60 LET ODPRTJA LETALIŠČA V POLJU
Na območju sedanje industrijske cone so 20. avgusta leta 1933 z velikim letalskim mitingom odprli novo Ijubljansko letališče. Z njim se je tudi Ljubljana vključila v medmestni in meddržavni letalski promet, ki je bil tedaj v velikem razmahu. Druga jugoslovanska mesta so bila že nekaj let povezana z rednimi letalskimi prevozi podjetja Aeroput. Ljubljana pa za to ni imela primeraega letališča.
Zlasti po končani prvi svetovni vojni se je v Sloveniji silno razmahnilo zanimanje za letalstvo. Malodane v vsaki vasi so imeli travnik, ki so mu rekli letališče, in aeroklub. v katerem so izdelovali modele in se učili lete-nja. Izdelovali so tudi prava jadralna in celo motorna letala. Takrat je ve-ljalo, da če si hotel leteti, si si moral kar sam izdelati letalo. Tudi Ljub-ljana je imela številen aeroklub, ki je imel zelo znano vežbališče za letenje z jadralnimi letali pri Novi vasi na Blokah. Letališče za motorna letala pa je Ljubljana imela v Šiški, blizu sedanjega Litostroja. Ker pa je bilo to letališče v trikotniku železniških prog, se ni moglo razvijati in tudi ne vklju-čiti v civilni promet. ki je bil v tridese-
tih letih že močno privlačen in razvit. Progo med Beogradom in Zagrebom so na primer odprli že 1928. leta. Do leta 1930 so letala družbe Aeroput že letela iz Beograda čez Zagreb in Gra-dec na Dunaj, pa čez Skopje v Solun. Odprli so tudi progi iz Beograda v Sa-rajevo in Podgorico ter iz Zagreba na Sušak. Slovence je zavoljo tega že grabila panika. kljub hudi gospodar-ski krizi so hoteli v korak z drugimi. Že leta 1928 so se mestne in državne oblasti odločile za novo letališče. ki naj bi Ljubljano približalo drugim me-stom. Ugotovili so. da je zanj najpri-mernejši prostor na vojaškem vežba-lišču v Polju. Še isto leto so vojaški strokovnjaki odmerili zemljišče in ker se niso mogli pogoditi za Taškarjev boršt. ki bi ga morali posekati, so letališče pomaknili še 150 metrov proti Polju in južni železnici. Vendar je finančni minister v Beogradu šele marca 1933. leta, po več intervencijah iz Ljubljane, odobril 960.000 dinarjev za gradnjo. Tudi pri odkupu zemljišč ni bilo lahko. Odkupiti je bilo treba nekako 4.500 kvadratnih metrov za obdelovanje neprimernih zemljišč. ki so jih lastniki uporabljali le za pašo.
Kljub temu je cena zemljišč skokovito poskočila.
V občini Polje so razpisali razlastitev zemljišč. laslniki pa so se lahko pritožili. Ua bi preprečili zastoj v gradnji, ki bi nastal zaradi dolgega razlastitvenega po-<>topka. ki so ga slutili. je komisija mestne občine, banske upravo in ubčine Polje 5. aprila imela še en pogovor z lastniki zem-Ijišč u odškodnini.
Dosegli so delni sporazum in zemljišča odkupili po 7 do 8 din za kvadratni meter. Maja so zemlji&če zakoličili in začeli graditi objekte. Dela jie vodilo poveljstvo vojnega letalstva. Postavili so hangarja za aeroklub in vojno letalsltvo s skupno površino 600 kvadratnih met:rov. Predvidena je bila tudi gradnja dovozrae. 900 metrov dolge ceste. od Šmartinske. plačala pa naj bi jo banska uprava. Do odiprtja letališča 20. avgusta 1933 cesta ni bila zgrajena. pa tudi vrsta drugih objektov ne; med njimi glavno leta-liško poslopje za civilni promet s čakainico in restavracijo. čeprav je redni letalski pro-met med Ljubijano in Zagrebom začel teči že dan po odprtju. Mestna oblast je imela v prihodnjih letih še veliko dela in stroškov z dokončno ureditvijo letališča.
Kljub temu je bila Ljubljana na novo letališče ponosna. Zbližala se je z drugimi evropskimi mesti. kot pred slabimi sto Ieti z južno železnico. Isto leto je Ljubljana dobila tudi svoj zna-čilni imenitni nebotičnik. Zgradila ga je gradbena družba. ki jo je vodil gradbeni strokovnjak Ivan Bricelj. doma iz naše Spodnje Hrušice.
Najbolj veseli pa so bili novega le-taiišča aeroklubovci, ki so tedaj steli 437 članov z odličnimi strokovnjaki in graditelji letal kot so bili Bloudek, Kuhel in drugi. V novo letališče so bili letalci in navdušenci naravnost za-Ijubljeni, trdili so, da je to najlepše letališče v državi. Žal je trimotorno potniško letalo farmen, ki je 1. $ep-tembra 1933 odprlo letalsko progo Ljubljana-Sušak, 12. septembra str-moglavilo v zidno ograjo bolnišnice za duševne bolezni na Studencu. Na eni strani veselje in navdušeno hlastanje po napredku, po drugi Strnni pa tudi izgube in tragedije.
Med drugo svetovno vojno je leta-lišče doživelo nekaj posodobitev, ker sta ga najprej italijanska, pozneje pa tudi nemška okupacijska vojska upo-rabljali v vojaške namene. Tudi po končani vojni je bila na tem letališču močna vojaška šolska eskadrilja, ka-tere šturmoviki, jaki in druga letala so dan na dan povzročali tak hrup, da so se na hišah v Polju in Studencu tresle šipe. Včasih so imeli vaje tudi ponoči. Leta 1954 so se vojaška letala prese-lila v Pulj in Brežice, v Polju so ostala le civilna in trenažna letala. Med drugo svetovno vojno je letalstvo silno napredovalo. po vojni pa so bile po letalskem prometu velike potrebe. Slovenija je v petdesetih letih razpola-gala le z letališčem v Lescah in letališ-čem v Polju. Obe letališči sta bili trav-nati, a sta vendarle omogočali prista-janje letal DC-3 in manjših. Razvoj pa je bil v letalstvu skokovit in tudi leta-lišče v Polju je postalo neprimerno in za razvoj brezperspektivno. Zanimiv je podatek, da so strokovnjaki že leta 1948 iskali primernejšo lokacijo za novo letališče. Našli so jo na Brniku, izdelali projekte in leta 1952 je pred-sedstvo vlade imenovalo komisijo za graditev letališča. Še isto leto so začeli razlastitvene postopke in krčenje gozda. Do leta 1961 je zaradi pomanj-kanja sredstev gradnja komaj kaj na-predovala. Tedaj pa je mestni svet Ljubljane ustanovil samostojno aero-dromsko podjetje »Ljubljana-Brnik v izgradnji«.
Formalni ustanovitelj tega podjetja je bila naša občina, ker je bilo leta-iišče Polje na našem območju. K usta-novitvi so pristopile tudi preostale ljubljanske občine in občina Kranj. Sklep o tem je naš občinski odbor sprejei decembra 1961. To novo leta-liško podjetje je bilo registrirano fe-bruarja 1963. Med njegovimi prvimi opravili je biia tudi obnova letališča v Polju, ki je komaj zmoglo tedanji promet.
V letu 1962 je npr: do 7. oktobra pri-stalo kar 781 letal in sicer 197 letal DC-3, 18 vojnih, 59 letal IS SR Slovenije, 6 tujih ¦n 428 letal Letalske zveze Jugoslavije.
Leto pozneje, 24. decembra 1963, je na Brniku pristalo prvo potniško letalo, bil je sodobni DC-6B, že na-slednje pa Caravelle. S tem je bilo novo Ijubljansko letališče na Brniku uradno odprto, čeprav je bila kon-čana le I. faza gradnje.
Letos torej zaznamujemo 60-let-nico odprtja letališča v Polju in 30-letnico odprtja letališča na Bmiku.
SLAVKO GERLICA