DttŽA*_ V NAŠI DRŽAVI. ' Narodna skupščina v Beogradu je na svoji seji 1. marca odobrila pogodbo, sklenjeno med Čehoslovaško, Rumuni* jo in Jugoslavijo, ki so se tesneje združile med seboj v enotnejše organizirano Malo antanto, ki bo v bodoče na zunaj nastopala kot ena sila, in sicer kot velika sila. Namen te skladne in čvrste organizacije je: 1. da se ohrani in organizira mir, 2. da se okrepijo gospo^ darski stiki z vsemi državami srednjc Evrope, 3. da se zaščiti mir v vseh slu-' čajih ter da se omogoči razvoj h končni stabilizaciji razmer v srednji Evro-i pi, 4. da se skupno varujejo skupni in^ teresi treh dz'žav Male antante. Narodna skupščina je enodušno in soglasno sprejela pogodbo o organizaciji Male antante. Sodišče za zaščito države. Pred tem sodiščem v Beogradu se je začela dne 20. februarja velika javna razprava proti bivšemu narodnemu poslancu Janezu Brodarju, bivšemu nar. poslan« cu Ivanu Štrcinu, bivšemu oblastnemu poslancu Antonu Umniku, mestnemu župniku v Kranju Matiji Škrbcu, pravniku Alojziju Iliji, soboslikarju Jerneju Vombergarju, kmetu Francu Grilcu, kmetu Vinku Kosu, pisarniškemu slugi Jožefu Lobodi, čevljarju Tomažu Ogrinu, zidarju Petru Cerarju in kmetu Francu Gregprinu. Obtožnica očita Janezu Brodarju, da je 16. maja 1932 o priliki manifestacij v Hrastju proti narodnemu poslancu Janku Barletu v, prisotnosti več oseb izjavil: »Prej smo zahtevali avtonomijo, sedaj pa zahtevamo več. Sedaj zahtevamo federacijo, popolnoma samostojno upravo Slovenije«, s katerimi besedami je hotel ustvariti razpoloženje, da se spremeni sedanja državna ureditev; da je dne 22. maja 1932 v Šenčurju o priliki zborovanja Janka Barleta kot voditelj dei monstrantov navajal ljudi k nasil-' stvom napram državnim oblastvom; da je ob isti priliki z vzkliki žalil režim.: Ivan Štrcin je obtožen, da je dne 15« maja 1932 v Mengšu navajal svoje pri-» staše ik nasilju proti državnim obla-< stim. Anton Umnik je obtožen, da je 22. maja 1932 ob priliki Barletovega shoda v Šenčurju navajal demonstran« te k nasilju proti državnim oblastim kakor Janez Brodar. Župniku Matiji Škrbcu očita obtožnica, da jo 22. maja 1932 na shodu po.lanca Mravljeta y Primskovem vziklikal: »Živela samostojna Slovenija, živela republika«, s .imer je hotel spremeniti današnjo državno ureditev in deloval na tem, da se del kraljevine odcepi od celine kot samostojna država. Franc Grilc, Vinko Kos in Josip Loboda so obtoženi razžaljenja Nj. Veličanstva kralja in zlo.ina po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ostali pa samo zločina po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Po devetdnevni razpravi, pri kateri je nastopilo veliko številoprič, odnosno so bile prečitane njihove izjave, podane preiskovalnemu sodniku, je bilo 1. marca zaključeno dokazno postopanje. Naslednja dva dneva so bili govori državnega tožilca in braniteljev. V DRU6IH BRŽAVAH. Predsednik Roosevelt je bil L marca v Washingtonu slovesno ustoličen.  Kljub gospodarski ikrizi se je ustoličenjen izvršilo z velikim sijajem. Predpoldne ob desetih je Roosevelt obiskal svojega prednika Hooverja ter je tudi prisegel na ustavo. Opoldne so uradniki bele hiše v Washingtonn položili prisego v roke novega predsednika. Ob šestih zvečer je imel Roosevelt govor, ki ga je prenesel radio po svetu. Ustoličenje sredi bančne krize, ki se razvija z največjo naglico. Vlagatelji dvigajo vloge in banfce jih ne morejo izplačevati. Potreben je večdnevni moratorij in potem bodo izplačevale samo 5% vsake vloge. Newjorški borzni odbor je sklenil, da se zapro vse newjorške borze. Splošnemu bančnemu moratoriju so se pridružile vse države Zedinjenih držav severne Amerike. Nemčija pod bičem fašizma. Hitler vedno silovitejše vihti svoj fasi.sti.ni bič. Požar parlamenta v noči od 27. do 28. februarja mu je dobrodošel povod. S tem požigom prizadeta škoda je res velika ter znaša več milijonov mark. Uničena je sejna dvorana z vso opremo, ikakor tudi galerije za novinarje in občinstvo, porušena je tudi ogromna kupola. Ker je bilo več netišč požara na raznih mestih, ni dvoma, da jc bilo poslopje zažgano. Vlada je obdolžila požiga komuniste ter je aretirala nekega nizozemskega komunista z imenom Van der Liibbe, ki je baje zločin priznal. To priliko je vlada porabila, da je zaprla vse vodilnc komuniste ter za 14 dni, torej preko volitev, ki so bile >. marca, prepovedala izdajanjc in iziiajanje vseh komunisti.nih in socialno-demokratskih časopisov. Izdala jc tudi zasilno naredbo »o zaščiti naroda in države«, s ikatero so ukinjene ustavne dolo.be, ki zajamčujejo državljanske svoboščine. Dopustne so torej omcjitve osebne svobode, svobodnega izražanja, tiskovne svobode, pravicc zborovanja, poštne, piscmske, brzojavnc fn telefonske tajnosti, hišne prciskave, zaplembc zasebne imovinc itd. Naglica, s ikatero je vlada te odredbe izdala, je fako sumljiva ter ustvarja videz, da je vlada bila o požaru naprej obveščena ter je vse njoj potrebne ukrepe pripravila. Zato sc v inozemstvu vcdno bolj zgoščajo glasovi, da požig parlamcnta ni delo komunistov, marveč hitlerjevcev samib, katere obdolžujejo komunisti in socialisti. Hitlerjevcem parlament ni ni_ kaj pogodu, zato so poslance poslali domov ter razpisali nove volit e. Ker menijo na vsak način — magari brez parlamenta — vladati tudi po 5. marcem, zato jim je poslopje parlamenta nepotrebno. Ječe se na Nemškem polnijo od dneva do dneva. Do konca preteklega tedna je bilo aretiranih po raznih mestih Nemčije preko 5 tisoč oseb. Po ulicah pa se dnevno in vsako noč vršijo poboji. Ukinitve listov se nadaljujejo v pospešeni meri. Spričo takih razmer so se pruski škofje obrnili na predsednika Hindenburga, da bi odredil potrebno za zadostno jamstvo volilne svobode in pravic, ki so z zakonom zagotovljene vsem državljanom. Na to prošnjo je državni predsednik Hindenburg poslal predsedniku škofovsikih konferenc vratislavskemu nadškofu ikardinalu Bertramu odgovor, v katerem ga zagotavlja, da bo storil vse, fcar je v njegovih močeh, da se zagotovi volilna svoboda državljanov in da so preprečijo izgredi v volilnem boju. Francoska vlada ima marčno dvanajstino. Po celonočnih razpravah sta francoska poslanska zbornica in senat 1. marca v jutru odobrila proračunsko dvanajstino za mesec marec. Daladier je že bil tako daleč, da je liotel dati ostavko svoje vlade, ako se senat in zbornica ne zedineta. Nato je prišlo do novih pogajanj, ki so šele v zgodnjih jutranjih urah dovedla do sporazuma. Poslanska zbornica je odobrila predloženo dvanajstino s predlogi vlade s 360 glasovi proti 204, senat pa s 182 proti 89. V poslanski zbornici je prišlo o priliki glasovanja o zaupnici Daladierju do razcepa v socialistični stranki, ker je 20 socialističnih poslancev glasovalo proti. 0 sporu, ki je vsled tega nastal v dosedaj dobro disciplinirani socialistični stranki, bo morala najbrž soditi glavna skupščina stranke. Japonci v Džeholu. Japonski delegati pri Zvezi narodov so iz Ženeve odmarširali, japonski vojaki pa v deželo Džehol marširajo. Prodiranje Japoncev se vrši od treh strani. Severni oddelek japonske operacijske armade pod poveljstvom generala Hattori je po zavzetju Kaila prodrl v notranjost Džehola. ter je že več ko 100 ikm od meje v notranjosti. Srednji oddelek pod poveljstvom konjeniškega gencrala No- gija prodira proti mestu Lingvan. Tretji oddelek prodira na jugu iz Šanhajk-. vana, ki je tam, kjer se stikata Rumeno morje in veliki ikitajski zid, ter ima premagati največje ovire. Kitajski vojaki, ki se povsod borijo zoper Japonce z največjo hrabrostjo, pa so preslabo opremljeni, imajo v tem kraju boljšo opremo. Tukaj je glavni ikitajski poveljnik maršal Čansuljan, ki ima dosti denarja. Zato so se Kitajci postavili Japoncem čvrsto v bran ter odbili njihove napade ob prelazu Paičisu. Končno pa le ne bodo mogli uspeti proti Japoncem, lu razpolagajo z velikim vojaškim izkustvom, z izvrstno opremo in z najmodernejšimi tehni.nimi pripomočki. Japonske vesti poročajo, da so njibove čete po Ijutih tridnevnih bitkah zavzele prelaz Pai.isu, s čimer so jim odprta glavna vrata v prestolicv Džehola, v mesto Čengte. Kitajci so Japoncem podlegli. Ni to prišlo nepričakovano, marveč je razumljivo vsakomur, kdor pozna kitajske razmere. Kitajska nima pravilne vojaške organizacije, niti vojnih sredstev in pripomočkov, dočim je Japonska izvrstno vojaško organizirana ter z najmodernejšimi srcdstvi opremljena. — Drug razlog pa je v nesložnosti ildtajskih generalov. General Suntienjing in tudi drugi kitajski generali so odpadli od kitajskega poveljnika maršala Hsilianga ter se pridružili Japoncem. Tako se je zrušil ves ikitajski obrambni sistern in provinca Džehol je izgubljena. Kitajci sc sedaj predvsem trudijo, da omogočijo kolikor mogoče reden umik svojih cet. Niso pa Kitajci vrgli puške v koruzo, marveč hočejo število pušk in orožja pomiiožiti. Ruske fabrike orožja in strdiva delajo noč in dan za Kltajsko, iki bo te izdelke prejemala preko Mongolije na račun ruskega posojila. Tudi razne evropske fabrike orožja in streliva izdelujejo, odnosno že pošiljajo izdelke na Daljni vzhod. Tako ne bodo topovi na vzhodu kmalu onemeli. Umik Kitajcev sc je posrečil in se vršil v redu. Umikajoč so se oddelki ponekod še borili proti prodirajočim Japoncem. Niso pa jih mogli ustaviti. V soboto točno teden dni po začetku japonske ofenzive proti Džeholu so japonski vojaki vkorakali v dežholsko glavno mesto Čengte. Kitajci so se umaknili za veliki kitajski zid, 'kjer pripravljajo protinapad.