,  Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XVIII. Naša pot dalje je bila na eskvilinski hrib, kjestoji mnogoznana bazilika Marije snežne ali Marijve5ja — S. Maria Maggiore — ker je med vsem80 Marijinimi cerkvami v Rimu največja in morebiti tudi najstarejša med vsetni na svetu. — Imenuje se Marija snežna — S. Maria ad nives — osledeče prigodbe. Sred 4. stoletja ob 5asu papeža Liberija sta v Rimu živela 2 pobožna zakonskv obilnem premoženju; bila sta brez otiok. Sklenila sta tedaj Marijo za dedičinjo svojih zakladopostaviti; le kako bi se to najlepše zgodilo, niata vedela. Obrneta se v molitvi do Marije in jo prosita, da jima svojo željo razodene. V spanju jbilo obema, pa tudi papežu naznanjeno, naj na meatu, kjer bo vjutiu sneg ležal, cerkev postavita. V jutru 5. avgusta v največji vroSini je res bil s snegom *) pokrit prostor, kjer zdaj krasna bazilika Marijino slavo oznanuje. Vsako leto se 5. avgusta alovesno obhaja praznik Marije snežne, in na spomin mi5ne dogodbe med božjo službo iz višine na glave pobožnib sipljejo bele cvetlice, katere kakokepice snega po cerkvi rahlo padajo. Pred cerkvo na visokem stebru stoji krasna Marijina podoba; steber je iz nekega paganskegtempelna. Po airokih stopnicah smo stopili v predsvetišče, ki je na stebre naslonjeno; vrh njega je lični moatovž, iz kterega papež na praznik Marij *) V Rimu snoži redkokrat in sneg nikoli ne obleži. Na desno so zadidane sv. dveri. Znotranji del je poln krasote in biišča, ki človeka presune, kader vstopi. Srce res 5uti, da je na svetem prostoru. Obok zalšajo mozajik — slike iz Marijinega življenja. Cerkev je razdeljena v 3 ladje, ktere močni stebri iz belega marmorja nosijo. Ferdiuand, kralj španski, je prvo zlato, ki ga je iz Amerike dobil, za pozlaSenje oboka podaril. Stirje stebri iz poifirja, okinSani s pozla6enim listjem nosijo baldahin, pod kteiim stoji papežev altar. V raki iz porfiija, ki je pod altarjem, je neki počivalo truplo pobožnega patricija Janeza, ki je ustavnik ove cerkve; zdaj je v njej shranjeno nekoliko od trupla sv. apostola Matije iu več drugih svetnikov. Pred papeževim altarjem je konfesijon; tla so s krasuim marmorjem pokrita; svetijo se, kakor zrcalo, in ravno tukaj so si sedanji papež Pij IX. svoj grob izbrali; tam želijo poeivati; grob je z marmornato ploščo pokrit in se da dobro spoznati. Za altarjem v konfesijonu se sbranjnje zaklad ove cerkve, insicer: 5 desek, od betlehemskih jaslic s trobico sena, na ktero je bilo nebeško dete položeno, v glažovnati omarici, okovaui s 5istim zlatom in srebioro. Na veSer 23. giudna vsako leto ae za o5itno počaštenje vernikom izpostavi in ostane izpostavljeno 24. in 25. Na desno od konfesijona leži zala kapela sikstinska; ime je dobila od Siksta V., ki jo je postavil. Oko se ne more dovolj nagledati krasnega tabernakelna za presv. Reš. Telo. Nosijo ga podobe angelov. V tej kapeli počivlje truplo sv. Jeronima in nektera trupla nedolžnih otrok, od Heroda pri Betlebemu pomorjenib. Na levo je borghesijanska ali pavlinska kapela, ktero je Pavl V. iz roda Borghesov postavil; v njej nad altarjem se čuva obče znana Sudovita slika Marije, ktero je po sporočilu nabarval sv. Luka. Ob 5asu sv. Gregorja Velikega 1. 590 v strašnem pomoru so jo v pokorivni procesiji po mestu nosili; enako tudi 1. 1837. zavoljo hude kolere, in 1860. zavoljo krvave vojske. Slika je navaduo zakrita. Zunanjo cerkev kinči po laški šegi izdelan, nenavadno špi5ast zvonik in 2 široki kupli. (Nastavek prib.) Pre5astiti in blagorodni gO8pod Martin Strajnšak, dekan in nadžupnik v Hočah! 1. decembra se je po mnogo stoletjih posve6ena zveza podpisanih župnij s preSastito Hočko dekanijo sicer razvezala; pa naša udanost, spoštovanje in ljubezen do svoje matere, preslavne dekanije v Hočah, in posebej do Vas, pre5astiti in preljubljeni goapod dekan in nadžupnik! ostane nerazi ušljiva. Bog Vas živi! Župnijsko predstojniatvo Matere Božje v Ruaah, Device Marije v Puščavi, 8V. Lovrenca pri Koroški železnici, in av ioba v Lembabu.