 opazovanj od 16.9. do 17.10.1986. 26.3.1986 je bilo na Komamiku 16 malih cip, ena ujeta in obročkana (JG, DŠ).
103. Anfftws spinoletta (vriskarica) - Zelo redek preletnik in prezimovalec (very rare transient and winter visitant). 16 opazovanj od 16,1(1.1986 do 14.4.1986.
104.	Motacilla ßava (mmena pastirica) - Redek preletnik in poletni gpst, verjetno goKdeCa vrsta (rarely occuring transient and summer visitor, probably bjieeder). 12 opazovanj od 29,3, do 18,9,1986.
105.	Motacilla cinerea (siva pastirica) - Zelo redka pre let na vrsta, pojavlja se posamesno (very rarely occunng transient); 13 opazovanj od 20.8. do 26,3.1986.
106.	MotacUhi alba (bela pasttrica) - Pogostna gnezdeča poletna vista, (frequent summer resident); opazovanja od 14.3, do 6.11.1986, Na Pristavi 1 osebek opazovan 13-12,1985. Opazovanje;
16,9.1986 Peraica/zg. 40 (JG, DŠ)
L a n 1 i d a e (srakoperji)
107.	Lanius collurio (rjavi srakoper) - Običajna poletna gnezdeča vrsta (common summer resident); registracije od 4,5, dol7.9.19fi6, po 1 osebek ujet v mrežo še 18.9. in 30.9.1986,
108.	Lanius minor (črnočeii srakoper) • Zelo redka gnezdeča poletna vrsta (very rare summer resident). Registracije;
IÜ.5.1977 PernicaVzg, 1 (JG)
2,7.1983 Vukovsti dol pri Jarenini, mladiči so se oglašali v gnezdu, 11.7. ro bili mladiči speljani (BRačkO 1983: 62)
16.5.1986 Pernica^zg. 1 (DŠ) 3.6.19S6 Pemica/sp. tj 9 (DŠ)
3Ü.7.1986 Pemica/zg. 1 (FJ)
20.8-1986 Pemica/zg. 1 (FB)
109.	Lanivs excubitor (veliki srakoper) - Zelo redek preletnik Ln prezimovalec (very rarely occuring transient and winter visitant). Registracije:
16.12.1982 Pernica 1 - ujel miä (BraČKO 1983: 19) 8.10.1985 Komarai k 1 (J G)
19.12.1985 Peraica/sp. 1 (FB)
7.10.1986 Radehova 1 (FB)
6.11.1986 Komamik 1 (FB,FJ)
O r i o 1 i d a e (kobtkrji)
110.	Oriolus oriolus (kobilar) - Običajna gnezdeča poletna vrsta (common summer resident); opazovanja od 4.5. do 12.8.1986.
S t u r n i d a e (äkord)
UL Siurnus vulgaris (škorec) - Pogostna poletna gnezdeča vrsta (frequent summer resident); registracije od M.3. do29.10.19S6, Jeseni se škorci na obravnavanem območju združujejo v ogromne jate. Opazovanje:
26-6.1986 Pemica/zg. 10000 (FB)
Janez Gregpri; Favna in ekologija ptičev Pcsniike dohne...	47
C O r v i d a e (viani)
112.	Gantdus glanäarius (Soja) - Gnezde&i celoletna vrMa, pojavlja se zelo redko v okolici ribnikov (vei^ rare permanent resident in surroundings of lakes).
113.	FicQ pica (sraka) - Ze!o pogostna gnezdeča celoletna vrsta (very frequent permanent resident).
114.	Coloeus monedida (kavka) - Redka celoletna gnezdeča vrsta (rare permanent resident.
115.	Corvus frugüegus (poljska vrana) - Redka preletna in pre2iTiiujoČa vrsta, pojavlja se navadno v velikih jatah (rarely occuring transient and winter visitant, sometimes in h UK fJcJcks). PojavljaJa seje od 16.10. 00 26.3.1986^ eno opazovanje Se 10.4.19S6 Pristava (DS, KK). Opazovanje:
L12.]^>86 Pernica 1000 (FB)
116.	Corvus corone (črna vrana) - Zelo redka, verjetno gnezdeča celoletna vrsta (very rarely occnring permanent visitant, probably breeding). Vzhodni rob njenega areala v zahodni Evropi poteka prek zahodne in severozahodne Slovenije, kjer se uspešno križa s sivo vrano. Zato so opažanja v obravnavanem predelu favnistično toliko bolj zanimiva:
19.12.1985 Pristava 1 (FJ) 11.4.1986 Pemica/zg. 1 (KK) 11.4.198^ Radehova 1 (KK.DŠ) 14.4.1986 Radehova 1 (FB) 9.5.1986 Komarnik 2 (FB,FJ) 20.8.1986 Komarnik 1 (FB) 1.12.1986 Gradišče 1 (FJ)
117.	Corvus comix (siva vrana) - Zelo pogostna celoletna gnezdeSa vrsta (very frequent permanent resident).
C i n C 1 i d a e (povodni kosi)
118-	Cindus cinclus (povodni kos) - Zelo redka prezimujoča vrsta (very rare winter visitant); opazovanji:
13.12.1985 Pristava 1 (FJ) 1.12.1986 Pristava 1 (FB)
119-	Troglodytes troglodytes (stržek) - Zelo redek preletnik in prezimovalec (very rarely occuring transient and winter visitant); 23 opazovanj od 30.9. do 26.3.19S6.
Prunellidae (pevke)
120. Prunella moduJarts (siva pevka) - Zelo redka preletna vrsta (very rarely occuring transient); 13 opazovanj jeseni od 30.9. do 29.10-1986, spomladi pa od 14.3. do26.3.19S6.
Mxiscicapidae (penice idr.)
121.	Lu^cinialci melünopogon (tamariskovka) - Slučajni gost (accidental visitajit); regjstiaciju:
17.10.1986 Komami k 1 obročka na (DŠ); ponovno ujeta 22 J 0.19(^6 Komam i k (FB>.
122.	Acracephaiiis schoenobaefius (bičja trstmca) - Običajna poletna gnezdeča vrsta, ob Pemid zelo pogostna, ob Komam i ku pogostna (common summer resident, otx:uriiig very frequently neür Pernica and frequently near Komami k). 27 registracij od 4.5.1986 dü 17.lü. 1986, Rasna opazovanja:
9.7.1984 KomarDik3 peli {BRAČKO 1984 : 63)
16.10.1986 Komamik 5 ujetih (DŠ)
17-10.19S6 Komarntk 3 ujete (DŠ)
Bičja trstnica, obročkana (5.8.1986 na Pemid, je bila ujeta 9.8.1986 na Madžarskem (Kesztely, 117 km E)
123.	Acrocephatus palustra (močvirska trstnica) - Zelo pogostna poletna gnezdeča vrsta, od vseh lokali te t je samo n:i Kom ami k u in Gradišču frekvenca za stopnjo nižja (very frequent summer resident species, near Komamik and Gradišče frequent). Gnezdi v gostih sestojih visokih zeli^ (ruralna vegetacija). 37 registracij oci4.S.1986do2.9.1986.
124.	Acrocephahi'i scirpaceus (srpiCna trstnica) - Slučajni gost (accidental visitant). S sistematičnim hi vom z mrežo bi verjetno potrdili domnevo, da se v obravnavanem predelu pojavlja redno na preletu. Edina registracija;
16.5.1986 Permca/zg. i ujeta (DŠ)
125.	Acroctipkiilus arundinacetts (rakar). Na obravnavanem obmo£ju je redka poletna gnezdeča vrsta, na Komarniku zelo pogostna (rare summer resident occuring on Komamik very frequently). 19 registracij od 4.5. do 21.8.1986.
126.	HippoiaL-i icterim {navadni vrtnik) - Zelo redka poletna vrsta, verjetno gnezdi {very rare summer visitant, probably breeding). Registracije:
6.6.1984 Vukovski dol pri Pernici, dva pela, 20.6. se nista ve£ oglašala (BRAČKO 1984: 56)
15.5.1986 PernicaVzg. I pel (DŠ)
16.5.1986 PemicaVzg. 1 pel (DŠ)
19.6.1986 PemicaJzg. 1 pel v skupini dreves na robu travnika (JG, DŠ)
127.	Sylvia borin (vrtna penica) - Zelo redka poletna vrsta, možno da gnezdi (very rarely occuring summer visitant, possibly breeding). Registraciji:
31.5.1986 Komamik 1 (FB)
2.6.1986 GradiSče 1 (DŠ)
128.	Syivia atricapiUa (čmoglavka) - Zelo pogostna gnezdeča poletna vrsta (very frequent summer resident); 65 opazovanj od 10.4. do 7.10.1986, en osebek Se 29.10.1986 (Pristava FJ).
_Jama Greguri: Favna in ekologija ptičev Pesni Si(c do I i ne ...
129.	Sylvia communis (siva penka) - ObiCajna poletna gnezdeča vrsta (common summer resident). Vezana je na predele, poraSäene z grmpvjenfi; 29 opazovanj od 23.4. do 2.9.1986, ena ujeta 18.9.1986 (Pcrnka DŠ, JG)
130.	Syhia curruca (brolica) - Zelo tedka poletna vrsta, mogoče gnezdi (very rare summer visitant, possibly breeding); 4 opazovanja od 11.4. do 17.9.1986:
11.4.1986 Pristava (KK, DŠ) 4.5.19SI1 Pristava (FBj
10.7.1986 Kümamik (FJ)	: ..,
17.9.1986 Pernica ujeta 2 ex. (JG, DŠ)	*
131.	rhyUoscopui' irockilus (kovaček) - Zelo redka preietna vrsta (very rare transient species); 5 registracij od 16. do 18,9.1986; 16.9.]986 sta dva Se pela (Pernica JG, DŠ).
132.	Fhylloscopus coUyhira (vrbja listnica) - Običajna poletna gnezdeča vrata (common summer resident species); 55 registracij od 14,3. d« 19,10.1986.
133.	PhyUoscopus sibilatrix (grmovääca) - SluCajni gpst (accidentaJ visitant):
2.9.1986 Pristava 1 (FB,FJ)
134.	fiegutus regulus (rumen ogla vi kralj iček) - Zelo redek preietnik in preTimovalec (very rare transieat and winter visitant); 4 registracije:
7.10.1986 Komamik (FB)
29.10.1986 Komamik (FB) 6,11.1986 Komamik (FJ, FB)
21.11.1986 Komamik 6 ujetih (DŠ)
135.	Ficedida hypoUuca (cmogiavi muhar) - Slučajni gost (accidfemal visitant); registracija:
2.9,1986 Pernica 1 {FB, W)
136.	Ficedula albkolli^ (belovrati muhar) - Zelo redka poletna vr^ta, verjetno gnezdi v siHSi okolici jezer (veryrarely occuring stjmmer visitant, probably breeding in broad surroundings of lakes); registracije:
10.5,1977 Pernica vzhodno pobočje, cJpcl pred gnezdom v duply jablane (JO)
22.5.1985	Peinica/zg. 21? v sadovnjaku intenzivrio pela pred dypti (JG)
14.4.1986	GradiSče 3 (FB,Fj)
137- Musckapa striata (sivi muhar) - Zelo redka gnezdeča ptiletna vrsta (very rare sufluner resident). Glede na to, daje tudi sinantropna, je verjetno njena stopnja frekvence nekoliko višja, saj smo bili pri popisih omejeni na okolico ribnikov. 6 registracij od 30.5. do 17.9.1986.
138.	Saxicola ruheira (repaljSčica) - Zelo redka poletna gnezdeča vrsta (very rare summer resident); 15 registracij od 23.4. do 7.10,1986.
139.	Saxicola iorquata (prosnik) - Pogostna gnezdeča celoletna vrsta (frequent permanent resident species). Opazovanje:
10.4.1986 Pemica 9 gradi gnezdo (DŠ)
140.	Oenanfhe oenanthe (kup^ar) - Zelo redka preietna vrsta (very rare transient species); registracije;
4.5.1980 Pemica/zg. (FB)
30.8.1SI8Ö Pernica/zg. (FB)
17.9.198Ö Pemica/zg. (JG, DŠ)
141.	Pkoenicurus ochmros (ämamica) - Običajna gnezdeča poletna vrsta (conunon summer reüideot), Glede na to, da je sinantropna vrsta, Je njena stopnja frekvence nedvomno Se viSja, 37 registracij od 25.3. do-29.l0.1S>86.
142.	Phoenicurus phomicurus (pogorelček) - Zelo redek preletnik (very rare transient species). Opazovanji:
Ii.4.1986 Pernica/zg. Id* (DŠ)
14.4.1986 Radehova 1 (FB)
143.	Erithacus rubecula (taSčica) - Redka celoletna gnezdeča vrsta (rare permanent resident specics}.
144.	Turdus piloTis (bdnüvka) - Zelo redek preletnik in prezimovalec (very rare transient and winter visitant species), 11 registracij od 6.11. do 26.3.1986.
145.	Turdus lorqiuiius (komatar) - Slučajni gost (accidental visitant):
14.4.1986 Radehova 1 (FB)
146.	Turdus meruht (kos) - Redka gnezdeča celoletna vrsta (rare permanent resident species).
147.	Turdus iliacus (vinski drozg) - Slučajni gost (accidental visitant):
20.11.1986 Komarnik 4 (DŠ)
148.	Turdus philotnelos (cifeovt) - Zelo redka gnezdeča poletna vrsta (very rare summer resident). 15 registracij od 4.3. do 29.10,1986.
149.	Turdus viscivorus (carar) - Zelo redek poletni gost, veijetno goeidi (very rare summer visitant, probably breedeing); 4 registracije od 4,5. do 1.12.1986,
150.	Aegiihalos caudatus (dolgorepka) - Zelo redka gnezdeča celoletna vrsta (very rare permanent resident).
P a r i d a e (sinice)
151.	Parus palustris (vrbja sinica) - Zelo redka celoletna gnezdeča vrsta (very rare permanent resident),
152.	Parus crisiaius (čopasta sinica) - Slučajni gost (accidental visitant):
29.10.1986 Komamlt 1 (FB)
153.	Parus aier (menišček) ~ Zelo redka gnezdeča celoietna vrsta (very rare permanent resident), vezana na gozdne habitate.
Janez Grtgori: Favna in ekologija ptUfev Pcsniäke doline...	51
154.	Farus caendeus (plavček) - Redka celoletna gnezdeča vrsta (rare permanent resident).
155.	Parus major (velika sinica)--''^Pogostna celoletna gnezdeča vi^ta (frequent permanent resident).
156.	Sitta euTopaea (brglez) - Zelo redka celoletna gnezdeča vrsta (very rare permanent resident).
C e r t h I i d a e (drevesni plezalčki)
157.	Certhia famil'tans (dolgoprsti plezalček) - Slučajni gost (acddeatal visitant): 20.12.19S5 Kqrnamik 1 (FB)
158.	Cenhia brachydactyla (kratkoprsti plezalCek) - Zelo redka gnezdeča celoletna vrsta (very rare permanent resident).
R e m i z i d a e (pla$ice)
159.	Remiz pendulinits (plašica) - Zelo redka preletna vrsta (very rare transient). Opazovanja:
26.3.1986 Komarnik 2 (JG,DŠ) 15.5.1986 Komarnik 1 (DŠ) 30.9.19S6 Pristava 1 (FB) 30.9.1986 Komarnik 2 (FB) 30.9J98Ö Radehova 1 (FB) 7.10.1986 Komarnik 5 (FB) 7.10.1986 Radehova 1 (FB) 7.10.1986 GradiSČe 4 (FB) 16.10.1986 Pristava 5 (DŠ) 17.10.1986 Kpmarnik, ujetih 12 pMic (DŠ)
P 1 o C e i d a e (tkalci)
IfiÜ. Fasser domesticus {domači vrabec) - Pogostna celoletna gnezdeča vrsta (frequent permanent resident), sinantropna vrsta
161. Passer montanus (poljski vrabec) • Zelo pogostna celoletna gnezdeča vrsta (vety frequent permanent resident species).
Fringillidae (Siinkavci)
162.	Fringilla coelebs (Sčiniavec) - Običajna gnezdeča celoletna vrsta (common permanent resident).
163.	Fringilla monxipingiiia (pinoia) - Zelo redka preletna in prezimujoča vrsta (very rare transient and winter visitant). Od 12 registracij sta bila 2 osebka zapisana 26.3.1986 (Komarnik JG^ DS), ostalo pa od 16.10. do 1.12.1986.
164.	Serinws xerinu^ (griliek) - Običajoa gnezdeča poletna vrsta (common summer resident). Opažanja med 25.3. in 29.lU. 1986.
165.	Carduelh chloris (zcJcnec) - Rcdka gnezdeCa celoletna vrsta (rare pemanent resident).
166.	Cärduelii spinia- (čižek) - Zelo redka prclctna Id prežimujoča vrsta, ki se pojavlja v jatah (very rare transient and winter visitant occuring in flocks). Od 14 registradj dve 25. in 26.3.1986, ostale 7.10.1986 do 20.12.19S5,
167.	Carduells carduelis (liSfiek) - Običajna gnezdeča celoletna vrsta (tomnipn pennanem resident); regiitracije od 25.3.19H6 do 28.12.1985
16S. Acanchis csttnahina (repnik) - Redka celoletna, verjetno gnezdeča vrsta (rare permanent visitant, probabiy breeding).
169.	Acan^isßammea (brejtovček) - Slučajni gost (accidcütal visitant):
29.10.1986 Gradil 1 (FB)
170.	Loxia curvimsira (krivokljun) - Zelo redka preletna in prezimujoča vrsta (very rare transient and winter visitant)j registracije:
16.lü. 1986 Pemica/z£. 1 (DS)
16.10.1986 Komamik 2 (DŠ)
29.10.1986 Komarnik 1 (FB)
21,11.1986 Komarnik 22 (DŠ) 1.12.1986 Komarnik 1 (FJ)
171.	Pynhula pyrrhula (kalin) - Zelo redka prežim ujoča vrsta (very rare winter visitant). Dve registracij« 13,12,1985.
172.	Coccothi-awstes coccothmustes (dlesk) - Zelo redka celoletna gnezdeča vrsta (very rare permanent resident); 9 registradj od 29.3, do 1.12.1986.
Emberiztdae (strnadi)
173.	Umberiza calandra (veliki stmad) - Vrsta, ugotovljena v preteklosti, verjetno je tedaj gnezdila (species recorded in past, probably ex.breeder):
23.6.1973 Komarnik d pel (JG)
10.5.1977 Pernica cf pel (JG)
174.	Emberiza ciirinella (rumeni stmad) - Redka celoletna gnezdeča vrsta (rare permanent resident),
175.	Emberiza schoenidun (trstni stmad) - Zelo redka preletna vrsta, možnost gnezdenja (very rarely occuring transient, posibilities for breeding). 5 registracij od 14.3. do 14,4.1986, 19 registradj pa od 7.10. do 1,12.1986. Nekatera opažanja:
22.4.1983 Komamik<J9 (JG)
19.5.19S3 Pemica/zg. ] (JO)
21.5.1985	Komarnik 1? pel (JG)
7.10.1986	Komarnik ujetih 21 ex. (DŠ)
Jant:ü Gregori; Favna in ekuJogija plitev Pesniške doline...	53
Hft. Cakarius iapponicus (lapotiski ostroglež) - Slučajni gost (accidenlal visiiam):
20.11.1986 Pernica/zg. 1 (DS)
5. Razprava
Obravnavano obmtTČje leži v severovzhodni Sloveniji, ki pripada subpanunskemu svetu. Tu smo ugotovili 176 taicsonov ptičev (17S vrst, 1 rod), kar je S5,3 % od 318 vrst, znanih za ozemlje SR Slqvemjä, kolikor jih v kiitalogu in njegovih dopolnilih za obmnčje Slover:ije (spisek sc je v zadnjih leiih povečal) ugotavljata Ma'WEJEV in vasič (1973, 1977). Veliko Število vrst, ugotovljenih v tako kratkem času in na tako majhnem prostoru, kaze na ornitološko bogato in pomembno območje. Nü gnezdike (tudi vprašljive gnczdilce in prehranjevalne goste), navedene v katalogu, odpade 182 vrst, v dolini Pesnice pa smo Ugtitovili 98 vrst. Glede na maj h Qu ubmočje, ki ga obravnavamo, je pomemben delež vret, ki sodijo v skupino redov Nonpasseriformes (nepevci) in znaSa vrst (54 %), medtem ko jih za celotno Slovenijo, z veliko ve^o pestrostjo h a bita tov, katalog navaja 197 vrst (61.9 %).
Absolutno ütevilo ugotovljenih vrst v posameznih mesecih, v obdobju txi decembra 1985 do künca novembra 1986, je bilo najnižje februaqa (19) in januarja (31 J, vodne povräine so bile tedaj zaledenele. Največje ätevilo vrst smo ugotavljali loaja (97), ko so bile ugotovljene Številne pre letne in slučajne vrste, pa tudi število gnezdeči h vrst je bilo tedaj največje (011).
Med Vrstami, ki so začele v Sloveniji jezditi iele zadnja leta, aL Se je Število gnezdeČih parov izredno povečalo, je tudi Podkeps cristacus, ki postaja vse pogostnejši. Gnezdenje je bilo ugotovljeno leta 1973 v Racah in 1^6 na Komamiku. Podatke o gnezdenju čopastega ponirka v naslednjih letih je zbral Š t UMBERGER {L981),
Od gnezdeCih vrst so za Slovenijo skromni podatki za vrsto Aytfiyafercna. Po podatkih avtorja je njeno gnezdenje na obravnavanetii območju verjetno že leta 1976 in 1977, zanesljivo potrditev gnezdenja v letu 1980 daje ŠTUMBERGER (1980).
Razmeroma obsežen je spisek verjetnih in možnih gnezdileev. Posvetiti je treba pozornost predvsem naslednjim vrstam: fxobryc/tus minufMS, Arja^ qu^rqueduh, Chara-drius dubius, Tnnga nchropus, THnga glareola, Tringa hypaleitco^i, Alcedo attkis, Upupa epops, Moiacilža ßava, Corvus corone, liippolais kterina, Ficcdula albicoltis in Emhema schoeniclus. Med vpraäljive gnezdi Ice uvrščamo vrsti Perdix perdix in CoturnLx coturnix. Po ustnih podatkih lovcev sta bili obe vrsti Se pred dobrim desetletjem sploSno razSirjeni na poljih v nižinskih predelih, tudi v obravnavanem, zadnja leta pa je njuno ütevilo moCno upadlo, tako da smu ju na raziskovanem območju le poredko regisirirah.
Med vprašljive bivše gnezdilce uvršamo vrsto C rex crex. Njeno število v svetovnem (Collar. AKTDRüW 1988) in tudi v slovenskem merilu (GregORI. M Al ^E je V 1987) nezadržno upada. Glede na ohranjene habitate ob Pernici (mnogi v dolini Pesnice so že uničem) lahko sklepiimo, da je tu gnezdila. Svoje habitate v dolini Pesnici sta skoraj povsem izgubili tudi vrsti Coractas garrulus in Emberiza calandra. Na katastrofalno upadanje vnite Coracias garrulus v severovzhodni Sloveniji opozarja H račk O (1986). Vrst Oius jivopi' in Caprimalgus europaeus v zadnjih popisih nismo registrirali, posvetili smo jima premalo pozornosti, saj se oglaüata zvečer in ponoči, prav tako nismo v času intenzivne raziskave ponüVOO registrirali vrst Ardeola ralloidcs, PorZana parva in Siertia ulbifrom.
Veliko število pre letnih vrst, prezimovaleev, slučajnih vrst, kot tudi povečano število osebkov gnezdečih vrst ob jesenski in spomladanski selitvi, kaže na velik pomen Pesniške doline za migracijo ptičev, predvsem za vrste, vezane na akvatične habitate. Večina slučajnih vrst spada med slednje.
Posebno pozornost srna posvetili vrstam, vezanim na akvatične habitate v Pesniški dolini. Od ugotovljenih 73 vrst jih 66 (90.4 %) sodi maJ Nonpasseriformes, 7 (9.6 %) pa med PasserifoTröes, h. pive skupine je gnezdiIcev 19 (26.0 %), iz dmge pa 4 {3.5 %). Katalog (MATVEJev, VaSIČ 1973, 1977) navaja za Slovenijo 128 vfsf iz skupine Nonpasseriformes, 6 pa je Passeriformes. Gnezdilcev iz prve skupine je 29, iz druge pa 5. Na sliki 6 je prikaz akvatičnih vrst glede na njihovo pojavljanje. Gnezdilci so bili [tajStevilfleje zastopani maja (19), najskromnejse pa je bilo njihovo Število februarja (2) in januarja (4), ko so jezera skoraj v oeloti zamrznila. Prelctniki so bih najštevilnejši aprila (11), medtem ko je bilo največ limovalcev decembra (12). Slučajnih vrst je bilo naj'več registriranih maja (7) in aprila (5), to je v času, ko so na migraciji tnnoge severne vrste, Veliko število viBt, vezanih na akvatične habitate, je posledica pestrosti teh habitatov na jezerih v dolini Pesnicje.
Število osebkov akvatičnih vrst je bilo v celoletnem obdobju največje na spodnjem delo Pernice, na Komamiku in na zgornjem delu Pernice. Med ihtiofagimi vrstami sta bili med celim letom najätevilneje zastopani Ardca cinerea in Fodicepi crislatus. Do velikih koncentracij vrste Fultca atra (dominantna stopnja 7,1 %) prihaja na Komarniku (D % = 32), kjer ima predvsem ugodne prehranjevalne pogoje zaradi bogate vegetacije v jezeru,
V času gnezdenja (10.4. - 30.7.1986) je bilo največje Število osebkov na zgornjem delu Pernice, sledila sta spodnji del Pernice in Komarnik. Tudi v tem obdobju je bila najvišja stopnja dominantnosti pri vrsti Anas flatyrhynchos, ki je bila na vseh jezerih dominantna (19 - ^1,5 %)- Dominantno stopnjo so dosegale äe vrste Podiceps cristatus, Ayihya fuligula, Fuiicu atra, Vunellus vandlus. Sterna hirundo in Chiidotiiai ni^vr. Računati je treba, da je bilo podcenjeno Število tistih vrst, ki se zadržujejo večinoma na tleh, na vodi ali med rastlinjem, glede na vrste, ki se pojavljajo večinoma v zraku (galebi, čigre) in se poleg tega Se mo^no eksponirajo (pribe). Pomembna je ugotovljena visoka stopnja dominantnosti (in frekvence) pri ogroženih vrstah, kot sta tO Slerna hirundo in Ciconia ciconia. Visoka stopnja je rudi pri vrsti ChMoniai nigra, ki pa tu ne gnezdi, ampak je bila Se na preletu.
Tudi pri frekvenci posameznih akvatičnih vrst ugotavljamo, da je bila v celotnem obdobju najviäja stopnja pri vrstah Anas platyrhynchos, Ardea cinerea, Podkep^ cristatus in Fulica atra. Razmerje v stopnji frekvence seje nekoliko spremenilo v obdobju gnezdenja. Opozoriti velja na nekatere vrste, ki dosegajo, vsaj na nekaterih lok al i tetah, visoko stopnjo frekvence, a so v ostalih predelih Slovenije redke, lokalne ali slabo poznane. Te vrste so predvsem naslednje: Ciconia cicotiiu, Ayihya feritia, Ayihya fuligula, Charadriu.^ dubius, Vanellus vanellux, Tritjga hypokuca in ^ifrim hirundo-
Pri terestričnih vrstah podajamo frekvenco v celoletnem in gnezditvenem obdobju. V bližini jezer Pesniške doline so bile v celoletnem obdobju zelo pogostne naslednje vrste: Pica pica, Corvus comix, Parus major in Passer montanus, pogostne pa Phasianns colchicus, Mffiacilla alba in Passer domesticus. V času gnezdenja so zelo pogostne naslednje vrste: Coiumba palumbus, Hirundo rusiica, Delichon urbica, Moiacilla alba, Pica pica, CorviiS cornix, Acrocephalus palusiris, Syiv'ta atricapiila in Passer montanus. Pogostne vrste v času gnezdenja pa so bile; Phasianits colchicuSt Oriolm nriolus, Siurniis vulgaris, Sylvia communis, Saxicola torqmta. Pants major, Passer domesticus, Serinus serinus in Curduelis carduelis.
Za skoraj vse predstavnike pevcev, ki so vezani na akvatične habitate, podajamo stopnjo frekvence v gnezditvenem obdobju za posamezna jezera. Zelo pogostne vrste so bile Acrocephalus schoenobaetius (Pernica), A. palustris (Pernica, Pristava, Radehova) in A, arundinaceus (Komamife). Pogostni vrsti sta bih Acroceplmlus ichoenohaenus (Komarnik) in A, patusiris (Komarnik, Gradišče).
Janez Gregori: Favna m ekologija ptiCev Pesniške doline -. -	55
Primerjava srednje gostqie najäteviltiejäih vrst z istimi vrstami na skupini ribnikov (12) na zahodnem Češkradovažkem, kjer so bile opravljene kvatititativne Študije (TeSaA • 1075), je podana na tabeli 13. Na na^ raziskovanili površinah je veliko večja gostota predvsem pii vrstah Ardea cinerea in An<is piatyrhynchos.
Ribnike Rače omenjamo kot dDpüJnilü gnezditvenim podatkom za vrste Podiceps cristalus in Aythya nyroca.
Tabela 13. NajviSja ugotovljena »rcdrtja vttdjiöst gostote aajStevilnejSih vodnih vrst ptiEdV na 100 ha za posamezna jezera. Naveden je mesec, ko je bila ugotovljena najviSja srednja vrednost gostote. Tahit 13. Highest stated mean density values of the most numerous aquatic spcdes per 100 ha on singje iaVcs indicated is the month during whicli the highest mean density value was stated.
	Fcinics/sjt,	Pemiw/sp,	frislavs		Koiflamik	Raiieiiova		riradiffc			T<>t9r TTISAft 1975	
Poiliccps CTÜtAtUS	VI1 X	IV s	M	7	vn n	rv	11	JV	37	VII	21	Vlll IWO
Ardcadncrea	v W	XJ 42	V	u	X a»	iX	1-1	IX	11	X	23	X 29
Anas pUtyrhynchos	VJU 1551	XII 367»	XII	iiffi	xn US3	XII	162	XII	574	XIJ	1203	X 3ÜJ 7
Aythya fk^h^Lil^	V[ ii	VT 5	x(	4	IV «		a	IV	2	VI	14	IX iSfi
G^linula												
liHJuniput	xir 4	0	IV	7	vni 18		0	X	3	vin	4	Vll li).4
TULicaaira	IX 76	V] I	XII	W	vni S21	vu		XJ		VIII	IIJ	Vll 302,0
1 jrus riilibuiKlus	XI 3%	Xll MO	XI	29	XI «7	ni	B	v	4	XII	174	VI ,MI ,6
Stenia hiniiKjti	VII H	VII t«	rv	20	IV 4	VIIl	40	VIII	6	IV	9	V C-1
6. Zaključki
(1)	Na jezeriii in bližnji okolici v Pesniški dulini smo od decembra 1985 do konca novembra 1986 opravili 153 terenskili pregledov, v skupno 36 pentadah, razporejenib preko ceJega leta.
(2)	Ugotovili smo 176 taksonov ptičev (175 vrst, 1 rod), v^tevSi 5 vrst, ki smo jih ugotovili pred decembrom 1985. Od tega je bilo 63 vrst gnezd lice v, 27 vrst možnih ali veijetnih gnezdi Icev, 3 viste prehranjevalnih gostov, 5 vrst veijetnilt bivSih gnezdi Icev, 47 vrst preletnikov in prezimovalcev, 28 vrst je slučajnih, 3 vrste pa biväi negnezdilci.
(3)	Število preletnikov, prežimovalcev in tudi slučajnih vrst utemeljuje zakljuiSek, da je Pesniška dolina pomembna tudi kot migracijska pot ptičev,
(4)	Od vseh ugotovljenih vrst jih 95 sodi v skupino Nonpasseriformes, 81 pa med Passeriformes.
(5)	Na akvatičue habitate je ekoloSko vezanih 73 vrst, od tega je 23 gnezdilcev (vključno s prehranjevalnimi gosti in vprašljivimi gnezdiici).
(6} Za vrste, vezane na akvatične habitate (raz£n trstnic in trstnega strnada), smo opravili kvantitativno analizo. Podajamo stopnjo dominantnosti v celoietnem in v gnezd 1-tvenem obdobju, ter povprečno gostoto, povprečno itevjlo osebkov na 100 ha povrSine jezera. Pri vrstah, ki živijo bolj prikrito, je vrednost nedvomno podcenjena v primeijavt z vrstami, ki so bolj opazne.
(7)	Kvantitativna analiza zajema v celoti 36437 osebkov, od tega jih 27039 pripada vrsti Anas ptatyrhynchoi. V gnezditvenem obdobju obravnavamo 5639 osebkov, od tega jih 3715 pripada omenjeni vrsti.
(8)	Za vse vrste podajamo frekvenco, ločeno za celoletno in za gnezditveno obdobje.
f9) Najviäjo stopnjo dominantnosti v celoletnem obdobju, v zaporedju vrednosti,
imajo: Anas piatyrhynchos, Larus ridibwidm, Fulics atra, Ardea cinerea in Podiceps
cristatus, v gnezditvenctn obdobju pa Anas platyrhynchox, Podiceps crL^iatus, Ardea cinerea, Vaneilun vunellwi, Aythyafidi^ula, FuUca atra, Sterna hirundi) in Larus ridibundus.
(10)	Najviäjo stopnjo frekvence tercstričnih vm za celoletno obdobje imajo naslednje (v zaporedju vrednosti); Corvus comix, I'osser montanun. Pica pica in Parux major, v gjiezditv^Tieni obdobju pa Corvus comix, Hirundo rustics, Fica pica, Sylvia atricapillaf Acrocephalus palustris, Coiumbupalurribus. Passer mOfitanus, Delichon urbica in Motaciüa alba.
(11)	Najve^a povpreCna gostota ptičev na jezerih je bila ugotovljena deccmbra na spodnjem delu Pcrnice (3619 osebkov na I0() ha vodne površine).
(12)	Ugotovili smo visoko vrednost za sitdnjo gostoto pri vrstah Anas piatyrhynchos in Ardea cinerea, ki tudi nekajkrat presega srednjo vrednost gostote na podobnih ribnikih zahodne CelkoslovaSke.
(13)	Ugotavljamo razmeroma veliko število nekaterih ogroženih vrst (Sterna hirundo, Ciconia ciconia), medtem ko za nekatere domnevamo, da so gnezdile, a jih nismo več registrirali v času gnezdenja ( Crex Crex, Coracias garruJus) ali jih sploh nismo registrirali v nOvejJem Času (Otus SCOps, Caprimuigus europaeus, Emberiza calandru).
(14)	Po predlogu rdečega seznama gnezd ilk za Slovenijo ugotavljamo pripadnost naslednjim kategorijam r domnevno izumrla vrsta - 1, prizadete vrste - 9, ranljive vrste -36 in redke vrste 12,
(15)	Od Ogroženih vrst v evropskem merilu, jih ugotavljamo 33, od tega jih je 25 vezanih na akvatične habitate.
(16)	Kljub temu, da je največje število osebkov na določeno površino jezera ugotovljeno na Pernici, ocenjujemo, da je ornitoioSko najpomembnejši Komarnik, ki prcdnjači po raznovrstnosti tam gnezdeči h vrst. Nekatere med njimi so kot gnezdiJci v Sloveniji ^elo redke (Ayihya ferina),
(17)	Za ribnik Rače dajemo podatke o gnezdenju vrst Podiceps crisiaius in Aythya nyroca.
Zahvala
Za pomoč pri zbiranju terenskih podatkov se zahvaljujem Francu Bračku, Francu Janžfikoviču, K^stu Kazmiertzaku in Daretu äeretu ter delovni organizaciji Dravske elektrarne iz Maribora, ki je denarno podprla raziskave. Moja zahvala tudi dr, Sergiju D. Matvejevu, dr. Borisu KryStufeku in Daretu Šeretu za kritične pripombe pri oblikovanju rokopisa ter Bogdanu Horvatu in dr. Borisu Kryätufeku za pomoč pri pripravi risb.
SUMMARY
Pesnica Valley lies in NE Slovenia, on the margin of the sub-Pannonian region. On a distance of 11 km and altitude of 240-250 m, five lakes of anthropogenic origin are situated (Fig. L), (hat have become stabilized so that they now form an important bird habitat both in the period of breeding as well as migration. The lakes, up to 2 ms deep, cover a surfacc of 25 to 60 ha. Pond Rače, lying more to the south of the study area, is stated to complete the data on some rarely encountered bird species, As a result of ameliorations Pesnica Valley is seriously degraded, numerous areas important to birds living in wet habitats are alredy completely destroyed.
Jane^ fjregori; Favna in ekologija pti£ev PesTiišti: dulinc. .	57
Aü [ jke Permca is to undergo important human interferences (cons(ruction of a power linej, the Slovene Museum of NaturaJ History attended, between Uecemher 1985 and the end of November 1986, to systematic investigations on the entire series of lakes The investigations covcred faunistic, ecotogie and phenologit data. Participating in them were five observers provided with suitable optie and determination equipment. In some localities birds were also caught into nets and traps and ringed. Of 73 pentads, 36 were subject to a census, distributed throughout the year, and 5 of them partially so they were not considered in the phenograms. During 51 days of field-work 153 separate surveys were made, distributed evenly throughout the study area. With the species inhabiting terrestrial habitats only presence was recorded, and exceptionally also number, whereas with the spcdes bound to aquatic habilats consistently the number of individuals. Some of the author's data, prior to 1983 are given to offer a better survey of the avifauna of Pesnica Valley.
176 taxa of birds (17S species, 1 genus) are stated for Pcsnica Valley, including the data on 5 species from the period before December 1985- On the basis of the data collected the following character of the species was established with respect to the type of appearance (beginning of !>ecember 1985 - end of November I9S6);
1.	Breeders (63 species);
a.	permanent residents: 34 species;
b.	summer residents: 29 species;
c.	feeding visitants: 3 species (Ardea cinerea, Larux ridihundus, Sterna hirundo)-,
d.	probable or possible breeding species: 27 species;
e.	probable or possible breeders in the past: 5 species (Crejf crex, Otiu; scops, Caprimulgus europaeus, Corracias ganulia;, Emheriza calandra).
2.	Non-breeders:
a.	transient species, winter and summer visitants and guests: 4H species;
b.	accidental visitants (registered once only): 27 species;
C- non-breeders in the past: 3 species {Ardeota railoide^, Porzana parva, Sterna albifronx).
95 of the species stated (54%) belong to Nenpasscriformes, and 81 (46%) to the order Passeriformes. Among the breeders (including feeding visitants, probable and possible breeders in the past) 46 (47%) are Nnnpasseriformcs and 52 (53%) Passerifoimes,
A survey of presence of all bird spedes by months in the entire study area is disclosed in Fig, 5. A separate survey is dedicated to aquatic species (Fig. 6) belonging to different ecologic groups (Fig. 7).
Given is also the frequency of all species as stated. In the case of the species bound to aquatic habitats frequency is given for each lake separately (Table 1). The highest frequency is attained by the species Anas platyrhynckns, Ardea cinerea, l^odiceps crimitt.^, tuiica atra, Vaneiius vaneiius, Lotus ridibundus, and Sterna hirundo. The frequency of breeding species and probable breeders living m aquatic habitats is stated separately.
The frequency of species inhabiting terrestrial habitats is presented for the study area as a whole. Degree of frequency is given for the total period (the value of summer species is underestimated) and separately for the periods from April 6 to June 29 and from April 26 to June 29 for the species that return at a later date. Very frequent in the period of breeding are the following spedes (stated according to descending value): Corvus comix, Hiritndo rusüca. Pica pica, Sylvia atricapida, Acrocephalux paiusfrLi, and Columba palumbitSi while the fi>llowing are frequent: Passer rrjonianus, Delichon urhica, Moiacilla alba, Phaxianus colchicits, Pwiier domesticus, Sturnas vulgaris, Farus major, and Saxicaia lorquaia.
Tn the case of the species living in the reeds, the frequency during the breeding period is stated for each of the five lakes separately.
Recorded on the lakes of Pesnica Valley were totally ^37 specimens of the species inhabiting aquatic habitats. Dominance degree of the specie;; was calculated with respect to single lakes (Table 5). In the study area as a whole and throughout the year the highest dominance degree is attained by the species Arms platyrhynchos (D% = 74.2), dominant are alsq Lotus ridibundiis and FuUca atra, and subdomlnant Ardea cinerea, and Podiceps cristatus. In the breeding period (Table 6) the species Anas /^latyrhyncftos, Podiceps crixtatux and Ardea cinerea, too, are dominant, while Vattellux vaneiius, Aythya fuiigula, Fulica atra. Sterna kintndo, and Larus ndibundia are subdominant. The values of dominance degree differ not only from one lake to another but also with respect to a one-year period as a whole and the period of breeding.
Mean values of density of aquatic birds per 100 ha of water surface were calculated for singfe ponds througbout the year (Tables 7 to 12). The January and February values are very low because the lakes were then almost completely frozen. Comparing our results with those from similar habitats in western Czechoslovakia (Table 13), we can see thai on our research surface an extremely high number of specimens of platyrhynchos is observed, which is true also of the species Ardea cinerea and Sterna hirundo.
To birds the lakes of Pesnica Valley are doubtlessly of the utmost importance. The largest number of specimens (18271), belonging to 33 different species, was stated for the lower part of Lake Pernica. Of these 15447 specimens belonged to the species Anas platyrhynchos. They are most likely attracted to this locality by the abundance of food since the lake concerned is a pisdcultural object where the flsh are regularely fed. The most luxuriant vegetation is observed on Lake Komarnik which is the most iaiportant of all to the breeding species.
Single species are placed into categories of threatened breeding species of Slovenia (see page 24). The shares of species according to single categories are as follows: extinct? - one species, endangered - 9 species, vuhierable - 36 species, and rare - 12 spedes. Globally threatened on the European scale are the species Ciconia ckonia and Crex crex, totally 33 species are threatened or vulnerable, 4 among them belonging to the ordo Passeriformes. From the point of view of ecological classification, 25 spedes (76%) are bound to aquatic and 8 (24%) to terrestrial habitats. Ciconia ciconia and Crex crex were registered among spedes threatened in a universal sense.
LITERATURA
BERTHOLD, P., 1973; Proposals for the standardisation of the presentation of data of
annual events especially of migration data. Auspidum 5, Suppl., 49-57. BRAČKO, F., 1982 1^86: Iz omitoloSke beležnice. Acrocephalus, Ljubljana, BRAČKO, F., 1985: Kolonija sive čapljc v Bišu je ogrožena, Aciocephalos, 6(25): 3S-39, Ljubljana.
BRAČKO, F., 1986: Naglo upadanje Številčnosti zlatovranke Coracias garruius v Sloveniji.
Acrocephalus, 7(30): 49-52, Ljubljana. BRUNN, B., 1979: The Hamlyn Guide to Birds of Britain and Europe, pp,320,Hanilyn,
London-New York-Sydney-Toronto. COLLAR, N.J., P. ANDREW, 1988: Birds to Watch. The ICBP World Checklist of Threatened Birds. TCBP Technical Publication No. 8, pp.303, Cambridge.
Janez Gregori: I-avna in ekologija ptitev Pesniäke doline...	59
GRANT, p. J., 1986: GuUs: A Guide to Ideniification. Second Edition. T& A D Poyser.
GREGORI, J.. I.fCREČlČ, 1979: Na£i ptiči, pp.327, DZS.
GREGORI, J, S.D.MATVEJEV, 1987: Predlog rdečega seznama ptičev Slovenije. Varstvo narave, 13: 69-78, Ljubljana.
HAVMAN, P., i. MAKCHANT, T.PRATER, 1986: Shorebirds - An identification guide to the waders of the world. Croom Heim Ltd, London & Sydney,
KALBE, L., 1981: Ökologie der Wassfirvögel. Die Neue Brehm-Bücherei.A.Ziemsen Verlag.
KING, W.B., 1978-79: Red Data Book, 2: Aves. [UCN, Mürbes
MATVEJEV, S.D., 1976: Pregled faune ptica Baikanskog poluostrva, I deo, Detliči i ptice cevačice (Conspectus avifaunae Balcanicae, Pidfbrmes et Passerifonnes). Srpska akadetnija nauka i umetnosti, pp.365, Beograd.
MATVEJEV, S-D,, V.F.VASlO, 1973; Catalogus faunae Jugoslaviae IV/3. Aves. S AZU, LJubljana
MATVEJEV, S.D., V.F.VASIČ, 1977: Prve dopune i korekcije za Catalogus faunae Jugoslaviae - Aves. Laru.s, 29-30 : 123-136, Zagreb.
MATVEJEV, S., I. PUNCER, 1989: Karta bioma - Predeli Jugoslavije- PrirodnjaSki muzej, Beograd,
ME LI K, A., 1957: Slovenija 11/2. Štajerska s Prekmurjem in MežiSko dolino. Slovenska matica, Ljubljana.
PORTER, R,F. et all., 1981: Right Identification of European Raptors. T. & A.D, Poyser, CaJton.
SVENSSON, L., 19S4: Identification Guide to European Passerines. Stockholm.
ŠTUMBERGER, B., 1980: Raca sivka Ayihya ferina gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus, 1(4): 61, Ljubljana.
ŠTUMBERGER, B., 1981; Ra^irjenost in pojavljanje čopastega ponirka Podiceps cristatus V Slovemkih goricah in na Ptujskem polju. Acrocephalus, 2 (7-8): 29-35, Ljubljana,
TESAR, J., 1975: Die Wasservögel der Teiche in der Senke von Tacho v (Westbohmen). Fol. m US. rer. nalur. Bohemiae oeddentaüs, Plzen, Zkiologica.
VAS1Č, F. V.. 1984: ßiogeografske karakteristike ptica vodenih staniäta Balkanskog poluostrva. Dokt.dis., Univerxitet u Beogradu, Prirodno-matematički fakultet, Beograd,