Stranke in strančiee. Bolj ko se bližamo volitvam, tem več straačie s< pojavlja iii v Srbiji ter aa Hrvatskem so vedao večji  razkoli v vclikib straakah. Demokrati so razbiti in se-  daj je Protič razbii tadi radikale. Tudi zveza treb hrvatskih straak takozvani Hrvatski blok je razbit in kakor je vedno več straak ia strančic, tako je tudi vedno več kaadidatov. \z južnih krajev pa tudi slišiaio, da sc za en volilai ojkraj puli kar po p;et kandidatov, a to od eae ia iste stranke. Z veliko amožico kaadidatov so posebao udarjeni Pašičevi radikali in pa Pribidevičevi dcaiokrati. Gledt prvih so bile že neštetokrat burne seje aiiaislrskegf sveta, drugi imajo pa to smolo, da so potisnjeni n^ Hrvatsko, kjer iaiajo demokrati že itak zelo siabe izglede. Pašičii sc j«< nekako posrečiio, da ustoliči glavfl> kaadidate, aosiice list, tadi za svojega sina je poskrbfl. ali tudi ta ustoličen ja ali imenovanja ae bodo držala ker so samo na papirju sprejeta v ministrskeai svetv, ia ker se proti oglašajo odriajeai kaadidati ia pa voliki iz posamezaih olo-ajev, ki s postavljeaimi in poinijanimi kaadidati niso zadovoljai. Demokratom nakionjeae volilne okraje po Srbiji so zasedli Davidovidevi demokrati in tako Pribičevičevci v Srbiji u- Jobijo prostora. Niti oni iz Srbije, kaj še k potem oni iz Hjnatske. Med Pribi^evičcviini demokrati in Pašičeviini radikali se pojavljajo ludi posknsi zbližanja. V Vojrodini aaj bi i«? ziimai «nacijonalni blok«, v Bos-ni piv blok «državotvoraih straak«, kar poaieai na eai, kakor aa drugi strani ^velesrbsko zvezo« aa čisto plemenski podlagi. Pa tudi prt takem limanju deiajo zapreko preitevilni kandidati. V Vojvodini na primer nočcjo radikalci s tako zvczao listo reševati de- mokratov, v Bosni se pa demokrati počatijo inocnej.se in nočejo prepuščati radikalom varaih mest aa skupni listi. Kako «vroče« je ackaterim kaadidaioai, se vidi iz primera, da prireja aeki radikalski kaadidat prcd shodi zadašnice za svojim očetom, ki je bil v oaih krajih zelo priljubljea, ia misli, da bo kot sin znancga očeta pri voiitvah še aajboljše odrezal. Tudi v Hrvatskem bloka so se prepirali radi kaadidatov in sedaj bo poaekod vsak del bloka aastopil posebej, dragod bb pa zopet Radič vse za seboj potegnil. Beograd je sedaaji volilai zakoa aalašč tako prikrojil, da bi velike straake lahko kandidirale tadi po pokrajiaah, kjer v resniei ae obstojajo, a da bi s soštetjem glasov iz Srbije še pobirale maadate ter maajšinam požirale ostaake. Iz Beograda je bilo javijeaih že precej kaadidatov za «prečaaski« svet — za Hrvatsko ia Slovenijo, Sedaj se pa zo]>et umikajo, kcr vidijo, da so se samo na protivladai straai velike straake obdržale ter še zaaiao okrepile ia raz.širile, dočim radikali ia dcmokrati razpadajo ter iaia srbski dei vedao več aovih strank in strančič. Pristaši srbskih straak, pa aajsi-, bodo to radikalci, demokrati ali pa zemljoradaiki, aiso več zadovoljni s politiko vodstva ter zahlevajo aove ljudi. Zemljoradaiki so razcepljeni: aa papirju imajo oni, ki se ogrevajo za velesrbsko aadvlado, sicer več pristašev, med narodom pa gotovo ae bodo iaieli pričakovaaih uspehov, ker se tadi po Srbiji vedao bolj širi ia krepi zahteva po spremembi ustave. Pašič je dal v proglasu radikalae straake aaglasiti aeomajeao ia neovrgljivo stališče vidovdaaske ustave ia kako aaj se jsedaj in v bodoče za to stališče bori, ko je nasprolaikov vedtio ve6 in ko ima v lastaem taboru toliko sporov glede kandidatov ia drugih osebnosli! Podal se je na pot v južno Srbijo, da zopet pomiri svoje ljudi. Vozil se je s posebaim vlakom, za patraljo je naprej dal poslati še posebao Iokomotivo, da so radi lega imeli dragi vlaki na progi Beograd—Skoplje po poldrago uro zamude, iz sestanka ali shoda v Skoplju se je pa Pašič veadar vrnil tako nezadovoljea, da se je vlegel, ter bo aekaj časa bolaa. Pašičev neaspeh v Skoplju je očividno posledica Protičevega nastopa, razdor in razpad radikalov ia dcmokratov ter kaadidatski prepiri pa izhajajo iz gostobesedne, a nepoštene politike teh dveh straak, kateru ljudstvo vedno bolj spozaava ter obsoja.