-•-*« naloga:

Na^ a

Probuja w  napredek naroda! %“

IVaš namen: <^i

v edinosti in slogi do cilja! f


VESTNIK

NATIONAL HERALD.;

►p Največji slovenski ?
|j v Zedinjenih dr. /.

^ The Largest Semi-W c
►T< the United States of j


*

*


>***

uk

^00  GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CIT i, PA.

ŠTEV. 35.

DULUTH, MINN., THURSDAY, AP|IL 30. — ČTRTEK, 30. APRILA, 1914.

. 'A. .

Volume IV.—Letnik IV.

Ta.

ie sar

jS)

PRi JA7--

' -Vichf' 481  te '

ADA posije zvene čete

V ŠTRAJKAflSKI OKRAJ.

0 šVADRONOV KONJENICE JE ODŠLO. V TRINIDAD IN
CANON CITY. MILIcNE ČETE MORAJO ODITI POLO¬
ŽAJ JE VEDNO OPASNEJšf: NOVI BOJI MED MILIčAR-
J1 IN ŠTRAJKARJI. ŠTRAJKARJI ZMAGUJEJO. SLOVE¬
NEC ARETOVAN. ZADNJE VESTI.

vidas


’ 13  a«


N TERAN'

«ru. JOSIP:

E*«u % m

IN BARTOL/

o DA JALNA. Najstar

o«* v Minnesoti f

>1P SELIŠK

rojAkim M oMbI
•ILJIC. ^J« r lrol

r , l 0  nijaio. Utotako
■ at setw|
stavblnsk*
o In dobro

itn

KE

'ashingTon. D- C. 28 aprila-
>zna  vlada se je končno vendar
' Ha ter se zače l la nekoliko več
■ m  položaj nesrečnih
likarjev v Colorado, ki so bili
[a j izpostavljeni največjini
jtvom s strani miličarjev,
katerimi si niso bili življenja
■ni niti možje niti žene in otro¬
ka predlog guvernerja Ammon
kongresnih članov iz Colorade,
■nikov rudnikov in tudi delav-
je odločil predsednik, da pošlje
■zne čete v štrajkarski okraj,
se končajo tamošnji, že več dni
jajoči krvavi boji in da nasta-
zopet mir in red, katerega so
kršili v prvi vrsti milični voja-
svojim vodnim izzivanjem in
tjno surovini postopanjem,
.notranji zgodovini dežele je
■.deif onih-redkih slučajev da
[ora kaka država obrniti na
10  vlado, ker sama neniore
vzdrževati reda. (Zakaj je pa
guverner milico nad št raj¬
nko"!« vendar 'moral vedeti,
u ljudje se nahajajo med
ohlačniki t Že prvi nastopi teli
lir jev bi morali podučiti gu-
lerja. da so miličarjai za vse
lega dobri, kakor za  vzdr-
iiije miru in reda. Op. ured.)
svojem hrzojavu coloradske-
governerju pravi predsednik
ostanejo zvezne čete le toliko
fUNCliLOt 8 v  ^ r ^ av h dokler se državnim
sticMn* s.>*stim ne posreči napraviti mi
'""'* m| |*in reda. Poleg tega je izdal
sednik proklamaeijo, v kateri
iva vse osdbe, ki so se vdeleži-
gredov, “naj se razidejo do 30
ila in se miroljubno podajo na
a domovanja.”

dje švadroni 5. kavalerijske-
polka in dva švadrona 12. ka¬
rnijskega polka sta se odpra-
v Trinidad in Canon (!ity.

rae čete se morajo umakniti
trajkarskega okraja.

rinidad, Colo, 28. aprila — Da-

z godaj zjutraj so streljali

karji

in pomožni šerifi so za¬
peljati .nazaj. Streljanje je
k kakih deset minut, žrtev
vei pa ni bilo nobenih.

Snver, Colo. 28 aprila.— V
,a  °kraju je padlo dane§ zju-
'eč strelov. Znano je, da se
hud boj, dasi
tkov.

a/imi-*  alsen,) urg.

y P :- uri z - iutn, j •>" ua

3  " » karr ’ da se je v "VValsen-

tM  , , udnik u znova začel hud boj

Si7 a ? arji k miliSar Ji- Straj-
| I 0  oboroženi ter ima-
oma. tuji strojne puške. Mi-
Ppkašajo v vsakem pogle-
' Se  f 'l 8 ' 0 se  je vso noč. Neka-
1 va-°v,  °’ vderejo'štrajkar-
ipasko taborišče.

v v‘ T \  a P r ila — Polo-

fradi M ^*! 1  krajih v  severni
'./iftd a m P T Sta -i a ve 'dno opasnejši.

L0Uisvi ? le > Marshall in
^vfTooe. rv 86  ^ f' va 'hno streljalo
Jan/ i ka ^ človeških žrtev,
It, pkor tudi ne, kako je
leri  eVll ° ranjencev. V najvi-
ber 'J 6 nevar en položaj v

hv e  ? mku pri  Trinidad.

A  fk v ^l 0e  niiliearjev
2v J U<Uow  okraju

slavenski  s|

w  k'

mike, k'"

1 1

EF SEKULAk

i\w .

ar

ji

Se.

BO BOO

il. 'fOl
>*■

c £4

je,

ni natančnejših
Colo. 28. aprila —

iaR*?.

m



•; p  %

'Jot

J 0


l


se je
Včeraj
Zv ečeir se je posrečilo štraj-
e ’ n  pregnati stražarje Mc.-
y  Premogovnika. Dva straža-

bil

f

likarji
; Pa

! a ub ita, dva
So  nato


H«

pa ranjena.
t) 0s1 „ . streljali dalj
bor P, * e  ^ er  Potem
ifžavpg

računajo s'tein, da pošlje p.redspd'-
nik»zVezne čete.

Številna delegacija žepsk je zo¬
pet-  prišla pred guvernerja Aur-
tnonsa. S- sklenjenimi rokami so
ga prosile', maj vendar imenuje
ženski odbor, da^ išče v Ludlotv
okraju po svojcih,- od katerili jih
mnogo, pogrešajo; najbrž e so bili
ubiti. Izginilo je tudi do 100 otrok.

Denver, Colo. 29. aprila — Se¬
dem mesečna industrialna vojna
je zahtevala devet novih žrtev. V
Forhes je bilo ubito sedmero stra¬
žarjev in,en štrajker, tekom šest-
urne bitke. Dva druga štrajkairja
sta bila smrtno nevarno ranjena.
V Walsenburg je bil ustreljen ma¬
jor Lester. Krogla ga je zadela v
prsi, da«e je zgrudil mrtev na tla.
Nek drug častnik in dva moža sta
bila ranjena.

Veliko število žensk je'zbežalo
iz taborišč: Surprise premogovni¬
ka, ki je last C. F„ & D. Co„ ter. iz
Piedmont premogovnika v last
Rocky Mountain Fuel Co. Sli šo v
Trinidad.

Naznanja se, da se poniičejd
štrajkarjl iz San Rafael v smeri
proti dvema rudnikoma, k-vsta w-
prta in se nahajata okoli šest milj
jugozapadno od Trinidad.

Trinidad. Colo., 29. aprila
Pred koronerjevo poroto, je izpo¬
vedal danes dr. Harrvey iz Agui-
larja, da so bili šotorji .štrajkar-
jev najprej politi s petrolejem in
potem zažgani.

Pittsburgh, Kas. 29. aprila O-
krajna konvencija United Mine
Workers of America, bi zboruje
tukaj je sklenila proglasiti splo¬
šni štrajk, ako ne ukrene pred¬
sednik Wilson, kaj, da se izbolj¬
šajo oziroma odpravijo sedanje ne
čuvane razmere v Trinidad. Colo.
Tozadevna resolucija je bila spre¬
jet j  danes in brzojavljena v Wa-
shingtou. Nadalje je bi’.j sklenje¬
no pozvati John P AV bite-j a kot
predsednika- U. M. W. o! A., da
naj uporabi ves svoj upliv, da se
pridružijo generalni stavki orga¬
nizacije, priklopljene American
Fcderation of Labor.

Indianapolis, Ind. — Frank J.
Haves, podpredsednik United Mi¬
ne Vorkers of America je nazna¬
nil, da se bo vršilo 4. maja zboro¬
vanje izvirševalnega odbora orga¬
nizacije v s vrbo' proglašen ja gene¬
ralnega štrajka 500.000 premo-
garjev v znak protesta proti ga¬
silstvom v Colorado. Hayes je izja
vil, da je položaj v Colorado mno¬
go bolj važen,- kakor položaj v
Meksiki.

Canon City. Colo. 27. aprila —
Pod poveljstvom “gen.” John
Chaseja je odšlo danes 250 mili-
čarjev nad strajkarje, katerih je
baje okoli 800. Šbrajkarji so obo¬
roženi ter so se utaborili pri Chan-
dler rovu last Victor American
Fuel eomp. To postojanko so zav¬
zeli štrajkarji v nedeljo popoldne.

Kmalu zatem je prišel Slovenec
E. Blatnik, štrajkar, katerega so
aretovali in vrgli v ječo. Mi ličarji
pravijo, da je hotel pobegniti, na¬
kar so streljali za njim in ga -rani¬
li. (Resnico že še izvemo, in najbr-
že se bo glasila precej drugače.
Blatnik je naš zvest dopisnik, ki
bode gotovo kmalu poročal, kako
so ' delali miličarji z njim. Op.
ured.)

ZADNJA POROČILA JZ
COLO. MIR SKLENJEN
PO BOJIH.

Denver, Colo. 30. aprila. Da¬
nes ponoči' je bil sklenjen bi ir v
štrajltarskidi okrajih pri Trinidad,
MTalse-nburg in Canon City* Zjrez-f*
iie čete so se utaborile *ab- Zvez¬
no vojaštvo so z vešeljeA pčzdra-
iili štrajkarji. Orožje so sicer,od-
itžili,' a 'ga ne izročili.- Vendar je
pričalrovati, da- ne bo vec izgre¬
dov, ker morajo pobrati izzivači
miličarji svoja šila. in kopita. Žene
in otroci morejo sedaj vendar en¬
krat zopet mirno spati.'

Poveljnik drugega -švadrona.
petega polka zvezne ka val eri je v
trinidad, je izjavil, da'so. prišli
-vojaki napraviti red in mir. 'Tildi
je rekel, da za enkrat štrajkar je v
še ne bode skušal razorožiti,. ker
upa, da se da vse poravnati mirnim
potom. Glavna stvar mu je,-dir
štrajkarji ne bodo izpostavljeni
nasilstvom in -da jih'v njihovih šo-
tprib ne.bo nikdo. nadlegovat.

V .48 urni bitki v Forhes ter
Walsenbiirg je padlo precej št-raj-
lvarjev. 'Ubitih je- bilo najmanj
enajstjoseb; in sicer deket pri For-
[-bes in 'dva v Walsenbiinrg. Natan¬
čne izgube-štrdjkarjev -nezna¬
ne, govori se pa, da jih je padlo
najmanj 20, veliko več pa jih je
bilo ranjenih.

AMEJRIKANEC PRIJET V
MEKSIKI KOT OGLEDUH.

Državni tajnik Bryan v dveurnem
posvetovanju z diplomati. Voj¬
na ali min? Govdri se, naj o-
rožje- Spregovori odločilno
besedo. . Villa namerava
mpbilizirati armado
15.-000 mož.

'M ■ -0 >.. ■

W‘ashmgtQia, 'Dr' C. y 30. aprila.
Neofieijehia'.poročila javljajo sem
kaj, ■d*'so’ppij'eli Meksik.anci zvez¬
nega uradniita ,dr. E d V-ar d Ryana
kot ogleduha, ter. ga hočejo jutri
ustpelitT 'V^A4exi’c.o. Ciudad. To se
je zažnSlc»iSn!iS'ponoči, ko se je
posvetoval d'davili tajnik Bryan
dve -uri ,z jugbamerikanskinii di-

lorn.a.ti. Bryan je formelno izja¬
vil' p^sfetlovjalcem, da amerikans-
ka vf^dg lič podvzame za časa po-
sred(M T -iufja ničesar, kar bi moglo
zavlaciti mirovna posredovanja.

Poročila' iz ■ChihuaTme, da se
pomičeta -general Carranza in ge¬
neral Villa proti Tampico; niso pa
nič kaj dobra znamenja za mir.

Chibuabiia, Meksiko., 30. aprila,
do 15.000. mož, in namerava zavze¬
ti Saltillo. V sprednjih četah se
t-.  General Villa mobilizira arma-
nahaja Monclova Perrijeva briga¬
da s 1.300 možmi. Monclova Perri-
16 in njego vbrat- Louis', sta znana
kot najboljša vojnika- v severni
Meksiki, kar jih je pod generalom
Villa.

Federalci imajo. v Saltilli 2,200
mož stalne vojske, ki je pa narasla
z begunci na približno 10.000. Se¬
danja vojna črta gre preko Zaca-
teeas;-: Sahillo in Tampico,.

. Wasbingtun, D. "C; 29.. aprila.

V razvoju meksikansb^ krize je o-
‘paziti naravnošf' diametralno si
nasprotujoča mišljenja. Doc im me¬
nijo nekateri, da se posreči jugo
amerikamskim posredovalcem do¬
seči sporazum, so drugi prepriča
ni, da bode logična posledica se¬
danjih zapijetlja^ev intervencija
z orožjem v roki.

Glavna pozornost je seveda upr¬
ta v delovanje zastopnikov Brazi
lije, Argentine in Čile, ki so v ved-
nem posvetovanju, časih pozno v

SVOJEGA NAPADALCA
USTRELIL DO SMRTI.

Voungton, Ohio, 28. aprila.
Danes opolnoči je prišlo na Wil-
,son ave. do krvavega poboja, če-
gar posledica je, da je. neki John
Johnson mrtev, njegov nasprotnik
Ed. Enoch. uslržbeiicg j..m;J,ični
železnice "se pa bori s smrtjo.
Enoch je spremil neko dekle iz
gledališča domov, in Johnson mu
je sledil. Nastal je prepir, tekom
katerega je potegnil Johnson sa¬
mokres in ustrelil na Euocha, ka
terega je zadela krogla v levo
stran prsi, dva palca pod srcem.
Enoch je nato kljub svoji poškod¬
bi izvil Johnsonu samokres iz ro¬
ke ter ga ustrelil. Oddal je nanj
tri strele.


noč. Tudi v Beli -hiši so posveto¬
vanja -na dnevnem redu, toda te
dni -se pečajo tam tudi mnogo z
razmerami v štrajkarskem okraju
v- Colorado. V vladnih krogih so
mnenja, da sloni meksi-kansko
vprašanje na jugoamerikanskih
posredovalcih, ter da. jim je sedaj
odvzeta glavna odgovornost. Sploh
vlada v Beli hiši precejšen opti¬
mizem.

Vera Cruz, 'Meksiko, 28. aprila.
— Od briziljanskega poslanika je
dobil -danes meksikanski konzul
poročilo, da je prepoved odpoto-
vanja iz mesta preklicana, in da
more vsak Amerikanec nemoteno
odpotovati.

Vera Cruz, Meksiko, 28. aprila.

■ General F.unston je prišel da¬
nes semkaj s peto brigado zvezne
armade. Splošno menijo, da zase¬
danje nima drugega pomena, ka¬
kor da bodo vojaki vzdrževali mir
in red v -mestu.

General Fletcher se je polastil
danes »skladišč in poslopij Termi¬
nal železnice, nekega angleškega
podjetja. To se je izkazalo za po¬
trebno, -da se more vršiti nemote¬
no trgovina.

V slabem položaju se nahajajo
amerikanski in inozemski ujetni¬
ki v Patation ječi v Cardoba. Med
ujetniki je največ žen in otrok. Z
njimi ravnajo Meksikanci jako
okrutrfo, in amerikanski konzul
Canada je zahteval, da jih izpusti¬
jo. General Maas je obljubil, da
ugodi tej zahtevi.

ŽUPAN STRELJAL NA
SVOJEGA PROTIVNIKA.

Danville, 111. 28. aprila. — Ale-
xander Hance, župan v Newman,
11-1. je ustrelil danes, tekom pre¬
pira na EiKvard -Calvina in ga po¬
godil v roko. Prepir je nastal radi
aretacije dveh Calvinovih prijate¬
ljev, ki sta bila odvedena v zapor
radi igranja. Calvin je streljal na
Hanceta nazaj, zadel in ranil je pa
H. E. Smarta iz Decatur, ki se je
postavil pred župana za ščit.

Nekega WiUiamsa je težko rani¬
la zgrešena krogla. Župana so dali
pod ključ; občani so jako ogorče¬
ni nanj.

STRAHOVITA KATASTROFA
V PREMOGOVNIKU V W. VA.

ZADNJE UPANJE ZA REŠITEV 178 RUDARJEV PADLO.

— KATASTROFA POSLEDICA EKSPLOZIJE PLINOV.

— PRETRESLJIVI PRIZORI PRED UHODOM V PREMO¬
GOVNIK.

Eecles, W. Va. 29. aprila —
Esksplozija premogovnih plinov
v rovih št. 5 in 6 Nevv River coli-
ers Co. je povzročila tukaj straho¬
vito katastrofo. V kolikor je mo¬
goče dognati sedaj, je izgubilo pri
katastrofi 178 rudarjev življenje.
Skraja se je bilo bati, da je kata¬
strofa še večjega obsega, vendar
se je posrečila nekaterim premo-
garjem rešitev. Trupla ponesrečen
cev upajo dobiti jutri na površje.
Iz rova št. 6 so dobili 8 trupelj,
ter 60 več ali manj poškodovanih
rudarjev; upati je, da okrevajo.
Semkaj je dospelo 25 zdravnikov
in poln železniški voz mrtvaških
krst. Večina rudarjev je bila roje¬
na v Ameriki, a tndi inozemskih
delavcev je bilo precej. Med pre¬
poznanimi ponesrečenci je 8 Ame-
rikaneev, dva inozemca in en za¬
morec.

Oba rova v katerih se je pripe¬
tila nesreča, sta zvezana z dolgim
hodnikom. Dva druga rova vodi¬
ta v ta hodnik, toda razstrelba ju
je popolnoma razdejala. Edini
vhod, katerega je bilo mogoče še
porabiti in skozi katerega so spra¬
vili rešene na varno, je oni k rovu
štev. 6.

Eksplozicija, ki je nastala naj¬
prej v rovu štev. 5, ter se potem

PRAVICA INTERVENCIJE MEKSIKE

PRI NAS.

iz prijaznosti

zavze-

^ ar  pc*w stl S1 11180

Poročil • X ’ am P a k so čaka

a 12 W ashingtona. Vsi LISTU.

KUPUJTE PRI
KI OGLAŠUJEJO

TRGOVCIH,
V NAŠEM

vsled nabranih plinov razširila na
sosednje rove, je bila silna. Sliša¬
ti jo je bilo tudi v bližnjem, ko¬
maj 1500 prebivalcev broječem
rudarskem mestecu Eccles. Tam
je povzročila velikansko paniko,
kakršno poznajo pri enakih prili¬
kah le v takih krajih. Ženske in o-
troci so ‘hiteli iz hišic na cesto in
iz rudnikov dvigajoči se dim jih je
takoj poučil, da se nahajajo nji¬
hovi reditelji v največji nevarno¬
sti. Vse je odhitelo k rovom, kjer
so«^se odigrali pretresljivi prizori.

Slučajno so bili navzoči zastop¬
niki zvezne in državne rudarske
oblasti, in stemi so vdrli uradniki
premogarske družbe s takoj zbra¬
nim prostovoljnim rešilnim možt-
vom v rov št. 6. 'Preteklo je dalj
časa, predn-o -so prišli nazaj. Prvič
so pripeljali na površje dve mrtvi
trupli in dva težko ranjena premo-
garja. Z rešilnimi deli so neumor¬
no nadaljevali, dokler jih plame¬
ni in dim niso zagnali nazaj.

Danes je dospel sem ravnatelj
zveznega rudarskega urada, 1 A.
Holmes, da preišče vzroke te stra¬
šne katastrofe.

Eecles, W. Va. 30. aprila. —
Več kakor 50 trupelj so spravili
danes iz rova št. 5 na površje.
Trupla so hudo obžgana, da jih je
komaj prepoznati.

APEL ROCKEFELLERJU NI
IMEL NIČ VSPEHA.

Washington, D. C. 28. aprila. —
Predsednik Wilson je osebno ape¬
liral na John D. Rockefellerja,
naj vendar enkrat napravi konec
premogarskemu štrajku v Colora¬
do. Petrolejski magnat je pa pred¬
sedniku brzojavno odgovoril in
naznanil, da ne more nič storiti,
ker je prenesel svoje deleže v ro¬
vih v Colo. na svojega sina. Oblju¬
bil pa je, da ga bo naprosil, naj
stori v sporazumu s Forsterjem,
predsednikom hišnega odseka za
rudarske stvari,, potrebne korake
v zaželjenem zmislu. Predsednik
je nato takoj obvestil Fosterja in
ga naprosil, naj nemudoma obišče
John D. Rockefellerja- ml. v Ne\v
Yorku.

New York, N. Y. 28. aprila. —
John D. Rockefeller mlajši je ob¬
javil danes daljšo izjavo, v kate¬
ri zagovarja svoje stališče kot vo¬
dilna glava Colorado Fuel & Iron
Co. napram svojim delavcem. Bo¬
gataš pravi v svoji precej šepa-
sti izjavi, da je ponudila družba
delavcem še pred časom štrajka
osemurni delavnik, polumesečno
izplačilo zaslužka in iz proste vo¬
lje tudi* povišanje plače. Nadalje,
da bi delavci lahko kupovali svoje
potrebščine kjer bi hoteli. Le uni¬
je družba ne pripozna “iz princi¬
pa”. (Zakaj se tako krčevito drži
teh principov ni težko uganiti.
Op. ur.)

UPTON SINCLAIR IN SU-
FRAGETA ARETOVANA.

New York, N. Y. 29. aprila, —
Znani pisatelj Upton Sinclair in
angleška sufrageta Miss Elisabeth
Freeman sta bila danes z več dru¬
gimi aretovana. Aretovanci so mo¬
rali v luknjo, ker so se zbrali pred
uradi John D. Rockefellerja, v
znamenje protesta zoper nasilstva.
miličarjev v štrajkarskem okraju
v Colorado. Demonstrantje so se
zadržali’ povsem mirno, zato jih je
sodnik tudi izpustil.

Pozneje je izjavil Sinclair, da
se hočejo socialisti sedaj ravno ta¬
ko boriti za svobodo molka, ka¬
kor so se borili za svobodo govo¬
ra in se še borijo. Demonstranti
namreč niso glasno demonstrirali
zoper nezaslišna nasilstva v Colo¬
rado. Prišli so mirno, vsak je imel
črn trak na rokavu, a niti glasu ni
bilo slišati. Počasi so hodili pred
št. 26 Broadway, ne da bi -kdo iz-
pregovoril besedo. Demonstracija
je napravila na vse pričujoče glo¬
bok utis.

Z gorenjo sliko nam kaže umetnik nazorno, d& bi imela Meksika prej intervinirati v Združenih
državah in poslati sam svojo mornarico v prilog civilizacije, kakor Zdr. drž. v sosednji republiki. Ris¬
ba se nanaša na znane dogodljaje v štrajkarskem okraju v Colorado.

ZRAKOPLOVEC PADEL IZ
VISOČINE 800 ČEVLJEV.

Los Angeles, Cal. 28. aprila. —
V Dominguez Junction, južno od
tukaj, je padel zrakoplovec Char¬
les C. Roystone iz visočine 800
čevljev, ter je zadobil tako težke
poškodbe, da je umrl za njimi
kmalu potem, ko so ga odnesli z
mesta, kamor je priletel.

Roystone je bii s svojim mono-
planoni na poti v San Diego, kjer
je hotel kazati uspehe zračnih
bomb na vladnem vojaškem ieta
lišču na North Island.

ROPARJEVA SMOLA.

PRIJET IN RANJEN

Millis, Tex. 29. aprila. — V tu¬
kajšnjo Millis državno banko je
vdrl danes nek bandit, strahoval s
puško nastavljenee, si prilastil
$4000 v zlatu in vrednostih ter po¬
begnil. Za drznim roparjem so ta¬
koj napravili lov in ga tudi dobili
čez nekaj ur. Ker se ni maral ta¬
koj podati, so začeli zasledovalci
streljati nanj, ter so g^ težko ra¬
nili.

NAZNANILO

cenjenim rojakom, da preselim s
4. majem moj urad iz 509 Grand
Ave. na Jones Street, v J. C. Me
Gilver-jev prostor, nasproti pošte,
Eveleth, M ion.

Priporočam se vsem za naklon¬
jenost in zagotavljam pošteno po¬
strežbo. — Pozdrav!

Max Volčanšek.

NARODNI ve STN1K

30 .

SLOVENSKO KATOLIŠKO

SVETE BARBARE

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporlrano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvania.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: jOžEF  PETERNEL, Bos 95, Willoek, Pa.

I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.

n. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.

Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II. Tajnik: JOHN OSOLIM, Box 492, Forest City, Pa.

Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTTN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.

II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa

III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, It. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.

II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R, F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O.

I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa.

II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, lil.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’.

MICHIGAN.

Calumet. — V rovih,Calumet &
Ilecla bodo prvič od časa obstoja
začeli rabiti mule za delo pod ze¬
mljo. Nekaj ‘so jih že spravili v ro¬
ve še predpreteklo nedeljo in od
tedaj vsak dasn. Ako se Obnesejo
živali v rovih jih pošljejo v bliž¬
nji bodočnosti še več notri. Vlači¬
le bodo vozove od enega konca ro¬
va do drugega. Dve muli so spra¬
vili v rov štev. 13, kar ni šlo brez
neprilik. Nesreče pa ni' bilo.

MINNESOTA.

Duluth. — Vedno več brezposel
ni h  dohaja v to mesto, kjer se pa
le malo komu posreči dobiti delo.
In kdor je tako srečen, da ga do¬
bi, se mora navadno Kadovoljiti s
prav ponižno plačo. Umevno je
v zvezi z brezposelnostjo tudi be¬
da. Mnogo je teh siromakov, ki ni¬
majo niti za košček kruha in za
borno prenočišče. V Bethel dobro¬
delnem zavodu dobivajo sedaj naj
potrebnejši vsak dan nekoliko za-
jutbka, in jim je 'tudi dovoljeno o-
stati vsaj na gorkem čez noč. Več
kakor 200 mož je deležno tega či¬
na dobrodelnosti vsak dan. Zaju-
trk delijo v Bethel zavodu ob pe¬
tih zjutraj. Brezposelni čakajo ve¬
činoma na delo pri železnicah.

— Tukajšna Northern Cold Sto-
rage & Warehouse družba namera
va zgraditi s stroški $120.000 novo
poslopje. Temelj začnejo kopati
takoj.

— Dva slovanska nastavljenca
Wi sc o us in Steel družbe sta vloži¬
la pri tukajšnjem okrajnem sodiš¬
ču odškodninsko tožbo za poškod¬
be, katere sta zadobila pri delu
v Hatvkins rovu, ki je last omen¬
jene družbe.

Eli Lubrovič zahteva $ 2,990 od
škadnine za zdrobljeno nogo in
druge poškodbe, zadobljene, ko
mu je dne 25. feb. padla na nogo
težka tračnica. Nesel jo je s-štiri¬
mi drugimi možmi, ko so jo njego¬
vi sodelavci nenadoma spustili na
tla, Tu je dobil omenjene poškod¬
be. Luibraitovič je bil zaposlen še
le dva dni, in ni bil vajen dela, ka¬
tero so mu odkazali. Vsled tega je
družba 'tudi odgovorna za nezgodo
ker je predpis, da pri tem delu
ni rabiti neveščih novincev.

Drugi tožnik je Josip Drabovič,
ki je ponesrečil 5. julija 1913 isto-
tako v Ilavvkins rovu. Zadobil je
težke poškodbe na levi nogi, ko je
nalagal vozove. Vozovi so se na¬
enkrat začeli premikati, in pri tem
je prišel tožnik med dve kari. Ka¬
kšen bode izid tožb, bodemo svo-
ječasno poročali.

Hud vihar je divjal v Du-
luth-u od ponedeljka do srede. V
noči od torka do srede je tudi za¬
padlo nekaj snega. Vihar je zahte¬
val eno človeško žrtev, materijal-
na škoda je velika.

— V našem uradu so se zglasi¬
li : Rojak Anton Smolič, mesar in

trgovec na Aurori, grede s svojim
sinom k zdravniku v St. Paul,
Minn. John Kadunc iz Me Kinley,
Minn. grede s svojo družino na
farmo v AVausaukee, Wis. Anton
Hočevar iz Ely Minn. po oprav¬
kih v D ul ut Im.

Buhi. — Tukajšna prostovolj¬
na požarna hramba se je te dni
polnoštevilno udeležila seje ob¬
činskega sveta ter je zahtevala
po svojem govorniku John Pašiču
naj skrbi občinski svet za to, da
se bode mogla vršiti prihodnja te¬
kma kolikor mogoče sijajno. Ob¬
činski svet je nato dovolil $200 za
potne in druge stroške enemu čla¬
nu požarne hrambe in enemu članu
občinskega sveta. Omenjena bode
la šla vabit druga društva v krajih
Mesaba in Vermillion Železnih o-
krajev.

bro pošteno delo, ki pride iz rok
krojača. Židovska obleka je slabo
sešita; pri meni dobite močno,
trpežno obleko za manjši denar
kot pri Židih. Za delo jamčim.
Kdor ni zadovoljen se mu denar
vrne. Jakob Ambrožič,"krojač.

Hibbing. — Delavec Beni Vin¬
cevo bi kmalu postal žrtev neke
nad vse zlobne nakane. Neznani zli
kovee je namreč' navrtal poleno,
vtaknil v luknjo dinamitno patro-
no in tako pripravljeno poleno
spravil v Vincevo stanovanje na
št. 410 McKinley St. Poleno je
prišlo na ognjišče v kuhinji in po¬
sledica je bila seveda razstrelba,
pri kateri je zadobil Vincevo jako
nevarne poškodbe. Njegovo stan¬
je je zelo nevarno. Policijski na
čelnik je 'zaslišal s pomočjo tol¬
mača ranjenca v bolnišnici, vendar
le-ta ne more dati nobenih podat¬
kov. Policija poizveduje sedaj po
zlikovcu.

McKinley. — Tem potom na¬
znanjam vsem članom in članicam
društva sv. Barbare štev. 62 v
McKinley, Minn., 'da se vrši pri¬
hodnja seja 3. maja v mestni dvo¬
rani v McKinley. Obenem se opo¬
minja vse člane in članice, da se
te seje gotovo udeležijo, ker se bo¬
do na njej razmotrivale zelo va¬
žne stvari.

Zbratskim pozdravom

Alojz Žitnik, tajnik.

Chisholm. — Hello John! Rav¬
no kar spni slišal, da se boš kmalu
ženil.

Seveda se bom, in tudi tebe
bom na ženitovanje povabil in na¬
ložil bom na svojo mizo najbolj¬
še grocerijo, katera se dobi pri
Pesavento in Stonich, 114 Glav¬
na cesta.

— Frank Žagar, slovenski kro¬
jač, v Chisholm, Minn., priporoča
se vsem rojakom, kateri hočejo
imeti po meri izdelano obleko. V
delavnici imam tri krojače ter iz¬
delujem obleke po najnovejšem
kroju. Čistim in gladim moške in
ženske obleke po nizki ceni. V pro
dajalni imam velik zalogo vsako¬
vrstnih moških oprav. Svoji k svo¬
jim.

Eveleth. — žrtev nesreče je po¬
stala Mrs Frank Kosely. Zadel in
povozil jo je stroj D. & I. železni¬
ce. Nesrečnici so odtrgala kolesa
obe nogi nad koleni, pa tudi dru¬
gače je bila hudo poškodovana.
Nesrečo je videlo več ljudi, med
katerimi je zavladalo' precejšno!
razburjenje. Coroner Helps pre¬
iskuje slučaj.

— Tukaj se vrše priprave za iz-
vanredno volitev, pri kateri se bo
rešilo vprašanje glede priklopitve
južno od mesta Eveleth, in ki ob¬
sega Fayal in Troy rudnika ter
delno Morili in Spruce rudnikov.
Okraj, katerega nameravajo pri¬
klopiti, šteje okoli 500 prebival¬
cev. ter cenijo njegovo vrednost
nad pet miljonov dolarjev. Seveda
je še vse odvisno od želje volilcev,
ki pa menda ne bodo nasprotovali,
ker je to ozemlje bližje trgovske¬
ga dela, kakor vsak drug del me¬
sta.

— Tukaj so en dan pokapali
tri otroke, in sicer zakonskih Sa-
pan, Oršek in Wellan. Otroci so
'bili stari prvi dva dni, drugi dve
leti in tretji osemnajst mesecev.

Rojake in rojakinje ne d|ajte
sč slepariti od Židov. Glejte na do

Virginia. — Tukaj je umrl Do¬
minik Tessone, katerega je po ne¬
sreči obstrelil njegov lastni brat
Larce Tessone. Nesreča se je zgo¬
dila na eni Butler Bros. kemp. U-
streljeni je ustavil ženo ter dva
otroka v starosti od šest do osem
let.

— Policija je aretovala lekarnar
ja L. M. Lunda, ker je prodal ne¬
kaj kokaina dedektivu Gormanu
iz St. Paula. Lund je bil obsojen
v denarno globo $52.50. če Je pa
ne plača, mora sedeti 60 dni v za¬
poru. Skoraj gotovo je tudi, da iz¬
gubi Lund licenco ali mu jo pa
odvzamejo samo za nekaj časa.

— V tukajšni lokalni bolnišni¬
ci je umrl 25. aprila Chas. Nelson
za poškodbami, katere je zadobil,
ko ga je zadel vlak Duluth, VVin-
nipeg & PScifie železnice. Pone¬
srečeni je hotel prekoračiti križiš¬
če železnice, in tu ga je dohitela
nesreča. Vlak se je vstavil in so
ponesrečenca takoj odpravili v me
sto, toda zanj ni bilo več zddravni-
ške pomoči. Star je bil 50 let in
še samec.

WASHINGTON.

Issaquah. — Na velikonočno ne¬
deljo zvečer je pogorela rojaka M
Paharnika hiša, skoraj vsa obleka
in hišna oprava. Škoda je velika,
katero krije zavarovalnina $1.400
le deloma.

ILLINOIS.

Joliet. — Poročila sta se dne 20.
t. m. rojak Frank Hribar in gdč.
Mary Hren. Bilo srečno !

WEST VIRGINIA.

Widen. — Tukaj se je poročil
rojak Anton Jakopin z gdč. Kri¬
tino Kokec. Mnogo sreče!

SOUTH DAKOTA.

Central City. — Skoraj vsak
dan se bere v časopisih, da je po¬
nesrečil ta ali oni, ki je bil prema¬
lo previden pri ralbi petroleja, a
to ljudi še vedno ne izmodri. In
zopet je zaznamovati novo nesre¬
čo, ki je zahtevala za žrtev Slo¬
venko. Dne 15. aprila je namreč
hotela zakuriti žena rojaka Ru¬
dolfa Turka peč s petrolejem. Pri
tem je posoda s petrolejem naen¬
krat eksplodirala, da je bila ne¬
srečnica takoj vsa v ognju. Za za-
dobljenimi opeklinami je umrlfr
nekaj ur pozneje v groznih bele-
činah. Tudi njen mož je precej
opečen. — Bodite tedaj previdni
pri rabi petroleja in ne kurite z
njim.

VABILO

na letno sejo direktorija Sloven¬
skega Zavetišča, katera se vrši 10.
in 11. maja t. 1. v Chicagi. Zboro¬
vanje se začne ob 9. uri dopoldne
v prostorih, kateri se naznanijo po
zneje.

Vabi se ves direktorij, da se u-
krene kaj dobrega in koristnega
za nadalnji razvoj Slovenskega
Zavetišča. Vabi se tudi zastopni

ke tistih listov in organizacij, ka¬
teri so bili do sedaj indiferentni.

To zborovanje je velikega po¬
mena. Zato upamo gotovo, da se
ga ves aktiven direktorij udeleži
Ka gotovo.

Na veselo svidenje!

Za odbor Slovenskega Zavetišča
Frank Krže, tajnik.

P or o č  i 1 o

prispevkov Slovenskega Zavetišča
od 1. oktobra 1913 Ido l.aprila 1914
Izkazana svota dne 30. se¬
ptembra 1913 .$2254.89

Marija Pomagaj 79 K- S. K.

J. Waukegan, 111. » 1-75

Združena društva Bear ■Cre-

e'k & Wašhoe, Mont.

_ ; _ 10.00

Sl. Del. P. &Penz. dr. Wau-

kegan, 111... .  2.30

Dr. Slov. Sirota, Lorain,0.„ 15.00
Na Glas Naroda poslano:

Anton Ess, Oglesby, IH.. „ 1,00

John Kovačič, Mulberry,

Kans. ,, -.25

Peter Špehar, Wailke'rsville,

Mont ..  1.00

Mat. Barborič, Springfield,

111.. 2.00

Tony Garbas, Indianopolis,

Ind. „ 52.00

Slovenski Narod 153 J. S.

K. J. Youngstown,0.  2.85

Slov. Del. Penz. &Podp. dr.

Skidmore, Kans.  4.40

Jahn Kos, Reliance, Wyo. „ 1.00

Društvo 154 S. N. P. J.,

No'blestown, Pa.   2.45

Slovenski Narod 153 S. N.
iP. J., Youngstown, O. .. „ 1.00

Dr. v Columhus, Kan. .. „ 5.00

Slovenski Narod 153 S. N.

P. J. Youngstown, O.„ 3.00

Marija Pomagaj 79 K. S. K.

J., Waukega'n, 111.„ 1.75

Društvo S. Z. Bear Creek

& Waslioe, Mont. „ 6.65

Prejeto od blagajnika:

Jakob Delak, Biwabik, -.80

Dar Geo. L. Brozicli, Ely,

Minn. „ 300.00

Jos. Zobek, Aspen, Colo . 7.25

J. Zalokar, Cleveland, O „ 1.70

Društvo št. 91 S. S. P. Z. „ 43.10

'Siku. dne 31. marca 1914 $2721.17

Za odbor Slovenskega Zavetišča:

Geo. L. B rožic h Frank Krže

blagajnik. tajnik

v

UNICj

LISTNICA UPRAVNIŠTVA.

John Petkovšek iz North Chi-
eage lll. išče v nekem slovenskem
listu John Petkovšek-a, ki je baje
nekje v Minnesoti. Oba sta naša
naročnika, 'zato naznanjamo na¬
slov. John Petkovšeka v Minneso¬
ti, kateri je: John Petkovšek,

01oquet Lumber Co., Čamp 8,
Cloquet, Minn.

Spomladansko

zdravilo

Kakor vsaka hiša, ravno tako tudi
kri potrebuje popolno izčiščenje vsa¬
ko pomlad. Pozimsko bivanje v za.
duhlih prostorih naravno napolni kri
z nečistostmi, katere se morajo od¬
praviti, kakor nečistosti iz hiše.

Severov

Kričistilec

(Severa’s Blood Purifier)

je pravi čistilec za vašo kri. Posku¬
site ga in opazili bodete njegove hi¬
tre in uspešne učinke. Cena $1.00.

Kožni

opahki

(Severa’s Medical Skin Soap)

po navadi sledijo zanemarjenju ali
slabemu čiščnju kože. Da jo dobro
očistite in vzdržujete znojnice odpr¬
te, rabite vsaki dan

Severovo

Zdravilno

milo

Primrno je za otroke, kakor tudi za
odrasle. Za moške kakor za ženske.
Cena 25 centov.

SEVEROVO TAB-LAX

kakor tudi za odrasle.

(Sladkorno odvajalo.)

Za otroke

Cena 10 in 25 centov.

Naprodaj so v vseh lekarnah. Za¬
vrnite nadomestitve. Zahtevajte
le pristna Severova zdravila.

W. F. Severa Co.

C E.DAR RAPIDS.  IOWA

POLITIČEN OGLAS
priobčen po naročilu Grand McMahan.

GRAND M C MAHAN

je eden najstarejših meščanov
mesta Ely, Minn., kandidira za
mesto.

okrajnega komisarja

(COUNTY COMMISIONER)

Mr. McMahan uraduje v tem u-
radu že štiri leta, in pod njegovim
nadzorstvom se je zgradilo več po¬
tov v našem okraju, kakor kedaj
poprej, zatorej zasluži naklonje¬
nost volilcev.

Priporoča se slovenskim volileem
ha glasujejo pri primarnih volit-
dne 16. junija 1914 za njega.

Grand McMahan.

POLITIČEN OGLAS
priobčen po naročilu Jas. ‘VV. Osborne.

r

EE23

Jas. W. Osborne

ELY, MINN.

kandidat Vermillion okraja za dr¬
žavnega poslanca 61. distrikta.

Primarne volitve dne 16. ju¬
nija 1914.

Mr. Osborne živi v tem okraju
nad 12 let in so mu potrebe tega
okraja dobro znane, če bode izvo¬
ljen, obljublja zastopati svoj okraj
v naprednem smislu.

Cenjeni rojaki!

Obračam se do istih Slovencev,
ki bi se hotli naseliti na posekano
zemljišče ob železnici v Wiscon-
sin. Moj namen je posvetiti se far-
merstvu, in želim imeti za sosede
take rojake in rojakinje, kateri
so prepričani, da se doseže premo¬
ženje in blagostanje najložje z
združenim delovanjem.

V naselbini bi bil vsak svoj sa¬
mostojen gospodar, kupovali in
prodajali bi pa skupno, in jaz bi
žrtvoval vse, da bi se položil na¬
selbini ekonomični temelj, ter da
bi upeljali znanstveno živinorejo,
svinjerejo in kurjerejo. Hočem
biti odkritosrčen, zato povem vsa¬
kemu, da bi bil začetek težak.
Kdor nima resne volje postati sa¬
mostojen farmer, in kdor nima.
$1200. — naj se sploh ne zglasi;
kdor pa ima to, je dobrodošel so¬
sed. Za začetek treba je vsaj dvaj¬
set naseljencev. Zemlja stane
aker $16. —, kompanija računi
$10 do $15. za čistenje. Obrniti
se je na

Wm. BRUNSHMID

4431 Rene Street, West Duluth, Minn.

American Exchange

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vožne liste.

3 U | 0  obresti od vlog.


£


,,/A

\t &

V*: ji

#2 K

ti#’

i o$

\ .• ' r

“HeaSh &

Pai


Zakaj JOSIP MANTEL prodaja HEATH k *»,'

GAN barvo?

Zato, ker je najobljša, in jo dobite cenei v
tudi vsako drugo stvar. JSe ’

Posebno znižane cene na vrata in 0 kn

Josip Mantel, EIy,


,o« e9 '
Val«
.se c

.A v?  i5 » iei
. s$?’


ujilK

tli#

rr..i6

let- •

Duluth Bre ming  & Mailing

^“^^DULUfH, MINNESOTA.

Vari najboljše in rojakom dobro znano piv 0
v steklenicah poh imenom “REX”, kakor
tudi pivo v sodčkih. ...

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range.

* a !

^ JosiP 11
31 le

sv.

yio!Hil ec ' 5

Tat je u( * arl  ;
_ ‘ v jSevem c

Sne Po bral  . je ,.
S in n«
tat videli nek

iki  si je potikal ta«

Virginia Min ,v«m»P» del /J

' b iz V el ' Po<1

jGoloo i
r«la brez v

vsakega
hoče is

».nlA

10 it

Fitger Brevving Co.

/  Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih In sfttl
cah varjeno iz pristnih snovi].

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesr

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte ‘ ‘ tiket ®

Baltimore and Ohio železni«

CHICAGO do NEW Y0RKA

Pišite : R. C. HAASE,

Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL,

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železi'
parnika.

V založbi Narodnega Vestnika je '

DELAVSKI
ODŠKODNINSKI 10

ZA DRŽAVO MINNESOTO

(Minnesota Workmens Comfieitsatioh A c

f. aprila

jpri oranju in g«
i. Vol pa se vrže
iarja ter ga z ro
Sfabodel ga je v Vi
j urinu razparal i
|Xa pomoč prihitel
1 1  vilami in kop

-Zločin ali samour
potegnili na Jesen:
iskeni žensko trupi
bja se je pokazali
a popolnoma to:
mesecu nosečnos
drobno in zelo r
Obleke ni imeli
kratke srajce; čre’
asnja. Na prstu
Prstan. Stara bi
? 25 let.

~ Nepričakovana s

ita  orala R oge ]
^»diji Saje :
grede se žena i
^ Dlce ' Konja po
i e  ? a  zvrnila v
jarku. Us„„:
J ?lavo. p r j t

Preknn’ 6 Umr l

mle Peko

d"? ,

>suk. a ,
-.ta'
aem s  1a >kr<

|f Ko : Sa ni
pa  K

Sr*

fesi:* 1 '

kJbu t > (1

E!®;

%;

Cena 30 Centov

Navodila kako
postati

K

*

■

Cena 15 Centov

In • Hr,,.

.si • c ‘no
^ >l
< ior

«0vi

4.. v

N

itn

■'bti

l to:

NARODNI vestNIK

| Z  stare domovine.

>n

ano

Pivo

kranjsko.

v  Ljubljani: A. Omal-
gezniŠkbga višjega re-
je»» , . Marija Pečnik,
59 I et ’. . oo i e t . — To-

m'  nnuktmja, J J ie ^

& ildjU ^ posestnikov srn -

P^lfLMar. Ullrich, hči
if' 24 st ie komisarja, 17  let

&•* 'liji  posestnikov sin, 24
^ B ' Sn Valenta, sin pošt-
r  Avg 't mesecev. - Milan
0f* žele 2 - preglednika voz

V' Frank Debevec, bivši
!»•'!: mojster in meščan

bučar^ 1  ®i J et  __ Silva Seli,
ijljanskb let  __ Marija Bra-
‘ Jka vrtnarica, 31. let.
prah, sanitetni deset-
lV  Josipina Stroj, po-

I hS, 31 let- - Albina
rejenka, 13 mesecev. -
delavka, 4/ 'let. — n-a-
mestna uboga, 94 let.
-je ubil. Na Viču pri
j ; e  27 let starega hlapca
“Juanu Val. Godina konj
v prša s tako silo, da je
Jlu zatem umrl v deželni

filial

kaki

or

ek

V\r.

sinia Minn,

irola

i®AfJS

H

„"' ; i

BrfvvinoComrm |

Oo.

m

Minnesoti.

ijte

‘tiket’

' za

Železnic«

IRKA

ST.

te

PAUL-

Železnice

J C


Vlomilec. Sv. Jošt nad Kran-
je udaril v 'hišo Janeza
a  v Pševem dne 7. aprila
, -Pobral je okrog 3 K
in nekaj jedil. Ljudje so
•at. videli' nekega potepu
je potikal tam okrog.

1  napadel gospodarja. Ja-
,b iz Vel. -Podljubna je ku-
brez vsakega “tadla”.
aprila hoče istega upora-
oranju in ga pripelje iz
Vol pa se vrže na novega
arja ter ga z rogovi o-bdela-
bodel ga je v zadnji del te
mu razparal in ranil čre-
pomoč prihiteli sosedje so
vilami in kopačicami od-

- Zločin ali samoumor, Iz Save
gnili na Jesenicah na Do
;m žensko truplo. Pri razte-
ise je pokazalo da je bil-,
i popolnoma zdrava v se i
mesecu nosečnosti. Glavo je
1  drobno in zelo majhne mož-
'bleke ni imela druge ra-
Jbtkesrajce; erevlje iz drob
isnja. Na prstu je imela po
prstan. Stara bi morala biti
25 let.

-Nepričakovana smrt. Dne 8

sta orala Rogelj in njegova
:  Kandiji Sajetovo njivo
' grede se žena usede na voz
adce. Konja potegneta, že
i e  Pa zvrnila v znak proti
sm jarku. Udarila je ob rob
1  glavo. Pri tem udarcu ji
‘ ia  Stanja in je bila zdrav-
Pomoč brezuspešna. Po 12
#€za 'esti je umrla. Rogelj je
Prekupčevalec konj in ima
1 lHre  in lepe konjiče.

Nesreče. Ant. Kastelic, po-
•  iz Mirne, in Anzelm
.ostaeev sin jz Pristavce pri
m . sta delala med drugi-
!«'vinogradu. Videla
J ® el neki  'drugi delavec

v zep u su ]j ni je, k atero  j e

j ' j a i° s l a  mladoletna
j, ze a  samokres in ko pri
Ti jJ s P r °ženju ni bilo stre
' 1 a , da samokres ni na¬
sad r ^ pa  brez

treg 3 ; ]ne . P oz omosti sprožil

!° sk oz ? t ii krat ’ je  'P°S nal

St ak ® 1 dlan  svoje leve ro-
k S n ° dlan > v  kate-
v j , v e ® ka  se zdravita v
»Ro e 7 1Snid ’ k 3 er  so s po¬
tjo ^novih žarkov ope-
s  Wom odstranili krog¬
lica/! r ° ke ' ~~ A. žitnik,
}\  si  ? re ®«garske družbe
le zlomil desno nogo

Jakih! 6  ^ Ubezni ' Župnik
' iil l  Ljubljani je
'UariJ^^dotnih vne
' omoži ® družbe ’ Ženske
'j i n  “ e ’ so  vse 'zalju-b-

6 \r kako bi se
eaile dolgo tega,

1  ga bori 4upi i° gospodu

kadar ~ eS ! H V svo i em

da bodo te hlače vzor moškin
spodnjih hlač, da bodo te hlače
tako lepe, kot jih nima noben mo¬
ški. In nabrale so lepo vsoto za
te hlače, ki so se nato pod skrb¬
nim vodstvom zaščitnic svete čiste
ljubezni oziroma zastopnic deviš¬
ke nedolžnosti sešile in okrasile z
vsemi potrebnimi pritiklinami. De¬
portacija petih Marijinih hčera je
primernim nagovorom izročila
gospodu župniku hlače, ki naj bi
se vselej, kadar bi jih imel na se¬
bi, spominjali goreče ljubezni
Marijinih devic -do dušneg% pa¬
stirja in njih vdanosti do svete ma
tere katoliške cerkve. A kaj se
je zgodilo zdaj? Župnik darila ni
hotel sprejeti! Poučil je ženske,
naj bi rajši tisti -dena'r, ki so ga po
nepotrebnem potrošile za hlače,
dale za reveže, za tiste reveže, ki
'še močnika nimajo za prehrano.

Da je všled te župnikove ne¬
taktnosti nastal proti njemu od¬
por v vrstah Marijinih devic, se
ni čuditi. Ošabnost so ura očitale
seveda ne v obraz — in bile bi
dale hlače enemu izmed kaplanov,
če bi 'bil kateri vsaj nekoliko ta¬
ko lušten, kot so gospod župnik.
Ker pa ni nihče izmed njih tako
lušten, ostale so hlače v posesti
šentjakobskih Marijinih hčera, sa¬
mic in množena, končna usoda
teh hlač pa še ni znana. Tako lepa
je ta povest o hlačah, da bi jo bi¬
lo škoda pustiti v p-ozabl jeno-sti.

— Proces Agro-Merkurja v Lju
bij and je kranjsko klerikalno
stranko navdal s tisto presrčno
škodoželjnostjo, ki je značilna za
ljudi, iz katerih človeška kultura
še ni mogla izruvati živalskih
nagonov. To veselje nad nesrečo,
ki je.'za-dela. Agro-Merkurja in nje
gove voditelje, je izbljuvala kle¬
rikalna stranka v “Domoljubu’
in sedaj upa, da bo zasmrdelo po
celi 'deželi tako, da bo kmečko
ljudstvo zopet dobilo zaupanje
svoje črne izkoriščevalce. Toda to
upanje je prazno, zakaj škodo bo¬
do povrnili oni, ki so za njo po po¬
stavi odgovorni, da ne bo nihče
drug trpel niti vinarja in da nih¬
če drugi v deželi ne bo imel škode.
Klerikalci pa že celo nimajo vzro¬
ka, da bi zaradi Agro-Merkurja
stezah svoje umazane jezike, saj
imajo na vesti vse drugačne stva¬
ri, pri katerih pa niso nosili sami
škodo in posledice. Koliko kleri¬
kalnih konzumov je šlo že tekom
let tisto žalostno pot, kakor Agro
Merkur. Pa ne ' selej po nesreči,
nego največkrat zaradi dolgih pr¬
stov ljudskih osreeevateljev. Ljud
stv-o je motalo plačati ogromne
zneske. Nevedni kmečki 'zapeljan¬
ci so šli v zapor, pravi krivci pa so
odnesli pete. Slučajno imamo v
rokah poročilo, katero je sedanji
ravnatelj deželne banke Rašica
napravil o sanaciji klerikalne
zadruge v Marenbergu. Mimogre¬
de rečeno j-e to poročilo jako podu
čen dokument, ker nasvetuje vse
prej kakor korektni .postopanje.
Tam je bila škoda ogromna, a pla¬
čali je niso krivci, ampak nedolž¬
ne žrtve in pa “ Zadružng^zveza
torej njene člainice, ki so bile na
marenberškem polomu gotovo po¬
polnoma nedolžne. In koliko bi se>
dalo navesti še taJk-ih slučajev. Kaj
so mar pri “Zadružni zvezi” iz
svojega plačali ogromne izgube?
Kaj še? Deželni vseučiliški fond
celih 700.000 s<5 si izposodili, da so
ognili usodi Agro-Merkurja.

krivca, kaznjenca Leopolda Jere¬
ba, še kaznjenec Ivan Pavlič, biv¬
ši c. kr. policijski stražnik Avg-
Mandič, pleskar državne železni¬
ce Karol Kos, žena Stražnika Šte¬
fana Mandiča in njega sestra
Frančiška Petelin. Leopold Je’reb
in Ivan Pavlič sta skupno vlomila
dne 30. septebmra 1913 v stanova¬
nje Leopolda Burgerja v vili pod
Rožnikom. Odnesla sta razno žen¬
sko obleko v 'znesku 270 K, zlato
zapestnico, 2 K v denarju in ne¬
kaj drugih drobnarij. Ko je po¬
zneje dne 14. marca pobegnil Leo¬
pold Jereb iz ječe ter s tem be¬
gom osumil tudi stražnika Mandi¬
ča, prišla je cela zadeva na dan.
Stražnik Avg. Mandič je bil že od
mladih nog znan z Jerebom ter se
je po lastni izpovedi pred njim ze¬
lo bal, radi tega ga ni ovadil. Ko
sta po vlomu pri Burgerju Pavlič
in Jereb prinesla k njemu ukrade¬
no' obleko, jo je vzel ter spravil.
Tudi Mandičeva žena je vedela za
tatvino, pa je podarila obleko svo¬
ji sestri Frančiški Petelinovi, ki jo
je nosila, čeprav je vedela, da je
obleka ukradena. S tem so postali
Mandič, njegova žena in sestra
žene sokrivi hudodelstva tatvine.
Obtoženec Karol Kos, pleskar pa
izpove, da je prišel Jereb 14. mar¬
ca letos, ko je ušel iz zapora, k
njemu fe'r da je to storil po naro¬
čilu Mandiča. Mandič namreč ni
hotel dati Jerebu obleke, poslal
ga je h Kosu, ki pa je imel namen
Jereba opijaniti, kar pa Jerebu
ni ugajalo. Pri obravnavi prizna¬
vajo vsi obtoženci svojo krivdo.
Sodišče je spoznalo vse obtožence,
razen Kosa, za krive, ter jih ob¬
sodilo sledeče: .Leopolda Jereba

na šest mesecev težke ječe, po¬
ostrene vsak mesec s postom : r. tr¬
dim ležiščem, Ivana Pavliča na tri
mesece težke ječe s postitvijo,
stražnika Avg. Mandiča na 4 me¬
sece .ječe, všteje pa se mu preisko¬
valni zapor. Njegova žena Štefa¬
nija Mandičeva na šest tednov za¬
pora. njena sestra Frančiška Pete¬
lin na tri tedne zapora. Karola
Kosa je sodišče oprostilo.

ŠTAJERSKO.

■ouo n „f a boido  Pogle¬
da sem : b0  - 0  daril °-

la 3o

;°spod

111  tja, ker

se

-jo  vse- / e potre ' bu -
sklenjn dov °lj, konč

J;  Predi P

se

Ali so pri nekem drugem zavodu
v trenotku velikega strahu mar
iz svojega kaj pomagali? Še na mi¬
sel jim ni prišlo; upregli so dežel¬
no garancijo! A koliko podobnih
slučajev bi se še dalo navesti! Iz
svojega niso klerikalci še nobene
škode poravnali, pri Agro-Merkur
ju pa bo vodstvo moralo škodo po¬
kriti iz svojega in jo bo tudi po¬
krilo, tako da cela stvar pravza¬
prav nikogar nič ne briga, ker ni
nihče prizadet, najmanj pa kleri¬
kalci, ki naj se raje pripravljajo
na velikanski vihar, ki bo nekega
dne za/divjal po kranjski deželi in
bo ljudstvo — obračunalo . . .

(“S. N.”).

dan:

a gateljiea svojo
ter

da se po-

Prispevki,


'cami

Jereb in njegovi sokrivci na zatož¬
ni klopi.

Znani Je’reb, ki je dne 14. mar¬
ca pobegnil iz zaporov ljubljanske
sodnije, je s svojim begom poteg¬
nil za seboj še več drugth svojih
sokrivcev. Na zatožni klopi so se¬
deli dne 9. aprila poleg glavnega

V pijanosti se izdal. Dne 2).

marca t. I. je v Podplatu zgorela
hiša in gospodarsko poslopje po-
setnika Jo«. Palirja. Poslopja so
bila vredna komaj 2D0O K, zava¬
rovana pa so bila za 4000 kron. Te
dni je Palir okrog popival in v
pijanosti bahal, da je sam zažgal,
da bi prišel do visoke zavarovalni¬
ne. Palirja so zaprli.

Smrtni padec. Posetnik Jožef
Kovač v celjski okolici je šel na
podstrešje po krino. V temi je pa¬
del v hlev in obležal z zlomljenim
tilnikom. Prepeljali so ga v bol
nišnico, kjer je kmalu na to umrl.

Nesreča ob cesti. Iz občine Br¬
da - Loke pri Planini se piše: Dne

4. aprilla je šel Franc Pušnik, po-
setnik in trgovec v Šent Juriju, po
svojih opravkih. Nazaj domu gre¬
de je padel raz neki most 4 metre
globoko v jarek, da je bil takoj
mrtev. Nesrečnež zapušča 44 let
staro vdovo z 8 še ne preskrblje¬
nimi otroci.

— Velika nesreča ob železnici
Spielfeld—Ljutomer. Tik postaje
Spielfeld pri vasi Gersdorf na le¬
vi strani Mure je dne 6. aprila ob

5. uri zvečer povozil 'ljutomerski
vlak kočijaža Janeza Sorgerja iz
Strass v trenotku, ko je ta vozil
čez progo. Voznik je bil v konja,
katerega je šolal za nekega oficir¬
ja v Strassu, tako zatopljen, da ni
opazil, da mu preti smrtna nevar¬
nost. Neki duhovnik, Iti se je bli¬
zu sprehajal, je sicer na vso moč
kričal, a bilo je že prepozno. Vlak
je zagrabil nesrečno žrtev, odtr¬
gal mu roki in glavo ter ga z "vo¬
zom in konjem tiščal naprej. Vlak
se namreč ni dal takoj ustaviti.
ke'r proga od spiclfeldskega mo¬
stu -naprej močno pada. Konj se
je odtrgal, a je letel le kake četrt
ure dalje, nato pa poginil. Rešil
se je edino oficirski sluga, ki je
pravočasno skočil z voza. Sorger
zapušča nesrečno vdovo z mnogi
mi nepreskrbljenimi otroci.

Zaklad v Zaplanini. Pred hišo
posetnika Alojzija Goršeka v Za¬
planini pri Vranskem stoji stari in
veliki kostanj, čegar deblo meri
v premeru dva metra. V okolici pa
se je razširila pravljica, da je pod
tem kostanjem velik zaklad zlata,
ki so ga tamkaj zakopali begunci
za časa turške vojske. A na dre¬
vesu samem je videti večkrat o
polnoči modrikasto lučko. Da Tli
hitro obogateli, so se domenili
fantje Fr. Straušek, Juri Natek in

Fr. Radoš, da bodo dne 2. aprila
dvignili zaklad. Prišli so ponoči z
lopatami in krampi in se spravili
na delo, da bi izpodkopali drevo.

To pa jih je kmalu utrudilo, zato
so nanesli votli del debla slame in
jo zažgali. Naenkrat so zaculi
vriše sove, ki jo je pregnal mogo¬
čen plamen iz drevesa in “fantje”
so sevda prestrašeni zbežali, šele
na jutro je popolnoma pogorelo
drevo. Vsi trije iskalci 'zakladov
pa se bodo morali zagovarjati
pred sodiščem zaradi poškodovan¬
ja tuje 'lastnine in zaradi tega, ker
so povzročili, da je bila Goriškova
hiša v nevarnosti, da bi se ne vžga
la in pogorela.

Kako je nekdo potegnil Mari¬
borčane za I. april. Dne 31. marca
je prinesla “Marbrirger Zeitung”
inserat sledeče vsebine: “Zaradi
odpotovanja na Ogrsko se odda
več barskih kanarčkov prijate¬
ljem ptičev. Dobe se od 2. do 4.
ure popoldne. Meščanska cesta 5,

II. nadstropje naravnost. Potreb¬
no je vzeti kletko s seboj”. V dom
n e vanju, da ima radodarni lastnik
kanarčkov celo menažerijo na svo
jem domu, je 'korakalo v sredo
med 2. in 4. uro popodne na ozna¬
čeni kraj nešteto ženskih in -moš¬
kih ptičjih ljubiteljev s kletkami
v rokah, od katerih vsakdo je za¬
hteval po enega kanarčka. Do¬
zdevni lastnik kanarčkov pa je bil
ravnotako presenčen nad števil¬
nim obiškom kakor tudi umni
ptičji prijatelji, kojih kletke so o-
■stale prazne. Razvile so se burne
debate, kdo je pravzaprav kriv
vsemu. Vedno več ljudi je priha¬
jalo s kletkami v 'rokah. Skoraj se
je zdelo, da bodo v razburjenju za¬
čele prazne kletke frčati po zraku.
Končno pa je vendar prišel reši¬
telj v sili. Praktični hišnik je na¬
bil na hišna vrata listek z napi¬
som: Tukaj se ne oddajajo kanar¬
čki. Končno so se zbrani ptičarji
'zedinili in vsi so vzajemno odšli
v tiskarno “Marburgef Zeitung”.
Toda tudi upravništvo jim ni mo¬
glo povedati, kdo je oddal omen¬
jeni inserat za 1. april. Tako so
se vjeli mariborski “ptiči”.

Vzoren namestnik Kristusov.

Bilo je nekega dne meseca grud¬
na lanskega -leta. Zunaj so padale
snežinke. Posestnica 'S. v Slomih
pri Polenšaku v ptujskem okraju
je ležala na smrtni postelji. Doma¬
či so pričakovali vsak trenutek, da
se utrga nit življenja ubogi go¬
spodinji, ki si je le še želela du¬
hovnika, da mu pove tisto, kar jo
je težilo. iSosed Hojnik je rad sto¬
pil v župnišče na Polenšak. Tam
pase Kristusove ovce župnik Jože
Poplatnik. Hojnik sporoči župni¬
ku želje Š—ove matere. Župnik pa
Š—ove hiše nima rad, kakor sploh
v celi župniji ne mara nikogar.
Razun tega ta župnik ne hodi rad
spovedovat bolnikov. V svoji ne¬
previdnosti pa je župnik izustil
besede, ki so žalile hišo Š. Dejal
je, -da ne pojde spovedovat v tako
šlabo hišo”. Sinova Š—ove go¬
spodinje sta zaradi 'teh žalečih be-
sdd tožila župnika Popla-tnika. Se¬
veda je ta vse tajil. Toda dokaza¬
lo se mu je, da je res spregovoril
gornje besede. Okrajno sodišče v
Ptuju je obsodilo Poplatnika na
100 kron globe. Poplatnik pa se
je pritožil na okrožno sodišče v
Mariboru. Te dni se je vršila pri
okrožnem sodišču vsklicna razpra
va. Pomagala pa pritožba Poplat
nlku ni nič. Tudi pri okrožni sod
niji so se prepričali, da je Poplat¬
nik kriv. Mož bo torej moral pla¬
čati globo 100 kron in -pa še seve
vse stroške, ki bodo znašali tudi
200 kron.

Župnika (Poplatnika pa 'to ne bo
nič kaj bolelo. On ima dosti denar-
in sploh živi imenitno, kakor
malokateri -mestni bogataš. Dal si
je postaviti za 46.000 K župnišče
z 9. sobami. In kdo je štel denar ?
Župljani, ki so večinoma vsi tako
revni, da mora v marsikateri dru
zini spati po^£) in še več -oseb v eni
sami sobi. Župnik za svojo osebo
ima 9 sob, njegovih vernih ovčic
pa spi kar po 9 v eni sami luknji'

msmeo.

Samomor slikarja v Pulju. V

svojem stanovanju se je v Pulju,
via Giovia 6. ustrelil -slikar Natal
Tian radi neozdravljive bolezni.

Tatvine. Tudi v Pulju se zad¬
nje čase mmože razne tatvine. Ta¬
ko je naznanil neki Fran Popperic
policiji, da mu j-e pri 'keglanju iz¬
ginila iz žepa denarnica v kateri
je imel 45 K denarja. — Neznan
tat je v-drl v trgovino izdelovate-
lja štampilj Leopolda 'Steinerja in
odnesel razen denarja raznih pred
metov za približno 200 K. T-udi go
spa Rozalija Milanovie v Pulju je
naznanila policiji, da je izginilo iz
kovčega, kf ga je -shranila pri neki
Mariji Por opat, v njem odsotnosti
več dragocenih predmetov. — Ne¬
varna grožnja. Radi nevarne grož¬
nje so aretirali v Pulju kamnose¬
ka Rudolfa 'Stiglicha, ki ima za
mesto tudi prepovedan povratek.

— Lahi proti laškemu konzulu.
Konzul italijanskega kraljestva
v Spljetu je fin človek, ki je v pu¬
stu posetil tudi ples hrvat-skega
Sokola. Laški zagrizene! v Splje¬
tu so konzula zato v Rim denun-
cirali. Tam pa se na to niso ozira¬
li, ker so bolj pametni kot spljet-
ski Lahi in Lahoni. To je slednje
še bolj grizlo. Sklenili so konzula
družabno ignorirati. Zadnjič ga je
srečal uradnik podružnice “Ban-
ce Triestine”, Burich, in ga na¬
lašč ni pozdravil. Konzul ga je na
to na dvoboj pozval, nakar je Bu¬
rich prosil za odpuščanje. Zdaj
ima laški konzul mir.

— Najdeno truplo samoumoril-
ca. Dne 4. aprila so našli pri Pre-
luki v kasta-vski občini v morju
blizu brega mrtvo truplo nepozna¬
nega človeka. Na glavi so se mu
poznali dve rani, povzročeni vsled
-strelov iz revolverja. Očividno je,
da, se gre tu za samomor. Pokojni
je star -okrog 35 do 40 let.

— čuden poizkusen samoumor.
Lastnik gostilne v Lazzaretto vec-
chio št. 6, Fr. Češman si je hotel
-dne 8. aprila 'okolu de-sete ure zve
čer na čuden način vzeti življen
je. Zasadil je čevljarski nož v ste¬
no in se tako zaletel proti steni,
da mu je nož ravno srce prodrl.
Koj nato je bil sicer operiran,
je malo upanja, -da bi okreval.

POZOR?

PLAČAJTE
ZEMLJIŠKI
DAVEK ZA

1913

= N A

Miner’s State Bank

Chisholm, Minn.

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

Nadaljevanje na šesti strani.)

ima

vede©
zunaj

Mož, z velikimi, zateglimi mišicami, kateri
zamore podirati m sekati drva ves dan, in dvi¬
gniti bruno brez posebnih težkoč na debelem koncu, ljubi go-
^ ^ tovi tobak vsak dan, ljubi bogati, omlajem m tak tobak, ki

naravni okus m duh, ter je dober za kadenje in žvečenje. Tak mož rabi

PRIMORSKO.

— Samomor. V gozdu nad Sv.
Alojzijem pri Trstu si j-e pognal
neki Ant. Juttman, neznano od
kod, tri krogle v srce. Truplo so
prepeljali v mrtvašnico k Sv. Ju-
stu.

Nesreča. Ko je nedavno snažil v
Gorici v Gosposki ulici sluga na¬
pisne table tvrdke Gasser, je pa¬
del z lestve na tlak ter se hudo po¬
škodoval. Dobil je veliko rano na
glavi ter so ga prepeljali v bol-

PEERLESS

Long Ouf Tobacco

ZATO. KER VSEBUJE PRAVE SESTOJE.

LE PRAVI TOBAK zadovolji krepkega moža. Mešani to¬
bak ni priljubljen pri možeh, kateri imajo nekako TOBAČNO
STRAST.

PEERLESS je iz pristnega tobakovega listja, ki raste v
južnem delu države Kentucky, in vsebuje vse dobre lastnosti
za kadenje ali žvečenje. Tobak, ki se rabi za napravo PEER¬
LESS, se je mladil tri do pet let; z mladenjem se ne da prena¬
gliti. ’ Zategadelj je PEERLESS tako bogat in prijeten tobak.

PEERLESS se vam- bo dopadel že prvič, ko ga boste žve¬
čili ali kadili. Vendar, če se hočete prepričati, da je PEER¬
LESS res dober tobak, poskušajte ga vsaj teden dni. Potem
boste prepričani, da je PEERLESS nenadomestljiv tobak, in
rabili ga boste vedno. Prodaja se povsod v zavojih po 5 centov.

Druge velikosti po lOc, 20c in 40c v -zavojih in 45c v kositerni

škatlji-ci.

THE AMERICAN TOBACCO COMPANY

FBUESS

SK&hrvokM,

aillm-.. -

4

“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenic Saml-WeeKlr.

OwnM and publlshed D; thi

•lovenlan Prlntlng &  Publlshlng Company

a Corporation.

flaca ot Business: Dututh, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _

National Herald

laaued overy Honday and Thursday; »ubscrlptlon yearly 12.00 _

Tka bost Acrertlsmj medim; among Sloventans In ttie Northwest
Rates on appllcatton

'atarol aa aecond-class matter Ha> it. 1911 at the posl Otlica

Dututh, Mlnn., un der the let Marcb 3,1879.“ _

»narodni vestnik«

izdaia

Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn.
»kala vsak ponedgllek In četrtek zvečer na 8. straneh
Naročnina stanc:

Za Ameriko In Canado za celo leto . 92.00

za pol leta $1.00

Za Evro po za celo leto . ■ _ $3.00 _

Ooplsl brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov:
"Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Duluth, Mlnn.

Telephone, Melrose 1113.

ZDRUŽENE DRŽAVE IN MEKSIKA.

Ali začnejo Združ. države z našo sosedno
od nekdaj nemirno in revolucionarno republi¬
ko Meksiko vojno ali ne? Tako se človek neho¬
te upraša. V Wasliingtonu trdijo, da ni vojne,
če pa primemo v roke katerikoli list, pisan v
kateremkoli jeziku, nam pade najprej v; oči
napis z velikimi črkami: Vojna! Vojno bro-
dovie Združenih držav je odplulo v meksi-
kanfko vodovje, blokada je izvršena, naši
mornarji so se izkrcali v Vera Cruz ter ga
zasedli. Med meksikanskimi vojaki in našimi
je prišlo do majhnih prask, padlo je tudi že
nekaj naših mornarjev, tako, da se mora vse¬
kakor reči, da se nahajajo Združene države
v vojnem stanju. Položaj je jako kočljiv in
prav lahko je mogoče, da se zapletejo 'Zdru¬
žene države z Meksiko v usodepolno vojno.

In vzrok? Huertovi vojaki so aretovali ne¬
kaj amerikanskih mornarjev, ki so prišli . v
A era Cruz po amerikansko pošto, jih zaprli
t r izpustili še le čez nekaj ur. In v Tanipiko
sta bila dva mornarja odvedena z amer ikon¬
ske vojne ladje v zapor. Združene države so
zahtevale od Huerta zadoščenja tem potom,
zla pozdravi s streli amerikansko zastavo. Te¬
ga Huerta ni hotel storiti, in tako smo srečno
prijadrali v sedanji zamotani položaj.

Ali je bilo tega treba? Ali ni diktator IIu-
erta že neštetokrat prej še huje žalil Združenih
držav, se jim naravnost rogal ter bril norce

—Lzz  w jtIh  9  J?.nc<ni n  Q ^ n rt.  pr o. -i - i r,o ivr f inli viol—

žnost vsaka država, vsak narod in vsak posa¬
meznik braniti svojo čast in ugled, ampak
vedeti mora, napram komu!

Kakor znano, predsednik Wilson noče ofL
cijelno priznati Huerta amerikanskim pred¬
sednikom. Zaradi tega je sedaj naravnost ne¬
pojmljivo, kako more zahtevati za žaljenja
amerikanskega prapora zadoščenje od človeka
ki v njegovih očeh ni drugo ko navaden ban¬
dit. Oficijelno zadoščenje more zahtevati ta¬
ko mogočna in velika država le od kake pri-
poznane vlade. Bandita se pa zapre in kra-
tkomalo obesi, od takega človeka vlada ne bi
smela zahtevati da salutira amerikanski za¬
stavi.

Iz malega naraste veliko, in sedaj smo pri
tem, da interveniramo v Meksiki z orožjem
v roki, baje v prilog pravičnosti in človeko¬
ljubnosti. Pri že prej izvršenih neštetih gro -
zodejstih, požiganju in ropanju meksikanskih
banditov je naša država držala roke križem
pogrešek Huertovih ljudi nam pa potisne o-
rožje v roke. Kakšna pravica je to pravzaprav
In da bi postal pod Villa-jem v Meksiki red in
mir, je več kot dvomljivo. Toda naš predsed¬
nik si je ubil v glavo, da mora Huerta iti, in
zato se drži gesla: če ne greš radevoljno,
rabim silo! Predsednik Wilson je imel in
ima pravico, Huerte ne pripoznati, ali da ga
sili odstopiti in da mu pošilja ogleduhe vde-
želo, je neprevidnost, ki nam more nakopati
sovraštvo vseh latinskih republik. Priljubljeni
tam doli Amerikanci itak niso, kar se imamo
zahvaliti našim kapitalistom, ki izmozgavajo
ondotuih dežela prirodna bogastva, potem pa
vpijejo kakor obsedeni, ako jih dobijo nekoli¬
ko po grabežljivih prstih in kličejo našo vlado
na pomoč in v boj.

Naš predsednik Wilson zahteva v Meksi¬
ki ustavno državno upravo. Saj je še mi nima¬
mo povsod. V naših južnih državah krade
demokratična stranka zamorcem njihove usta¬
vne pravice svobodne volitve, in v štrajkar-
skili okrajih divjajo naši miličarji nad štraj-
kujočimi siromašnimi delavci, da je groza. To¬
da o tem v prihodnjem članku.

Predsednik AVilson hoče tedaj v Meksiki
boljšo in pravičnejšo vlado, kakor jo imamo
mi sami. In raditega naj začnemo z Meksiko
vojno, na stotine, mogoče na tisoče ljudi naj
se postreli za to zahtevo. Kdo nam pa daje
pra\ico ali dolžnost, da osrečimo kako dru¬
go deželo z dobro republikansko vladno obliko
In potem je tudi vprašanje, kako dolgo bi vo¬
zil novi državni voz, ko bi odšla naša armada
jz  dežele? Pretveza z vojno z Meksiko je
dala nespametno ceremonijalno vprašanje.
Čudno je, da se je tudi kongres pridružil pred¬
sedniku. Ako 'podpira patrijotizem krivico, ni
več patrijotizem.

Delavski sloji ne zahtevajo vojne, ker od
nje nikdar niso imeli in ne bodo imeli katere-
kolih koristi. Vojno zahteva le oni, ki ima
kak dobiček od nje, in takih je mnogo. Naj¬
lepši profit napravijo razni vojni dobavitelji,
ki nimajo nobene izgube, pa naj bo vojna sre¬
ča na tej ali oni strani. Potem imamo v
Ameriki razne Harrimane, Guggenheime, He-
arste, ki imajo svoje interese v Meksiki, in ki
le v svoj lasten prilog zahtevajo intervencijo,
je pod danimi pogoji enaka vojni. Zakaj se pa
to veliko število kapitalistov in interesentov
samo ne oboroži in nese svojo lastno kožo na
prodaj? Lahko je klicati koga na korajžo,
potem se pa umakniti v varen kotiček, drugi
se pa naj dajo streljati in nabadati za njegove
osebne koristi!

Govor o žaljeni narodni časti je navadna
fraza. Bandit Huerta ali kak drug meksikans-
ki ropar in “general” nas ne more žaliti. Se¬
veda ne morejo dovoliti Združene države, da
bi kdo pometal z njimi, ali oni dogodek v
Tampiko in v Vera Cruz bi se lahko na drug
način poravnal, in narodni prapor ostal
ravno tako čist, kakor prej. Sedaj je pa stvar
tako zavožena, da je Huerta vsled zahteve
predsednika Wilsona vsekakor pripoznan, ka¬
pitalistični interesentje si pa veselja manejo
roke. Dosegli so, kar so želeli, njihova ogrom¬
na bogastva se bodo pomnožila, delavec pa naj
zato da svojo kri. Vojna Združenih držav s
Španijo je tudi imela izvor v “užaljenem na¬
rodnem ponosu”. Ali že več let pred vojno
je upiral amerikanski sladkorni trust svoje
pohlepne polgede na sladkorno indhstrijo na
Cubi in Porto Rico. Toda takrat je bilo tam
vse še pod špansko vlado, zanje ni bilo nič.
Zatorej : “remember the Main”. Kapitalisti so
ubrali patrijotične strune — in dosegli, kar
so želeli. Ravno tako je tudi sedaj. Naši kapi¬
talisti, ki imajo svoje interese v Mehiki, po¬
življajo Združene države na boj že dolgo. Pa
ni nič zaleglo. V Washingtonu so vodili zmer¬
no politiko, dokler ni oni nesrečni dogodek
v Vera Cruz napeljal vode na ndin naših ka¬
pitalistov. Sedaj je postala stvar druga: na¬
rodni ponos je užaljen, naš prapor poteptan v
blato. Stara pesem! In siromaki naj gredo se
d.-.j iv- gat svoje življenje, bogataši pa bodo
lepo doma na varnem prebirali vojna in bor¬
zna poročila ter računali, koliko bo profita.
Vse to v današnji takozvani prosvitljeni dobi.

Predsednika AVilsona je pravzaprav pomi¬
lovati. V dobri koži ni, ali če pride v resnici
do prave vojne, kar pa upajmo, da se ne bo
zgodilo, bode vsekakor imel saslombo v naj¬
širših krogih. Bližnja bodočnost nam pokaže,
kaj se še izcimi iz sedanjih zapletljajev.

ALI ČUVAJO ZDRUŽENE DRŽAVE
NARODNI PONOS?

Ko .so plule vojne ladije Združenih držav
s številnim vojaštvom s polnim parom proti
Meksiki, da maščujejo “užaljeni narodni po¬
nos”, so oboroženi vojaki istih združenih dr¬
žav naskočili šotorišče mirnih jstraj kujočih
delavcev v Coloradi, jih začeli pobijati, ter
niso prizanesi* niti ženam in otrokom. Šotore
so razdejali in požgali.

Namišljeno žaljenje amerikanske zastave
je zadostovalo predsedniku za takojšno in e-
nergično akcijo, pritrdil mu je kongres, A-
merikaneev se je polastilo vojno navdušenje.
Uboj okoli petdeset nedolžnih ljudi j, žen in
otrok ter požig šotorov pa ni dovolj, da bi v
Washingtonu takoj kaj podvzeli.

Delavec sedaj lahko vidi, zakaj imamo
vojaštvo v Ameriki. Vojaštvo ni tu, da čuva
in služi narodu v celoti. Pač pa, da čuva in
brani interese vladajočih krogov. Kadarkoli
so profiti teh v nevarnosti, pride vojaštvo in
jim je na uslugo, v Meksiki napram tamoš-
njim prebivalcem v Coloradu proti lastnim do¬
mačinom. Kapital ne pozna domovine, se ne
zmeni za inozemstvo, ampak samo za profit.
Profit je kralj in kjerkoli je ta profit v nevar¬
nosti, je treba nastopiti zoper njegovega so¬
vražnika, pa naj bo v Ameriki ali kje v ino¬
zemstvu.

N©omadeževan prapor? Kolikokrat je že
bil oblaten, ko je vihral na čelu miličarjev, ko
so pobijali v Ameriki može in žene, ki niso
sorili drugega greha, kakor da so se uprli zo¬
per svoje tlačitelje mirno in dostojno, da do¬
sežejo vsaj delno izboljšanje svojega ltedne-
ga položaja. To je blatenje zastave, ne pa ne¬
umno postopanje pijanega meksikanskega ban
dita. Ako hoče čuvati predsednik AVilson na¬
rodno čast, naj obrne svojo pozornost v Co-
lorado, kjer so poboji na dnevnem redu, kjer
nimajo siromaki niti v raztrganih šotorih
miru, da jim jih zažigajo nad glavami!

OSEBNA SVOBODA.

Louis Hammerling.

(Dalje.)

Različne oblike izgredov moških, katere je v
manj civiliziranih časih trpela družba ter jih
deloma celo odobravala ali vsaj trpela, se je
omililo v sedanji dobi ne vsled postav, kate¬
re se je uveljavilo, ampak potom neodoljive
moči javnega mnenja. Veliko drugih ekscesov
katere se je splošno trpelo, posebno pijanost,
katero se je smatralo pred sto leti za vitežlko
lastnost, se je pod uplivom javnega mnenja
iztrebilo in kdor je udan takim ekscesom, jih
uprizarja na skrivnem ali pa izgibi spoštovan¬
je in ugled pri svojih sovrstnikih.

NARODNI VESTNIK

Stem kar smo povedali, pa še nikakor no¬
čemo reči, da verska nestrpnost ne navdaja
več posameznih mož in da niso pozamezniki
več udani pijanosti alkaličnim ekscesom. Glav¬
na točka je, da mora družba nekaznjeno pre

orač iti meje dostojnosti, kajti samozatajevan
posameznika ima svoje korenike 'v družbi.

Ako je zemlja, v kateri raste rastlina, suha
in neplodna, mora usahniti tudi rastlina vsled
pomankanja hrane. Isto je pri človeški dru¬
žbi. Kadarkoli je zanemarjala družba svojo
kontrolo nad posameznimi člani, so brez od¬
loga posegli vmes despotični zakoni ter pre¬
vzeli nalogo družbe. Obenem pa so nastopile
neizogibne posledice, ki sledijo edino izgubi
prostosti.

A 7 ' tem oziru ni najti bolj odlične primere
kot je perijoda vojaškega despotizma, ki je
sledila izgredom francoske revolucije.

Ako se torej vse to tiče prostosti naroda
v splošnem, se tiče v enaki meri tudi prostos¬
ti posameznika. Družba je le neštetokrat po¬
množen posameznik in akoravno se smatra
javno mnenje kot skupni izraz mnenja onih,
ki tvorijo javnost, mora vendar to javno mne¬
nje priti do veljave le potom posredovanja po¬
sameznika. Z drugimi besedami rečeno nima
javno mnenje nobene moči in veljave, dokler
vsak posameznik, ki tvori to mnenje, ne da
z dejanji ter vzgledom vsakdanjega življenja
izj-aza temu svojemu mnenju. Ako se javno
pridružimo obsojanju stvari, katero mi sami
na tihem izvajamo, ali kar privatno odpušča¬
mo drugim, potem izpremenimo javno mnenje
v brezpomembno lilimbo. Navidezna krepost-
je najbolj škoddljivo zlo, a je žalibog najbolj
razširjeno.

Na drugi strani pa se ne pregreši proti pro¬
stosti le oni, ki molči ter ne obsoja zlorabljanj.
Ako se smatra izgrede drugih le za opravič¬
ljive slabosti, katerim se človek rajši smeje,
kot pa bi jih zaničeval kot dokaze ponižanja
človeka, ne pomeni to ničesar drugega kot
sovdeležbo, vsaj moralno, pri izgredih in raz¬
dalja med moralno in fizično vdbležbo je ka¬
kor znano zelo majhna. Ljudje so lahko raz¬
lični drug od drugga glede natančnega razli¬
kovanja med pravilno uporabo prostosti in
izrabljanjem, a vedno je gotova točka, o ka¬
teri so vsi ljudje prepričani, da se pričenjajo
pri njej nevarni izgredi in pri tej točki bi
morali biti v interesu splošne človeške pro¬
stosti združeni vsi pošteno misleci ljudje.

Ne pečali bi se tako obširno s tem dejstvom
ako bi ne imeli pri tem v mislih okoliščine, da
smatrajo nekateri ekstremni duhovi pri za¬
govoru osebne svobode slednjo za stvar, ki je
povsem izvan kontrole od strani človeške dru¬
žbe ter da so izgredi raditega, ker imajo slabe
posledice edinole za dotičnika, le zadeva po¬
sameznega človeka. .

Naše mnenje pa je, d%sloni t» naziranje na
dveh fundamentalnili napakah. Prvič: družba
ima moč, da do gotove meje kontrolira izvr¬
ševanje osebne svobode posameznika in to ne
potom pisanih zakonov, temveč, kot smo sku¬
šali dokazati, potom veliko bolj močnega upli-
va aktivnega javnega mnenja. Drugič pa je iz¬
rabljanje prostosti od strani posameznika zlih
posledic ne le za dotičnika samega, ampak tu¬
di za družbi vobče, posebno v slučaju, ako je
to izrabljanje splošno razširjeno in se ga na
tihem trpi. To ogroža prostost vseh.

Ali pa morda kdo dvomi, da je lahko pro¬
stost govora ogrožena od- onih, ki izrabljajo
prostost ali pa da trpi svoboda tiska vsled
delovanja ljudi, ki tirajo svobodo do ekstre¬
ma? Ali ne ogrožajo dostikrat prostega izvr¬
ševanja umetnosti brezvestni ljudje, ki jo pro-
stituirajo v nečiste in nemoralne svrhe?

In ali niso nedolžne feabave naroda pod¬
vržene ogroženju ali omejevanju vsled dejanj
nekaterih ljudi, ki se vdajajo tem zabavam
na neprimeren način ali pa z izrečno pregreš¬
nim namenom?

MiSb Tampico je v nevarnos ti, ker se steka množine petroleja rz studencev, nima
kuti ker so kotli polni. Vlada Združenih držav se je vsled tega obrnila do us
’ ' fltnoreio kfii izprazniti in petrolej odposlati.

*  -

n e

gujejo mesta, da se za


ne,

i


Največja prodaja fonografov

eri. ...H.iavlia REGALaovoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj-
ftafne^ in nSistafšf g?as. Velikost stroja je prikiadna, 12 inčev široka,

3  J  —.. t  ivrlalono 17

bogato emajlirana

7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastovine,

ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpeznost se jamči 15 let- Te vrste

stroji 'prodajali lose doslej po $40.00, zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬
daj te stroje širom Združ. držav in Kanade zaenoz12 najboljšimi ploščami

katere silah ko sami izberete iz našega cenika in SOO.iglami za samo

istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter CGLUM-
BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrozani cenik, katereča
Vam pošljemo poštnine prosto.


. prod 81  n e


«t*»

ve«

ceno-

i f 9 P v  2ato si

d» lar3  »ŠevaHl'
Jpo'’P rase ...

Že I

^‘vršite
obem

Saul Birns, 117 2 nd  Ave., Dept. 93 New York City

odreJ°
y e  vrste

ol,e ! n  s z

Ayr slnr

je farnieri 1
,,ji švicarsl«

'Cvrite teh

liiedostatke,

ni

. - mlekarstvom-

^stne.Ayrsh

Šviearst

Danes stojimo pred močno razširjenim gi¬
banjem, da se potom vladne odredbe oropa
več kot devetdeset miljonov ljudi, ki so po ve¬
čini zdravi, treznomisleči in obvladavajo sa¬
me sebe, privilegija ali pravice, da dobijo go¬
tove pijače, kojih zavživanje ni le splošno po
krščaskem svetu, temveč je bilo izrecno zapo¬
vedano ob slovesnih prilikah ter se rabi eno
teh pijač, vino, pri službi božji. In ali ni iz¬
rabljanje tega privilegija od strani gotovih
ljudi edini umljivi in opravičeni vzrok, vsled
kojega se zahteva, da še splošno prepove u-
živanje teh pijač?

Ako se nastprotuje temu ali sličnemu gi¬
banju edinole iz vzroka, da je s tem ogrožena
svoboda posameznika, ter da bo mesto dose¬
danjega zla nastopilo drugo in še veliko huj¬
še, je to dobro do gotove meje. Vendar pa to
ne obsega celega vprašanja, niti se ne dotika
prave življenske točke slučaja. Sovražnik, ki
oblega trdnjavo naših prostosti je primeroma
nenevaren, a njegovi zavezniki v trdnjavi sa¬
mi rušijo neprestano vrata od znotraj ter od¬
pirajo s tem dohod, po katerem pride lahko
sovražnik v trdnjavo ter se je polasti.

Proti temu zavezniku sovražnika v trdnja¬
vi sami moramo v prvi vrsti obrniti soje oro¬
žje; posebno proti izrabljevalcem naše prostos
ti in stvariteljem nezaželjenih razmer, v ka¬
terih se poraja izrabljanje. 'Zasledovati bi mo¬
rali tega sovražnika neprestano', ne le kolek¬
tivno, ampak tudi individualno in naj je naš
prijatelj ali 'brat ali pa tujec ali površni zna¬
nec. Razmnožuje se pa ta sovražnik le radi na¬
še indiference ter povzroča s tem žalost sa¬
memu sebi, nam pa sramoto, ki ga trpimo v
svoji sredi, ne da bi protestirali ali temu na¬
sprotovali.

(Konec prihodnjič.)

OBJAVA.

Rojakom naznanjam, da sem zo¬
pet začel razprodajati zemljo v slo¬
venski farinerski naselbini v Wau-
saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬
ljo že nad sto rojakov in se jili tu¬
di že mnogo naselilo ter si posta¬
vilo svoja domovja.

V prvi vrsti povdarjam, da se
prodaja ta zemlja izključno le Slo¬
vencem, da dobi tedaj vsak kupec
rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬
kaj naseljen s svojo družino, tako
da morem vsakteremu v yseh mož¬
nih ozirih pomagati in mu na roko
iti. Svet, katerega prodajam, je v
splošnem jako rodoviten, ter se
pridela na njem vsakovrstne pri¬
delke kot v starem kraju. Pod¬
nebje je ugodno, voda'zdrava in
dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬
dno dober trg za vse pridelke, ki
se prav lahko in dobro prodajo.
Kraj, ki je jako prijazen in zdrav,
nudi tudi vse ugodnosti, kot po
večjih mestih. Tu imamo med dru¬
gim dobre šole, cerkve, mlekarno
kmetijske družbe, banko, različne
trgovine, dobra pota in jako ugo¬
dne železniške zveze z vsemi dr
žavami Unije itd.

Postrežba je poštena in solidna.
Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste
lastninske papirje brez vseh ob¬
veznosti, kakor Deed in Abstract,
in to brez odlašanja ali kakih po¬
sebnih stroškov. Tu se ni bati, da
bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬
bil denar ali zemljo, ker garantira
za to Grimmer Land Co., ena naj¬
večjih zemljiških družb, ki lastuje
na stotisoče akrov zemljišča. Da
je vse to resnica, Vam lahko doka¬
že veliko število rojakov, ki so tu¬
kaj kupili zemljo, in številna za¬
hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬
komur na razpolago.

Povsod tu naokoli je cena zem-
lji. že poskočila, a jaz prodajam
rojakom še po isti ceni kot lani, to
je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬
di povrnem vožnjo vsakomur, ki
kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬
goji so jako lahki in ugodni. Za
natančnejša pojasnila se obrnite
pismeno ali osebno na

A. MANTEL, Wausaukee, Wis.

Steel Trains

Safety& Courtesy

Included \Vith
VourTicket

Miimeapolh
StPaul

Cenjeni rojaki!

Naznanjam Vam, d,a sem kupil
salun od Matt Primožiča na Eve-
leth ter se vam priporočam za
naklonjenost.

Zagotavljam dobro postrežbo.

,, . Mirko Rudman.

(4x.)

Pozor krojači!

Sprejme se krojač, ki zna dela¬
ti male komade. Plača od komada
ali na teden.

Anton Gradisher,
krojač, Ely, Minn.

Naročite si Narodni Vestnik,
želite dobro čtivo.

Prvi in centralni oddelek Qary-

sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se držita in M sta tl
tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE, ki stane $25,000,000. Tfl
okraju Uo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev svojo dom
Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino.

Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in stanejo od S
naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mesečnih ohrotl
po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej, četrtina naplačiht
ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še vsak kupi. f
Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo ho 7500. — f#
moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kaj ho to pomenu j
kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj.

Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na

0 .

«*majh ne i

£ mastno mleko, a

. j:  faikozvaue i

io dobre rami
jjii poznajo tukaj k
a  Pasme, ki jih i mai
jip  v poštev skoraj
a  mlekarstvo, ne za
Holstemske kljub vi
go. Katere so pa de
jopa zopet, za mleka
Da se pa prepriča,
ijfjo krave, ki so dc
1  na pr. newyoršl
aja pred leti napi
i poizkuse in preiz’
>fkov maščobe v
lih pasem. Preiz
ovilo krav od v
iušnja je pod
"Holstein” krave
‘Ayrshire” kra-
“Shorthorn ’ ’

, K “Devon”
*eobe, “Guernsey”
“Jersey”

■»ščobe.

Gary Land Company

202 Palladio Building Duluth, Minn

ZASTOPNIK za eveleth

Max Volčanšek, Jones Street, Eveleth, Minn I

O

>

en

M

O

>

en

SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON

Range Hotel Vila Velebit j

JOSEPH TALKOVICH, lastnih

627 W. SUPERIOR ST., DULUTH, M# j

(BLIZU SOO LINE KOLODVORA)

TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO
VINO IN RAZNE LIKERJE.

PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V 1

CENTRALNA LEČA.

CISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

SOBE S PARN° V
toploin

UREJENE D P E °RN% ^

,' Vapram  drugim pa{
“Shorthor
, j  le P° mesto v k

- leka  pa daje
Pr « nal °; saj
■ Ie  krave

^omlekl,*

'eisto SV ° Ja te 'et;

mo;

tla meso" ,
ki]ez a  Ud v

T“° bit; 7 °^j 0

Si is*- m,

S

k Wl  iz teh \ eo j lrni

^ Sio. S ei

k ,j a : 'rst e  ».S
KSko ;Si
Ite ; Aa on, do S
j e  cele ^ Pr

KSiS''

mi


Io

ts  o/ V Pree p

s s s

j s e j. , st 'trs

C% Sbi] (
Sfp

JVSl;

»oi

Sl




Park


. ILIJA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVEN^
IN SUPERIOR STREET


% i

TELEFON: MELROSE 1673.

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBlLE ^ A
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOC


DULUTH

a . ' lo

aprila 1914.

NARODNI vestnik

Poljedelstvo in gospodinjstvo.

j* j* j* & & j*

ŽIVINE V GOSPO¬
DARSTVU.

^oveje 'živine za mesar-
današnji visoki ceni
ečini farmer-
. . vs ekakor pa ne v toliki men,
jeV ’se iz plača mlekarstvo; sled-
že marsikati

OdreJ a
a bi se P rl

izplačala pao ve

[ nie :

'Ov

»omagalo na nog

u farmerju
feyeda bi bil
. večp dobiček'1 flBekarstva,
l ia se , ■  bilo  mogoč odrediti doslu-

Izguba, ki
ker
v

ne izplačajo tako-
znaša na sto-


? k0  trave za mesarja
Naraste farmerju v malo letih.

:«V« kra,e ’ kl 56 ,,,u

pekarstvu vec
tne v slepo ceno,

|f e  dolarjev. Zato si je lahko tol-
| povpraševanje >za kravami,

r. a bi  bile prvovrstne v obeh ozi¬
rih namreč za mleko in za meso
oziroma odrejo. Že precej časa je
G 0 biti take vrste krav, ki odgo-

ariajo tem obem zalltevam - Ta ‘

0 n pr. Ayrshires krave, s ka-
erim i . S e farmerji jako pohvalijo,

item tudi švicarske; toda. neka¬
ke vrste teh pasem imajo tudi
vo je nedostatke, tako da jih ne
Inore označiti niti farmer, ki se pe-
v  'h  z mlekarstvom, niti žiivnorejec
GW Y OPk T ea prvovrstne. Ayrshires krave so

_' )re majhne, švicarske pa dajejo

j ce r mastno mleko, a čestokrat ne
dovolj. Takozvane Breitenburške
trave so dobre <za mleko in meso,

1 jih poznajo tukaj komaj po ime-
tu. Pasme, ki jih imamo tukaj, pri

I |ejo v poštev skoraj izključno le
;a mlekarstvo, ne za odrejo; celo
I' Jolsteinske kljub velikosti niso
ato. Katere so pa dobre za pore-
o, pa zopet za mlekarstvo niso.

Da se pa prepriča, koliko mleka
lajejo krave, ki so dolbre za pore-
o je na pr. newyorška kmetijska
>  ostaja pred leti napravila natan-

— ~  ne poizkuse in preizkušnje glede

dstotkov maščobe v mleku krav

1 1 I I fl.j, azličnih pasem. Preizkusili so ve-
flP PK L iko število krav od vsake pasme.
UUlvn UU| i preizkušnja je podala, da ima
t  , «i m  ditiuiii ) '‘Ilolstein” krave 3A c / (  maš-
",,-i *«!»"«? ol>e, “Ayrshire” krave 3.6% ma-
i Un| , ( , pobe, “Shorthorn” krave 4.4%
1  ■ 1  mkS  laščobe, “Devon” krave 4.6%

Mau  K .... '

l Train ij

eapoli

L ,Pm\  »

la.] e

gtaoil i

“‘d^ošeobe,

■Guernse/” krave 5.3%

1 u«* 1 * 4 * “Jersey” krave 5.6%

w  lašeobe.

** I Kapram drugim pasmam z&vze-

* »vinflllV tore i “Shorthorn” krave že
^omp^ \ |F eee i ^ e P° mesto v kolikor se ti-

DU |ut 1  F odstotne vsebine maščobe v
eTH  r % 1,  Mleka pa dajejo te pasme

* ' tl  c veleti eil ^ ar  P remal °; sa J dajejo dan-

E |aues tie krave za pore j o časih

lrtla j toliko mleka, da bi mogle
'ohraniti svoja teleta. To je pa
i čisto umevno; živali so bile
rejene ‘‘na meso” ne “na mle
Ce pa je bilo mogoče iz na-
1  uih angleških krav vzgojiti pa

| l0 > ki je za odrejo izborna, bi
l ra .lo biti vendar mogoče, v da-
® n Jmii večjimi vednostmi v ži-
. oreji . in večjimi izkušnjami
|l °J 1 11 iz teh krav za za odrejo
°rne krave za mleko. In to se
u< i doseglo. Danes
| , Cne vrs te Shorthorn
a lo 'veliko dobrega mleka in

»bil' '• Za  ° are i° P rav  izborne,
iv ' jn UC ^ e . ® re de Shorthorn

n'27" , a ^ er ^ 1 da j° nekatere te-
r  ‘ a  dni povprečno 6500 fun-

so k] 8 ' ne ^ e  '^ re de. v kate-
aisotw kra y e  stare od tri do
... ’  se  je dobilo v enem le-

Pmpreeno 7.750 funtov. Posa-

10nno S( * n ° c *°b r e krave so da-
0  p 0  111 ce ^° 12.000 funtov

LEPA PRILIKA.

Farmerji v Ameriki si zamorejo

zaslužiti s saden jem fižola
vsako leto lep denar.

V Združenih državah je veliko
večja potreba fižola, kakor se ga
pridela, in zato se plačujejo cene
'12.50 in še več za bušelj.

Fižol raste lahko na vsaki zern-
v vsaki dr ;t'> in pol v - o k • .1
podnebjem Unije. In z nasaditvi-
j-i 7:/.< >a Zboljšate tudi zemljo za
druge poznejše pridelke. Celo v
Comu clicutu s svojim hribovitim,
k .->w r.tim svetom sadijo farmer¬
ji koruzo in med grič. “Navv” fi-
ž,.l. "odrastemo .0  lažje, kakor
drugi pridelki, in zemlja ne rabi
več let fosfata ali kalija, apna
in žvepla, ker -zbira fižoi dušik.

Radi tega je farmerju dobra le¬
tina sigurna, ker je povpraševan¬
je veliko in je pridelke lahko spe-
čati v denar. Uvoz je narastel v
zadnjih letih od 400.000 na skoraj
en in pol miljona bušljev, in vred¬
nost od $600.000 na $2,000.000.
Zakaj naj hi inozemci spravili ta
denar?

Fižol je kot hrana zelo priljub¬
ljen, vkuhati ga je lahko. Tudi je
zelo redilen, ker vsebuje približ¬
no 36 odstotkov škrobovine in 25
odstotkov dušikovih sokov.

Gotovo ima vsak farmer kos sve
ta, kjer more nasaditi fižol. Seve¬
da. čim .boljši svet, tem več pri¬
delka. 40 do 50 bušljev po 60 fun¬
tov ni težko pridelati na dobri
zemlji; 15 do 25 bušljev se pa mo¬
re pričakovati na količkaj prida
svetu. In ako vzamete ceno $2.50
na bušelj, je lahko izračunati do¬
biček.

Od % do 1 bušelj na aker je
dovolj semena. Vsaditi se mora ja¬
ko nizko, od enega do -dva palca
globoko, ker jako hitro požene.
Okoli 15. junija ko je postalo do¬
volj toplo, je najboljši čas zato.
Najprvo je treba globoko kultivi¬
rati. Dve do tri 'kulOvaci j e na se¬
zono je navadno dovolj. Ko posta¬
nejo listi rumeni in stroki obelijo,
je čas ga spraviti. Posušeno stroč¬
je je v zimskih mesecih najboljša
pica za ovce in govedo. Vredno
je od- $ 6 -do $10 tona.

Večina ataerikanskih farmer jev
zasluži s saden jem fižola lep denar
In zakaj bi prepustili tudi naj¬
manjši dobiček inolzemcem, ko ga
morejo spraviti sami? To leto 1914
nudi priliko, se v večji meri po¬
prijeti in nasaditi tudi ta pride¬
lek, pa bo kmalu izginil uvoz iz
drugih dežel. Začnite torej!


MRČESJA NADLEGA V KO¬
KOŠNJAKU.


na
odstot-
orn krav bi se

2 §°raj navedenih
°be Sh

snro^ ° d  t6h 209  ~ 315 fun
e kar , mas ^ a na  leto. Vsak

Us Pehom^ Zadovol j en s ta ’

Si  more T Sam ° t0  j e Klode i
poaviti t  6 ma l°kateri farmer

Kdo*;! krave ’ k . er . je  « jiho '

io. j ceroma še jako maj-

iSh 0r t ti a 0a f P ri nese vse; tudi
, corn krave ™ w,i„-u._

Da se pojavi v kokšnjaku ra
zen mrčes, je večkrat krivo posi
pavanje s žaganjem. Kakor uči iz
kušnja, je za posipavanje lesni pe
pel najboljši, pa tudi pesek se lah
ko uporabi. Ako hočete odpraviti
mrčes iz kokošnjaka, morate na
vsak način najprej spraviti žaga¬
nje ven, ter potem kokošnjak te¬
meljito očediti. Potem je vse rac-
p 0 ke skrbno zamazati z apnom,
ter pobeliti stene, grede itd. Tudi
je priporočljivo potresti nekoliko
naftalina. Perot.nino samo pa je
potresti s prahom zoper mrčes,
ampak ne površno, temveč teme¬
ljito, pod perje. Ako vse to nič ne
pomaga, ne preostane drugo, ka¬
kor kokošnjak izžvepljati ter pri-
dejati pri čiščenju vodi nekaj li¬
zola. (Hud strup, torej pozori) Da
se mora kokšnjak večkrat očediti
je razumljivo.


e za mlekarstvo
'° dre j o se množijo

«e z ’ sevelda  Jih bode mo-
bati t  T'" 1  križanjem še iz-
de je tedaj upati,

aj “ ajtl  v t0  Uborno
1  na  vecmi farm

da

pasmo ne-

ZNANSTVO.

SK NA NAJVEe JI
ENSK! DVOTEDNIK V

Edi njenih drsavah

Zrak, zemlja in voda.

Že na tisočletja deluje človeški
rod neprestano na svojem nadalj-
nem razvoju, in občudovanja vred
ni so vspehi na polju znanosti in
tehnike, k* so postali dandanes
splošna’ last celokupnega kultur¬
nega človeštva. Začasno se naha¬
jamo v stanju razvoja, ki obeta
postati velikanskega* pomena za
bodočnost in ki predstavlja nena¬
den razvoj, kakor sličnega ne po
zna zgodovina človeštva

veliki so bili tudi vspehi, ki so bili
doseženi dosedaj, ostanejo ljudje
vendar še vedno navezani na ze¬
meljsko- površino, kajti, dasi se
dvigajo nekateri drzni ljudje z le¬
tali v zrak; ali se spustijo potap¬
ljači v morske globočine, so to ven
dar še ipreeej nenavadni pojavi, ki
pač nimajo značaja vsakdanjosti.
Danes pa opazimo tako hitro na¬
predovanje letalnega športa in
takšno izboljšanje podmorskih
čolnov, da se že moramo spopri-
jazhiti’z mislijo temeljitega pre¬
obrata na polju prometnih sred¬
stev. Začasno se seveda še naha¬
jamo v prvih početkih razvoja, in
marsikatero izkušnjo bo treba še
drago plačati, marsikatero člove¬
ško življenje se ho moralo žrtvo¬
vati pri poizkušnjih vožnjah,
predno bodo postala nova pomož¬
na sredstva in metode tako zane¬
sljiva, da bo možen velik oseben
promet po novih potih.

Nehote se pa obrača naš pogled
že sedaj kvišku v zrak in 'doli v
globočino, in kritični razum si sta¬
vi vprašanje, kako obširen je pro¬
stor, ki bi prišel v poštev za ures¬
ničenje takšnih načrtov za bodoč¬
nost. Da prideiho bliže odgovoru
tega vprašanja si moramo predo-
čiti naravne razmere nad in pod
zemeljsko površino, v kolikor so
znanosti do danes pač znane.

Ako ostavimo naše bivališče,
trdno zemljo, ter se dvignemo s
pomočjo zrakoplova v večje viso-
čine, se nas polasti najperj popo-
len mir. Prav nobenega občutka
ni, da nas nekaj vleče kvišku, kar
marsikdo tako neprijetno občuti
v vzpenjačah visokih poslopij in
tudi omotičnost se nas ne loti. Ka¬
kor bi bili nekje v vsemirju trdno
pribiti mislim^ ter da pada zem¬
lja pod nami. Ta samoprevara je
tem umljivejša, ker ne čutimo v
splošnem ne najznatnejšega vetra,
tudi če drvi zrakoplov še tako na¬
glo po zraku; to pa vsled tega,
ker ga žene veter naprej s svojo
lastno hitrostjo:, da tedaj ni mo¬
goče spoznati razlike v hitrosti
med vetrom in balonom. Tako za-
dobimo utis, kakor bi gledali po¬
krajino pod balonom kakor žive
slike, in vedno nove vasi in mesta
nam prihajajo navidez nasproti
ter se kažejo našim začudenim
očem.

Druga nenavadna prikazen je
razširjenje obzorja z višino, ki se
kaže v povečanju razglednega po¬
lja. Že iz visočine 400 metrov je
mogoče videti 77 kilometrov da¬
leč, in površje, katerega moremo
pregledati, je tedaj že precej lep
košček sveta. Iz visočine 1000 me¬
trov je mogoče videti že 121 kilo¬
metrov daleč. In ako fotografira¬
mo iz balona zemljo pod seiboj, do¬
bimo tako natančen zemljevid s
spodaj ležečo pokrajino, mesti, re¬
kami in jezeri, da se lahko skrije
pred njo najnatančnejša “ general-
štabkarta.” Seveda mora biti
zrak popolnoma čist in prozoren,
kakor je navadno zgodaj zjutraj
v lepih poletnih dnevih. Take dne¬
ve je mogoče še iz visočine do
3000 metrov natančno razločiti na
100 in sto kilometrov drug od dru
gega oddaljene kraje.

Čim višje pa pridemo tembolj
izginjajo posameznosti in razločiti
je pokrajino samo še v velikih po¬
tezah. Vsi predmeti postanejo
manjši, posebno ljudje se nam zdi¬
jo 'kot majhne točke, kar nudijo
pri pogledu iz visočine navzdol za
oko le najmanjši del telesne povr¬
šine. Celo visok steber je videti, če
se nahajamo tik nad njim, le kot
■pika v velikosti njegovega preme¬
ra ; le dolga senca nas pouči, da se
nahajamo nad visokim predme¬
tom. Zato je iz balona težko opazh
ti majhne neenakosti tal, in priti
bi morali že nad precej visoke hri¬
be, da bi jih spoznali kot take.

Toda naravnost od zgoraj doli
vidimo itak le majhen del pokra¬
jine; najveeji del se nam kaže od
strani, in neovirljivo se nam nudi
razgled na mesta in dežele, jezera
in gorovja do prostega morja. —
Nepopisen je utis, katerega do¬
bimo, ako se razgled nenadoma iz-
premeni, ko prodremo skozi plast
oblakov in gledamo naenkrat na¬
nje od zgoraj doli. Kakor da hi se
nahajali nad valovitim morjem,
tak je razgled pod nami.

(Dalje sledi.)

Izvanredna prilika dobivati dobiček od železnice čez

bogato ozemlje

Čez  40,000,000 ton gozdnih pridelkov in brezmejni zakladi železne rude pričakujejo zgradb * te
železnice. Grand Marais & Northvvestern Ry. Co., minnesotska korporacija, ima $300,000,00 kapitala.
Tri tisoč delnic po $100.00 vsaka. Cook county je prispevala tridesetletno posojilo $100.000 po 5 od¬
stotkov, da pomaga zgraditi železnico. Bondi so bili izdelani dne i. julija 1913 in so v posesti First
National banke v Duluth, Minnesota.

Note. Advantojeous /o c at/on
apoHTOHAGo/* of the Gr on c/ Maro/s  <5
No rt h /vestern Rai/t/atj
Openmj up Vast Z/ry/n
Forests and Unhm/ted
Iron Ore F/e/ds

Razprodali hočemo nekaj teh delnic po $100.00, da se izdela prvi del
železnice, katero smo pričeli graditi meseca decembra 1913. Plačuje
se 20 odstotkov pri naročitvi delnic, ostanek 20 odstotkov na mesec.

Urad: FIRST NATIONAL BANK BLDG, DULUTH, MINN.

AkoShočetešinformacije pošljite to;

G. M. &  N. W. RY. CO.

First National Bank Building
DULUTH, MINN.

Zanimam se za novo železnico, zato
mi pošljite natančne podatke.

I am interested and would like further
Information.

I me.

Naslov..

Spomlad je tu, fantje!

Čas za novo perje!

Ha! Ha! Površniki pridejo proč! Sedaj se ne more
skriti ponošena obleka! Ni Vam pa treba
plačati $25 ali $30 za novo obleko.

Poslušajte, kaj vam povem (in jaz
vem marsikaj o krojastvu). Ako plačate
$25.00 ali $30.00 za spomladansko oble¬
ko, ste slab g-ospodar. To je neumnost.
Dovolj je, če plačate petnajst dolarjev za
fino in moderno izdelano obleko.

Tukaj je ideja, fantje, in vi ste do¬
volj pametni, da jo boste premislili. .Taz
imam podružnico za znamenito Glasgow
tkalnico, kjer se izdeluje blago na ‘de¬
belo v najlepših vzorcih. To blago pride
naravnost iz tkalnic v 117 trgovin, ka¬
tere imamo po raznih mestih, ir? iz trgo¬
vin naravnost k vam.

Premislite to, možje! Pri taki trgovi¬
ni je le en trgovec, in to je krojač, med
tovarno in vami. To lepo blago pride
naravnost iz tovarne k vam. To je en
vzrok, da vam zamorem napraviti obleko
iz najlepšega blaga za $15.000, obleko, ki
stane drugje $25.00 do $30.00

Blago gre skozi mnogo rok, predno

Kakor

pride v roke malemu krojaču, in vsled
tega je velika razlika v ceni.

To je torej jasno. In razlika je le
vsled tega, ker dobivam jaz blago narav¬
nost iz toavrne. Zatorej ne verjemite,
če vam kdo reče, da ne morete dobiti lepo
spomladansko obleko za $15.00. Blago,
katero vam bom jaz dal, je volneno, pri¬
šlo je naravnost iz hrbta ovce. Tako ob¬
leko ne morete dobiti nikjer za $25.00 do
$30.00. In kako se vam bo prilegala 1 . Na¬
rejena bo povsem po novem kroju. Pri¬
dite in prepričajte se! Prihranite si $10
na vaši obleki. Prašajte za Geo. H Mills,
menežer, “Glasgotv Woolen Mills Store ,
333 W. Superior Street. Ne zamenjajte
napisov z imenom “Woolen Mills”. Mi
smo prvi. ki delamo obleko za $15.00. In
ako hočete lepe hlače narejene po meri,
pridite k meni, ker jaz prodajam sedaj
hlače, ki so stale $5.00, $6.00 in $7.00 za
$2.75. Obrnite se k nam!

SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
ZAVETIŠČA V AMERIKI.

ENA BESEDA ZADOSTUJE PAMETNEMU.

Ako želi 'pek speči kako pecivo ali dobili pohvalo za peko kruha,

rabi

Duluth Universal moka

(Najboljša moka za kruh)

Poizkusite to moko sami in prepričajte se, kako lahko je napra¬
viti dober kruh. Neprekosljiva je. Zmleta je iz najboljše pšenice.

Mljeta pri

DULUTH UNIVERSAL MILLING C0MPANY

KS«® mmmmBm
M. J. MTJRPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik.

FIRST STATE BANK

OF ELY

PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN.

se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja
na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po

3°| 0  od sto

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬
nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest-
ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji
iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas

absolutno varne.

DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so
vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju,
istotalco izvršujemo vsa notarska dela.

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji.

Prodajam

parobrodne in železniške listke

na vse kraje v staro domovino.

Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel

korporacije v

Gary in New Duluth, Minn.

PRODAJAM

farme in neobdelano zemljišče v Taylor Gounty

Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00
naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru
in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬
ravnajo škodo v najkrajšem času.

Max Volčanšek

Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn.

610-611 Alworth^Bldg.

DULUTH, MINN.

Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE VERMILLION
SUMMER HOME CO. na zemljišču, znano pod imenom VERMILLION
GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru VERMILLION 1
Ta naselbina ima veliko bodočnost. Pišite po podrobnosti, predno se
cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te nove naselbine.

LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMPANY
610-611 Alworth Building, Duluth, Minn.


NAROD


Dopisi.

Pittsburg, Pa.

Uredništvo Narodnega Vestni¬

ka. _ Sicer sera še le prav kratko
časa naročnlik N. V., pa se mi je
vendar tako priljubil, da ga iaje
berem, kakor katerikoli drug slo¬
venski list v Ameriki. Temu moje¬
mu prepričanju bodo nedvomno
(pritrdili tudi drugi čitatelji tega
lista, ki se je v primeroma krat¬
kem času razširil po vseli sloven¬
skih naselbinah v Ameriki. Jaz
sem naročen na več slovenskih li¬
stov že več let, in jih tudi berem
ter si potem napravim svojo last¬
no sodbo o tem, kar sem izvedel iz
listov. Z osebnostma v listu se ne
strinjam* ampak je že tako, da
mora človek tuliti z volkovi, ako
zaide mednje. Tako tedaj pride,
da si ne morem kaj, da ne bi ome¬
nil nečastne gonje, katero so zače¬
li proti Narodnemu Vestnik« raz¬
ni listi, kakor n. pr. Glas Naroda,
Amerikanski Slovenec in celo
Clev. Amerika se nekaj ujeda.
Vprašal sem se, kaj neki naj bi bi¬
lo temu vzrok, in odgovor sem si
lahko dal: bojijo se N. V. in ker
je N. V. nad strankami, ker piše
tako za navadnega zavednega de¬
lavca, kakor za poljedelca in prid¬
no gospodinjo, česar ne stori no¬
ben drug Slovenski list v Ameriki,
bi ga radi ubili, kar pa nikakor ne
■bo šlo! Le naj se bojijo, saj se
lahko, ker jim je N. V. že sedaj
zrasel čez glavo. In G. N. ter n jego
ve slave bo konec, ko postane N.

V. dnevnik (se bo tudi še zgodilo.
Uredn.) Tako je tedaj ta stvar, in
ker N. V. ne more nikdo očitati,
ker je vedno stal na strani zaved¬
nega delavca in bo, medtem ko
so drugi podpirali skebe, ker ni¬
majo drugega vzroka, so začeli is¬
kati dlako v jajcu. G. N., A. S., in
Cl. A. ni prav, če je kaka pika ali
vejica napak postavljena, in zato
delajo cele članke. Mi, delavci,
smo pa priprosti ljudje in imamo
zato najrajše bolj priprosto piša -
vo, ne kakih učenih besed, ki jih
,še ne razumemo. Mi razumemo
jedro, in jedro N. V. je zlato. Kak¬
šno pa je jedro drugih listov, ka¬
terim N. V. ni po volji. Za zjokati!
G. N. ni ravno tako važen list, ker
ve že vsakdo, da je le za kupčijo
lastnika, zato ga omenim šele po¬
zneje. Ampak poglejmo A. S., ki se
ponaša, da je prvi in edini kato¬
liški list, in katerega urejuje ka¬
toliški duhovnik Rev. Kranjec!
Na uredniški strani ima najprvo
strašno pobožen članek, potem pa
sam kreg in prepir. In to na tak
način, da se človeku studi. Ne
maram zagovarjati nikogar, am -
pak v katoliškem listu iz osebne
mržnje izpremeniti ime svojega
nasprotnika v nekaj, kar se ne spo¬
dobi zapisati v pošten list, to pre¬
sega že vse meje. Učil se nisem več,
kakor da znam pisati, ampak to¬
liko pa le vem in tudi povem, da
je tako pisanje sramota za list, po¬
sebno še, če hoče biti katoliški, in
sramota za katoliškega urednika.
Pej, taki ljudje hočejo nekaj pred¬
pisovati N. V.! Najstarejši list je
A. S., pa še toliko ni storil za slo¬
vensko delavstvo in zavednost de¬
lavstva sploh, kakor N. V. v ne¬
kaj mesecih. Tako je tudi z G. N.
Nekaj sfrderbamih študentov piše
tisti list mogoče popolnoma pra¬
vilno slovensko, jaz o tem ne mo¬
rem soditi, sodim pa lahko vsebino
in pravim, da je od muh. Saj ni
nič v onem listu, kakor nekaj pre¬
stavljenih novic, in da jih ni pre¬
več, se porabijo velikanske slike;
“članki” so prestavljeni in vredni
piškavega oreha, kakšen dopis pa
pošlje samo Sakserjev privrženec,
katerega še ni pamet srečala. Oni
izrezki od štorij so pa samo zato v
G. N., da se izpolnijo prazni pro¬
stori, katerih še niso zavzeli
Sakserjevi oglasi in oglasi šifkar
tašnic. In tak list, ki je samo za
$, naj bi bil za nas, delavce? Ni¬
koli! Sicer so pa tudi Sakserjevi
šribarji tako slabo plačani, da bi
bili neumni, če bi s praznimi že¬
lodci kaj napenjali izžite možgane
v gospodarjevo korist. — Cenjeni
urednik! Da ne izrabim vaše potr¬
pežljivosti iu dragocenega prosto¬
ra v N. V., za danes končam. 0-
g lasi m se pa še, ako zagleda ta moj
dopis beli dan, če ga pa zavržetc,
tudi ne bo zamere. Tudi potem
ostane še vaš pristaš in zvest na¬
ročnik Resnicoljub.

Joliet, 111.

Cenjeno uredništvo:— Po vsem
Joliet u vlada, veliko veselje vsled
zmage inokračev. Posebno je vesel
tega A. S, in njegov predsednik, ki
ima lep vir dohodkov v prodaji
raznih šnopsov in iz A. S. Ta list
sedaj zopet rovari proti vsem, ki
nočejo trobiti na njegov rog, in
plesati po njegovi piščalki, tako da
ni drugega kakor ravs in kavs pod
uredinštvom maziljenega kranj -
skega Janeza. Laž in kriva natol¬
cevanja, najgrše in najostudnejše
psovke, se vrstijo v tem katoliškem
listu, tako redno, kakor jagode na
molku. Vse pa, da se hvali pred¬
sednik in urednik A. S. In tisto
vedno zaganjanje v nekatere Jed-
note. Denar, denar je tem možem
pri srcu, Jednotin denar, a ne Jed-
nota kot taka. Sedaj zlivata cele
'golide na Jednoto —vse to iz oseb¬
nih ozirov. Čudno se nam tudi vi¬
di, da je postal Janez, urednik A.
S. naenkrat tako veren, da je začel
pisati v pobožen šenklavški list
“Slovenca” v Ljubljani, v kate¬
rem pretaka krokodilove solze in
se čudoma vprašuje, kako to, da
je med 'Slovenci v Ameriki začela
vera pešati. In brumni “Slovenec”
je takoj poizkusil mešati blato s
Jolietskim Janezom, ter piše in ri¬
še, kar ni vedel in sedaj ne ve. Ču¬
dno, da se Jolietski Janez in za¬
vzameta za raztresene in izgublje¬
ne Slovence v Braziliji in drugod,
ako so jima Slovenci res tako pri
srcu. Ali Jolietski Janez si misli,
da tam ni $, zato ostane tukaj, kjer
je bog $ in A. S. kot golida, iz ka¬
tere zliva blato na svoje nasprot¬
nike. Ob času, ko je hodil Janez
s tolpico napadalcev po Jolietu, se
je sam izrazil, da mu je A. S. go¬
lida, iz katere zliva časih na naj¬
bolj poštene ljudi laži in gnojnico.
Zadnje čase se oglašajo v A. S.
1<udi še drugi, kr jadikujejo, kako
jim je pri srcu Jednota, vera in
narodnost Slovencev, a te hinavce
se dobro pozna po pisavi in življe¬
nju — pobeljeni grobovi! Le po¬
glejte nekatere — le štirikratni
predsednik je delal in dela za na¬
rod in vero — svoj žep, in skrbi,
da bi zopet postal predsednik Jed¬
note, da bi zoipet zidal 'hiše z de¬
lavskimi žulji. Dalje je nek Dun-
dač, ki tako milo piše in ponavlja
tiste jeremijade, katere je pobral
iv semenišču v St. Paul. Pod krin
ko vere berači od Jednote denar;
prav rad bi postal blagajnik, ali
grozdje mu je prekislo, kakor je
rekel lisjak, ko do njega ni mogel.
In poglejmo še našega izgubljene
ga Joška, kako je ponosno stopal
s križcem na prsih k zaljubljenim
procesijam na hrib, kako se udano
trka po prsih in kaže svojo gorečo
ljubezen do Jednote, ali najbolj ta
krat, kadar je treba Jednotinili
knofov. In Joško, kajne, pri kno-
fih se pride zlahka do denarja. In
kar za zjokati se je nad čudodel¬
nimi dobrotami, katere deli vodni
doktor. Tudi ta kaže veliko ljube¬
zen do Jednote, a menimo, da so
mu Jednotini kvodrčki še najbolj
pri srcu. Da, da, nekateri naši ga
pihnejo! Vpijejo, poglejte nas, mi
nismo kot drugi, mi imamo Jed¬
noto, imamo dvorano, na tisoče
kredita pri Jednoti, in vse to je na¬
ša zasluga, naš napredek. Hinavci,
ali se ne ponašate z delavskimi žu¬
lji, ali je dvorana vaša ali Jedno-
tina? Zazidali ste nad devet tisoč,
zatožili nad tri tisoč. In dvorana
nese več zgube kot dobička. Kdor
gre zvečer mimo, je razsvetljena
kot kraljevska palača, na stroške
delavskih žuljev. In v Jednotinih
prostorih se vrše banketi, bvarta
se v njih, in pleše “tanga”. Vse to
Stane denar, ki gre iz Jednotine
blagajne! Ali bodo elani še dolgo
gledaJli tako gospodarstvo, kakršno
je sedaj pod Jolietskim Janezom
& Co. Zaveden Joliestean.

Takih delavskih izdajic. je najti
povsod. Jezik imajo kakor med,
a so pravi volkovi v ovčjem ko¬
žuhu. Vse njihovo prizadevanje pa
ima namen, spraviti delavce pod
absolutizem priganjačev. Varuj¬
te se tedaj takih izdajie, izogibajte
se take družbe. Ti ljudje nimajo
srca za delavske sloje, samo sebm-
nost jih navaja do tega, da poka¬
žejo tuintam prijazen obraz, a po¬
moči iščete pri njih zaman.

S pozdravom vsem zavednim
delavcem. Anton Maline.

Chicago 111.

Cenjeni urednik N.. V. — Pro¬
sim dovolite malo prostora v na¬
šem tako priljubljenem N. V. Ču¬
dim se da prihaja iz naše velike
Chicage tako malo dopisov ko je
vendar tukaj toliko naročnikov.
Berejo vso radi, a za pisavo so pre
mlačni. Tako sem jaz prijela za
pero, in mislim, da se ta dopis n;
znajde v uredniškem košu.

Mrzla mačeha zima je vzela slo¬
vo, vstala je priroda, ki že raz¬
grinja svoj zeleni plašč. Čakali
smo do vi j dolgo vesele aleluje, in
vstajenja Gospodovega, in doča
kali smo ga veselo in zadovoljno.
Vprašati pa moram rojake, kaj je
'Slovenskim Zavetiščem, kdaj
bodemo doživeli vstajenje tega za
onemogle Slovence v Ameriki to-
li koristnega zavoda. Pred dvemi
leti se je veliko pisalo in govorilo
Slovenskem Zavetišču, navdu¬
šenje je bilo veliko, a sedaj je vi¬
deti, kakor bi vsa stvar zaspala.
Tudi sem brala nekoč v A. S., da
je obljubil nek rojak tisoč dolar¬
jev za Zavetišče; kakor je pa vi¬
deti, tega darila Zavetišče ni do¬
bilo. Ako je dotični rojak snedel
dano besedo, si ga naj Slovenci za-
pomnoji in ga ni treba več podpi¬
rati s svojimi žulji, saj so njegovi
tisočaki žulji naših rojakov.

Pozdrav vsem rojakom in roja¬
kinjam po -celi Ameriki, ki eitajo
naš list Narodni Vestnik.

Jožefa.

ženja vseh slovensko napre- ni i
podpornih Jednot in Zvez. Tiu i '
naši naselbini se je začelo članst¬
vo zavedati, in nastalo je P rav
valino gibanje za to važno in ne¬
koristno stvar. V to svrho je zato
pripravljam odbor sklical skupno
sejo dne 23. aprila ob 6. uri zve¬
čer.

Skupne seje udeležila so se sle¬
deča društva: dr. sv. Barbare, št.
JI S. N^P. J. St. 65., S- S. P. Z-
št. 48., S. D. P. Z. št. 30, A. S. B.
P. D. št. 11. s. D. P. in P. D. št. 12.

člani so v polnem številu obi¬
skali ta shod in vsi so bili za zdru¬
ženje. Na dnevnem redu je bilo
precej pomenljivih točk, in se je
razmatrivalo o koristi, ki bi jo
imela potem ta združena organiza¬
cija. Navzoči zborovalci so nato
sprejeli sledečo

je zapazili, da se na -dvorišču
»ove hiše dva psa trgata za člo¬
veško glavo. Dognali so, da je_g la '
OMenova. Kmalu so prišli na

v a

to da je zločin izvršil njegov 17-
letni sin Mihael. Očeta je umori
iz sovraštva, ker se je oce hotel
drugič oženiti, truplo razkosal m
zagrebel, da so je pozneje- psi iz¬
kopali, jetra pa izrezal iz  trupla,
jih spekel in pojel! Sodišče je pa
kmalu spoznalo, da je fant nor.
Dali so ga v norišnico, iz katere pa
je kmalu utekel. Potem je z 1  ve.
cel čas v Istri, ne da bi se zanj
zmenili, ker ni nič napačnega po¬
čel. Te dni pa je nekega starca
povozil. Orožniki so ga prije i in
zdaj je zopet moral nazaj
nico. Še danos se baba
grozovitim činom.

v noris-
s svojim

Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drnh,

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth j

Društveni odbor:

Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr 0 k
X. tajnik: Frank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton B °i ;

Blagajnik: Josip Francelj, Orana Av.
Bolniški odbor:

Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat j a

B >68to.

Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Piatnar"

Nadzorniki:

John Tanko. Frank Štrukelj, John Kapus

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Bedne seje se vrge vsako tretjo nedeljo v mesecu v s*
Francelj. aTot »al

Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za nas« .
itvo, katero vam nudi lepo podporo v -“ ilKe

slučaju bolezni.

Cleveland - Nevvburg, Ohio.

Cenjeni urednik N. V. — Tukaj
je dosti tovarn, toda z delom gre
slabo. Po nekaterih tovarnah, še
delajo pa 4 do 5 dni v tednu, mno¬
go več je pa takih, kjer dela!o le
po tri dni, tako da zasluži delavec
komaj za hrano. Štaparjev se ne
manjka ; dostikrat jih, stoji toliko
pred delavnicami, da je težko ven
priti. Zbog tako slabih delavskih
razmer tedaj nikomur ne svetu¬
jem sem hoditi 'za delom, ker še
mi nimamo nič delati, dasi kem
panije zmirom tako gledajo, da
mora vsak delavec težko zaslužiti
svoj denar. •—- Pozdrav vsem ro¬
jakom. Naročnik.

RESOLUCIJO:

1) Združitev ali spojitev naj se
zvrši za vse prizadete organizaci¬
je enakopravno, to pa radi tega,
da se popolnoma o-dpravi strah o

esedi podja^-mljanje ali priklo¬
pit vije in ponižanja.

2) Ne -strinjamo se, da bi se čla-
prizadetih društev ponovno

podvrgli zdravniški preiskavi, to
pa raditega, ker je veliko članov,
ki so jih zapustila mlada leta, in
veliko jih je, ko so že mogoče po-
abljeni vsled nezgod današnjega-
sistema, in taki ne bi smeli več v
našo organizacijo.

3) Pripravljeni smo, da se zdru¬
žimo v eno skupino, ne glede na
premoženje tikajočih se organiza¬
cij, kajti 'naše geslo naj bo, vsi za
enega, eden za vse.

4) Apeliramo na pripravljalni
odbor, izvoljen na skupni konfe¬
renci meseca jan. 1914 v Chicagi,
vspodbujo delovanja za hitrejši
sporazum k združenju. Temu od¬
boru pripoznamo težko nalogo, ka¬
tera mu je poverjena, vendar pa
minulo je že tri mesece, a do sedaj
se jel še malo slišalo^ o njegovem
delovanju.

5) Poživljamo tudi vsa društva
po drugih naselbinah, da sklicu¬
jejo skupne seje, ter naznanjajo
svoje mnenje o združenju, ker le
na ta način se lahko sporazumemo
o spil osnem glasovanju in konven¬
ciji.

Sprejeta resolucija se pošlje v
priobčite v, v Glasilo S. N. P. J.,
Proletarec, Gl. Sv. in N. V.

John Pečnik, predsednik shoda,
John Černe, zapisnikar shoda.

KOROŠKO.

— Prijet ponarejalec listin. Te

dni je orožništvo v Malborgetu
prijelo rafiniranega ponarejalca
uradnih listin. Dva orožnika sta
namreč opazovala nekega tujca, ki
se je skušal pred njima skriti v
neki trgovini z mešanim blagom.
Ko sta prišla orožnika v trgovino,
je tujec že pobegnil skozi stran¬
ska vrata. Že na postaji Malbor-
get pa sta ga orožnika dohitela
in prijela. Legitimiral se je na to
z dvema certifikatoma in sicer
enim danskim in enim norveškim,
oba izdana od konzulatov na Krfu.
Glasom teh certifikatov in po nje¬
govi izpovedi, se piše Peter Ander
sen in je trgovc iz Soenberga na
Danskem. V enem certifikatu je
bilo tudi zabeleženo, da je bil na
konzulatu pisar. Ker pa se je za¬
motal v protislovja, so mu dali ne¬
kaj pisati, nakar se je dognalo, da
je sam pisal oba certifikata. Ko so
ga hoteli preiskati, je hitro pote¬
gnil kuverto iz žepa ter jo hotel
raztrgati in vreči stran. V tem ku-
vertu pa so našli ponarejeno
štampilijo norveškega konzulata.
Našli pa so pri njem tudi več za¬
stavnih listkov in razglednic na
ime Adalbert Schoeber, nakar je
priznal, da se piše Adalbert Slioe-
ber. Mož ima gotovo mnogo gre¬
hov na grbi, ker je skušal prikriti
svoje pravo ime.

Rock Springs, Wyo.

Chisholm, Minn.

Uredništvo N. V.:— Pregovor
pravi: Kdor molči, devetim odgo¬
vori. — Ako bi .zadostovalo odgo-
riti samo enemu, in sicer nekemu
bahaču, bi molčal. Ker pa nepre¬
nehoma 'brusi jezik, ue da bi imel
kakega povoda, in ne da bi dal
drugim prilike se zagovarjati, je
potrebno dati malo pojasnilo res¬
nici na ljubo.

V mislih imam znanega delav¬
skega priganjača, ki bi prodal de¬
lavčevo zavednost in prepričanje,
samo da bi si pridobil kaj več ugle¬
da za svojo osebno častihlepnost.
'Paki ljudje  so delavske izdajiee
najhujiše vrste, ker je vse njihovo
“delo” le za njihov dobrobit, za
osebno “čast” in korist delavskih
izkoriščevalcev.

Uredništvo Narodnega Vestni¬
ka: — Tudi jaz se želim oglasiti
in sporočiti nekaj novic iz naše
naselbine; Slovenskim delavcem
s tukaj ne godi baš dobro, dela se
slabo, 3—4 dni v tednu, ko vidimo,
kako postopajo •/.  revnimi štrajku¬
jočimi delavci v državi Colorado,
kjer so sedaj pomori'! toliko ne¬
dolžnih otročičev in poštenih žen.
Zopet je tekla delavska kri, in ne¬
hote moramo misliti, ako ne pri¬
demo tudi mi kmalu na vrsto, la
naskočijo tudi nas. Kapitalizem se
nikdar ne nasiti krvi, ni mu do¬
volj, da črpa vse naše moči, še kri
•nora videti. — Mnogokrat sem že
slišal o nekem Jakobu, Andreju
in Franku, ki so vsi doma iz Sta¬
re Loke in da so se ti trije Judeži
podali kapitalistom v roke Sram
jih naj bode, da so tako malo za
vedni; sram jih bode pa še bolj,
ko bodo kazali ljudje za temi po-
klukami, ki skebajo v Colorado.
Sramoto delajo vsem Staroloča-
nom, in želel bi jih videti enkrat.
Gotovo imajo kaj madežev na ob
razih, kakor vsak skeb, imenoval
tudi grintovec, k :  škoduje s svo¬
jim nečastnim delom drugim. Bolj
še bi 'bilo, da bi šli vsi trije n. pr.
v Sibirijo, nego da so prišli v Ame¬
riko delat škodo' delavstvu. Kak¬
šno srce morajo imeti taki ljudje!
\ r es't imajo zelo kosmato, če jo
spridi še poznajo. Delavci, ki pa
vstrajajo v tem boju so vredni vse
hvale. Živili! — Koncem dopisa
pozdravljam vse Slovence in Slo¬
venke, Tebi N. V. pa želim veliko
napredka.

Naročnik Frank Hafner.

IZ STARE DOMOVINE.

(Nadaljevanje tretje strani).

—- Pred okrožnim sodiščem v
Rovinju je bil obsojen 42-letni vdo
vec -J. Suran radi odpeljave neke¬
ga dekleta na dva tedna težke, po¬
ostrene ječe. Vdovec, ki je name¬
raval poročiti 201etno M. Lineič
je pripravljen oženiti se ž njo, £

KOVALL & SON,

GROCERIJSKA

av, m

I N

MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
za obilen poset pri nakupovanju.

f<,i s° T , : jin'


V

; le c • ■' i \ri

i.jčali ‘ i0

.rt/l jjj

W ii<^”riši: »»i** 1


k


kar

so

našh,

W-  ^44.


Jr aa ^ ra  ,.,bi

** i.))f se “ a L 0  ne P 0/ ' a

Is- .

v*

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN.

n i pre£ ,u, L 1

D  • Ivi 1)011

ed jedva I

nred

»fe -ponoči.- - >"

v zatisnil ° cl  ovoj' 1

Aje*affl e « TjgtCTnU  m
1  Ttf c « e -7„„i, vedi, 'k«

la«

MEW D U L U T H

JEKLARSKO MESTO MINNESOTE, Rešeno n« «°

je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče delavcev. To \t  s«, je udaril S pesti

itrililrn v n investirati Dolina okoli jeklarn*;* IH hr. cfoi« * PohotDCZ J. , *

prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarn«, ki bo. stala

$30,000,000.00

in okoli cementne tvornice, ki bo stala

$ 2 , 000 , 000.00

se bo napolnila, z raznimi drugimi tvornicami, s podjetji, trgovinami ii
domovi. — Danes je NEW DULTJTII še vas, čez dve ali tri leta bo mesto.
Zemljišča s« dražijo rapiano. — Poslužite se te redke prilike, in bojite
deležni velikega dobička. — Rojaki, investirajte denar blizu rastočih in¬
dustrijskih mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. —Jeklarnah
tiru leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, pridite in oglejte j

vso okolico in priznali boste, da ima NEW BULUTH najboljšo bodočnost kug jo odstopi J mislil j C b' H!
Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna odplačila, in * : M t-ol časa se mn ic ,

bo zvišala početkom drugega meseca.

NEW DULUTH REALTY CO.

5 SO. 5tb AVENUE WEST DULUTH, MINNESOTI

Vol

Čutil jc, da m

c

jun vse one d . _

' I,. In rešitve ni; v '

duše.

^ T se one divje skipetarM.

£n gane more l-zgrcsm.

L H so se pregrešili -zoper t ar

to ni niti mislil vec, <1a
fci. liga je mikala že od |>r\
[spomnil se ni, da je hotel p

Podružnica: 313 Commonwealth Ave., (nasproti
gasilnice), New Duluth, Minn.

i« nekaj časa se mu j<
Bdi, ki začrta vsakemu čloi
»vik dni. In odleglo mu
je to, da se tako lahke

1>'

Breezy Hill, Kans.

Mnogo sc je že*pisalo v različ¬
nih slovenskih listih glede zdru-

vendar ga pa dekle po štirinajst¬
dnevni poroki za poiskušnjo ne ma
ra več. V Istri in Dalmaciji se do¬
godi več takih slučajev, -da se de¬
kle in moški poročita za p-oskuš-
njo. Iz tega izvorajo tudi tožbe ra¬
di odpeljevanja, če dekle s posku¬
som ni bilo zadovoljno.

— Tatovi na delu. V noči od
torka do 8. aprila so neznani tato¬
vi v Št. Ferjanu pri Gorici okradli
Trpinovo trgovino in odnesli mno¬
go svinjine in drugih reči. Od Tr¬
pina so šli h Kolonu, pri katerem
so popili precej vina. Naposled so
obiskali posestnika Terčiča, okrož¬
nega načelnika, ki so mu pobrali
nekaj perila. Pred tedni so odnesli
nekemu kmetu celega zaklanega
prešiča. Ljudje so v strahu.

— Tatvina na parniku. Na av-
stro-ogrskem parniku “Radiu-m”
v Trstu so aretirali 341etnega pod-
ka pitam a Karla Bradača, doma iz
Staklemiinda v Nemčiji. Dolže ga
tatvine in sicer so našli v njegovi
kajuti -več omotov baržuna, vred¬
nega 200 kron in tri volnene koce,
last parnika. Glede baržuna se je
dognalo, -da je ta last tvrdke Rath
in Olivetti. Glede .ukradenih
stvari se podkapitan Bradač izgo¬
varja,da si je koce za to prilastil,
ker mu lastniki parnika še dolgu¬
jejo na plači, glede baržuna pa je
izjavil, da ga je fcupil v Indiji.
Seveda • temu zagovoru vspričo
dejstva, se je dognalo, da je bar-
žun last tvrdke Rath in Olivetti ni
so verjeli ter aretiranega podkapi
tana pridržali v zaporu.

— Spomin na strašen zločin.
Pred sedmimi leti so dkrili v ne¬
kem :selu pri Motvunu strašen zlo¬
čin. Čez dva meseca potem so ljud-

Zavarovalnina.

iSLUZI

Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred
nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova
dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s
tem, da vzdržuje prebavni sistem v vedno dobrem činujočem redu. Ko hitro opazi

|1 Zgodovinski roman iz č ilH ,u
Opisal Starogorski. -

SLAB TEK
KOLCANJE

TEŽKOČO V ŽELODCU
UMAZAN JEZIK

NAGLO SLABOST

naj takoj rabi

ZAPRT IF

BOLEČINE V ČREVIH
BOLEČINE V KRIŽU
ZAPEKE

TRINERJEVO

ameriško zdravilno grenko vino.

Ta zeliščna pnpiava mu bo dala hitro m popolno odpomoč, ker ista izčisti p 0-
polnoma alimentarni kanal ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstra¬
nila iz telesa vso neprebavljeno hrano.

Ista bo tudi ozdravila bolne kraje v črevih in jih ojačila tako da bodo zopet t'
organi delovali brez vsake postranke pomoči. Ista bo odstanila nagib za zaprU e
m odstranila vse posledice.

Rabite to izvrstno zdravilo ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simP tonl
m s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo.

Naravni apetit
Telesno moč
Čilost duha

oljim
ono. h

I .* uoa  el Amen »prom,.,,;

resno li,. P  j
^Prestrašeno-

W L B °? a ’ g°«Podur J

Jg*«,  kai!*?

£ e ;tav esUtai ^

hi Loj. e  ^ t >risla  iz iri
nilra o i„ t /

- ! eStine ^m

.Srebro!
^ir£^ lop,;

rok

'°*vetej ]  prir e<li m

***

7%

kazali
To. k„

A

'Si

uplo
prt

•Sl

!Su

kNk:

1, rji ,

0  je A1 ‘

La

Mv ignib ajin »

»a »J* mori lll()

A-

Prej * ^ m« ]
PV*°*nr,
1  Jhoj 5 »IM,,.

, 4';s». eo


E 0 '

H

miti

Dalo vam bo tudi novo ljubezen do življenja- zdravo polt, stalno zdravje.

kjerkoli mogoče.

VLEKARNAH.  N£  SPREJMITE PONARE pK ° V

JOS. TRINER

IZDELUJOČI LEKARNAR.


1333-1339 So. Ashland Aven le, . Chicago


c eiu

2 m a ' '



0,1



lOvJLjŠp >r


m' 1 «j"*ti.


1

u’ 1  A*," 1 '.!

Pr a  ko>.

o*

b tli -

NARODNI vestnik

n  SVOBODO IN LJUBEZEN

KOMAN Z BALKANA.
Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

dekleta je kaj enostavna

A  v-oiaška ljubezen do preprostega
U ’ svetu so države, kjer zoper vojaka ni pravice — in Turčija
aI  ’ na  prva med njimi... Takrat je mislil Hali! bej, da ne pride
S k°!t n sodbe za njegov zločin; toda motil se je. .. Že drugi dan se
&° 1 * ji maščevalec... zdaj se spominja, zdaj ga spozna!... Sredi
■ treljal nanj mlad Arnavt visoke rasti in divjega, neukrotlji-
lSte  ^uleda; saj so mu ga kazali že prej, da zalezuje Popovičevo hčer.

vseeno: če je ne bi bil uplenil Halil bej, bi.jo bila

Eli.

•p pravzaprav

° i prej ali slej enaka usoda od Arnavta, ki jo je ljulbil... A zdaj
■  * grdil divji fant in je streljal nanj; toda krogla je izgrešila cilj,

i era ^ s0  prijeli, bičali do krvi in vrgli razmesarjenega v zapor, da
' na ' a, 0  drugo jutro vpričo vse va'si kot svarilen zgled. Halil bej se
° beS ,-l ka ]jo bo vodil eksekucijo in se solnčil v strahu in trepetu
j Tese a  ljudstva; ko pa je zjutraj oblekel uniformo in ukazal privesti
| 0 ?f ga  n mu  prišli vojaki javit vsi preplašeni, da je mladi Arnavt

so . , kako  •

• o_vrag znaj

Vse, kar so našli, je bila krvava luža -

iz zaprte, zaklenjene, strogo zastražene

■ v k,  _--7 „ - - - kri, ki je tekla iz

***"  razbitega mesa, razmesarjenega od bičev in palic; in s 'to
- e  i,;! zapisal jetnik na umazano steno — s prstom, pomočenim

' 0  ] jr i široko in preteče je začrtal arnavtsko besedo : osveta!....

l^šna'beseda; najstrašnejši pa je nje pomen v jeziku Skipetarov!
>l)e Viai' ^ vt ne odpušča, ne pozabi — on pomni čez sedemkrat sedem let.. .
' ' d mladič jo bil sin odličnega velikaša; Halil je bil skoraj vesel, da
’ obegnil, in ga ni preganjal, ni ise znesel nad njegovimi, da ne bi
brzdal upora med jedva pomirjenim plemenom... Pač pa je tre-
tal noč in dan pred maščevanjem, ki ga je slutil neprestano nad

• „1^0. Dal se je stražiti kakor sultanovo zakladnico — toliko

• Stisnil oči ponoči... in ko se mn je ponudila čez teden dni pri¬
da je zamenjal svoje mesto z lažjo in varnejšo nalogo na drugem

’ Turčije... Tistemu mladeniču menda ni bilo ime Ali Kemal —
:ra t še ne! Allah vedi, kako sta prišla do 'tega imena, on in brat
m ... Toda prejle — prej je spoznal njegove srdite, maščevalne
"spoznal je divji trepet gneva v mišicah njegovega obraza. .. Da,
to je on, osvetnik Zorke Popovičeve, ki so jo našli tri dni po Hali-
■em zverinstvu obešeno na gozdnem parobku!...

Pohotnež se je udaril s pestmi po čelu in zaječal iz dna svoje podle,
jazljive duše. Čutil je, da ni milosti zanj: prej bi razkopal z golimi
ami vse one divje skipetafske gore, kakor potolažil sovraštvo Alija
anala... In rešitve ni; zdaj *ve, da ima oficir arnavtske garde orožje,
t j t(  v aterimga ne more izgrešiti. In padišah ne pozna usmiljenja z ljud-
' tein, ki so se pregrešili zoper varnost vzvišenega življenja!

' ta lik( i il!  Na to ni niti mislil več, da je hotel izviti Aliju Kemalu lady He-
»Ua-Jtli io, ki ga je mikala’že od prvega dne v svoji nežni severni lepoti;
i spomnil se ni, da je hotel ponuditi Arnavtu visoko, svoto denarja,
• j o mu jo odstopi; mislil je le na to, da je obsojen.

«žna odpilil;

TY CO,

ULOTH.MDCS

u, (nasproti

Čez nekaj časa se mu je dozdelo, da je Ali Kemal poosobljena
►da, ki začrta vsakemu človeku enkrat konec njegove sreče, mejo
egovih 'dni. In odleglo mu je ob tej misli: najboljše v mišljenju
rka je to, da se tako lahko potolaži z usodo.

“Kismet! ’ ’ je zamrmral Halil bej in vstal s svojega mindarluka.

Usoda!... Ah, ta neizprosni Kismet!... Toda - kakor je usoda
zapisala v svojo knjigo njegovo pogubo, tako mu je 'bila dala možnost
in priliko, da si poslajša tedne — ali nemara samo še dni, samo še ure

— ki so mu dane, preden napoči temni hip, po katerem ni več življenja
—- ni več strasti in uživanja. Ali ga ne čaka tam gori lady pri Heleni
omamen, nedotaknjen cvet iz tuje dežele, dekle kakor kelih sladkega
pozabljenja?...

Halil bej, srkaj minute, preden te objame noč!.. • Hiti, Halil bej;
zakaj bliža se ura, ko boš mrlič, zagreben kdo ve kje brez spomenika,
ali bledo truplo, trohneče na Bosporovem dnu...

Hladna misel o smrti je učinkovala na ipodleža kakor ostroga.

Da, nasre-bati se življenja, dokler ne leže med kupo in ustnice vsa
neizmernost, ki loči bitje od nebitja!

Kakor pijan je zbežal gor, da žrtvuje Jerico svoji omami. ..

Za par trenutkov se je ustavil pred vrati; tako čudno mu je za¬
stajala sapa. .. Ne da bi se mu bila oglašala vest; o ne! Toda nocoj se
mu je zdelo v resnici, da je to, kar hoče storiti — in kar je bil storil že
tolikokrat v svojem črnem, propalem življenju — nekaj ogromnega,
usodnega... Morda ravno zato, ker je slutil, da bo to njegov zadnji
greh!...

Odločil se je naglo in vstopil. Ko pa je zagledal ubogo žrtev pred
seboj, ga j'e prevzelo zopet tisto čuvstvo; zastrlo mu je pogled kakor
pajčolan sopare. Par trenutkov ni videl ničesar več; majal se je ka¬
kor pijan.

Nato se je zjasnilo pred očmi; pogled se je zableščal v zverskem
pohlepu, gabno režanje je razklenilo ustnice, oblila jih. je slina po¬
hlepa. ..

Takrat je planila lady Helena med tigra in njegov plen.

Oči so se ji iskrile v mrzlem srdu, polne zaničevanja; nje vitki
stas se je vzravnal kakor postava angela pred zaklenjenim paradižem.
Nedotakljivost kraljice je odela nesrečno žensko v tem strašnem tre¬
nutku.

“Proč od 'tod, lopov!” je izpregovorila z zamolklim, skoraj ne¬
slišnim glasom, tresočim se od preziranja.

Dvignila je roko in jo iztegnila v zapovedujoči gesti.

Halil bej se je zdrznil — zvil se, kakor da mu je zableščal pred
očmi plameneči arhangela. Lady Helena je poznala to kretnjo: bila
je njegov običajni odgovor, kadar mu je vrgla v obraz onečaščajočo
besedo.

Da! Včasih se je dal odpoditi s to besedo kakor z bičem; toda no¬
coj je bilo vse drugače . . . Nocoj ni zalezoval Helene, ki se ji je bil
odrekel, videč, da ne zmore Alija! Kemala, ki dviga proti njemu tako
strašno orožje; nocoj je prišel, da zagrabi plen, 'ki je bil njegov!

Bejev obraz se je raztegnil v ostudnem režanju; vzravnal se je
pred Heleno, predrznost se je vrnila v njegove oči. In zmajal je z glavo

“Čisto brez povoda se vznemirjate, inylady!” je dejal s poroglji¬
vim glasom. “Zagotavljam vas, da ne mislim — niti ne mislim na to,
da bivam delal neprilike . . . Kje, vraga! Saj se morate vendar spo¬
minjati, da sem vljuden človek in da se vam doslej še ni bilo treba
pritoževati meni! Ne, ne, rnylady, pomirite se: saj ne prihajam k vam

— kakor mi je bogme žal, da ne marate mojih posetov . . . Primoran
sem vas le nadlegovati s svojo neljubo navzočnostjo — da namreč
spremim to damo v drugo sobo, ki je pripravljena zanjo! ...”

To rekši se je ozrl z ostudnim pogledom na Jerico in cmoknil ne¬
hote z ustnicami.

Jerica je zaječala in se stisnila k zidu, -zakriva je si oči z rokami.
Besed Halila beja ni razumela, toda čutila je pomen te situacije v vsej
njegovi razgaljenosti.

(Dalje prihodnjič.)

PREMOG IN DRVA

dobite pri

NELSON & LINDGREN

Coal, Wood and Heavy Teaming
EVELETH, MINN.

Dober premog, poštena mera in
vaga.

Prinas dobite tudi voznika.

NAZNANILO.

Cenjenim rojakom v Eveleth in
okolici naznanjam, da sem otvorii

GOSTILNO

na 202 Grand Ave., kjer bom ro¬
jakom postregel vedno z najbolj¬
šimi pijačami. Točim sveže pieo,
naravno vino in pristno žganje. V
zalogi imam tudi lepo dišeče
smodke.

Za obilen obisk se priporoča

JOHN KUZMA
202 Grandi Avenue
Eveleth, Minn.

5  on

b.Kohi«

REVIH

RIŽU

V SLUŽBI KALIFA.

Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji.
Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic.

0

ke</f

4 M'

(Konec.)

Poskušala se je nasmejati, a oči so ji bile polne solz. Mislila je,
I^adha el Ameri 'spremeni svoje govorjenje. Ali zmede se še bolj,
vidi njegovo resno lice. In ona se še zresni bolj, zakrili z rokami in
dikne prestrašeno:

Za Boga, gospodar! Ti nekaj veš, tebi je nekaj znano. Zakli-
lm  te, povej mi, kaj JI ?

Ali tebe ta vest stare.

la če je prišla iz globine pekla, prenesla jo bom mirno. Povej!
rti hočem mirno in trdno, kakor hrib in ne ganem se. Zgrizem si
Eh, a bolesti ne bom kazala.

" Torej dobro! To, kar sem rekel, je resnica.

, Da je Strezinja lopov — mu seže v besedo Faitima in oči ji
are > kakor divji mački. — Kje so dokazi? Ali imaš. dokaze?

7 ~ Dokazi so v mojih rokah in takoj ti jih povem. 'Sicer pa ne
:u J preveč, zakaj priredim ti radost osvete.

Osvete — vzdihne deklica — osvete, praviš.

Tvoje oči bodo gledale krvavo glavo njegovo in tvoje roke se

Vi

j  ko  prepričajo, da je truplo onega hladno, ki je užalil tebe in mene.
L EJaj govoriš — se prestraši deklica in na licu se ji pojavi strah.



iefl 1

ta'

i

|n»

/

Str.

'ezinja je mrtev?

Dil je to iza njo strašen trenutek. Wadha el Ameri ni nalašč hotel,
P tak<> i odgovori. Gledal jo je z nekako pazljivostjo. Nato reče:

Ne! še ni mrtev. Ali za nekaj časa pade njegova glava, mora,
P° vedel, kako je najina osveta popolna. On mora umreti, ker je
r< ) ka  dvignila morilno orožje na me, hadžiba. Sedaj je v mo-
I ak  En na moj mig mu krvnik odseka glavo. In tako bo dokon-
L VSe ' P r oj, nego umre 'želim, da opazi, kako si ti srečna. Ustne
F morajo peniti od srda, ko te bo videl v sreči.

' hašni moj gospodar, kaj misliš storiti?

^adha, el Ameri pogladi svojo brado in reče:
sreeiti te hočem...

ieČiš ? SreSilti  — zmaje Fatima z  glavo. — Ti se mi rogaš. Kako me
L'’ 0  Sera  prevarana, zapuščena, ko bom oplakovala kot deklica-
a  °nega, katerega sem ljubila bolj nego svoje življenje.

Ali vendar te želim osrečiti. Nisi ti edina na svetu, ki j e. bila

'iš to 03 ' ► iIno ®° deklie  P laka > ali Sas zaceli rane  “ ! udi ti P °'
ttjalenkost i * 1  'krasno življenje zasije tvoji mladi duši.

^ikdar — odvrne ona — Moja sreča je umrla za vedno.

Motiš se. j az  j 0  pokličem k življenju. Poslušaj me! Že od
a "sn 1 r< ? aidk a, feo sem  ^- e sem  čutil, da mi ugajaš. Tvoje be-

Elkr/' G Sl ^ še od  ciperskega grozdja, a glas tvojih pesmi je vzva-
1  žilah, kakor čar grškega vina. In glej, že od takrat

1  'da bi po  kakem srečnem naključju prišla v moj harem

„01 r la za  najsrečnejšega človeka. Ali tedaj je bilo tvoje srce
liti S bezni  ' d ° onega bedneža, ki je prevaril naju oba in nisem hotel
»UŠčen ru tv °i e lduše - Danes se je to spremenilo. Danes si ti cvet,
Ha * ln  . Zavr ^ en  'glej, jaz se prigibam k temu cvetu, da ga dvig-
e Živi - 036  Srce in  Privijem k sebi, da vdihavam njegov vonj vse
v te I 3 en E> e - Fatima, ti boš kraljica mojih dni in noči, ti bos sve-
ie a  J lem _haremu, kafeor zvezda in kakor moja ljubljenka in gospo-
L p, ™ 1  koš  prava žena. Najmočnejši človek celega cesarstva
se  'klanjajo cesarji in kralji. Mogočnejši sem  od
' 1  a - In glej, ta mogočen človek, ta hadžib, jaz, hočem hiti

3  e

tvoj suženj. Najlepši nakit in zlato, katerega je izdelala arabska roka,
največji dragulji, ki jih pozna Indija, vse to bo tvoje- Ako se stri¬
njaš s tem, se najlepše osvetiš Strezinji, nezvestežu, ko se mu kot kra¬
ljica mojega srca, prikažeš v vsem sijaju, nekoliko trenutkov pred
njegovo smrtjo. Oh, to bo osveta...

Dalje ni mogel. Fatima odskoči od njega v kot sobe in zakriči,
držeč roke proti njemu:

— To je torej, kar mi imaš povedati.. Ti misliš, strašni človek, da
bom uživala, gledajoč smrtne drhtljaje onega, katerega seim ljubila.
Misliš, da je v meni zverinsko srce in da je moja duša grda in črna. K.
temu še mi nudiš, naj bom kraljica tvojega harema?! Ali jaz ti odgo¬
varjam: Nikdar! Ni sile na svetu, ki bi me mogla prisiliti, da posta¬
nem tvoja ljubica. Kdo ve, če si nisi izmislil o njegovi nezvestobi vse
te stvari, samo da me pregovoriš. Kdo ve, če nisi ti oni, ki hočeš ubiti
mojega dragega, da ga Odstraniš s tega seta. Nobenih dokazov o nje¬
govi nezvestobi še mi nisi povedal in dokler mi jih ne pokažeš, ne ver¬
jamem v njegovo krivdo. Prisegla sem mu zvestobo in ohranila mu jo
bom, dokler ne umrem.

Wadha el Ameri je prekrižal roke na prsih in motril njen obraz.
Nato ploskne z roko ob roko. Vrata na desni strani se odpro in dva
vojaka privedeta v sobo Strezinjo. Bil je bled, kakor stena in komaj
je stopil v sobo,'poleti k Fatimi, vrže se na kolena in objame njene
noge. —

— Odpusti, ne srdi se, odpusti moja zvezda, sree mojega srca,
Fatima draga, 'da sem samo za hip pomislil na to, da si se mi izneverila.
Oh, kako si ti tisočkrat plemenitejša od mene, ki sem veroval prvim
govoricam, ki so te mi očrnile; a sedaj sem slišal na lastna ušesa. Slišal
sem one proklete ponudbe, s katerimi te je hotel hadžib omamiti, da
pozabiš na me. Ne, moja Fatima. Vem, da še me malo časa loči od smrti
ko mi krvnik odseka glavo, ali veruj mi, da oni, ki gre na pot večnosti,
ne more lagati. Moja ljubezen do tebe je močna, kakor takrat, ko
sem te zagledal prvikrat, in moja zvestoba je ostala čista. To ti naj
bo vzrok, da mi odpustiš, ker sem dvomil za hip o tebi...

A ona ne reče nobene besede, nego ga dvigne k sebi, privije ga na
svoje prsi in oba se objameta tesno. Solze so močile njuna lica in
dolgo bi ostala tako, da ju ni zmotil Wadha el Ameri, ki je najprej
ukazal vojakoma, naj odideta. Ko je ostal sam z ljubečima, se ima
približa in dene roke na rame .Strezinji.

Oba vztrepetata in osupla jarneta poslušati Wadho el Amerija.

— Veliko je moje veselje, otroka moja, da se je vajino čuvstvo
tako izkazalo pred mojim obličjem. Tudi ono, da sem tako uredil vso
stvar, dn se ti Strezinja, sinko moj, lahko prepričaš, kako si 'bil bedast,
ko si se spozabil in dvignil roko na svojega očeta, ker to ti želim vedno
biti. A tebi, Fatima, ni škodovalo, da si pokazala, da je tvoje srce ple¬
menito, da je tvoja ljubezen močnejša od smrti. Ljubezen je velika reč,
vidim to in čutim. Take ljubezni nisem nikdar poznal in ne želim si
je poznati. Moje misli gredo za slavo, za močjo. Jaz nimam časa mi¬
sliti na ljubezen, ker mi je slava vzela vse proste ure mojega življenja.
Vendar r.ad gledam, če so srečni drugi. Drago mi je, ako lahko osre¬
čim one, katere imam rad. Tu v naši deželi ne bo vajina sreča trajna.
Burni časi so, in naše postave prepovedujejo zakon med kristjanom in
muslimansko deklico. Zato vama priredim ladjo, vaju obdarim s pre¬
moženjem in potem idita z milim Bogom v rodno zemljo tvojih očetov,
Strezinja, tvojih očetov in mojih.

Strezinja je bil presenečen. Ni vedel, ali bi verjel svojim ušesom
ali ne. Za hip je gledal hadžiba, ali ga morda ne vara, ali videč, kako
mu smehlja njegov obraz, poleti k njemu in mu jame poljubljati roke.

Fatima, to videč, plane k njemu tudi ona in reče:

Oče, ali je mogoče, da je v tebi tako veliko, tako zlato sree...

Wadha el Ameri se je smehljal čim dalje 'bolj.

Otroka, Alah vaju blagoslovi! -— je bil odgovor.

' ' Dh, kako strašno si se pošalil z nama — reče Fatima, smejoč se
skozi solze.

Čeprav je 'bila tudi šala, a bila je potrebna za vajino srečo.

Naznanjam

Slovencem in bratom Hrvatom,
da sem zopet otvorii

S ALO O N

-: na :-

VIRGINIA, MINN.

207 Chestnut Street.

Na razpolago vsakovrstne pija¬
če in smodke. — Jamčim dobro
postrežbo ter se priporočam za
obilen poset.

M ATT. PRI J ANOVIGH.

Bralec STOJ!

pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se
oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe
in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬
litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim
besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice,
smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬
valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je
poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto-
vega saloona. — Oglejte si na oknih napis:

EVELETH SEWING MACHINE SUPPLV STORE

OTTO J. MAYERLE.

w

EIE


DE

DE

First National Bank,

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah

L Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

™III ... trrr-  ■ --—- .Bj

m

3 C

3E

d

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”.


Slovenska gostilna

St. Praprotnik

Chisholm,

Telefone 271

Minn.

- P. O. Box 152

Priporoža se cenjenim rojakom
v obilen poset.

Najboljša postrežba 's pristnimi
pijačami.

SVOJI K SVOJIM!

Izšel je
III

zvezek romana

JOHANCA

Z 9 velikimi originalnimi slikami.

Cena 25c.

DRAM. KNJIGARNA
535 Washington St.,
MILV/AUKEE,

WIS

PRAVA RDEČA
ŠKOFOVA BROŠURA

je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c.

ZDRAVILNA KNJIGA

NAŠA ZDRAVILA

je ravnokar dotiskana; prekoristna
knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬
ske. — Cena 50 centov.

Kdor pa naroči en zvezek Johance in
označeni dve knjigi, pošljemo za

JEDEN DOLAR.

Razglednice Johance je dobiti po 5c,
6 komadov za 25 centov.

Dramatična društva opozarjamo na
igro

JOHANCA

tragikomedija v treh dejanjih. —
Cena 50c. Katero društvo pa naroči
12 izvodov, jih pošljemo za $5.00.

Svojcem v stari domovini napravite
veselje, če jim pošljete roman Jo¬
hance. Mi ga pošljemo brez vsakega
doplačila.

DRAM. KNJIGARNA

535 Wasliington St., Milwaukee, Wis

t

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJACAML

Za oglase tujih in nepoznanih
tvrd ne prevzame ne uredništvo
ne upravništvo nobene odgovorno¬
sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬
dar je boljši :drži, nego lovi.

Nš p roda j

Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬
lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika
za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam
zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se
zglasi pri MATI, VID AS, Box 107, Biwabik,
Minnesota.


Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

«

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

§74.000.00

Sf § 0

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne Ne
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Posetite nas.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek In nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

ROJAKI!

Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬
novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik-

BENKO RUS &  CO.

11250  INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.

8

Iz dnevnika malega
poredneža.

Ameriška humoreska.

(Dalje.)

Nato se je zasuknil na peti in
jo odkuril, ker so se vsi dečki pri¬
čeli smejati. Danes cel 'dan nosi
obvezano glavo in ni prav nič pro¬
fesorju podoben. Pravijo, da je
brzojavil po novo barovko in da^
jo bo ekspresno že danes zvečer
dobil. Dečki imajo prosto, kar jim
je zelo pogodu, ni pa pogodu me¬
ni, da sem zaprt in se moram po¬
stiti kot največji hudodelec. To
je surovo.

Ne vem, kako bi bil preživel ta
dolgočasni dan, če bi ne bil zapa¬
zil na tleh precej velike odprtine,
ki je bila zaprta z železnim po-
krovcem. Ko sem pogledal skozi,
sem se razveselil, kajti ravno pod
menoj je stal pisalnik gospe^Pit-
kin in polno lepih reči na njem.
Naredil sem si trnek iz igle ter ga
potem privezal na dolgo vrvico, ki
sem jo imel v žepu in si pričel čas
preganjati z ribarenjeim. Vjel sem
celo vrsto čudnih rib: dve zapest¬
nici, kito las, več lasnih igel, ste¬
klenico pkrfema, nekaj ovratni¬
kov in manšet ter slednjič škat¬
lico zobnega prahu, ki se mi je pa
raztresel.

Ljubi dnevnik, naučil sem se že
toliko zemljepisja in drugih pred¬
metov, da moram nemudoma po¬
ročati mami o svoji pridnosti. Po¬
klal ji bom, da a« mi zelo toži pr
domu in naj mi torej pošlje celo
orehovo torto, da se nekoliko po¬
tolažim., Zapisal bom še, da sem
tako napredoval v pridnosti in
i  m ti- še mandelnovo torto.

15. Jurček — tat.

V zavodu se pa res priden de¬
ček čudno veliko lahko nauči. Ar¬
tur Braun mi je pokazal, kako se
morajo metati papirnate kroglji-
ce, da nihče ne zapazi, odkod da
lete. Vili Vilzon me je poučil, ka¬
ko izvrstno se človek zabava, če
ponoči vstane in napravi razno¬
vrstne šale; izvedel sem tudi da
se ni potreba prevele učiti, ker se
lahko odgovori napišejo na listek
in ta listek se položi v knjigo.
Najtežje se mi zdi računstvo, po¬
sebno ako je treba kar na pamet
seštevati in množiti.

Bolj zabavno je zunaj pri deski,
ker mesto da bi računal, hitro na¬
rišem tudi gospo prav debelo, sa¬
mo hitro je treba izbrisati, preden
zapazi, ker jo strašansko jezi, če
kdo nariše, da je širja kot dolga.
Včeraj me je zasačila, Stati sem
moral celo uro, sredi sobe z norče¬
vo kapo iz pisanga papirja na
glavi. Meni je itak vseeno, le Be¬
ti se bo jezila, ako ji pišem, kako
grdo ravnajo z menoj. Rekel sem
gospe, da se vendar rajši pokri¬
jem s tako kapico kakor pa z ba¬
rovko, in bila je rdeča kakor pe¬
sa.

Zdi se mi, da me sedaj radi one
barovke oba nekoliko postrani
gledata; ima pa vendar sedaj bo¬
ljšo, nego prej. Kakor hitro se v
hiši kaj prigodi, kar jim ni prav,
vselej mora biti Jurček kriv.

Ali sem morda jaz kriv, da se
je črnilo po sobi razlilo, ker sem
samo tintnik mački na rep prive¬
zal? Krivično je, da le mene
zmerjajo, mačka je pa nedolžna,
čeprav je polila črnilo.

Profesor je zagrozil, da me obe¬
si, če le še kaj nerodnega učinim.

Gospica Hafen me je potolažila,
da me ne bodo obesili, marveč sa¬
mo domov poslali; to pa je rav¬
no, kar jaz hočem; ona pa pravi,
da bi se mama in sestre zelo jezi¬
le, ker bi jih bilo sram — ne, kaj
takega! Ali je mari sramota, če
lastnega malega bratca po dolgem
času zopet vidijo? Obljubil sem
pa gospici, da hočem biti priden
in da odslej vse dobro pretehtam,
preden kaj storim.

Pokazala mi je tudi sliko svo¬
jega ženina, jaz sem ji pa pripo¬
vedoval o Lili in Montagu ter jo
vprašal, kdaj da se bo poročila.
Rekla mi je, da ne ve, kdaj da bo
priplaval njen čolnič v miren pri¬
stan — gotovo mora biti njen iz¬
voljenec mornar. Povedal sem ji,
da mi je žal, ker je že zaročena,
ker drugače bi se jaz oženil ž njo,
ko bi dorastel. Veliko je lepša ne¬
go gospa Pitkin. Gotovo se ne ču¬
ti srečno v tej hiši, ker je jokala,
ko sem prišel k njej.

Gospa Pitkin ima velik strah
pred roparji; dečki pravijo, da ne

mine nobena noč brez vpitja in
tarnanja, da so roparji v hiši. Rad
bi vedel, kaj naj pokradejo; kveč¬
jemu dečke, ker nas je res dosti.

Škoda bi bilo, da bi vsako noč
zastonj vstajala in zato se je spla¬
zil zadnji večer res eden pod nje¬
no posteljo. Čakal je, da sta oba
trdno zaspala.

Gospa je smčala kot bi nekdo
vodo vlival iz velikega vrča, profe¬
sor pa žvižgal v visokem tonu. Ne¬
nadoma se pa ona zbudi in za¬
kliče :

“Pitkin! Pitkin! Roparji so pod
posteljo!”

“Saj ni res! Kar spi!” jo je to¬
lažil.

, “Nekaj je!” je odgoorila. “Ču¬
tim, kako se premika pod blazino.
Pitkin, vstani! Gori! Morivci, Ta¬
tovi ! Oh, Pitkin, prižgi vendar
luč!”

'Rekel ji je, da nori, toda v tem
trenutku je pa zadel roparjev hr¬
bet v blazino pod njim in profe¬
sor je skočil iz postelje kot žoga.
Gospa je hotela za njim, toda pre¬
kopicnila se je na tla in bila tako
prestrašena, da ni mogla vstati,
pač pa se je drla na vse pretege,
kakor bi jo bilo deset roparjev na
mkrat davilo. Gospod Pifkin je
skočil v sosedno sobo, kjer je po¬
klical Jaka in še nekaj večjih fan¬
tov. Napravili so luč. Bilo je sme¬
šno, kako je izglodala v nočni ob¬
leki. Jaka je posvetil pod poste¬
ljo, a našel ni nikogar, ker sem se
jaz že davno splazil vun in že le¬
mi mirno v postelji, ko se je Jaka
vrnil. Sedaj je zopet vse mirno.
Enkrat vendar ni bil mali Jurček
vsega kriv. Gospa je nesla zapest¬
nice in gospodove gumbe v mesto
hranit. Upam, da so na varnem,
ker sicer bi bila velika izguba.

Ah! Kdo bi si bil mislil, da je
Jurček, tak ljubček svoje mamice,
čisto navaden, grd tat! To je naj¬
novejša dogodba. Tat iz navade
sem postal. Včeraj sem moral cel
dan nositi okrog čela povit papir
z napisom:

“Tat iz navade.”

Povem naj, kako sem si to ime
zaslužil.

Pravil sem ti že, dragi dnevnik,
o odprtini nad pisalnikom Pitki-
nove gospe.

Dobro. 'Preiskali so vse kovčeke,
da bi se prepričali, če kradejo pod
gane, ali duhovi in kam vse stva¬
ri izginejo, ter slednjič prišli do
mojega kovčeka. Kaj vse so dobili
notri! Gospejina očala, ovratnike,
parfem, igle, 6 žepnih robcev, de¬
narnico, v kateri je bilo 50 kraj¬
carjev, zavitek, kate-rega je gospa
komaj kupila, a je izginil brez
sledu, dva para copat in slednjič
celo profesorjevo srebrno uro in
njegovo novo barovko, po katero
je brzojavil, ko sem mu njegovo
staro sežgal. Neprevidno jo je
namreč položil na pisalnik, ko se
je kopal in zato si potem ni mogel
razložiti, kam bi bila v njegovi
navzočnosti prešla; mislil si je, da
so jo podgane kam zavlekle. To bi
bila že precejšna izguba, ker je
barovka veljala 50 gld., vrhutega
je pa bilo še zelo neprijetno nositi
ob tako mrzlem vremenu golo gla¬
vo. Obsodili so me torej, da sem
tat iz navade.

(Dalje prihodnjič.)

ZAHVALA.

Naznanjam, da sem prejel de¬
nar od zavarovalne družbe in sem
povsem zadovoljen. Zavarovan
sem bil pri Max Volčanšek in na
banki.

Zahvaliti se moram posebno ro¬
jaku Volčanšk-u za njegov trud
in skrb, da sem kmalu denar -do¬
bil. Priporočam rojaka Max Vol-
čanšeka vsem rojakom.

Andrew Merkel,
Eveleth, Minn.

KOKOŠJA KOŠČICA

POVZROČILA SMRT.

Richmond, Va. 29. aprila. —• 59
l'et • stari Rev. William Meade
Clark, predstojnik St. James epi¬
skopalne cerkve in urednik “Sou¬
thern Churchman” je umrl danes.
Kokošja koščica, katero je pogolt¬
nil nevede že pred meseci, je pov¬
zročila njegovo smrt.

MNOGO ŽRTEV POŽARA V
PORTLANDU, ORE.

Portlandt, Ore., 28. aprila. —
Priteklo noč je nastal tukaj požar,
ki je uničil cel blok stanovanjskih
hiš na vzhodni strani reke. Pogre¬
šajo do pol ducata oseb, ki so naj-
brže našle smrt v plamenih.

80 LET STAR PASTOR
POSTAL SREČEN OČE.

Wabasha, Minn. 28. aprila. —
Zakonska Krahn v Theilman, ne.
daleč od tu, sta bila oblagodarje-
na z otrokom. To sicer ne bi bilo
nič nenavadnega, če ne bi bil sreč-
i oče že celih 80 let star. Krahn
je nemški protestatovski pastor;
njegova žena je za polovico njego¬
ve starosti mlajša. Vsekakor nena¬
vaden slučaj !

VOLITVE V FRANCOSKO
POSLANSKO ZBORNICO.

Pri včerajšnjih volitvah v fran¬
cosko poslansko zbornico je bilo
izvoljenih 351 poslancev, vendar
še sedaj ni odločeno, ako obdrži
sedanji režim nadvlado. Odločitev
pade pri prihodnjih volitvah, ki se
bodo vršile šele 10. maja. Izvoliti
je še 251 ljudskih zastopnikov.

ODLIČEN ANGLEŠKI

POLITIKAR UMRL

London, Anglija, 28. aprila. —
V starosti 68 let je umrl Sir Geor¬
ge Doughty, znan in odličen vodja
liberalne unionistične stranke.
Član zbornice je bil več let.

Pariš, Francija, 27. aprila. —

AVSTRIJSKEGA CESARJA
ZDRAVJE SE BOLJŠA.

Dunaj, Avstrija, 28. aprila. —
Staremu avstrijskemu cesarju Fr.
na bolje. Noči so mirne. Kakor
Josip I. se zdravje stalno obrača
naznanjajo oficijelni zdravniški
buletini, je kašelj odjenjal ter so
se zmanjšale bolečine v grlu.

BOLGARSKA KRALJICA
NE PRIDE V AMERIKO.

.Sofija, Bolgarsko, 28. aprila. —
Bolgarska kraljica Eleonora se je
premislila in ne pride v Ameriko.
Baje se je skesala radi sedanjega
spora med Združenimi državami
in Meksiko.

VREMENSKE NEZGODE
DVE ŽRTVI TORNADA.

Waco, Tex. 28. aprila. — V Bos-
que county je divjal včeraj stra¬
šen vihar, v zvezi s hudimi nalivi.
Dve osebi sta bili ubiti, mnogo jih
je pa ranjenih. Vihar je razdejal
mnogo domovanj, ter napravil 've¬
liko škode. Več mostov je odnesla
narasla voda.

NAZNANJE.

Spodaj podpisani priporočam
Slovencem in Hrvatom, ki želijo
kupite lote ali farme, da se obrne¬
jo na Max Volčanšek, Eveleth,
Minn. Jaz sem kupil loto od nje¬
ga in postregel je mene kot druge
povsem pošteno, zato se mu za¬
hvaljujem in ga priporočam.
Frank Krall,

98 Ave. West, New Duluth, Minn.

500 AKROV ZEMLJE

dve milje južno od mesta Eiv,
Minn. Izvrstna kmetijska zemlja.
County bo delala cesto čez zem¬
ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬
vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬
če pokaže brez vseh stroškov
Anton Hočevar,

Ely, Minn.

JOHN DEBELAK.

413 Monroe St. , Eveleth, Minn.

Naznanjam Vam, da sem orvo-
ril novo krojačnico. Čistim tudi
obleke, naj si bo ženske ali moške.
Se priporočam

NA PRODAJ.

Podpisani prodam moje posest¬
vo na Ely, Minn., po zelo ugodni
ceni, ker se bodem vstanovil na
farmi. Posestvo je pripravno za
vsake, vrste trgovino ali stanovan¬
je, za cene se je obrniti na
Joseph Smuk,

Greaney, Minnesota.

PRIPOROČAM

Slovencem in Hrvatom svojo

grocerijo in mesnico.

V zalogi imam vedno sveže bla¬
go po nizkih cenah.

Anton Smolich,

Aurora, Minn.

NARODNI VE S T NIK

Sedaj je

pravi čas,

Spomlad je tu — čas, ko se pre¬
mija vsa narava v novo življenje.
Tudi človek, del narave, se skuša
otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬
klepajo na zaduhlo, nezdravo me¬
stno tovarno, ter beži ven na pro¬
sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak.

Naši rojaki so se v zadnjem času
začeli precej zanimati za farme.
Kdor le more, otrese se spon indu¬
strijskega sužnja, kupi si farmo
ter postane sam svoj gospodar, ka¬
teremu nima nikdo ukazovati, ki
ne pozna ne kriz in ne napornega
dela v slabem, nezdravem zraku.
Res je sicer, da mo'ra tudi kmeto¬
valec, vsaj v začetku, trdo delati;
toda on se trudi za sebe, za svojo
lepšo 'bodočnost, —- doeim mora in¬
dustrijski delavec vse svoje življe¬
nje garati Fe za nenasitnega ka¬
pitalista.

Važno za vsakega, ki si hoče ku¬
piti farmo, je to, da si svet prej
ogleda, predno kupi, ker se mu
drugače lahko pripeti, da kupi ma¬
čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬
kdo na la-stne oči prej prepričal,
kakšna je zemlja, kakšna je oko¬
lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬
ji za uspešno kmetovanje.

Mi prodajamo zemljo v enem
n a j ro do vitne j ših krajev države
Wisconsin, in sicer pod pogoji, ka-
koršnih Vam ne more ponuditi no¬
beden drugi prodajalec zemljišč.
Dva rojaka iz države Pennsylva-
nia, ki sta si v zadnjem času naš
svet ogledala,ter tudi kupila, sta
polna hvale o dobroti zemlje, kra¬
sni okolici in drugih prednostih,
ki se nudijo kupcu našega zein -
Ijišča.

Pišite nam še danes za natančen
opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi
Vam istega pošljemo z obratno po¬
što brezplačno.

Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬
date naš svet, predno kje kupite,
in mi smo prepričani, da boste ku¬
pili od nas! — Kupcem povrnemo
celo vožnjo.

Sedaj je pravi čas, da si svet o-
gledate.

SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA

198 First Ave,, Milwaukee, Wis,

Ljudje, ki poznajo dobri tobak,
kadijo Havana cigare.

Poskusite cigaro

S. N. P. J.

ki je najboljša cigara na Range.

Varos in Iby so tudi dobre ci -
re. Vse te izdeluje

LOUIS TILLMAN
Aurora , Minn.

POLITIČEN OGLAS.

Priobčen po Mr. Salomon Sax, kandidat
za legislaturo za 61. okraj.

Plačano $12.00.

Salomon Sax

□

□

m  □

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Tiskarna Narodni Vesti

405 West Michigan Str., Duluth.

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko •

T . , pada JoČe

1  ^kovine

stvari lično, ceno in točno.

društva v eni ali več barvah naša posebno t

Pismeni papir in kuverte izdeluj emo  •
okusno. Po
zadovoljnost.

okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčim

Unffska tiskarna.

POZOR ROJAKI!

Zaradi selitve želim prodati do¬
bro urejeni salon.

Zglasite se na

283 Reed St.

Milwankee, Wis.

POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ!

Cenjenim rojakom Slovenecem
in Hrvatom naznanjam, da imam
v zalogi veliko kalifornijskega
vina. Staro belo po 75c črno 70c,
novo belo po 65c črno 60c galon s
posodo in voznino (freight) vred
po Rangu. Manj kot 28 galonov
se ne more naročiti.

Se toplo priporočam za obila
naročila

Anton Fox, bx 887
Virginia, Minn.


NAŠI ZASTOPNIKI.


.  .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp.
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za ‘‘Narodni Vestnik”
ter nas zastopati za vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Bitvabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn
John Pogačnik, Eveleth. Minn.

Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Frank Kochevar Chis
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.
Louis Petelin, Aurora, Minn.

Anton Prosen, Crosby, Minn.

Frank Hochevar, McKinley, Minn.
John Dragovan, Soudan, Minn.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Brence, Waukegan, Ul.
Frank IClanchar, Willard, Wis.
John Wodovnik, Milwaukee_ Wis.
John Stampfel, Graf ton, Wis.
Frank Skok, West Allis, Wis.
Josip Zupančič, Milwaukee, Wis.

ILLINOIS:

John Libernik, Joliet, Illinois.
Simon Jesenšek, La Salle, 111.
Joseph Blish, Chicago, 111.
Joseph Omerza, De Pue, 111.
John Kulavic, Springfield, 111.
Frank Mally, Joliet, 111.

Frank Goličnik, Panama, 111.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind.
Anton Tratnik, Clinton, Ind.

PENNSYLVANIA:

Matt. Kamin, Forest City, Pa.
Ign. Magister, Pittsburg, Pa.
Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.
John A. Germ, Braddock, Pa.
Anton Klančar. Arona, Pa.

Joseph Yamc, Garret, Pa.

'Martin Klinar, Johnstown, Pa.

hu  Pajk, Conemaugh, Pa.

John Lamuth, Marianna, Pa.
Frank Mildaucich, McDonald, Pa.
Martin Koroshee, Kalphton, Pa.

Kalovrh, Brougliton, Pa.
John Mlakar, Claridge, Pa.

andidat za legislaturo

za 61. okraj

obsega okolice Eveleth, Virgi-
i. Gilbert, Bitvabik, Aurora, To
r in Ely. Jaz živim na Range
22 let in so mi razmere poznane,
poznate mene in jaz Vas in \ a-
potrebščine. Nikdar se nisem
■ašil nastopiti javno za pravico
se tudi v bodoče ne bom. Poseb-
se bom zavzel za razvoj žele-
ega okrožja, za napravo cest,
boljše delavske postave in za

Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve
lana, Ohio.

•^ >re ^ 'gar, Collinvvood, O.

A itlr 1 !? 1 ? J r * Po:ie ’ Barbe rton, O
Anton Kikel, Youngston, Ohio.

Frank Guna, Bradley, Ohio.

mo svobodo. Priporočam se

n volilci, da oddaste svoj glas
e 11. junija pri primarnih vo-
, r ah za

Salomon Sax

indidat za legislaturo za 61 . okraj.

OHIO:

COLORADO:

John Janežič, Leadville, Colo.
^T-t nk , grabeč, Denver, Colo.
Mihael Krivec, Primero, Colo.

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans
Anton žagar, Kansas City, Kans
Simon Repovš, Columbus, Kans.
Jacob Cukljati, Pittsburg Kans.

WYOMING:

fTauchar.  Rock Spring, Wvo

. ohn Globochnik, Diamond ville^V^o.

'rim Ruz’>h TVarm

Peter "b  Red  ^ge, Mont.

Peter B. Banch, WalkerviUe, Mont.

Mi ko. FTn iron ■*«.

NAZNANILO.

cenjenim rojakom Slovencem in
Hrvatom na Ely, da sem prevzel
čevljarno (Shoemaker shop) ol
John Zalarja, in se priporočam
vsem rojakom Za prijazno raklo-

njenost. Skušal bom vselej naj
boljše postreči z dobrim delom in
dobrim blagom. Z uljudnim po¬
zdravom Frank Gruden, box 286
Ely, Minn. (Advr.)

“Jaz bi bila že v grobu, če bi ne rabila
Dr. Milles-ovega sredstva zoper srčne
bolesti, kajti jaz že nisem mogla iti po
sobi, in zdravniki so povedali mojemu
možu, da imam jetiko. Neka ženska mi
je svetovala, da naj rabim

DR. MILES-EVO HEART
REMEDV

in jaz sem naročila za $15.00 tega zdra¬
vila in obrnilo se mi je na boljše. Jaz sem
tehtala 115 funtov. Sdaj tehtam 180 fun¬
tov, in sem zadobila zdravje od Dr. Mi-
les-ovih zdravil.

Mrs. Fred Wiltse, R. F. D. 13

Al len, Mich.

Večina ljudi, ki rabi Dr. Miles-ovo sr¬
čno zdravilo, ima iste skušnje kot jih je
imela Mrs. Wiltse, obrne se jim na bolje.
Zdravilo, ki pomaga slabotnemu srcu do
moči, ne da bi slabo vplivalo na človeka,
je najboljše rabiti. Mi jamčimo, da vam
bo že prva steklenica pomagala, če ne
mora vam lekarnar denar povrniti.

POZOR MLADENIČI!

Zaradi premočnega glasu pro -
dam prave kranjske harmonike.
Harmonike imajo tri vrste, lepo
izdelane, iz orehovega lesa, 16 col
visoke, 8 široke ter jih imam šele
pet mesecev. Harmonike so jako
lahke za igrati, imajo lep glas in
močne base. Cena $50.00. Kdor si
želi kupiti harmonike, pošljem mu
lahko tudi sliko od njih. — Math.
Gašperič, Box 1121, Soudan, Minn.
(lxt-30-6)

tor the
Guest

lilž 0 ' 1  -

1  • bilo ^ ce


za jo**
in štraj
ek.

rzele vo<

prevz
2 ŽvaJdror
a je prišel
Trinidad-

:asliingt° n ’ D '
Garrison

(jralstvo v str
Oolorado, J
Prokdam&i
; zveznim cel
»n je obijal
■ orožje naza,
iri. Tajnik G
glas po dal
nikom Wi
ver, Colo. !
ek, premi
padni Ca
daj še ne
ki je razd
l in neko bri
postala
Snow.

T Boulder bolni

. JAY W. ANDERSON, AftSj «• ? eter Steinhl

352 W. Michigan St., Dnini
Minn — Phone' Grandi!#


iJohn Skull

Edini slovensko-hrvatski saloon
MESSABA, -:- MINN.

PRVI SALOON OD DIPE.

Priporoča Slovencem in Hrvatom
svoj dobro založeni saloon v mnogo-
poset.

brojen

Cenik za šilo in knjige pošlje¬
mo na zahtevo zastonj.

KNJIGOTRŽNIGA SOJAT & JURKOVICH

Box 44S

DULUTH, MINN.

ZNAK DOBRE OBLEKE

iSOrjgn

mmn  i ijjiiii

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke in fante; najboljše blago
po primernih ln poštenih cenah.

POZOR, ROJAKI!

N 1  pri Hecla j
obstreljen.
Jrmidad, Colo.,
A Holbi
pnib čet v Co
^'edal uv 0z  <
'Orožja nesme

^fizun ZVK!11 j:i

Je nudaije

. Htnlav

w ■~ av y- <5

7 T **salo(

>> H«lbrook
/'•^trajšnj,
Osvoji

IVashing 1011 ’'J

Jko, ds 6

Prodajam

Belo vino sodček po $35.00
Rudeče “ “ “ 25.00

Tropinovo žganje, galona 2!50

Naročilu je priložiti gotovi denar
a-li postno nakaznico,

Z velespoštovaniem

A. W. EMERICH,

vinska trgovina in distilacija žganja,
16205 St. Clair Avenue, Collimvood Sta.
CLEVELAND, OHIO.

Dobil sem iz
zdravila serialno šte
prava in koristna. ^

Po dolgem čakanju
čilo iznajti pravo A, P eI ! t 8 t
mado proti izpadanju
dosedaj ni bilo na svet , ^
škim in ženskam gos« ^
nično popolno zrastejo, n0
padali in ne osiveli-
stejo moškim v tire j>

brki popolnoma. Kevi“ dt(

in nogah ter knžic ()( - es j I
noma ozdravim; ku ^ hliDe  se
ce, potne noge
ma odstranijo, im J (fB ik.JLj
čim s $500. Pilite po
pošljem zastonj. ., sD d, 0^

1092 E. 64th St.. Clevel»u

jČ''?v n s

J*


°ro2

J* 040 s i>r

Se.

S od  a'

Co

Na>ik v

fccoto e * av «ev

Pid

%<

‘dna

o

str ajk

!<

Mike Krivec, Klein, Mont.

Frank Malavašič, Little Falls, N. Y

ge si Žalosten ali otožen

poseti naš

Ely Opera House

kjer bodeš videl klasne, uaj-
novejše premikajoče slike,
n  'segajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive
ln z ^bavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset

se

priporoča

VODSTVO.

^ tu, Y

'-V'

S

IS

V v

°d Htsi
h; .

‘Nr :

.Je “Jak

»vi
%

Ji

b

%