ISSN 0551-6407 - ■ iSfe VREME n Mursko Soboto, 25. mojo 1995, leto XLVII, št. 21, ceno 150 SIT iiLS Tega kajpak ne navajam zaio, da bi obžaloval za tistimi _ »ideološkimi« časi, prav iako tudi ne za povojno J ugasla- ? t ^31 ' najbrž pa je zdajšnja rešitev boljša, Četudi ni brez slabosti. božica, Mi, ll do d no pot. Večino čaka še matura, ki pri nas že dolgo dolgo dgt Če ni bila v praksi, vsaj v pravem pomenu besede ne. eprav se Svetniki I ) AKCIJSKA PRODAJA so se I I potem se ukažeIjnim JOŽE GRAJ f I o tehtnici ■ 4 1- Izdelki v prodaji: rj nova cena 'j ■ stara cena K:-; 212,40 I 490,80 a Ugoden nakup t>o v weh prod^alnah i, živili Veletrgovine pati vodijo v VIAmbS « o W iniUhnAa čas zanjo naglo bliža {1. rok bo 16. junija), je slišati, da marsikaj še ni urejeno. Število prijav za nadaljnji študij je prvič po desetih letih nekoliko upadlo, in sicer je skupno število okrog 12.000. Ali to pomeni, da si bodo morali marsikje posebej prizadevati za maturante, še zlasti z omogočanjem pridobivanja kakovostnega znanja, privlačnimi programi, raznolikimi izobraževalnimi potmi ter možnostmi za uspešen študij in njegovo dokončanje? Če bo res tako. vijo, ampak se mi zdi, da je lahko to dobra ilustracija za podkrepitev ugotovitve, kako se lahko nekaj obrne popolnoma na glavo. 25. maj je danes pri nas čisto navaden dan. Za Šolarje, in to tiste, ki končujejo obvezno osemletko, bosta mnogo pomembrtejša 30. in 31. maj, ko je napovedano prvo preverjanje znanja iz matematike in slovenskega jezika, na katerem bodo lahko dosegli (če jim bo uspelo) 80 točk za vpis v srednjo šolo. Prav toliko bodo lahko zbrali z učnim uspehom iz matematike, slovenskega in tujega jezika ter s splošnim učnim uspehom v zadnjih štirih razredih. Do 10 točk pa bodo ali so že lahko dosegli z zlatim Vegovim in zlatim Cankarjevim priznanjem. Tistim, ki se bodo kar najbolj približali maksimalnemu Številu točk (skupaj 170), bodo vrata srednjih šol na stežaj odprta za nadaljnje izobraževanje. Svojčas so bili na srednjih šolah sprejemni izpiti. Kandidati za vpis na univerzo v Ljubljani ali Mariboru ali na samostojne visokošolske zavode morajo opraviti po- zoperstavili državi 87,00 54,70 Vsstnikov koledar 25. četrtek, vnetMhod 26. maj, petek, Filip 27. maj, sobota, Avguštin 28. nedelja, Bernard 29, maj, ponedeljek, Majda 30. maj, torek, Ferdo 31. maj, sreda, Angela Kolinska Ljubljana ■) s> 69,50\ <>. a xs o boljši časi. Bodo tudi pedagoški delavci osnovnih in srednjih šol uspeli doseči ustreznejše nagrajevanje svojega dela? Šolski sindikat je prav te dni napovedal opozorilno stavko, ki naj bi bila na dan začetka mature. To pa za učence ne bi bilo dobro. Šola in podjetništvo ■l 'i ■I Ob koncu tedna ae bo vreme Izbotfialo, topleje bo. povpraševanja in ponudbe natigu delovne sile Časi preizkušenj »mladostnikom« obetajo nekoliko Če bi zavrteli kolo zgodovine za nekaj let nazaj, bi na Še zmeraj diskriminacija pri cenah telefonskih priključkov CREDITANSIALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tet: 21780 današnji dan v šolah (in še kje) z dokaj velikim »pompom« proslavljali dan mladosti. Vrstile bi se razne prireditve. Športna tekmovanja, sprejemi sedmošolcev v mladinsko organizacijo ... V Beogradu pa bi bila slovesnost oh koncu štafete mladosti, ki je bila posvečena praznovanju rojstnega dne predsednika nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Koliko vsega se je dogajalo okrog tega! Kot da bi bil Tito eden od bogov na Zemlji! Ampak o tem je takrat razmišljal le malokdo, bla glas sploh ne. Resnici na ljubo s(m)o bili mladi zadovoljni, da se je nekaj dogajalo, da s(m)o tekli^ nastopali, spremljali zanimive programe ... O vsebini te manifestacije pa si skoraj nihče ni belil glave. ®clajo - Hi Pregovor - Če na UBiana (2S. majaj same sije, jesen polne soile ostlje. s *^y®®čnega festivala so se po vsej Sloveniji zvrstile številne razstave cvetja. Ljudje, ki vrtelo pokazali, kakšni čudoviti šopki in aranžmaji se lahko naredijo, in vse se je . [“S teh dehtečih plodov zemlje, ki so vzgojeni z ljubeznijo. Sicer pa, vsaka vrtnica, vsaka j® dobimo, govori sama zase in veČ, kot bi lahko povedali z besedami. ANR Z^ltČVI^ stečajni^ GORČICA THOMY. 700 g. rdeča pesa, 680 g, 242,20 ajvar, 690 g KNORR, goveja juha s testeiiinami, grizli elips, 50 g. i PyramidiA ? uAaibd pAodajalec I mobitel f.-■ 1 jpB IBBH1^ IH ^/W srdi K H l RR HHH9 H r^/^LiM ' 'JI BaaBljl HHu ^HBM VHon F^ P®l WB R;' JU lS 1^ rB M W 2 vestnik, 25. maja 1^ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI I ■ LTLBLJANA - Mandatno-imunitetna komisija je državnemu zboru predlagala, naj nekdanjemu ministru za znanost in zdajšnjemu poslancu LDS dr. Petru Tancigu ne prizna imunitete. Imunitetni postopek je po ovadbi kriminalistov sprožil Iju-Njanski okrožni tožilec Andrej Baraga zaradi utemeljenega suma, da naj bi Tancig, ko je bil Se minister, zlorabil položaj in denar ministrstva prek dveh podjetij nakazal stranki zelenih, ki je S tem pridobila milijon tolarjev protipravne koristi, ■ ULrBLJANA - Slovenska vladaje obravnavala tudi predlog in okvirni program obiska patriarha Pavleta in njegovega spremstva v Sloveniji, Upoštevajoč predvideni manifestativni značaj tega obiska ter njegove poudarjene politične implikacije, je vlada ocenila, da v sedanjih razmerah tak obisk ni sprejemljiv, ■ LJUBLJANA - Papež Janez Pavel II. bo obiskal Slovenijo . 18. in 19. maja prihodnje leto, je sporočil nadškofijski tiskovni urad, sklicujoč se na pismo vatikanskega državnega tajništva. Papež se bo v Sloveniji mudil prav na dan, ko bo praznoval svoj 76. rojstni dan. ■ PEKRE - Tu so pripravili sklepno slovesnost, na kateri so obudili spomin na dogajanja pred štirimi leti, ko je takratna jugoslovanska armada obkolila 710. učni center slovenske teritorialne obrambe, kar je bil svojevrsten uvod v lO-dnevno vojno v Sloveniji. ■ LJUBLJANA - Na uradnem obisku v Sloveniji Je bil princ in veliki mojster suverenega malteškega viteškega reda Fr a’ Andrew W. N. Bertie. Predsednik Milan Kučan mu Je izročil odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri mednarodnem priznanju Slovenije in za krepitev mednarodnega prijateljstva. Gost pa je predsedniku Kučanu izročil odlikovanje ogrlico malteškega viteškega reda. Sodelovanje slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov Blagovna menjava se je potrojila Najnovejši ukrepi madžarske vlade bodo podražili slovenski izvoz v to državo Tako imenovane poslovne borze ali poslovna srečanja gospodarstvenikov iz različnih držav so postale tako rekoč že Iracionalna oblika aktivnosti, kijih organizirajo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Območna gospodarska zbornica za Pomurje je pri tem Še posebno uspešna, saj je v zadnjih letih organizirala več deset takšnih srečanj in je v glavnem nosilec sodelovanja med slovenskimi in madžarskimi gospodarstveniki. Rezultati teh aktivnost se že kažejo v obsegu blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko, ki seje po slovenski osamosvojitvi nekajkrat povečala. PO SVETU ■ BRUSELJ -Kmetijski strokovnjaki iz Slovenije in Evropske komisije so uspešno skleniti pogovore o stopnjah zaščite kmetijskih proizvodov. S tem odpirajo formalno pot za parafiranje sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. ■ SKOPJE - Na dvodnevnem obisku v Makedoniji je bila delegacija slovenskega državnega zbora, ki jo Je vodil podpredsednik komisije za mednarodne odnose Borut Pihor. Delegacijo so sprejeli predsednik parlamenta Stojan Andov, predsednik vlade Branko Crvenkovski in zunanji minister Stevo Crvenkovski, ■ BEOGRAD - Predsednik Srbije Slobodan Miloševič razmišlja o priznanju Bosne in Hercegovine v njenih mednarodnih mejah v zameno za bistveno omilitev mednarodnih sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji, Po poročanju beograjske televizijske postaje BK sta ameriški predstavnik v kontaktni skupini za reševanje krize na območju nekdanje Jugoslavije Robert Fra-sure in srbski predsednik v pogovorih »dosegla napredek«. ■ BONN - Predsedstvo nemških svobodnih demokratov (FDP) seje zbralo na izrednem zasedanju in razpravljalo o položaju po odstopu predsednika stranke Klausa Kinkla. Ta je namreč potrdil, da se na kongresu stranke zaradi volilnih porazov FDP-ja ne bo več potegoval za položaj predsednika. ■ JERUZALEM - Vodja PLO-ja Jaser Arafat in drugi vodilni Palestinci so izjemno ostro kritizirali ZDA zaradi veta v varnostnem svetu OZN, s katerim je Washington preprečil obsodbo Izraela zaradi načrtovane razlastitve v vzhodnem Jeruzalemu. ■ ^FIJA - Na obisku v Bolgariji Je bil ruski premier Viktor Čemomirdin. S sogovorniki seje pogovarjal predvsem o gospodarstvu. Bolgarski in ruski strokovnjaki so pripravili enajst pogodb o sodelovanju med državama na področju trgovine, jedrske energije, črpanja nafte ter zemeljskega plina, metalurgije in transporta. ■ JERUZALEM - Slovenski predsednik Milan Kučan je bil na tridnevnem obisku v Izraelu. Zadnji dan je bil namenjen seznanitvi z znanstveno-izobraževalnimi ustanovami in inštituti v tej državi. Naloga univerze Ben Gurion in Blausteinovega inštituta je, narediti puščavo prijazno ljudem. ■ PARIZ - Dosedanji francoski zunanji minister Alain Jup-pe je tudi uradno postal predsednik nove francoske vlade. Posle je prevzel od dosedanjega premiera Edouarda Balladurja, ki se bo po neuspešni kandidaturi za predsednika poslej ukvarjal ^političnim svetovanjem. BRUSELJ - V nedeljo so biic v Belgiji parlamentarne volitve, na katerih so volivci izbirali 514 poslancev, senatoijev in pokrajinskih svetovalcev, ki bodo zasedli mesta v zveznem poslanskem domu, senatu ter pokrajinskih skupščinah v Randriji, Valoniji in Bruslju, Zmagala je vladajoča koalicija krščanskih demokratov in socialistov, ki Je dobila 80 od 150 sedežev v parlamentu. ■ OLOMOUC - Med obiskom na Češkem je papež Janez Pavel n. za svetnika razglasil Jana Sarkanderja, katoliškega duhovnika, mučenega leta 1620 med tridesetletno vojno. Za- Vletu 1991 je obseg blagovne menjave med državama znašal dobrih 91 milijonov dolarjev, že v naslednjem letu se je povečal na skoraj 212 milijonov dolarjev, v letu 1993 je dosegel 252,5 milijona dolarjev in v lanskem letu že 290,5 milijona dolarjev. Tudi podatki za prve letošnje mesece so dokaj spodbudni, saj je v ja- nuarju in februarju blagovna menjava znašala 53 milijonov dolarjev, in Če se bodo težnje iz začetka leta nadaljevale, bo letošnji obseg blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko še večji od lanskega. Omenjena gibanja kažejo, da je gospodarstvo obeh sosednjih držav našlo skupne interese, kar pa ne velja za sodelo- vanje Slovenije z drugimi članicami Višegrajske skupine. Gospodarska zbornica Slovenije in v njenem okviru območna pomurska zbornica že vrsto let uspešno sodelujeta s sorodnimi zbornicami iz različnih madžarskih županij, rezultati tega sodelovanja pa kažejo, da tudi oddaljenost ni ovira. Tudi zadnja poslovna borza, ki sojo pred tednom organizirali v Murski Soboti, je to potrdila, saj so se slovenski gospodarstveniki na njej srečali z gospodarstveniki iz županije Csongrad. Pomurska območna gospodarska zbornica je tokratno srečanje pripravila skupaj z zbornico iz Szegeda, s katero želijo nadaljevati stike, ki so jih vzpostavili že v lanskem novembru, ko je bilo takšno srečanje v Szegedu. Na poslovni borzi v Murski Soboti so se tokrat srečali predstavniki 16 madžarskih in 17 slovenskih podjetij živilske, kemične, kovinske in lesnopredelovalne industrije ter trgovine, v okviru teh dejavnosti pa je tudi na globalni ravni največji obseg menjave med državama. So^ po neposrednih pogovorih d« predstavniki posameznihP djetij, bi lahko sklepali, da tati pri vzpostavitvi novih d** sodelovanja ne bodo izostri.*" pa zlasti na slovenski strani iP' zarjah na nekatere težave, b' zadnjem času dražijo sloven® izvoz na Madžarsko. državi podpisali sporazum d Pj sti trgovini, ki je začel veljaj julija lani in vključuje okoli li* različnih industrijskih l«^^ do v, bodo najnovejši ukrepi žarske vlade prav gotovo vp“" h na obseg slovenskega Madžarsko. Od 12, marca vetja dodatna 8-odstotna pri uvozu blaga na Madžar^ pa tudi devalvacija forinta slovenski izvoz v to sose®^ državo, vendar gospodarstvej* upajo, da ti ukrepi ne bod® goročni, zato je s stiki poh* nadaljevati. Po izračunih slovenskih f spodarstvenikov se bo zaradi । madžarskih ukrepov slo''*" J izvoz v to državo podražil do 20 odstotkov. Kot že pa se zaradi tega stiki (Oi" J venskim in madžarskih tem je papež obiskal še Poljsko. MJ VESTNIK Izdaj g Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedernjak, Štefan Ci-gut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo; Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovai (namestnik odgovornega urednika), Bernarda BaJaiic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jeric. Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Sdmen (tehnična urednica). Naslov uredništva In uprave; Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015. St. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za U. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 Srr, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005. devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/IB z dne 30. L 1992 sc Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Srečanje geodetov severovzhodne Slovenije V Moravskih Toplicah se je zbralo na rednem letnem strokovnem srečanju geodetov severovzhodne Slovenije okrog sto geodetov, članov Geodetskega društva Maribor. Takšna srečanja pa ponavadi dopolni s strokovnim izobraževanjem in novostmi na njihovem področju. Letos so največ pozornosti namenili vlogi regij pomenu prostorskega planiraitja v regijah. Strokovni svetovalec iz urada pri ministrstvu za okolje in prostor Miran Gajšek je geodetom predstavil nekatere prostorske posege v pokrajini ob Muri. Med temi sta posebej aktualna gradnja železniške povezave z Madžarsko in gradnjo avtoceste na območju Pomurja, Z vidika varovanja naravnega okolja bo predvsem gradnja avtoceste še posebno zahteven projekt. Poudaril je tudi zahtevo po izjemnem varovanju podtalnice, naravnega okolja v neposredni bližini reke Mure ter obstoječih in predvidenih krajevnih parkov. Razložil je še, da v okviru njihovega urada deluje posebna prostorska delavnica za Pomuije, Oba predvidena projekta, železnico in avtocesto, je predstavil tudi v širšem kontekstu evropskega regionalnega razvoja, saj bosta pomembna prometna zveza za pretok blaga in storitev med evropskim vzhodom in zahodom. Strokovni program je nadaljeval Matjaž Kos z Geodetskega zavoda Slovenije, ki je predstavil njihove zadnje kartografske dosežke in projekte. Geodetski zavod je v zadnjih letih uspešno sodeloval z vodilnimi evropskimi kartografskimi hišami in je večino svojih storitev preusmeril na zahodna tržišča. Za domače tržišče pa poleg različnih foto- in ortokart, turističnih, planinskih, občinskih, mestnih in drugih, pripravljajo Atlas Slovenije na CD ROM-u. VvlloNllll IH HJaU4il^ vlade bo banka izplačevala večje vložke od junija v primeru, če se zasebni lastniki odpovejo svojemu deležu. Imenovana Je bila tudi parlamentarna valna komisija, ki naj bi raziskala obe aferi. fovo pa ti aferi ne bosta pripomogli k uspešni?^ vatizaciji madžarskih bank. Tudi o predsedniku države se v tem me^ veliko govori. Pravzaprav niti ne o sedanj^?'^ temveč o sami predsedniški inštituciji. Kmalu namreč sedanjemu predsedniku potekel mandat. Na Madžarskem po veljavni ustavi!^ sednika države izvoli skupščina. S tem načitdf predsedniških volitev pa ni zadovoljna Strani^ tnalifi posestnikov, ki zahteva, naj se razpiše 'j|| rendum, na katerem bi se izjasnjevali o nep^^^ dnih predsedniških volitvah. Stranka je že zbrU več kot sto tisoč podpisov in jih predala skupš^^ Le-ia Je stvar dala v presojo Ustavnemu sodd^ ki je odločilo, da se o ustavnih vprašanjih ne odločati z referendumom. Ustavo namreč spremeni le skupščina. Precej je tudi domnev o možnih predsednik' kandidatih. Medtem ko sta se vladni stranki P cialisti in svobodni demokrati) dogovorili, dtt^ sta postavili za skupnega kandidata spet. Goneza. opozicijske stranke (te so štiri) zaenk J' ir-' še nimajo skupnega kandidata. Kakršen koli bo rezultat predsedniških eno Je gotovo, gostitelj predsednikov srednjecjf^ skih držav ob koncu ledna v Keszihelpu bo Gonez. /Jarijana MJ vestnik, 25. maja 1995 5 aktualno doma t 1 h k i; !■ ) I I, h I I I i m j. t 1 t k i Državne svetnike razvnelo prevzemanje državnih funkcij Od krvnega davka do odložilnega veta Denar in politika Politične stranke so eno temeljnili orodij demokracije. Čeprav je njihovo delovanje povsod po sveta deležno kritičnega odnosa, pa ni nobene res demokratične državne ureditve brez pjih. Ker lahko politične stranke posredno prek zakonodajne in izvršilne veje oblasti in z dragimi vzvodi pomembno vplivajo na našo skupno bl^njo in posredno odloč^ o velikih koHčtaah denarja (seveda davkoplače- I valcer), je izredno pomembno, da njlhoro delomOe ureMo trdno I r f konec 8*o**oko pretresen nad krvnim davkoin, ki »u in v začetku tega tedna ktjale slavtnske »sta, sv^predlagjun, da uhtara od državiieia zbora takt^nK bL pjiT(S OhravoaTt zakoni o varnosti v cestnem prome- ditie ^hbprej sprejme rao polrobnv zahmndnjo glede gra- avtocest. V proračunu za leto 19« pi x uik ti nakup avtomatskih merilnikov hitrosti in pohdia- dtiavne v števila prometnih policistov. V Interesu sklene sklici ™ državnih svetnikov pa predlagani, di h fimproj ta.« To žavarovanje za prometne nesreče In njihove posledi-V državnega svetnika Andreji HrasteUa iz Gor- EtihSrbec U u “****** precejšen odmev. Pridndll»AtuJe tndl tabiranie ’ državni svet naslovil zahtevo, se takej ukine •i vas-Hoče, ki po njegovem mnenju aeveA^ padbišče, polno zamaškov in omeptev, ki se izhodnih in vhodnih postajah, kar ogroža varnost na ce- no odseku Arjo vos-Hoče, ki po njesovem mneujn S?* . It " To bumerang je WfWt‘ : k; I pravila, ki se Jili morajo držati vsi, sicer so iz te igr« izločeni. Zato je zakon o političnih strankah zanje neka) takega, kot so prometni predpisi za Voznike. Brez teh ne bi bilo v prometu nobene odgovornosti, ne bi pa se vedelo niti to, kal je prav in kaJ narobe, kaj se sme In kg) ne. Že sama odsotnost tega zakona bi praktično po- r.i r- 1L dh k p. k f it r P H' i’ ilf K jt« “Je doslej ji nevarno orožje. 2»to^«^‘ uprave. ^■»karlthčejr državnega bistvu nnr. l^tari so v ®a J®*! ® upravi, i" predlagala ®*j®ustavn^JS-y ***• 1 Vno ^44« ,.».11 «a. uprave. ‘®K> po novih usta- so med drugim so v "“l^cr X “O**** ‘ j™ j® je tudi ’'°'hposfLi„ J* država s tem čle-‘"'•oSk^^stojnostiobčin, popravni^'*’?® meseca rtJliavr P® j® ^^nihfunkcirv?’’*’''^®’"" dr-duhovc Pn ndi razburil • »'o Odločbi ustavnega Za sodiščabi 101. člen zakona po 1. juniju letos prenehal veljati, kar bi povzročilo ne le kup pravnih praznin, ampak tudi popoln kaos, če bi si občine same izbrale svoje izvirne pristojnosti. Takšno opozorilo državnih svetnikov pa kaže, da tega ne bi smeli dopustiti. Na seji državnega sveta Republike Slovenije so se svetniki z večino glasov (21 jih je bilo za, 5 proti, 6 se jih je vzdržalo) odločili za sprejem odložilnega veta k zakonu o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do konca minulega leta opravljali občinski organi. To pa pomeni, da bo moral državni zbor Sc enkrat obravnavati omenjeni zakon in pretehtati pripombe svetnikov. Po njihovem mnenju zakon ne omogoča takšne razmejitve nalog med državnimi upravnimi organi in lokalnimi skupnostmi, ki bi zagotavljala občinam samostojno odločanje a' k ( I J J / 1 J t I, f D K r r S it S ■ k*' menila, da v cestnem prometu ni pravil In da je uzakonjen kaos. Tako je treba razumeti tudi velik pomen zakona o političnih strankah. Brez njega namreč ne bi bilo nobenega pravega nadzora I nad njihovim finančnim in siceršnjim poslovanjem. Ravno pravila, ki političnim strankam določijo ravnanje, so za normalno delovanje demokracije zelo pomembna. Stranke so pač tiste, ki prek svojih poslancev določajo pravila za vse druge, Id nam vsem določajo, kako moramo ravnati tako rekoč na vseh področjih. Poslanci so resda formalno zavezani samo svoji vesti, vendar se v praksi odločajo predvsem tako, kot jim narekujejo stranke, iz katerih prihajajo, ne pa, kot jim narekuje vest. To seveda samo po sebi ni nič slabega, praktično gledano pa mnogokrat sploh šele omogoči, da zakonodajno telo pride do kakega kompromisa, da sploh lahko sprejme odločitev. Toda v praksi se pogosto dogaja, da politične stranke, ki delajo red povsod drugje, same sebi nočejo postaviti norm, ki bi tudi na njihovem specifičnem področju določile pravila in uvedle red. Stvar je še toliko zanimivejša, ker so poslanci najvišja zakonodajna oblast in ni nikogar, Id bi jim smel postavljati kakršne koli pogoje. Izjema so seveda volivci, ampak te vprašajo za itmenje le enkrat na štiri leta. Stranke torej lahko prek poslancev same sebi določijo, kar se jim zazdi, da le rti v nasprotju z ustavo. Pri tem so na očeh javnosti, kar je dokaj dobro jamstvo, da ne bodo ravnale sebično, v prid svojega »ceha«. Javnost in preglednost strankarskih financ je alfa in omega poštenosti in moralnosti v politiki. Kako naj na primer vemo, za koga dela strankarski funkcionar, Če ne vemo, odkod njegovi stranki denar? Zaupanje je sicer lepa reč in lahko si mislimo, da so vsi skupaj čisto spodobni fantje in da kakšne svinjarije od njih res ni pričakovati, vendar bomo imeli vso pravico dvomiti o njihovih , namenih in njihovem početju, dokler ne bo njihovo finančno -poslovanje javno, podatki konkretni in natančni: od kod jim de- ' I r J ‘i novi bazeni Banovi topbH u prlfif>TlU nort- “■rHo J* *'V"J1SCU Kanovi topUH s« pripraTill novt-^»dstavUI novoiinatožbo. Kokri novebazenrrptaralrvegaz n* s »etevnaa prek toplotnih im^^alnBtov, M ima dfr nmterakl spust, Ier otroški ba-’ Banovcih 984 kvadiStfi.lli atcCrPt pn-’ ioicdinjhnl butal hkMOov, od ti^jj 1S r zaprtem pro-uerašldbmark, tltaBiilu. tara- « sdnnmoht nkEcne^ fttn* taUmr. Med vttBiBo, pretneem vszoffiiwiewi>- t JS dfl bodo Letos 3J wde mtniftlhbholitihpiigč teJl dneh ile v pfrtriiijo dclplce '^'“^akooZ^" ncmfldh majk. Prodaja ^“wjii<4iu,' ANR o lokalnih zadevah. Če bo državni zbor odložilni veto zavrnil oziroma omenjeni zakon vnovič potrdil, bo državni svet sprožil ustavni spor. Po mnenju državnih svetnikov pušča omenjeni zakon preveč vprašanj nedorečenih in izraža težnjo oblasti po centraliziranju vseh pomembnejših odločitev. Menili so, da skuša vlada z omenjenim zakonom nekako sanirati, stanje po odločbi ustavnega sodišča in vsaj v grobem razmejiti pristojnosti med občinami in državo. Zakon ne pove, kaj so upravne naloge, so sc hudovali svetniki, zato je treba ločiti med upravnimi nalogami in tistimi, ki nimajo upravnega značaja. Vprašali $0 se, ali je s takim načinom dejansko zadoščeno načelom lokalne samouprave in ne nazadnje tudi vsebini odločbe ustavnega sodišča. Izrazili so prepričanje, da bo zakon v prihodnosti pogosto predmet ustavnih sporov, saj utegnejo mnoge občine protestirati, ker jim bo država vzela pristojnosti, ki jih ne bi smela. Problematična pa je tudi zmanjšana pravna varnost Po mnenju državnih svetnikov niso vse pristojnosti, ki so bile prejšnjim občinam odvzete z zakonom, avtomatično tudi državne. Od vlade so hoteli zagotovilo, da cij>činam s tem zakonom I L i N. i ne bodo odvzete pristojnosti, zapisane v zakonu o lokalni samoupravi. Niso pomagala niti številna pojasnila ministra za okolje in prostor Pavleta Gantarja in državnega sekretarja ministrstva za notrarije zadeve Slavka Debelaka, češ da je bilo premalo časa za pripravo razmejitve posameznih pristojnosti in da bo to urejeno s področno zakonodajo ter zagotovilo, da občinam ostajajo vse druge pristojnosti, ki niso določene v omenjenem zakonu. Po Gantarjevih besedah je napačno mnenje, da država sedaj prevzema gospodarjenje s prostorom v svoje roke. Navedel je, da bodo v izvirni pristojnosti lokalne skupnosti še naprej prostorsko planiranje in prostorski izvedbeni akti, medtem ko so lokacijska in gradbena dovoljenja bistvenega pomena za funkcioniranje države. Svetniki pa so zatrjevali, da nedorečene pristojnosti vnašajo med ljudi nemir. Zato pričakujejo tak zakon, ki bo sprejemljiv za toc in bo poenostavil postopke, ne pa da se zamegljujejo prave pristojnosti lokalne samouprave. Precejšen del razprave so namenili tudi predlogu republiškega proračuna za leto 1995 in menili, da bi bilo treba vnovič pretehtati, ali so predvidene naložbe v državnih organih res nujne. Pri tem so navedli podatek, da proračun državnega sveta predstavlja le pol tisočinke celotnega državnega proračuna. Kljub pomislekom, ali bodo v državnem zboru sploh upoštevali njihove pripombe, so sprejeli vrsto amandmajev k predlogu državnega proračuna. Pri tem 50 zlasti terjali bolj jasne pristojnosti državnih organov, ki naj bi vestneje in natančneje pobirali davke in prispevke. Hkrati naj bi obvladovali sivo ekonomijo, ki lahko postane pomemben vir proračunskih sredstev. Kritično so ocenili tudi razmere v novih občinah po lokalni reformi in opozorili, da bo nova uprava z zaposlovanjem novih ljudi in kupovanjem dodatne opreme Se dražja. Poudarili so, da bi morali več proračunskega denarja nameniti kmetijstvu, znanosti in tehnologiji, drobnemu gospodarstvu in cestni infrastrukturi. nar, koliko ga dobijo in za kaj ga porabijo. Pri političnih strankah kot enem od vzvodov demokracije pač ni vseeno, kako delujejo in kakšne cilje imajo. So orodje v rokah volivcev ali v rokah posameznikov in korporacij, ki imajo dovolj denarja, da sijih lahko kupijo? Potemtakem je še vedno bolje, da obstajajo jasna pravila in podroben nadzor, da se točno ve, kaj se sme in kaj ne. Čeprav je tudi res, da noben zakon in flnančni nadzor ne bosta mogla preprečiti korupcije. Če bodo namreč skušnjave velike, se bo zmeraj našel kdo, ki jim bo podlegel. To pa je že druga tema, , s katero se mon^o pozabavati pravni organi. MILAN JERSE Radgonski DeSUS pred novimi izzivi Ustanovne in volilne konference Demokratične stranke upokojencev v (^rnji Radgoni so se udeležili tudi nekateri najvidnejši predstavniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije, med njuni državni poslanec Ivan Sisinger in Ei^ Tomažič iz Maribora, ki je odgovoren za usklajevaiije aktivnosti te stranke v Podravju in Pomurju. Navzoči so mwrej prisluhnili poročilu predsednika iniciativnega odbora za pripravo ustanovitve stranke in njenih ciljih Milanu Nekrepu. Nato so obravnavali in sprejeli pravila novoustanovljene Demokratične stranke upokojencev Gornja Radgona, ki sc je v bistvu le preimenovala, sajježeprej obstajala vstati Občini Gornja Radgona. Po razdelitvi na tri nove občine bo poslej deloval 17-članski območni odbor, v katerem bo 7 Članov iz gotnjeradgonske stranke, 5 iz Radence in 3 iz Občine Sveti Jurij. Za predsednika DeSUS Gornja Radgona so izvolili Milana Nekrepa, ki bo tudi na čelu 13-članskega izvršnega odbora. Njegov podpredsednik bo Rado Krajnc, organizacijska sekretarka bo Vikica Sluga, blagajničarka pa Krista Kosar. Izvolili so tudi nadzorni odbor in se odločili, da bo letna članarina simbolična, Ic 2(X) tolarjev. Precej pozornosti so vzbudile programske usmeritve DeSUS Gornja Radgona, ki so prilagojene novi zakonodaji in nalogam stranke v prihodnje, piri tem so upoštevali odločitev vodstva slovenske upokojenske stranke, da bodo na prihodnjih volitvah v vseh volilnih enotah samostojno kandidirali svoje predstavnike, ker ne zaupajo več predvolilnim obljubam političnih strank. Kot glavna programska usmeritev pa je vsekakor skrb za ohranitev pravic upokojencev in invalidov, pri čemer hočejo sodelovanje in tudi soodgovornost za pripravo in sprejem pokojninskega sistema. Pri tem vztrajajo, da finančno pokrivanje pokojnin temelji na načelu medgeneracijske pogodbe, kar pomeni, da bi zaposleni v obliki prispevka pokrivali tekoče izplačevanje pokojnin. Zato so proti izjemam pri upokojevanju. Kot so poudarili, zagovarjajo soodvisnost gibanja plač in pokojnin, pri čemer zahtevajo poleg 13. plač zaposlenih še 13. pokojnino. Glede sistema urejanja pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pa menijo, da morajo upokojenci, zlasti starejši, dobiti posebno mesto. Zavzemajo se za znižanje meje za oprostitev doplačil in so proti negativni listi zdravil za upokojenec. So za nujnost upoštevanja meril solidarnosti v stanovanjski politiki za socialno ogrožene. Hkrati si bodo prizadevali, da se postopoma manjša razlika v infrastrukturnih in sorodnih dejavnostih med mestom in podeželjem. V ta okvir sodijo tudi nemoteno izvajanje naložb v Šolstvu, kulturi in športu, vzdrževanje neprofitnih stanovanj za najbolj socialno ogrožene upokojence ter ureditev zelenic, sprehajalnih poti in kolesarskih stez. MILAN JERŠE MILAN JERŠE 4 vestnik, 25. maja jjjj gospodarstvo O podjetjih, ki ne izplačujejo plač Stranpoti za plačo Tema parlamentarnega zasedanja so plače. Govorijo o tisti nnjnižji in nnjvišji pa tudi o tem, $ katerim-zakonom bi uredili vprašanje plač v državi. Kot nalašč seje v tem Času (glasila mariborska Agencija za plačilni promet m opozorda, da so pri njih podje^ Id svo^ zaposlenim jdnč sploh ne izplačujejo, vsaj ne na tak način, da bi za to vedeli Agencija in država. Neizplačevanje plač si je mc^oče tolmačiti na dva načina, in sicer da delavci plače res nekaj mesecev že niso dobili, bolj verjetno pa je, da jo prejemajo na roko, država pa pri tem načinu ne pobere davkov in prispevkov. Da so to predvsem zasebna podjetja, ugotavljajo na Agenciji za plačilni promet za našo regijo. Sploh SO zasebniki pri tem. da se izognejo nadzoru in plačilu dajatev, zelo iznajdljivi. Kako je mogoče, da sc je zasebnik izo- j.'-*-: Po podatkih Agencije za ptaolni premet v hoti v zadnjih štirih mesecih in več plač ni izplačalo^ 33 pravnih oseb, pri katerih je bfio z^msimttb Podrobnejm pr^led po starih Mitc^ Sobota 18 pravnih oseb s 40 zt^toslenhni, Gornja 2, 7 s 105 zaposlenimi, 6 za 8 delavcev t«r Lja- Jb tomer 2 pravni osebi s 3 Število pravnih oseb, zadnjSidveh mesedlinii^ steomi mso i^lačale g. Enota Agencije Pravna oseba Število zaporitmffii Murska S<*ota £4®^:, ” 23 O tehtnici povpraševanja in ponudbe na trgu delovne sile Delo za mlade z izkušnjami Delodajalci pomurske regije so v lanskem letu na zaposlitvenem zavodu prijavili 6773 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je v primerjavi z lanskim letom za več kot trideset odstotkov več. I I' 1 so delodajalci največ sp**^ po iskalcih zaposlitve s koDH® četrto zahtevnostno stopaj®®* brazbe, v primerjavi z leto® P® pa nekoliko bode v oči P®*®**'' da se je skdžaj podvojilo P®’!^ Ševanje po delavcih s prvo z* vnostno stopnjo vendar: zaradi večjega P**''l’j vciiuai. ZjdiaUŽ vevj^e« k*-* r I vanja po delavcih s čcutc, j peto, šesto in sedmo stopU)*’J brazbe lahko rečemo, da tiavPf delovne sile najverjetneje do kakovostne spremeniM izboljšanja kvalifikacusfce^ zaposlenih. Ce seveda ci takšnega delavca, kot»’ G. Radgona Lendava Ljutomer Skupaj 4 BS i 22? 81 ? ■H gnil kontroli ter zaposlenemu s srednjo izobrazbo prikazal izplačilo plače 12 tisočakov, ko je že zajamčena plača znašala 25 tisoč tolarjev, smo o znanem primeru povprašali na pristojni službi. Tako, da je za delavca navedel le nekaj ur dela na mesec, je bil odgovor. A koliko je ta zaposleni resnično delal, vesta on in delodajalec. Kako državi plačati malo ali nič, je vodilo mnogih zasebnikov, nemalokrat pa pri tem potegnejo kratko tudi delavci. Nepisano pravilo je, da zasebniki zaposlenim na plačilnem Ustu prikazujejo izplačilo zajamčene plače in od take plače potem plačujejo tudi prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter davke. Preostali del plače gre na roko delavcu. Nič manj spretni niso ti iz vodstvenih vrst. Direktor podjetja ni zaposlen v podjetju, ampak opravlja svoje delo po pogodbi za podjetje. Tako si sam plačuje prispevke za zavarovanje, vendar najpogosteje za najnižji zavarovalni razred. Nekateri si pridobijo celo status kmeta in so zavarovani kot kmetje. Tudi to je tema, o kateri bi mogli kakšno reči v Ljubljani, kajti delovna inšpekcija ne obvladuje vseh domiselnih stranpoti pri plačah. ' MH Zaradi tega podatka, in ker vemo, da se je povpraševanje po delavcih v letu 93 povečalo v primerjavi s predhodnim za 16,2 odstotka, v letu 92 pa za 6,1 odstotka, lahko rečemo, daje dinamika povpraševanja po delavcih in pripravnikih v naši regiji pomembneje zavrtela zaposlitveno kolo. V Sloveniji se seveda vrti nekoliko hitreje, po podatkih za lansko leto se Je povpraševanje po delavcih prek zaposlitvenega zavoda povečalo v primerjavi z letom 93 za nek^ manj kot 40 odstotkov. Tl podatki, čeprav kažejo na ugodnejše tokove, ostajajo goli in nepopolni, če jih ne povežemo z gibalnem v gospodarstva ali če jih ne vidimo kot posledico dogajanja v proizvodnji. spodbude za zaposlovanje pripravnikov in mladih neizkušenih delavcev za delodajalce nezanimive, saj jim je več do tega, da na delovno mesto dobijo delavca z izkušnjami, ki lahko takoj samostojno začne delati. Povpraševanje po delavcih pa dobi jasnejšo barvo, če dodamo novo razsežnost ali če odgovori- iskali, dobijo. _ . Najpomembnejše pri tej o povpraševanju po *l®l?^^ seveda vprašanje, koliko je?” dba na trgu delovne sile sU^: s povpraševanjem. silic Iz poročila za lansko leto, ki so ga pripravili na murskosoboški območni enoti zaposlitvenega zavoda, je tudi podatek, da so iz gospodarstva lani povpraševali po 5788 delavcih in pripravnikih, Največ delavcev in pripravnikov so (bi) zaposlili v industriji (2212), trgovini (710), gradbeništvu (861), gostinstvu (497), obrti in osebnih storitvah (587), finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah (357) ter kmetijstvu (332), Iz negospodarstva so iskali 985 delavcev in pripravnikov, večinoma v izobraževanju, znanosti in kulturi ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Delodajalci so povpraševali po mlajših, a že izkušenih delavcih. Povpraševanje po njih se je povečalo v primerjavi z letom prej skoraj za polovico, kar pomeni, da imajo manjše možnosti za zaposlitev starejši delavci in jSv<#Ws- delovnih mest dclodajalrri la® 1, zaposlitvenem zavodu ni®® 1; ustreznega delavca. Za^ .1 iskali kuharje, natakarje, I ce keramike, zidaijei te® zaije, prodajalce avtomol^t poMštva ter trgovske in ekonomske tehnike, ki * . 1 ladali vse računovodske P*^ ( S Prijava potreb po delavcih In pripruvnakiB Sfopuja izobrazbe 58 Skopaj 1994 1993 1 1274 eas E 554 437 111 163 162 5!? 2675 1230 1880 1008 IH 48$ 4^ ® ' s»«[p4 VB 388 326 491^ 099 ffioM {K> delavcih G 1993 I 1311 SIS E 408 Stop^izd^^Be El 103 71 IV 1766 11^ V 1196 869 VI 312 26^: IS VE 201 183 e^£«to 1S94 Nezadovo^ne potrebe I n 146 Stopnja ktUirazbe E M iV H M iV 60 S09 34 m 177 vn 187 Delo bi bilo tudi za I getike, strojnike in učiteU® plomirane pravnike in ' , • rkl. Na trgu delovne sile J’’ časa prevladujoče zapo®JIJ^ predvsem za določen čas-skem leuje bilo od 6773 tev 4998 za določen - 92 so v J 8 za aoiocen j strokovnih zaposlovanja obta’^ ., obliko zaposlovanja obta’*^^ še kot manj vredno. Tod* ac Kui umuj vicuiiv* jj že lahko rečemo, da je vanje za določen čas pt*^ joči način, ki so se ga ci oprijeli zaradi fleksibilo” jo vsebuje. Zaposlovanje za čas je namreč na trgu nedo*;!: začetniki ah pripravniki. Povpraševanje po pripravnikih se je zmanjšalo skoraj za 8 odstotkov, kar pomeni, da so vse državne mo na vprašanje, po katerih delavcih so delodajalci spraševali in kakšno stopnjo izobrazbe n^ bi ti tudi imeli. Tudi v lanskem letu cas je namreč na ue« sile togo in za delodajalf^^ । go bolj obvezujoče, Jc P® manj varno za delavca-MAJDA HOK'*” Sklad za razvoj Neuspela razveza s podjetji iz leta 92 Republiški Sklad za razvoj je jeseni leta 92 prevzel v upravljanje in lastništvo 98 podjetij, takih, ki so v poslovanju povsem zavozila in ki so skupaj ustvarjala tretjino vseh izgub v slovenskem gospodarstvu. Njegova nalaga je bila; v dveh letih sanirati In privatizirati tista podjetja, ki so sposobna preživeti v konkurenčnem okolju, v dragih pa ohraniti zdravo Jedro. Toda v maju 9$ Sklad ugotavlja, da Je Še vedno večinski lastnik v 53 podje^h. Večinske deleže je prodal (le) v 6 podjetjih in 13 podjetjih hčerah, v več podjetjih pa je zmanjšal svoj lastninski delež zaradi dokapitalizacij in delnih prodaj deležev ter zaradi dezinvestiranja in lastninjenja hčera. Po teh podatkih sodeč Sklad ni v celoti izpolnil naloge, še najmanj pri privatizaciji podjetij. Prodaja mu je šla slabo od rok in še tista podjetja, ki so dobila nove zasebne lastnike, svoje poti niso nadaljevala, niso se razcvetela v uspešna podjetja. Vedno več jih je, ki so spet v velikih težavah in pred stečajem, minevata pa tudi dve varovalni leti za zaposlene, s katerima je Sklad v pogodbi novega lastnika zavezal, da ne sme odpustiti prevzetih delavcev. Sklad seje v tem času javnosti slabo zapisal tudi zaradi številnih stečajev podjetij, ki so lastništvo predala v upanju na rešitev. Samo v lanskem letu so bili uvedeni stečaji v petih podjetjih in nekaterih hčerah šestega podjetja. Med stečajniki je tudi Opekarna v Dolgi vasi. Zaradi nerazvitega trga kapitala se je v letu 94 zmanjšalo število prodaj skladovih podjetij, maja pa je bila ustavljena prodaja, ker je bi napovedan sprejem posebne zakonodaje o privatizaciji skladovih podjetij, t^o vsaj ugotavljajo ■ pri Skladu. Sprejem zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklad sprejema tudi vrsto ktnjJtutt naslova lastninskega preoblikovanja. Skup^ znesek goto* vinske bipnine v lanskein letu znaša 3,4 mttOarite toi^ev. Od intotnBi od-bipov so pobrUi 3,6 mi-pcec^al^ 1,8 mi-bjarde pa so dc^ih od go- ; tovindže prodaje delidc v ; Jav^ prodni. Kripmmi Je naložena v ^žavnih vred^ oo^iuh papirjih tec v depozitov % n^lčaBi sbvenriab firiamčsih i^ti- tnc^nB. »______; Sklada si lahko razlagamo kot vzrok, zakitj podjetja niso prodana, v resnici pa je dobrodošla pot, da se Sklad reši nekaterih podjetij in se usmeri k dragi zaupani mu nalogi, ki izvira iz lastninjenja podjetij po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Zaposleni v skladovih podjetjih so tako dobili ponudbo delnic podjetja, 20 odstotkov za interno razdelitev in 40 odstotkov za notranji odkup. Na ponudbo se je odzvalo 32 podjetij, 31 pa so notranji odkup tudi dovolili. Število skladovih podjetij se bo torej tudi po tej poti zmanjšalo, pa vendar bo še lep čas zamrežen s podjetji iz leta 92, in sicer zato, ker je finančno ozdra- vitev videl predvsem kot odkup terjatev podjetij od bank in drugih finančnih inštitucij, lani npr. v vrednosti 10 milijard. Tako postaja pomemben upnik lastnim podjetjem, Z Evropsko banko za obnovo in razvoj je uspel podpisati tudi pogodbo o investiranju v njegova podjetja v vrednosti 24 milijonov ekujev. Sredstva bodo namenjena predvsem nujnim naložbam in bodo v podjetja vložena kot trajni kapital. MAJDA HORVAT Nafta mesečno ob dvajset Pred prveuiajvkhnl prazniki Je riada znižala rafinerijslte idi naftnih derivatov za 3,5 odstotka, a hkrati u toliko povišala pr®^2|/ vek. Tako se drobnoprodajne cene na črpalkah niso spremenil®, trgovska marža ostala nespremenjena. Vlada Je svojo odločitev | tem, da so bili v tem času razmere na svetovnem naftnem ameriškega dolarja dokaj ugodni, zato je ocenila, da zniŽai^ cen ne bo negativno vplivalo na poslovaalc ^venskih naftnih 4r*®^ - Jože Hozjan, direktor Nafte, pa je izjavil: »Znižanje rafin®'^^ zelo negativno vpliva na naše poslovanje. Naše strokovne služb® ®^k nale, da vsak mesec izgubimo 20 milijonov tolarjev, dokončne gativnega -vpliva znižanja rafmeruskili cen pa se popravljamo. 7^ . se s kupcem, torej Petrolom, in določena vprašanja smo že J reali, toda vs^ negativnih vplivov znižanja rafmerijslcih cen n® reSiiir lOua vscfi Ticgaiiviiin vpuvov zluzanja raiincmsjoii cwi eliminirati. < K tej izjavi dodajamo tudi razrez drobnoprodaji^ cuuuiuuAU.it 1^. kcj uja-vi uuuajituiu luui ia4.icz. uiuuiiupivu^*^- r ffi cina na bencinskih črpalkah. Super bencin stane 73,20 tolaij* *i' 2S.9 država**^ če si ga natočimo sami. Od tega je neto nabavna cena : tolarja zasluži trgovec, preostalih 42,1 tolarja pa si vzame država nim davkom. Cena ec, prcu!>uuui *tz^i ivisujii p« »i vzuUv neosvinčenega bencinaje66,4Otolaiia.<^'[^ ia za liter, traovec 5.2 toiaria in država 341® r rafinerija 27,6 tolarja za liter, trgovec 5,2 tolarja in država liter. Tehnostroj MO o stečajnem upravitelju Sindikat Tehnostroja Moderne o^me je stečajnemu senata poslal odprto pismo. V njem Nše, da vsi zaposleni opozarjajo, da v tem že drugem stečaja podjetja v Štirih letih Ščap ne more Uti stečajni upravitelj. Ce bo stečaji imenoval g. Sčapa za stečagKga upravitelja, «... bomo morali našo firmo zavarovati s svojimi delavci in tako NE bomo dovolili vstopa g. Sčapu«. Svaje (^mzorilo in namero utemcljajejo takole: »Po revizijskem poročiln sodbe je bilo pri takratnem stečaj« narejenih zelo veliko napak, posledica le-teh pa je tudi današnji stečaj. Zato ivamo, da si stečaj senat ne bo dovolil tega, da bi glavnega krivca oškodovanj« Teliitostroja ponovno imenoval za stečaju^« opravit^.« Zaposleni se tudi zavzemi^, da hi stečajnega upravitelja imenovali iz IJatomerske občine. Okrožnemu sodišču je pisal tudi župan ljutomerske občine Ludvik Bratuša in gospodarskega sodnika Emertka Benka zaprosil za razumevanje in naklonjenost pri naših naporih« v petih točkah: - da bi obdržali zdrav dtl jedra in proizvodnega programa, - da bi ohranili delo tistim delavcem, ki so potrebni za omenjeni program, - da bi prioritetno poskrbeli za delavce, ki bodo ostali brez zaposlitve. - da bi uvedli nove programe, ki bi zagotovili normalno pd*l" I vartic, ..„0f ~ da bi stečajni postopek vodil domačin (delavci odločno ' tujejo g. dr. ŠČapu), ki pozna podjetje In njegove delavce in. , zmogel izvesti stečajni postopek z namenom ozdravitve 1® | uničenja družbe. , V ponedeljek, 22, maja, naj bi bil uveden stečaj podjetja nostroj MO, vendar se to ni zgodilo. Je razlog za odlog v 1 Sodnik Emerik Benko je povedal, da pisma ne vplivajo sodišča in da bo stečajni senat imenoval stečajnega g ki bo dobro in nepristransko opravil svojo nalogo. j preložitev stečaja, ki n:ij bi bil vendarle uveden ta teden, jo -novanju, iskanju slečenega upravitelja. O imenih v telcfoP^ I: pogovoru g. Benko ni mogel in želel razpravljati, je pa i |zvgurvau WU&.V 111 lllV^Vi v U***'* J** r pogovor z g, Štraklom, ki pa naloge stečajnega upravit®-" sprejet . .c(|r Sodišče je uradno prejelo dva predloga za uvedbo steČ4i*.|fi nostroja MO. Predlagatelja sta sam dolžnik, torej skup^^ družbe, in Ljubljanska banka Pomurske banke. Ker ne dveh stečajnih postopkov za isto podjetje, ju bodo združil*' J IS vestnik, 25. maja 1995 5 gospodarstvo if m rt) (k (J n i inj i 9^ Seja vlade Proti obisku patriarha Pavleta v Sloveniji (! i* 4 ^uspešnih pogajanjih v Bruslju - Obisk patriarha Pavleta iz __?grada ni sprejemljiv - Višje rejnine in višje cene sladkorja 1/ J* V 9 iS i it / F. i bila Vlada Slovenije sprejela poročilo delegacije, ki je Vlidj L^ meseca na pogajanjih z Evropsko unijo v Bruslju, ar.«,-, i”**. ■ l’ll’ pogajalca uspešna in da sv itoscžmi rezultati ^leeaciia •" “ l*®’*®®* * skladu s pogajalskim mandaiom. Pogajalska POfaiani * dobila mandat, da v opredeljenih okvirih Iconča ‘^J«iUa Ul parafira besedilo sporazuma. Slovenije jc rimi predlog in ok- patriarha ®a■ i/ V I I r i ! r f i ) 1 ll It t.ii 1'5 1 / v la neugodnim gibanjem so poslovni rezultati skem letu nad pričakovanji Začetek gospodarske rasti? batni bejši pisanje o ^eskorn' v ^994 zdaj, ku bo /U . _ Č^- J, Polovica letošnjega Ivla, ni ravno najprimer" Agencijiza plačilni prt imel, nadziranje in “strezA obdelali 1. / ' Prav«-.«. . ?'‘'ri®cij«. V ekonomsl a so v ptubike in o tem palpru-pravne ekonomAem inštitutu IjuHjan- S'l>anja^ Je » kjer mesečno spremljajo gospodarska i>odUJti?\\“S^vljtyo pozitivne premike na ~ . '■Jfu* H.ur Ltaitu Ho «a naToHAVOniO »4»hr7 pod kitr kaže, da je nazadovanja najbrž ■ ""talih," ‘I'"’' , ______________ . ponovno pričakujemo konlinu-To pa potrjujejo tudi nekateri ‘^^Jji. * “'f^nnaciji, ki so jo pripravili v omenjeni Nekoliko slabši od leta prej pa je premoženjst'>finančni položaj pomurskih pravnih oseb saj se ie vrednost njihovega premoženja realno zmanjšala za 1,2 odstotka, vrednost kapitala pa za 14,5 odstotka. Pomurje ostaja Se naprej neto izvoznik, kar je, upošte- vajoč širše interese, sicer ugodno, vendar zaradi razkoraka med tečajem in inflacijo interese, gospodarstvi u pih?letu .. Poslovn?«^^!*'’ družh sospo-""■TirezS-"«’ P^ieakova- Se ne- •■eali 'ni. primerjavi ■ letom tudi - saj so - ■■ dokaj '^“'‘fvodske ' k 'Vdelala L^funovodslri^^^^ skladu v' / standardi in ^rirtio da Mt " '»■I« kapitala, če lansko- pomursko gospodar- tako ‘P?e_odhodkc,jn'to hiŽ 2,3 od Od odhndVzNvr ,e c ^skupni pri- odnotki višji od 1 n zi .J L« u" 19.9 ods^ot^; Proizva' mdustrij-’' treba k omeirjeoim cenam prišteti še 5-od3totnl davek. resne skupnosti dodale vsaka svoj prispevek za razširjeno reprodukcijo in razvoj. Ko so omenjeni sisi zamrli in so poslovne enote prišle pod skupno kapo PTT- podjetja Slovenije, so cene pač ostale takšne, kot so bile v tistem trenutku, torej razUČne, Pri vsem tem se ne moremo otresti dvomov o pravilnosti vseh postopkov, Id so sledili. Aii ni moglo PTT-podjetje ob razdelitvi poslovnih enot izenačiti tudi cen telefonskih priključkov? Ali vlada res ni mogla s svojo pristojnostjo in z uredbo enostavno odpraviti očitnih razlik v cenah? Dejstvo je namreč, daje prišlo do sprememb tarifnega sistema že 16. decembra lani, ko so sc telefonski pogovori s tujino celo pocenili, po Sloveniji pa podražili. Sicer pa v Telekomu trdijo, da so se v elaboratu o spremembah tarifnega sistema zavzeU za poenotenje cen telefonskih priključkov, vlada pa naj ne bi reagirala na to njihovo zahtevo. Za vse vendarle ni mogoče iskati izgovo- ra v še vedno nesprejetem zakonu o telekomunikacijah!. MJ gospodarstvo Gospodarska gibanja . v prvem trimesečju letos v znamenju zmernega 1 optimizma Ugodna gospodarska rast v začetku tega leta se nadaljuje tudi v aprilu. Glavne značilnosti so naraščanje proizvodnje in produktivnosti, umirjanje plač in visok delež stroškov dela v enoti industrijskega izdelka, precenjen tolar, naraščanje izvoza v tehnološko opremljenih podjetjih, težave delovno intenzivnih panog v izvozu, dinamika naraščanja kreditnih poslov v poslovnih bankah, porast prihrankov prebivalstva, aktivna investicijska dejavnost, nada|iiye naraščanje izvoza in porast terjatev do tujine, nespremenjene razmere na trgu dela, prilagajanje proračuna zmožnostim gospodarstva, težave z likvidnostjo in porast plačil za naložbe. Podrobneje so podatki prikazani v ekonomskem ogledalu za april Zavoda za makroekonomske analize, so pa tudi drugi viri podatkov o gospodarskih gibanjih v prvem trimesečju letos. Povečano povpraševanje na zunanjih trgih tudi letos bistveno vpliva na povečanje gospodarske tasti. Izvoz seje v prvih dveh mesecih nominalno povečal za 37,7 %, uvoz pa za 39 %. Najbolj je rasel uvoz opreme (48,7 % ) in reprodukcijskega materiala (39,4 % ). Če pa v tej primerjavi izločimo slabljenje dolarja nasproti nemški marki, je izvoz večji za 23 %, uvoz pa za 26 %. Po obsegu je pokritost blagovnega uvoza z izvozom ugodna, kjer izvoz presega uvoz za 77,7 milijona dolarjev. Večina presežka izhaja iz menjave z državami nekdanje Jugoslavije. Nadaljuje se povečanje vplačil tujega kapitala v obliki neposrednih naložb tujcev (54,3 miliona dolarjev). To je bistvena sprememba, saj vplačila v prvih dveh mesecih dosegajo že skoraj 80 % celotnega lanskega zneska. Opazno je močno povečanje neto terjatev podjetij do tujine na osnovi kratkoročnega komercialnega kreditiranja, ki so se v prvih dveh mesecih letos povečale na 184 mio dolarjev. Obveznosti do tujine so se zmanjšale za 36,8 mio dolarjev predvsem zato, ker je država odplačala več dolgoročnih posojil, kot jih je najela. Na račun povečanja deviznega minimuma za poslovne banke so se devizne rezerve v prvih dveh mesecih povečale za 350,7 mio dolarjev. Skupne devizne rezerve zadoščajo za pokritje 5-mesečnega uvoza in presegajo celotno stanje zunanjega dolga za okoli 33 %. Izvozna konkurenčnost Tečaja italijanske lire in ameriškega dolarja sta v razmerju do nemške marke dosegla rekordno nizke vrednosti, kar je imelo za posledico 3,1 % padec realnega efektivnega tečaja. Naši izvozniki so namreč zelo vezani na plačila v teh dveh valutah. Vendar se ta trend (po podatkih do 21. aprila) umirja z upočasnjenjem upadanja tečaja italijanske lire in ameriškega dolarja v odnosu do nemške marke. Gibanje efektivnega deviznega tečaja je bolj pod vplivom razmer na mednarodnih valutnih trgih kot na domačem deviznem trgu. Izvozna konkurenčnost se je februarja zaradi rasti stroškov dela na enoto industrijske proizvodnje poslabšala za 1,2%. Zaradi povečanja industrijske proizvodnje je naraščala produktivnost ki pa je ob naraščanju stroškov dela prepolovljena. Kljub podražitvi dela v enoti industrij- skega izdelka pa ocenjuje Inštitut za mednarodne primerjave z Dunaja, da ti stroški znašajo v Sloveniji in na Madžarskem le 45 % avstrijske ravni, v Poljski 30 % in v drugih državah tranzicije okoli 25 %. Hitrejše naraščanje plač kot produktivnosti dela ogroža mednarodno konkurenčnost držav v tranziciji, V Sloveniji pa izvozno konkurenčnost najbolj znižuje precenjenost tolarja. Na to še po- Industrija Trend naraščanja industrijske proizvodnje se nadaljuje in je bil v marcu realno večji za 9,6 % kot v marcu I, 1994, Produktivnost delaje porasla za 12,4 %, povprečne neto plače za 5,4 %, cene industrijskih izdelkov pa za 17 %. V strukturi dodane vrednosti industrijski sektor povečuje svoj delež v primerjavi s storitvenim. V kapitalno intenzivnejših in tehnološko razvitejših industrijskih panogah so trendi gospodarske rasti med 18 in 34 %, produktivnost dela pa med 17 do 45 %. Med te sodijo proizvodnja električnih strojev in aparatov, kemična industrija, proizvodnja prometnih sredstev, strojegradnja in lesnopredelovalna industrija. Te panoge so tudi največji slovenski izvozniki, ki svoj delež še povečujejo. Delovno intenzivne panoge pa so v resnih težavah, zmanjšujejo proizvodnjo in povečujejo zaloge izdelkov. Trg dela Problem zaposlenosti v Sloveniji se kaže v neustrezni strukturi narave dejavnosti oz, neustreznih proizvodnih programih, po katerih ni zadostnega povpraševanja na trgu. V prvem četrtletju ni bistvenejših sprememb na področju 68.202 srr in so realno ni«’’ 0,9 % od januarskih. Javne finance Tako kot v februarju, so s® v marcu najbolj povečali jai^J nančni prihodki, podlaga za obračun (dohc"^ in prispevki za socialno in to nominalno za 6,3 %- V proračun iz davka od dobi« ;I»*J -aj bili v marcu minimalni, tef •*_' vczanci uveljavljati refuno® . davka od dobička po aavKa oa aooicKa po izidih za preteklo leto. 141001 tu piClCUJO IVU/, - „ delež slednjega v celotni std* ■ ri javnofinančnih prihodkn”^ šal v prvem četrtletju le 0,? . celoti gledano so javnofid^, prihodki v prvih treh leta realno za slab odstotek od povprečja lanskega let*- | Denar in likvidnost^ Kreditna aktivnost bankJ’ v marcu tna aktivnost oaimr, J dokaj visoka. | ditovje porasel za 3,8 darstvu je v ospredju kratkoročne kredite, pf' P , valstvu je večji interes ročne kredite. Blokada cunov nad 5 dni se je v za a™ ndf-’ cuiiov iiau J Ulil »v J*. ■ povečala za 24 pravnih .jjji 838 gospodarskimi podjet)'^^ OJ*O gUapOUdldMJIil 83 takih, ki imajo žiroračan oa M llJlitJV 4uvrs«--- kirane nad 1.000 dni. . STOPNJA RASTI NEZAPOSLENOSTI, BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA i" INFLACIJE v SLOVENIJI X 35% 30% 25% 32 30% >. INFLACIJA DOMAČI BRUTO PROIZVOD Vir Zavod za makroaoa!^ (April 95) Vunjak Bogdan NEZAPOSLENOST i ( X 30% Ul u . 2 15% / 18,30% 1 10% 5% 0% 1,30% 1993 sebej opozarjajo naši zlasti delovno intenzivni izvozniki, kijih precenjenost tolarja pelje v brezizhoden položaj in izgubo. Mednje sodi tekstilna, usnjarska in čevljarska industrija, ki zaposlujejo 50.849 pretežno žensk. Stopnja rasti domačega bruto produkta naj bi bilavletu i995v Sloveniji 5 % glede na prejšnje leto, inflacija naj bi se ustavila pri 10 %, nezaposlenost pa naj bi znašala 8,6 %. Polovica sedaj evidentiranih nezaposlenih naj bi se zaposlila v letu 1995 (to je okoli 64.000 oseb ), kar je zelo optimistična napoved. Cenovna gibalna v marcu je bila inflacija 0,5 %. Cene življenjskih potrebščin so se povišale nekoliko manj od inflacije. Življenjski stroški pa so v zadnjih 12 mesecih porastliza 18,3 Cene industrijskih proizvajalcev so v marcu porastle za 0,7 %. Cenovna neskladja so bila za električno energijo usklajena v preteklem letu, za gospodinjstva pa se bo elektrika podražila v maju. 9,10% 5% 1995 1994 LETA zaposlovanja, ki ne kaže občutnej-šega oživljanja. Družbeni sektor upada, drobno gospodarstvo in zasebni sektor pa Se nista prav zaživela. Dve tretjini nezaposlenih so ljudje, ki so dlje kot eno leto brez dela, torej dolgotrajna brezposlenost narašča. Trg delovne sile deluje, toda ne po tržnih načelih - temveč bolj po zasebnih interesih tistih. Plače Po dvigu plač konec preteklega leta so se l&te umirile. Z dogovorom o politiki plač, ki je separat socialnega sporazuma, so opredeljeni pogoji za oblikovanje plač v letošnjem letu. S tem dogovorom naj bi dosegli umirjeno rast plač, ki zagotavlja uresničitev makroekonomskih razmerij, predvidenih v proračunskem memo randumu. Dana je možnost višjega izplačila plač, vendar le v primeru pozitivnega poslovnega izida za januar-junij in v primeru porasta cen na drobno v preteklem trimesečju ( 80 % od rasti cen na drobno), Povprečne neto plače so znašale, v februarju na zaposlenega djetjih prevladuje družbčH*, na. Depoziti in hranilu® ’ v marcu porasli za 8.2 \ so porasli vezani depoži^‘-,n sko varčevanje prebivals^ujij J ____________________^biv#* I iti/'*:f in devizne vloge prebi* । 1 Naložbe Jj Izplačila za naložbe so’ treh mesecih letos vico višja od izplačil v mesecih preteklega 1®^’ izplačil sc 79,4 % nanaš^^ spodarstvo. V prvem znaša delež evidentiranih jt v industrijo m rudarstvo le kar je najmanj po letu I %). Kljub upadanju naložb so te letos gle<^® us«*'';' '31 obdobje preteklega letaki porastu. Na drugi strani oU izredno živahno dejavn i nančnih. tehničnih in Pv storitvah, ki so v j jv tudi vrednostno opravil। plačil, celo več kot rudarstvo. Ugodna ( , pričakovati tudi na strad’ ne sestave naložb. id »M BOGDAN li' 11^ * I ^jg^nik, 25. maja 1995 7 I kmetijska panorama Obramba pred točo bo letos še delovala Brez posodobitve ne Ocenjeni 14 jiit ()'■ St' S S jf S r ( t I h r, S' i I (5 * I Ji bo učinkovitosti Iz proračunskih sredstev so letos za obrambo namenili nekaj milijonov tolarjev "k^irane obrambe ! Sloveniji v čas mbki ". desetlet- je dUfm P’ '•n® railič- Pteti obrambi ‘^*’®nie,kir “^inkov^Jl'^ Z? A ne da v n 1’ . ohn vrgumentov za in seveda ni, vendar si jih s tem prido- Ul tako zmaiO- posledice'' ki''k7i-k"'''^ teročila, “ ^h po- lahko do-Obramba, nično *-■- Od «,»r'',?^aranainteh- OPremljena, začetka — ’"ih Oblakov POSrednvanio 'e mora posredovanja namreč miniti '»anjeasa c c J '^asa. saj obramba de- čez luje po načelu preprečevanja oblikovanja ledenih kep. Praviloma bi morala zato obramba posredovati že nekaj sekund po tistem, ko opazijo točo-nosne oblake, medtem ko praksa pri nas kaže, da preteče kar nekaj minut. Obramba pred točo seveda ni poceni, vendar njeni zagovorniki trdijo, da je že škoda, ki jo povzroči toča na manjšem območju, veliko večja, kot stane celoletna obramba. Tudi kmetije! zatrjujejo, daje bila obramba v preteklosti vsaj delno učinkovita, saj, razen redkih izjem, nismo imeli toče katastrofalnih razsežnosti. Kljub vsemu pa so pred leti v Sloveniji izdelali študijo, ki naj bi odgovorila na to, ali je obramba učinkovita in smiselna oziroma neučinkovita in bi jo kazalo ukiniti. Mnenja v tej študiji niso bila enotna, več se jih je nagibalo k ukinitvi obrambe, osnutek zakona o tem je prišel celo pred poslance slovenske skupščine prejšnjega mandata, vendar se ti za ukinitev niso odločili. Pravzaprav o zakonu o ukinitvi obrambe niti niso glasovali, saj se je zlasti javno mnenje med kmetije! odločno zoperstavilo kakršnemu koli ukinjanju. Po vsem tem je tako slovenska protitočna obramba na pot poti, saj je obrambni sistem zastarel in bi ga bilo potrebno posodobiti, vendar se je na tem področju naredilo bore malo ali celo nič. Obramba je sicer ostala, se pa zdaj že zares postavlja vprašanje njene učinkovitosti. Center za obrambo pred točo na Lisci namreč pokriva območje osrednje in vzhodne Slovenije, sam radarski center pa bi bilo potrebno ustrezno usposobiti. Podobno velja tudi za strelna mesta, v preteklih letih pa je imela obramba precej težav tudi z raketami. Strelci so se zlasti pritoževali nad njihovo kakovostjo. saj jih je veliko ostalo neak-tiviranih, kar je prav tako vplivalo na učinkovitost obrambe. Ker se sredstva za obrambo pred točo zagotavljajo v glavnem iz proračuna, se tudi tokrat postavlja vprašanje, če bo do posodobitve sploh prišlo, saj zaenkrat načrtujejo le obnovo obstoječe opreme. V kmetijskem ministrstvu pravijo, da bo obramba pred točo letos še delovala, saj so iz proračunskih sredstev zanjo namenili okoli 150 milijonov tolarjev. Zanjo bo na voljo nekaj čez 4 tisoč raket, ki jih bodo razdelili na 139 strelnih mest, v normalnih vremenskih razmerah pa naj bi to zadostovalo za obrambo do konca septembra. LUDVIK KOVAČ Niste sami, Vestnik je Z vami! plemenski biki V skladu z odločbo ministrstva zn kmetijstvo in gozdarstvo je bilo na vseh treh osemenjevalnih centrih v Sloveniji v zadnjem tednu.aprila redno letno ocenjevanje bikov. Republiški komisiji je tudi letos predsedoval kmetijski minister prof. dr. Jože Osterc. Na osemenejvalnem centru Murska Sobota je komisija letos ocenila 28 bikov različnih kategorij. Pri ocenjevanju daje komisija ocene za okvir živali, telesne oblike in omišičenost. Živali ocenjujejo z ocenami od 1 do 9, pri čemer je srednja ocena 5. f i,i'' Bik RES izhaja iz znanega hleva Andrejčevih v Sodišincih. Priraščal je 1.444 gramov dnevno. Peronospora na vinski trti ® Blivlčna bolezen, ki so je RteiteHi v Evropo iz Ame- So uvajali ’ ^8* polovici dcvctnsfstegii Moleli- korenik ft***^’*® ilriitel vUkM tetk Peronospora je bila do * ča , 8*®i4ov za vinogradnike nerešOiva uganka. Tudi peronospora, Iti nipidt tu it Lene 4tk hrte, ? <*očneiši hni **' presooeti vinogradnike. Pr^e^je Jete liste. •™j>v pozne peronospore avgusta, uničila pa je miidt s*« ">tneiiS '*7*'<«porc so rsT ®^”^'^snood ^'‘Sporc Vpliva ''^bdnehtnotti’*'* n.®‘l®vinc, v S*"'Vlažno Cel- rosa ^■'S^K^Padlemli- S**** ižtekom moramo enim OH* pred c vete n- vre- PastivsajlOmm 'e in inten- vzačet- nioramo . ---pn- Pnmarnih okužb je zgrešeno mišljenje marsikaterega vinogradnika, ki škropi takoj po dežju. Prvo škropljenje proti peronospori napove prognostična služba. Lansko leto je bil čas za prvo škropljenje od prvega do četrtega junija. Letos pa je optimalni čas za prvo škropljenje od 27. do 30. maja in smo ga napovedali na podlagi padavin 13. maja. Naslednji termini izteka inkubacije in pričakovani pojav peg bi bili: padavine 17. maja, pojav peg 30. maja do 2. junija, padavine 19. maja, pojav peg od 1. do 4. junija. Primarne okužbe peronospore se lahko pojavijo tudi na kabmikih in tu nastane že neposredna Skoda, saj del ali pa cel kabmik propade (siptomi so vidni, kot da bi kabmik začel gniti). Za primarnimi okužbami (oljne pege na sprednji strani lista) se pojavi, če je ponoči vlažno listje, v samo dveh dneh belkasta prevleka na spodnji strani pege. Te trose potem veter nosi na so- sednje liste in grozde in tam če pade tros na vlažen list, ponovno nastanejo rumene pege in tako se glivica širi naprej. V primerih, ko smo pri pregledu vinograda že ugotovili oljne madeže, svetujemo uporabo sistemičnih fungicidov proti peronospori, Le-ti delujejo za 3-4 dni nazaj, vendar tam, kjer smo jih v prejšnjih letih čezmerno uporabljali, je morda glivica že postala odporna na aktivno snov pripravka in se je zmanjšala učinkovitost. Sistc-mikc zato uporabljamo le dvakrat v sezoni, in to takrat, ko je največja nevarnost za peronospo-ro (pred cvetenjem in po njem), ati če so presledki med posameznimi Škropljenji zaradi dežja daljši kot 12 dni. Največjo napako pa delajo vinogradniki, ko mislijo, da sistemični pripravki ščitijo trto tudi do tri tedne ne glede na vremenske razmere, To je redkokdaj res, saj če so neugodne razmere za razvoj peronospore, so lahko ugodne za oidjj, in to je v prejšnjih letih marikaterega vinogradnika drago stalo. Nevarnost peronospore traja, dokler se listne reže ne zapro, najkasneje pa se zapro na grozdnih peceljčkih in mladem listju, ki požene meseca avgusta po vrSičkanju. Glivica lahko prodre Se v drugi polovici julija, ko so grozdne jagode že formirane, prek peceljčka v notranjost jagode, ki se začne sušiti od znotraj navzven, dobiva vijoličasto-modro barvo in propade. Na enem grozdu je lahko napadena ena ali veČ jagod. Na koncu pa si poglejmo, katere fungicide uporabljamo pro- ti peronospori in v katerem časovnem obdobju: Organski, kombinirani in bakreni fungicidi v prodaji (trgovska imena), kontakni - preventivni fungicidi. Polpet 0,25 % konc. aU 2,5 kg na ha, dithanc M-45 0,25 %, 2,5 kg na ha, antrakol 0,2 % ali 2 kg na ha, polyram combi 0,2 % ali 2 kg na ha. Uporabljamo jih v prvih razvojnih fazah v maju, juniju in prvi polovici julija. Bakreni antradiol 0.3-0,5 % ali 3-5 kg na ha, bakreni euparen 0,3 % ali 3 kg na ha, euprambt 0,35 % ali 3,5 kg na ha. Uporabljamo jihvjuiiju.CuprablauZO.3 % ali 3 kg na ha, kupropin 0,5 % ali 5 kg na ha, cuprozat EL 0,5-0,75 % ali 5-7,5 litra na ha. Uporabljamo jih za zadnja škropljenja konec julija in v začetku avgusta. Sistemični fungicidi (kurativ-no-zdravstveno in preventivno delovaitje) Ridomil MZ 0,25% ali 2,5 kg na ha, sandofan F 0,1-0,12 % ali 1-1,2 kg na ha, ridomil Cu 0,4 % alt 4 kg na ha. Uporabljamo jih pred cvetenjem in po njem, vendar ne več kot dvakrat v sezoni. Pripravek mikal je prav tako sistemik, vendar s specifičnim delovanjem, zato moramo z njim škropiti 3-krat v sezoni v zaporednih presledkih vsakih 10 dni, toda pri prvem škropljenju vinograd ne sme biti okužen. Vinogradnikom želim obilo gobarskih užitkov in uspešno zatiranje peronospore Ernest Novak, dipl. inž. agr. Sl o »Cšice Tb dE prave iA tf' / s A čewo tcocin', če c£LA oLicA rkEHOkE LE STlR.( KRAV^. * Komisija je letos izločita 3 bike, 2 zaradi zalog semena, enega pa zaradi slabega libida. Posebnost letošnjega ocenjevanja je bik REŠ. ki je dobil maksimalno oceno 9 za vse tri lastnosti. Sicer pa so dobili biki iz murskosoboškega osemenjevalnega centra naslednje ocene: ime bika in številka teža okvir oblike omišičenost oče bika HARKOV ROBI REŠ REŠAR MOBIL PELKO BATISTO POREZ KIRO PRIMOŽ PANCER PAJEK VALENT PEČAR DINKO DISKO ZIKI 120655 120742 120743 120760 120855 120856 120857 120859 120872 120873 120874 120875 120876 120877 120881 120882 120883 PELISTER120884 PREGO BOSTON PAJO DANILO IZABEL MOLAT POD 120885 120886 120887 120903 120904 120905 120906 1135 1210 1350 1310 765 776 792 695 693 723 719 707 657 738 600 610 590 583 546 587 547 614 576 514 495 7 6 9 9 6 7 7 6 5 6 '6 7 7 6 7 7 7 5 6 7 5 6 6 5 5 5 6 9 6 8 6 3 6 5 6 7 7 5 7 5 6 7 5 6 7 6 ■ 7 7 5 7 7 8 9 8 1 7 1 6 5 8 1 7 5 7 6 6 6 5 5 7 5 6 6 6 HARRY ROMAN RENNER RENNER MONET PROLL BIMULLER POSTULANT KAZIMIR PRINZ PRINZ PROLL W1SKY PASTA DIRIN DIRIN ZEUS PRINZ PRINZ BIMULLER PRINZ DIRIN ISAR MONET PORO Vse naštete živali bo možno videti na rednem letnem pregledu, t. i. licenciranju, ki bo letos 25. maja ob 14, uri na Živino rej sko-veteri-narskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti. Predstavitev bo ob strokovnem komentarju kmetijskega ministra - sicer profesorja živinoreje Jožeta Osterca. Na taki prireditvi se imajo rejci možnost seznaniti s selekcijskim delom v govedoreji v enoletnem obdobju. Na prireditvi lahko dobijo tudi kataloge, v katerih so podatki o vseh bikih, katerih seme se bo do konca maja 1996 uporabljalo za osemenjevanje plemenic. Osemenjevalni centerpri ŽVZ-ju za Pomuije M.Sobota Jože Črnko, dr. vet, med. Nbrfretatf ]|^redteBjebI10|«eoejjpii*iq^^ (H«raičuiiavatya]ca-taalrBkega dohodka, Id nato rabi kot merilo za pridobitev najrazličnejših socialnovarstvenih in drugih denarnih pomoči. Z^di visokega kobtruka bo bili prizadeS predvsem kmečki otroci, Id so zaprosilj z« štipendije. s«i večina do njih ni bila KaM 41SQ se razmere tm tem {^odroi^a nelro- iiko imiiMte, in teii£ letos je ministrgtvd za druidno in g socialne zadeve objavilo nov količnik za preračun katastrskega dohodka. Ta ac uporablja od L januarja in je 3,0. Šteti kt^čtdkje bU 4,0, bi ker se letos ni pi Itekastral^ Soho- dok, to v bistvu pomeni, da so se kriterijTza pridobitev teh porar^^mižali.' ■ L. KOVAČ y ■■: I 8 vestnik, 25. maja 1995 sociala, šolstvo, zdravstvo Učna pot po cezanjevskem gozdu - Izdali tudi poseben vodnik Poglabljanje znanja 6 naravi Včasih je potreben le majhen korak za pomembno dejanje. In lahko bi rekli, da je bilo tako tudi na OŠ Janka Ribiča v Cezan-jevcih, kjer se je skupina učencev pod vodstvom učitelja biologije Daneta Kataliniča lotila ureditve gozdne učne poU, obenem pa so izdali tudi poseben vodnik. Pretekli četrtek so svoje delo predstavili vsem učencem in učiteljem ter gostom. Vsi skupaj so se najprej zbrali pred šolo, nato pa so se peš podali v bližnji gozd na krajšo otvoritveno slovesnost. Uradno je pot odprl dr. Mitja Kaligarič iz Maribora, ki je ob tej priložnosti poudaril, da so take učne poti in vodniki zelo po- V Gornji Radgoni dobili odgovor, kako je pri njih s pitno vodo Dojenčki so res ogroženi membni za poglabljanje znanja o rastlinah in nasploh o naravi, ki nas obdaja. Šola v Cezan-jevcih stoji na podeželju; okrog nje so travniki, polja, gozdovi in potoki. Ko gredo učenci v šolo in domov, vse to lahko opazujejo in spoznavajo. Odslej imajo na voljo tudi posebno učno pot in vodnik po njej, v katerem lahko najdejo vse podatke o koreninskem sistemu, lubju, deblu in listih, o živalih, ki imajo tamkaj svoj življenjski prostor, idr. Tudi pedagoška svetovalka za biologijo pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in Šport Anka Zupan je pohvalila prizadevanje cezanjevskega učitelja Kataliniča za ureditev učne poti po gozdu ter izdajo koristnega vodnika. Obenem je predlagala, da bi lahko hodili tjakaj spoznavat del narave tudi učenci z drugih Šol. V tem primeru bi kazalo učno pot še nekoliko bolje označiti. J. GRAJ Zadnja štiri leta previsoka vsebnost nitratov Nekateri zdravniki v Gornji Radgoni naj bi posumili, da povečana vsebnost škodljivih snovi v gornjeradgonskem vodovodu vpliva na nadpovprečno veliko umrljivost zaradi raka. Alije res tako. Je na eni od sej občinskega sveta zanimalo svetnika Ivana Kajdiča. Medtem Je prišel odgovor z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki tega niti ne izkljočoje niti ne potrjuje, da bi bilo uživanje vode in nitratov v ujej povezano z rakastimi obolenji pri odraslih. Škodljivo delovanje nitratov v pitni vodi pa je do sedaj ugotovljeno pri dojenčkih. Kot je znano, je z zakonom predpisana zgornja meja vsebnosti nitratov v pitni vodi 10 miligramov v litru vode. Koncentracije, ki presegajo to mejo, so se v mestnem vodovodu Gornje Radgone pojavile prvič leta 1990, kar naj bi bila predvsem posledica nekontroliranega gnojenja kmetijskih posevkov z umetnimi in naravnimi gnojili. Od takrat je vsebnost nitratov stalno zvišana z izjemo posameznih vzorcev. Decembra lani je bila izmerjena povprečna vrednost nitratov kar 18,6 miligrama v litru vode. >Znanstvena študija, ki bi ocenila vpliv povečane vsebnosti nitratov na nadpovprečno umrljivost zaradi malignih obolenj v vaši občini, bi zahtevala dolgotrajnejše znanstvenoraziskovalno delo strokovnjakov. Lahko bi sc zgodilo, da se s Studijo omenjeni vpliv ne bi mogel z gotovostjo potrditi ali ovreči,* je med drugim zapisano v odgovoru omenjenega Zavoda. Do sedaj je ugotovljeno škodljivo delovanje nitratov v pitni vodi pri dojenčkih, pri odraslih pa epidemiološke študije niso dale dokazov o povezavi uživanja nitratov in rakastimi obolenji. Dostopna dejstva sicer ne izključujejo možnosti tveganja obolenja za rakom, ki pa je verjetno majhno. Odgovor je torej nekoliko pomirjajoč, vsekakor pa v Gornji Rad- goni ne kaže brezskrbno piti (neprekuhane) vode. -AJ V Radencih proslavili 50-letnico predšolske vzgoje Veliko prijateljev Radi bi se imenovali Radenski mehurčki Te dni, ko so se v Radencih pripravljali na praznovanje 50. rojstnega diK otroškega vrtca, je že nekoliko večji malček Niko na vprašanje Kaj mi pomeni vrtec? takole odgovoril: »V vrtec hodim zato, ker bi bil drugače sam doma; sam pa nočem bili. Tam se igram. vajarye le-tega ni strogo določeno. Delo organizirajo glede na trenut- I h imam V vrtcu iobro M ' ne razmere in spontane inter«« otrok. Tudi starši in drugi sodelujejo v programu, S življenjskimi izkušnjami v^ pripomorejo k vzgojno-iz^ ževaini funkciji vrtca. Usp^® izvajajo tudi projekt Jedilniki so polni biološko z^ in polnovredne hrane, obrob pestri in bogati. r Jemo, rišemo, se igramo in hodimo na kopapje- V vrtcu mi je lepo.« In težko Je s tako kratkimi mislimi bolje opisati, kako Je v vrtcu. Ravnateljica tovrstne ustanove v Radencih BOŽA BABOSEK pravi, da dajejo že vrsto let poseben poudarek drugačnemu dnevnemu redu, ki ni več tako strogo časovno določen. Tudi prostorsko niso omejem. Izkoriščajo prav vse funkcionalne prostore za igro in delo otrok. V igralnicah in garderobah so urejeni kotički, kamor se otrok ali skupina umakne in se zaposli po svojih zamislih. Planiranje vzgojnega procesa in iz- r j' Na sobotni proslavi so se predstavili otroci iz vseh petih so še povezani v skupen Vzgojno-virstveoi zavod Radenci Negova, Kapela, Videm in Radenci), Šolski pevski zbor in Keget, Naš posnetek pa Je nastal že tedaj, ko Je bila v gosteh P^ denskih otrocih Mihčeva mama in jim pokazala, kako se pripm**^ sladke kroglice iz zdravih pridelkov. Tudi v Ljutomeru praznujejo 50-letnico vrtca Otroci so vedno enaki Na tiskovni konferenci predstavili dosedanje delo, načrte in program za praznovanje visokega jubileja V Vrtcu Ljutomer pravijo, da s« kot marjetica sredi travnika, ki jo vsak dan obiskujejo čebele iz mesta in okolice, da naberejo za svoj panj vse radosti, ki jih lahko ponudi srečno otroštvo. Otroci ostajajo samo otroci - nekoč, danes in jutri. Njihove potrebe po hrani, ljubezni, varnosti, vedoželjnosti, igri... so bile potrebe prednjih, sedanjih in prihodnjih generacij. Spreminja se le odnos, kako te potrebe zadovolpti. Vrtec kol javni zavod pa mora biti čimbolj odprt, da je tesno povezan zlasti s starši in okoljem. Lahko bi rekli, da v Ljutomeru, kjer se je začela organizirana predšolska vzgoja že pred 50 leti, dokaj uspešno stopajo po tej poti. Jubileji so najprej priložnost za pregled minulega dela. Iz kronike ljutomerskega vrtca med drugim izhaja, da je prvo skupino 25 malčkov v šolskem letu 1945/46 vzg^ala Sonja RovS, da so sc v šolskem letu 1958/59prvič podali Tudi učenci Podružnične OŠ Serdica so se vključili v vseslovenski projekt Korak k sončku Pripravili tudi javno prireditev bralni paralizi, pisali sestavke, risali... Obiskali so tudi varstve-no-delovni center Sonček v Mariboru. Tam so lahko neposredno spoznali ljudi s cerebralno paralizo in videli njihovo delo. Tudi oni so se jim za nekaj časa pridru- na letovanje v Baško in da so v naslednjem letu odprli kuhinjo za pripravljanje kosil za otroke zapo-slemh mater, ki so bili do tedaj prepuščeni cesti in čakanju na kosilo do večernih ur. Število vpisanih otrok je iz leta v leto naraščalo, tako da so morali poskrbeti za večje prostore. Leta 1973 so se iz stare šole naposled preselili v nov vrtec. A tudi to sčasoma ni zadoščalo, tako da so morali preurediti za potrebe vrtca še nektti prostorov ob Ormoški cesti (na dveh različnih lokacijah) in odpreti vrtec na GresovSČaku, konferenci posebej poudarila tudi visok odstotek vključenih predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo, ki jo omogoča njihov vrtec, in sicer je ta čez 70 odstotkov (to predstavlja 310 otrok), medtem ko je bilo lansko občinsko povprečje okrog 44 odstotkov. Čeprav imajo opredeljen okoliš, sprejemajo tudi otroke od drugod, če je le možno. Iz kronološkega letnega delovanja Vrtca IVUJC^ uciuvailjo Tat*---ki ga je pripravila ravn^^®^ ' _ - . . , Kieiir Baboškova za sobotno ih*’**^^ proslavo (in ga podala P®^; J________________ *.inllfla 'J®' dravnem nagovoru ™ ne Radenci JOŽETA TO^ KA). pa jc razvidno, daje tek organizirane predšo*^, • goje 18. julija I945.Najpr®^ | ta namen uredili poseben P*^ i v šolski stavbi, nato sc J® - . preselil v Belakovo, | 1946 pa v Lebaijevo hišo- ; vrtec ni deloval, ker jc buoj^ ■ leto po vojni težko s ; toplimi oblačili. Do leta '.jjti-bilo vpisanih povprečno od ■ 50 otrok, z vedno večji*®1 . vojem Zdravilišča je i prihodom mladih , postal vrtec pretesen in so ® jj precej otrok odklanjati, j bilo vedno več pobud, J trcbno poskrbeti za vuij* .M. A ifTanlO« ___ O delu podružničnih osnovnih šol le redkokdaj kaj slišimo (in pišemo), Čeprav se tudi tamkaj marsikaj dogaja. Te dni so nas povabili na obisk učenci 3, razreda r Serdici (podružnica OŠ Sveti Jurij), da bi nas seznanili s svojim delom v okviru vseslovenskega projekta Korak k sončku. Osnovni cilj tega projekta je bil, spoznati ljudi s cerebralno paralizo in jih začeti vključevati v okolje kot enakovredne člane naše družbene skupnosti, predvsem pa dati otrokom s cerebralno paralizo enake pravice do šolanja in vsega drugega, kot jih imajo njihovi zdravi vrstniki. Projekt se je začel na pobudo Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, vanj pa sc je vključilo kar 111 šol v Sloveniji. In kaj so delali serdiški tretješolci pod vodstvom razredničarke SUZANE FICKO? »Tudi mi smo se odločili, da spoznamo, kaj je to cerebralna paraliza, kakšni so ljudje, ki jih je prizadela, kako živijo, Ifej delajo ...* Izhodišče za njihovo delo jim je bila knjiga Svetlane Makarovič z naslovom Veveriček posebne Serdiški tretješolci z razredničarko Suzano Ficko so se dokaj aktivno vključili v vseslovenski projekt Korak k sončku. (fotografija: J, G.) šo, Nato so si ogledali film Mojc levo stopalo. Potem so nekega dne povabili na obisk zdravnico Vlasto Grabar, sami pa so obiskali OŠ IV Murska Sobota, kjer so se sprijateljili s tamkajšnjim 3. razredom, Cez čas so jim obisk vrnili in tedaj so se skupaj povzpeli na Solinski breg. Ves čas so spremljati vse, kar je bilo kje sorte.-Le-tejeimekenone^kraj* ' napisano alt povedano o cere- žili pri izdelovanju raznih izdelkov. Z veseljem so jim zaigrali Se igrico Veveriček posebne sorte. Serdiški tretješolci pa so jih povabili na Goričko, in sicer na sklepno prireditev. Povabila so bili zelo veseli. Vabilo so poslali tudi prijateljem na OŠ IV Murska Sobota. Tako so lahko skupaj pripravili pester in zanimiv pro- gram. J, GRAJ In že nekaj let jim je tudi vse to premalo, zato so stekla prizadevanja za dograditev dodatnih prostorov v velikosti 110 kvadratnih metrov (Ormoška cesta 21). Ravnateljica vrtca MARIJA PUŠENJAK je na četrtkovi tiskovni Vzgojiteljici NADA JAGER in LJUBA LEBAR sta posebej spregovorili o njihovih prizadevanjih za uvajanje drugačnih, novih metod dela. Gre predvsem za projektne dejavnosti v 5 skupinah, kjer dokaj tesno sodelujejo tudi starši. Pri tem upoštevajo predvsem želje in pobude otrok. Tako je bila ena od njihovih projektnih tem voda in vse, kar je povezano z njo. Za takšno delo pa je potrebno dodatno izobraževanje, v katerega sc vključujejo vzgojiteljice. Prireditve v počastitev 50. jubileja so se začele že aprila z lutkovno predstavo Medvedova hišica, ki so jo pripravile mamice in vzgojiteljica Anica Čemi, sklepna in osrednja slovesnost pa bo 10. junija. re za predšolsko vzgoja- unviii iiiiuiiviivti* . jf v ske, iz občinskih ► krajevnim samoprispe** j leta 1973 uspeli predah nov vrtec za 120 otrok. C®* - likem finančnem deležu so dozidali 2 igralnici.. oddelek in telovadnico, pa so uredili še tri oddelk^ nico in prostor za zobno to. Tako so lahko leta l*®' jeli vse prijavljene otrok®' 244, Sedaj jih je vpisanih J zakonodaje za predšolski V njej vidijo nekatere V IIJCJ VIUIJV tve, V praksi bo težko predvsem zmanjšanje na oddelek, kar si sicer zelc saj bi to ^menilo možne uspešnejše vzgojno-v8^ JOŽE GRAJ delo. JOŽE Cit' TOM še zvoni Telefon za otroke in mladostnike v naši pokrajini še vedno zvoni in svetovalci prostovoljci, ki poslušajo klicatelje, se z njim pogovarjajo ter skušajo pomagati, so vsak dan od IS. do 20. ure na drugi strani telefona. Telefon je živ in bo v naši pokrajini tudi ostal. To, da se sedaj vzpostavlja nacionalna mreža telefona za otroke in mladostnike, pomeni le, da se bodo kmalu prav vsi telefoni za pomoč otrokom v Sloveniji priključili na enotno telefonsko številko. Na drugi strani telefona se bodo oglašali svetovalci, ves dan bodo sprejemali klice v Ljubljani, od stalnem Času zvečer pa bodo klicalcem iz posamezne pokrajine pomagali listi svetovalci, ki na pokrajinskem telefonu tudi delajo. Enotna nacionalna telefonska številka za TOM, na katero pa telefon, ki deluje v naši pokrajini, še ni priključen, je 08 01 234. Klic na to številko bo namreč brezplačen prav za vse klicalce, četudi bo iz telefonske govorilnice. Takrat, ko so svetovalci našega telefona konec januarja sedli k telefonu in čakali na prve klice, so se tudi spraševali, ali bodo otroci in mladostniki pa tudi drugi sprejeli to obliko pomoči. Sedaj že lahko 5" rečejo, da so jo. Največ klicev je bilo 3-mesecu delovanja telefona. Takrat je klical cev, tihih ali prekinjenih zvez jc (O" ženskih klicalk 81 in moških 44, Klica*® J j p osmošolcev in 15 srednješolcev, ryiliove so bile na prvem mestu ljubezenske, na < , šolske. Potrebovali so tudi razne informa®*^ cej se jih je oglasilo zaradi odvisnosti, hc* g/ nsnosii, , zaradi drugega. Dekleta so klicala več:_____ _ se zanimala za kontracepijo, fantje pa s® zaradi ljubezni in težav v šoli. . jn Svetovalci, katerih delo je prostovollh^ji)i‘* ostajajo anonimni, se za svoje delo izobražujejo. Vabijo predavatelje, za pa bodo organizirali v sodelovanju z 11 ce pa bodo organizirali v sodelovanju z teljev mladine strnjeno izobraževanje tedna. Dve svetovalki tudi obiskujeta dvan®!^,^' sko izobraževanje, ki zajema teoretični ih ‘fr ni del usposabljanja. Del stalnega izoN^j/jti^ predstavljajo tudi supervizije. K temu da*® ' prcudtavijnjv luui vi£ij^. rv ipiuu naši pokrajini sploh deluje, pa so priponi^^st/^ tera domača podjetja s svojimi denarnimi Svetovalci delajo prostovoljno, toda potreben za organiziranje posameznih |ri^ . pa tudi za promocijo in uveljavljarye telei‘ ■ ■1 Zggtnik, 25. maja 1995 9 kulturna obzorja r r Sprejem na železniški postaji ®il je topel poletni večer, osojen s tisoč zvezdami. To sobo- J' P® dolgem peronu želez-postaje nervozno sprehajal Milan L, uslužbenec majhnega '^kega podjetja. Bil Jc nena-tono srečen. Polnih dvanajst ®«ecev je čakal na ta trenutek. T s® mu je izpol- wlja, »Kako čudovito je!« je ?^^al in sc ponovno, kdo ve nkrat, spomnil telegrama, ki *J^P/®jel včeraj popoldne; soboto z večer-■ vlakom ob dvajsetih in dvaj- set. Spoznal me boš po beli obleki s črnimi pikami ... Tvoja Ivanka.« Okoli Milana je vladal velemestni vrvež. Podvizani potniki. Nekakšni pijanci in prostitutke, katere vidiš na vseh peronih sveta. Milan si je kupil večerno izdajo časnika, bežno pregledal naslove, in ker je do prihoda Ivankinega vlaka preostalo še dobre pol ure, je stopil v postajno restavracijo. Sedet je za prazno mizo in si naročil pelinkovec. To Je njegova Pomlajena folklora »hiniBčejekalror Škapin, TunUiiB, J( žara * sku^e glede na Splošen vtis je tanS?P®^vea, saj sc itolt P" "Meliki, slhk * *■ skratka, sku^ inagiiet,sajse 4-1995) na siečanje izrazila stro folkloro Nežka Lu- iltiipiti zob' j - Tjonh uban Odranci, Čren-Kobilje in Lenda- latvšn Csdszir iz p® j® ocenil mad-stvene Poudaril jc tri bi- srečanju , to t«novne šole Turnišče « Najbolj prizadevni ^aaiorinC 1 treh novih Hozjan. Rebeke Vi S?* P^Mcni 5 Kreslin, iz Tu™,-^Pi^^nilačve); gosti-Oami b « ft™,; - nedvomno zasluga pri-tot, ki j- Danice Ko- _ srbela tudi celotno orga- v ja Jih vodi Nada Kreslin. fl 1udj s ucmi skupi- nizacijo na šoli. Izredno uspešno deluje tudi gospa Anica Car v Dobrovniku, ki seje predstavila z dvema šolskima skupinama. Folklorno skupino mentorice Bete Šabjan iz genterovske šole so spremljali ei-traiji, DOS 1 iz Lendave pa je poslala na srečanje Že znano madžarsko skupino Magdalene Hobor in prekmursko skupino, ki jo uspešno vodi mentorica Irena Varga. Mlajša skupina OS Crenšo-vci je z urejenostjo naredila lep vtis, za kar je poskrbela izkušena mentorica Vera Zver. Dolgoletna meiv torica Marjja DragoŠiČ Je domiselno predstava madžarske in prekmurske plese z isto skupino. To kar maratonsko srečapje sta začeli skupini predšolskih otrok iz Turnišča (vodja Terezija "S^dovič) in skupinica Zlato klasje vrtca iz Lendave, ki jo vodi Ljubica Horvatič. Škoda, da mentorici Ruži Horvat ni uspelo pripeljati svojih dveh prijavljenih skupin iz Gornjega Lakoša. Podoba ohranjanja ljudskih plesov v tem delu Slovenije bi bila s tem še popolnejša. Zapišemo pa lahko, da se nam po tem, kar smo videli in doživeti, ni treba bati za podmladek. Seveda pa je k temu precej prispeval tudi seminar za vodje folklornih skupin v organizaciji ZKO Lendava spomladi letos, kije spodbudil k delu v tnarsikate- priljubljena pijača v trenutkih vznemirjenja. Ne, on ni pijanec! V življenju se je napil samo enkrat, in to davno, po nekem izpitu. Danes zvečer bi hotel, da naredi na Ivanko čim lepši vtis. To bo pravzaprav njuno prvo srečanje v življenju. Malo čudno. Spoznal Jo je prek malega oglasa. Lani, ravno nekako v tem poletnem času. Mlada in lepa provincialka je iskala znanstvo z mladeničem, ki Je prijeten in simpatičen. Želel Je torej, da spozna to dekle iz province, še nepokvarjeno, skromno, ki dela t^o kot on v nekem trgovskem podjetju. Spočetka so med njima potovala sramežljiva pisma s polno toplih in nežnih tesed. Pozneje se je opogumil. Izmišljeval si je zanjo smešna in prismojena imena, Eh, kaj vse človeku pade na pamet. Enkrat ga Je že hotela obiskati, toda nenadoma ji je umrla babica. Namesto tega mu Je poslala svojo sliko. Iz pisem je izvedel, daje izrazita plavolaska, da se mnogi moški obračajo za ryo. Zato seje začel bati, daje ne izgubi. - Natakar, prosim, še en pelinkovec! je povedal tiho in skoraj plašno. Včeraj, ko je dobil telegram. Je bil ves iz sebe od sreče. Uredil Je svojo fantovsko sobo. Ne, to ni velika soba, kavč miza, dva stola, omara in polica za knjige z nekaj romani in političnimi brošurami. Tu Je še enciklopedija, ki jo je kupil na posojilo. Gramofon. Malo cvetja v vazi in pogled na pokopališče. To je pravzaprav vse. Ivanka se bo pri njem dobro počutila. Ne, nič ni pozabil. Pripravil je hladno večerjo in kupil buteljko najboljšega vina, To bo najlepši večer v njegovem življenju. Naročil Je še en pelinkovec in takoj potem Se enega. Njegov glas je bil že krepkejši. Resda ni bil navajen na pijačo, a bil je prepričan, da ga alkohol ne premagal. Do prihoda Ivankinega vlaka je še čas. Prižgal si je cigareto. Neka ženska gaje trdovratno opazovala, toda on temu ni namenjal nobene pozornosti. Mislil Je na Ivanko. Potniki so prihajali in odhajali. Restavracija seje polnila z novimi in neznanimi osebami. Nekdo se je sladko smejal. Natakar je postavil predenj nov kozarček pelinkovca. Milan ga je izpil do dna. Ženska, ki ga je opazovala, je vzela svojo prtljago in odšla ven. Postajalo Je soparno. Potem se je zaslišal glas napovedovalca, ki je naznanil prihod Ivankinega vlaka. Milan je skušat vstati. Bil je omotičen. Mogoče pa ni pil samo pelinkovec. Mogoče mu je natakar prinašal tud! vino in žganje in kdo ve kaj še. Podrsaval je med mizami in krenil proti izhodu. Na peronu so se ljudje obračali za njim in se smejali. Vrag naj odnese še te kovčke! Le kdo Jih je tu nastavil? Padel je čez mih in se udaril v roko in po obrazu. Ves je bil krvav. Kot v megli je opazil pri izhodu iz vagona Ivanko. Bila je nenavadno lepa, oblečena v belo obleko z velikimi, velikimi črnimi pikami. Ali se mu samo mrači pred očmi? Stal je pred hio. Toda, zakaj ga vsi tako čudno gledajo? Zakaj natakar pred njim vpije, da Je izprijenec in da ni plačal svoje pijače? Zakaj ga, za božjo voljo, nekam vodijo? Saj on ni storil nikomur nič žalega. On Je samo prišel čakat svoje dekle iz malega oglasa. Svoje dekle, s katero mora preživeti najlepši večer v svojem življenju. Sicer pa, kdo ve, mogoče je bila vse le velika pomota. Gojmir Cajnko ■-1 rent okolju. R,S. kulturni koledar Za zeleni jezik(84) / O tem, na kaj vse moramo paziti pri upovedovanju, tretji, zadnji fazi pri nastajal^ besedila, smo povedali Ž( precej. Med dragim tudi to, da moramo pišoči poskrirati za ustrezno jezikovno podobo besedila. Del te je tudi pravopisna pravilnost. V zvezi s tem je načelo zelo jasno: slovenja besedila naj bi bila usklajena s pravi^isno normo slovenskega knjižnega jezika. Da je praksa žal drugačna, se lahko prepričamo vsak dan vedno znova. Če so odstopanja od norme se dopustna v zasebni jezikovni rabi, pa to nikakor ne bi smelo biti v besedilih, ki so namenjena javni rabi. Jezikovni načrtovalci in strokonnaki za jezikovno politiko so seveda že zdavn^ ugotovili, da so pišoči različno podkovani v pravopisnih vprašanjih, zato tn^ t. i. jezikovno lektorstvo ni od danes. Žal lekto^ praviloma zapo-slnJejo le v sredstvih obveščanja, morda tu in tam še v kaki ustanovi, občasno jih kdo tudi najame za jezikovno ureditev kakšnega kočljivejšega besedila ali besedil, zvečine pa jezikovni uporabniki tej plati ne namenjajo potrebne pozornosti. Kot primer besedila, v katerem faza upovedovanja prav zaradi pravopisnih in drugih pomenjkljivosti oz. pomanjkanja lektorjeve roke ni bila dosledno izpeljana, navajamo letak, ki Je na začetku aprila prebivalce Murske Sobote pozival k pomladanskemu čiščenju mesta. Poziv, kakršen je, so Sobočanom namenili Turistično društvo Murska Sobota, Saubermacher Komunala in Mestna občina Murska Sobota. TU**S7>et«O DIlUfiTVO MURSKA SOBOTA ()l,n^mullCb4. U.3MiatA W SAUBfimiACHeR KOMKINAIA [Kbptfmgh M. Soboti, m 31-eooi MESTNA OeCiNA MURSKA SOBOTA iKvOcA**« 2, U. Babelb, nLd14i00, int 4il| i' obCm« mestne obCine ' ll MURSM SOBOTAJ TulMitno Orušn« M. ^OBOM. SM>t)MmM» KofrUiAM ih K«Ttn» ogCn* u SoMMi tudi Mt« VSlNp. (M M plidnitiH Mlim pmMmanJam z« bolj u(|Ofio in Itpd« mnuti oMMo, $ 1» ^ctrvnonp s* bana itj^veili v proiala PHEmVAkCI SLOVEHMCl POuniMO MCO SVOJIM PfuOOM MOJA DEŽELA - UM. UREJENA IN ClETA NAŠE MESTO * ČISTO MESTO ki bo y času od 1.4 do 7,4. Td95 (2a obrnodje mesta U. Sobota) ep1*1 Oftdba Oa otio^ n 4vip ♦ CpomuMneLofisCorijuirl ur«1'liwoWI)jr-• '-T L|C'^dfc.'— — V •• Tu •*&]• a I ■iyiuiHM MTepbaoa! Mh;iX: iqpsla Ai i>a(lo Vfirk* h4Xb -criiMijoijioiA tu « uam>vm>iiui htakui budo KOOlCiOef ;i «a krSOviK' r>(li\>(Ue^ na hr ;lp»fr>ph ztarivi iTiotlf* 1 KS ALIJA KARDO&k I L«MTt*^iar (14 o*Dka«a 1 tvnaASmmRi:iy«ne»4m4č,RTr0|V,vt<„ ASTRA Sivv^a Pumsris 13) 1 kanilFVV rKZnitAciri»vRr(ni vHOAl v tmr J|>oihcjl4 UnfiDKuč^ 2. KR BORISA KIDRIČA 1 huMefKi v Vi,fi tAci (Vrra Aj 1 borMjntfv Sun lAci !>! Su'« Ja 9. K$ lendavska t Lufdaveao) 6 m i “ 1 koMintf pv. Ob t«i mpii w nvn pvi^i pflMnoM. da k* »eHoa «9iKn* inv«k* A41 |xndQ«iina Jtekoi fcv«««*^ ihmItov bnbv niočlt Nida oUt v pOnaal R«.l 0b4vt ft ..K hi hlu^ Ih Tim bJiibrUh. rrtia AUKCfl hi HAi hrii hh thfllte I tntfli^irt iiWma,»»“jpotocmbncjšim '^lObiavi'^? ii^arlinu Lu-i”-*® znaK i 7 « po objavi 31. 'Uc IV, J; ■' > Betrj “ r kje, IN iijvLiuiJ S nata^/^^^^^ornikom, Neko- -I® obdelan prote-Kjer Je cerkv.^^^''®’’®kih protestan-n nSt 1**®®®* trinajstih) vernikov, nekateri h^nslti^iK"® Pvetežno evange-^‘^PovJ7®!®®^^ntizcm se J( razširil, ko preostale Slovcn ■;>Qek^ doeHrazŠi- danes pa Jih „1 ---re- =>fovcmji in njenim se je v so IZ preostale Slovenite "^ogi zatekli v Prekmu- ijc. Protestantizem pa je v Prekmurju, ki je bilo tisočletje v Ogrski in ločeno od slovenskega ozemlja, pomemben tudi zato, ker je s prekmursko besedo in nekoliko kasneje s prekmurskimi knjigami v cerkvah in šolah oh-raiyal materno besedo in s tem zavest, da smo del slovenskega naroda. Žal pa najpogosteje v slovenskih knjigah o protestantizmu po tem. ko so ga pregnali iz kranjske dežele, ne pišejo več. Pričujoča knjiga pa je dodatek k velikemu pomenu reformacije, ki dopolnjuje dejstvo, da to ni bilo le versko gibanje, ampak je imel kot posledica njihovih idej in zahtev tudi bistven delež pri izobraževanju ljudi. To pa se premalo poudatja. Kiyiga Evangeličanska cerkev na Slovenskem podaja celosten pregled dogodkov, poleg tega pa odpira tudi številne teme, ki se v prihodnje lahko še podrobneje obdelajo. Aleksandra Nana Rituper RAZSTAVE MUSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko ogledate razstavo likovnih del skupine MI iz Maribora. Razstava bo na ogled do 1. Junija. MURSKA SOBOTA; V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je na ogled razstava Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Razstavo si lahko ogledate do konca Junija vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12.. ob četrtkih pa tudi od 16. do 18 ure. MURSKA SOBOTA; V predprostoru grajske dvorane soboškega gradu je na ogled razstava Ernesta Bransbergerja Soboški grad z uro (les, olje). Razstava bo odprta do 16. junija. LENDAVA' V lendavski galeriji Je na ogled razstava kiparja Mihalyja Nemetha. LJUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Dušana Fišcija iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 31.maja. GORNJA RADGONA; V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate samostojmno razstavo likovnih del Nade Koben-tcr. * RADENCI: V galeriji Medikoss v hotelu Radin si lahko ogledate razstavo slikarja Milana Razborška. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V dvorani soboškega kina si lahko v petek, 26. maja, ob 20. uri ogledate gledališko predstavo Dom Bernarde Alba, kije ena najslavnejših dram španskega pesnika in dramatika Federica Garcia Lorce. LJUTOMER: V četrtek, 25, maja, bo v Domu kulture večer glasbene Sole Slavka Osterca; v sredo, 31. maja, bo koncert ob 20-letnici moškega pevskega zbora društva upokojencev. VERŽEJ: V soboto, 27. maja, bo ob 20. uri koncert akademskega pevskega zbora iz Maribora. V nedeljo, 28. maja, bodo ob 15, uri odkrili spominsko ploščo Slavku Ostercu, Vkulturnem programu sodelujejo MPZ KUM Slavka Osterca iz Veržeja, mladinska pihalna godba Glasbene Sole Slavka Osterca iz Ljutomera in pihalni orkester KUD I, Kavčiča iz Ljutomera, LENDAVA V četrtek, 25. maja, bo v lendavskem Kultur-boxu koncert Ottis Watkins banda iz Oklahome, v petek, 26, maja, pa bo koncert Davida Brovma in skupine The Blucs Hawks. Začneta se ob 20, uri, LJUTOMER: Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer vabi na letni nastop ansablov v Četrtek, 25, maja, ob 19, urivDomu kulture. 1 Že bežen slogovni pregled pokaže, da Je Jezik besedila birokratski, zanj pa iz Jezikoslovne teorije in prakse vemo, da naslovniku ni posebno prijazen. Lektor bi tvorca besedila zagotovo opozoril tudi na to, da so besedne zveze in stavki tipa ima za ciij, angažira odnos človeka in družite, odklatyanje vzrokov, pravi občan je ne le socialnozvrstno, ampak tudi časov-nozvrstno zaznamovani (zastarevajoči), jezikovno pozornejši , sociolog pa bi prav iz njih zlahka opredelil družboslovno obzorje avtorja besedila. Toliko le mimogrede, saj ne nameravamo izvesti stilne in sociološke analize, V članku želimo opozoriti le na nekaj najočitnejših pravopisnih, oblikovnih, leksikalnih in skladenjskih odstopanj. Na začetku jedrnega dela besedila (na letaku podčrtan z valovito črto) ni Jasno, koliko in katere cilje akcija pravzaprav ima: Pomladansko urejanje okolja ima za cilj /,../ in Urejanje in čiščenje okolja imadva osnovna ciljaVsekakor bi pri tem kazalo razločevati med splošnim namenom akcije in njenimi konkretnimi cilji. Prav tako Je v tem delu besedila opazna sintaktična neskladnost, ko Je med dve samostal-niški besedni zvezi v vlogi stavčnih členov vrinjen stavci^ be- ' sedno zvezo imeti za cilj in njene stavčne izpeljave pa že lep čas veljajo za eno tipičnih zvez v birokratskem jeziku. Navedena poved bi se bolje in pravilneje glasila takole (ohranjamo meno temeljno srukturo); Namen pomladanskega urejaj oko^a je zagotoviti urejeno in čisto okolje, vzpodbudili ljudi k odgovornejšemu odnosu do okolja in dvigniti ekološko zavest. Besedna zveza odklanjanje vzrokov je srbohrvatizem, slovensko pravimo temu odpravljaiije vzrokov. Prevzeto besedo kontejner tisti pisci, ki so občutljivši za domačo besedo, nadomeščajo z zabojnikom. Zaradi prostorske omejitve ni mogoče razložiti vseh odstopanj (na leksikalni ravni npr. opazno mešanje med knjiž-nozborno in pogovorno ravnijo, na skladenjski poleg že omenjenega Še nedoslednosti v rabi predlogov in napačni besedni red naslonk, na pravopisni ločila in začetnica), so pa kot popravki označena na letaku. Pač pa si ne moremo kaj, da ne bi našega zapisa o pozivu tudi sami končali s pozivom. Tem: Ko bodo Turistično društvo Murska Sobota, Saubermacher Komunala in Mestna občina Murska Sobota naslednje leto Sobočane spet pozivali k čiščenju mesta pod geslom NAŠE MESTO - ČISTO MESTO, upamo, da bodo pri sestavljanju letakov dodali Se geslo NAŠE BESEDILO - ČISTO BESEDILO in se tudi ravnali po njem. FRANCI JUST vestnik, 25. majaij^ I zvezde vam kažejo OVEN M I Ona; Svoje nenavadne misli prihrani raje za ugodnejši trenutek. Proti koncu tedna se ti bo ponudila ■ _ priložnost, da se seznaniš z nekom, v katerega si ” bila nekoč neskončno zaljubljena. Spoznala boš, da je sedaj drugače. On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo । kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko zgodi, da se boš kasneje pošteno kesal - in to upravičeno. BIK Ona: Neki novici sprva sicer ne boš veijela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar pa se lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal nag^a- ti. On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar ni nobenega razloga za paniko. Stanje se bo prej ali slej umirilo. Povsem drugače pa bo na ljubezenskem področju, kjer se ti obeta prava pravcata avantura. DVOJČKA Ona: Končno ti je uspelo: začela si se zavedati I sama sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samozau- । ’ panje ti lahko le koristil, saj se ti obeta precejšnje , napredovanje tako v poslovnem kot zasebnem življenju. On: Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar boš po temeljitem razmisleku ugotovil, da ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled. A vseeno te bo premamilo... RAK Ona; Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti uspel ustreči. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršno koli avanturo. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne? On: Do prijateljice boš začel čutiti tudi nek^ več kot samo prijateljstvo. Vprašanje pa je, ali bo za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta zelo zanimiv konec, zato se nikakor ne boš dolgočasil. LEV Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega enostavno ne boš mogla narediti. On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo dobrika. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! DEVICA Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih ču- ne zgodi se vsak dan Prvi črnci v Ameriki Ste vedeli, da so prvi črni sužnji prišli v Ameriko v 16. stoletju? Španski škof Bartolomeo de Las Casas je, pretresen zaradi bednih življenjskih razmer indijanskih delavcev, predlagal Karlu V„ da bi jih zamenjali s črnci iz Afrike. Tako se je začela ena najbolj grozljivih trgovin v zgodovini. Iztrgani iz svoje zemjje in vklenjeni v verige so zaradi bolezni in celo pomanjkanja zraka množično umirali že med vožnjo. Potem ko sojih v Ameriki izkrcali, so na ladje natovorili rum, tobak in sladkor, iz Evrope pa so se ladje, polne orožja, oblek in steklenih biserov, spet odpravile v Afriko. štev. On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. TEHTNICA Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar te na njem najbolj privlači. Se vedno pa boš razmišljala tudi o nekom drugem. On: Postajal boš čedelje bolj ljubosumen in nič več te ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zameriš. Uspešna poslovnost te bo stala več, kot pričakuješ ... Škorpijon Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje . na denarnem področju. On; Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal, Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetnega položaja. STRELEC Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v položaj, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si sc še pred kratkim pošteno borila. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo sicer potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se kar prepusti občutku, KOZOROG Ona: Nenadoma sc ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko seje okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On; Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebno, če si prepričan o pravilnosti svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel 1 ustrezno tolažbo... VODNAR ( Ona: Kar naenkrat zaradi neumnosti izgubljeno se k stežka ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusiš tudi kje drugje, kjer imaš morebiti veliko več možnosti, kot si misliš. Koristil ti bo obisk pri zdra- i I Ž® dugo se gumbamo okoli proslav pedesete obletnic« konca driijge svetovne bojne, pa smo pri nae končn« li predprejSnjo nedelo napravili največ, ka se 1® napraviti dalo; Pred pougnjevon so goepoud Šušt« meli meSo odpUSČanja v lublanskoj stolnici, opc9"i* so gospoud DrnovSek proslavo meli v čast žrtv«® pred republifikof akupSčinof, večer amo pa v -dnevniki gledali, kak ae bratje na jugi Pa je tak Beleki na pamet priSla ta naroda« kolejo. z njegovin besediIon: Za podane Avstralski in azijski znanstveniki so začeli delati raziskavo o zaščiti pred podganami, ker ogrožajo najpomembnejšo azijsko poljščino - riž. Pridelek se mora povečati za 70 odstotkov v naslednjih 30 letih, ker bo pač treba nasititi 4 milijarde ljudi, kolikor jih bo na svetu leta 2025. GlodaL ci ukradejo skoraj 17 odstotkov riža. V okviru Co-mmonwealta bodo zbrali 1,2 milijona dolarjev za boj proti njim. Videti je kot Čudežni nalivnik. Sicer pa je samo elektronski, izumil pa ga je Ehud Baron iz Izraela, ki sodeluje s tehničnim institutom iz Haifs. Dela na baterije, njegova značilnost pa je, da na računalniškem zaslonu lahko z izredno natančnostjo reproducira vse gibe človeške roke. S senzorji za gib nalivnik prepoznava in si zapomni črke, ki jih uporabnik piše po zraku, če pri roki ni papirja za beležke. Ko pride v službo, zadostuje, da čudežni nalivnik priključi na računalnik, ki bo prebral oziroma izpisal vse, kar je bilo zapisano v zraku. Lahko se priključi na računalnik tudi prek telefonske linije. Kmalu ga bodo začeli prodajati za 100 dolarjev, ustrezno pa sc programira glede na lastnikovo pisavo. KO 30 fantje na proslave šli, ■govorance so premlevali? vsak je svoje mlel, vsak je svoje pel in spravo v svojo je smer vrtel- Težko mladi bi se spravili, če so starši se pobijali? je Se mokra kri, de vedno se suSi, nemir Se vedno v teh srcih tli- Pol stoletja zdaj mineva, večja jeza že splahneva; ko mine Se več let, bo mir v arcih vseh, za spravo Čas bo, na licih smeh. Brat Džouži ■ l Ib I LL-. ■ h 7 Z > J - ■r T' pdiAKir Sejem igrač v New Vorku ni bil paša samo za otroške oči, tudi odrasli so lahko našli kaj zase. Kot novi avtorici na tem področju sta se predstavili igralki Daryl Hannah in Hilary Shepard. Za njuno igrico Ljubiš ali sovražiš je vladalo precejšnje zanimanje. Ljubezen in sovraštvo sta pač temi, Id se jima tudi pri igri ni mogoče izogniti. In dokler je vse samo igra, ni še nič narobe! Pisarniški seks Anketa angleškega zdravstvenega magazina je pokazala, da je imel vsak drugi moški enkrat spolne odnose s kolegico iz službe. Najljubši prostor za Za vas - Vestnik! pisarniško ljubezen je pisalna miza, po možnosti šefova. 17 odstotkov pisarniških Romeov daje pred-■ nosttlom, 11 odstotkov sejih najraje stiska k stenski omari, za 4 odstotke pa je posebno vznemirljivo seksanje v gor ali dol vozečem dvigalu. Pisarniška ljubezen pa skriva tudi nevarnosti. Neki moški je med živahnim seksanjem na gladko zloščeni konferenčni mizi zdrsnil z nje in se opotekel naravnost v vidno polje varnostne televizijske kamere. piSeo oRH/heUA •■s P42 E K i "JA ^jee.tTett irc^ Tudi temiMi sokrivi t Eden glavnih razlogov memo ogrevanje ZemV®^^ učinek »tople grede« js tan, termiti pa ga proizv^^r^ milijard kilogramov na dtcm ko nridno žvečiio d=‘^hi dtcm ko pridno žvečijo il=‘^Lh| +Ia m a cirAfll ifi- 1 gozdna tla. Na svetu j* metana, omenjenih škodU^ pa še več. V tropih živi 3000 različnih termitsIoP .... --------- , - - Paziti bo treba, da bodo postali dežurni krri j čezmerno ogrevanje ZeiroF' NovKfrtuicMM"’^' dna kitiižnica bo ličastnl gradbeni ga je odobril terrand. Vsi oddelki deni računalniško, jv ima štiri SO-met^« hranila pa bo 12 knjig, ki so zdaj v stati _ nalni knjižnici v bližin’ _ , licve palače. To bo Mlterrandovih arhlt**'^. sirih čudežev v PariiS’ 1* l"* ■'Sl katerimi so posebej 'VP*T lW>*WAUUa »v kontroverzna steklen* P mida v Louvru, CM*'«” * li Grani^*,? J« i' che, modernistična Defcncc In ultrafflčd^ Gite dela Mustque "• riškem obrobju. tOlBRnA j_oro t)A /// —— , ž.a.£itAfd3^'J 9 .' x/x **» RIBI Ona; Zaupala se boš Človeku, za katerega veš, da lije naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dobro vniku. On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu potegnil krajši konec. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svoj finančni položaj. premisli. On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal svojo, vendar prvotno njegovo zamisel. Se najbolje, kar lahko storiš, je. da pohitiš in čimprej pobereš vsaj svoj del zaslužka ... ali pa še kaj več. I vestnik, 25, maja 1995 ______11 IS P 1 1 (f.l >*i| lil K m 1» iH gt g g J r- t r- I i P ) r J tl t n d I 1 I ■' I I HI, / za vsakogar nekaj Srečanja štirinožcev Veliko ljudi se razveseli, ko na srečajo neznanega psa in se nmiavdušcno približajo. Drugi ^obrnejo in Jo pobriSejo, Oboje 1 napa^; pes namreč ne razu-SDVorice telesa in se narobe. Za obojestransko moramo torej sanu. Spoznanje ni novo: pride do konlliktotv in ne zaradi nasprotij. Tako tudi mački in -■^«41 bn različnih izraznih Ce vrsti odraščata sku-se večinoma odUčnoi „2*^ navadijo govorico telesa. po- JflTa- prego- razume> na dru- pravi o v grobem drži* ^J^>nato,dapes.kilaja. Pozdravljen, kolega, po pasje ^^“liz^groziUdrui igemu. te kot -------------5t »nasmehne; teklanii ta (obno pOdEO, isto. Kako raj Silili W Wlo stc- ■* rKniatie- v večini primerov w TPUkiA d.d. Mf Sjp^MESECAl o pravilnem ravnanju z neznanimi psi vam bo hvaležen, vendar najprej vprašajte lastnika. Marsikateri tega sploh noče, kar moramo spoštovati, ne glede na razlog. Psu damo možnost, da se nam sam približa, če tega ne stori, mu pač tako najbolj ustreza. Najbolje je skleniti poznanstvo z vizitko; v pasjem jeziku to pomeni, da sc mu pustimo ovohati. Če ostane zraven vas in vas pričakujoče gleda, ga smete pobožati. Vedite pa, da včasih pes pokaže simpatijo še bolj razločno: tako da vam oblizne roko ali pa se celo v skoku vzpne na vas. To je v njegovi naravi, tako se obnaša tudi z drugimi psi. Zato oe odgovarjajte s sunkovitimi gestami ali z glasnim zmerjanjem, ampak razposajenca umirjeno ogovorite. Preveč vihravega psa bo umirila gospodarica. Česa T nobenem primeru ne delamo Kdor se psu skrivaj približa od zadaj, da bi ga presenetil, lahko sam doživi veliko presenečenje -morda ga bo pes v strahu refleksno ugriznil. Poseben problem so psi Čuvaji, ker jim pri šolanju odpravijo nekatere naravne instinkte. Namesto tega jih naučijo odzivati se na določene signale - denimo sovražnika ugristi v dvignjeno roko. Naša obrambna gesta torej psu lahko pomeni znak za napad. d.d. MARIBOR PRODAJNI (XKTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel,: 31 760 5% POPUST V MAJU! s štiritaktnin motorjem BRIGGS -»00 SIT in še darilo: 1 liter motornega olja. 8 kartico zvestobe še 5% popust. * Veselimo se vašega obiska! SKLADB I. Sc AT*. 777’ vUjJ Nsrcnitrv ^“ACKFOR^^H^-Rednck ^AN*T staiŠ ” Tihp That VOD - Van Halen J-ONEDj^vVOUTavf “ 'r-'—*-"" " tel il Brzdajte svoj instinkt in pustite roke spuščene; pes svojega ravnanja ne more prilagoditi različnim situacijam. Steči? Že, ampak kam... Pes teče hitreje od človeka. Pomislite na to, kadar ga srečate in vam niso jasni njegovi nameni. Lahko se potolažite z dejstvom, da je pes v podobni zadregi. Le da, kot že rečeno, on. ne mote nadzirati instinktov. Če se vdate podedovanemu človeškemu nagonu po begu, bo pes ubogal svoj prav tako prirojeni lovski nagon in vam sledil. Zato obstojte na mestu in psa ignorirajte. Videli boste - on bo storil isto. Mahanje z repom ne pomeni vedno dobrega počutja Vsakdo ve, da prijateljsko razpoložen pes maha z repom. Žal to ne drži vedno, včasih gre tudi za izraz razburjenosti ali občutka ogroženosti. Razliko boste spoznali po drži telesa: Če je pes sproščen in rep visi ohlapno, se lahko ravnate po ljudski modrosti. Kadar pa pes stoji trdo na mestu in se rep giblje sunkovito, bodite previdni: žival je razburjena in bo temu primemo ravnala. Če drži pes rep med nogami, gaje strah. Vendar to nikakor ne pomeni, da bo tudi zadržan. Psi namreč pc^osto postanejo zaradi napačne vzgoje ali grdega ravnanja napadalni, še posebej, kadar sc bojijo. Pazi, to je moj revir Pri psih čuvajih se človek že od nekdaj okorišča z njihovim nagonom po obvarovanju revirja. Pes doživlja nek prostor (ki ni vedno primerno ograjen) kot svoj lovski revir, ki ga je treba braniti pred vsiljivci. Smola za vlomilce, a žal tudi' za obiskovalce, ki mislijo, da lahko varno odkorakajo do hi- snih vrat, če se je s tem strinjal lastnik prek zvočnika. Raje ostanite zunaj ograje, dokler lastnik sam ne pomiri psa. Da psov za ograjami ne smemo dražiti ali celo s čim obmetavati, je treba razložiti tudi otrokom. Razviti morajo namreč razumen in nevsiljiv odnos do psov; zelo narobe je, če sc pravilnega ravnanja naučijo šele iz slabe izkušnje. S pomočjo naslednjih navodil (ki jih boste morali seveda primerno razložiti) lahko otroka pripravite na prijetna srečanja s tujimi kužki. Za otroke: O pravilnem ravnanju s tujim psom - Ne dotikaj se neznanega psa, ne da bi prej vprašal lastnika za dovoljenje. - Nikoli ne teci pred psom - hitrejši je od tebe. - Ko vidiš psa, ne vpij in ne krili z rokami. - Psu ne glej naravnost v oči, ker bo to razumel kot grožnjo. - Obstani na mestu, če pes teče proti tebi. - Nikoli psa ne udari - to je grdo in nevarno. - Ne draži zaprtega psa. Kar velja za otroke, morajo vedeti tudi odrasli: pes ni stvar, ampak bitje, ki želi občutiti, da njegovo zasebnost spoštujete. Ko srečate neznanega psa, se obnašajte nevpadljivo. Ugotovite, ali si želi, da se mu približate. Če je tako, ga mirno pobožajte, če ne, ga pustite pri mini. Koliko je drugih psov, ki vas bodo veseli! Svinjska pečenka z omako (za 4 obroke) Potrebujemo: 70 dag svinjskega kareja brez kosti, sol, poper, 1 čebulo, 2 žlici olja alt rastlinske masti, 1 žlico vinskega kisa, 2 žlici gostega paradižnikovega kečupa, I žUco sladkorja (po okusu), 1 žličko začimbnega posipa, 2 lista ali vršiček bazilike, 1 žličko jedilnega škroba (ali ^adke moke). Meso v enem kosu solimo in popramo. Čebulo grobo narežemo na večje kocke. Ko je pečica ogreta na 200 *C, damo prazen pekač v pečico. Ko se dobro segreje, damo vanj maščobo (olje ali rastlinsko mast). Dalje lahko segrevamo na plošči. Ko je maščoba dovolj vroča, položimo nanjo kos mesa in ga z vseh strani med obračanjem rjavo opečemo. Nato dodamo Čebulo in pečemo še uro in četrt. Vmes po potrebi malo zalivamo, da se čebula ne sežge, pečenko polivamo s sokom. Da ostane meso sočno, ga proti koncu peke lahko pokrijemo z alu folijo. Medtem ko se meso peče, zmešamo kis, sladkor, paradižnikov kečup, začimbni posip ter dodamo baziliko in jedilni škrob. Meso vzamemo iz pekača, mesni omaki po potrebi prilijemo l del vode, dobro premešamo in precedimo. Prilijemo paradižnikovo mešanico in dobro prevremo. Omaka naj bo primerno gosta. Meso narežemo na rezine in zložimo na servirni krožnik, vročo omako pa podlijemo pod meso tako, da ostanejo gornji deli mesnih rezin nepoliti. Zraven ponudimo krompirjev pire ali krompirjeve krokete. Sezonsko - svežo solato zaradi omake obvezno serviramo v ustreznih skledicah ali na desertnih krožnikih. Cilka Sukič Smeh je lahko zdravilo Vrline smejanja je raziskal britanski psihoterapevt Robert Hol-den. Smeh utrjuje zgornje telo: lOO-kiatni smeh je enako vreden kot 10 minut teka. Premika vse pomembne telesne organe, jih masira in krepi. Izgine napetost mišic, živci se pomirijo. Minuta smeha odtehta 45 minut duhovnih vaj proti stresu. Smeh znižuje krvni tlak, spodbuja globoko dihanje in povečuje prekrvavitev. Razgrajuje stresne hormone. Sproža tudi izločanje endorfinov (naravnih ubijalcev bolečin). Krepi imunski sistem. —'C UAV , (i'* TAKE - Taituny Wynette Siing - Bruce Springstecn 1. glasbe ^0^. Predin so iiSTfEmilE SOLZE , !ssužr^'>«"> - Obvezna i Vurberka , ■^^‘--AnLNlka Z^jca ■■ LaPr fltlOf S’tieT.kih - Am loiiija Verdei 5 - Anja Rupel - StiTNiha Andrej šifrer I smer JK - lonija Verderbeijj 1* vSSS' RAD *• IMS, ■■ nastov: Marskl «al, |x *Murska Sobota, ta glasbene festvtee. št. 21__________________________ ’^Rn ______ ^iladbo; - Slagnvl ’***®*’i ter naslov: . . _ Ujemimo sonce Že pn načrtovanju hiše ravnajmo energijsko modro. Velika okna sodijo na južno stran, manjša na vzhodno in zahodno. Oknom, vgrajenim v severno stran zgradbe, se raje izognimo. Na ta način bomo najbolje izrabljali brezplačni vir energije, sonce. Predpisi določajo, da se na sever- RUHO MV - MRSH Vft - VKV 94,6MHi (AiiMm Wi SV BiSUb) Md» ni, severovzhodni in severozahodni strani vgrajujejo okna, manjša od sedmine površine prostora. Prostori, v katerih se najdlje zadržujemo, naj bodo obrnjeni proti soncu, torej proti jugu. Kdor namerava vgraditi sončne zbiralnike, mora prirediti smer in nagib strešln. Nagib strešine naj bo od 30 do 50 stopinj in naj ne odstopa preveč od južne smeri. Zelo razčlenjena oblika zgradbe ima večjo izgubo energije. Raziskava na univerzi Vale v ZDA je pokazala, da kofein za 23 odstotkov zmaujšuje prekrvavitev možganov, hkrati pa krepi njihovo uporabo glukoze. Ker pa možgani ne morejo posegati po kakšnih rezenah sla-dkoija, avtomatično zmanjšajo svoje funkcije. Potemtakem kofein pri nizki količini sladkorja v krvi ne deluje kot poživilo, marveč kot zavora. Petek - 5-40 Prebujute se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8,00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zanmijenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator — 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BEtC - 12.30 Dežurni novinar.v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 JO Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17-30 »SipJi mi« - 22,00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5,40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v skrvenSčini. nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila- 8.10 Dopoldne na MV-9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Polepajle se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18,00 Najlej^ želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan -8.05 Horoskop -8.15 Panonski odmevi -8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9,15 Misel in čas-9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepie želje s čestitkami in pozdrslti - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PuiKdetjek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 ’ Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porahsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Potočila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine-13.00Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila-17.00 Šport -17.30 $ krščakon. cekron pa z marelof - 18 15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12,00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17,30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini — 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročita - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9,15 Iščemo za vas - 10,00 Potočila - 10,15 NSTSNM V -11.15 V živo,.. - 12.00 Poročila BBC- 12.,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17,00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Nelepše Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 9.1.5 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročita BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -15.30 Dttgodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročib - 17.00 Mali radio - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza sc zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. . ;^AW. MARKO NAPAST GIATMO MESTO IT. OTOKA ELBE BELUŠ MADŽARSKI SKLADA TELJ (FEREHg VOilSKCr TOJA JUSTBI JAHAL HRU^ TEN^ IGRALKA AtUOU UIEPLA UBU. STOT [»VNO MESTO oe IKHSU vrsta OTA DELO. POSEL VEUKA nevarna aABOST. NAm TPESEKJE ZAZNAVA ZGLEEVL NJEM TFinn ŠKRAT PRI STARM eETMANH GOHA V JUI1K3H AW0M0-eUKA OZNAKA ROUUUJE koralni OTOK FTWICOSN UMLATK lEUGEN^ tEUMRU GRSM LADUSKI MAGNAT I MBTOV SEVEflOVZH HDIJSKI ASTROflZK ■TCnr Oftfci VPITJE MESTO OB VARDARIU mm. GLAS, ZWM TOMAŽ OOMiegLi VKMNST SVEin HUNCL FAH^ OKRASNA KOR«r SHH STEBR« I VENO TAUFER ENAKA SKNKA I REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno; nemirka, Elobeid, zelenka, aker. LM, DT, ITAS, organdi. sor, Tit, tla, ninorsk, ozimka, sekstan, TR, kata. 12 vestnik, 25. maja podlistki Osem pogledov J opis sveta na pragu tretjega tisočletja I Jerne/a Katona Drago Pii^arič j 8]POTO VAN J E r ■b" s V času prvega je postalo državna vera, s socializmom pa je spodletel poskus radikalne hereze krščanstva, ki je skušal ustvariti nebeško kraljestvo, organizirano v obliki države že kar na zemlji. Povezava s socializmom oz. vizijo komunizma je seveda poljudna, a ne naključna, saj je srednjeveško krščanstvo, ki je postalo ustoličena religija, svoje interese samo povezalo z državnimi ter se s tem postopno vse bolj oddaljevalo od idealov evangelija. Dogmatske razprtije, še bolj pa politične razmere in razni interesi pa so med stoletji pripeljali celo do razcepljenosti krščanstva. Danes obstajajo v glavnem tri velike krščanske skupnosti, in sicer katoliška cerkev, ki je enotna, pravoslavne cerkve, ki so samostojne na nacionalnih osnovah, ter protestantske cerkvene skupnosti, ki so v sebi zelo pestro razslojene. Če je vez med socializmom in krščanstvom bolj ali manj publicistični utrinek in zgolj predznanstve-ne narave, je zadnji od treh naštetih - protestantizem - v zelo neposrednem in tudi znanstveno utemeljenem soodnosu z drugo od ideologij iztekajočega se tisočletja (npr. pri M. Wcbni) - z ideologijo kapitalističnega sveta. Pojav protestantizma je eden od ključnih elementov, kije pripomogel k nastanku prav takšnega zahodnega sveta oz. civilizacije, kakršno poznamo danes. Srednjeveškega človeka je razrešil spon, inherentnih krščanskemu etosu; predvsem v odnosu do materialnih dobrin ter prisvajanja sveta (lastnine). Protestantizmu (kalvinizmu) je kopičenje bogastva. s tem ko gaje razglasil za znak božje milosti, uspelo vključiti celo v teologijo, Duh protestantizma in kapitahstična miselnost sta bistveno spremenila krščansko vero v celoti in jo naredila funkcionalno uporabno; duha evangelija so zamenjale dogme in prazni obredi, samo religiozno življenje pa seje zožilo na »vikend religijo« (tako Fromm). Posamezniku skozi takšno ali drugačno odvezo - v glavnem povezano s finančno paricipacijo, ki je v resnici samo sodobna oblika odpustkov - omogoča psihološko razbremenitev in nadaljevanje topoumnega in v duhovnem smislu površnega življenja. Kot vidimo, iz primerjave krščanstva in kapitalizma (žal) več izvemo o prvem (predvsem o njegovem odmikanju od izvornih izročil), o tem pa je bilo že dovolj besed. O kapitalizmu nam veliko več pove primerjava z zibelko demokracije - antično Grčijo. Demokracija je namreč zaprisežena vrednota, že kar načelo zahodne civilizacije. Priznati je treba, da jc v primerjavi s preostalim svetom v kapitalističnih državah razvoj družbenih inštitucij dosegel raven, ki svojim državljanom zagotavlja visoko stopnjo individualne svobode ter ekonomske varnosti. Tako se zdi, daje demokracija ena najstarejših tradicij, ki človeštvu ponuja uresničljivo vizijo etično zrelega sožitja. Primerjajmo torej njeno današnjo vsebino s pomenom pojma ob nastanku ter si s lem ustvarimo vsaj približno predstavo o celotni dolgi zgodovini demokracije. Sama beseda - grška zloženka - pomeni vladanje ljudstva oz, ljudsko vlado, to pomeni, da je interpretacija demokracije tesno povezana z razumevanjem ljudstva. Prav tu tiči razlog, da sta v raznih dobah in v različnih družbenih ureditvah njen smisel in vsebina zelo razUčna, povezana pač s tem, koga je vključeval (oz, izključeval) pojem »ljudstvo«. Že demokracija grških mest nosi v sebi nerazrešljivo protislovje, saj temelji na sužnjelastniški družbeni ureditvi, pojem »ljudstva« pa je zoževalo že dejstvo, da tudi ženske niso smele sodelovati v skupščini. Nosilci grške demokracije so torej samo polnoletni (svobodni) moški in tako že smemo reči, da je v atenski demokraciji prazaprav manjšina vladala večini. In vendar je celo tako zožen izbor »ljudstva« doživel ostro kritiko v Aristotelovi Politiki, saj je ta demokracijo poimenoval ohlokracija, kar pomeni vladanje sodrge, drhali. Potega oligarhije in tiranije jo je imel za slabo obliko državnega upravljanja (k dobrim pa jc štel monarhijo, aristokacijo in timo-kracijo - tj. ureditev, v kateri vladajo ljudje, posebej odlikovani s častjo ali premoženjem). Naslednja stopnja v razvoju demokracije se je izoblikovala v rimskih časih, seveda tudi tu s tisto notranjo konfliktnostjo suženjelastništva. Potem ko jc bila po dveh in pol stoletjih monarhije konec 6. stol, pr, n. Š, uvedena republikanska ureditev, označujejo vso nadaljnjo rimsko zgodovino boji plebejcev (proti patricijem) za več oblasti v Rimu in državi. Ta boj seje v Cezarjevem času končal z nekakšno karikaturo demokracije, ki pa ni bila dolgega veka: rimski meščani so sicer dobili volilno pravico, bili pa so popolnoma ekonomsko odvisnosti in so bih primorani svoje glasove tako rekoč prodajati (boljšemu ponudniku). Ob tej v primerjavi z grško še dodatno poglobljeni razklanosti rimske demokracije velja še to, daje o demokraciji v rimskih časih mogoče govoriti samo glede na razmere v Rimu samem, nikakor pa to ni bila oblika vladanja, ki bi jo bilo mogoče uresničevati v ime-riju kot celoti oz. enakopravno za podrejena ljudstva. Izkaže sc, daje glavni nosilec demokracije in njenih idej mestno okolje, v katerem je tudi nastala (grška mesta - republike), v demokraciji, razši-fjeni na večjo tvorbo, npr. imperij, pa se brezpravni večini sužnjev pridružuje še ogromna večina podrejenih ljudstev. (Nadaljevanje prihodnjič) To je bilo zadnje djJanje dobre volje ameriške vlade do staroselcev, ki so jim v stoletjih vladanja nekako privzgojili hvaležnost, da lahko obstajajo. Indijance v teh krajih srečaš na vsakem koraku. Niso tisti ponosni narod iz filma Ples z volkovi, niso na konjih, v bojni opravi, s perjanicami na glavah in puščicami na hrbtu, kot sem si Jih predstavljala v otroštvu, ampak ljudje v vsakodnevnih oblačilih, mogoče bolj živopisanih od drugih in nemalokrat s steklenicami v rokah, ki dokazujejo, da si tudi vsakodnevne težave lajšajo z alkoholom. Le kje so zvoki indijanskih bobnov, ki so nekoč pomenili komunikacijo med plemeni in s spiritualnim svetom. Nisem hotela zapustila Taosa, ne da bi jih slišala. Družno smo obiskali koncert, na katerem pa so bili glavni izzivalci tonov iz ročno izdelanih bobnov belci. Razpoloženje jc bilo sicer res enkratno že zaradi tega, ker ljubim džez, vendar pa daleč od tega, kar mi je kasneje pričaral posnetek s CD-ja. In kako nastane boben? Hlodovina sc eno leto počasi suši in obdeluje, koža pa se dobro očisti in natančno ostrga, tako da dosežejo toni dobro resonanco in kakovost. Končni korak pri nastanku bobna je ročno napenjanje in vezanje surove kože na les. Sledi še poslikava bobna z različno ornamentiko, ki ponazarja prizore iz življenja in kulture tega naroda. Pokrajina New Merica se bistveno ne loči od kalifornijske. Tudi tu najdeš širjave, puščavi podobne pokrajne, občasno bolj travnate, na katerih vidiš trope krav, ki so se mi zdele precej mršave, kar pa ni bilo čudno ob taki obilici trave. Farmarji so tu lastniki več sto hektarjev zemlje in njim si jc nemgoče predstavljati našega kmeta. Zanimive so zgodbe in anekdote, kijih pripovedujejo ob spomladanskih srečanjih, ko pripravljajo pašnike za živino in imajo velik lov na kače. Na ta način nekako poskušajo zavarovati Živali pred smrtonosnimi ugrizi strupenjač, vendar jim nekatere vseeno uidejo in pogled na mrtvo žival sredi planjav v pašni sezoni ni tako redek. Kerry je imela v bolj puščavskem svetu nedaleč od Santa Feja prijatelja filozofa, ki se je odločil, da bo živet odmaknjen od ponorelega sveta, in si tam zgradil dom. Obiskali smo ga, ko se je dan že nagibal v večer. Prvič v Ameriki sem se peljala po makadamski poti, ki naj bi bila cesta. Kosmo prispeli do njega, nas je najprej pozdravil pes, ki jc bil v resnici na pol volk, vendar nas ni požrl, le gospodarja je opozoril, da smo prišli. Se preden smo zamaknjeno opazovali zarjo nad puščavo in lučke v oddaljenem mestu, sem si ogledala sadike različnih dreves, ki jih je Fred posadil okrog doma, da bi dokazal, da bodo zrasle tudi v teh neugodnih klimatskih razmerah, če sc bo pogovarjal z njmi in jih seveda tudi zalival. Hiša iz lesa, ki jo je naredil čisto sam in ki seje napajala z električno energijo iz lastnega generatorja, je dajala prijetno zavetje pred puščavskim vetrom, peč v njej pa pred snegom. Seveda me jc zanimalo, kako je z vodo, vendar sem bila kar hitro potolažena, saj so mi takoj pokazali velik rezervoar. Naslednje vprašanje pa jc bilo: »Kako je kaj z golaznijo, saj veste, kaj mislim,« Fred mi je zagotovil, da v zadnjih treh letih, odkar živi v tej hiši, Še nikoli ni spal v družbi kač, da pa jih občasno srečuje. Kljub idili, ki jo je dajal ta prostor, se nisem odločila, da bi ostala še nekaj časa, obljubila pa sem, da se bom vrnila, ko bodo sadike zrasle do višine enega metra. Sprva sem načrtovala obisk te države samo za 3 dni, pa seje zaradi dobre družbe in zanimivosti zavlekel kar na pet. Poleg bolšjega trga, kjer si lahko kupil vse, kar ti je poželelo srce, sem se do podrobnosti seznanila z mehiško hrano, katere osnova je »tortilla«. To je pa- lačinki podobna Jed, ki pa ima za osnovo zmes kuruze. 'e to pa- lačinko napolniš s pečenim fižolom ali govedino, jc to »burrito«. »Ta-cost je ime za isto hrano, ki pa je bolj topla, če pa vse skupaj spečeš v pečici z obilo sira in čilija, jc to »cnchiladas«. »Nachos* je jed, ki pride v poštev, ko ti zmanjka de-naija. To je kuruzni čips, pomočen Ferdo Godina NADA J VRNI SE 56 najbrž veliko moč. In kakšne so bile noči na Rubadijah ob nevihtah, grmenju in bliskanju. Moral je biti pravi ples demonov, ki so premikali hribe. Od njihove razbesnelosti se je gotovo tresel gradič kakor šiba na vodi. Milostljiva je imela satansko naturo, da je tu gori sama vzdržala. Zima je gradič zasipala s snegom, S kako muko je bilo treba v celec napraviti tir. In potem je prišla pomlad, kakršno je našel tistega dne na Rubadijah Danijel. Skozi okna gradiča se je prelival zrak, ki bi ga lahko rezal. V gradič si Danijel ni upal. Zapuščal je Rubadije poln vtisov, ki so ga vzpodbujali k pisanju. O milostljivi bo napisal, kar bo zvedel v hišah, raztresenih po pobočju hriba in prilepljenih h goricam. »Milostljiva?« so mu odgovarjali na njegova izkušena novinarska vprašanja in niso slutili, da bo vse napisano. »Sama živi tam gori. Pogovarja se samo še s svojimi kokošmi.« »Moža nima?« »Bil je avstroogrski major. Ubili so ga takoj po drugi svetovni vojni, ker je delal za Nemce in nekaj tudi za to, ker je bil bogat. Zdaj so tam gori vinogradi državni, slabo ali nič obdelani. Milostljivi je ostal gradič in kos vinograda. »Jo greste kaj pogledat?« v topljeni sir oranžne i kar pekoča jed in po buješ pijačo, da nekako omits^ »Tamales« je jed z mesom po izboru, začinjen’ da s čilijem zelene ali rdeče Vse skupaj je zavito v Icuružni [ pek in pečeno, »Salsa« Je ne^ šlijva začimba iž čilija, |iW*d , ■_ Aa; Ml*« česna in koriandra. OiU česna in Konanora. vm *;; deželi res svoj sloves, . ■„ paprika na Madžarskem-ga celo pri pripravi veda kakemu sočnemu. sadju, da omilijo oster okus-lenico te nenavadne sem prinesla tudi domov in bil navdušen nad njenimi V začetku imaš občutek, di . * "i-iri ijiUF^ dko marmelado, po pa občutiš trpko ) v požiralniku oziroma v kako si gasiš žejo v teh jp pogrešljiv je jabolčnik, vsakem koralni dobiš j 1 L H obilo ledu, ki gaje vsaj i nega kozarca. Če si 1 riti samo kokakolo, te tf* . nacijo za tujca ali ma človeka z ulice, ki j® ugotovil, da za isto ceno Kit dnhru niiniSo ali DS n®« . □ biš dobro pijačo ali pa razredčeno z vodo. Kal najboj priljubljena pijača iz več vrst Igonll* 1*^^ vrtana z limono in v kozai®®' ... . . ■’ a.J.ani bljenem s plastjo soli, ^'lf”2'*,, --------------------- -je, če S' preveč všeč. Toda gari®', jit želiš alkohola, tudi vina, iP , reš dokazali, da si star Ameriki namreč ne dobiš ’ če natakar oceni, da si oziroma nimaš polnih 18 'U vztraja pri svoji odločitvi. ajioh^j dokazila o nasprotnem. Kako znajo biti jed *ufln.v *,aa«ajv v*’-občutila na lastni ko^i" občutila na lastni obiskala center Walta D Los Angelesu, kjer si tje zaradi nizkega krvne^ *' sem uspela popraviti s ko rdečega vina, ker natakat®’ -mogla dokazati, da imam ž® " nad dvajst let. Prvič v življenju .'li bilo * nefita« na račun mojega ,r; ga videza. (Nadaljevanje pm iid^i življenja, mu je padla na misel podobnost z usodo nekdanj Ijive. Njej so bile nazadnje kokoši edina živa bitja, ki so j^ * J. J__________.1_______I* X., _____u; ;_____1 -1, ,»311111* in so 10 imele rade. In če Tomc ne bi imel takih sluČaji^'^ kakor je njihova, in če bi mu slučajno umrl Kolbl, bi verjet’**’ Kaž^UI Jtr iijuiuvaj 1.11 uc Ul iJiu biutjajiiu umil Ml iskal košček sreče pri kokoših. In v šali je Danijel še dalje V šali, ker je on imel svojo usodo trdno v rokah. Če bi popustil želji tega sijajnega človeka zaradi knjige, bi se tod*' znašel lahko med gladiatorji na poti v cirkus, ali pa če najbrž tudi moral iskati zatočišče med kokošmi. 20 Nado Je nekega dne presenetil telegram, ki ga je poslal Iraka. Bilo je sredi Jesenskega dela. Sporočil ji Je, naj na letališče v Zagreb. Ponavadi je priletel do Zagreba, JIA lCbAAlO\.Q V Z^u^lCU, J. UlJflVuUJ J E ^lllCLd ULJ i od tam potrudil in pripeljal z avtobusom do Jula marofa cesti, ki je bila blizu Orlovščeka in ga je Nada tja z lahkoto r 'T^ilrrk rval/^ ooIa ir /i«acin Irrv «£■ »viAiM dž.9la' . Tako je bilo celo v časih, ko je bila med njima svaja- . je' Zagrebom pa je slutila, da ne bo prinesel nič dobrega. J Torej mimo nje greš peš na hrib Kaleč, ki je bil nekoč last grofovske družine Zichy, katera Je imela svoj grad v Beltincih- Na vrhu Kaleča pokritega z grofovskimi vinogradi še zdaj stoji velika bela palača, poletna rezidenca beltinske grofovske rodbine. Grad v Beltincih in z njim Kaleč je po prvi svetovni vojni podedovala grofica Zichy Marija, Mimo te palače je treba peš še kak slab kilometer do hriba Rubadije, na vrhu katerega stoji gradič, na katerem je po drugi svetovni vojni zadnja živela milostljiva, o kateri je pripovedovala babica. Rubadije so imele izmed vseh hribov najbolj strmo pobočje, obrnjeno proti soncu, vendar ne toliko strmo, da ne bi na njem uspevala trta, ki je dajala celo boljše vino, kakor so bližnja ljutomerska. Tako zanimive in pomembne so bile Rubadije, posebno še s svojim gosposkim gnezdom na špici hnba. Danijelu novinarska žilica ni dala miru, da si ne bi nekoč šel gradič ogledat. Babica ga je nagnila k temu, da bi napisal kaj o milostljivi. Kot namišljen izletnik Je postajal po fickih in res odkril čudovito pokrajino, nad katero je kraljeval gradič na Rubadijah. S tem ogledovanjem bi rad napravil vtis, da ne prihaja zaradi tnilostljive. Ne bi rad vzbujal pozornosti, saj na razgovor z njo ni upal računati. _ Gradič je bil kakor vzet iz pravljice. Bil je mnogo lepši od velikanske, robustne palače na Kalecu. Visoko pritlična aristokratska stavba je imela široke stopnice in kamnit baročni portal. Velikanska okna so bila odprta, kajti cvetel je topel in sončen dan. Skozi okno je Danijel ujel del stropa z baročnimi štukaturami. Na steni freske. Ves gradič, čeprav Je imel velika vrata in okna odprta. Je bil pogreznjen v globok mir. Nekoč Je tu moralo potekati življenje gospode, ki je vedela, kaj Je estetsko. Danijel Je opazil, da je nad preluknjanimi žlebovi, speljanimi okrog gradiča, streha od dežja, snega in vetra načeta. Veter je imel tu »Ona prihaja po klancih v dolino po kruh, sol, pač kar potrebuje, rečemo ji nikoli ,gospa*. Če se kdo zmoti, ga vedno popravi: ,Jaz sem milostljiva.* »Je rojena v gradiču?« »Ne. Mož jo je pripeljal iz Budimpešte, Tam je bila v baru plesalka. « V baru? Torej jo je pripeljal iz javne hiše, V Čakovcu Je bilo več takih plesalk, ki so Jih bogataši pripeljali iz Budimpešte, so vedeli povedati ljudje. Za Danijela je bilo vse novo. A prihajal je do misli, da o milostljivi na Rubadijah ne bi pisal. Snov je za pisatelja, kakor pri Tomcu. Tu se skriva nekdanji kos življenja in to v prazni palači beltinskih grofov, posebno pa v gradiču na Rubadijah. Čemu bi to skrunil z zanikrno novinarsko reportažo. Škoda. Ne samo škoda zaradi budimpeštanskih javnih hiš. Tudi zaradi beltinske grofice, ki je bila vesela visoke družbe avstroogrskega majorja in njegove mlade, lepe milostljive. O lepoti in prijaznosti milostljive bi mu rad vsak izmed starih ljudi kaj povedal. Morala Je biti v teh hribih nekaj posebnega. Redko so jo videli, kajti od nekdaj je imela gospoda navado, da se ni rada pokazala. Ampak ko Je ob obiskih le prišla visoka druba na malo ravnico za gradičem, kjer so čakale globoke, Črne kočije z uslužnimi kočijaži v uniformah in cilindrih, se majorjeve milostljive še najbolj spomnijo. Bila je nepozabne lepa. Bujne, črne lase Je komaj nosila na glavi. Hodila je v čevljih z visokimi petami, gibka kakor misel. Polna je bila nasmeha, ki ji ni ugasnil, ko so jo pozdravljali ljudje, če so obdelovali majorjeve vinograde. Milostljiva je v gradiču zablestela, da v sami Budimpešti ni mogla tako blesteti. Ohranili so jo v spominu do današnjih dni, ko s palico štorklja po klancih v dolino. In zaradi lepih spominov jo radi pozdravljajo z milostljivo. Z grenkim priokusom pa pristavijo, da so ji od vse nekdanje sreče ostale le njene kokosi. Danijel ni o njej nič pisal. In zdaj na lovu na lisice, ko ima pred sabo Tomca, ^samotnega popotnika skozi zadnje obdobje svojega kredence slivovko, si jo natočila več kot pol kozarca in se p** težave, ki so se začele. Zakaj v Zagreb? Šla je k babici in Sonji, Brez njiju ne bi ničesar ukreo Mirkov prihod je bil grozeče znamenje. iiM p" iiRuv pnnou je uu grozeče znamenje. Pri Dominkovih je bil poleg babice in Sonje doma tl*® ačel se ie temeliit družinski oosvet. .sai se ie noiavila na * ,;* Začel se je temeljit družinski posvet, saj se je pojavila Mirkova senca. Dominkove ženske Je dvoje vznemirilo: Mirka tako dolgo ni bilo glasu in zakaj je nenadoma treba r v Zagreb. »Druge poti nimaš: vzemi avto in pojdi,« je dejala odlocn** »Če ne boš šla, ne bo dobro,« Je pridjala Sonja s prizvokoo* r^C »Ne vem, zakaj se vse tri tako bojite,« Je menil Viktor- ' razmere je toliko poznal, kolikor jih je pač poznal ves Vendar še ni imel priložnosti, da bi posegal v tesnejše o*Pi’ ii*tl Mirkom in Nado. ■Zakaj se bojimo? Ker imamo vzrok,« mu je rekla babi^^ jli* •Vem. Samo s tem še ni storil nič slabega, če hoče, da p**** J po njega v Zagreb,« »To. da se dolgo ni oglasil, nekaj pomeni. Lahko je spet k*^ umazal. Kaj je treba drugega?« mu razlaga babica. flr »Spet bo podivjal,« pravi Nada. Oči je imela vlažne, 1’** babica in Sonja sta vedeli, da je pila. »Viktor, ti pojdi z njo,« ga je prosila babica. Viktor je molčal. Ne bi rad šel. Če bi se med Nado in =. kaj zgodilo, si bodo ljudje brusili jezike, zakaj se on vmeša' _ ) »Mogoče je strah prazen,« je skušal pomiriti ženske. j »Da bi vsaj bil,« se vda babica, ko vidi, da z Nado ne b* »Ni prazen,« pravi Sonja in Nadi svetuje: »Nekaj pa napravila. Pripni zadaj za avto prikolico in vzemi s seboj Afe Bojana. Z otrokoma se pred njim še najbolj zaščitiš.« , »Tako bo najbolje,« si Je oddahnila Nada. Nekoliko se Je r »Oba otroka bom vzela s seboj.« »Nazadnje bo vse dobro,« je menil Viktor, ki se je izogni sti, v katero bi ga lahko spravila pot na letališče. a a**' r I 1 I 1 I 1 I 1 1 I i 1 I 1 1 I t i t I i t s vestnik, 25. maja 1995 13 I kronika » I t I J 1 r 1 it f L t E t Koristna preizkušnja mladih kolesarjev Bistro glavo varuje čelada! Pi^sntivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije je letošn-L ?“ vzgojo v cestnem prometu Slovenije je v proftriiu ■ 1 prireditev, s katerimi skuša spodbuditi uporabo kole- * 1 J a fkOlcJUUl apvUMUUIII I InU?" tudi prikaz usposobBenosfi mladih Skupaj “»n« ter Zavodom za vožnjo na K ministrstvom za zdravstvo, InšdtutsD u virovi^ t J it r P J' k I s p i gt D k p ti f P tt p d 9 P J' d ji Pl n it o 1 ■V J' S Ji s I' $ i 1 ■i i i } I I I I !» I, I M 1 t r sonri , '“»doni za varstvo in rehabilitacijo po pošlodbl gjare Zarja P pravili akcijo z naslovom Bistro glavo varuje čuMa^ ■ ?*"jaki že nekaj časa knio ‘ia poleg pešcev ijnn?? oajbolj ogrožena in udM skupina prometnih “delezencev. V takih ost^e težja poškodba »iokdaj brez posledic. Taka ogrožena in i nesrečah možganov .'V 42-urno cakMe! re- , - uvrstili; čft- »«ea tnedimrud. prehoda Dolga Radgoni. ''‘»»tikov so Hieu r*®®«temparki- uSSffij«* k? kako dolgo Unle proti naj šc kdo k? Ml poškodba lahko povzroči lažjo ali težjo invalidnost. Ravno z zaščitnimi čeladami pa je možno število žrtev in predvsem invalidov po poškodbi glave bistveno zmanjšati. Ne gre prezreti, da je uporaba čelade primerna za vse kolesarje, udeležence v prometu, in tudi za vožnjo po dvorišču, saj so tudi pri majhnih hitrostih nevarni robniki in druge ovire. Zato ne kaže odlašati z nakupom čelad v trgovinah, kjer je izbira dovolj velika. Imajo namreč čelade, izdelane tako doma kot v tujini. Namenjene so cestnim kolesarjem, kolesarjem na BMX-kolesih, gorskim kolesarjem In drugim. Cene čelad so različne: od 3.000 do 7.000 tolarjev. Pri nakupu čelade pa je pomembno, da je atestirana, to dokazuje oznaka na njej, in da izberemo primemo velikost, ki omogoča tesno prilagojenost glavi. Navsezadnje sodi čelada k opremi vsakega kolesarja in je vedno na glavi, ker bistro glavo varuje čelada! MILAN JERŠE Ugodilo seje... _ kiTi nam apoctigil [j opera- Uprave ega centra 'k* Soboti zadeve v Mur-tteznanec*”a’ ** kleti š T v'??'?*" 'opo cah. Pk-Sf.. ■ ■■ iu'' Novosti pri zaščiti in reševanju Nova organiziranost obrambe in zaščite v Sloveniji, ki je začela veljati 1. januarja 1995, je prinesla hkrati z uveljavljanjem zakona o upravi, obrambi in lokalni samoupravi v prakso vrsto sprememb. Tako je ministrstvo za obrambo prevzelo dotedanje občinske organizacije za obrambo ter vzpostavilo novo organiziranost v 13 slovenskih regijah. Ena od teh je tudi Pomurje, kjer je sedež regijske uprave za obrambo v Murski Soboti. Sicer pa ima pomurska regijska uprava za obrambo štiri izpostave. in sicer na sedežih prejšnjih občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Te izpostave sedaj tudi pokrivajo območja nekdanjih velikih občin. Hkrati pa delujejo v istih prostorih, kot so prej občinski organi. Pristojnosti uprave za obrambo obsegajo naslednja področja: vojaške zadeve, civilno obrambo, opazovanje in obveščanje, upravne zveze ter zaščito in reševanje, pri čemer je slednje pristojnost civilne zaščite. Vse zadeve s področja vojaških pristojnosti in civilne zaščite se urejajo na omenjenih izpostavah, tako da se državljani glede uveljavljanja svojih pravic s tega področja lahko zglasijo tam, kot so se doslej. Tako lahko državljani uveljavljajo svoje pravice glede nabornih zadev, prošenj za odložitev udeležbe na vojaških vajah ter napotitve na služenje vojaškega roka, razporeditev v rezervnem sestavu slovenske vojske itd. Tudi odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji je ostalo na teh izpostavah. Največja novost je pri zaščiti in reševanju, saj je le-to postalo izvirna pristojnost novih občin. Na ta način je več kot 90 odstotkov vseh aktivnosti in s tem tudi sredstev za zaščito in reševanje zagotovljenih v novonastalih občinah, 5 do 6 odstotkov v regijah in približno 3 odstotke na državni ravni. Kot nam je povedal direktor regijske uprave za obrambo v Murski Soboti Dušan Grof, zaenkrat občanom še brezplačno strokovno pomagajo. »Pripravljamo jim vse potrebne akte, izdelujemo načrte, pomagamo pri usposabljanju in vodenju raznih akcij ter podobno. Vse stroške, ki nastajajo pri izvajanju ukrepov na področju zaščite in reševanja ter pri usposabljanju kadrov, plačajo občine. Te morajo imenovati tudi svoje štabe za civilno zaščito ter ustanoviti ustrezne enote. Z zakonom je tudi določeno, da mora v primeru kake večje naravne ali druge nesreče občina najprej organizirati svoje sile in sredstva, nato zaprositi pomoč sosednje občine, šele takrat, ko ne zadostuje niti ta pomoč, pa v skrajnem primeru lahko angažirajo državne enote civilne zaščite.« Od direktorja pomurske regijske uprave za obrambo tudi zvemo, da so v večini občin župani že imenovali poveljnike in štabe za civilno zaščito, kadre pa bodo poslali na ustrezno usposabljanje v republiški center za zaščito in reševanje na Ig pri Ljubljani, Prav tako je uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije sklicala posvet z vsemi župani, ki jih je seznanila z novo organizirano- med vožnjo iz Martjanec proti Moravskim Toplicam prepozno opazil pešca, ki je kolovratil po vozišču. S prednjim delom vozila ga je zadel, tako da ga je vrglo na vetrobransko steklo, nato pa je padel na tla in se hudo telesno poškodoval. V nedeljo, 21. maja, ob 6.25 je voznik osebnega avtomobila Ama-dej S. v Gornji Radgoni zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na pločnik, kjer je trčil v drevo in nato še v parkiran osebni avtomobil. Pri trčenju Je voznik utrpel hudo telesno poškodbo in so ga odpeljali v soboško bolnišnico. Od 20. do 21. maja je neznani storilec vlomil skozi vrata v prodajalno Vesna market v Mali Nedelji ter ukradel večjo količino različnih cigaret in nekaj steklenic žganih pijač. Povzročil je za okrog 250 tisoč tolarjev materialne škode. Na mejnih prehodih so zavrnili 67 tujcev, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. njih Ivaničih sta se sprla dva občana, pri čemer je eden z viličastim ključem drugega udaril po glavi in ga lažje poškodoval. G. S. iz Pristave je vozil traktor iz Globoke proti Stročji vasi. Na lahkem priklopniku, kije bil pripet k traktorju, se je peljala njegova žena, ki je med speljevanjem padla na cesto in se prt tem hudo telesno poškodovala. Policisti so na avtobusu na Cankovi prijeli dva državljana BiH, ki ■ sta ilegalno prišla iz Hrvaške, v Lendavi 5, v Kobilju pa dva Romuna, ki so ilegalno prišli iz Madžarske, avstrijski organi pa so zavrnili S državljanov BiH. Tega dne je voznik osebnega avtomobila R. K. iz Domajinec vozil proti Bez novcem ter v ovinku zaradi neprilagojene hitrosti na mokri cesti zapeljal s ceste in se prevrnil v potok. Eden od dveh sopotnikov se je pri tem hudo telesno poškodoval. Voznik osebnega avtomobila D. Ž. iz Kovačevec je zaradi neprilagojene hitrosti na mokrem vozišču 20 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo, 18. maja ob 14.10 seje na lokalni cesti v Odrancih zgodila prometna nesreča, ko je traktorist Ivan Z. iz Odranec zapeljal v luknjo na cesti in je s traktorja padla njegova hčerka Monika Z., ki je sedela na deski, položeni na blatnike zadnjih traktorskih koles. Po padcu je čez Moniko Z. s prednjim kolesom zapeljal traktorski priklopnik. Zaradi hudih telesnih poškodb so jo odpeljali v soboško bolnišnico. Zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti v tem tednu opravili 3 intervencije v zasebnih stanovanjih. Vsi kršitelji so se ob posegu policistov pomirili. Minuli četrtek Je bil usoden tudi za voznika osebnega avtomobila Branka J. iz Benedikta. Ob 21.25 je v Mariborski ulici v Gornji Rud-goni zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na robnik ceste, pri čemer se je avtomobil prevrnil. Pri tem je dobil voznik hudo telesno poškodbo in je na zdravljenju v soboški bolnišnici. V petek ob 19.10 so policisti PP Lendava v naselju Gentcrovci prijeli dva romunska državljana, ki sta pred tem ilegalno prestopila slovensko-madžarsko mejo. Do izročitve madžarskim mejnim organom so ju pridržali v izpostavi prehodnega doma za tujce v Prosenjakovcih. Tega dne ponoči Je bilo iz parkirnega prostora gostinskega lokala v Gančanih ukradeno motorno kolo znamke Tomos 50 BT, reg. št. MS L3-83, last S. S. iz Lipovec. Vse občane, ki bi o tem karkoli vedeli, prosijo, da obvestilo najbližjo poli-clJsko postajo ali pokličejo telefonsko številko 92. Na mejnih prehodih v Pomurju je bilo zavrnjenih 9 Romunov, po štirje Makedonci in Hrvati ter trije Rusi, dva »Jugoslovana* ter Ukrajinec in Hrvat, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Monika Z. je v murskosoboški bolnišnici umrla za posledicami prometne nesreče v Odrancih, ki se je zgodila 19. maja. V soboto je v bifeju v Hrastju -Moti vinjeni gost razgrajal in razbil pepelnik, prav tako pod vplivom alkohola je občan iz Lokavca razbijal po vratih občanke iz Gornje Radgone in ji grozil. V Zgor- - ''bobi Murske So- -■* vsK0(]Qyan .a. ... ''rodni za ob delo- stjo in jim zagotovila ustrezno gradivo. MILAN JERŠE Poročili so se: * rianovg„j^'^^iar na starej-t^ottnščaku ? . * Spodnjem ® J- Pri tem hsof tolarji" »o Štiristo o * pa se imrna ““Posegu gasi-al razSlHi , »a se "»Piski del »a stano- imeli ve-mejnih tri pet 'Spolnjevali I pogojev 2 ® Slovenijo. va mejnih so mora- ker niso ' la vstop so se morali 'udi v tarTl , >^JJ*Prišlo^' ’«• 'naja. ob uri ;uTSf"*k«bl8e, last dotralanA «»- /ran Borštnen MJ Videm ob Ščavnici; Daniel Šumak, mesar, iz Radence, in Jožefa Vrbnjak z Ivanjševskega Vrha; Maksimilijan Marinič, kmetijski mehanizator, iz Slaptinec, in Dragica Sterniša, ekonomska teh-nica, iz Sovjaka; Stanko Jurkovič, kmetovalec, iz Stanetinec, in Mihaela Kegl, varuhinja, iz Maribora. Gonti> Radgona: Ratko Horvat, policist, iz Okoslavec, in Sabina Rantaša, šivilja, iz Paričjaka; Franc Trstenjak, mizarski delavec, iz Lokavec, in Lea Bračič, delavka, z Janževega Vrha, Janez Dvoršak, zidar, iz Spodnje Ščavnice, in Valerija Srt. gimnazijska maturantka, iz Gornje Radgone; Erik Pišek, kuharski tehnik, iz Spodnjega Kocjana, in Milena Mandič, sobarica, iz Drenovec; Miroslav Dvoršak, elektrikar, iz Žagajskega vrha, in Nataša Blaževič, šivilja, iz Gornje Radgone. V imenu Vestnika vsem vse najlepše na novi življenjski poli! ihi OH podstr^ ^Zgom^^Oolavali '''K^.tekdidesaa _ Požar je e ‘ Čev .požar zanetil JcepriGra-delt^ desk In slame uspelo ''^‘gainik, fadj v.. om. podstrešju so imeli veliko ‘"“t 'Prek, ^"ReS^l^P^Sojev za Največje u 'Z Zri ■ 'O Romunije, V if J, '■ ■Val ifp**"* saj so za- pa lE k"**’ se Je ^bosti Vo»nib neprimer- •''"'Iškega vrha ''“eemT 7 s knjSiini J* * »esreti k,.L Ta In u *‘^‘esno poško- Sb Na ."'eJnih iu v sobo- '"inuU Četrtek zavrnili Svitanja sedem let pozneje (m) Poznejt je delal v enotah za elektronsko prisluškovanje in je na koncu postal operativec KOG-a. Po temeljitem razmišljanju sem prišel do zaključka, da bi bilo najboljše in mogoče najbolj smiselno, da se neposredno soočim z nekom, ki dela v organih, ki izvajajo operativno obdelavo nad menoj. Mogoče bi na ta način vsaj skrhal ostrino in intenzivnost operativne obdelave. V toku najinega resnično prijateljskega pogovora sem mu v pogovoru predočil vse argumente, ki dokazujejo, da ne morem biti sovražnik te države in armade. Ne spominjam se vseh dokazov, vendar vem, da sem predočil naslednje: Spomnil sem ga, da sem bil pred sprejemom v šifrantsko službo temeljito preverjen, Predočil sem mu, da v toku mojega skoraj dvajsetletnega dela v Si-frantski službi nisem, naredil niti ene napake, za katero, bi mi lahko očitali; da sem bil do organov varnosti vedno korekten, čeprav nisem nikoli pripada! njihovi službi. Omenil sem mu, da sem po svoji naravi zelo im-pulsiven. Napake nisem pripravljen prikrivati. Odkrito izražam svoja stališča, kar pa Še ne pomeni, da sem tudi sovražnik države in vojske. Izrazil sem svoje mnenje, da sem prepričan, da je za varnostno službo veliko boljše, da imajo pred seboj osebo, ki je popolnoma razvidna, za katero vedo, kaj misli. Vprašal sem ga, ali je bolje, če človek laže, prikriva, kot pa, da govori resnico in odkrito izraža tisto, kar misli. Moj vtis je bil, da je bil dovzeten za moje argumente, ki sem mu jih predočil. Toda bil sem zelo daleč od trdnega prepričanja, da bo zvijača in ubrana smer mojega prepričevanja prinesla vidne rezultate. Čez nekaj dni mi je Ibro zaupal, da so ga zadnje dneve nehali vpraševati o meni. To je bil dober znak, ni bil pa še nobeden dokaz, vendar sem slutil, da se v tem polju nekaj premika. Toda nisem niti slutil niti vedel. kaj in kako. Da bi se lahko oddahnil, je bilo potrebno veliko več dokazov njihove dobre volje in moralo bi preteči veliko več časa. Zaradi nejasne situacije sem po kratkem razmišljanju sklenil, da se vseeno na določen način zavarujem. Pri premišljevanju o tej zadevi se mi je zdelo, da so bili v tem obdobju novinarji revije Mladine najbolj dovzetni za aktualne dogodke, še posebno, če so obravnavali dogodke iz vojaške problematike. Na osnovi njihovega pisanja in pogostih pogovorov in poročil, ki so jih pošiljali politični in varnostni organi vojske v Beograd, sem vedel, da so že dalj časa v sporih z armado in tudi boleč tm za vse dogmatike v bivši jugoslovanski vojski. Na osnovi takšnega mojega prepričanja sem sklepal, da bi bili verjetno pripravljeni prisluhniti mojim problemom in nastajajočim težavam. Tako sem se juniju leta 1987 odločil, da se nekega dne oglasim na uredništvu revije Mladina na Resljevi cesti v Ljubljani. Tistega dne, ko sem se nenadoma pojavil v uniformi na uredništvu, so bili prostori precej prazni. Nisem našel nobenega od urednikov, tudi takratnega odgovornega urednika Francija Zavrla ne. Meni neznani posamezniki in novinarji so prihajali in odhajali. Zdelo se mi je. da me cinično opazujejo. Še več je bilo nezaupljivosti v njihovih na prvi pogled čisto slučajnih pogledih. Osebno takrat nisem poznal nobenega od njih, komaj bežno pa sem se spominjal samo odgovornega urednika Francija Zavrla. Moje vedenje o nekaterih je bilo zasnovano samo na osnovi njihovega pisanja in člankov, ki sem jih zadnje leto intenzivno bral. Se najbolj se spominjam obraza novinarja Blaža Ogorevca, ki me je iz neke vzporedne sobice občasno in prikrito opazoval. Nekdo med njimi, ki se ga sedaj, ko to pišem, ne spominjam, mi je po dolgotrajnem čakanju in bežnem vpraševanju povedal, daje uredi nik za socialno tematiko David Tasič. Torej bo treba počakati rta njega. Nekajurno čakanje na urednika je bilo zame zelo mučno. Nadaljevanje prihodnjič 14 vestnik, 25. maja l^j^- iz naših krajev PfiEJEU SMO^t Drevesni kirurg Graham Hayes Javnost vznemirja gospod /. K, K pismu gospoda J. K., ki je bilo objavljeno v Vestniku 11. 5. 1995, bi želeti bralcem pojasniti nekaj dejstev, ki so napačno zapisana. Ob različnih priložnostih in na različnih mestih (nazadnje tudi z zloženko, ki jo je izdal župnijski urad ob letošnji veliki noči), je bilo velikokrat povedano, čemu bo rabil večnamenski objekt, kijev zadnjem času za nekatere tudi največji kamen spotike v Gornji Radgoni. Da bodo v njem tri učilnice, dvorana, manjša hišna kapela, arhiv, prostor za pevce, Karitas in zbiranje mladih, da bodo vrata odprta vsem ljudem dobre volje, čivkajo že ptiči. Da bodo za dokončanje objekta potrebna velika sredstva in da to ne bo šlo v enem letu, je tudi jasno večini ljudi. Verjetno pa ni Jasno g. J. K, ko pravi, da so svetniki SKD-Ja in njihovi »najožjie zahtevati sredstva za DOKONČANJE večnamenskega objekta iz občinskega proračuna. 7.5 milijona tolarjev, o katerih je bito govora na 5. seji občinskega sveta, je manj kot 10% investicijske vrednosti objekta, zato bomo morali v gospodarski komisiji in g. župnik vložiti še precej truda, da bomo zagotovili potrebna sredstva. Če se g. J. K. strinja z vprašanjem, ki je bilo postavljeno na omenjeni seji občinskega sveta, se s tem postavlja v še bolj čudno luč. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje je izdat Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora stare Občine Gornja Radgona. Netočne so navedbe, da Je večnamenski objekt zgrajen tik ob pločniku tako, da je brez ustreznih parkirnih prostorov, kar naj bi bilo v interesu Župnijskega urada Gornja Radgona. Župnijski urad Gornja Radgona Je pri Tehnoartu Maribor dal izdelati lokacijsko dokumentacijo za večnamenski in servisni objekt. Iz dokumentacije, ki Je na voljo pri upravnem organu, Je razvidno, da Je bil predviden odmik od pločnika pribi. 7,5 m, vendar upravni organ ni mogel slediti izdelani dokumentaciji, ker Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ni dal pozitivnega soglasja. Iz negativnega mnenja Zavoda za naravno in kulturno dediščino št. 1804/ 91 - ŠV z dne 23 10.1991Je razvidno, da Zavod zahteva, da se predvidena novogradnja večnamenskega objekta locira ob utici. »Upošteva naj se ulična Unija, ki je značilna za mestnotvorno gradnjo, zato Je možna gradnja le ob spodnjem delu parcel 332 ali 333 ko, G. Radgona, s tem pa Je tudi omogočen primernejši dostop v prostore nove zgradbe.« Tako je moral Župnijski urad G. Radgona na podlagi negativnega mnenja spremeniti lokacijsko dokumentacijo, da Je lahko pridobil pozitivno mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor z dne 22. 11. 1993 pod št. ŠU, 11/3215-93. Le na podlagi pozitivnega soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, to Je gradnja objekta tik ob mestni ulici, tako kot Je zgrajena Kerenčičeva ulica. Je župnijski urad lahko začel gradnjo večnamenskega objekta. F članku tudi ni točna ugotovitev, da bi moral Župnijski urad G. Radgona k lokacijskemu dovoljenju priložiti dokaz, da so zagotovljena sredstva po posebnih predpisih. F 2. členu Zakona o zagotovitvi sredstev za graditev objektov je navedeno: e... da obveznost za zagotavljanje sredstev za graditev objektov se ne nanaša na graditev objektov, pri katerih so investitorji civilne pravne osebe«. Tako je upravi organ izdal gradbeno dovoljenje tako, kot mu nalagajo predpisi, in nihče ni vplival na nekakšne ugodnosti pri pridobivanju dovoljenj. F zvezi z navedbami, da navedeni objekt nima ustreznih parkirišč. Je potrebno poudariti, da je bila Župnijskemu uradu G. Radgona izdana odločba upravnega organa za urejanje prostora št. 414-10/94-10/3 z dne 20. 5.1994 o plačilu sorazmernega deleža za urejanje stavbnega zemljišča v višini 1,799.520,00 SIT, ki ga je Župnijski urad G. Radgona tudi poravnal Skladu stavbnih zemljišč Občine G. Radgona. F navedeni odločbi pa je obračunana tudi komunalna opremljenost, to Je možnost parkiranja na javnih parkiriščih. Vse navedene ugotovitve so v spisu pri Upravni enoti G. Radgona Št. 351-357/93-10 pod naslovom Župnijski urad G. Radgona in pri investitorju, to Je Župnijskem uradu G. Radgona. Res Je čudno, da ni nihče za mnenje oz. soglasje povprašal g. J. K Zanimivo pa bi bito izvedeti tudi, kdo od občinskih svetnikov SKDjaJe zaposlen na oddelku, kjer izdajajo lokacijska dovoljenja. To namreč trdi v zadnjem odstavku g. J. K Pred začetkom gradnje se je na več sejah župnijskega sveta in gospodarske komisije razpravljalo o potrebnosti gradnje in predvsem o zagotavljanju sredstev zanjo. Izrečeni so bili pomisleki o težkih gospodarski razmerah, o veliki nezaposlenosti v občini in Jinančnih problemih občanov. Kljub temu je no koncu prevladalo mnenje, daje objekt potreben, da ni nikakršen luksuz in da bo gomjeradgonska/ara s svojimi darovi, s posojili, z nekaj posluha občine, z velikimi prizadevanji g. župnika in z božjo pomočjo v nekaj letih zmogla tudi ta zalogaj. Spet bo potrebno privleči na dan podatek o zadnjem popisu prebivalstva, kjer se je več kot 70% Slovencev opredelilo za katoličane. Tudi ti ljudje smo davkoplačevalci, tudi 1.500 staršev radgonskih veroučencevJe davkoplačevalcev. Ali se naše mnenje in naš glas prek predstavnikov, ki so bili izvoljeni v občinski svet, ne bi smelo slišati? Smo zato, ker smo katoličani in svoje otroke pošiljamo k verouku, kaj manj vredni od drugih občanov? Ali sta slaba 2% alpinskega proračuna ob vseh potrebnih in nepotrebnih postavkah res številka, ki vznemirja Javnost? Zanimivo je, da se s takimi enostranskimi kritikami, ki nimajo v sebi nič konstruktivnega, oglašajo ljudje, ki so od Cerkve in verskega življenja precej oddaljeni. Zaked g. J. K. s prstom ne pokaže na stvari, ki so biie nepotrebne in s katerimi se je izsiljevalo vernike. Pri vseh akcijah, ki so bile izpeljane v okviru župnije, je bil denar vernikov večkratno oplemeniten. Tudi trditev, da se bodo tujci zgražali ob tem, kaj vse si lahko privoščimo, Je neumestna. Prav gotovo se ne bodo zgražati ob stvari, za katero , kot velikodušni dobrotniki sami prispevajo. Ob koncu pa naj omenimo še, kaj nas v tem pisanju najbolj moti. Od človeka, ki živi na pragu 21. stoletja v Evropi ali pa »vsaj« v Sloveniji, bi pričakovali veČ srčne kulture in sposobnosti za demokratični dialog. Če je g. J. K imel toliko »poguma«, da je v stilu srednjeveškega sežiganja čarovnic zlonamerno oblatil vse okrog sebe, bi se lahko tudi podpisal spolnim imenom in priimkom in se tako pokazal v manj pokvarjeni luči. Da g. J. K. ne bi vznemirjal javnosti, bi lahko vse nepoznavanje dogodkov v župniji mimo razčistit pri naši g. komisiji ati g. župniku. Čeg.J. K še kaj ne bo jasno, naj le pride in bo dobil informacije iz prve roke. Pa brez zamere. Tudi za vas, g. J. K, so vrata cerkve in župnišča vedno odprta pa tudi vrata večnamenskega objekta, ki ga gradimo. Četudi niste in ne Spremeniti odnos do parka go fazo in da bomo jeli dolgoročni ureditveni rt®’ parka in fazanerije.« Graham tudi pravi, daje pR’ ces zdravljenja in ustvarjW nove podobe parka zelo dolfu trajen. Delo, ki je bilo je samo del tega, karje pcftre^ narediti, V naslednji fazi vesa oblikovati in s teni tudi pn parku želi dati osebnost, u* karje zanj značilno. Če bi bile F njegovem, bi dal marsikatero^ vo posekati, še posebno v nih predelih parka, kjersoor^ । < I boste prispevali niti 100 SIT. Gospodarska komisija župnije sv. Petra v Gornji Radgoni elan gosp, komisije IVAN KAJDiC Za svoje bolezni pozna človek različne zdravnike, manj pa jih verjetno ve, da tudi drevesa včasih potrebujejo svoje zdravnike Drevesa so živa bilja, kar radi i pozabljamo, ki čutijo in zaznavajo I negativne in agresivne vplive iz | okolice. Tudi drevesa soboškega | parka so dlje časa živela v ekosi- I Sternu, ki je bil v že precej slabem I stanju. Ti negativni vplivi iz oko- I lice so se začeli poznati tudi na mogočnih več kot dvesto let starih I drevesih soboškega parka. Čeprav I drevesa živijo tudi do tisoč let, so I začela soboška počasi umirati. I Gotovo bi v nekaj letih umrla, če I drevesom ne bi začeU resneje po- I magati. I Soboški naravovarstveniki so že nekaj časa opozarjali na hiranje dreves in na pomoč so poklicali drevesnega kirurga iz Velike Britanija Grahama Hayesa. Akademski kipar Marko Pogačnik ga Je spoznal na irskem na mirovniški delavnici, kjer je Pogačnik postavljal podobne kamne kot v soboškem parku. Povabil ga je v soboški park, in ker si je tudi Graham zelo želel videti Slovenijo, je povabilo sprejel. Lansko leto sije ogledal park in naredili načrt, kaj je potrebno in kaj se da v parku narediti. Mogočna drevesa je očistil suhih vej, odžagal je vse veje, ki so bile pretežke, obiikval krošnje, dal parku več zraka in več svetlobe. »Veliko dela v smislu varovanja in restavracije je narejenega,* je povedal. »S tem sem drevesa ohranil za naslednje generacije, in to mi daje dober občutek.* Priporočal pa je tudi zdravljenje korenin, se pravi, da je potrebno drevesa še pognojiti. »Presenečen sem, kako dober videz ima sedaj park,* je po opra- J l| sa pregosta, vzpostaviti pravi kajti potrebDOP j avi odnos in ’ težje med pokrajino in dtev^^ Poudaril pa je še nek’j’J t { 1 želimo namreč park ohranil* ■ i I Graham Hayes; Za zdravljenje dreves ni posebne šole, potrebno je imeti le veliko, veliko izkušenj-Fotografija; Jure Zauneker vijem delu dejal Graham. »Popolnoma Je spremenjen. V veliko veselje mi je, če lahko kaj prispevam za park in tudi za drevesa.* Posebej jc še povedal, da ima Stanka Dešnik velike za sluge za to, da se je začela podoba umirajočega parka bistveno sprem-nijati. Mirko Šabjan, direktor Komunale, je na novinarski konferenci povedal: »Že nekaj let imamo težave z odmiranjem dreves, poleg tega je škoda na drevju postajala nevarna. Po nevihtah so se drevesa podirala. Do sedaj smo sami najnujnejše stvari porezali, vendar je to postalo v takšnem obsegu, daje bila potrebna strokovna pomoč. Na srečo se je pojavil predlog Stanke Dešnik, da je možno te stvari sanirati. Prva faza je končana, dogovatja-mo se za drugo, ki zadeva še večji strokovni pristop, zdravljenje in delno že preventivo. Delo je bilo na prvi pogled dobro opravljeno in mislim, da smo lahko zadovoljni, Prepričani smo, da bomo lahko dobili sredstva tudi za dru- Sen, kot je, moramo j spremeniti odnos do njeg® drevesa reagirajo na vpliveinonasnaževanjei^-jH ce, je potrebno le-te - Graham je več tednov ri j uiiuomjc »vv IV«..- našim parkom, zato je im - priložnost, da ga temeUit° t g d Opazil je, da jc v parku « j. motornih koles, ki ne onesnažujejo okolje, । tudi nevarna za sprehaj" ,Jl majhne otroke. Predlagali bi park za takšna agresivn^ ^1 nja zaprli tako kot v se parki s sončnim zahod*’ ji na. tudi nevarna za Turistično društvo Murska Sobota se paru s sončnim zaii"^ lij pro. Pri nas pa ponavadi d Soboški dnevi se selijo s Slovenske ulice pred grad Nedavna očiščevalna akcija s sloganom Naše mesto - čisto mesto je bila v Murski Soboti uspešna, kar je plod dobre organiziranosti V tednu dni je bil« odpeljanih kar 78 kombijev in 23 zabojnikov najrazličnejših odpadkov. Pohvale veUajo delavcem Sanbermache^a Komunale in prebtvalcem Murske Sobote, ki so omenjeno akcijo sprejeli za svojo, zganita pa so se tudi primestna naselja. Stroški s« znašali 1,2 milijona tolarjev, pri čemer je največji delež odpadel na mestno občino, preostalo pa na komunalno podjetje in turistično društvo. To SO med drugim poudarili na ponedeljkovi razširjeni seji izvršnega odbora Turističnega društva Murska Sobota, na kateri so dali tudi vrsto predlogov. Tako naj bi činiveč ljudi navadili, da že med letom odvažajo smeti, ne pa, da čakajo na enkratni letni brezplačni odvoz. Sprejeta je pobuda, da bi Dinos in Surovina vsaj enkrat tedensko tudi v popoldanskem času omogočila dovoz odpadkov na njihovo zbirno mesto. Hkrati so se zavzeli za očiščenje potoka Dobla in Fazanerije prek kanala. Prav tako naj bi uredili odvoz neregistriranih vozil in rešili problem divjih odlagališč odpadkov pri Črnskih mejah in na Pušči. Stanovalci blokov pa bi se morali bolj zavedati svojih obveznosti glede košnje trave okrog teh objektov. Odpravili naj bi tudi problem odvažanja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Sicer pa so osrednjo pozornost namenili pripravam na Že tradicio- nalno prireditev Soboški dnevi, ki bodo letos od 23. do 30. junija. Kot je dejal predsednik TD Morska Sobota Andrej Gerenčer, se bo v tem času zvrstilo veliko zanimivih dogodkov, ki bodo poživili življenje v mestu. Iz dosedartjih izkušenj so se odločili, da prireditve prenesejo s Slovenske utice h gradu. Na predvečer otvoritvene slovesnosti bo velik rock koncert z ansamblom Ro-yal flash ob Noršlaskl cesti, zadnji šolski dan (23. }nnl|) pa naj bi Soboški dnevi privabili precej mladih. Uradna otvoritev bo v soboto, 24. junija, ob 10. ari pred gradom, kjer pripravljajo sejem domače obrti in kakovostno gostinsko ponudbo. Prireditev, ki so jo poimenovali Vikend in večer v soboškem parku, bo obarvana tudi kulturno, pričakujejo pa prijatelje iz partnerskega mesta In-golstadt v Nemčiji. Nedelja, 25. junija, bo v znamenju promenadnega koncerta godbe na pihala pri hotelo Zvezda, ponedeljek in torek pa bodo izkoristili za obširnejšo predstavitev 7(Metnlcc tovarne Muta, ki bo sodelovala z modno revijo bi priznanimi pevci, in za mednarodno srečanje pe-TsUh zborov v kinodvorani. Sredi tedna načrtujejo otvoritev prenovljenih prostorov hotela Diana. Sklepni del letošnjih Soboških dnevov bo v petek, 30. junija, ko bo v osrednji mestni galeriji slovesna otvoritev mednarodnega bienala male plastike. Podrobnejši scenarij bo izdelan kasneje, saj so imenovali več pododborov, ki bodo skrbeli za nemoteno izvedbo posameznih akcij, ki se vključujejo tudi v koledar prireditev Pomurske turistične zveze. Kot so poudarili na seji, se bodo zavzemali zgolj za kakovostno ponudbo, ker je to v interesu širše predstavitve Murske Sobote. Vključili bodo tudi podmladkarje turističnih društev. Med drugim razmišljajo o promo-cljsltl prodaji in predstavitvi uspešnih firm ter vsakodnevnih poskošinah goričkih vin, postavitvi stojnic s spominki pa todi D večeru narodnih pesmi in plesov, ki bi popestrili letošnje Soboške dneve. MILAN JERŠE najbolj zaživijo. . »Morali bi uvesti kaziu nike motornih koles, ki •d skozi park,* jc predlag^ Vprašal pa se je: »Kd^ i® zadnje kakšen motorist v P kaznovan in kdo bi bil Pj^jf vljen tc prestopnike po vili?« Graham pa jc opozori* jI enega velikega onesnaže^'^ pl nogometni klub. »Navt|n^‘ z avtomobili parkirali kričali in kar po parku* pločevinke piva. Bdejc na mora, vojna.« te piva, bUV tako kot Če bi s® Glede na to, da riOg^^ klub postaja vedno predlagal, da Stadion iz mesta, nekam, kjer ne if liko vplival na okolje. lahko zgradijo moderneF^_ veliko parkirnega prosto^^'^! daril je Se, dače želijo jc potrebno premisliti o P** jti tvi štadiona, v nasproti* meru bo gozd umrl. ^1^ meru DO £OZu urn n- že bežni sprehajalec V ..eh opazil spremenjen^' nejšo podobo soboškega jV ! v;___________i: H dneh Torej bi se morali živeti v parku in z njim “ kajti park je namenjen uživanje, sprostitev, tisti prostor v mestu, i**” It k, t, ki 11 S: P bi la A l! I Vt dj sl in h Sl dl dl I n dt Iti b le * Pl bi USTI prostor v mestu. , | < ko hodiš poslušat narav<’‘ (iS! I IJVUld ŠJ**"- itl InpotrebnogajcohramT za to, da predamo kom tisto, kar smo nai svoMij^i' .sle*^ 1 la svojih prednikov. J ALEKS AND^^ 'k Pr l5 25. m^a 1995 15 iz naših krajev It tl i« a A a f t A a t t t h t 'i 1 i ■ ij I i t I« (t J r ■11 f i J i * » 1 1 t * i r t J t r' I P r I i l t ( d I Ljutomerski občinaiji na »zagovoru« v Križevcih pri Ljutomeru Zakaj vse stoji? ^sali smo številne kritike brez dlake na jeziku nekako čutiti, da sc v Križevcih pri Ljutomeru nekaj kuha. ** lahko zvedeli, kaj vse je v loncu - zadružni domačija in črna gradnja v Stari Novi ^udnja v Križevcih, neurejene ceste, odla-rpso* I ^e lihkšna »zelenjavna mešanica«. Z njeno sesta- ■161^ i župana Ludvika Bratušo, podžupana Stanka Iva- Hstioa občinskega sveta Draga Kurbosa in odgovornega za Viti u, J’""™®!!« dejavnost v Občini Ljutomer Ferdinanda Roškerja. prišli na »poknšnjo.. 'Tiora krajevna plačevali tamkajšnji 7^'ki zadrugi najemnino za uporabljajo za sein.' *®**’K> prositi ključ od v kateri imajo se' J® ’ Veržeju dru- zadruga plačuje Kače, "^lemnnrL' "wnigapiacujc '^uio krajevni skupi losti. je predsednika Lo-vnilt- ®'“-l® vprašal predsta- letos ** 203 proračuna ."^vne komunal. l[f^ “ znamke ln ie-dr« 1» StoSi. Naslc-‘^r^e:V^^™.r™cl,jebilo Z >a za javna ^dobili zaposlovanje kipreje-last, a nczaposle- J ■ uil pripravljen le eden pa jtoji. Našle- med njimi sprejeti delo. Vsi drugi naj bi biti že nekje zaposleni na črno. Kako potem Se lahko prejemajo nadomestilo? Še bolj pekoča tema so vaška začasna odlagališča odpadkov, kamor ljudje vozijo vso navlako. V Stari Novi vasi pa so si na smetišču našle svoj dom tudi številne podgane, ki ponoči večkrat »maširajo« do najbližjih hiš na »pojedine« v koruznjake ali na druge dobrote. Krajevna skupnost je imela rezerviranih 500.000 tolarjev, da bi smetišče sanirali, toda predstavniki komunalnega podjetja so jim rekli, da bi v ta namen potrebovali 3-4 milijone tolarjev. Kje vzeti toliko denarja? In dalje: Kako je lahko v Križevcih že 30 let šola brez obratnega dovoljenja, vse njene fekalije pa tečejo skozi vas? Kako je mogoče, da nihče ne more do živega čmogra- diteljema v Stari Novi vasi in Križevcih? Zakaj je lani kar naenkrat izpadla iz občinskega programa obnova krajšega odseka ceste v Borečih, ko pa je bilo tako rekoč že vse dogovorjeno za začetek del? Kdo bo obnovil razpadajočo cesto Boreči-Lukavci? Zakaj ima KS Križevci v občinskem svetu samo 2 člana, ko pa bi jih morala imeti glede na število prebivalcev najmanj 4? Ali se bodo morali zaradi zapostavljenega položaja v sedanji skupni občini odločiti za samostojno občino? Iz pisarne državnega poslanca Jožefa Kocuvana so jim prejšnji petek sporočili, da jim bodo pri tem pomagali, če želijo. Pomoč pri »osamosvajanju« jim je obljubil tudi državni svetnik Andrej Hrastelj. Ljutomerski župan ni pokazal, da bi bil prizadet zaradi kritičnih pripomb na račun občine. Dejal jc celo, da sc mu zdijo takšni pogovori koristni. Najprej jc pojasnil, da so nameravali imeti 4 volilne enote, in v tem primeru bi imela KS Križevci zagotovljenih več mest v občinskem svetu. Žal je bila zadnja skupščina, ki bi morala sprejeti utrezne sklepe v zve- Tekmovanje koscev občini Sv. Jurij Je bil« 5. tradicionalno tekmovanje seje udeležilo 17 tekmovalcev, med njimi pet žensk, j® zfMra potrdila, da postaja ohranjanje starih običajev ’*sicQ čedalje zanimivejše in aktualnejše. Tako je v to 500 obiskovalcev, čeprav ima vas le 46 gospo-®tl(du Olizu in daleč pa so se prišli poveselit in si ^Ptotnost koscev. tSi) Se dopol-it J''™ zagodjcl '"T” Hi-T* JC nrinn,.:i v občini Sv. Jurij J« bilo 5. tradicionalno tekmovalce ;'Un, ko so se tekmo- po vnaprej pripra- sonce. * po pra-je pripravila Kme- sv«,,^, *'**P‘o*iia rane- I. 50 kn^ili v pfi L’so kosili v težjih in n visoka, t^osti pj^o po hitrosti kot A'"Volk J 'no^l^li je zmagal '“I Lovrenc i** ^skab ^'^®o Peršak, najuspe-*^arič ^“l’LretjapaAnge-navdušila 61-letna henega tekmovanja. kln^JLr',5* "a s.'-"" Lek- - V soboto v pre- eiudo pod h? . CaTvT ‘*®*niSkc dru- ^CA‘rv?'n“0---------- Lunijaobl?. ‘^'»ravnavali poslovanju novo ceno cii^'JI l^^Lielskega sipa bodo tudi volitve člana na- Ln imenovali svctCATV-Ja,MJ Predsednik tamkajšnjega gasilskega društva Jože Šafarič je na tekmovanju dejal, da gre za edino tovrstno tekmovanje v tem delu Slovenskih goric, s katerim želijo Dragotine! ohraniti to staro kmečko opravilo pred izumrtjem, kajti ob navalu kosilnic, traktorjev in druge kmetijske mehanizacije postajajo takšna opravila čedalje bolj tuja. Hkrati s prireditvijo poskušiijo zaslužiti nekaj denarja, ki ga potem koristno uporabijo. Lani so z zbranim denarjem kupili orodno vozilo, letos pa ga bodo namenili za dokončatfje obnove gasilskega doma. T, T., L, K. Čigava M* Gin sprejetja delitvmte bOanee med naalatoleMni prejšnje Občine Morska Sobota i^arije In i»9ol»-ga z občinsko stavb« v KardoševiulicIZvMHrski Soboti Mesto« občina MaisfcaSbbotii. I To odločitev so sprejeti jčhtm mestnega sveta. Ti r SO tudi Odlc^Si, da se prihodki odn^emnin za prostore ¥ občSinski stavbi do sprejetja delitvene bilance stekajo na prehodni ra&in in bodo predmet delitvene , bilance med občinami. Sklep so posredovali vsem občinam, ustano-^ vljcnjm na območju pr^' Občine Mantiat MJ zi z volitvami, nesklepčna, volilna komisija pa je potem določila za celotno občino le eno volilno enoto. Občinski svet seje doslej preveč ukvaijal z organizacijskimi zadevami, in če občina ne bo uspela enakovredno zadovoljevati potreb in želja vseh območij, bo sam pomagal krajevni skupnosti, da ustanovijo lastno občino. Bolje pa bi bilo, če bi vseeno ostali skupaj. Nemoteno financiranje KS pa je odvisno od čimprejšnjega sprejema statuta in občinskega proračuna. Glede prostorov v zadružnem domu bi bilo po njegovem potrebno ugotoviti, ali se še da kaj storiti v zvezi z lastništvom, o iskanju (nejzaposlenih delavcev za javna dela pa je odvrnil, da nima komentarja oriroma da seje potrebno ob tem zamisliti. Glede smetišč in nasploh v zvezi z ekologijo je pojasnil, da se bodo lotili reševanja teh problemov tristopenjsko. Najprej bodo skušali najti regionalno odlagališče odpadkov (najverjetneje v okolici tromeje občin Ljutomer, Juršinci in Ormož), druga faza bo sanacija nelegalnih začasnih odlagališč, tretja pa sanacija oziroma zaprtje centralne deponije v Ljutomeru. Priprave tečejo tudi za zgraditev kanalizacijskih sistemov v Vučji vasi, Križevcih in Lukavcih. Okrog pogorele hiše seje strittial, da takšna, kot je, daje sramoten videz, treba pa je ugotoviti, ali občina lahko kaj ukrene glede na to, da gre za zasebno lastnino. Cme gradnje pa kažejo nemoč v delovanju državne uprave, oziroma neučinkovitost inšpekcijskih služb. Vrstni red za posodabljanje občinskih cest naj bi bil naslednji: Razkrižje-Mota, Krapje-Veržej, 400 metrov dolg odsek pri Moravcih, Veržej-Bunčani-Stara Nova vas, Radoslavci-Gaj-ševci, Precetinci-Kokoriči, Loga-rovci-Boreci, Lukavci-Ceza-njevci in v okviru regionalnega programa Ključarovci-Lukavci. Ta program bodo skušali realizirati do konca prihodnjega leta. O tem, kaj vse je bilo Se rečeno, pa kdaj drugič. JOŽE GRAJ r V razmislek I Od Aigna do Kramarovec in nazaj Pohod prijateljstva Turistično društvo St Anna v Avstriji in Kuhumorekieacvsko društvo Dolnji Slaveči sta se dogovorila za sodelovanje in organi-zirapje nekaterih skupnih akcij. Tako želijo, da bi se ljudje ob meji čim Itoije spoznali in prijateijevali, To nedeljo (28. maja) so imeli prvo preizkušnjo. Organizirali bodo. L meddržavni pohod in kolesarjenje Sl. Anna-Rogašo-vci, ki sc bo začel v vasi Aigen v sosednji Avstriji in bo potekal prek mejnega prehoda Sotina (Kugel) skozi Serdico do Ocinja in Kramarovce, od tu pa nazaj {čez maloobmejni prehod) v Ai-gen. Za prestop meje bo zadostovala le osebna izkaznica. Pohod ne bo tekmovalnega značaja, torej rezultatov ne bodo merili, ampak bo Sto predvsem za rekreacijo, druženje in medsebojno spoznavanje, obenem pa tudi za pospeševanje turizma v tem obmejnem območju. Vsakemu udeležencu bodo podelili spominček, najštevilčnejše skupine pa bodo prejele pokale. Poleg tega bodo žrebali številke na štartnih listkih, ki jih bodo udeleženci prejeli ob plačilu startnine, izžrebance pa bodo čakale lepe nagrade (kolo idr,). To bo tudi priložnost za srečanje županov obmejnih občin St Anna, Rogašovci in Kuzma. J. G. Za obnovo druge soboške osemletke Zahvala vsem prostovoljnim darovalcem Vodstvo mestnih krajevnih skupnosti in druge osnovne šole iz Murske Sobote sta objavila poročilo o porabi namenskih sredstev ter obsegu prihodkov in odhodkov za dograditev omenjenega šolskega objekta, za kar so posamezniki in kolektivi prispevali tudi precejšnja prostovoljna sredstva. Tako znašajo skupni prihodki dobrih 4,84 milijona tolarjev, odhodki pa nekaj čez 5 milijonov 471 tisoč tolarjev. Razliko, ki je 627.620 SIT, so pokrili z lastnimi sredstvi. Poleg tega so kolektivu Sole podorih več koristnih pripomočkov za učno-vzgojni proces, zlasti za proizvodnotehnično področje, računalnike, programsko in športno opremo, V ta namen so sredstva prispevala naslednja podjetja: Veletrgovina Potrošnik (darilni boni v vrednosti 80.000 SIT), Pomurske mlekarne (80.000 SIT), Pomurka Trženje (20.000), Trgovina in servis Šinko Murska Sobota (vrtalnik), Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (osebni računalnik). IPC Corporation MS (računalnik z miško in monitoijem ter dva CD ROM-a). BTC (TV-sprejemnik Samsung), Jeklotehna (tračni brusilnik in vodna žaga), Vrtnarstvo (strokovni nasveti, strojne usluge pri ureditvi zunanjih površin), Mura, Proizvodnja oblačil (osebni računalnik, ekran, tiskalnik, videorekorder, TV sprejemnik, telefaks itd.). Laboratorij Viljema Žižka (brezplačno popravilo AV-sredstev) in vrsta založb, kot so Rokus, Mladinska knjiga in Državna založba iz Ljubljane, Didakta Radovljica, Pomurska založba itd., ki so skupno podarile 310 zvezkov raznih knjig. Takšen odziv je vsekakor vreden pohvale, kar jc zasluga vseh, ki so se hitro odzvali na prostovoljno zbiranje sredstev za dograditev druge osnovne šole v Murski Soboti. Ta ima zdaj zares dobre možnosti za nemoten učnovzgojni proces in številne šolske dejavnosti, čeprav si seveda želijo, da čimprej dobijo tudi sodobno telovad- nico. M. JERSE Čistega se nihče ne brani! ■ GABEHJE - V narodnostno mešani Krajevni skupnosti Gabe-rje, ki jc v Občini in Župniji Lendava, stoji od leta 1924 vaška kapelica, ki je posvečena karmclski Materi božji. Gabersko versko znamenje je načel zob časa, tako da sc je na zvoniku nagnil križ. Obnove pa bi bili potrebni tudi zunanjost in notranost kapelice. Ker kapelico velikokrat uporabljajo, v njej se enkrat tedensko dobijo mladi pri verouku, občasno pa imajo tudi maše, si krajani že dalj Časa želijo nove in večje kapelice. Ker sredstev nimajo zbranih, sc bodo morali zadovoljiti z ureditvijo sedanje kapelice. (J. Ž.) ■ LENDAVA - V letošnjem letu bosta obhajala biserno mašo, šestdeseto obletnico duhovništva, nedelski župnik Ivan Čampi in in tišinski župnik Janez Gregor, Zlato mašo je imel Štefan Zemljič, rojen v Lipovcih, sedaj župnik v Župniji Vuhred in sv, Anton na Pohorju, Srebrno mašo pa bodo obhajali štirje duhovniki, ki izhajajo iz prekmurskih župnij sU pa tukaj delujejo, to so Štefan Antolin, rojen v Odrancih, sedaj župnik v Bočni, Friderik Gumilar, rojen v župniji Sv. Jurij, sedaj župnik v Pečarovcih, Jožef Kolmanko. rojen v župniji Pertoča, sedaj župnik pri Svetem Andražu, in Anton Maje, rojen v župniji Kuzma, sedaj župnik v Mariboru. (J, Ž.) ■ ODRANCI - Osnovna šola Odranci v okviru nalog za šolsko leto 199591996 načrtuje sanacijo telovadnice, vzdrževanje del pri prekritju stare zgraedbe, ograje, prekrivanje in saniranje podstrešnih prostorov v novejši zgradbi, ureditev okolice in kolesarske steze. Subvencionirali bodo prehrano učencev, razne prireditve, občinska in regionalna tekmovanja, ogled opere n jelkovanje. Čakajo jih še državna tekmovanja, evropsko prvenstvo v ^u, kupili bi radi tudi dva računalnika in pripraqviU tečaj tujegqa jezika na nižji stopnji, (J.Ž,) MURSKA SOBOTA - Kot kaže, bo kmalu prišlo do uresničitve zamisli o ureditvi mestnega jedra, ki jc že vrsto let poseben problem. Že zdaj je veliko zainteresiranih - poleg priznanih firm Se precej mladih arhitektov - za rešitev celostne podobe središča Murske Sobote, kjer naj bi zgradili tudi 250 podzemnih garaž pod Kocljevo ulico, MJ Nedavna akcija Naše mesto - čisto mesto je v Murski Soboti navrgla številne pobude in predloge za odpravo največjih problemov, ki se pojavljajo pri zagotavljanju karseda urejenega človekovega okolja. Poleg nekaterih starih stanovanjskih hiš, ki kazijo podobo mesta, bo treba urediti tudi okolice posameznih stanovanjskih blokov. Pri tem se bo treba očitno dogovoriti za redno Čiščenje parkirišč, cvetličnih nasadov, otroških igral, kot so peskovniki, gugalnice in podobno. Prav tako ne bi bilo odveč postaviti koše za smeti, ki jih zdaj primanjkuje. Hkrati bo nnjno treba obnoviti asfaltne površine okrog stanovanjskih blokov, predvsem v Stari ulici. Poseben problem so nezazidaiK površine med Staro, Mojstrsko in Vrtno ulico, med Itijaško in Tomšičevo ulico pa tudi med nekdanjim pljučnim oddelkom bolnice in podjetjem SoDdarnost. Glede parkirišč se največkrat omenjajo leva stran Kocljeve ulice za galerijo, desna stran Kocljeve ulice za blagovno hišo Panonka, parkirišče med Slomškovo in Zvezno ulico, urediti pa bo treba tudi režim parkiranja pri pokopališču v Murski Soboti. V vseh teh primerih naj bi navozili gramoz ali pa zagotovili protipraSno asfaltno prevleko, obenem pa tudi talne oznake za parkirna mesta. Na teh parkiriščih bi kazalo namestili določeno število košev za smeti, v prihodnje pa razmišljati o postavitvi sanitarij in čuvajske hiše. Na najbolj prometnih ulicah (Slovenska, Slomškova, Štefana Kovača in Lendavska) pa bi sc morali z ustreznimi organi mestnih krajevnih skupnosti in mestne občine dogovoriti za ustrezen režim parkiranja, pri čemer sc večinoma ogrevajo za uvedbo tako imenovanih modrih con. V Murski Soboti pa niso imuni tudi pred divjimi odlagališči. Njihova ureditev bo nujna na koncu Tomšičeve ulice ob razbremenilnem kanalu, kjer je možno videti razne odpadke, avtomobilske školjke itd., med razbremenilnim ka- nalom in naseljem Pušča ter ob potoku Ledava pred naseljem Rakičan, in sicer iz smeri Norši-nec ob mostu čez Ledavo. Nič manjšega pomena ni ureditev vpadnic v mesto Murska Sobota, zlasti še iz smeri Noršinec, MarkiSavec in Tišine. Na parkirišču med Slomškovo in Zvezno ulico je poseben problem parkiranje tovornih vozil, predvsem ob koncu tedna. Potrebno pa jc urediti tudi več parkirišč v Stari in Vrtni ulici, kjer so vozila parkirana kar na zelenicah. V soboškem turističnem društvu in mestnih krajevnih skupnostih pa opozaijajo tudi na nujnost ureditve parkiranja na najbolj prometnih ulicah, zlasti pred nekaterimi gostinskimi lokali, kot so npr, bistro Grili v Vrazovi, bistro Slavic v Grajski in vrsta gostinskih lokalov v Lendavski ulici. Prav tako je potrebno urediti parkiranje osebnih avtomobilov ob večjih Športnih prireditvah na igrišču NK Mura, saj so takrat dobesedno zaparkirani vsi vhodi v bloke, parkirajo pa tudi na pločnikih in zelenicah ob Kopališki, Ciril-Mctodovi in Razlagovi ulici. Niso tudi redki stari zapuščeni tovornjaki in osebna vozila na zelenicah in parkiriščih. Grajati pa moramo tudi to, da so nekateri krajani ulic in naselij v bližini razbremenilnega kanala v času spomladanskega obrezovanja, predvsem sadnega drevja in grmovnic, odpadno vejevje odmetavali kar v strugo kanala in ga tam tudi pustili. Poleg tega pa je struga kanala občasno tudi divje odlagališče za druge kosovne odpadke. Moteče pa je tudi brskanje po zabojnikih in puščanje neuporabnih odpadkov ob njih, To seje dogajalo tako pri blokih kot zasebnih hišah. Morda pa bo pobuda o organiziranju podobne očiščevalne akcije v jesenskem času, in sicer v drugi polovici oktobra, naletela na plodna tla, saj bi podobna akcija z odpravo pomanjkljivosti gotovo prispevala k dvigu zavesti o prijetnejšem bivalnem okolju. MILAN JERŠE 16 Šport Prva državna nogometna liga Biostart Publikum: Mura 0:0 Celje - Igrišče Skalna klet, gledalcev 500. Sodnik: Mitrovič ( Ljubljana). L SNL it Mura: Volk, Baranja. Belec, Cifer, Poljšak, Alihodžič. Stampfer, Breznik, Rous (Džafič, Gajser), Bakula, Topič, Beltinci: Rudar (V) 3:3 (2:1) Beltinci - Igrišče Beltince, gledalcev 1000. Sodnik: Turk (Maribor). Strelci: 1:0 Cirkvenčič (6), 2:0 Cirkvenčič (14), 2:1 Ekmečič (29), 2:2 Komar (57), 2:3 Žurman (78), 3:3 Osterc (89), BeltmcL Zver, Godina (Granov), Vorobjov, Jengurazov, Božič, Šarkezi, Baraiua (Herceg), Cirkvenčič, Osterc, Nejman, Skaper. Druga državna nogometna liga Elan: Nafta 0:4 (0:2) Novo Mesto - Igrišče Elana, gledalcev 200, Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh). Strelci: 0:1 Prekazi (9), 0:2 Šabjan (26), 0:3 Hranilovič (63), 0:4 Kukič (88). Nafta: Starovasnik, Hozjan, GaševiČ, Novak, Šabjan, Drvarič, Hranilovič (Bedo), Kukič, Prekazi (Kelenc), Baša, Gabor. Turnišče: Dravinja 3:0 (0:0) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150, Sodnik: Grabar (Ptuj). Strelci: 1:0 Krančič (78). 2:0 Zver (83), 3:0 Lacko (88). Turnišče: Stamenkovič, Temar, Lackovič, Vori, Žel^, Mujdrica, Baranja (Lacko). Voroš, Ropoša (Lebar), Krančič, Zver, Drava: Beltrans 1:0 (0:0) Ptuj - Igrišče Drave, gledalcev 600, Sodnik: Barlič (Blagovica), Strelec: 1:0 Vesenjak (75). Beltrans: Rajh. Modlic, Brunec. A. Osterc, Puklavec, Slana, Sreš, Zrim, Makoter (Sunčič), Z. Osterc, Ropoša. Tretja državna nogometna liga Bakovci: Šentjur 0:0 Bakovci - Igrišče Bakovec. gledalcev 150. Sodnik: Vivod (Dolič), Bakovci: Maučec, Cener, Emiša, Papič, Posavac, Seršen, Titan (Kokaš), Gabor, Jančar. Buzeti. Radikovič. Renkovci: Aluminij 1:2 (1:0) Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 100. Sodnik: Borošak (Maribor), Strelci: 1:0 Koren (45), 1:1 Hojnik (67), 1:2 Pavlič (86 - 1 Im). Renkovci: Magdič, Horvat, Koren, J. Zadravec, S. Bojnec, Toplak, Kuzma (Litrop), R. Bojnec, Markoja. Matjašec. 1. Zadravec. ŠPOimiA V športni napovedi št. 15 sodeluje Branko Gros iz Lendave, vodja tekmovanja pri OZN Lendava. Prt^oziral je takole: Pari Nap. Rezultati - 26. kolo Publikum: Mura 0:0 Beltinci: Rudar3:3 Vevče: Izola 6:1 Jadran; Maribor 0:7 Gorica: Olimpija 2:1 Živila: Gaj 6:0 Železničar: Primorje 1:2 Koper: Korotan 2:2 Olimpija Maribor Gorica MURA 2819 3 6 72:29 41 2815 8 5 54:24 38 2816 5 7 55:28 37 2815 6 7 43:24 36 BELTINCI 2814 7 7 65:31 35 Publikum 2814 6 8 45:26 34 Rudar Korotan 2814 6 8 48:32 34 2813 411 50:32 30 Železničar 2813 411 48:40 30 Primofie Koper Vevče Izola 2811 8 9 45:40 30 28 8 812 23:32 24 28 8 416 36:56 20 28 7 615 29:65 20 Živila Naklo 28 5 914 32:42 19 Gaj Jadran II. SNL Remija Mure in Beltinec prostoru podrli Osterca. Toda sodnikova pfščsRi je bila nema, za kar si je zaslužil žvižge gledolc^t V drugem polčasu je tempo Beltinčanov nekoHt^ popustil, kar so Izkoristili gostje, naprej rezaW izenačili, dvanajst minut pred koncem pa paki nasprotne obrambe prišli celo v vodstvo. Sek 28 4 915 23:75 16 28 0 325 12:104 3 Rezultati - 27. kolo Elan: Nafta 0:4 Turnišče : Dravinja 3:0 Drava: Beltrans 1:0 Steklar: Mengeš 3:0 Slovan: Zagorje 0:5 Domžale : Šmartno 1:1 Železničar: Piran 1:0 Rudar: Radeče 1:0 Zagorje NAFTA Rudar Drava Domžale Radeče Piran Mengeš 2717 5 5 46:11 39 2715 9 3 43:23 39 2713 6 8 40:27 32 2713 5 9 45:36 30 2711 610 38:36 28 2711 511 35:32 27 2711 412 48:35 26 27 810 9 19:22 26 Železničar 2711 412 39:45 26 ■nJRNIŠČE 2711 511 36:45 26 Dravinja Slovan 27 7 911 29:36 23 27 6 714 27:51 19 BELTRANS27 5 715 26:41 17 Steklar Elan 27 4 914 24:47 17 27 4 716 19:55 14 Ul. SNL RezuHati - 24. kolo Bakovci: Šentjur 0:0 Renkovci: Aluminij 1:2 Bistrica: Kungota 1.1 Pobrežje: Kovinar 0:2 Pohorje; Starše 2:1 Šentjur Aluminij 2215 3 4 58:19 33 2114 4 4 47:29 31 1. BELTRAN S : Železničar 2 2. TURNIŠČE : Rudar (T) 1 Dravograd 2113 4 4 31:24 30 BAKOVCI 2110 7 4 43:19 27 Pohorje 21 9 8 4 33:25 26 3. Zagorje: NAFTA 4. Les: Vesna 5. Čarda: Serdica 6. Kerna: Rakičan 7. Bratonci: Tigop 8, Goričanka : Remet 9, Emal: Dokležovje 10. Minicom : Tromejnik 0 1 2 2 1 0 1 0 Kungota 22 8 5 9 39:30 21 Bistrica 21 8 4 9 33:36 20 RENKOVCI 22 7 510 24:29 19 Starše Kovinar 22 7 411 22:27 18 21 8 5 8 20:22 17 Sl. Gradec 21 2 514 16:45 9 Pobrežje 21 2 316 17:61 7 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 15 1. BELTRANS : Železničar 2. TURNIŠČE : Rudar (fj~ 3. Zagorje: NAFTA 4. Les: Vesna T Čarda: Serdica 6. Kerna: Rakičan 7, Bratonci: Tigop 8. Goričanka: Remet 9. Emal: Dokležovje 10. Minicom: Tromejnik Napoved I. MNL MS Rezultati - 20. kolo Les : Čarda 1:0 Emal: Vesna 1:0 Kerna : Serdica 1:1 Bratonci: Dokležovje 3:3 Goričanka; Rakičan 2:1 Remet: Tigop 2:1 prek. Rakičan Serdica Bratonci Les 2013 2 5 34:19 28 20 811 1 27:14 27 20 9 7 4 30:19 25 20 9 4 7 26:19 22 Goričanka 20 8 5 7 25:22 21 Etnal Ttgop Kerna Čarda Vesna Remet 20 7 5 8 17:21 19 19 8 2 9 32:28 18 20 410 6 25:30 18 20 6 5 9 22:23 17 20 7 112 24:36 15 19 3 8 8 21:30 14 Dokležovje 20 3 8 9 14:36 14 Izpobtjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 2. junija 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. i II. MNL MS Rezultati - 20. kolo Minicom: Tešanovci 3:0 Cankova,: Tromejnik 4:1 Gančani: Rotunda 1:0 Apače: Križevci 6:2 Hodoš: Prosenjak. 2:0 Šalovci: Grad 1:0 Tromejnik 2016 2 2 63:26 34 Ime in priimek ter naslov: Apače 2014 3 3 69:29 31 Cankova 2014 3 3 63:30 31 I v športni Mpovedi it. 13 Je bil birebaa Greg« Sankorte b Kmioe 16. Nagrado lahko drigK v nredaiitTn Vestnika v Moiskl Soboti, VUca arhitekta Novaka 13. PravilBa reittev; Belttnci: Radar 0, Pnblikim ; Mora 0, Turnišče ; Dravinja 1, Elan: Nafta 2, Drava: Beltrans 1, Renkovci: Abamintl Z, Bakovci: Seatjnr 0, EmI : Vesna 1, Goričanka: Rakičan 1 ha Odranci: Crenšovd 1. Minicom Šalovci Grad Gančani Hodoš Rotunda 2012 6 2 67:23 30 2011 2 7 40:27 24 20 9 2 9 48:44 20 20 6 410 34:48 16 20 6 212 36:48 14 20 5 312 25:51 13 TešanovcI 20 5 213 26:45 12 Proseniak. 20 3 413 28:74 10 Križevci 20 2 117 27:81 5 j Odigrano je bilo osemindvajseto kolo v prvi državni nogometni ligi, ki Je bilo za oba pomurska predstavnika zelo pomembno. To če posebej velja za Beltince, ki se potegujejo za sodelovanje I v ligi Intertoto. Zaradi povratne pokalne nogometne tekme so nogometaši Mure srečanje s Publiko-mom v Celju odigrali že v petek, a zamudili idealno priložnost za zmago. Srečanje v Celju se je namreč končalo brez golov. Kot je bilo pričakovati, so gostitelji igrali napadalno, vendar brez učinka, saj so Sobočani vse njihove napade ustavili pred svojim kazenskim prostorom, nekaj nevarnih strelov je šlo mimo vrat, nekaj pa jih je ukrotil vratar Volk. Nasprotno pa so bili Sobočani nevarnejši s svojimi protinapadi in si tako ustvarili dve zelo lepi priložnosti za gol, ki pa sta žal ostali neizkoriščeni V 68. minuti je Bokala lepo podal žogo Topiču, ki ga je v kazenskem prostoru nepravilno ustavil Štancer, zato je sodnik dosodil enajstmetrovko, vendar je Breznik ni izkoristil. Žoga je zadela samo vratnico. Takoj zatem je Bakola pobegnil obrambi gostiteljev, preigral vratarja, vendar je slabo streljal proti praznim vratom, tako da je Bulajič žogo poslal v kot. Tako so Sobočani zamudili zares dve idealni priložnosti za gol. Bel-tinčani so tekmo z Rudarjem iz Velenja odlično začeli, večji del prvega polčasa napadali in tudi zelo hitro dosegli dva zadetka, obakrat je bil strelec Cirkvenčič. Pričakovati je bilo, da bodo zlahka odpravili odlično moštvo Rudarja. Toda naenkrat se je obrnilo. Pri vodstvu gostiteljev z dvema goloma prednosti bi moral sodnik Turk dosoditi enajstmetrovko, saj so obrambni igralci v kazenskem v zad}yih minutafi igreje g&stiteljem rezuli^ J- to izenačiti, Le ena točka pa je za sodelovarijt ' ligi Intertoto za Beltinčane najbrž premalo. 2otts velika škoda. Vdrugoligaški konkurenci sta moštvi Nafk Turnišča zmagali, kar je zelo pomembno. včani so bili povsem v premoči na tekmi z moBto^ Elana v Novem mestu in so tako korak bliže bV lijikacijam za vstop v prvo državno ligo. Pomeii^ točki v boju za obstanek v drugi ligi pa so osvolb tudi nogometaši Turnišča, vendar Jim je zmagat! šele v končnici tekme. Nogometaši transa iz Veržeja so dobro igrali na Ptuju in bili z minimalnim rezultatom. V tretji državni nogometni ligi sta pomurske * gaša osvojila le eno točko, čeprav sta igrala d^ Nogometaši Bakovec so gostili vodeči Sentjut i" zamudili lepo priložnost za zmago. BakovČeel^ bili namreč boljši nasprotnik, kar zlasti velja prvi polčas, ko so si ustvarili lepe priložnosti za!F' a Jih Buzeti, Radikovič, Titan in Jančar niso ristili. V drugem polčasu pa sta nekaj priloia^ zapravili obe moštvi in tako se je tekma kon^ I brez golov. Nogometši Renkovec. ki se borijaj^ | obstanek v ligi, pa so doma igrali z Alumin?^^ iz Kidričevega in prav tako zamudili priložnost- osvojijo vsaj eno točko. Po prvem polčasu H r ► ».I. r E-______TrJi L namreč Renkovci vodili z golom Korena. Paa^ prvi polovici drugega polčasa so igrali dokaj nesljivo, vendar jim je v končnici zmanjkalo in koncentracije, tako da sta obe točki splavolH' vodi. Pert j Šport od tu in tam Atletika - V Hartbergu v Avstriji je bil mednarodni atletski miting, na katerem je sodelovalo tudi 23 atletov AK Pomurje iz OŠ Beltinci in Tišina, soboških šol, OŠ Črenšovci in soboške gimnazije. Med 340 tekmovalci so dosegli vidne rezultate. Najboljši rezultat je dosegel Matej Erjavec, ki je zmagal v skoku v višino z novim pomurskim rekordom za dečke do 15 let in Je 17 6 cm. Četrti pa Je bil v teku na 100 m 2 12,16, Prvi mesti sta zasedli tudi Urška Luk, kije pri ml, deklicah vrgla žogico 48,30 m, in Mateja Dražnik, ki je zmagala v metu krogle med mladinkami 13,74 m. Druga mesta so dosegli: Darjan Gomboc v teku na 60 m, Denis Šeruga v skoku v daljino in Daniela Žalik v skoku v višino. Uspešni so bili tudi Matej Gomboc, Polonca Horvat Jure Rems, Dejan Obal in Simona GJerek, (M, Šeruga), Preskakovanje ovir - V Goto-vljah je bil močan turnir v preskakovanju ovir, ki so se ga udeležili tudi člani KK Murska Sobota grad Rakičan in dosegli lepe uvrstitve, V kategoriji 0,80 m je zmagala Vohaijeva (Vanda) pred Bogatajevo (Lucky Boy) in Čer- I. ONL Lendava Rezultati - 21. kolo Olimpija: Panonija 1:0 Odranci: Črenšovci 2:0 Hotiza: Polana 3:1 Nedelica : Kobilje 1:0 čentiba: Bistrica 0:4 Mostje! Dobrovnik 1:1 Odranci 2115 4 2 53:15 34 Orenšovci 2114 5 2 64:19 33 Kobilje Neddica Hotiza Panonija čentiba 2110 6 5 35:26 26 2110 5 6 33:24 25 2110 5 6 39:33 25 21 8 5 8 35:33 21 21 7 6 8 37:31 20 Dobrovnik 21 5 7 9 38.38 17 Olimpija Bistrica Mostje Polana 21 6 411 27:48 16 21 4 710 32:47 15 21 4 314 26:62 11 21 3 315 21:64 9 Tekmovali pa so: M. 890. Kovačič, 872, HorvaJ^r^., in Levačič, 843 podrtih pnjakovo (Marcian), vse brez kazenske točke. V kategoriji 1,00 m je bila Vohaijcva (Vanda) peta brez kaz, točke, Bogajateva je zasedla 47„ Čerpnjakova pa 55. mesto. V kategoriji 1,10 m je bila Voharjeva (Berry) 19., Bogatajeva (Juran) 21. in Horvatova (Pianini) 38, Vkat. 1,20 in 1,30 m je Šiftarjeva (Melody) zasedla 12., Horvatova (Lucky Boy) pa 23. mesto. Nogomet - V prvi finalni pokalni nogometni tekmi na ob-inočju ONZ Lendava Je Nafta v Čentibi premagala Centibo s 3 : 1. Strelci golov so bili: Kukič 2 in Prekazi za Nafto ter Vida za Čen-tibo. Povratna tekma bo v četrtek, 25. maja 1995 v Lendavi, Šah - V Neaplju bo od 31. maja do 2. junija odprto prvenstvo Italije v aktivnem šahu. Med tremi predstavniki iz Slovenije bosta na prvenstvu sodelovala tudi člana ŠD Rokada iz Lendave Jože Gerenčer in Damjan Plešec, oba sta člana FIDE. (FB) Kegljanje - V Sombotelu na Madžarskem Je bil ob praznovanju 50-letnice Kegljaške zveze Železne županije mednarodni kegljaški turnir. Med štirimi ekipami Je sodelovala tudi reprezentanca Pomurja in s 3453 podrtimi keglji zasedla tretje mesti. (M, Žalik) ■ Karate-V Rušah je narodno tekmovanje v na katerem je sodelovalo 1U|) j movalcev iz štirih držav ‘ klubov. Med njimi so Sobočani in Goriijeradge in dosegli lepe uvrstitve- « Najuspešnejša je bila včeva (MS),kije zmagal^ deklicah. Druga sta bila (ml. dečki) in Sočič 1®^ Tretji mesti sta zasedla in Rues (oba iz GR). P- b it' Košarka - V slovePS^^ šarkarski ligi za starejS® gf » J,...-J- p (vzhodna skupina) jo 5*^ mulja v prvih dveh kolih 4^ a zmagala. V prvem kolu J®* ) ije premagalo Comet s * , J' ijc pic^iiiagaiv _jv. Strelke za Pomurje: Svetinova 10, Jocičeva 1“ ■ ferjeva 9. V drugem Pomurje premagalo 48:42. Strelke za Pomi^^jir šičeva 21. Svetinova tejeva 4, Jocičeva 4 in F® pefts^ I itK*7 Sah - Na majskem nem šahovskem turtiiijU' Njrt pripravilo ŠD Radens*^^(^ grad, je med 12 šahisb Boris Kovač z 10,5 '■ Danilom Harijcm, lO, Radosavljevičem, 9.5, If A«Am 7 in Mjitiin Kosom, 7, in Matijo Gi 6,5 točke. 11. ONL Lendava Rezultati - 19. kolo Žitkovci: Graničar 4:2 Nafta V, : Opel Lakoš 1:1 Dolina: Kapca 0:3 Opel H. LakoŠ Žitkovci Nafta V. Kapca Graničar Dolina 1914 4 1 67:20 32 19 6 7 6 37:33 19 19 7 4 8 42:36 18 19 7 4 8 32:42 18 19 5 7 7 38:55 17 19 2 611 22:53 10 Vestnik Hokej na travi Rezultati - 11. kolo Pomurje: Predanovci 3 Svoboda: Lipovci 0:1 Triglav: Železničar 4:0 Rezultati - 12. kolo Predanovci: Lek 1:6 Železničar; Svoboda '' Lipovci: Pomurje 1:1 Triglav Lek Pomurje 10 9 0 1 10 9 0 1 10 5 1 4 S®-? Železničar 10 4 1 5 Lipovci Svoboda 3 1 6 ” 3' Predanovci 11 1 010 jgstnik. 25. maja 1995 17 13 Šport I h I :i j* u! f I v' J- i* 1*1 1* I* r le * il Pl 5! ii r r; !( il! J H tt ^Ogovor z Igoijem Zrinskim - upravnikom Aerokluba Murska Sobota Prvo državno prvenstvo v akrobatskem letenju tor Murska Sobota, ki se je doslej že uveljavil kot oi^aniza-osubJu^^********* “«'*'>*t«4>ih tekmovanj in prireditev, namenja 1» Športni dejavnosti. V okviru kluba delujejo sNrclje ^«lststvo, jadralno letenje in motom« letenje ter in padalcev. Več o tem smo se pogovarjali z Igorjem Zrin-' "Ptavnikom Aerokluba Murska Sobota. sezona Jcr Za vami so ie caltetit^'*^^ ftganizi-mi radij sko vodeni- ilrh((r I ^^^ItaiiDL mo- prvo državno prvenstvo v akrobatskem letenju, 2. in 3. septembra bo tekmovanje za 8. pomurski padalski pokal in državno prvenstvo padalcev v skokih na cilj.« memorial.« ■ hnarni) v pragrnmu. da Ptven-t4.do2| "a IctahSču v Rakičanu Jubilejni mednarodni maraton TREH SRC ~ S kolikšnim številom letal pa ra^tolagate? »Naš klub razpolaga s štirimi motornimi in šestimi jadralnimi letali, To je dovolj za našo dejavnost, vendar pa je problem, ker je nekaj letal pred generalnim popravilom, kar pa veliko stane.« - Kako pa s tekmovalci. Jih imate dovodi »Trenutno imamo na razpolago 20 tekovalcev, ki tekmujejo v Namizni tenis Tretje mesto Benka ^[^''‘zaciji NTK !Ss“žlSSž5Si“ "it Top u ^.člane v v iJfltj' državni tup **^niizneni tenisu iduiVK 'i« svojtoM 11 obveznosti ri jaruTrdSS "i “»■ "W?«ntant ^*ekmovalecS‘ft “ ['4pTC£±lh tantom Komcem z 1 ; 3 in za tretje mesto premagal Kusa s 3: 1. kije bil presenečenje turnirja. Rihtarič je zasedel peto mesto, Benkovič šesto, Ungcr pa sedmo. čeprav so nekateri pričakovali več. V drugi skupini sta mladinca Solar in Petar zasedla sedmo oziroma deseto mesto. Sicer pa je zmagal državni prvak Smrekar pred Komcem. Z uvrstitvijo Pomurcev smo lahko le delno zadovoljni. (M, U.) I, J '’U " L c r i[ Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti J Sferam PuL. Lipot, vodja marketinga pri Zavarovalnici » »aetski t^; ^^ik^Pomuiieiz Murske Sobote, Tibi SobotcL Stevanec, atletinja AK Pomurja Iz hi?**' ' P®k<”*bo o pokroviteljstvu nad atletiioo > ,7^ »^Ijarite Maiikc Kardinar Iz Dobrovnika je u ^'®tico. in,^*^“*®twvalnica Triglav podpisala z indSvIdual-»bt z«P«sleiia pri soboški enoti Trigh- ..b^isperau zavarovalnica obvezala, da bo svoji dela- _ 'p'treninge, tekmovaitja In opremo, hkrati pa Ji dodatnega dopusta za priprave in tekmovalca- 15 p« '''•i l>ri * j® ®‘'«iko devetimi Morst. « klubu Pomi.ri- kB' ? tek- ^^litatt ZatsH^^ * odličnimi AK finančnih težav »Ma štiri ^bet^t Ljubljani, letos v ,2^ P® * «00 'm ""r" v teku ’ ‘“n* pa je v teku na 1500 n zasedla drugo mesto. Njeni najboljši rezultati so: 400 m 56.60; 800 m 2:09,88 in 1000 m 2:53,06. Dobro seje pripravila za letošnjo sezono, saj je na otvoritvenem mitingu v Čelju v teku na 1000 m s časom 2:53,60 zasedla drugo mesto. Veliko si obeta od letošnjega državnega prvenstva, zlasti v teku na 800 m, saj računa, da bo osvojila naslov državne prvakinje. Ob podpisu pogodbe o pokroviteljstvu je izrekla zahvalo in zadovoljstvo, zlasti Se, ker ji je omogočila nemoteno vadbo in tekmovalce Za-varovaloica Triglav, kjer je zaposlena, hkrati pa tudi obljubila, da sc bo potrudila, da bo uresničila pričakovanja. Feri Maučec raznih športnih panogah in nekateri doseglo dobre rezultate, saj sodijo v sam državni vrh. Gre predvsem za mlade tekmovalce, ki hitro napredujejo. Lani seje najbolj odrezal Uroš Kolarič, kije na svetovnem prvenstvu na Poljskem med motornimi zmajegi zasedel Sirelstvo peto mesto. Naš klub vsako teto razpisuje kadre za šolanje raznih profilov. Lani smo na primer izšolali 12 jadralnih pilotov in 2 zmajarja. Izšolakli pa smo tudi druge kadre. Problem pa je pomanjkanje denarja, saj je težko dobiti pokrovitelje. Naš šport pa je zelo dragi. Tako morajo tekmovalci precej strokškov za tekmovanja plačevati sami.« - Kakšni pa so vaši nadaljnji načrti? »Nujno bi bilo naš klub organizacijsko preoblikovati. Upamo, da bomo pri tem deležni širše družbene podpore. Sicer pa tudi za letos načrtujemo, da bomo izšolali nekatere nove kadre. Tako predvidemo prganizirati padalski tečaj z večjim številom udeležencev. Naši tekmovalci bodo sodelovali na številnih pomembnih tekmovanjih in upamo, da bodo z rezultati potrdili naša pričakovanja. V prihodnje predvsem računamo na boljše ' rezultate naših tekmovalcev v jadralnem in motornem letenju.« Feri Maučec Ftičar državni prvak, štirje rekordi Letošnje državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem serijske izdelave (nacionalni program) je bilo v organizaciji Strelske družine Črenšovci, Sodelovalo Je 275 strelcev in strelk iz 32 strelskih družin. Tekmovanje je lepo uspelo, postavljeni pa so bili tudi štirje državni rekordi. Te so dosegli: SD Kranj s 1079 krogi^ njihov tekmovalec Andrej Kne š 374, SD Juteks Žalec s 545 in Patri k Fajdiga (SD Postojna) s 188 krogi. Na tekmovanju so se ,izkazali tudi pomurski strelci in strelke. Najuspešnejši je bil domačin Samo Ftičar (SD Črenšovci), saj je s 336 krogi med mladinci zasedel prvo mesto in naslov državnega prvaka. Andrej Tibaut Je s 325 krogi zasedel peto, Tomi Sobočan (oba SD Črenšovci) pa s 310 krogi deseto mesto. Ekipno je zasedla SD Črenšovci med mladinci drugo mesto. Med mladinkami je Edita Žalik (SD Črenšovci) zadela 289 krogov in zasedla šesto mesto, V konkurenci članov je bila najboljša SD Gančani, ki je z 992 krogi zasedla peto mesto, SD SCT Murska Sobota je z 943 krogi pristala na osmem, SD Radgona pa z 876 krogi na devetem mestu. Med posamezniki je zasedel Marjan Balažič (SD Gan-čani) s 343 krogi trinajsto mesto, Branko Horvat (SD Radgona) je s 341 krogi zasedel sedemnajsto, Milan Hari (SD Gančani) $ 337 krogi dvaindvajseto. Flegar Simon (SD Tišina) s 322 krogi enaintridesto, Franc Gider (SD Tišina) pa s 322 krogi dvaintrideseto mesto. Pri članicah sta se izkazali Anita Gašpar (SD Tišina), ki je s 315 krogi zasedla tretje, in Jožica Verbančič (SD Varstroj), ki je bila s 311 krogi četrta. šport od tu in tam Košarka - V Nagykanizsi na Madžarskem je bil mednarodni košarkarski turnir veteranov. Med štirimi ekipami sta bili tudi ekipi Radenske in Lendave. Zmagah je Radenska, ki je premagala Zalaegerszeg s 56:31 in Lendavo z 58:46. Druga paje bila Lendava, kije premagala Nagykaniz-so z 58:54, (K, Glažar) Atletika - V Lipnici v Avstriji je bil mednarodni ulični tek. Med 400 tekmovalci iz 4 držav so so-sodelovali tudi člani TS Radenske in dosegli lep uspeh, V osrednjem teku je bil v svoji starostni skupini najhitrejši Geza Grabar, v teku žensk paje zmagala Jožica Šiftar, Uspešno so tekmovali še Marjan Jakopec, Feri Novak, Roman Klan^, Majda Klančar in Zlatka Jakopec (GG) Sah - V Portorožu je bil drugi mednarodni moštveni šahovski turnir v pospešenem šahu, tekmovanje pa je Stelo za 4, moštveno državno prvenstvo. Lep uspeh so dosegli soboški šahisti. Moška ekipa Radenske Pomgrada (Zupe, Cigan, Kovač, Coklin) je s 13 točkami zasedla tretje mesto, druga ekipa Radenske Pomgrada pa je bila z 9 točkami deseta. Y moštvenem tekmovanju so Sobočani zasedli drugo mesto, V ženski konkurenci je ekipa Radenske Pomgrada (I^ Stevanec, Katka Marič in Martina Marič) z 12 točkami zasedla prvo mesto tako med članicami kot mladinkami. Soboški mladinci pa so z 10 točkami zasedli peto mesto. Streljanje na glinaste golobe -Na strelišču v Rakičanu je bil dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju na glinaste golobe. Zmagala je Slovenija s 304:301 zadetki. Sodelovala je tudi Slovenija B in zadela 315 golobov. Med posamezniki je zmagal Lipolt (Sl. A) s 111 zadetki pred Pojbičem (Sl. B), 107 zadetkov. Dvoboj mladincev Slovenija : Hrvaška pa sc je končal z zmago Hrvaške z 269:281 zadetkov. D. Pojbič je s 83 zadetki zasedel sedmo, D. Gomboc pa z 79 zadetki osmo mesto. Organizator tekmovanja je bila SD Štefana Kovača Murska Sobota. Vestnik V pričakovanju velike tekaške prireditve Še dva dneva nas ločita od jubilejnega 15. mednarodnega tekaškega maratona TREH SRC, n^večje množične tekaške prireditve v Sloveniji. Športni in turistični delavci z obeh bregov reke Mure so pripravljeni na velik tekaški praznik, ki bo popestren z obilico prireditev, tako da bodo prišli na svoj račun ne le tekmovalci, temveč tudi pohodniki in obsikovalci. Prireditev se bo začeta že v petek, 26. maja, ob 20. uri v kongresni dvorani hotela Radin s slavnostno otvoritvijo in bogatim kulturnim programom. Nastopili bodo mešani pevski zbor Radenske, ansambel iz avstrijske Radgone, nepogrešljivi TOF s svojim Moped showom, plesni pari iz plesne Šole Roli s programom standardnih in latinskoameriških plesov ter drugi. Na otvoritvi bodo organizatorji jubilantom maratona podelili priznanja. Posebej velja omeniti, da bo ob tej priložnosti ansambel Royal Flash prvič zaigral himno maratona TREH SRC, katere avtor glasbe je Igor Lalovič, tekst pa je prispeval Marko Kočar. Zelo živahno pa bo seveda v soboto na dan maratona, ko bo ob 9.30 na železniško postajo v Radence iz Ljubljane pripeljal poseben vlak maratona TMH SRC. Ob 10. uri bo nastop predšolskih in šolskih otrok iz VVZ Radenci ter OŠ Radenci in Kapela. Nastopili bodo člani lutkovnega gledališča iz Ljubljane in Deja Mušič. Ob 14. uri bodo nastopili ansambel Pik As, pihalni orkester iz Gornje Radgone in mladi pevci, ki bodo sodelovali na prireditvi Pokaži kaj znaš. Od 15. do 16. ure bo igrala pred hotelom Grozd v Gornji Radgoni godba na pihala, od 15.30 pa v križišču pred hotelom Zvezda v Murski Soboti ansambel Kluba prekmurskih študentov. Dopoldan bodo tekli cicibani ter mlajši dečki in deklice, ob 8. uri bo pohod planincev, ob 14.55 bodo Štartali paraplegiki, ob 15. uri pa maratonci. Pridite v Radence pozdravit tekače iz več držav in nastopajoče. Feri Maučec Ivan Drozdek - Vanč Pomurski šport, zlasti gomjerad-gonski, je mnogo prezgodaj, komaj v 51. letu starosti, nenadoma izgubil izjemnega, športu predanega človeka, predsednika Športne zveze Gornja Radgona - Ivana Drozdka - Vanča. Njegovo nepričakovano smrt smo z bolečino v srcu sprejeli vsi, ki smo ga poznali, z njim delali in živeli, delili dobro in zlo, Vanč je začel svojo športno pot že v osnovni, še intenzivneje pa v srednji šoli. Kot vsestranski športnik je delo- val v taborniški organizaciji, pri strelstvu, hokeju na travi in nogometu. Med študijem v Ljubljani je ob igranju hokeja na travi opravljal tudi funkcijo sekretarja Zveze za hokej na travi Slovenije. Potem ko ga je po končanem šolanju v Ljubljani in prvi zaposlitvi na železniški postaji v Zalogu pot zanesla na Ptuj, kjer Je spoznal soprogo Nado, v zakonu pa sta se jima rodila Iztok in Nina, seje začel ukvarjati z namiznim tenisom. Ta lepi šport Je vzljubil z vsem srcem in mu ostal zvest do prerane smrti. Najprej se je uveljavil kot igralec, kasneje pa kot organizator in trener. Pod njegovim strokovnim in organizacijskim vodstvom je NTKArconta iz Gornje Radgone osvojil dva naslova državnih prvakov ter ime obmejnega mesteca ponesel na evropsko sceno. Po prihodu v Gornjo Radgono, kjer Je bil zaposlen v občinski upravi, Elradu in nazadnje kot vodja splošnega sektorja pri Trgovskem podjetju Mercator Sloga, je polnih 23 let uspešno vodil gomjeradgonski namizni tenis. Poleg tega se je uveljavil tudi v nekaterih drugih športih, kot so tenis, kjer je bil med pobudniki za zgraditev teniških igrišč v gomjeradgonskem športnem centru, veliko svojega znanja in energije pa je namenil pripravi in organiziranju vsakoletnih delavskih športnih iger - Merkatoriade, saj so Gomje-radgončani pod njegovim vodstvom osvojili dva ekipna naslova, sam pa Je bil večkratni prvak v namiznem tenisu. Tudi letošnje Merkatoriade v Gornji Radgoni se je zelo veselil, a žal je ni dočakal, čeprav je že imel pripravljen celoten program prireditve. Zaradi njegove športne zagnanosti in odgovornosti so mu leta 1992 zaupali najodgovornejšo funkcijo - postal je predsednik Športne zveze Gornja Radgona -, ki jo je opravljal vse do svoje smrti. Bil paje tudi dolgoletni član predsedstva gomjeradgonskega Partizana. Vsi, ki smo ga poznali in z njim delali, vemo, da je bil pošten, požrtvovalen in brezkompromisen športni delavec. Takšnega se ga bomo tudi spominjali, zavedajoč se, daje z njegovim odhodom ostala v gomjeradgonskem športu velika vrzel, ki je ne bo mogoče tako kmalu nadomestiti. Feri Maučec Koiyske dirke Rekord Dori Lobella V Šentjerneju so bile mednarodne kasaške dirke z 8 vožnjami, na sporedu pa je bil troboj Avstrijska Štajerska, Hrvaška in Slovenija. Najuspešnejši so bili Avstrijci, ki so po prvi dirki prevzeli vodstvo z 19 točkami pred Slovenijo, 11. in Hrvaško, 9 točk. Posebej velja omeniti spominsko dirko Jurija Levičnika, na kateri je zmagal Dori Lobell z Markom Slavičem mlajšim, ki je dosegel nov rekord hipodroma 1:17, in dirko uvoženih kasačev, ko je slavil Soulman z Makoterjem s Cvena z 1:17,9, vestnik, 25. m^ja 1^ J 18 odsevi mladosti ( Pri zobozdravniku Vedela sem, da bom nekega dne tudi jaz morala k zobozdravniku. Končno je napočil ta dan. Zjutraj sem se zgodaj zbudila. Umila sem si zobe in sc uredila. Nato me je mama odpeljala k zobozdra-vniku.Tam sem morala čakati, kar je še povečalo moj strah. Naenkrat sem zaslišala svoje ime. Zobozdravnica meje lepo pozdravila in rekla, naj odprem usta. Bilo me je zelo strah, še bolj pa me je postalo, ko je dejala, da bo treba zob izpuliti. Zagledala sem svetle klešče. Komaj sem zaprla oči, je bil zob že zunaj. Začudila sem se in bila vesela, ker ni nič bolelo. Ko sem prišla domov, sem sc spomnila svojega strahu in se zasmejala. RENATA KUHAR, 5. b OŠ Puconci Jutranji direndaj Nekega dne je vstal samo dedek. Potem je zazvonila ura. Udarila je osemkrat. Hiša je zaživela; vsi smo se zbudili, in ko smo zagledali, da je ura že osem, je nastala v hiši panika. Zaletavali smo se drug v drugega, padali po tleh in kričali gor in dol. Prerivah smo se v kopalnici, lovili vse druge stvari.,. Jaz sem obul očetove, mamica moje in očka mamine čevlje. Odšli smo vsak na svojo stran. Takrat seje hiša spočila. Ko smo prišli domov, je postala spet nora Čiščenje Črnca Narava je čedalje bolj onesnažena, ogrožena in zastrupljena, V njej poginjajo živali zaradi človekove nepremišljenosti. Človek zastruplja vodo in zrak, uničuje gozdove in zelene trate. Na njih gradi tudi tovarne. Voda jezer, potokov in rek je čedalje bolj zastrupljena in polna raznovrstnih odpadkov. Zato smo se v petek mladi ekologi pod vodstvom Marije Poredoš zbrali, da bi očistili prvi del potoka Črnca. Bilo nas je veliko učencev. Potok je bil poln odpadkov. Polivinilaste vrečke so zadrževale vodo, tako da ni mogla teči naprej, Z grabljami smo vse odpadke potegnili iz potoka in jih naložili v košare. Tudi oba bregova Črnca smo lepo pogra-bljali in očistili. Čeprav smo bili vsi umazani od nog do glave, smo bili veseli, saj je bilo spet lepo pogledati čist in urejen po- t tok. PETRA KAVAŠ Ekološki krožek, OŠ Beltinci hiša. Kljub temu je bilo lepo. MATEJ SUKIČ. 4. c OŠ m M, Sobota Vesela in žalostna voda Novice od tu Slovenska prireditev za najboljše glasbenike se počasi končuje, končnih rezulatov še niso objavili, zapišemo lahko le, da so največ glasov dobiU Helena Blagne, Chateau, Čuki, Vlado Kreslin, Dominik Kozarič, Alfi Nipič, Jan Plasteiijak, Pop Design, Adi Smolar in Andrej Šifrer. »** Koncert skupine Rolling Sto-nes, ki je prav gotovo koncert leta, se hitro bliža. Mnogi so govorili, da bodo vstopnice razprodane, vendar vam lahko zaupamo, da jih pri naših zastopnikih še vedno Isdiko dobite. Pa da ne pozabite, koncert bo 1. avgusta v Zeltwcgu. in tam Po velikih glasbenih uspehih je Jon Bon Jovi glasbeni oder zamenjal za filmsko platno. Po uspešno odigrani vlogi v filmu Moonlight And Valentino so mu ponudili glavno vlogo v drugem delu filma The Crow, v katerem bi zamenjal Brandona Leeja, ki se je smrtno ponesrečil pri snemanju sklepne scene prvega dela. La Toya Jackson je v zadnjem času bolj znana po številnih škandalih kot po uspešni glasbeni karieri. K temu pa je še pripomogla vest, da se bo poročila z nekdanjim boksarskim šampionom v težki kategoriji Mikom Tyso-no m. katerega so pred kratkim pustili iz zapora. Tej poroki leta pa nasprotuje vsa družina Jacksonovih. Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirni« DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Najprej odgovor na 35, vprašanje: Med kačami je P«'’ mojster za plavanje v vodi BELOUŠKA Večina vas je tato tudi odgovorila. Današnji izžrebanec pa je ANTON BENKO iz Gajšcvec, Čestitamo! KUPON št, 37 - AU VESTE Ali veste, kako visoko lahko skoči bolha? Odgovore pričakujemo najkasneje do 31, maja. Naš naslov je: Podjetl* za informiranje, Uhca arhitekta Novaka 13,69000 M, Sobo ta. Pripišite tudi geslo »ALI VESTE«. J 1 I 1 1 J 1 ( Prvi šolski izlet Z učiteljico smo Sli na prvi izlet. Zbrali smo se pred šolo-smo Sii na ogled radgonskega gradu. Potem smo se odpelj^ guš, kjer smo videh jezero. Bilo mi je zelo všeč. Šli smo tudi ni* r vat. Kupila sem si medvedka, torbico, ki jo nosim okoli p®®^. mucko, ki sem ji dala ime Siva mucka. Medvedka sem dala Bit™ Bili smo tudi v Rakičanu. Tam smo jahali konje in imeli kos^- , šolski izlet mi je bil všeč. MARISA Nevetjeten teden Začelo se je v sredo. Šli smo na tekmovanje v krosu v sko Soboto in postal sem občinski prvak med dečki 6-tih dov. Nadaljevalo se je v četrtek. Na kvizu Alkoholizem v 1^ tincih smo dosegli solidno četrto mesto med 13 sodeluje^ šolami. V petek sem bil na tekmovanju v judu in premagal^ nasprotnike. V soboto pa sem osvojil srebrno Vegovo in postal občinski prvak v znanju iz matematike. Še istega ® sem uspešno nastopil na plesni prireditvi, ki jo je organiž«®* 1 I 1 1 I ( c I 1 i C s t c s II I n I r Ludje, čuvajte naravo! Dosti ljudi vozi odpadke v gozd, Tam jih odvržejo v gramoznico ah na kakšno drugo mesto. Z umetnimi gnojih, škropivi in še z drugimi podobnimi stvarmi onesnažujejo okolje. Ljudje se ne zmenijo za nečisto naravo. Ko grem po cesti, zajedam plastično vrečko, naenkrat spet prazno konzervno škatlo, nato vrečko, v kateri so bih bomboni, nekoliko dalje .„ Če bomo še naprej tako onesnazevaU naravo, ne bomo več živeli v zdravem okolju. DRAGO SANDO R, 4. a OŠ Bakovci Vlado in babica sta šla k potočku, V njem je bila voda čista, Veselo je skakljala in delala slapove, Vlado je rekel babici: »Poglej, kako je voda vesela!« Drugič sta se peljala z vlakom. Pot je vodila tudi ob reki. Voda v njej je bila umazana. Vlado je rekel: »Poglej, babica, kako je ta voda žalostna!« MAJA KAVAŠ, 2, a OŠ Bakovci plesna šola Devzej v Murski Soboti. To je bil zame res neverjeten teden. Upam, da se lahko ponovijo. tudita^ BOŠTJAN RITUPEK/I” OŠ Sveti Jbf^ ( Koncerti V petek, 26. maja, bo ob 19, uri na sejmišču v Gornji Radgoni rock festival, na katerem bodo sodelovali Hladno pivo, It’s Not For Šale, Yellow Minute, The Fat Nuns, Not Why Ves in Megathe-rium. Vstopnina je 550 tolarjev, velja pa tudi za pokoncertni žur v diskoteki Laser. Po koncertu je organiziran avtobusni prevoz v smeri; Radenci-M, Sobota-Lju-tomer. AUDIO - VIDEO - CD /M SHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 Rodil se je leta 1944 v Sheflil-du. Že zgodaj seje začel ukvarjati z glasbo in pri dvajsetih posnel prvo malo ploščo, ki mu je prinesla popoln neuspeh. Potem je z basistom Chrisom staintonom osnoval skupino Grease band, kije izvajala svoje verzije črnske (soul in blues) glasbe. Ta glasba pa mu je prinesla vehko večji uspoeh kot prvi poskus, Američani so ga zato pogosto primerjali z Janis Joplin. Leta 1968 je posnel prvi album With a Linlee Help From My Friends, pri katerem so sodelovah Jumy Page (Led Zeppelin), S, Wiwood (Traffic) in Albert Lee. Ze takrat je med kolegi glasbeniki užival velik ugled, tako da lahko na vseh njegovih albumih zasledimo zvezdniško zasedbo. V Ameriki je zaslovel na znamenitem festivalu Woodstock, kjer je požel velike ovacije. Na festivalu je spoznal Leona Russela, ki je bil v naslednjih letih njegov najožji sodela- h fi Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITVPER »v kil JlL d K Brina ne more hoditi I P K 1 P z Joe Cocker vec in komponist. Vrhunec sodelovanja je bil album z nekoliko nenavadnim naslovom Mad Dog And Englishmeu (Nori pes in Anglež), kar pa je še pripomoglo k velikemu uspehu albuma. Obenem so posne- Pred kratkim smo obiskali vrtec v M. Soboti. Pridružili otrokom v razvojnem oddelku. Njihova vzgojiteljica nam je vala, kakšni so otroci s cerebralno paralizo. Videli smo valj, i*® telovadijo, in stolček, kjer sedi Omar. V drugi skupini pa sm® Brino. Bila je na vozičku, ker ne more hoditi. Ob slovesu smo podarili Veverička posebne sorte. Igračo smo izdelali učenci n® P®;' VALENTINA NEMEC, - ,, OŠ Glasbena uganka Pravilno ste odgovorili vsi. ki ste napisali,daje skupina^^ i| rravuiišj sic vai, m »lc kinpidtiu, uajt • I en Day izdala tri plošče; 39 Smooth, Kerplunik in . । en uay izaaia in piosce; jv amooin, iverpiuniK in ■ Izžrebali pa smo Lidijo Jarc, Vrtna ulica 18, 69250 : Radgona. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklani® i Shop. bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reSe''®” nove glasbene uganke: L Katera je najpopularnejša skladba Johna Scatniena in k^l skupnega z njegovim priimkom? ____ Odgovor: Kupon št. 11 Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do 19-na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhiteiri® 69000 Murska Sobota. li tudi celovečerni film z enakim naslovom, ki je bil prav tako deležen velikega uspeha. Med naporno, a sicer uspešno ameriško turnejo pa so se začele težave, kjer je prišla do izraza Coc-kerjeva občutljiva in labilna osebnost, Takoj po turneji je za več kot leto dni izginil nekje v Kaliforniji, Po dveh letih ga je njegov stari prijatelj Chris Stantnn zopet postavil na noge in odpravila sta se na turnejo v Avstralijo, kjer je nastal album Dve In L. A, Vse je kazalo, da je Cocker v svoji stari formi, a so ga v Avstraliji zaprli zaradi mamil. Težave mu je spet uspelo prehoditi in v Angliji je leta 1974 nastal nov album Somethlng To Say. Po izidu tega albuma je Cocker znova začel sodelovati s Stai-nom in njegove plošče se niso več prodajale kot nekoč. Obdobje, ko se o Cockeiju ni nič slišalo, je trajalo približno osem let, potem pa je vstal od mrtvih in leta 19S2 posnel briljanten album ShefBeld Steel, na katerem JH so priredbe znanih avtod^J^l’' plošča Ctvlllz^^j nasiedrtja p.---------- bila uspešna, vendar prejšnjega albuma ni b n U P h v ( P n h n It Si k< m 2i ta Pi tn ra Pl hi Sl m to P£ to St it ta Iti ds lil a o «iuuiiia *i* C/l “ j viti. V tem času je Coc* .# C] Viti* r tem času je Oskarja za filmsko glasb*’ »f dbo Up Where We >, Vr zapel v duetu z Jennif«^ tn £d|.IVJ T UUVIU it tf , jr. Nadaljeval je s snemani® j J ki so bile deležne večjeS® U sv vvvj-vp rtC*rf šega uspeha, nikoli pa niS ^.P' be. Iz povprečja je cheln My Hcait, ki joj« istoimenski hit. Cocker je gotovo P( Sli ''I 50 aii kd Ul Oh Pe Pa >0| ha la, ših svetovnih pevcev, vosi S zaradi ruegove .1 ruegove zelo niha. Ker avtorsko močan,jevednoodviseh glasbenikov, zato tud* imel izrazitega stila. _________ Toda tisto, kar je najF^^ji' neje, je njegov glas. legOV glas. - rj;, katerokoli *E lahko poje kateroKoii “"b »j । bodo ljudje vedno tudi eden tistih o kljub svojim letom ve® preseneča. % to !l I; iS§tnik, 25. maja 1995 19 * nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi bralke in bralci, poročanje o dogajanjih ftTOljanski borzi oz, trgu vred-papirjev zajemalo obdobje VtBtei, 36. meja, je na Iju- It H I It d .1’ ud bHancI k ' J® ”4 IJU- 5^ bom začela kotirati nova ‘0 mio 3 IDI obveznic v tolarski ^^'^nl.milBlja pn obsega P’’ IHO DEM. sredstev za 1, emi- zapo I I I I nK? naložbe. zapBde |. 10. 1059 Lš ,?^^^l>^'toD,insiocr "akaMn,.*. ®l“^jsana oz- baa celotna^ * ■ Prodana je Odstotkov sicer 88 ‘toiJi 12 osebam, prco- P® 500 fizič-jamči emisija, in sicer 88 L delnice kotacija A - I^FeJc v h^i tCva tednih toOO. prometa d Hi Hi d" ”■1“’ enotni , Enotni ‘°’®^projn J** “10 :?POr^'l\?«rtek lote?"’ tS *'*’*’- poskočil 10,9 mio meta. tolaijev pro- ob 109,7 mio tolaijev prometa, v četrtek pa poskočil na 102,6 (80,5 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 103,1, ko je bilo za 29,2 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 103,5 ob2mio tolaijev prometa, Z obveznico RSL8 so bili v sredo in četrtek prijavljeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 12,2 mio tolaijev po tečaju 84,0 (+ 0,1-odstotno točko), V petek je njen enotni tečaj padel na 83,6, prometa pa je bilo za kar 102,3 mio tolaijev. Za 0,5^dstotne točke na 88,5 je v torek poskočil enotni tečaj obveznice RSLl 1, prometa pa je bilo za 15,1 mio tolaijev. Enotni tečaj,obveznice RSLl z izkoriščeno davčno olajšavo je v sredo porasel s 97,1 na 97,2, ko je bilo za 641 tisoč tolaijev prometa, ter se na tej ravni zadržal tudi v četrtek ob prometu 345 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj poskočil na 97,7, ko je bilo za 322 tisoč tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 98,0 (44 tisoč tolaijev prometa). Na ravni 102,0 se je v sredo zadržal enotni tečaj obveznice RSL2 z izkoriščeno davčno olajšavo, prometa pa je bilo za 168 tisoč tolaijev, V torek je bil enotni tečaj ob-vezniceSKBl 95,0insejepritcj številki obdržal tudi v sredo in četrtek, skupno pa je bilo za 1,8 mio tolaijev prometa. V petek jc njen enotni tečaj porasel na 95,3, ko je bilo za 739 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 95,5 ob prometu 176 tisoč tolaijev. 9400, ko je bilo za 940 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 9156 ob prometu 1,6 mio tolarjev, v četrtek pa poskočil na 9333 (149 tisoč tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 9156, ko je bilo za 3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 92(K) (1,9 mio tolaijev), V torek je enotni tečaj redne delnice NIKE porasel s 4253 na 4312, ko je bilo za 6.4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 4176 ob 4.2 mio tolaijev prometa. V četrtek jc njen enotni tečaj porasel na 4314, ko je bilo za 14,7 mio tolaijev prometa, v petek na 4483 ob 16,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 4528 (10,8 mio tolarjev prometa). V sredo je enotni tečaj delnice Terme Čatež padel z 781,6 na 764,1, ko jc bilo za 3,5 mio tolaijev prometa, v četrtek pa porasel na 768,5 ob prometu 685 tisoč tolaijev, V petek seje njen enotni tečaj zadržal tako rekoč na isti ravni (768,7), ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 780,1 ob prometu 989 tisoč tolaijev. Vonj po nostalgiji Dostojanstven ropot iz časov, ko so se kokoši še bale samohodnih vozil in so po kokošje naglo plahutale $ ceste, otroci pa so se prileplja-li na ograje, da bi Jih videli, se bo brejega rožnika valil od soboške avtobusne postaje proti Krogu k Muti, z brodom čez, če voda ne bo previsoka, sicer pa prek Radence v Vučjo vas, od tam v Križevce, Veržej, Bakovce in nazaj na soboško avtobusno postajo. Ko se bo prvi ropota-lec vrnil, bo zadnji odpeljal. Nad cestami bo zopet visel modrikast dim kot takrat, ko je izgoreli bencin še dišal po daljnih krajih, ne pa po zasičenosti z avtomobilskim prometom. Dandanašnji izpuhi iz teh starih vozil dišijo po nostalgiji, po usnjenih kapah in plaš^, po dobrih starih Časih, ne motorjev. O tujih motorjih ne pripoveduje z nič manjšo ljubeznijo kot o svojih. Tinček Peterka - Majzlnov, ki skupaj z Berdenom, Ružičem, Gombošijem ter nekaterimi drugimi pripravlja rally, na njem ne bo vozU. Manjka mu še neki del za vespo, ki ga išče že tako dolgo po vseh motorističnih veteranskih sejmih od MOnchna do Bologne, •^lancv ' 10.9 mio papono V ^usa delnice i~“^Porasek^oq^^J delnice ' i?Jebiloza4, ,^^’na2O53O, Ttac . ^«-1 min , ob H E P4 ^el na I ?/ ^ek i* prci[iH> il tečaj I "'‘’^‘olBrJ([vm./^®tebiloza4,4 h v p ^tolarjev , *?>2»(52£S**>*Wd«l “''‘ŽOOCT,—pa pa 3JTl7,ki> 23120 (ij 18.4 mio ;^st^Hjcgadne prometa, 1 mla v pone-itiin to- A -™*hice * ti^sti225'"’1^^4iu96,3v 3 a I t F f p Bi f 4 H J Oo gssfr’?« h-' 'rWn.'" "'“^4 93,0. ^ie Bjen prometa. V p. v prometu 189 tisočih tfh Ji th. Im '^dtlepana 98,1 ^a 11.4 mio 04 102,3, njega dne na 102,1 Borzna kotacija B -redne delnice Rahlo je v sredo padel enotni tečaj delnice BTBR, in sicer z 11250 na 11234, ko je bilo za 303 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 12200 ob le 1 lotu prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 11593, ko je bilo za 522 tisoč tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 11515 ob prometu 69 tisoč tolaijev. Enotni tečaj delnice Dadas je v torek porasel s 122705 na 126177, ko je bilo za 14,8 mio tolaijev prometa, naslednjega dne padel na 121477 ob 31,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 122142 (16,2 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 126845, ko je bilo za 36,5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 129657 ob 10,8 mio tolaijev prometa. 16. maja je enotni tečaj delnice Finmedie porasel s 16986 na 17162, ko je bilo za 223 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa ob desetkrat večjem prometu (2,3miotolaijev)padelna 16697. Tudi v četrtek jc njen enotni tečaj padel, tokrat na 16488, ko jc bilo za 1 mio tolaijev prometa, v petek pa neznatno porasel na 16494 ob 1,8 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 17256 ob prometu 863 tisoč tolaijev. Tako rekoč na ponedeljkovem nivoju (21500> seje zadržal enotni tečaj redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje, ko je bilo za 108 tisoč tolaijev prometa. Enotni tečaj delnice MK Založba jc v torek porasel z 9242 na Borzna kotacija B -prednostne delnice 16. 5, je enotni tečaj prednostne delnice KBTP-ja porasel s 33455 na 33769, ko jebUo za 5,2 mio tolaijev prometa, v sredo zdr-snilna 32663 ob 13,5 mio tolaijev prometa, v Četrtek pa porasel na 34188 (15,7 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 36231, ko je bilo za 13.5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 36475 ob 3,1 mio tolaijev prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Primotinaje vtorek poskočil s 33772 na 34400 ob sicer skromnem prometu 138 tisoč tolaijev, naslednjega dne pa padel na 33158, ko je bilo za 2,7 mio tolaijev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 33899, ko je bilo za 237 tisoč tolaijev prometa, vpetekpana 34105 ob 1,9 mio tolaijev prometa. Ob skromnem prometu 90 tisoč tolarjev je v torek enotni tečaj prednostne delnice Rogaške porasel s 725,9 na 750,00, vendar je naslednjega dne zdrsnil na 697,6, ko je bilo za 237 tisoč tolarjev prometa. Ob le 1 lotu prometa sc je v petek njen enotni tečaj vrnil na 750,0. V sredo je padel enotni tečaj prednostne delnice UBK-ja z 11515 na 10650, ko je bilo za 107 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 11000 ob prometu 330 tisoč tolaijev. V petek je njen enotni tečaj padel na 10368. ko jc bilo za 4 mio tolaijev prometa. Na petkovem nivoju 40900 sc je v sredo, prav tako pa tudi v četrtek in v ponedeljek zadržal enolni tečaj prednostne delnice VIPA, skupno pa je bilo za 901 tisoč tolarjev prometo. Borzna kotacija B -obveznice W » t * ***“' »»»e »iMUm. OKI« msLotMuoc« (juaetMU ' catta >* Lh^uu aMK, MMcsTSTu fiMXK> (V-147 MaiMIMMLI MUMII L * «000 IMHU. MJ IMMn Oa »M« Z obveznico Občina Zagoije je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 817 tisoč to-laijev po tečaju 88,3 (- 1.6odstot-ne točke), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj padel na 88,2 ob 1,2 mio tolaijev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 88,0, ko je bilo za 652 tisoč tolarjev prometa. Tudi z obveznico PTT-ja Celje je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel, in sicer v vrednosti 448 tisoč tolaijev po tečaju 98,8 {+ 0,2-odstotni točki), naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 98,7, ko je bilo za 145 tisoč tolaijev prometa, v petek pa je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 376 tisoč tolarjev. Soboški motoklub Veterani bo tretjega junija organiziral letošnji rally štirikolesnih, trikolesnih in dvokolesnih starih motornih vozil. Trikolesniki so »motorbicikli« s prikolicami. Iz delavnic, ki so tes skorajda laboratoriji, kakor piše na Gombošijevem restavratorskem kabinetu, bodo pripeljali izdelke svoje ljubiteljske in nema-lokdaj strastne brkljarije. Nič ne bo mlajšega od petidvajset let. Ljutomerski avtomehanični mojster Josip Kunc bo v širokem loku zavijal s svojim avtomobilom znamkeChiysler de Sotto iz teta 1925, zaradi česar ne bo mogel, ker pač fizikalno ni mogoče biti hkrati na dveh vozilih, uzdati »motorbicilda« BSA 500 iz leta 1916, »z jermenskim 'pogonom in enim samim ventilom«, kot svetlečih se oči omenja Edo Berden. Kunc ima najstarejša primerka tako pri štirikolesnikih kot pri dvokolesnikih. Spomin na svičneni strah iz svinčenih časov bo zavel čez poti in ceste, ko se bo peljal Alojz Kerčmar s svojim mercedesom 190. s katerim so se nekdaj vozili »aparatčiki« s soboškega sekretarita za notranje zadeve. Bojan Bohnec bo v rokerski barvi iz najzgodnejših dni žarel iz svojega dodga iz leta 1941. Drugega najstarejšega dvokolesnika v soboškem veteranskem motoklubu ima Štefan Ružič, ki je med drugim tudi učitelj letenja in športni pilot. Po zraku vozi vse, kar lahko vzleti z rakičanske-'ga letališča, na rallyju pa bo vozil »motorbicikel« belgijske izdelave znamke F AN iz leta 1928 -če mu ga bo dotlej uspelo spraviti v pogon, drugače ga bo na avtobusni postaji postavil samo na ogled, jahal pa bo enesiva ZDB 201 izleta 1935. Soboški ključavničarski mojster Jože Gomboši bo najbrž privedel na stezo dva svoja motoija, enega bo vozil sin, drugega on. Boli je ponosen na tistega, ki ni starejši. Ni Sc povsem nared, videti pa je dobro, čeprav so ga izdelali leta 1943 za bojevanje r 3«» pl ;.v Leta 1954 ali 1955 so se pred soboško pošto zbrali motoristi. Fotografija je iz družinskega allnima Jožeta Gorabošija iz Sobote. Rommlovih vojakov v Sahari, Gomboši pa ga je ponovno sestavil tako rekoč iz negativa. *Cez po njegovih ostankih Je tekla gnojnica, vse je bilo razžrto in preraslo s travo, trgal sem motor iz blata.e Zdaj je na podestu v Gombo-šijevcm kabinetu puščavski žre; bcc peščene barve znanikeDKW NZ 350-1 s posebnim zračnim filtrom, prirejenim posebej za puščave. Običajni stari »motorbi-cikli« se radi bliskajo s kromira-nimi deli, ta pa nima na sebi nič svetlečega, ker bi ga Angleži z druge strani puščave takoj oparili. (Hm, da. tam so se bili puščavski lisjaki!) Najstarejše Gombo-šijevo motorno kolo prav tako poganja dekavrejev motor, stope-tindvajsetkubični iz leta 1939. Kamnosek Marjan Etjavec iz Beltinec bo pokajoč od ponosa vozil svojega zundappa, šeststo kubičnega izleta 1933. ^Dobroga ima obnovljenega,t- ves raznežen pripoveduje motoristični romantik Edo Berden, nekdanji jugoslovanski državni prvak in zmagovalec nekaterih evropskih motociklističnih dirk doma iz Andrejce. vNaJbrž bom vozil be-emveja s pri^lico.e V Berdenovi pojavi je nekaj mehkega, nič mehanskega, skorajda kakor da bi šlo za joekeja, za jahalca koru. »da bi bilo nenormalno, če bi ga zdaj do tretjega junija našel«. Vsi štirje s primernim kolegialnim spoštovanjem pripovedujejo o Ludviku Hariju iz Lukačevec, ki ima najštevilnejšo konjarno. Domnevajo, da bo nastopil z najmanj dvema motorjema, omenjajo pa pucha S4, cnesuja 350 OT in horeva regino. »Vse lepo restavrirano,^ pripomnijo. liPričakuJemo tja do 110 udeležencev rallyja iz Hrvaške, Madžarske. Avstrije in Slovenije,«! pravi Ružič. Vozili bodo kostumira-ni, vsak tako, kot se je oblačilo takrat, ko jc njegovo vozilo prito-potalo na svet, ustavljali sc bodo^ pri kontrolnih postajah v vaseh' in krajih, skozi katere poteka rat-ly, postaje bodo opremljene kot pritiče značilnosti kraja. Zdi se jim Še primemo, da bi omeniU ustanovitelje kluba, naštevajo Jelena, Gombošija, Ružiča, Berdena. potem pa pravijo, da bi bilo bolje ne omenjati nikogar, zaradi morebitne zamere, ker sc brž koga pozabi. Tudi če koga od svojih pozabijo, jim ta ne bi zameril. To so pač ljudje, ki pomnijo imena starih motorjev in njihovo kubikažo, drug drugega pa včasih pozabijo. Ampak vzajemno in v skupni ljubezni! ŠTEFAN SMEJ Vsi so bili zmagovalci Morda se zdi komu nekoliko nenavadno, da tudi v bolnišnici deluje osnovna Sola (prav tako vrtec). Ne moremo je sicer primerjati z običajno šolo, kajti med njima je precejšnja razlika, tako kot je velika razlika med zdravim in bolnim otrokom. V tej šoli ne zvoni k pouku in učitelj(ica) ne gleda izza katedra. Zn tiste učence, ki ne morejo priti v posebno učilnico, poteka pouk ob bolniški postelji. V Sloveniji delujejo takšne šole že okrog 40 let, v Rakičanu pa so jo ustanovili pred 16 leti kot neke vrste podružnico OŠ IH M. Sobota. Učiteljica ANGELA KERČMAR poučuje tiste Solarje, ki se zdravijo na otroškem, kirurškem, očesnem in ušesnem oddelku. Obenem jim jc tudi prijateljica in svetovalka - pomaga jim pri prilagajanju na bolnišnično okolje. Minuli teden so potekale po vseh bolnišničnih šolah v Sloveniji Bolnišnične, olimpijske igre ’95, ki so jih v četrtek prvič or- ganiziraU tudi v soboški bolnišnici. Igre je odprl župan Mestne občine Murska Sobota A. Gerenčer, prireditve pa so se udeležili tudi predstavniki bolnice, občine in starši. V kulturnem programu so sodelovali učenci in učitelji OŠ lil M. Sobota. Imeli so torej športne igre, na katerih je sodelovalo 13 učencev. Pome- hli so se v igri prve pomoči, metu žoge na koš. kegljanju in prenašanju lončkov na glavi. Vsi mladi bolniki so bili olimpiade zelo veseli. V vsaki disciplini so prvi trije prejeti medalje, vsem pa so podelili priznanja za sodelovanje, Takšne igre prinašajo veliko razvedrila in lahko prispevajo k hitrejši ozdravitvi otrok v bolnici. J. G, BNWit H ir« -is Tako rekoč vsi so bili olimpijski zmagovalci. ! 20 vestnik, 25. maja Podjetništvo v srednje strokovne šole 1 Da ali ne, to ni več vprašanje INDIP Lendava, d.o.o. Industrijska ulica 2 I Prav je, da se tudi pomurska javnost seznani s projektom Podjetništvo v srednje strokovne šole. - bolje in hitreje se odločajo, - bolje vod(jo in rešujejo probleme, - so boljši člani delovnih skupin (teamov). V začetku je uameojen učencem diferencialnega programa 3 + 2, z diferenciacijo predmetnikov naj hi se razširil, želja pa je, da bi se z pjegoTimi cilji seznanilo čim več učiteljev. Kaj je podjetništvo? Izobraževanje za podjetništvo pomeni dvoje, najprej pomeni razvoj kvalitet, ki jih potrebuje podjetna oseba, pa tudi sposobnost urejanja problemov, prevzeti iniciativo,^prepričevati, biti prožen pri delu v skupinah. Drugo, kar pa je bolj posebno, je udeleževanje pri majhnih poslih in lokalnih projektih, ki so primerni, da razvijejo take kvalitete. Temelječ na udeležbi pri projektih jc podjetništvo učinkovit mehanizem za dosego širokega področja izobraževalnih ciljev. Podjetništvo pomeni tudi način poučevanja ali nov pristop k poučevanju. - opogumljamo jih h kreativnosti in razmišljanju o ideji, za katero so odgovorni in katere lastnik so, - spodbujamo dijake za delo v skupini, - omogočamo dijakom, da so prožni, radovedni, da odgovarjajo na medsebojna vprašanja, kakor se pojavljajo, - svojo idejo realizirajo na logičen način z upoštevanjem bodočih strank ah kupcev, in če je potrebno, opozorimo na konkurente, reklamo in promocijo. Spodbujamo jih, da na koncu projekta ovrednotijo prihodke, davke na kritičen način, - učitelj sam sebi dovoli,a ne pozna vseh odgovorov na vprašanja in da spozna potrebo, da se uči skupaj z dijaki. Kaj je podjetniški pristop? Podjetniški pristop je tisti, ki omogoča mladim ljudem, da pripravijo in vodijo svoje lastne projekte kot primere za učenje. Učni model je simuliranje posla. S tem dijaki; - določijo svoje lastne močne in šibke točke in svoje sposobnosti za delo v skupini. Kaj so cilji podjetniškega programa? Glavni učni smoter podjetništva je, da pomaga mladim ljudem, da postanejo podjetnejši. Podjetni mladi ljudje so : - samozavestnejši, - bolj neodvisni, - kreativnejši, - imajo več smisla za socialne stiske, - prožnejši, odločnejši, - bolje komunicirajo, - bolje planirajo, Zakaj je za dijake dobro, da so podjetni? Veščine, ki so v zvezi z izobrazbo za podjetništvo so tiste, ki mladi osebi najbolje pomagajo, da se spopade z izzivi hitro spreminjajočega se okolja. Ne dogaja se več, da bi ljudje, ki so končali. Solo, takoj našli zaposhtev in v njej ostali ves čas svojega delovnega življenja. Večja podjetja, tovarne zamenjujejo manjši obrati in servisi. Moderen pristop poudarja pomen prilagodljivosti in fleksibilnosti ter voljo po menjavanju dela večkrat v človekovem življenju. Modema industrija sc ne more zanašati na »genija za risalno desko ah računalnikom«, ampak zahte^ učinkovite motivirane delavce, ki spoznajo in razumejo vlogo, ki jo imajo v delovnem procesu. Podjetništvo resnično ponuja razumevanje, kaj je posel (v svojem najširšem pomenu) in vsakdo, ki razume procese v poslih in vlogo, ki jo v njem ima, je bolj motiviran in zainteresiran za dogajanje. Ljudje postanejo bolj usmerjeni v življenje. Podjetništvo omogoča socialne in osebne koristi. Podjetništvo ni usmerjeno le v samozaposlitev, kot bi v začetku pomislila večina. Podjetni mladi ljudje so vrednota na vseh po- Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota Predstavili smo se na sejmu »FORMA TOOL 95« Na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota smo v zadnjem letniku orodjarjev začeli z dolgotrajnim in zahtevnim zaključnim izpitom. Orodjarstvo je specifičen in zahteven poklic, ki zahteva veliko znaiya, Datančnosti, zbranosti, preudarnosti in predvsem volje do opravljanja zahtevnih delovnih operacij; nikakor pa ne dopušča nedoslednosti pri delu. Značilno za proizvodnjo orodij (za množično proizvodnjo) je, da se izdeluje en sam izdelek, kvečjemu nekaj enakih, in ta mora biti narejen do stotinke milimetra natančno. Običajni čas izdelave orodja je od nekaj tednov do več mesecev ali celo leta. Zato ni sprejemljivo, da bi bilo preverjanje znanja učencev na zaključnem izpitu skrčeno na nelutjunio piljenje določenega prilega, ki ga dandanes tako ne izde-lqjemo več na ta način. Da bi učenci spoznali orodjarski poklic čim širše, smo se v zadnjem letniku odločili, da bomo pri praktičnem pouku samostojno izdelali štiri orodja za proizvodnjo reklamnih izdelkov (za našo šolo). Vključene so vse proizvodne faze - od vsebinske in oblikovne zamislj (design) prek zasnove in konstrukcije orodja, izdelave teh-nično-tehnološke dokumentacije do izdelave in preizkusa orodja. Devet dijakov zaključnega letnika izdeluje tri orodja za brizganje plastike in eno rezilno orodje, torej v povprečju po dva dijaka eno zelo zahtevno orodje.V delavnicah za praktični pouk imamo dobršen del potrebnih strojev in opreme, vendar moram dodati, da jc naš strojni park precej zastarel in izrabljen, kar je še posebno očitno prav pri izdelavi zahtevne}- ših orodij. Tudi tokrat smo si morali pomagati zunaj Sole. Postopke, za katere v šolskih delavnicah nimamo strojev, smo izvedli v podjetju VAR, d.o.o., iz Gornje Radgone in v podjetju KERN NORMALIJE iz Izole. In kakšni so pričakovani učinki pri tej obliki sodelovanja in zaključnih izpitov? Sam sem prek dvajset let delal v gospodarstvu in nisem bil vedno zadovoljen z ravnijo znanja dijakov, ki so prihajali s srednjih šol. Pri tej obliki zaključnega izpita učenci osvojijo zasnovo izdelka in njegovo dimenzioniranje, spoznajo material ter izvedbene in trdnostne lastnosti izdelka, obvladajo delovne postopke in ovrednotijo ter predvidijo gospodarski učinek naložbe, torej gospodarnost orodja. Zdi sc mi zelo pomembno, da dijak spoz- na vse etape priprave dela, saj lahko le tako ustrezno vrednoti delo ter je sposoben za skupinsko delo in sodelovanje v projektnih skupinah, kot to moderno imenujemo. S to obliko dela smo sc predsta-vih na sejmu FORMA TOOL 95 v Mariboru. To je specializirani sejem in je bil letos pri nas četrtič. Sodelovali smo v okviru slovenskih srednjih strojnih šol, kjer se vendarle nekaj premika. Projekt pa žeUmo predstaviti tudi v domačem okolju. Popolnoma se zavedam, da se na orodjarstvo informativno spozna komaj vsak stoti Zemljan in da se strokovno oz. pokhco z njim ukvarja komaj vsak tisoči. Kljub temu pa drži, da je dobro orodje (pri tem ne smemo mishti le na ročna orodja) temelj za kakovostne izdelke in rentabilno proizvodnjo. Zato seje tudi na tem področju treba potruditi in v srednješolskem pokhenem izobraževanju je vehko možnosti. Matjan Golja, inž. str. dročjih v družbi, ne glede ah delajo zase, za individualne lastnike ah za velika podjetja. Podjetništvo spodbuja določene lastnosti, ki jim bodo koristile kasneje v življenju. To so sposobnosti, da se spopadejo z neuspehom in živijo z negotovostjo. To so pomembne vrednote, podobno kot pozitivna miselna usmeijenost in verjetje vase. Sposobnost sodelovati z različnimi ljudmi, prevzemanje odgovornosti za posameznike in skupinske akcije so pomembni v vseh časovnih obdobjih življenja. Vidiki osebnega razvoja so pomembni v šoh, doma, na delovnem mestu in za vlogo bodočega člana družbe. Avtor tega članka sodeluje pri projektu Podjetništva na državnem nivoju. Metodologijo smo prevzeli iz Anglije, točneje Du-rham University Business Scool (DUBS), in v tem času se intenzivno ukvaijamo s predmetom in promociji predmeta v Sloveniji. S predmetom v tem smislu, da bomo imeli jeseni pripravljen priročnik ali delovno gradivo za učitelje, nekohko pozneje pa bo pripravljen učbenik za učence. V sklopu tega projekta jc bila naša skupina povabljena na 9-dnevno bivanje v Anglijo, v univerzitetno mesto Durham nedaleč od Newcastia na severu Anglije, kjer smo nadaljevali z delom pri projektu in obiskali tudi štiri šole. Spoznanja iz teh šol so: - Šole so manjše, do 600 učencev. - Delo v skupinah je osnova vseh predmetov. - Vsaka učilnica ima namensko, priročno knjižnico. - Knjižnica šole je resnično lepa in praktična. - Vpis na fakultete je po več poteh, poklicni in gimnazijski. Obe poti sta enakovredni. Odločilna pri sprejemu na fakulteto je anketa, ki jo izpolni učenec, - Učenci ne ponavljajo, ampak različno napredujejo. - Tedensko so učenci obremenjeni največ 25 ur. - Delavnice praktičnega pouka so majhne enote - laboratoriji. Ne bi rekel, daje v njih najsodobnejša tehnika. To naj učenci spoznajo v podjetjih. - Ne izobražujejo na zalogo, ampak po potrebah podjetij. Po podjetjih in drugih obratih opravljajo ankete potreb in na njihovi osnovi vsako leto dehjo po okohških krajih propagandne listične, s katerimi vabijo učence v svojo šolo. Imajo močno podporo podjetij in gospodarske zbornice. Šola je del te skupnosti in tesno sodeluje z Zavodom za zaposlovanje. - Kajenje v šoh ni dovoljeno, - Večje nediscipline, narkomanije, izostankov ne opažajo. Učenci so motivirani in si že-hjo šolo končati. - V šoh učenci uporabljajo »uniforme«. Fantje so oblečeni v temne hlače, belo srajco in kravato, dekleta v temno krilo, belo bluzo in enako kravato. O barvi kravate se dogovorijo vsakič ob začetku šolskega leta in simbolizira določeno šolo, - Prehrana v Soh je urejena in subvencionirana od države. objavlja PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA, ki ga je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila z odločbo 5. 4. 1995. 1, Firma; INDIP LENDAVA, d.o.o,, Indu strij s ka ul ic a 2, Lendava Sedež: Industrijska uhca 2, 69220 Lendava Matična številka: 5461723 Podjetje je vpisano v sodni register pri Okrajnem sodišču Murska Sobota, št. registrskega vložka 1-855-00. 2. Osnovna dejavnost; proizvodnja dežnikov in senčnikov, proizvodnja oblačil. 3. Podjetje je v lasti 81,67 % družbenega kapitala in 18,33» zasebnega kapitala. 4. Opravi se izvedba lastninskega preobhkovanja podjetji s prenosom družbenega kapitala na sklade: 10 % delež - Kapitalski sklad pokojninskega in invalids*®',, ga zavarovanja, 10 % delež - Slovenski odškodninski sklad, 20 % delež - Sklad Republike Slovenije za razvoj. > 5, Podjetje se p rob b kuje s kombinacijo treh načinov: prenos 40 % deleža na sklade, interna razdelitev v višini 20 % družbenega kapitala, ' notranji odkup deleža v vrednosti 40 % družbenega ■ I kapitala. Prodajna cena deležev v interni razdehtvi je 1.292,00 Sfl- 6. Podjetje poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlen® svoje upokojence, da v 30 dneh po objavi poziva v ledni** j VESTNIK in na oglasni deski: 6,1. Predložijo lastninske certifikate v zameno za [ INTERNE RAZDELITVE, ki so neprenosljivi dve leti J j njihovi izdaji, razen z dedovanjem. Če bo vrednost predložei*” j certifikatov presegla 20 % družbenega kapitala, f interni razdelitvi delnic, lahko upravičenci uporabijo pO-certifikatov kot kupnino za delnice v programu rcdrHl)^ | odkupa, in sicer tako, da se presežek uporabi proporcion^ za vsakega upravičenca posebej. Presežek vrednoti vsakeP certifikata bo zaokrožen na 1.000,00 SIT. 6.2. Pristopijo k PROGRAMU NOTRANJEGA ODKU^^ , Upravičenci se s pisno izjavo na vpisnici odločijo, da P stopijo k programu notranjega odkupa. Ko upravičenci kupnino za prvi paket delnic, postanejo udeleženci progf^ notranjega odkupa. Podjetje bo v okviru preoblikovanja z notranjim j najprej preneslo na Sklad RS za razvoj celotno vredfl ; družbenega kapitala, namenjenega za notranji odkup PodJ^r । ho takoj odkupilo od Sklada 20 % prenesenih delnic, delnic po nominalni vrednosti 1.000,00 SIT s 50 % popusf^ J 1. paket delnic bo vplačan z denarjem in s presežni^ .: stninskimi certifikati. Delnice sc bodo vplačevale s t pri blagajni podjetja v Lendavi vsak dan od 8.00 do * gotovinskimi vplačili pa na poseben privatizacijski | ki se bo na zahtevo družbe odprl pri Agenciji za plačilni p' f met za pristop k programu notranjega odkupa. 7. Dnevni rok za predložitev lastninskih certifikato''> in vplačilo deleža notranjega odkupa je prekluziven; । nec, ki zamudi rok, ne more sodelovati pri interni razde oz. notranjem odkupu delnic deležev podjetja. itn i Organizacija programa notranjega odkupa in način vanja upravljalskih, premoženjskih in drugih pravic iz dei® « .z oI in ' I interne razdelitve in notranjega odkupa ter način in prenosa bodo urejeni s pravih notranjega odkupa in ma družabnikov med upravičenci iz interne razdelitve ,■ in notranjega odkupa. Upravičenci s predložitvijo lastnin^ certifikatov in podpisom ustrezne izjave na vpisnici k programu lastninskega preoblikovanja (in sprejemajo a** lastninskem preoblikovanju s statutom). 8. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije vanju pri lastninskem preobhkovanju podjetja v podjetju *. telefonu (069) 75 090 pri direktorju g. Ernestu Horvatu an Cvetki Temar. , V podjetju so zainteresiranim na vpogled vse zgoraj dene hstinc. šport od tu in tam NOČNI BAR PIKOVA DAMA Lipovci obvešča svoje goste, da bodo od 20. maja vsak večer od 23.00 do 4.00 nastopile prikupne plesalke iz Rusije in Ukrajine z izvirnimi ukrajinskimi plesi. Vabljeni vsak večer razen nedelje v NOČNI BAR PIKOVA DAMA v Lipovcih. Učitelj podjetništva simpatične srednje strokovne šole nam je ob koncu našega obiska dejal: »Ne bodite v skrbeh. Pred petimi leti, ko smo Podjetništvo uvajali pri nas, smo bili nezaupljivi mi, enako učenci in njihovi starši. Danes nikomur več ne pride na misel, da bi poučeval drugače.« Janez Obal Kegljanje - V Freiburgu v Nemčiji je bil mednarodni kegljaški turnir, na katerem je sodelovala tudi Marika Kardinar in dosegla lep uspeh. Med posameznicami je zasedla drugo mesto s 472 podrtimi keglji, v parih jc bila s Petako-vo iz Celja tretja. (F. Bobovec) Igra z zvenečo žogo - V sklepnem delu državnega prvenstva slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo so bile odigrane tri tekme med Ljubljano in Mursko Soboto. Dvakrat so zmagali Ljubljančani s 5 : 2 in 9 : 8, Sobočani pa so premagali Ljubljano s 17 : 8. Murska Sobota je tudi premagala Savinjo s 14 : 6. Murska Sobota, za katero so tekmovali Potočnik, Maučec in Vogrinčič, je zasedla tretje mesto. Njihov tekmovalec Drago Potočnik pa je bil z 28 zadetki najboli®* J tekmovaitja. (TK) Nogomet - V tekm<*'^(P'_ venske mladinske hge je Mura premagal* jfl Ptuja s 4:0, Strelci grinčič 2, Fras in da pa je v Ljubljani Beltince z 2:0. V tekmo venske kadetske nogo^^^^J je Mura premagala r' je M ura premagam r' ■ Gole so dosegli: ninger, Kocet in Skled^‘_.^jP da pa je premagala Šah - V Radgoni j® v aktivnem šahu. J . sla bila najboljSa Luki® 1 z 11,5 točke p____ Gorenčičem, 10,5, in Stojanovičem, 8 t^ Jr vitclj tekmovanja je bild Trojka iz Gornje l 99 mamica Pen kolen Slogan velja samo ta mesec, ker PEN lahko seže tudi Čez glavo. Razmišljajte in pišite nove slogane. Avtorja najboljšega bo uredništvo PENA bogato nagradilo. Kako so praznili gornje-radgonsko (in še kakšno!) reportaža o Gorički mariški 11 M I stražnico ' I kolen e o i 1 t t ( t r o 1 > Ivan Krambctgg^J pen 4 tri teta od uboja I a ' pen 5 ^^dnjih Mesec IF "' bt^a rietein ( c 1 i ^1 ”^*'esto in m VESTNIKOV MESEČNIK Četrtek, 25. maj, 1995, 2. številka I J Za današnji slogan podarja Marjanu Klementu od Grada Monografijo o Muri, ••C Q> 8 •« 8 I I a> I V' eo 8 CO I. )- is ff r 4 ' C s i } ) c p t r 2 T J. j'l ■i' ii-i P" < -v; V- .1 11 . 'Ji.il LI;h ? Poroki Pisati. pen 7 p i HEJ BRIGADE! Matljašec slovenska Pionir . igralka iz Zmago Jelin Sobote, te dni pred ptujsko premiero filma Radio Doc 9 plet božanja in nadlegovanja boste preživeli 25. junij,, dan državnosti, ^oste dočakali tudi izid 3, številke PENA* Izšel bo v četrtek, 29. junija. ^'!^' ■ tl II L^i maj 95 tute Pentute VESTHIUJI * NAS FOTO - VAS MOTO! Polprekm»»'“ David Viktor Keller in Milan Moreč za rešetkami 11. Marjan, Tatjana, Lea in Blažek so si zamislili tak dialog: »Če si strasten navijač, splezaj čez ograjo!« »Ne, bom raje ostal kar tukaj, ker sem tako varnejši pred tabo!« Jože Meglič iz Murske Sobote piše: »Dragi Milan, najsrečnejši je človek, ki je osrečil največ drugih ljudi!« »Že, že, dragi ViHor - ampak kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni!« _ Geza Šanca iz Domanjševec: »Cuj, Milan, zdaj sva si bot. Ti si mi prepustil prvenstvene točke, jaz pa tebe v finale slovenskega nogometnega pokala!« Branko Gjergjek iz Prosečke vasi: Ketler: »Veš, Milan, že tri tedne ne morem spati, ker me tlači mora - kako bi oba igrala v Evropi?« Moreč: »Prepusti mi pokal, ker bom s Publikumom opravil z eno nogo, ti pa boš do konca tako ali tako Še ulovil drugo mesto!« Še enkrat Branko: »Milan, mi posodiš štadion za štiri ali pet kol, ko bom igral v Evropi?« »Seveda, Viktor. Ce pa boš imel Čas, lahko postaviš še reflektorje — tako se na tekmah vsaj ne boš pekel na vročem popoldanskem soncu!« Zgodba je (žal) resnična. Svetovni popotnik, Škot David Grant, ki želi $ kočijo (in svojo družino: žena in trije otroci) prepotovati svet, je v zaporu. Pot ga je namreč zanesla v Mongolijo. Ko je končno z družino uspel priti v eksotično deželo, so jih napadli trije Mongoli. Zahtevali so konja tn denar. Hčerka Edith je v obrambo streljala s fračo, kar na dolgi in ne vedno vami poti večkrat počne. Cez nekaj dni so se nepridipravi vrnili s sporočilom, da je I Edith enega od njih poškodovala tako hudo, da je oslepel. Ker je hčerka mladoletna, so sodili očetu — v ječi naj bi bil kar t dve leti. Za zapahi je v »ustanovi«, kjer je 1 ■ . lani umrlo čez sto zapornikov, zato jih je 1---- mnogo, ki si prizadevajo, da bi zbrali 100 tisoč nemških mark varščine. To bi zadoščalo, da bi ga spustili iz aresta. Medtem je žena Kate odpotovala v Anglijo, kjer po svojih močeh skuša pomagati v Mongoliji zaprtemu možu. Tudi slovenski prijatelji Davida Granta ne mirujejo: Korošci, Posavci in Prekmurci, med katerimi je prisrčen možakar najbolj priljubljen, so že staknili glave, da bi se dogovorili o pomoči. pravočasno 1' David srečnih slovenskih ‘ — z vlitit »IVVVIIsniM -ansamblom Slove>’!! (Jože Galič) je kaseto in se pri nas z®*’^ žal mnogo dlje, kot j^ črtoval. Spoznal je i”'' j ge IlJ , predvsem zanj I prijatelje -pesti (med drugimi!) mursko val ovska na nja. urednica Smilja iaši naslednji nalogi pa se reče: (A Koga bi rad zadavil Milan Kučan? * 'I > 1 << s (0 N ■ »Naša zavarovalnica je^ prijaznih ljudi,« sta z nasmesH^^ licih zatrjevali Danica Cip^^^ L na lic Ik ‘ 3S Zavai & Doroteja Rituper iz Zavarovalnice Triglav. *‘2akaj pa skrbimo tudi za duhej življenje naših zavaroval I in drugih obiskoval^ Skoraj dvakrat me®® j. l pripravljamo v razstavnih različne razstave, 1“ kar dobro obiskan®^ takrat je naŠ nasm® lIV oliko bukovih penov V Globoki pri Ljutomeru slovi turistična kmetija JureŠ. Njihova Matjana nam je na lesenem loparju ponudila prleške kvasenice. Toda ni nam vedela povedati, koliko bukovih penov je bilo potrebno naložiti v krušno peč, da tz nje pozneje lahko ponudimo takšne domače dobrote. ni Lip* ? Pravzaprav je to le vprašanje, za katerega predvidevamo, da veste odgovor. Pomembneje pa je zapisati dialog pod fotografijo. Pošljite ga na PEN, Podjetje za informiranje, za »Koga bi rad zadavil Milan Kučan?«, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Odgovore pričakujemo do ponedeljka, 12. junija. i 4^-' I Obljubili smo, da bomo v PENu pisali tudi o otganih. Ali pa jih fotografirali. Tolsratsmo se odločili, da pustimo na miru tiste notranje in da namenimo fotografsko pozornost organu Nižinskega. Nižinski je žrebec, organ pa je obkrožen - ker pride PEN v roke tudi mladoletni publiki, smo ga označili diskretno, s prekinjenimi Črticami. Polnoletni boste že vedeli. In videli! [ I Ji f IbElT^n-: I Jt .5 Ir J (T K,, Oddajnikov in zvez RTV Slovenija dob * »Vaša Venera Dolores se je ’’® držala, ampak zmaga je moja, No-jj udarca ni namenoma zgrešila. Očitno poraz pomeni uresničitev ” ureditvi slišnosti Murskega vala v Vsa Čast Puža, zato ti dajem pri-nost za revanš, ko izpolnim ob^ubljeno.« ^^stUničarja Jožeta Titana i*;. i') 1 f ,lt if if 1» ft I s<-k i' b I tl ^^etirali MUP-ovci -»i*- Jožeta Titana iz Černelavec bie pripadniki hrvaškega MUP-a in naredili tekmo ^^^bno preiskavo, ko je šel na nogometno ■bed Slovenijo in Hrvaško v Zagrebu. Jožek se 1 j^^naŠel r - -' . .... ~ ''Stopnico. Pomotoma je segel v nepravi žep. v nerodnem položaju, ko je pred tekmo namesto kun shranjene Miloševičeve njimi poravnati račun. To so takoj v ■ - ■c 1 ''‘^žek B >5^ — tute p®" tute Dvojčka maj 95 iH i i H ;T' ? 4 V ’«?‘;b,''hr‘-'" fji .»>* N w g (B N (B 1 Tj nrV- f ,1 I ! Malo vas je, ki je ne poznate. Posebej tistih, ki ljubite trajne, manj trajne in polirajne. Pričeske namreč. Čisto brez heca pa je Gizela Grah iz Murske Sobote nosilka razvoja frizerstva v pokrajini ob Muri, obeta se celo tovrstna zasebna šola. Da bomo poslej mureki hodili naokrog z bolj urejenimi glavami — vsaj nazven - bo gospa Giza že poskrbela, PEN pa se sprašuje, kako bo z ureditvijo podstrešij. Za kaj takega so vse vesoljne frizerske šole bržkone premalo. SD Korenjak Bakovci TOU TE BUJE (ČE TE TROPI) Ni jih veliko, a tehtajo 1.157 ktlogramov. Zvečer še več. Tekmujejo v prvi državni ligi, njihov šport pa je vlečenje. Ne za nos, pač pa za vrv. Najtežji med njimi je 228-kilogramski Marjan Baranja, za katerega pa ne vemo, ali tudi največ popije. Na tekme se pripravljajo z vso resnostjo, o čemer priča tudi vsebina steklenih posod (tistih brez nalepke). Na prvem letošnjem turnirju močnih v Domžalah so že zmagali, podobno na naslednjih. Nato se bodo kot pričakujejo državni prvaki uvrstili na evropsko tekmovanje, kjer pa bo konkurenca (v vlečenju, ne v »tekočih« pripravah) hujša. A prekmurski ljubitelji vlečenja vrvi ne dvomijo v ŠD Korenjak iz Bakovec; zatorej, dober dan, Evropa! « G« -H I ' I b bF-^:/iLr :eB «fu;iAw maj 95 P©n I Bila Je pomiadna nedelja 92 in bilje predvolilni shod v Jurovskem dolu. Očitno Je bil tudi nekdo, ki se Je odločil, da bo prav takrat ubil Ji/ana Krambeigerju, dobrega moža od Negove, Uspelo mu je. 7. junija bo tri leia L dc. niti ljubljanska niti mariborska kriminalistična služba napisali poročila 1 osrednji materialni dokaz bi bila puška, s katero je morilec mrtev ■’<'=r:W- 1 streljal, a te začuda (ali tudi ne!) enostavno ni, zato dogodka j ni mogoče rekonstruirati ~ sodni proces je ba farsa, saj so ga obsodUi na podlagi prvega priznanja, domnev in brez dokazov na devet, pozneje pa na 12 let obsojeni Peter Rotar, ki je v zaporu v Dobu na Dolenjskem, o tragičnem dogajanju m prepričan, vendar vztrajno trdi: »Pn* čutim se nekrivega!« it I« ? J a ? S 1 t 1 i ir TT Dogodek je sprožil bliskovito policijsko reakcijo, nemudoma so aretirali morilca in mu se bolj nemudoma sodili v imenu ljudstva. Pen objavlja seznam dogo(U gg gio/gi gifij i£a^ ggg £g gzg in£g>, ^gi^g ££>. ,5^ag£jgn> £gig lAti^ ggggggiAg fgngiAi,^^ i/i:? c? 'gi^:z£i£2^is^z£^ ^ / .-^'i '' Anj-^AiAt, tn./ii£gi -r i?g gittt^Lrr ^i---------------------------------- £e£>£^gu^. Ai^e £fnni£/nrf/i/caige^iČegn, i>gg£ga//ig>nii/!£>££neiit‘£ /mii> Sg /-ax/^u^^n£in nii i£^a£' ' /££2 ^£Č£ ££ č£ £££?£■ £ /?^?y tAig^n in ggg£i£ggi^g'ggggu, lAs. gggn./uiiinAin gg figA^giiiAign iti-ggg£i^g^ggn^igyig'ag>i£'^ff-/giigiigini lAn&iftiggiigLggg. ^g£g^ging^^/igiitz/e/igr/ggeigAgug/£iggg£g£m, g gAAo tgi ^ngiAtii, (£1 giggg ggg^g^vgi^ ^g ig e£g^£ ^gutan^ia £gieg Jg £i£'.££*t '' ^£^,/7^ ££Z£^£^^-£}/i^-ee^/^a^t, ^£f&ii£a£^ £iti£/ii£ f/a^/iaZ/ifedsč f££ai>- .JHč^o aj£y£ e £i£Š£!^i^.faAin £f^£ie^ -_J^Z>^ ^SiA' ^£2^ £^- ££££££fi!f ££ vestnik 33 Pen maj 95 I I , I L L i l ,.v ) i ) I t t Pomurka še 2 i” l o o fjoženi na vrat\ jenje. S tem ko so jo domači mogotci izpustili iz rok in začeli s kapitalskimi inek-cijami podpirati enega od največjih slovenskih meše-tarjev (oprostite odkupoval-cev) živine 13 M, ki ima, mimogrede, močne lobistične zveze v sami vrhovni operativni oblasti, torej vladi, so mu posredno položili nož na vrat, ki se ga ne more otresti. Čudežnik, torej Sklad, pa tega noža ne more ali ravno zaradi prej opisanega noče odmakniti. Kako si sicer razlagati nategovanje pred klavnimi vislicami ali na njih, ki traja ob teh scilah in karibdah statista na odru, na katerem podjetje kljub vsemu uspelo poteka povsem drugačna obdržati pri življenju, ne glede na to, s kakšnimi transakcijami je Sklad čistil podjetje. Toda vedno očitneje je. predstava, V zakulisju se namreč preskušajo različni scenariji, ki so zastrti s prej omenjenima statistoma. Že kar nekaj časa se namreč da nimata dovolj moči, da prelaga odločitev o tem, bi prevesila tehtnico na kateri »bik« je močnejši in svojo in angleško stran niti katerega bi kazalo vpreči, Milan Bratkovič niti Pre-koršek, ki naj bi imel v nasprotju s konkurenčnim ponudnikom rešena razmerja z denacionalizacij- da bo vlekel voz naprej. Sklad sam po sebi je paradržavna inštitucija, ki mu vsaj posredno dirigira njegovo politiko država, Še skimi upravičenci. Vedno konkretneje vlada. Nobena bolj pa je očitno, da sta skrivnost tudi več ni, da omenjena ponudnika zgolj _ — samega premiera obkroža močan svetovalni aparat, ki po nekaterih medijskih analizah celo bolj vpliva na same odločitve vlade in njenih paradržavnih inštitucij kot njeni ministri, V tem kontekstu je dokaj oprijemljiva predpostavka, da je v ozadju nakupa Pomurke nekdanji menedžment, ki ima v svetovalcu vlade Klinarju močnega in vplivnega zaveznika. Ob tem močnem lobiju iz ozadja na liberalnem koncu je še Ml Svinski I * t I f kajti zlata mešetarji $e že lep čas dogovarjajo, kje met** svoj kongres. Kot je slišati, je prekmurska pa tudi pokrovitelja si ne Uvrul^° ^^"***» imajo že nekaj časa spisan ojjp ^kspoje In pripravljene razprave, ki so jih lig.,na papirju. Toda o kraju kongresa, kjer t se dogovarjali o nadaljnjem zniževanju cen divine, se nikakor ne morejo sporazumeti, tiai h* pokrovitelju se zatika, po eni od napovedi raiv'*'Republiški sklad za prestrukturiranje in J* po drugi pa eden od svetnikov samega slav ® kongresom zapleta, je kriv nesojeni Povh ki sc ga mešetarji po pravici jim oič ne veselijo, kajti s pokroviteljstvom bi Per^ verjetnosti pristrigel njihove mešetarske druoi ’ kolobarijo eni pri enem pokrovitelju, Mešetarji ne potrebujejo kongresa, arabijo 2 zlato žlico. ,_Pa da naprej ne zap-aneštarska veselica ii Ks trai;. L “'^=»-arsKa V( časa kapitalski že od mogoč- ostrem d" bi kČno '^•^P^nkarieris-poklonili _ 'tesnega in v Evropi uveljavljena mesnega predelovalca Pomurko Mesno industrijo Skladu v prisilno revitalizacijo ali klanje. Ta ji je čudežno sicer uspel oprati dolžniške madeže, toda nikoli več ji ni dal možnosti za ponovno vsta- Vojno dobičkarstvo med osamosvajanja Slovenije? žlica s« a«b. ze skoraj dobro leto. Z vislicami mislim seveda na razpis o prodaji Mesne industrije, pred katerim se ves čas prerivata Prekorškova mesarija iz Vojnika in angleško podjetje v navezi s sedanjim pogodbenim direktorjem Milanom Bratkovičem na Čelu. Zakaj tako, naj ne bi vedel niti sam ljubi bog, toda kljub temu ve. Do sedaj nam sicer še ni jasno, s kolikšnim denarjem se pogaja za Mesno industrijo Anglež, nesporno pa ima določene prednosti pred Prekor-škom, za katerega je znano, da ima zagotovljenega 35 milijonov mark kredita, od tega okrog 20 milijonov za nakup in 15 za zagon. Tcfda zapletalo naj bi se pri zaposlenih. Ne glede na Angleževo ponudbo ima ta spet prednost, da ima ob sebi Milana Bratkoviča, ki mu je L ■m Nobeni šfl H' dobil rdccc plant® y čez oči bi M? f en lobi, zbran okrog kmetijskega ministrstva, ki zelo ščiti interese desnega brega Mure. Za ta lobi je težko predpostavljati, da bi se zavzemal za nakup, mu jc pa zelo v interesu Pomur-kino prilagajanje vegetarijanstvu, Na desnem bregu je namreč skoncentrirana drobna mesna predelava od zasebnikov do drugih mesnih obratov in tem nikakor l nc ustreza oživitev Pomurke, kajti ob kolikor toliko normalnem delovanju giganta bi se njihovi tržni red »zlate žlice« podrl. In tako ne čakajte banketa ob kongresu živinskih mešetarjev pa tudi bikovske dirke ne, na kateri bi sc pokazalo, kateri od satistov je močnješi. Morda vam bodo privoščili le torcido, ko se bosta bika bodla, toda nobenemu še niso dali čez oči rdeče krpe. kz NAJVEČJISKRIVAČIMEDJtJNIJSiCO-JULlžSKOVOJNOZASAMOSTOJNOSLOVENiJOSEŠEDANESŠJROkOUSTlJOPOPRLEŠiaH GOSTILNAH-PISAL NAM JE NEKDANJI TERITORIALEC, KI JE MORAL ZARADI DOLGEGA JEZIKAŽE VEČKRA T V»PREKOMANDO^^ Kako so praznili gomjeradgonsko (in šc kakšno!) stražnico 'a:- Pena smo se v Članku Kupčije pomurskega kriminalca s Tudmanovim sinom lotili pomurske orožarske afere. Ta ima svoj pa še konca. O tem nam Je napisi pismo nekdanji teritorialec^ ki bi rad ostal anonimen, saj Je moral zaradi dolgega Jezika že ^at v >prekomando<<. Prosi nas tudi, da uporabimo le začetnice imen in priimkov, saj naj bi se vpleteni v afero sami prepoznali. Sc osamosvojitveno vojno v Pomurju naj bi ®estaiaii “^p^^vskih in ljutomerskih goricah, kjer so se R p častniki takratne TO V, M,, D. H,, L. D, in vlogo pri oskrbi z orožjem je menda imet So J J® zaposlen v Murski Sob"*^’ rrmonicTii Tn ■ ? pogosto dobivali tudi s kolegi č ki jt zdaj zaposlen v Murski Soboti, Omenjeni ' ” iv Čakovcu na povezani z radijsko postajo. Avtor pisma ^3to vPo^^ezani z radijsko postajo. Avtor pisma sc akn in kdo je spraznil stražnico v Gornji itjieli za b nekoč kaldh 120 vojakov J(L}A, ki so Ob živeža in vsega drugega za preživetje, vojne je bilo treba vse to nekam ' ki so ga na 73. območnem štabu TO J^if>mcru pooblastili "Li, s,!',.- za te zadeve, se je dela I lotil načrtno in siste-1 matično, predvsem pa 1 naj bi dobro poskrbel I zase. Prostovoljci, ki so 1 hitro in učinkovito praz-1 nili bogato založena 1 skladišča gornjerad- peči,*posodo, gradbeni material, plinske bombe, premog, radiatorje, konzervirano hrano, sladkor, makarone in podobno. Seveda se A. N. - kot piše naš teritorialec - ni odrekel plačilom, ki so brez kakršnih koli potrdil ali računov šla v njegov žep. O tem naj bi več vedeli I. H. z Gibine, B. Š. iz KljuČarovec, B. Ž, iz Koga, D, M. iz Ljutomera, B, K. iz Ljutomera, P. Z. iz Veržeja, R. D. s Ptuja, A. S. iz Murske Sobote in L. L. iz Maribora. Podobno naj bi se dogajalo z »blagom« iz stražnice v Konjišču v Apaški dolini. Nakladalo in razvažalo se je tudi orožje in strelivo. Z dvo- ---------------------- rišča ljutomerskega 73. ob- močnega štaba TO naj bi ga ob koncu vojne vozili na . Hrvaško do Gibine in Banfija. A Vozniki in spremljevalci so bili 1, H., B, Ž,, D. M., B. Š. in B. J I gonske stražnice, so po a ukazu A. N. vozili na S različne naslove hladil-J nike, zamrzovalnike in I podobno belo tehniko. K., na Čelu konvoja tovornjakov pa je bil vedno A. N. Naš informator zatrjuje, da ostaja o tem podrobna evidenca, vendar jc še ne želi objaviti. Veliko suhih obrokov hrane naj bi A, N. prodal v begunski center v Veržeju, Tam naj bi bil tudi zaposlen 1. K,, ki da ni hotel prestopiti v TO, ampak se je raje s popravljenim he- iikopterjem J(L}A odpeljal v Zagreb, Danes živi v Ljutomeru, zaposlen je v Veržeju, občas- 'M t K ■ L ril'*'* i I : ■ no pa hodi na ogled počitniške hišice nekje na Hrvaškem. Pisca teritorialca najbolj razjezijo širokoustenja tistih, ki so se med slovensko vojno »zabarikadirali na varno ob izdatni hrani in pijači«, danes pa se Štejejo med osamo-svojitelje in zmagovalec. Predvsem zato bi rad, da resnica pride na dan. Penep maj 95 inPe" view ZMAGO JELINČIČ i Pravzaprav bt numizmatik, heraldik, parapsiholog, baletnik in politik Zmago Jelinčič posebej za Pen moral priti v Soboto s cessno. Letalom, ki ga najbolj ceni, ker Je pametnejše od pilota, Pa smo se odpravili ponj s petko, ki Jo vozi tudi njegova Polona Dobrajc ,„ Ste v živo videli tovariša Tita? Ne, samo po televiziji. Ko se je s kakšnim zamorskim cesarjem peljal skozi Ljubljano, sem mahal z zastavico kot vsi, ampak to ne morem šteti za »v živo«, »Po Titu Tito« je tudi dandanes zanimiv stavek. Ja, Navezal bi se na dogodek v Beogradu - ob 50, obletnici zmage so srbski borci odnesli venec na Titov grob in se poklonili njegovemu spominu, Ne bi bilo slabo, če bi to storili tudi naši borci, saj je bil to konec koncev poveljnik zmagovite vojske, Pa si niso upali -navadni borci bi si gotovo, tisti v vrhovih borčevske organizacije pa so politiki, kar ni dobro. Po Titu Tito - ob tem ljudje razmišljajo, da so takrat živeli bolje kot zdaj, posebej, ko je še žive! Tito, Velika naloga slovenske »Naj« slovenski kristjan? Tudi ta naj bo v narekovajih, ha, ha, Lojzek, Lojzek Peterle - bolj ali manj iz istih razlogov kot Kardelj. Smo ljudje v Pomurju res neumnejŠi od vas v matici Ljubljani? Ni- potegne marsikaj dobrega Kaj ob večerih poC" neta s Polonco raje? Ko zvečer prideva parlamenta, greva v Tivoli na sprehod z dvema rus^ kima hrtoma GiŠnikom in Panom. Pravzaprav i® Af^nAK cr ri^£u>A>Ffi( T ' kakor. Toliko neumnosti, kot je je zbrano v Ljubljani, je lahko samo še na kakšni psihiatrični kliniki. Konkretno mislim na stavbo slovenskega parlamenta, zraven pa sodi tudi vlada. Tam so zbrani takšni eksemplarji, da bi jih lahko mirno vtaknili v špirit in jih vozili po svetovnih medicinskih fakultetah. Razkazovali bi jih in dobro služili. prvemu ime Nagražd^i' ampak saj se ne more^ dreti Nagraždaj, ampak dereš Gišnik, Gišnik! Trije priimki, ki bi j'*’ takoj vrgli iz državnega zbora? Uuuu, ta bo P< težka, trije so res prernal'’’ ne morem sc odločit' Lepše bi bilo, če bi fli* vprašal za trideset pf; imkov. Je pa eden kronsl^ - vprašljivo je, če se 3-: VpiCiOlJlVkJ JC., v«- J b j splača vreči ven, ker d®’' | Ne moreš se dreti Nagraždaj, ampak se dereš Gišnik, Gišnik Vaš »naj« avto - renault 5? Ne, volvo, ker ima močan motor in je varen. To sem izkusil v svoji polpretekli zgodovini, ko so mi morisovci pod avto nastavili bombo. Volvo se ni raztreščil, zaradi česar so bili verjetno rahlo razočarani. Petka pa je tudi »fajn« zadeva, celo preveč poskočna za tako slabo pločevino. »Naj« gostilna? Brez veze je povsod jesti dunajske zrezke, zato imam rad gostilne, kjer lahko ješ hrano $ tistega konca - pri zgodovine, to je dejstvo. Imel je krasno lastnost, ki je SLO-politiki nimajo; čudovito je balansiral med vzhodom in zahodom, vedno v svojo korist. So pa Še »revolucionarji«, podobni tistim, ki jih imate v Soboti in hočejo podreti spomenik zmage, Parižani bi bili veseli, če bi ga imeli, imate pa ga Sobočani, To je del svetovne zgodovine. Med »revolucionarji« bi omenil dva; gospoda Pučnika in Janšo^ »Naj« pesem ob Dobri mrhi? Ta hip je to Hej, Al ; % A <>■41 f : f i J i? ir t. H Ki Z w. ffi svoji stranki toliko škud^' da ga je lepo imeti v i i l?!i IW iz M. Sobote, ki dela kot raziskovalka na Inštitutu za mlekarstvo in bakteriologijo na Dunaju: »Ka inštitutu so v skupnem prostoru na voljo vpra-šalnice. posebej za moške in ženske, vendar s po- dobno vsebino, ki jih lah- _ ko, če se čutiš spolno »Pa kaj vam jc. nadlegovan, anonimno saj vas zaprejo!« I s I 1 i I I S 5 51. •5 ‘S 5: s § ijiJ I frirčA uE!.. .ft telefonist preklopil na in-I terni, oddelek soboške 1 bolnice. On bo že vedel. V I dvignjeno slušalko je govo-I ril svež ženski glas. »Meni /s&^to ne dogaja.« »Ste na /s&to ^plob znani kot stanovitna ženska in zato raje ne I poskušajo?« Da je že sta-E rejša, je rekla. Kaj pa, ko je bila mlajša in dežurna, priložnosti delajo tatove, kajne? »Govori se že, ampak ... meni se ni in ne vem za noben primer.« v urejeni pisarni, toplo je in čisto. Ali vas ni nobeden še nikoli prijel za prsi?« »Nikoli.« je odrezano, a z naklonjenostjo za pogovor rekla tajnica na ljutomerski Veterinarski postaji. »Pa vas ne prizadene, ker se ne zmenijo za vas?« Hipec molka, ki kaže na preudarjanje, vzdih. »Mla- da sem še... «»Se vam ne zdi, da se ženski potrjuje njena ženskost, če so jo skuša dotakniti?« Sum, ki upali ne bi, kakorkoli bi jih bila volja. Sem pre več direktna za kaj takega, takoj bi se branila, sem precej visoka, in če snamem očala, zelo grdo gle-£/am.«Gospa, vi ste s svojo odločno držo pravi izziv za moške, ki radi naskakujejo trdnjave in se tako potrjujejo, smo rekli. Tudi namigujoče poglede zavračate? »Take reči takoj postavim na hladnoKGos-pa je odločna, ni pa naiv- plet božanja in nadlegovanja 90reči spolni sli - mimo-Srede, plodilni organ nje-•^ega takrat še živečega ^oža carja Petra 111. naj bi imel »miniaturni format« ~ je svoji dvorni dami 9rofici Burce velela, naj ga preveri. Padel ji je v oči, pOt sploh vsi rasni oficirji. iPobil je pohvalno oceno znašel tudi v cesa-ricini postelji. Pozneje ga je vrgla iz nje in z dvora, 0'' 23 je zalotila skupaj z 9rofico - ko ga ni bi bilo uec treba preskušati. Dobil ^je podkupnino za molk. 3 vendar: spolno nadle-9ovanje? Velika Katarina ne uelika ljubimka. Uticir Ivan potemtakem ni 2elo trpel in ni podatkov, da bi se izmikal. Med Kap Summersbp organ in ameriškim vojskovodjem Dwightom Ei-senhotverjem se je med ^^rugo svetovno vojno sple- romanca. Čeprav je bila ona njegova tajnica, on pa zapovednik armade, Sa Summersbpjeva v svoJih spominih ne dolži ničesar takega, kot je spolno nadlegovanje. »Oh da ljubila sem Ika, Že dolgo sem ga ljubila, ne da bi se 'caa sploh zavedala,« piše. Roke k sebi! Eno je gotovo. Do spol-u®9a nadlegovanja na delovnem mestu pride šele takrat, ko eden od vpletenih ni za zadevo. Enakega mnenja je tudi večina tajnic na obeh strane Mu- na izpolniš. Izdalo jih je vodstvo univerze, ki upravlja inštitut. Za spolno nadlegovanje se šteje že to, če ti je dotik neprijeten, pri čemer niti ni nujno, da tistemu, ki se te je dotaknil, to pokažeš.« To pomeni, da "Spolni nadlegovalec« morda niti ne ve, kaj je storil. Nauk: roke k sebi, ne šarite in ne onegavite! Napačno razumljena govorica rok Znana je zgodba iz ene od soboških bank, v kateri je nadrejeni premestil nameščenko, ki njegovega dotikanja ni razumela kot božanje, marveč kot nadlegovanje. Odkazal ji je mesto za okencem, čeprav ima visoko izobrazbo. Ženska je službo odpovedala, Zdaj je direktorjeva oprijemajoča pozornost namenjena njeni kolegici, ki je vse tisto prej vedela in je »šlatanje« včasih celo opazovala. V krogih žensk v Soboti, ki so o zadevi spregovorile, se omenjata še dva primera, ko je nadrejeni moški zaradi izmikanja njegovi ročni spretnosti podrejeno žensko poslal na drugo, slabše delovno mesto. Tajnice iz Prekmurja in Prlekije, ki smo jih povprašali, kako je z integriteto njihovih teles, so vse odgovorile, da so za zgodbe o tem slišale, po njih pa da nihče ne steguje pohotnih udov. v tovarni Mura smo telefonistko prosili, naj nas zveže s tisto tajnico, ki je najprikupnejša, da jo bomo pobarali, če jo direktor kaj otipava. Telefonistka: »Pa kaj vam je, saj vas zaprejo, kaj pa si zmiš-Ijujete!« Zvezala nas je vseeno. Ne vemo, kdo je bil, bila pa je prijazna, glasovno prijetna gospa. »Meni se to ne dogaja, imam zelo korektnega direktorja. Na tem delovnem mestu sem v petindvajsetih letih menjala že štiri direktorje in nobeden me ni spolno nadlegoval.« O, da se v Soboti marsikaj govori, to je gotovo, je rekla. »Tri Četrt ljudi je malomeščanov, če se dva razumeta, to še ne pomeni, da se tudi otipavata.« Župan, ki ni pianist Tajnici na radgonski občini ni žal, da se je župan ne loteva, da ne prebira tipk po terenih njene erogen ičnosti. »Mislimi. da tega ni toliko, kot se govori. Meni se še ni zgodilo.« Zvonko se je smejala. »Jebenz, pa ne da bi se vi zafrkavali« »Zvežite nas s tistim oddelkom bolnice, kjer so najbolj greha vredne sestre.« »Jebenz, pa ne da bi se 1 ne. vi zafrkavali,'Sevečz se . Pa nas je bolnišnični »Jebenz«, pa tako prijetna gospa ,,,, kaj je v tej bolnišnici samo meništvo! kaže, da mladi dami vprašanje zapira sapo. »Kaj, tudi to?« Uglajeni veterinarji »Vzemimo take okoliščine: veterinar se vrne s terena, kjer je videl prizorišča za svobodno ljubezen. hleve, slamo, vohalje dišečo mrvo. Zdaj je ob vas Pogled, ki zavrača Gospa tajnica v 1 en- davskem Leku je delovala svetovljansko in premišljeno. »Slišala sem, torej brala, v Ameriki se to dogaja, meni ne. Ker si tudi 5*» H M tivi. .'-a \ i [f t ■.'t/ na, ne domišlja si, da je mogoče obvladati globoke sile življenja. »Roke v ogenj nikoli ne bi dala,« da se ji to ne bi moglo zgoditi. »Vendar nikoli na delovnem mestu, najmanj 300 kilometrov od mojega kraja življenja bi moralo biti. Recimo v Ljubljani, on pa naj pride, ne vem, iz Kopra.« Vlada, pokaži nenadle-govano mlado natakarico! V Uradu za žensko politiko pri slovenski vladi se z vprašanji spolnega nadlegovanja ukvarja gospa Jasna Jeram. » V takih primerih obstaja možnost individualne tožbe, večina nadlegovanih, ki so seveda lahko tako moški kot ženske. se za to ne odloča, ker je reč povezana z raznimi neprijetnostmi. Poleg tega se to razume kot intimna zadeva dveh posameznikov. Slutimo pa, da je tega več, kot se govori.« Tudi sami pripravljajo raziskave o tem, iz tujih pa vedo, da so ženske bolj nadlegovane kot moški, pogosteje kot heteroseksualci se med seboj nadlegujejo homo-erotiki, telesno služnost nadlegovalci običajno zahtevajo od slabših, podrejenih, zatrtih. Slovensko ministrstvo za ženske bo moralo pri apli-ciranju metode za raziskovanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu računati s folklorno navado T'' .7-.'3* i. ^ščipanja natakaric. Če bo ' V' ^to namreč enkrat sprožilo ^precedenčni proces, jih ... ^bodo preščipane nataka- Prva uvožena tajnica za nekega tukajšnjega direktorja biriče zasute s prijavami. -»m-. 4’ • ' ^£^-L s' maj 95 Pen klantivanje vestmi^ 3 Ji ! -1 Lokomotive f Odslužene lokomotive ponavadi razrežejo v staro železo, Le redke danes še sopihajo, zvedavi turisti pa skozi drI getajoče šipe na lesenih klopeh ter ob ’ soju karbidovk strmijo v begajoča I čudesa narave. Njihovi zamaknjeni obrazi se skorajda sramežljivo spogledujejo, medtem ko hlapon drdra do končne postaje. Ponavadi končne. Kjer več nihče ne prestopa. Kjer ni niti kretnic. Je le bedenje in čemenje nad nekim izginulim časom, ki se vrača ali kot privid ali kot priprte sanje. Ivanka Huber, puconska osmošolka, je v svojem nagrajenem sestavku Pripoved lokomotive (Natečaj SZ, 1995) zapisala: »Počasi so me sestavili. Bila sem rojena. Ta datum se je zapisal v zgodovino. Bleščeče nova sem se prvič zapeljala po tirih. Čudovito! Pokrajina, ki se nikakor ni dala ujeti. Dneve, tedne, mesece in leta sva se lovili, pa se nisva mogli ujeti, A je bilo zmeraj zanimivo, nikoli enako, nikoli dolgočasno. Niti po toliko in toliko letih ne. Poskušalo mi je zapovedovati mnogo ljudi, a le enemu je uspelo. Pa še ta ni bil človek. To je bil tir. Njemu se ni dalo ubežati, pa Čeprav si to včasih na vso moč želel. Vedno te je uspe! vkleniti v verige. Še danes, ko nisem več v službi, sem še zmeraj vklenjena v njegove verige ... Ljudje. Prevozila sem Jih ogromno. Vsak je bil Človek zase. Nekateri so z mano preživeli mladost. Bila sem priča prepirom, prijateljstvu, sreči, žalosti ... Vse to sem doživljala in preživljala z njimi. Danes, ko mi družbo delajo le drevesa v parku, se na to nihče veČ ne spomni, vse je pozabljeno, le v mojih Tu, v bližini Puconcc, je danes konec goričke proge. Morda bo od tega konca kmalu ostala le fotografija. Ce bo nova proga... mislih ni. Živim le Še za ta spomin in se sprašujem, le zakaj ni drugače!?« Skoraj stavim, da je imela v mislih razstavljeno muzejsko lokomotivo blizu soboške železniške postaje, eno od lokomotiv, ki so jo včasih zaradi vestnosti pohvalili z Gorička mariška, drugič pa sojo zaradi počasnosti in tudi f* I • ■ f - 1 ? J Nadzornikova »hajtovka« Vedno znova se mi prilika v spomin slika nekega angleškega krajinarja, ki prikazuje Črnikast, kot gosenica velik vlak, ki je splašil konjsko vprego, hkrati pa mi v ušesih 1 p. pozvanjajo besede velikega , Češkega pisca Bohumila Hra-bala (1914), ki je v eni od svojih zadnjih knjig izjavil: »Ce bi imel še enkrat možnost, bi bil spet postaje* načelnik kake odmaknjene postajice.« On je takrat odpi^ koval »strogo nadzorovan® vlake« (1965), nikoli pa ni« žal, dvignil zastavice Gorički mariški. r<’ 'Ut- _ . . . Celotno progo je zgradila delniška zamud okrcali prav s tem simpatičnim družba Magyar delyogoti hcly erdeku vzdevkom. Ščepec zgodovine Potnike je med vožnjo na progi Hodoš-Murska Sobota, ki je bila zgrajena 1905 kot odsek proge Ker-medin (Kormend)-Murska Sobota, le enkrat, pa samo takrat za hipec, preplavila tema. Namreč v 253 metrov dolgem, danes žal porušenem stan-jevskem predoru. Otrokom so zatiskali oči, mariskatera roka si je takrat upala na tuja kolena, odraslim pa so svetovali, naj za božjo voljo zaprejo okna, sicer se bodo zadušili ali pa vsaj posajali bela, škrobnata oblačila. Dobro leto (od 5, novembra 1905 do 6. oktobra 1906} sta se trudila italijanska podjetnika Albus in Felicittia prevrtati stanjevsko reber. Nedolgo zatem je začelo krožiti, da je gradnja zahtevala celo nekaj življenj vrtalcev, pa ni nihče nikoli ugotovil, če jih je zasul lapor ali pa pometla v onostranstvo kaka klena roka domačina, ki ni dopustil, da bi se laška svojat mešala v njegove zakonske zadeve. vasu, r. t. (Ogrske jugozahodne krajevne železnice, d.d.), proga pa je do 1919, pripadala Direkciji madžarskih državnih železnic. '«.j i. ''ik- I T^'^1 i ll Zatem je seveda sledil informbir^ P železna zavesa, ki se je bolj in »ic'.' zajedala v sočivo in gospodam Goričke mariške. Danes proge ni več. Ponekod, še niso razrili, se še pozna trasa, i' , kakšen telefonski drog je še ostal, Po priključitvi Prekmurja h kraljevini kakšen telefonski drog je še ostal, sta^ SHS je do novembra 1924 promet jevski predor je porušen, v postai^j potekal le trikrat tedensko, šele pozneje, poslopjih pa večinoma živijo drugii Gondola belgijskih stratosfercev na vagonu v Petrovcih poleti 1934 I- ko so za promet odprli novozgrajeni most čez Muro pri Veržeju, se je Prekmurje v resnici fizično priključilo in povezalo s preostalo Slovenijo. Pa so hkrati pretrgali stik z Madžarsko: demontirali so 20 metrov proge med Hodošem in naslednjo postajo Kotormany - Davidhaza in tako je ostalo tudi do ukinitve proge na samo Silvestrovo 1968. Vmes je divjala druga svetovna vojna, ki pa nas je k sreči le oplazila, okupator je ob osvoboditvi porušil številne objekte, sama osvoboditev pa je zahtevala tudi eno človeško življenje, Hodoško postajo so namreč pred 1. aprilom 1945, ko nas je osvobodila Rdeča armada, bombardirali, vendar je k sreči niso zadeli, ubita pa je bila domačinka Elvira Abraham. ljudmi pa še kroži, kar se je sniel*^' ukinitvi in takoj po njej le šepetat’^ »Franc Jožka napravil, Horfy Miklošpopravil, Toth Piš ta zapravili« Dogodki Zgodovinarji in kronisti opi^iJ^^ Goričko mariško kot miren, trp^^^J^^jli dokaj zanesljiv vlakec, ki ni ni"'. čs’' usodno posegel v prevratne Vozikal se je in piskal med gorič^^j, grički, se ustavljal tudi med postaji'^^ počakal. Če so na progo zašle zaspalega pastirja, prevažal je > ni moglo Sli ni hotelo ali ni želelo po postajah so se utečeno menj^žji uslužbenci, le nekaj so jih med | razselili, potniki so se dušili po 11 flK* jZ.VESrNIK -,1 gorička mariška Pen maj 95 9 ' v I F* ► I e k o h a ni I I za skupino Šalovskih vaščanov, ki so dobesedno nagnali skupino delavcev, ki so jih bili poslali, da začno pobirati tirnice. Otroštvo Id h r* i J* v. ;ii e e ir j I I boH lO^t tuJ‘ tali' jiiij 1 k * j'4anjevski »bakter«, moj oče Janko. z I ^ovali^ ^katli.- '^'^Pmi, pozimi tudi zmr-Sončki so »drlinckati« kot zarn'^*^- - ZpIo.,1 ^®kam turobni umazano želeni ^■^^^Pijali P''92nikih P-lrnanf m ' 1 S;?' I Gramoznat peron sta-I njevske postaje z gredico I ogenjčkov pod oknom pa 1 je bil zame prva Amerika: I skrivaj sem vrtel ročico tc-I lefona, mečkal v rokah I vozovnice, popisane z I imeni krajev, za katere je ■ menda vedel le koščat W nadzornik, ki je vsake I toliko časa »pridrncljab s ■ svojo »hajtovko«, zvrnil ■ nekaj »piskričev« klin- J Gorička mariška je ostala lepotica, čeprav samo kot muzejski primerek ... I »Živim le še za ta spomin in se sprašujem, zakaj ni drugače I?« I nikamor več ne vodi. Prej je bil oko, je ; bil požiralnik in hkrati danka, zdaj mu 1 pogled ne seže niti do bližnjih Puconcc, | zadnje, še »žive« postaje. Prej sc je H I skozenj potovalo, prej seje pričakovalo, I ■■s I I 'iš nekaj časa so jih - ob sejmih so se drenjali, ob tombolah in druG^- 'PPrali dodati še kak vozniji imena krajev ^nboto ali ponavadi končala s če ni c^^^^i^rnu z LjptejmcroipH t^tll to je zaneslo čez mejo. Pa ^arrio zaneslo čez mejo. Pa praznik. na Poleti prvih je bila Gorička mariška 1934^*^®^ kaj kmalu pa naj bi, vsaj po načrtih za gradnjo nove želez-niške povezave z Madžarsko, končal kot odslužene loko-motive: le da ga nc bo nihče porinil na stranski tir, čez njegovo raz-voženo drobovje bodo speljali tire pošastno hitrih ropotajočih tovornih in oprtnih vlakov, ki sc nc bodo - v nasprotju z Goričko mariško - niti za hipec ustavili, kaj šele zavedali, da so zarezali v to tihotno pokrajino rano, ki sc nc bo zacelila; še več, še tisto malo, kar je ostalo zdravega, bo zapredla z lovkami pobesnelega sveta. Milan Vincetič tona in mojemu očetu povedal, da je železnica navsezadnje druga vojska, ob večernem vlaku sem vlekel na ušesa razgovore »sezoncev, za katere sem mnogo let kasneje zvedel, da so prebegli z juga, kukal sem za odhajajočimi obrazi in sanjal o svetu, ki da se razpira za predorom, prešteva! sem te, vedno bolj in bolj zamaknjene, potisnjene obraze, ki so se raztegnili do ušes le ob porokah, ko so svatje že med ustavljanjem skakali iz vagonov in delili karamele, kakršne so nam prinašali »gastarbajterji« v kričečih ozkih najlonskih srajcah ter s katalogi, po katerih smo pasli oči, skrivoma pa so nam potisnili v roke kemične svinčnike, na katerih so sc Predor Nič več me ne mika v predor blizu moje domačije. Ne ie zato, ker ga je hudo načel zob časa, temveč zato, ker ■I h KADAR GREMO DEKLETA SAME NA IZLET, JE VEDNO VESELO. ŠMINKA, PUDRNKA 1 IN PLAČILNA KARTICA MAGNA JE VSE, , \kar potrebujemo, nikoli ne vemo, / f^KJE SE BOMO USTAVILE; VAŽNO JE časopisov. Namreč L"''J«n odkmaknjenih Že- ■'^^i^Cosvns ^^.^^-l^ljska stratosfcrca Elst in n'"^ rijegov asistent Nerc van Petrovske .S^^^idolo so odpravili s “®19ijo Ta'd naravnost v daljno t®h dveh ba|°^*^°^^’ r^amreč pristanek . j®v, Velik, le P pozornost' je takrat vzbudil vsi so bili navdušeni, slačile lepotice, ki so jim vsaj tako so se hvalili - v tujini zmeraj pri roki. Z očetom sem pozimi odhajal razbijat v predor ledene sveče, ki so visele s stropa kot nabuhli velikani. ► * 1 ♦ 4 * niijp.a Postajenačelniku je v hlačib, saj se je bal, da dobok L “ ' l^rogla s pre-: predoru ...... metrov - zataknila S°t)rih je pozneje (jeseni ^'^boto sai ■' *T^ariŠka prihropla "'-do,’ki" J" Pripeljala v.. .1.,. ^^■"Šala Tita ci Ir' moralo videti '^?^kratnih'\^ okrašena kot '^^-ornikih j.Pr°P^3andnih filmskih ie •^lad. o, ki I -.1 v vse staro in P^^opagandnih filmskih 2rnogla, lU tovora, kot stekla so sc tiščali Ji ! So si v razgreti obrazi, slišala se niislih in mrmranje šolarjev, ki ''■''i Tito'*Ponavljali Nazorjevo ,1 fk preJpr’ e ° j® tudi sam ‘^'^rat neomejno I Medt^ J I P^kkala P-* jo dremajoče I vioa„„ . ‘fi bilo mar za skimiri,-, ^Ti In ‘n ponosom. DA IE TAM VELIKI RDEČI M Ne vem, kdaj sem sc prvič peljal z vlakom, vendar pa mi ni ostalo tako močno v spominu kot prijatelju književniku Feriju Lainščku, ki seje na vsaki postaji bal, da ga bo sunek vlaka pometel na tla, zato sc je kot jež zvil na sedežu in plahoma pogledoval skozi okno, misleč, da bo zdaj zdaj zaropotalo. Spominjam pa se'šolskih izletov z vlakom in dolgo, dolgo potem se mi je utrnila tale pesem, ki sem jo naslovil kar Bajka: .f, M I* * K < (V I 1 Dimi dimi star blapon čez štorasto milino skoz zalužja do gozdov po bobrovem previsu 5'*; I mar za skupino niških s^nov Li' ■ ------ r-'«: ni « ^^^^^tišču 3?^J® Tlisen^ omenila za cekajc niti "Jliini, vsecnc In kasnej - ; Oup.aci, ''drna;, ‘il °‘’'cka mariška j “^ejo številnimi Dok '^Učno postonan -delo i . ^'avrin kj , ^.■1 nepojasnjen I vseeno ji je bilo kjer se pomečka nebo e dolgočasno čipko za je protidržavne napisane na stenah je prav tako 1 prebegi čez postopanje miličnikov v kupeju četica otrok z nabrito tovarišico čeblja v mrlikavo temo s puhasto snežinko Je doteči je, kot da mora 1 ^oruip. L; ki se ji- svoj krog, da se je s svojim odhodom in . ns h i^azplamtela po ča-oncu pa ni niti več zvedela [/daljipa meden bonbon drlinka na božiščku lebdi lebdi vriŠča vagon nad zaročeno zimo PETROL Rdeti M na beli podlagi je znak, ki vas opozarja, da na tem mestu lahko plačujete s plačilno kartico MAGMA, Z M-jem so označeni vsi Petrolovi bencinski servisi, poleg tega pa boste z njo plačevali tudi pri avtomehanikih, v avtopralnicah, Lzposojevainicah vozil, zavarovalnicah, potovalnih agencijah ter izbranih gostilnah in hotelih. Stroške, ki jih boste poravnali z MASNO, vam bomo preprosta odtegnili z vašega tekočega računa. Priskrbite si jo čim preji ftictf rjgtw A«ya Cmrac 5a g/OP itf £>g U,? 34 000 maj 95 Pen vestmi*^ ji I .■ 11 1 i i .1 l, 11 I Pen v OBLAKIH ft, J' ■ r i A 1 treba I'' Uredništvo Pena se je na nedavni seji odločilo, da je - _ nujno in brezpogojno spraviti v »oblake«. Zato sem se jaz, sem vzel idejo malo preveč dobesedno, odločil, da projekt na svojo roko. Vsa stvar je potekala neko nedeljo na Goric lM T,A rumeno I in je bila videti nekako takole: Bilo je rosno in dokaj hladno jutro, sonce je že vzšlo in r seje dala vohati v zraku. Tri povprečno velike postave so se peklenskemu stroju. Adrenalin je naraščal in bi se v glasnost odrazil nekako v 150-tih decibelih. Najmanjša j steče naprej in jaz fotografiram. Peklenski stroj je ujet. Ni se mogel zoperstaviti moči tehnike. / I I. V domuje 28 glasovalcev naj J to’ao‘50atašovalcevinjn po mnenju že R* -r- 'fli .1 if Glasove so dobili se predirni KALUŽNICA, SRČEK, SONČNI GRAD in POMURCANKA. Nekaj predlogov je prispelo tudi na novo. Lojze Veberič iz Murske Sobote predlaga, da bi bila KOLODVORKA in predlog utemeljuje: Ulica je bila včasih Kolodvorska, blizu zgradbe je železniška postaja, ime ima nekaj starega in domačega prizvoka, povrh pa še šegavega. Ime je slovensko, tujega kiča imamo že itak preveč. Simona Režonja iz Velike Polane bi Jo poimenovala MUREK. Izmed Številnih predlogov Bertalaničevih iz Predanovec pa smo izbrali dva: RUMENA ROPOTULJA in HUGO. Penovci bi se morali zdaj odločiti in izbrati ime. Staknili smo glave, premlevali, tuhtali in na koncu odločili, da prve nagrade ne podelimo. To tudi s I? pomeni, dastemJavnim natečajem zgradba ni dobila Po nekaj trenutkih radovednosti in razgledovanja uradnega imena. Morda pa se je bo katero od približala še ena oseba, ki pa je vprimerjavi z nami vcd^.^^: predlaganih imen »prijelo« in v zadnjem letošnjem ° stvari, ki je stala pred nami. Pravzaprav je bila ^,pcuti Penu bi Jo krstili. i® oseba človek, s katerim naj bi se popeljali proti si od katerega bo za nekaj dolgih ali kratkih trenutkov odvisn življenje. Po prvem prijaznem jutranjem pozdravu sc» priprave na polet. Motorni zmaj je igračka, ki zahteva i' previdnosti in navsezadnje tudi znanja. Naš med tem preoblekel v vesoljski, oprostite, letalski kon čelado, ki je bila podobna čeladi velikega, a že pokojnega । Nagrade pa kljub temu bodo. Mladi veteranki Tereziji Cesnik iz Kroga PEN podarja vozovnico za Vestnikov vlak 95, Lojzetu Veberiču iz Murske Sobote, Dragu Risarju iz Vidonec ter Marjanu, Tatjani in Leji Blažek iz študentskega naselja v Ljubljani pa četrtletno naročnino Vestnika. Čestitamo! Po nekaj trenutkih radovednosti in razgledovanja Senne. Usede! se Je na zadnji sedež dvosedežnega plovila j*' Knnrnn ip Eiln ucp npi rpH 7» nnipt ctnlptia ZmAl sfi € OO* jjL,! Dan mladosti je in prav se je spomniti tudi nogometašev, še posebno zato, ker je bil v starih jugočasih današnji dan rezerviran za finalno srečanje za no Končno je bilo vse na red za polet stoletja. Zmaj se j« 1] in si jemal zalet za vzletvzdihi in PEN gre proti oblako-^^ rezkim zvokom motorja je nenadoma bilo mogoče angleško besedo SHIT, ki bi v prevodu pomenila debelega črevesa skozi analno odprtino. Bili smo v zraku / so nam bili na dosegu rok. Vendar je občutek nenadom^^ r čedalje tesnejši, ko sem pogledal naokoli in se zavedel, na (kruto rečeno) »biciklu«. Po tem nenadnem spoznanji na s-r Žoffobrcarski pokal. Takrat v Beo- gradu, včeraj v Murski Soboti. Teritorialna razlika je očitna, pa vendar je temeljno nogometno zanesenjaštvo v obeh deželah: Srbiji in Prekmurju. I Ip Al L-11-\J I t-Lc J JUz/ " Uik^lMUi’. J U Lel LI 1 Jel laU I ItiIJI .aprv-'*'' ■ ' ■ J 1*^ । nadaljnje spremljanje znamenitosti Goričkega le še boLH^ I ■n * J, n I I ■ I Sr* SJ VI ■ J J J J Vh j v j i i IJ u . J Srf “ I ICr l l l v.* l l l LV/ iO c i vj s_. i j v.« X v. ,z " pa užitek in je zbujalo ... dobro, dobro - STRAH- * p j' tridesetih minutah leta sva začela s pilotom zgubljati višinO'^^ le še dodatno stopnjevalo pritisk in pascali (beri paskal* za pritisk ) so presegali mejo maksimuma. Po nekoč sem na srečo ugotovil, da se pripravljava na P^ rista*^ PRISTANEK!!! Takoj so mi bili pred očmi vsi neuspel' na letalonosilki iz TOP GUNA in iz drugih vojaških filmoU’ iii medtem ko sem o tem razmišljal, sva se že dotakn' nenadoma sem postal heroj. Pionir med penovci letalci K'* lAi( čast! No, nekako tako je bilo videti vse skupaj la priložnosti verjetno gotovo ne bom izpusti! iz rok. Tudi ud smeli. ' S ODME\^ lit V časopisu Vestnik, v prilogi izdaja vaše podjetje, sta bila v Številk* * 30.3.1995 objavljena dva članka , *** ’ Z naslovom: ^1 So v Vidoncih prali denar za sloV«* iH'’ -- vojsko? na str. 36 in Katera maturantka je plesala v Dia**'' I Sklep redakcije mesečnika Pen je pred najaktualnejšimi dogodki, tako da ne vemo, ali je Mura slovenski pokalni prvak. Pa vendar smo se odločili moralistom iskreno čestitati za čvrsto spomladansko sezono, ko so zadetke dosegali tako redko, da so se jih kot otroci veselili celo njihovi nasprotniki. Enako iskrene čestitke veljajo tudi beltinski konkurenci, ki naj bi jo od jeseni okrepili z nekaterimi nebeltinskimi kapitalskimi vložki. V upanju, da sta tako ena kot druga ekipa v evrotekmovanju, se Pen pripravlja na vroče poletne in jesenske nogoreportaže. Žene pa se sprijaznite, da tudi ob jesenskih nedeljah ne bo družinskih izletov. Vsaj ne z glavami (družin). obleki? na str. 43. Po stališču delavcev begunskega v Vidoncih sta oba članka za nj**;,* ^pitejemljiva, celo žaljiva, saj nami3*9^^1i)* njihovo sodelovanje pri nečednih nekaterih posameznikov, pa Še ti ničemer dokazani, so uredništvu * odvetnika sporočili iz begunskega Vidoncih in v prilogi zahtevali u* .tr« način opravičila. Če smo z našim pisanjem prizadeli zaposlene delavce v ** centru ali celo prebivalce tega jim ekipa Pena iskreno opravičuje. ® pisanjem smo ciljali na druge vrhovi- molčijo! I X vestnik 41 p Higmatika maj 95 40 til S' m m ■1; id lic ti io fcHUBER. TWA nase PEse« OHLAPEN POVRŠNIK DO0EF1SEK AVTO ULVSSE5 GRANT f*" 1 m ■> ;l tenisa-i SlCAjTIMAj 4 VHOJENA' J ri ■lA'™ fKMEKre^ J; iS. *WOKK HITER PESNIK tek JilPANČlčrSI^ _______ ^IZjiWJA lonec ZA HITRO KUHANJE T AM. FILM IGRALKA EVANS japonska NABIRALKA BISEROV 1 LEEKKOMEI _ >LQIQKfi PRIPRAVA pastil TAJNIK DELI HOKEJSKE TEKME I NiEtiifno ItHuNE-O.SEBNI PRAZNIK DEL TO-USBNJAKa ORODJE ŽAN JI C r Spremenjenke KRAPINA (), MOČENJE {), ZVODNIK (), KRAGULJ (), PRISLON (), ČEPIČAR (), STRELICA (), KROVEC (), TOŽNIK () Vsaki gornji besedi spremenite po eno črko, da dobite nove besede znanega pomena. Spremenjene črke vpišite v oklepaje. Ce jih preberete po vrsti, dobite ime in priimek tačas najboljšega slovenskega alpskega smučarja. Posetnica in dopoinjevanka ■S OČKA_, IGRALKA MIRANDA - — ELFI KERN - ASIC EIfi je pravkar prebrala knjigo sodobnega slovenskega pisatelja. Katerega? Rešitev poiščete tako, da premečete vse črke njenega imena in obeh priimkov. Čc pa želite izvedeti, katero knjigo zgoraj omenjenega pisatelja je prebrala Elfi, morate v spodnjo dopolnjevanko vpisati deset razliČnili soglasnikov. Eden soglasnik se dvakrat ponovi. A E o _O_A -O„A E I ■U BU AKH I FINSKI SMUČAR. SKAKALEC (JANNE) IZOOLB. VECJA LESENA POSODA Premikalnica TIBETAN ■ GOVEDO u ilEM. REŽIS.I (HARALD)'! Ihrv^ KULTURNA jRASTUNA s STROKI II pomeditev periodika vetrovnost GLINKA POKRITJE SAMOSTREL USMERJANJE Premikc^te gornje besede drugo nad drugo tako, da dobite v treh navpičnih stolpcih tri pojme iz računalništva. ■ SREDO-ga PREK-mursm PISATELJ r— orodni Sel nwe'i SNI NEJE I o- 2 o f 7 1 j r •JI M k D It S .) i -F I I r lir 'I I I DELCI 1 OCVIRK afwvpH3wsn ‘a3y±sowvs ‘aniHMOd ‘VMNnO TSONAOaJ3A ‘VHiaOlHHd ‘A31ia3WOd ‘B^3>|sip ‘JO;iUOLU 'UlPjSodd :G3rU|G>^[UJ34J aU[U94O>| qo >|BdLLie ‘3JoS qo of3Li>|eT0ds au as afpon :psiw ejssrtau ‘Ejaqi2 1 U 4 J! fis ‘e3ili|iuij>i ‘ez0jqo ‘uojEiBd ‘snjqujy ‘eiiiE|j(3j ‘Ei(Lia[o6 'eoiu3o|qo ‘uEiEuoi ‘PDizaKi ‘G3LuOQS ‘esaqau ‘jo}1[^3s 'japsaf ‘uBiGuol ‘PDizaKi ‘ijtiijB} ‘G3LuOQS ‘esaqau ‘B[rLupn[q :BiiUBrtafu|odop BUrtoBoi2 TjaoD ezO4 bBi io>| ojsaLUB[4 :BHVBA3[U[OdOQ >(a3SUlB'J U3g - JISV-LUS^ IJjg IGDIUraSOjJ 41SO\1 arnp iaslissa buduov njivzo^j ‘asAiji] ‘bdisajjs nejidoD ‘uoiifud ‘l[3DG4i| ‘>nujoA2 ‘alvagniu ‘buiCbjij lajjuajuainaidg v uredništvu smo si Že dalj časa prizadevali, da bi pritegnili k sodelovanju astrologa ali poznavalca drugih ezoteričnih naukov. Po naključju, ali pa morda tudi ne, se nam je ponudila enkratna priložnost za sodelovanje z razlagalcem tarota Pa pilotom Lemurjem, s katerim smo sklenili ekskluzivno pogodbo. Omogočala nam bo svojevrstni stik z ezoteričnim naukom tarota, ki so ga izbranci skrivnostno posredovali skozi stoletja. Karte so hotele, da naj bo predmet našega prvega srečanja poosebitev mesta Murska Sobota. Papilot Lemur OBVESTILO BRALCEM Vprašanja za gospoda Pa pilota Lemurja sprejemamo v uredništvu. Če se mu bodo zdela dovolj zanin^a, bo S __ zagotovo odgoMprU J 1 " od n^ledt^t L - itevlhtT I Polaga karte samo za Pe" Sobota ^^amenju Zemlje i - mesto v Ijie m ®Wbiyalence f”’^teklo';ii karta, ki naj spregovori o Ptvotnost ' pokale Denar. Gre torej ^no navzočnost zemeljskega, ki je t' ,->1 1 V* i;’** eTmT T S ’^“«ebljenci arkan — karta, ki O tihh. nasprotujočih odločilna podpora vsemu tukajšnjemu bivanju. Vendar ta karta preteklosti ni povsem polna. Kaže na nekaj, kar za svoj obstoj porabi več kot proizvede, z drugimi besedami: mesto Murska Sobota je u preteklosti zagotovo živelo tudi na tuji račun. Če vemo, da je bilo mesto v bližnji preteklosti regijsko središče, to seveda ni nič presenetljivega in tudi ne slabega, vendar se moramo zaradi tega dokaj zaskrbljeni ustaviti ob naslednji karti, ki bo spregovorila o vplivu te preteklosti na sedanjost. Ta karta je pač znameniti arkan brez imena - torej Norec. Spregovori nam o nekom mladem in neizkušenem, ki ne razmišlja preveč in dovoljuje, da ga nosijo trenutna čustva, Ta karta torej zagotovo govori o trenutkih, ko je Murska Sobota postala mestna občina in pravzaprav ni tako zelo presenetljiva. Kakor najverjetneje ni kljub vsem opominom presenetljiva niti naslednja karta, ki naj pove o bližnji prihodnosti. Gre namreč za izrazito dobro karto. Svet, ki napoveduje vzpon, z uspehi kronana prizadevanja, priznanja, celo uravnoteženost nekaterih večnih nasprotij. Skratka - sreča v bližnji prihodnosti. Murska Sobota - v znamenju Meča in podrejenosti že naslednja karta pa žal spet opominja -opozarja na zgolj trenutno vrednost prejšnejga arkana. Da, kakor bi bila hotela reči: »Nikar naj vas ne slepi pogled na kratkotrajno blaginjo, ki jo sicer že tudi sami vidite in ste tako rekoč prepričani vanjo. Kajti zagotovo ne vidite dovolj vnaprej!'! Ne vidite prekrižanih osmih Mečev, ki zgoščeni kažejo na nujnost odrekanja na nekaterih prodročjih, celo na prihajajoče konflikte, ki ne bodo majhen zalogaj. Posebej še, Če vemo, da je v peti karti spet Denar in spet skoraj slaba karta, za las podobna tisti na začetku. !n da so sile, ki nasprotujejo najlepšim željam mesta Murska Sobota, zgoščene u tako odločni in neizprosni karti, kot je Vil, arkan, t. j. Voz, Gre namreč za preprosto dejstvo, da so nasprotniki poosebljenca hkrati že dejavni, uglašeni, na področjih, ki jih spretno prikrivajo, že tudi uspešni. Njihova prikrita superiornost se kaže v uspešni in prizadevni diplomaciji. So brez dvoma iz ure v uro nevarnejši, posebno še, ko pogledamo na sedmo karto, ki jim je zagotovo v prid. Govori namreč spet o poosebljencu - in spet o Meču, celo o Jezdecu, torej nekom, ki si prizadeva za ideale, ne da bi rešil nekatere temeljne probleme. Vsiljuje se vsaj eno vprašanje, katerega si bo treba znova postaviti. In sicer: Koga pooseblja Voz? Koga pooseblja Voz? ► o preteklosti sil, ki so poosebljencu lahko nasprotne, beremo kar iz dveh arkanov, in to mora zagotovo vlivati spoštovanje. Karti kažeta na neko ne povsem pojasnjeno dvojnost, od katerih je prva sedeča, negibna, skrivnostna najverjetneje matica, ki je bila v preteklosti zmerna. Ta zmernost pa se v tretji karti, ki je tu spet že Denar, a tokrat kot dobra karta, kaže predvsem glede materialnih razmerij. Tudi o sedanjosti sil, ki so poosebljencu lahko nasprotne, beremo kar iz dveh arkanov. Govorita nam o že tako rekoč popolni superiornosti, celo dolžnosti, naravnosti te dolžnosti, z eno besedo: o podrejenosti. Še posebno, če vemo, da je tu spet karta z Mečem, ki govori predvsem o veselju ob rojstvu. Gre morda torej za razmerje mlade države do mlade mestne občine? In ker gre najverjetneje res za to, bodimo posebno pozorni na karto, ki se je kot prva Ziogovna dopolnjevanka _MILA _SETER _LEKTOR _BESA _NICA _T1K „ŽICA „NATAN .LOČNICA .LENKA .KLAMA .BRUS .FON REZA .MILNICA .BERA .VESTA Vsaki zgornji besedi dodajte po en zlog, tako da skupaj z že vpisano besedo dobite novo besedo znanega pomena. Ob pravilni rešitvi vam dodani zlogi - prebrani od zgoraj navzdol - dajo neko misel. 59 I n 1 f 1 i sir rt J '^41 D’. II "] Osem Mečev — karta, ki se dvakrat zlovešče obrne izklicala ob mislih na prihodnost. To je namreč edina karta, ki smo jo doslej drugič dvignili. Osem prekrižanih mečev, katerih pomen smo že zgoraj naznačili. Potem pa Še - prvič! - Kupa, ta oplajajoča Voda z neba, takorekoč Mati ali ženska sprejemljivost, ki s svojo dvojino napoveduje tudi skladnost. Ali razumevanje v luči zadnje dvignjene karte, torej Cesarja. Ta namreč v tarotu sim-bo-lizira prav tisto, kar predstavlja: oblast, vlado, moč, uspeh, hegemonijo, premoč. Kratko in poenostavljeno Vitalni in bistveni problem mesta Murska Sobota je v tem času njegov status. Čeprav se tega povsem ne zaveda, je dokaj izgubilo svoj regijski značaj. Na prvi pogled se zdi, da mu to prinaša boljše razvojne možnosti in kratkoročno bo to tudi zares opaziti. Žal se bo vse to dogajalo predvsem v materialnih sverah, kajti druge in predvsem duhovne razsežnosti so v mestu povsem odsotne. Zato mesto najverejetneje nikoli ne bo zmoglo samobitnega razvoja in bo v prihodnosti živelo predvsem v čedalje večji odvisnosti od večjih središč in najverjetneje tudi v primežu egoističnih centralističnih interesov Mesto bi torej vsekakor moralo znova premisliti o svoji razvojni strategiji, čeprav dvomimo, da bi se tudi ob novem vodstvu glede napovedi kaj bistveno spremenilo. Problem je zakoreninjen globlje. Sprememba vrednot je dolgotrajen proces. I maj 95 Pen vestnim^ ■ I MURSKI VAL 94,6 Mhz A t i /mv rij Radig^l^rski val 94,6 o o u u Najboljši radio na štirih slovenskih festivalih radijskih postaj •e Q > J >N® /l H« Sfi >N0 N K ■ •"''V . i ■ i' I I r \ \ I :.' « .M f* Ht . Od 25. maja do 29. junija N, OVEN (21. III. - 20. IV.) aj vas takoj v začetku pomirimo: planeti se počasi razvrščajo v vašo korist. Podpora Jupitra in Plutona se veča, kar sc bo poznalo predvsem na finančnem in tudi - bodite previdni - čustvenem področju. Malo poglejte v denarnico. o BIK (21. IV.-21. v.) dgovornost vam ne bo dopuščala, da bi se trajneje g ca ZN u Ob I *7 HOROSKOPCTV Pripravlja: Agencija Hogod R LEV (23. VIL-22. VIII.) azsipnost v zadnjem času malo obrzdajte. Morda še ne veste, da je tudi Arnold Schwarzcnegger rojen v istem nebesnem znamenju kot vi. Ker jc uspešen, preberite kaj o njem, in če se da, ga na svoj način posnemajte. Nimate kaj izgubiti! DEVICA 'i? strelec (22.XI. ^^^e se že ne morete odpovedati pustolovščina 11^’1 poskušajte najti pravilno razmerje med sanjan'|^jji resničnostjo. Zamenjajte pas za uro. Najbolje bi biloi' bil črne barve. Če to ni mogoče, spremenite vsaj od ■ Morda boste potem bolj točni. Obeta sc vam avantiJ>^^ O i (23. Vlil. - 22. IX.) E kozoboC (22. XII. _ 20- vezali. Uran vam vseeno pošilja nekoga. Bodite manj finančnih zadregah, v katerih ste se znašli, ne h previdni in morda sc bo kaj napletlo. Prihodnji petek dajte razmišljajte veliko, ker niso tako hude kot tisto, kar bi se ^L^nkrat ob koncu tedna pojdite na travnik in vam pred nekaj dnevi skorajda zgodilo. Dobro bi bilo, da se štiriperesno deteljico. Ne toliko zaradi sreče kat v teh dneh ustavite pod jablano in o vsem še enkrat sprostitve. Medtem ko jo boste iskali, boste raznu^'! premislite. tistem, kar vam teži dušo. Morda jc rešitev enosta ' v vazo šmarnico, potem se usedite in jo nekaj časa opazujte. Čutili boste, kako se vam telo polni z energijo. G DVOJC r ■i TEHTNICA kot se zdi na prvi pogled. (22. V.-21. VI.) asiti požar, ki ste ga sami zanetili, jc jalovo početje. Morali bi se podati na krajši izlet in dobro bi bilo, če bi bilo to v sredo, še bolje bi bilo, če bi takrat oblekli nekaj modrega C (23. IX. - 22. X.) VODNA^ junijem pozabiti na ljubezen in na vse, kar spada zaraven. 'eprav to ne bo enostavno, morate med 5. do 10. _ 19. I> ’ (21. L-19.«- I' I je vaše leto, zato ga ne prepustite nakl) ali sivega. Tako bolj zase kot za drugega poskusite napisati Nekoga bo to zelo motilo in bo hodil okrog vas kot maček Ukvarjajte sc s športom tudi zaradi tega, ker se bost^' । pesmico. Zabavali se boste. okrog vrele kaše. Če boste vztrajni, se vam bo to naslednji nekom srečali, kar bo za vašo prihodnost zelo C A (22. VI. - 22. VIL) !i ste že kdaj pomislili, da ste preveč rahločutni in vas zato vzremirjajo stvari, za katere čez nekaj dni ugotovite, okrog vrele kaše. Če boste vztrajni, se vam bo to naslednji nekom srečali, kar bo za vašo prihodnost zelo C' teden obrestovalo. Nohtom posvetite malo več pozornosti. Prihodnji teden ne opravljajte večjih nakupov- primeren, je pa primeren za razmišljanje o njih. SKORPION 1 A (23. X. -21.XL) RIBI ktivnosti v službi in tudi doma ne bodo prinesle takih da sploh niso bile pomembne. Morda bo rešitev v tem, da rezultatov, kot jih pričakujete. Če ste na kakršen koli način se morate večkrat ozreti v nebo in v oblakih poiskati kakršno povezani s trgovino, malo počakajte. Zgubljenega ni nič. B _ 20- koli podobo. Ko jo boste našli (malo fantazije), jo povežite z vašim problemom. Vse bo enostavno. kajti s svojo trdoglavostjo {pa tudi energijo) ste predvsem dolgoročno usmerjeni. V ljubezni sc nekaj premika. (20. IL -20. «-^ polno luno (sredina N | 'O izteklo. Družbi ni -l odite pripravljeni na j,______ ____ , Če boste, se bo vse skupaj dobro izteklo. Družbi vedeti vsega o vaših dvomih: o tem lahko razpravlja^' z znancem, nikakor s prijateljem. Napišite pismo- I 2 I vestnik « Pen polkaregerep maj 95 15* L I' I I •5 ra O iSi I o v o O S s i: 'S I, II r I I' I- flrrjn' ■j-AtrtvKstr': .« Marko Slokar — ritem kitara, avtor glasbe in besedil, Primož Homšak — pevec, Bojan Škrlj - bas, Simon Bajec — solo kitara, Boris Poropat — bobni 1*0 ■ Eockerske skupine Reguiem. ki deluje že približno dve leti. Tisti, ki jih ne poznate, si jih lahko mesto Naslednji oddaji Roka rocka, kjersossvojimvideospotom, pesmijo Amsterdam, takoj naskočili 1, so na lestvici Video 3 top in so s tem podrli rekord. Najprej so osvojili Primorsko, saj so pred Primorska ’94 prišli v sam veliki finale. Sedaj se pripravljajo, da bodo osvojili Prekmurje rocka ®]0'Venija rock 95 v Murski Soboti. Tako bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji dobrega trdega i Anja ftupei in Aleš Klinar, idejni vodja in glavni mačo ag-ropopovcev, sta že leta par, a to ni ovira, da ne bi šla Anja ' svojo pot. Zvesta je svojemu slogu dobrega slovenskega ' popa. Najprej posel, potem zabava, je njen moto in pri tem si ne pusti komandirati niti od starega glasbenega mačka Aleša. Anja je odločna in kaže karakter, predvsem pa je samosvoja tako v glasbi kot zasebnem življenju. Zato o poroki noče nič slišati in kljub Klinarjevim naporom raje ostaja na koruzi. Anja in Agropop ljubita koruzo r', Junija bo izšla njena CD-ploŠča z naslovom Odpri oči, > r. na kateri bodo vse skladbe, ki so izšle pred novim letom na kaseti. Posnela je videospot In se predstavlja občinstvu v družbi dveh plesalk. Sama pravi, da je izbrala plesalke zato, ker imajo vse ženske ob sebi ' plesalce. Morda pa ni hotela priznati, da je Aleš ljubosumen. Res pa je, da sta zaradi njunega dela tudi zelo razdvojena. Včasih se ne vidita kar po nekaj dni, vendar je potem snidenje toliko lepše. Njena največja želja je, da bi si letos lahko privoščila dolge romantične počitnice nekje daleč proč od doma. Zmagovalci letošnjega festivala Melodije molja in sonca že znani To nam je zagotovila Suzana Werbole, pevka skupine Panda. Pravi namreč, da so na natečaj poslali tako dobro pesem, da enostavno morajo zmagati. Sploh pa je Panda tačas tudi brez konkurence. Je namreč edina glasbena skupina v taki zasedbi, torej pevka obdana s fanti. Pravzaprav so to že vsi možje, saj deluje Panda že kar nekaj časa. Od tod tudi neke vrste rivalstvo oziroma bitka med spoloma. zamudili to priložnost, brez panike. Skupina Reguiem že pripravlja izid svoje prve samostojne 'ključno njihove lastne skladbe, brez priredb in plagiatov. Tako pristni pa so tudi njihovi Andrej Pompe je namreč mož, preigravajo tujih uspešnic. Z izidom pa se bodo podali tudi na turnejo po Sloveniji ter našima omenjenimi davni____________________________________________________________________________________________ mi leti odgovoren za nastanek SEPENMNITE, TOVARIŠI Ludvik Šuklar - Lajči 1923. so ga po- videlo tudi na plesišču, ki ' ■ " je bilo vedno polno. To so bili časi, ko se je na veliko veselilo in plesalo, saj kakšnih drugih oblik zabave ' takrat ni bilo ravno veliko. . Lajči in njegov orkester so bili nekakšen zaščitni znak Zvezde in takšni so ostali v spominu številnim gene- let pozneje je uAnas že pokojnim hilig I , —“luiiiiiii___ kak u veselicah, poro-“zbirajo J® aobre volje. , i-eta loči iJ . . . “•—■"■'n .......................... 'tillU,^ J® ob sezonah pre- v,. Narnorio nnen ga y svet not in harmo- - je začel igrati v ,^[ral. Tlim je na- lo Miške Ba- 0 ',jKi aRKiT’ r, , f V''. ..'-Č f i X . • tA '“‘J ---- ~--------- »Verjemite, da so danes težki časi. Samo poglejte, gospodinja mi je zagrozila, da če se ne SU v r *r-BasW; I > li I »K ' i -jfe 1^ I ■ i' II j * S'’?! 1 t i Kljub temeljitim pripravam na prihod Titove štafete je morala PENova trojka štafeto odpovedati, ker je tovariš Tito (igralec Janez Godnič) zaradi prezaposlenosti sodelovanje odklonil. Sprejem štafete je bil predviden pred Sopingom, štafetno palico s čestitkami in pozdravi pa bi mu izročila PENova trojka. Vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili pripravljenost za sodelovanje na tej pomembni prireditvi, se iskreno zahvaljujemo s prepričanjem, da jim volja za sodelovanje do naslednjega leta ne bo pošla. bom oblačil po njenem okusu, mi ne bo več dala mleka. Zdaj pa, lepo vas prosim, povejte, kaj bi naredili vi, če bi bili na mojem mestu? Samo toliko, da mi ne bi kdo očital kakšne nostalgije.« MIMI »Tou san ges, Mimi R. iz Černelavec, Črtomi-rova 3. Star san S lejt, dugi 60 cm + rep, va-gan pa 9 kil, Rad se dobro nagen, te pa briške vode napigen.« 1‘ h' r 1 r 1 1 ■ I I V ODO 11 'i I Pes Odo se je tukaj znašel po pomoti tehničnega urednika. Gre namreč za psa tajne policije (Odo — oboroženi domobranski odred), katerega nihče ne bi smel poznati. Bralce Pena vljudno prosimo, da sliko Oda izrežejo, ne da bi si zapomnili njegov videz, in jo takoj uničijo. Hvala za razumevanje! CMRKICA »Lep pozdrav vsem bralcem Pena v Beltincih, kjer sem doma, in seveda tudi vsem drugim. Osebno ga sicer ne berem, ker imam pomembnejše delo, ampak na to se ne ozirajte. Pozdrav vsem mačkam in »mačkam«! A Pe" elop^ I K-* »Najlepše počivam, ko sedim na penu sredi cvetja,« je zaupala bodoča kuharica. Letos namreč končuje, <5 u s o 5 S i I Mimi bo prejel nagrado hobby program (logoj Mimijev gospodar naj pride v tajništvo Vestnika, kjer bo dobil potrdilo za dvig nagrade. hobby progrom ZC Z, S£č>VC/*//4, « JJ/ Trt.:t3>Stfi/ilt M« Fai -tlUi/iMII tttj Neverjetno! Danes je dan cvetja^ mi pa najdemo Dragico sredi cvetja. Mar je to le naključje?! .-■J načrtov, gostinsko Šolo. jpc' Bogve zakaj si želi papigo, ki bi govorila. Morda ' s« #1 m 'vaIs ni%'AnAlrAnlz At l£ * a bi }i lahko govorila, da želi postati manekenka, da ji zelena barva, in da soji od vseh rož naj lepše vrtnice. bi jo lepo poslušala in ji govorila svoje ... Zdaj pa, fantje, pozor! Podatek, ki ga boste zvedeli. ^a•’* bo, morda, kaj kmalu prišel prav. Dragica rada je sadno kupo, liže kivijev sladoled, pije pa najraje eksod^'^^ njen naslov pa boste morali povprašati na Šoli v Rad«^'^^^ _______ _ ______________________________________...r.-'" vestnik, 25. maja 1995 21 vestnik » fli X k 0^ vraiK j 't I 1] 1 1 Spet Je tu maj, ves cvetoč, di-Scč. prekipevajoč od zelenja in zdravja. In ko nas zapustijo »ledeni možje«, ko gospodinje okrasijo domove z rožami na okenskih policah ter posadijo in posejejo ge poslednje sadike in semena na zelenjavnem vrtu, ko se začnejo prve košnje trave, takrat se tudi v Vestnikov! 10 ■ tcdakciji zbere- letošniP^v'^'’ ‘*v seme bomo ra jeseni, ko "omo razglasili' Jence. Sicer letošnje nagra-Palepo[jovhi[i;naj- Savli in dr. Borut Juvanec) bodo izvajali letos za Prekmurje in verjetno bodo ugotovili, da je bila nekoč gradnja na Ravenskem drugačna od tiste na vzhodnem delu prekmurske ravnice, kjer je čutiti vpliv madžarske kulture, da so vasi Bistrica, Ižakovci in Melinci nekaj posebnega ter da se arhitektura vzhodnega, zahodnega in skrajno severnega Goričkega razlikuje. Naj živi pestrost! Torej: mi ne iščemo tipičnih arhitektur, V poštev pridejo vse vrste gradenj, najsi bodo s hribovitega, vinorodnega ali obmorskega območja. Pomembno je, da je hiša zgrajena primerno krajini, da ne izstopa v kraju in na deželi. Seveda Je pomembno, da so uporabljeni primerni gradbeni materiali, na primer pokončna in lesena okna, opečna kritina, daje fasada »čista«, predvsem pa daje kmetija res kmetija (vrsta dejavnosti ni pomembna) in hiša res dom. Tudi pri urejenosti, čistoči in v vrtovih ni prekmurskih in prleških značilnosti, še manj pri kmetovanju in ohranjanju tradicije. Je le to, kar je primemo tukajšnjemu okolju ter naravi prijazno, in tisto, kar to ni. Prepričani smo, da je v minulih letih marsikdo z večjim premislekom gradil in obnavljal tudi zaradi Vestnikove akcije; zato Je toliko nerazumljiveje, da na stopnišču trgovine Panonka 4. ohranjanje tradicije, običajev in skrb za naravo. Doslej je marsikdo napačno menil, da pridejo v poštev le mogočne zidane zgradbe, kakršne so na Murskem polju. Ali pa si kdo napačno predstavlja, daje naj... kmetija tista, ki ima največ glav živine in največ hektarjev obdelovalnih površin. To ne drži! Nasa ocenjevalna komisija vsako leto konec junija potuje po prekmurski, prleški in slovenskogoriški krajini; ne moremo govoriti, da iščemo tipično prekmursko, prleško ali slovenskogoriško hišo oziroma arhitekturo in da mora biti kmetija taka in taka in nikakor drugačna, Prav tako ne moremo posploševati, da se kmetje pri nas ukvarjajo le z živinorejo ali poljedelstvom; marsikdo zasluži več z vinogradništvom, prodajo domačih izdelkov ali turistično dejavnostjo. Več skupnega imajo kmetije z Murskega polja in prekmurske ravnice v vaseh ob Muri kakor na primer prleški kmetiji iz Veržeja in Jeruzalema. Ce bi že hoteli iskati tipične hiše po krajinah, jih nikakor ne bi mogli deliti zgolj na prleške in prekmurske. S prvim tovrstnim projektom Kontinuiteta oblikovanja prostora v Slovenskih goricah so strokovnjaki ugotovili, da morajo že za to gričevnato in vinorodno pokrajino najti več možnih tipov gradnje, Podoben projekt (tudi tega vodita ga.Vida PrijaTnic*^ Poslati izpolnjene stnika K T M uredništvo Vesla Soboti, dobi? hite«»■ objektov, 7.7 • Srti, 3, tr. **ola domača banka Pomurska banka d.d. Adriatic ***■ Murska Sobota zavarovalna družba d.d. ovaka 13 v Mur- gospodarskih urejenost okolice še vedno ponujajo gorenjske (alpske) balkonske ograje in da marsikateri arhitekti vsiljujejo tegolo ali drugo neprimerno kritino. Prijavite kmetijo, ki se vam zdi prijetna, lepo urejena. Morebiti bo prav po vaši zaslugi postala Naj... kmetija 95. Za osvežitev spomina še tole: prva je prejela ta laskavi naziv kmetija Jožefa Seršena iz Veržeja, ki se ukvarja tudi z vzrejo konjev kasačev; druga je bila tipična kmetija z Murskega polja, kmetija Milana Pe-tovarja iz Bunčan 1; tretji naziv jc šel vCogetince, kmetiji Alojza Firbasa, kjer se ukvarjajo s turistično dejavnostjo: lani pa je bila sklepna prireditev na kmetiji Vlada Kupljena v Okoslavcih, kjer se ukvarjajo tudi z vinogradništvom in kletarstvom. In kje bo letos? To je odvisno od vas! Vsekakor bo letos še posebno praznično, saj slavimo prvih pet let. Kako jih bomo zaznamovali, pa boste še izvedeli, BERNARDA B. PEČEK 1 L usme- XV. MEDNARODNI MARATON TREH SRC Radenci., 27.maj 1995 SLOVENIJA-AVSTRIJA PROGRAM: Petek, 26. maja 2n HA CA, Kongresna dvorana - HOTEL RADIN ^•UO SLUVESNA OTVORITEV XV. MEDNARODNEGA MARATO- NA TREH SRC NASTOP MOPED SH0WA Sobota, 27. maja 8-00-10.00 PLANINSKI POHOD TREH SRC 10 nn H SEJA ORGANIZACIJSKEGA ODBORA 1 ^00 PRIJAVE ZA MARATON CICIBANOVTER MLAJŠIH ., DEČKOV IN DEKUC 11.00-12.30 MARATON CICIBANOVTER MLALSIH Q DEČKOV IN DEKUC y UO-12.00 PRIJAVE ZA MARATON IN POLMARATON 14.00 TISKOVNA KONFERENCA 14.55 ŠTART PARAPLEGIKOV , 15.00 ŠTART MARATONA 17-00 razglasitev zmagovalcev na 1 o km RAZGLASITEV ZMAGOVALCEV NA 21 km 19.00 RAZGLASITEV REZULTATOV 20.30 SKLEPNA PRIREDITEV XV. MMTS 42KM SPREMLJEVALNI PROGRAM: SODPi prihod POSEBNEGA vlaka IZ UUBLJANE CLUJEJO: LUTKE LUTKOVNEGA GLEDAUŠČA IZ UUBLJANE nastopi šolskih OTROK PEVCI S PRIREDITVE POKAŽI KAJ ZNAŠ ANSAMBEL PIKAŠ DEJA MUSIČ IN DUŠAN ZAGORC - DULE VABLJENIl PRIJAVNICA: Naslov lastnika: _ Po domače: Kmetijo prijavljam, ker je: a) starejša, dobro ohranjena b) nova, $ krajini prilagojeno arhitekturo c) ima lep koruznjak Če imate ali poznate kmetijo, ki se s svojo arhitekturo spaja z goričko, ravensko, obmursko ali slovenskogoriško krajino, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno, spoštujejo in ohranjajo tradicijo, kjer sodoma rože in prijazni ljudje jo kar prijavite za 5. Vestnikov o ocenjevanje v akciji Naj-,, kmetija 95. Prijave zbiramo do sobote, / 7, junija 1995, na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota. ___________________( PONUDBA SKB banke Tiiili če obresti niso visoke... ' Pri nakupovartju se ljudje pri izbiri med izdelki iste vrste različnih L proizvplatcev odločamo ponavadi na osnovi kakovosti in cene, tistim ; z malce bolj plitkimi žepi pa je cena pogosto edini kriterij izbire. In kaj upoštevamo potrošnik] bančnih storitev? Pravijo, da mali komitenti vedno bolj gledamo na kakovost storitev. Pa vendar se zdi, ' da, kakorkoli že obračamo, impjo prevladujoč vpliv na odločitev o i izbiri banke prav obrestne mere. Če se torej bančniki dogovarjajo o : pasivnih obrestnih merah, potem je to za nas, ki vlagamo svoje : tolarčke v banke, še kako pomembno. : Omejevanje najvišjih pasivnih obrestnih mer, to je tistih, ki nam Jih odobrava ; banka za naložena sredstva, Je seveda za nas varčevalce na prvi pogled bolj : slaba spodbuda. Sploh pa zdaj, ko pravijo, da ni več inflacije, oziroma je ta i negativna. Zato trenutno naši tolarji v bankah pomenijo prej hrambo kot : varčevanje. : Kljub temu da banka za naše tolarje plača manj, pa se moramo vendar : zavedati širšega pomena manj obrestovanih prihrankov. Lahko se namreč : tolažimo s tem, da bomo na tak način tudi mi prispevali k nižjim aktivnim ^obrestnim meram, to je tistim, kijih banka zaračunava posojilojemalcem. In Ho smo nenazadnje tudi mi. Se pravi, da bomo lahko dobivali cenejša ■ posojila, kar je konec koncev zelo dobro. i Pa poglejmo kakšne obrestne mere ponuja občanom za tolarske in devizne : depozite SKB banka. I : Realne obrestne mere za tolarska depozite v %: ■ do 30 dni : od 31 do 90 dni tod 91 do 180 dni ■od 180 dni do 1 teta ■ nad 1 letom i / 5,5 - 6 6,5 - 7 7,5-8 9,5 - 10 : Obrestne mere za devizne depozite v DEM v %: i na vpogled : vezani depoziti 3 4,2 ■ 7,25 i Obrestne mere za devizne depozite v DEM v K: . . ----- 10.000 DEM J j 31 dni i 91 dni I 366 dni 1.000 DEM 4,20 4,35 7,00 4,20 4,35 7,00 100.000 DEM 4,45 4,60 7,25 ! j Taka je ponudba SKB banke na področju depozitov prebivalstvu. Odločitev j pa ostaja vaša. In ne pozabite: če po pregledovanju te ponudbe ne čutite i nobene potrebe po vlaganju tolarjev v banko, pomislite na to, da boste ravno j zaradi nižjih obresti pri depozitih deležni ugodnejših posojil. Pa naj še kdo reče, da za dežjem ne pride sonce, :Za kakršnekoli dodatne informacije so vam na voljo zaposleni SKB banke PE : Murska Sobota na telefonski številki (069) 32 495. sniuuM. PE MURSKA SOBOTA Kocljeva 6 Tel.: 069 32 495, 32 496 22 cestnik, 25. maja 193j < LU it H LiJ > O co s 1 ■=17=P3®22 ^Xudt^ >QicM ©4^ °177.E37”i^ ® £ = £:«"--•£ p E jx.£®j7®'7 5> s .goS5S“'=!:2SB 2_'''o''^ I r; B ® J4 J* g — "3 .£ J ">N 5 -o , rt o o o *CiO rt o u ■a L rt T a O £ 2 televizijski spored od 26.maja do 1. junija «ss ■* ■'f 2 I «■?! 3 *= 7 ,_ S; «. ?S v — 'c Ji « 'r . .* S > ^" ■-' S ? V N § = s i T» O i--S o-9 5 (N B rt a X o Stf} 59 lU ig' (£>: («) £ 31 Ul i o tu SOj : [ I (5]^ < □ lU ^SCX- O (n z u š < -z. LiJ > O CO < 'Z LJJ > O (Z> £ < Z LU -> 3 U) ' 0 = 2 ; 2 = (Ž 55 « 2 DOC ' t-' 23 S OB'— rt li« 2 ■ . ■.¥- Hta .O SSS-šL^g^SšolAS.SS s^5ii'3:a.2 £™-f.; S_Jul « .^w— -SlNCJtM ' < M 3 »S- ' ® ? “J ' ' ' * c^3 g 5~, 37 EcF" ".s .2, = e o. —™ ?— s _ « -g :p £’ _ hj - pjF-* — .jr.jC?rO O SO*^ gJF — 2^^112”“'^-" i^vl -2.2 5 i “‘fA = «7c2|5^ i 5^5■« £-•3 5 °O g § «>' ' , alZiO-ug.iijrO-A e:|SS2q ^S|| ' ^ -;» ' ® - '|7 Q rt 2 O U rt _ I »N C o> X ">-£ JtlcOiii.EsSig^SE &" -a = So f I !Z7z fl" '_;Po,"UH’g'N7;.E ^7£Hg = i«^^ ■£ S g iS ■=’«■□;£>« 5 = t—. o “ 3 & Ji«7ur;2 ES®.S'g& S lE E “ -g 2:; ■ g.N 5 g^'7i3 'S '3«So — “ t" B "S ;2 j s S2S s s l-S §1§^S=^?9“S>s 2 s? liri 'S o 'ii .E ■c£ 5 ■: B c 3 rt a sš’c^<^'5i5:ae^? "®2 . -^a = " ■ “s-a^p p s s — s® >2'-č 'u®xg^!)rt ■S |.^.s'SS.gSs5»i®<^| g io a gSS c<='o’.= ( g S - ' š - '®e5|:S"-=S '■^ti2**‘_ . 3E X .s Q < ¥ > š s O O rt U _ = ' 7^7^1 «2 — « c®£i--■ ------ i tfoA ■B* ' .>» 3 _ 7^5 ■5 = ^ ■ ^Iri S2 g7iS g |?§ '8'§sSi'g7^.ia=g&Ss- “^“Tb^S'J x^f«3=='C^S2 ■ O r* o rt 3 ’ c N ž rt 3 O tu) 5 N 5 o a 7= < p rt c o t^os :S s ® U rt ■J “ I r 3 2 " 'S ®’■” t'S --e5 270.^ , E^lsi”.^--- 5 ZZr s S-aC ' ^si o 1 'i£ s 2 5 -E c-u± >™^QLurtQp^2 cti -^L"! n £ rt -i ru " 5? 3-^ f.; ' p"® g, E “ ~ S - C ' a p " - !f g - Q rt (N to 5 2 rt '3- ° = c o 2 e 5 2 - -S o L, t .*i 73 l=j|oM7=^'Fšk. ‘"“='’“Ss,s|7SSS'SsS u, s ? c - iZliŠKE o 7 B -"'Se ■ . 7 g oo I O - — u w-- jS ® ® I _ £ J S “ “ - ■“ S £(Ž7:3:2 g ša S M --- - 72:2^’=® « a 40 .±, t o > _rt "3 rt T Lrt ’jj oo ? ■ X . e; * 'ff O O ■ O g * rt tUJ C i «g ;3; g8:s|h 1 “E "^'ga-S 0 Sn-i« — □iSS'^ oo®S;2277.n ® 2 7 n i S'5, e « * 2 == :3» O CM u « iš I ¥- u O « 5 CM “-17 . ni i sn « -5 - .E 5?^ a o o 3^ 'o I o 2 c > s-c r. - - S N(£d F-®7 > I -o « v hS^ -t I s ® •« “ - 2 o 7 -o “ = £.SŠ o J v •“(N = O -5 I S 0“ f£ 0.^-3!-. .a u c 7B:2s.g|:š:-i;2«Esj.N5:g-,-^tg|>°J||.^|'a7s?.'’l'§ rt IS 2 — '^ s E z s a. g' 3.5 : « i t|55aSS£.|.s^ ' p. ae 01. _ F 'e; v " “ S > 5 s: E 22 ,£ O o ® 'S .2^^ — ^"Ao 2 A ’ o® O "-• O - O Č ■ ' o S “ I ' § c SL -C š = S -3 o ^f- -3 -e t. f; S Ri -3 "a S 'F .ji 5 a 3 B - o IN < = Sf £ o N S '- — -Art® BO = ' gl gci E ' ^77®o'£|7^-s.2 §irr 2i.3^§I SŽ<£Sq£2 " J t "S .3^ g o- o 1 tc/1 -12-s 3.^S tn 2i-O? I 5 §7^ E^eo 2 “ £ o - iS=^ Jžl ''Š3;!5 ^Is5i8iss:^s"=65 J' ij-i u e v <°iiS £ tJ g u VTI h ® rt < .. J Jž-u 7 '£ s B ® ' "O -rt- hi r- 4« S i s i ® " 5 a. 3.§S^_i^«r^3 oL A o — " ^27 S. “ ” S I "^ « § »2 U-, as .Cl H « c 13 ' ' ■= E U) O —' ---i A £? * 4n lU ■ ?? ® -R v ■ OO M 5K -T? 4 C-- aft , t _3 A CM V 1 © C-B 1 - ® '8 J I? ' ■■■ = ■ tn pj S CM .“ ‘R 'N B , ' ■ e * !« ® B ■ :iS "a S I u ’■ T ■- 2 3 cCi,S!rt'5b'-=w "MhhO’ ' - P° 1' ' 'S g jS v 5 ■« c c. ,3 X I ^ -- F a t* - s g aUSa ' ell'ClLCi*l46 g hQ c o'n — ®.^ II ISs*--’ »rt Lrt ‘C A B L — CM C t CM Ufi g -_______ -a- . o ' ' ' g .2 I g- .^riSnio^ ic^sSi-g 7 £,_“ o .3 3 ■— u L-3f ':3£Sf"S-5S ' i3" g c's.2 S ' O Bs '§3 b"i2o^®j3oS 1-B’Ei S S ? z S o so o « , q rt -u. i> o o ? >t) Ji >- S ■S’ ,_____ , ;CL^WO^ 4>CM O U O d 5b-S S ^7 ’“ ■' 46 J * CJ 00 .S S * g7^ S 2.^ ■ 3,3 >a ^7 § £ .g £ "l£igQ£?|ig^ C N ul > E J 'tO rt I o rt lAB A " - T ? - I >z'S , N 03 -. ^ t-i N 5 > (■ si ~ * n # e =^ 7 ■S ,s S jj- “ - ■C RK s i s £ 3 s* B* ie £ £ 5 " T ._ -tl d 05 ISL = - ' I ® -M s s .3 1^S-3-g;g o (i ti Jit- g 3 E '^—n S S--"“2 - --_i?Si------- ■ ® fi rt __® 0» E ' S^gigC t; ^5 ' 7 S 05 2 ' ” o jr Cfl r ® " o - A O eH ■S-ri 9i ■S 6 ' * , 3^rX X u F. rt »« 0 ® ici as«* " h.1 _ - rt S co X Cl < ’" g 4J i,« =’ig-§5i2 2723" ’g£|>2i “7« “ S-. c S M" ■ s Ji s^-=3=7j^|| s 1=-3 3 " 1 “ a 3i'E 9"e'»’ g i'g fl7 §"3 2 So 3 s-®^ StaSuig ž « ll £''-'OS£«m'S o 53m'''® .7'ol7'' *“« i7e®£S>o ^’7H7iS§8|r 23j>-a S22=(n 2.S -2|n:;^7^^1^ 5 In [(J® ' -3^13 « ®-? iibi7'š|-^sss °o 'S iirSrtc^g .«9CL 5 ® «rs g S iS S y .S 0 I -d'37'Si£-5SSl|j.s — ° Oiigoui o 5 E S c ® ¥ 77 -;^;g^ * 5 £ Q :2 Č2 2 S S <Š o > X 5 ? o 5?o ' c« J — p! tr rt] c n - CM o M 7 ■-? £ ? ' I a o c ■ c ■NRl;4gSCl2'3 «0® 5--■ga — R — n _ so ,E .Ji C o,, — ul P OiiPI C! O O jj [ « ' ® i. S'^®3S“S = H o — — — — o 2 S rt « 5» ta O rt rt O o M rt ■S S B " _■ u .« _ t o o - ■ 3;<>’3=?? Sg g Vs -t ® C U9 J I rt 'Z* ■ ]Q 2 c v rt O tV 5 s C! rt = J’ c jj ® ■ .s 3 A g, g .jfs i «1® « :^® -5^2 2 § S 3? r m E a SS?^« o7g £0-S« oS7 -27 maUjSm Se — JF -- - B- _ O Oi • B rt " 13 2 s:;] ^7 -a* uj .ta -S £o<>U- E2-EX c s ■ ® 2°|=Sši3^Sl ®3S2®X3“ Sft' ■ I .S . o o H ' ' -f .«A.S *'’0’COoO^ — K§'a c — ^S.gjj- ||o št:^ = i ' =; s: Ji !$■ i «■ g ' = !T! d 33™ = 3 -si “0 * — ■ 1 ■JJ^U— Km« -Ul (zH;? = 2- 3 S č'^ .i-pi?isyi| :£|S!KS.iš e . g > “ - '15 5 J ■= “ c .s 15 J 30 Ul K6 a? J> c CM B ?a i p I ' iS-soi^ci — £ = .R Z £ ‘^■'^ ™ 3 K '5 S “■ § I rt I ]jj S 1 B- 3 S g b— s v «9 .rt rt — " — B fi S 31— “ 1 g.° 2 .a -U. C ° " O ® o c 'S u' ■§ ® I ® -JI« .g m Egp-; 7 F ■^'O I" o 1 ll gig £ gS S ? - q5 - f ' «a" rt U S rt B 'Ca I 7 - fi ' o > ' K s - ^ - 5 " 2 " ® « ' »(^ - X ? ' 00 CM A 3O1S- . —.O—i§-'lig g .•«7‘=2r«'g7,75.gs® ji_ rt .ta" i v ■g o '**’ o 1 ■■ « o C ,..=iiSC 'fadrt£ ^VJPe-----“nc - s 1 5 £ r c o 5 E 'c't rt Um Ld Q rt 'O X = 2^ s^Š ® .2 e^ jF-a- ", ul p N u c 1 7 3 I "S 5 I ® » s - r3 - " =! ?l rt I u~> g ?2 -rt B g "■ 5*5 a s 5.1' § .g ' £ ac 43 c-i _ j mta 4— Ita ZZ U6 .AA ■i54£ ‘ cFJnoSo^* '"1®'=J^1 ■" -3^-5 s oS.a £;l„ „s«5jx-“£=>i3si3i«g£ sž £.^27SS F ;7- ' ,3«"^ “■© >©.F I^^U I 46 56 Ck 35 -> .—" 1*3 rt “Cl rt _ u A » g s *-gg = ir;« ■n * I “S , fCt CM CM S i * 2 e *> .0 s - 7gs“.t^ ■K • u —I ■“ .D 00 » Ul n 2; o -rt u i-i — * I O eS t ’ Tlll i 7 K 1^ “ -^ 1 A 46 H 5313.35 I Oo— go?' oIISsEIuSkNo.- 'SSo®^.2'N — 1®-“^ .=■ g-r s . s;a . £s ž (/) X ■S Q X lu £ P V] o ■= “" fl A ■" H r C ' * § 2 CM :l<3 g ! o g K - 7 5= ■ 2oo®i 'S S*’5 >®S’O° ®is 2*i“ 5 ■ ?-£.■ . S i-š-i rt" c c Ji p.2 ® 3iSi ' 2Ji.7§=®—g -- E-E .3 h «^-7 = ® 8 friE £.2 J3 .2 -• -7 . £! S g ® “ ° S :^'SoX3'^ga«« .- £ S5 ". — - -c—. — .^S'5'_ s N §-8 Ss = ^“ »'£■» Ič, QC (/) g s "22 B « . 3 r 5 .S - " ■ ’ «a"s2 ■ £ c rt o _: . 7 3"C £ -i ’N Os rt r. z ’C d I «> u 7 S •g5S«»«5.«8>i5ia* s i2 o i? OOi^ g O c 2 H. C' Ji — I O 5 ® o* 46 5 ’3 » — u rtfttui^tako 2*<1a el g :-3^5a7Sl|=7l S' iS § ,S -g ■g 5 ® I ■ 3 - 2£S:2zS"-SS^^3-^I O ei.5 M « ® Q = R< ' ca |O tv 5 o u7 C a-1 rt =" 2 s e « 13 Ig- 7 2 ^i^ža-ggl , 2 2 N Pl U) go «’.a B »it ’ X 'o □H 2 “ S ,5 ® M r o — (S 5 oS — I L 'd ■ ©'V^rLo^JpS ort'©X®O« Se-^^SlSi^l^SEr-rSc-*-*^ .« «7 - 2^ ' 8’ a^-pJS ' 13^1 ' =< js £ a IM ■'B >3 ' gl 3 7 E ir S;2=ai! g 11 s Ji ®! I — -- gtVJ -" 5 C u 1 'C « « fs c i r: *O MSi I a s .£ — ( E *- i °hSfgi3nsšs^®!^i ^<^1'15-=|-gE"7 I 7=;a7 s 'w-3 5,Q_Hg.E,'.®7S 3Š^ Š’ S- > : «2-2,^ X — <-4 -c r c .J® c_;" ° " 5 .7I ,iS-S|"-S3 ^gB^g'® ' — □ ' ^10’5 -^iSg I - E ' 7.2,žS S ? Bi I a.X J- 5 N o X ul U 'C ta e A - 0 rt < O 3 oc .5 ' X IM I rt I , g «-a E '. o .2, * ta U _, B B rt Ui 7-3 § 2; "£ I'- - 2 ■§ i ° g ■! <= as? !A rt O " I 5 f: - CK 05 iS* c > ^:*3iAe“3 2 ^5 iC "6 10^0 *SO Si e o “ g 7?* 3 « £■ ■ 11- a O rt S C ■ - ® ■ r- o .2-0 s E K« * ^u2^ch"4i ^C rt uM"S^ S p. S CA 2 «0« , ? iTF^ 40 * Kfl p ' <11£ a u .£ 5 ii 23 « rt ■o 2 Kr) rt oo |-a:i27^s^S s2 ta - S > 'C * 5 , '.SCXjPx §£i^.rll§g7 Ul Ul £*s e — = 5 SOTJ^S |.oS7f«.®¥7 ^CM rtUrrt ta^OOta^ ? © « ** — “ •« —r Kfl > ta rt i-O t.afi ' a I o o ’« i 2 ° B tik ■ c ° -a I ■2^2g-=SOS®'g|i sSli ' 11®®« ^-o7 S O^u— S« 'rt;to5 a 2 0 ,J. a--.2®^^5gQ '. 21.^i 5 lO-F-rs®"--||S , = .^^“-2 P-sS7s£g^_„.^ -a ® .5 » s ' = jr hsJ g ^4 — rt 3 os W CM o ž (Z) X < •N Q < — 1—■ v ta tg rt Kfl > ta ' 41 'S rt © rt jQ u q N 00’^ X 3 rt A rt 5:g^so«zg.ji ■S g ir N '■ S e - “ £ ®. -Q ■ ■* — - o , ■£ . — rt ■ S N n rtJ s7(5 u ZZ .5 3 7""5 3^ ’ » r*3 CM rt SS^ ' Q rt o J ' ’ Pts32^0,20g , 7f B 'cfic-sS 'S.<3 g®| 'riSss-^o'«^ v« Al I—I . I« rt Li 3-7 t ^cMi^o , 15 _j d " is C e č o-cS^S -:27®£2;^S3 , (5 £ 13 tu ■? t: t; C C3 ft A I c — SjJ.Ss9os Ft X" > 9-1 .s S S=tll'F-i o c O^B— -t-’ 7 J 32 k »7 .'i - S = g2i«(£sS ii'«3 ” X ' 1^'0'® 7 e«® ' =„■2 075'” .S c o « o2 S-;aPl'"'' ■5 «,^=§ "S = ® , 1^ i S. ® 5 -c ;£ — — — — S 5£® ag . 3 ■ " "s®®S?-giS •5n.2tx2'SJ!t> si-2 ,3,P '2 e a b“" w 71 ■ ¥ o •«? g o o --. • *Ž^ .c7iL -*t5 u 5 Esill e . u 't I si •s 7^ • ^2-L ■iijq||l|si’ =< g ' ' ' 3 s J .2,.« 2 ’^— ® S“=^^ ^8ri 3 "•grai-S^oS g'^" ® i ® E « i .3, ji » 'b' r ■*’ rt G 0 -M 'C g^“3S2s itCi ta v li O 2 ^2-•S2 g-SS S" gp’’’’“ ’*^** .^C^CM*^*’ ■"e 7 E" § a E š “ E S t 2 cEa-ti pS 5 S o I > 7 c g o_ 1'^ « 5 I gr —* 2L - 5 I £ -Š r "■ « I ® « o - 5 u ■=■ ¥ ia^-Oiiinsal a o 2 ®o a o y “ s s s — CM 4^ S o O o »<1 s (/) X < ■M Q < P O i»’-^<^O5.'SB g *- . CM tna CS C ■ ■ ® A I 2 ' O < I L— ►O* - ■-£;?£-i7 E ■ ®:s e T -_ g &:3 £,X=ao ®a g H « 46 — 2=7 tr S a m *i5 rt fl "* 00 Sr u I o ’ 12 I EL,- U) P g^.3Fi: Sdx 'ct a A B B CM 46 « iŠ 2 s S' [h O £ 3 :.s« t3 o z . Um 'O E 5.S;A5i? Ž &Š.il Š 5-® ti^ ui Ti 'S.r’ ' 5727^'a'?;z 2^277 32? g-:^’:Si| H ■a7^”A*.S,aSj ;-c7 u7ji -i=.S„oF’'--oa ._■ rt Al © g S. slOhfi i 7 uj ' - " -« s2o gr š :>£ss o.E-3ia®j^.|" o7^ ='2 :S .S.Si:5’--al 2 5" -a u,§£.a.eo^-^§ciMj .bfirbrvk+B^^O « 7 « El u O !u^ u o « a c = c Ifh G _ , _____ ^rCiS S'^—; 60>od + O , c rt e Ok ’ tO *© o S La® ' ^OrtOAcfl _* — 46 □ s K E a .fl jt: S ■3 '‘ a N 'J O rt CM O ^3 C ® rt " rt o S . !M7 š 3 ° 2^« I j?® .£3 6 3 -s u o. « .2. . -S B- » Kfl ii I CM ' I 1?£® ' ■ _a?is'g-c^. fifi 25 o •-• c od ' rt O 118 u*i 'S “ a « rt O C S^* rt*'2^i® I ■9 ’kj i j '2 'S 1-4 £□ 1.1 1 c®*©> --- -esSo^^^^s-SSpfl S 1« S1°| =5 7 ,BifljSi2-:t=«Q«ul 1 Kt ' ._‘~_trT_BA_ . _ I — c ' T rii 1^ CM 00 -.n n ^(5 =eu 2 ® ® >! — 7oo flO 2 t^U ^ .' J 87»^'š .■^5-J^-Sg «^27£S ,2g;2s|| hi " 7 2'*“ U^ o c S.S ,ta 'a □M — o * (KJ rf ■» ."e« u s 1 »•= ® Ji ® S S I rfau,-B6~.-.^g« C.N—5'5^ JEpiBirR^iSE-aS.^ «aceOJJ.S S-i — — ?j®.o5Ec "Hm”* ® 2 ; 2^';s 5 S3.§ s eS ' -Sa 15 s a^7® SQ gg| S7 g 2S5i®7jS^ = 3l-cŽ-ffgS aQ l S bil ' - uo? g t- o -Siu, _- t H a — Tl * I 12 i I=-s'3 :s »n o hA o I > T M s s X os-SSsSs^g s i« o-k" -E^^Srt = <*CM aisžPI^ > s ' Islp «PM^a|l§Sll=ih «=^MF4S5il5|5 illill -K hi i I KA hP ^ ' - Um -=^40 C '■; ^ ta. ta o.ta*R gSS,i”oo = c"“ 63ž ''^“ -"'- u ■ o rt 73 00 X ert 'A .^2 , iRotO < X od B rt C-E 2 □ I 'H T' o'e;^.a 'U cogu,® — »"sn; g £.27;g--------- o £ -; o - ’ ETS^^-sa J ._ t * I—I n W5 ^7_g.s ^2^5 I tM0iMflQOO46 46 46 46-9 & rt X U? .2 rJ^ rt < ■ V\ . rt 2 ■s iS .p m -B 0 .* 1=8.57“ S? 1g^ =71:i o £0 o , ? .« ' S«o1“ «5= o „5’ffS'5o7F'^43u,; c .4L H i= 06 u C5i ta^Oi ta C- ” A O Gt^ Si'© cflS? — iQcMWrM VJ — g tu e t rt 'S 7 71 (X et rd — tU) s ‘ 4 ■9 g, t> .‘S ■¥ 2 - J- sh g ® 3 I I 3.!i,a a-it u K6 < Ji •a • o -0 "" rt |4CioO<4^^O—B I < U 0 rt » G -§ e " 2 iG rt u So ’grtLrtB'rt- ■ *_-M X —■ p N B u ' i u ' .. e = ,£ (J 1=1 m., bCin®r , rt a— “b” ssrtie.41:53^ , Q |£-:^75l22gg3s I0I2I .. s«§e ■ «:3a_£ « I '_ “ 3 ■¥ .fi ,5 * e otSr s 73^ C 46 " -7 '-H c ‘7 A ■ .' S:|2::22gg2Sf^ a ? u ' JS 7 2 ? o Be S S ta ' o l-“ - - 3 C 0 S ;;x.g g £| ■'r g s3.3 c N . v 'S oO B •o G — * RivAdH^^t^eiS.HcE? ' sy^ .«sQe=;=sf^g =7jS5=3t- I CM rt i s b 513' ' __ ' Zi s t " " -1 ":®«=5 5-S';?-Si: - »n 5 s s CM rt rt ■o CM rt ■3 oh Ul p X ; « ifi“» 'J E Um .2 os -g O — O _ 46 'i U5 rt c u ul Ul = l^ri ,So? 2 1 ■"olll iJ - 5 05 iji o E rr a e ° « s R ™ s ;r'33 c iV*:»u9NGggS - » 2 Q ■= 'š ® S a ® ' = .= ■= ” 5 ® d c ^ •■! r£E23«7c;£ig2 75 !*2 .y •c H ■5( tn ■ :s * .J u B _ 'S 56 c ■9 " S 2 I X ? ,s K , - - 5^ .5 - ■ . --■■■' -C;-.a.2 ■ o’oC— o;2££«g37^c I ' PSg oo<«cojiBg5a>5'N im I - F.. « .s ® 2 7 — ž ^S? — r't(5og:®“^:o£7M^ £-£i=-?7Sgi®gF®2S s ® JS I '''■ i o « 5 s J g o -^.S - 7 £{ 2lSlSš;58U .s :=s:^,3l 'v' M rt rt :tS S 7 fl -g = “'37 7 ž® r ■* s ® _L ta trt i® 5 cc LRjsSž n — S-F-Sipni '^ — 3p 5 — —'S rt r? c o I? I a s " -S ® “ TS 13 S P —i£s “ i (f) o 7 2| sr m = ; ■-■u o g 3 e-:?4/ ■g S.^e ogig?^ o2^-r - J.-A, Iš-iS e1 ;0 -■“iJjS" £ 5 O S 5 JS 5 1 mNUF. ?E£.3O X ,■1X1 Q < !? O o o ■ rt = '? .2,0 « ■g o :2 ' g “Ž7|£i!.si2is"£:' “— rt J5 rt Lrt .J,_1 o E; »T '■§ 5'i f -'iissiži; ©■ « S £ •-2? a ^$25- o ■' I7 E i*:£3 E- ^1 *S2St ± ‘ ■: p f5 s ■" u 5 s £ ii; o 46 I 15 i vestnik, 25. maja 1995 vestnik 23 niafta Lendava t: Nafta Ufldava prTjizvodrja naftnih derivatov d-O-O-RudsiTka ce$ta 1 Sh«9220 Lendava Slovenija tel. OB9/75 201 N.C-, 75 301 fai 069/75 621, 75 362 t ------DO KONCA JULIJA--- Z OPLOM MED OBLAKE! g 5 c b! T l s £ ai fi, J. PODJETJE NAFTA Lendava, d.o.o., objavlja razpis za vodjo kadrovsko-pravne službe. Kandidati morajo izpolnjevati * I - ■4!’’ C v! ?■ J J Š-z I I o ii i j ■2 ti z uh I 51 I d ■ r* -d’ & 1 1 s a 4 vih C? 1 I! g. I š I ž naslednje pogoje: tv'' ^5-' P* V i i € fl £? i j »* it i ~ VS ali VŠ strokovna izobrazba, ~ najmanj štiri leta delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah v gospodarstvu, ’ organizacijske sposobnosti. Delovno razmerje se sklene za nedoločen cas s polnim delovnim časom. vloge pošljite na naš naslov: Nafta Lendava,d.o.o. ^drovskopravna služba »ZA RAZPIS rudarska 1,69220 Lendava Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave t« ■'izpisa, torej do vključno 31. maja 1995. M L. Ugodno in poceni že za 3,300 DEM ‘družinska SAVNA velikosti 200x 12000 x 2000 cm Z po sistemu sestavi sam (v ceni vsa oprema). Tel.: 062 303 104, 38 705, telefaks: (062) 31 150. ^0 Ugodna prodaja SOLARIJEV. ® B 8^ £1 E 3^ 69250 GORNJA RADGONA. Podgrad 4 ^J6vlja prosto delovno mesto > " K®!?ostojni referent ^Kaljenega stekla ' izpolnjevati naslednje pogoje: si^ednješolska izobrazba ekonomske ali tehniške snneri, aktivno f^rijave '^'^ušnje pri prodaji, vnanje nemškega jezika. 7- dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih na naslov REFLEX, d o.o,, Podgrad 4, ‘kandidate h? «e bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. dneh Vrtca uutomer '■^Pisuje prosta dela in naloge i^avnatelja kbor izpolnjuje pogoje IZ 73. čtrina Zako-“ oraary°J'predšolskih otrok in ima 'Opijske, vodstvene in strokovne sposotmoeb. JJandidat bo •^ndidati — izbran za 4 leta. Začetek dela 10.1 &&5. Snih pošljejo prijave z dokazili o izpolnjerarTiu raip*-iH __ . 9^J®V in ODlSOm dnaortnrii&na darila w A rtruh nn irhio. *• razpisa m opisom dosedanjega dela v 3 dneh po ob^ . 'Prnerlf VRTEC LJUTOMER, Fulneaka 5, p. Liu- Po obveščeni o izidu razpl&l v 15 dneh '^oirnem postopku. ^pfSu^^P^^LIKE SLOVENIJE nadziranje I I podružnica murskaSOBOTA razpisuje prosto delovno j' _ izobrazba VII. stopnje ekonomske smeri, mesto najmanj eno leto delovnih izkušenj 2 iipit tz upravnega postopka. - ^ria^nje osnov računalništva in praktična znanja za delo z osebnimi računalniki. J^ndldat bo ii Poohlji GLSCNEriBERG Am HoffekJ 3, 8344 Bad Gteichenborg Posebna ponudba, posebnega Mondea, s posebno opremo in posebno ceno! I. gorenjeserv/s i" < Mondeo DODATNO K SERIJSKI OPREMI: Daljinsko centralno zaklepanje! Blokada motorja proti kraji! 500 DEM nižja cena! Količina omejena! SERVISNA ENOTA V MORSKI SOBOTi •-■ s:' ' ■ ..... z veseHem in ponGsom^Wrn spero&mo, da v 20. rejslni dan Da bi bp r > praz''im ludi V' 1 ■, =a V' T NAGRADNO ŽREBANJE: 31.5. 1995 bomo izžrebali 5 srečnih nagrajencev, ki so v mesecu maju pri nas kupili GORENJEV izdelek ali koristili naše servisne storitve, Ti bodo lahko ponovno izbrali karkoli iz naše ponudbe v vrednosti zneska računa. LENDAVA: Triotehna, Kolodvorska 14, (069/75-074), LJUTOMER: Avto Rajh, Jeruzalemska 1, (069/81-560), MURSKA SOBOTA: S.O.S. Company, Veščica 4e, (069/23-507), ^LADA CENTER • AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: (062) 640 540 [OPPHTOl ponedeljek-petek od 8. do 16, ure, v soboto od 8. do 12, ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA • Posojilo brez pologa • Sistem staro za novo L ■!> OBRESTNA MERA SAMO R+8,5% - posojila brez pologa za nova in rabljena vozila NAJUGODNEJŠI LIZINO - za kmetovalce, obrtnike, delovne organizacije, fizične osebe la primer:; LADA KARAVAN: polog 3590 DEM, obrok 330 DEM x 36 OB NAKUPU PODARIMO: POOBLAŠČENI PRODAJALEC prevleke, preproge, tehnični pregled IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič •rezervni deli •avtomehanika • avtokeparstvo • vulkan izerstvo Adriatic zavarovalna družba d.d. KOPER vabi k sodelotovanju PRIPRAVNIKE IN DRUGE INTERESENTE za delo v zavarovalništvu na PE Murska Sobota. Pogoji: VI./VII, st. izobrazbe tehniških smeri, poznavanje deta v okolju Windows, državljanstvo Republike Slovenije, Delo zajema področje škod. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: ADRIATIC Zavarovalna družba, d,d,. Koper Ljubljanska c. 3a 66000 Koper ■ GORNJA RADGON^; Minulo soboto se je v Gornji Radgoni na Pornu^^ sejmu veliko aktivistov j Slovenije, Ob tej priložn«’*^ podpisali Usti no o prijate^^ sodelovanju med območni^if ganizacijama RK Novo RK Gornja Radgona, / teh območnih organizacij do sedaj veliko sodelovali. P-dpisu listine pa bodo še srečanju so bili tudi številh* gi gostje, med katerimi je no omeniti predstavnika rodne federacije Rdečega J* Rdečega polmeseca za Georga Sheppala, tao prodam. Daniel N edelko. Gomilice 136, po 16. uri. nil969 SUPER PONUDBA VOZIL znamke Fiat Uno že od 11.500 DEM. Fiat Funto 55 S 3v 14.990 DEM. Fiat Tipo 1.4 SX 16.600 DEM. V zalogi tudi Fiat Punto 75 HSD in droga rabljena vozUa. Tel.: 062 31 646. 301 141.ml97g 14.990 DEM, Fiat J^T75O, letnik 1979 rwruaija 1996, 23 748. ml982 registriran do poceni prodam. Tel.: avtomatik 45». nil987 prodam. 7, tel.: 46 FORD ESCORT 1,4 CLX. letnik 1991, bele barve, registriran do aprila 1996, prodam. Tel.: 31 410 - dopoldne ali 65 404 - popoldne. miOOl IjšSt-AVd m. leuuk 1987, dobro ohianjeno, ugodno prodam. Voščim. Trimlmi 59, tel,; 76 359. in2007 toVORNI AVTO S KESONOM Tam ho t 10, letnik 1978,' oosil-QoslS-5r oostS St "°®“- ■5t.ptodam.Vaneča23.m2010 FIAT 126, letnik 1980, regK_L— fiat 126, kaiamboliran, starejši letnfc Za rezervne dele, prodam. Tel '■ 48 714.012011 registriran, in 1H Lfi; letnik 1982, v celo-ali po delih prodam Tei • si iia popoldne J-M)ORivo nioior v Cena — Tel : 51 234, 012019 1300, karambolirano, ^na DO sunju, prodam, '"'btr *^®^Jtnand Sliht- ru, n ■.^“itieniakova r Konno n.,. —sumenjakova S, 69000 Mur-saaSoboU,tel.2198l.m2049 BENAULT CLIO 1.2 rn, 1993. 1993. letnik ®20S0 “govoru. Tet; 23 751. CLDEEL. VW KOM- 2 S E ‘ uua n? 23, OPEL SENATOR renaulta 4 GTL in TL. ^OtNOHlDR.1-------- »8. višine 4 m, t' ___v--- nišo z 18 ifi itmije, primetot, za počitniško hiši, ptodain. Tel.: 44 011 ab Fokovci o hiio ari D'V1GALO. 1000 Staro stanovanjsko 2-0,3056 ..... uuvbb VAMAHO, DT 125 RE, letnik 1994/ 95, prevoženih 5.000 km. dobro rihianjeno, prodam za 5.000 DEM-Tel; 062 724 314 po 16. uri. m2058 golf, letnik 1978, n”" bro ohranjen, prodam, Janez Dugat-Melinci 114 a. ni206l OVE DIANI, letnik 1981 in 1977,fiat 125, letnik 1977, r—- -v vembra 1995, prodam. Boračeva 54, Radenci. m2069 CITROEN Cen, 5 000 km, dobro registriran, do- reg,striran do no 013074 PO doa?,v prodam. 174 ““tovoru. Tel.: 82 344. !lM9r 1802, letnik 1974, neregistriran, prodam za SIT. Tel. 82 552. M 34062 KOLO ZMOTORJEM ATX 54 da,m. Bcireci 39 ' ~ . •. vozen, prodam za 40.000 živali - - aifpro-®-Tel.: 87 248. NESNICE, MLADE JARČICE. pa-ame hisex - novi in golden komet roperbrauntriavei ' in tik pred ..ssitosijo, uvoz iz Ne-tnčije, prodaja Perutninsko podjetje FannaDriM-''*- “ (tiave), stare 3 5 resnostjo. meseca Inl ■0.0, «ni. Za v2?- '?‘° ’P° «lougt>. ?astonj količine ' Jarčic dobi za vs dostava vsakih 10 . ..rvusiotni popust ali eno jatči-06 zastonj. Prodajalec Jamči z vso astrezno dotoimentacijo, da so bila ^tavljena vsa potrebna ccpljerij®. Naročila sprejemajo 'm dajejo vse in-lotinacije; Gostilna T'ibija Horvata, Nemčavci, tel.. 24 393, Gostilna ^n^c, Bakovci, tel.. 43 070, Oosti-“ja Železen, Beznovci. tel.; 49 025. ^iditstvo Dairiidra Zamuda, Galušak. ^»deoi ob femi- tel.; 68 044, in '■W:43 070,0os,r ''uem ob Ščavnici, l-..- v o vhh Bistro Grad, tel.; 53 168- "'^toHube, MuBg - NESNICE pasme h'iscx *wko natočite po telefonu v trgovini ^azaneKožlai,Nedelica.tet.;72 180, 'tiptiFtancu Movrinu, Petanjci 98c, Pri mostu, tel.; 46 505. la vsakih Je- 01195 brejo z drugim teletom 9 zaradi starosti lastnika, vino ^atnicn, seno in škropilnico pto-Bogojina 17. m 1863 ‘clico o, brejo 9 prodam. mesecev s tretjim teletom, prodam. Lipovci 18. ml988 KOZO z mladiči prodam. Ludvik Nemet, Gabeije 114 b. (n2004 MLADO NEMŠKO OVČARKO z mladiči ugodno prodam. Čepinci 33. m200g KOKER ŠPANJELE - MLADIČE prodam. M. Sobota, Mikloša Kuzmiča 17. m2014 KRAVO, staro 7 let, brejo 7 mesecev, prodamo. Prosenjakovci št. 101. m2O]5 PUJSKE prodam. Kiog, Trubarjeva 60. m3037 BREJE SVINJE prodam. Satahovci 32. m2029 BREJO TELICO, kontrola A, mešani gozd in drva prodam. Balek. Pesko-vci 12. m2032 . MALE PUJSKE prodam. Krajna 33. tel.: 46 472. m2033 NESNICE mlade jarčice, rjave, cepljene, hisez, stare 13 tednov prodam za 350 SIT/kos, dostava na dom. Tel.: (062) 792 357. m2O35 KRAVO, staro 4 leta, brejo 9 mesecev prodam in dam v najem travnik. Krajna 63. m2O84 RTV SERVIS TRGOVINA TWIST JOŽE URŠIČ Trsteiilaliova 42, tel,: (069) 22 G22 69(H)0 Morska So&fila POPRAVILO VSEH VRST TV-SPREJEMNIKOV NA DOMU! I I I I I POPRAVILO PRALNIH STROJEV CENA PREVOZA NE GLEDE NA ODDALJENOST 400 SIT PLAČILO NA OBROKE GARANCIJA RTV SERVIS ZEMLJIČ, UŽIŠKA 16, UUTOMER, TEL.: (069) 83 101 posesti d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, ISCETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZCUBUAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069i 32322 FAX-TEL.(069)32 322 a. NOVAKA 4. M. SOBOTA 11 VtSOKOPRITUCNO HIŠO z vrtom v Lendavi prodam, tudi na obroke. Tel.: 76 814. ml990 DRUŽINSKO HIŠO, opremljeno, na parceli 1.000 m2, blizu M. Sobote, prodam. Tel.; 22 679.ml994 HIŠO v Lendavi, v Partizanski ulici 4. prodam. Ogled in cena po dogovoru. Tel.: 061 552 39].m2OOO HIŠO 14 X 4 m in It arov zemljišča, primernega za vinograd, v Lendavskih Goricah 314, blizu Lovskega doma, prodam. Cena po dogovoru. Informacije; Lendavske Gorice 314. ni2006 GARSONJERO v M. Soboti. Staneta Rozmana 6, veliko 30 m2, prodam. Tel.: 32 650 ali 32 945, m3028 HIŠO v Vučji Gomili, ob asfaltni cesti. z urejeno okolico, prodam. Gran-fol, Vučja Gomila 8. m2030 1,8 HA hrastovega gozda ugodno prodam. Tel.: 26 473. m2038 VINOGRAD, 18 arov, z 9 ari njive, zazidljiv okoliš, v Filovcih, prodam. Tel.: 47 164.m2044 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Panovcih 13 ugodno prodam. Tel.: 72 055. m2047 ENOSOBNO STANOVANJE v centru mesta, 44 m2 , in GARSONJERO, 31 m2, v centru mesta v novejšem bloku, prodamo. Dill, d.o.o., tel.: 32 322. STANOVANJSKO HIŠO v Selu, v zelo dobrem starju, takoj vseljivo, zelo ugodno prodamo. Dill, d. o. o., tel.; 32 322. m20Sl SADOVNJAK V DOLINI, 6 arov, moped TORO in električni varilni aparat, 180-amperski, zelo ugodno prodam. Tel.: 46 212. in2OS2 HIŠO s parcelo in razna zemljišča ter električni 4 fazni motor Rade Končar, prodam. Pertoci, Mali Bakovci 56. m2059 SOBO v Murski Soboti oddam Ženski. Prešernova 29, M. Sobota (pri Tobaku), m2062 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Murski Soboti kupim. Kolmanič, Petanjci 113. m2065 STAREJŠO VSELJIVO OPREMLJENO HIŠO z zemljiščem, 70 arov, prodam ali menjam. Beračeva 54. Radenci, m2068 VINOGRAD IN GOZD, 3,5 hek-taija v Stanetincih prodam. Tel.: 00 43 034 76 29852, m32467 kmetijska mehanizacija NOVO BOČNO KOSO za IMT in skoraj nov 5601 vinski sod, ugodno prodam. Mavrin, Babinci 30. PUHALNIK in obračalnik za seno prodam. Tel.: 87 728. m 1971 TRAKTQR Masey Ferguson turbo, originalen angleški, 110 KS, letnik 1980, prodam. Kodila, Selo 12. 69207 Prosenjakovci, in 1975 PUHALNIK Tajfun, malo rabljen. ugodno prodam. Tel.: 44 056. ml 976 BOČNO KOSO za traktor, malo rabljeno, prodam. Selo 9, tel.: 44 070. m 1980, SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 19 m 3, dobro ohranjeno, prodam. Tel.; 70 625 ali 70 592. niI983 TRAKTORJE vseh tipov in čelne rotacijske kosilnice 184 F prodajamo. Tel.; 061 621 839.m2003 KOMBAJN Claas Konzul po izbiri, tračni obračalnik Favorit SIP 220, dvobrazdni mehanski obračalni plug in montažni leseni silos 300 z 250 prodam. Tel.: 55 074, zvečer. in2OO9 MOTOKULTTVATOR Gorenje Muta s priključki in varUni aparat CO2 Varming 140/160 prodam. Andrejci l.tel.: 48 0l0.m20I3 TRAKTOR Fendt 28 KM, 2004itrsko škropilnico, lOcolniZetorjevplug, 4-redni sadilnik koruze OLT ter starejše in nove gume Barum, 13x28, ugodno prodam. Franc Antolin, Velika Polana 137. m2017 OBRAČALNIK ZA SENO ugodno prodam. Martjanci 56, tel.: 48 564. in2020 MEMBRANSKO ŠKROPILNICO, črpalko Zagodoni, 2001. motor BWS Vamaha in aluminijasto prikolico nosilnosti 900 kg prodam. Te1.:,2l 537. m2021 BAGER Radoje Dakič, kombajn Zmaj in traktor Belarus prodam. Tel.: 41 317. m2022 ŠKROPILNICO ZA VINOGRAD Gorenje Muta, prevozno, rabljene 6,5-rebme salonitne plošče in enofazno črpalko s hidroforjem prodam. Tel.: 24 832. m2023 OBRAČALNIK ZA SENO, malo rabljen, prodam. Ivan Felbar, Filovci 61.m2024 KOMBAJN Claas Dom in at or 80 z dvojnim adapterjem prodam. Tel.: 57 450, po 18. uri. m2O25 TRAKTORSKO ROTAOJSKO KOSILNICO IMT, dobro ohranjeno, prodam. Melinci 170, tel,: 41 249. m2026 KOSILNICO Laverda diesel, obračalnik Panonija in dve mladi breji kravi prodam. Ivan Vučko, Srednja Bistrica 72. tel.: 71 I23,m2031 OBRAČALNIK pajek in rotacijsko kosilnico na štiri diske kupim. Tel.: 069 6(i503, Ignac Kralj, Sp. Ščavnica 14. m2037 TRAKTOR FERGUSON 560, silo-kombajn SK 80, obračalnik Panonija in prešo za batiranje sena in slame Panonija prodam. Lipovci 103, tel.: 41 013, zvečer. m2039 KOMBANJ ZMAJ 133, letnik 1986. z adapterjem za koruzo, širina kose 3 m. prodam. Tel.; 60 154. in2048 KOMBANJ ZMAJ 142 z adapterjem za koruzo, frezo za konizim® >n prikolico Tehnostroj, 51, prodam. Tel.: 43 046. m2054 KOMBANJ ZMAJ 133 z obema adapterjema, še z nerabljeno stiskalnico za slamo, ohranjen, kot nov, in tovorni avtomobil TAM 4500, prekucnik, z novimi gumami, zelo ohranjen, prodam. Tel.: 062 766 027. m2O6O TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 818 s plugom, 23 delovnih ur, prodam. Tel.: 23 917. m2063 OBRAČALNIK ZA SENO, malo rabljen, prodam. Trnje 49, tel.: 70 742. m2067 TRAKTOR STEVR, 15 KM. vozen, neregistriran, prodam Ogled zvečer. Bogojina 28. m2072 Prodaija apanttrv po ogodnOt cenah TVB Goienjc Sl TVBTSLEFUNKEN 36 fayperbanol Stolp PHILIPS*CD AR PHItJPS 36.22S,lii) 36.7&B,0& SATELITSKE ANTENE kompletni sistemi že od 350.00 DEM vrtljivi sistemi dograditev motorčka na obstoječi sistem dekodeiji za FILMNET (MULTICHOICE) možnost plačila na 8 obrokov RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ, UŽIŠKA 16, UUTOMER, TEL.; (069)83 101. SAMONAKLADALKO, 19 m, pu-halnik Tajfun, traktor Deutz, 40 KS, letnik 1960, molzni stroj Alfa La val ter avtomatsko tehtnico za krompir prodam. Tel.; 82 474. m2073 PRIKOLICO SIP 25 in voz, 3,5 t nosilnosti, s poviški, prodam. Anton Stibler, Lukavci 49, tel.: 87 722. 1112079 razno SALONITNE PLOŠČE, večjo količino, velikost 225x110 cm, prodam. Tel.: 86 189. m34063 VINO, laški rizling in beli burgundec, prodam. Tel.: 32 075. 011964 RABLJENO STREŠNO OPEKO MEDirtRAN, okrog 1700 kosov, prodam. Rogan, Dalmatinova 3, Čer-nelavci, tel.: 31 011. ml968 PEČ za etažno centralno kurjavo prodam. Skalič, G. Petrovci - blok. 011979 RABLJENO BALKONSKO OKNO z roletami in vrtno kosilnico. 4-takt-no. brez koša, poceni prodani. M. Sobota, Zorana Velnaija 19. m 1984 LUŠČENO KORUZO prodam Tel.: 70 524. m 1989 RDEČE IN BELO VINO, lahko tudi šmarnico, prodam. MarkiŠavci 30, tel.: 31 474. ml993 STARINSKO POmŠTVO v Lendavi prodam: zelo lepo jedilnico, kredenco, spalnico. Tel.: 061 552 391. m 1999 BARVNI TELEVIZOR in sesalnik za prah prodam. Tel.; 24 903. m2002 BALIRANO SLAMO prodam. Dobrovnik 158, tel.: 79 069. m2005 BALIRANO SENO in pajek za seno prodam. Ye!.: 82 836. m2012 HLADILNIK Gorenje, visok, malo rabljen, širine 60 cm, prodam. Ižakovci 185 (Nemščak). ra20l6 JEDILNI KROMPIR kupujemo Tel.: 062 211 l39.m2045 VHJČARJA nosilnost do 1000 kg, električni, in tračno žago, premer koluta 60 cm, oboje v dobrem stanju, prodam. Tel.: 65 327. m2O57 4001 RDEČEGA VINA ugodno prodam. Tel: 26 164. m2066 PRALNI STROJ, kombinirani, štedilnik 2+2, tehtnico Maksima, 20 kg, okroglo, prodam. Tel.: 45 501. m2070 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, železen, prodam, Janez Dervarič, Beznovci 17, tel.: 49 244. m2077 ŠOTOR ZA KAMPIRANJE za 4 osebe, z dvema spalnicama, in rabljene okrogle cirkularke, prodam. Karel KoleŠ, Stara 12, M. Sobota. m2086 STABILNI VRTALNI STROJ nov voz z gumijastimi kolesi, prodani. Tei.: 62 782. m32471 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne njižice izdane pri HKS št. 33 75-3 Viki Domanjko, Andrejci. m32469 KOMENTAR ZAKONA O OBLI-GACUSKIH RAZMERJIH (dr. Stojan Cigoj) kupim. Tet.: 069 61 838 ali 062 222 805. in 32466 Pokliči uživ^ 9 i I © 001803*474-2662 d.o.o. EKPORT • IMPORT Finančni Inganiring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. OplemenAH« t ve/ Omar poielo ugodni obrdttni mori In kraOtoroena pramottittana poiollia. P. E. MURSKA SOBOTA Arhttekte Novaka 4 Tal.-taN^aka: (OeS) 3!S48 delo MLAJŠO NATAKARICO, lahko tudi priučeno, redno zaposlim. Delovni čas urejen, 3 dni v tednu prosto, plača po dogovoru, za stanovanje in hrano urejeno. Zaposlim tudi dva krepka fanta za redarsko službo v diskoteki. 011992 ZA POMOŽNA MIZARSKA DELA zaposlimo dva delavca. PogojL končana vsaj poklicna izobrazba katere koli smeri in veselje do dela lesarstvu. Zaželjene izkušnje in izpit C-kategorije. Atrium Ljutomer, Pr^mova 28. m2046 Brez mejne 2 D.O.O. MARIBOR , GWMIf!ei7 UU8UANA I TRŽAŠKA 2 RAČUNAINIŠKO IZOBRAŽEVANJE V tadnu od 1S.5 ob 16.OD BvijttiKi TEČAJ ZA ZAČETNIKE VtadauadZ9J.-Z.6. ob IS.M) WORD FOR WINI>OWS 6.0 J. Za doduu infcmucije au pokličite, poslali van bomo brezpitCcD IcMalog. Btofoteloi imaio tnoinoa trapta&iih točajev. «(062) 226-138 PGD SVETIJURU prireja v nedeljo, 4. junija 1995, ob 9. uri tradicionalno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal tovarne LIV. Po tekmovanju bo vrtna veselica. Igral bo ansambel Arizona. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni! storitve ROlETE ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE IZDELUJEMO IN MONTIRAMO. Tel.; 0609 616 170, m3076 so lepote naše domovine (3) Končni cilj letošnjega VESTNIKOVEGA VIAKA je Nova Gorica z zanimivo okolico. Mesto je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni tik ob državni meji. Z one strani meje leži italijanska stara Gorica, kamor vodijo trije mejni prehodi. Z mirovno pogodbo med FULI in Italijo februarja 1947 je ostal slovenski del Goriške brez upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Nova oblast je začela graditi s pomočjo mladinskih delovnih brigad središče, ki se je sprva počasi razvijalo, saj mestece ni imelo potrebnega zaledja. Z Izboljšanjem odnosov z Italijo in predvsem staro Gorico je mesto začelo cveteti. Hitova igralnica Perl a v Novi Gorici Med umetnostnimi spomeniki iz starejših obdobij je pomeben frančiškanski samostan, ki ga krasi zgodnjebaročna cerkev. Ta kulcumoz-godovinski spomenik se odlikuje z grobnico francoskih kraljev. Tuje med druginii pokopan zadnji francoski kraji' Karel X. V samostanu je dr^occ-na knjižnica, v cerkvi pa biseri baročne arhitekture. Potnike našega vlaka bomo po prihodu v Novo Gorico z avtobusi popeljali na različne izlete. In talto bomo krenili tudi na Sveto goro. Na gori Skalnica je bila leta 1544 sezidana triladijska Marijina cerkev. Leta 1565 so cerkev prevzeli frančiškani iz Bosne ter poslopju prizidali samostan. Leta 1786 je dal Jožef II. cerkev podreti, a sojo obnovili. Med prvo vojno Je bila podrta. Sedanja stavba s samostanom je iz leta 1927. Zgrajena je v novobaročnem slogu. Cerkev je od nekdaj znamenita božia pot. Zapeljali se bomo tudi v Dobrovo, kije gospodarsko središče vinogradniške in sadjarske pokrajine. Tukaj je velika vinska klet Goriška brda. Kraj je znan še po grajskem poslopju iz leta 1600, kije vzorno obno^jcno. In kdo Se ni slišal za novogoriški HIT? Gre za hotele, igralnice in turizem, Gre za dejavnost, ki je v devetdesetih letih postala ena vodilnih v slovenskem gospodarstvu in znanilka nove, postindustrijske podobe Slovenije. Hit seje v desetih letih iz manjšega gostinskega podjetja s 310 zaposlenimi razvil v sodoben poslovni sistem, ki danes zaposluje 1500 delavcev. Na uspešnost in prodornost Hita kaže podatek, da se Je obseg poslovanja podjetja od leta 1986 do danes povečal kar za 18-krat. Hit Je v nekaj letih s premišljenimi vlagapji v razvoj dejavnosti in v nove turistične zmogljivosti presegel vsa slovenska turistična podjetja. 'V letu 1993 Je doseglo igralništvo v Sloveniji 170 milijonov mark deviznega priUva, od tega je skoraj dve tretjini ustvaril Hit. Z 9,9 milijarde tolarjev celotnega prihodka Je bil Hit po dohodku med najboljšimi slovenskimi podjetji. Nekateri od potnikov si bodo lahko ogledali Hitovo Perlo. 'Videli bodo živopisno industrijo sodobnih iger na srečo, kjer se da bajno obogateti ali pa osušiti do zanjega drobiža. Da, resnica je! V naši mali Sloveniji je mogoče videti toliko zanimivega in lepega kot le redko kje po svetu. In redkost Je tudi VESTNIKOV VLAK. Tako velik in pester izlet zna organizirati le VESTNIK -NAJVEČJI TEDNIK SEVEROVZHODNE SLOVENUE. F. Ste/anec 26 vestnik, 25. maja 1995 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega sfnehijaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 55. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in zet Jožef Matajič iz Gaberja 154 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, b ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu Kolariču za odigrano Tišino. Gabeije, 12. 5. 1995. Žalujoči vsi njegovi Ah, zdaj ptičice molče v svojih gnezdih ople tenih: od dreves, od trav zelenih rosne kapljice vise. Jaz pa. jaz pa hodim sam, lepše dneve premišljujem in. kar tebe več ne čujem, več smejati se ne znam. Dragotin Kette TdviVv.MJk V 68. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in sestra Marija Puhan rojena Nemec iz Bogojine Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so dragi pokojnici priskočili na pomoč, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, za svete maše in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župnikoma na lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za čutno odpete žalostinke in govornici g. Anici Gregorec za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, Hvala sodelavcem Podjetja za informiranje iz Murske Sobote. Vsem še enkrat, iskrena hvala! Bogojina. 15. maja 1995 Žalujoči vsi njeni Kako Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 21. letu nas jc za vedno zapustila naša draga hčerka in sestra Monika Zadravec iz Odranec Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem so'šedom. sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje, sveče, za svete maše in vsem za izrečeno sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr, Kousu. Hvala g. župniku in Mariji za lepe besede, pevskemu zboru, prav tako njenim vrstnikom, sodelavcem in sodelavkam ter drugim iz Ženskih oblači! Mure. Žalujoči: mama, oče, sestra Irena z možem Robijem in sinom Urošem, sestra Lidija, dedka in mamci ter stric in tete z družinami ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustila naša mama, babica in prababica Skromno, tiho si Živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. Marija Horvat s Hotize 203 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožajje, darovali cvetje, vence, sveče, za sv, maše ter jo pospremili na tv eni zadnji poti, Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v M, Soboti, še posebno dr. Kološev! za nesebično pomoč. Hvala osebju doma ostarelih v Lendavi za njihov trud in nego. Vsem Se enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 2. 10. 1974-18, 5. 1995 SLOVO Moniki Zadravec , ZAHVALA l| V 83. letu nas je zapustila draga ll žena, mama, tašča, stara mama in , prababica Marija Kočiš iz Lončarovec r I Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Solza, žalost in bolečina te zbudila več ne bo. Nam ostala je le praznina, ki hudo, hudo boli. Zakaj? V življenju osrečiti vsakega si znala, le pred usodo kruto nemočna si ostala. Sodelavci čistilne ekipe Splošne bolnice Murska Sobota Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili k poslednjemu počitku, darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Stefanu Beznecu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lončarovci, 16. 5. 1995 Žalujoči vsi njeni najdražji I I Odšel si tiho brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih še živiš, čeravno mirno že v grobu spiš. Solza, žalost, bolečina te ne bo zbudila, a med nami postala žalostna praznina. ZAHVALA V 51. letu starosti nas je nenadoma brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat Franc Grah iz Gorice Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega Ferija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in stali ob strani, za pokojnika darovali vence, cvetje, za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Severju za odigrano Tišino, govornikoma, direktorju Muralista in predsedniku GD Gorica za prisrčne besede slovesa. Hvala sindikatu in sodelavcem podjetja Mura in Muralista, Boštjanovim in Andrejevim sošolcem ter Alenkinim sodelavkam za izrečena sožalja. Hvala domačim gasilcem in gasilcem iz drugih vasi. Še enkrat vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat Štefan Pintarič iz Bore je c Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, v dobrodelne namene in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Oto Flisarju, osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, pogrebništvu Banfi iz Veščice ter g. Klančarju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Borejci, 18, 5, 1995 Žalnjoči; brata Adolf in Milan, sestri Hilda in Marta z družinama in drugo sorodstvo Skrb, delo in trpljenje tvoje Je bilo življenje. Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj Je bilo lepo živeli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina, brata in sorodnika Štefana Graha iz Kančevec 13 1947-1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in šopke, sveče, za svete maše ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala gospodu patru Karlu, pevcem iz Marijane c, sodelavcem podjetja Dinos in Kartonaži Pomurskega tiska. Radenski, tozd Zvezda M. Sobota, gostilni Kozel iz Žiberec, tovarišicam in učencem S. in 8. razreda OŠ Fokovci. Posebej hvala še govorniku Dinosa in domačim gasilcem. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdraijl V SPOMIN Mesec maj ne prinaša le lepote narave, temveč tudi tisti žalostni dan, ko smo pred štirimi leti izgubili dragega moža in očeta Teodorja Obala iz NemČavec Hvala vsem, ki z lepimi spomini p o stoji te ob njegovem grobu. Vsi njegovi K Življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 75. letu starosti je tiho zaspal dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric Rudolf Hodošček iz Zenkovec 38 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke, sveče, v dobrodelne namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebej dr. Hodoščku in dr. Mukoviču za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalpjoči vsi, ki smo te imeli radi Ko ljubezen svojo vso si nam razdat, trudno, tiho si zaspal. ZAHVALA V 73. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi oče. dedi in tast Karel Škrilec starejši iz Gradišča 24 Ob boleči izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga med rdegovo boleznijo obiskovali, ga tolažili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in nam * teh težkih trenutkih pomagali. Lepa hvala dr. Zvezdici Rainer ■ Včroš za dolgoletno zdravljenje, duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem iz Gradišča za organizacijo pogreba in pogrebništvu Banfi. Hvala Mileni za besede slovesa, 282. brigadi Mure, Pomgradu - tesarstvo, CementarstvU Mešič M. Sobota in Birotehniki Tkalčec M, Sobota. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Gradišče. 16. 5. 1995 Žalujoči vsi njegovi DEDI, POGREŠALI TE BOVA TVOJI VNUKINJI PATRICIJA IN DOROTEJA Popravek I I Pri zahvali za Mirana Pasičnjeka sta se nam prikradli dve |' rilX<|JVAlJ 44 IVIllBild rOdlLllJCKU 944 »c NAJil 1K44I4U U T V -- - napaki, in sicer bi moralo biti v besedilu Pomladne rože nam*® Roland Miran in pri žalujoCih namesto tata ata. Vsem prizadetim se opravičujemo. 95 vestnik, 25. maja 1995 27 I j j I J » - I : 23. maja je minilo devet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče I v SPOMIN Ludvik Lendvaj iz Moščanec Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate _ sveče. Vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi Potuješ skozi naše sanje, potuješ vse dalje in dalje... Vendar bolečina ostaja ista, ne kraj, ne čas i je ozdravila nista. h v SPOMIN Danes, 25. Francu Boharju iz Staitjevec m^a, mineva pet let žalosti in bolečine. odkar • J- . zarosti m ooiecme. Sl odšel tja, od koder ni vrnitve. Brez tebe je nas dom pust in prazen. Hvala ernh dobro mislijo postojite ob njegovem o n. mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal, ni več trpljenja, ne bolečin, ostal je le nate lep spomin. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Banfi z VaneČe sorodtiit st iskreno zahvaljujemo vsem Vence ^ttsedom in znancem, ki ste darovali Hvala 'n sveče ter nam izrekli sožalje. "m lUUl o duhmmjv________— Odpete žfi za pogrebni obred, pevoem a mstinke in vsem, ki ste ga pospremili na ^lnlci v grobu spi, a med tem ti, ki si v SI, letu tragiCno končal pot. dragi oče, zet, brat in svak Martin Smej iz Lipe Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsej botrini, rodbini, ‘e znancem, ki so nas v teh težkih trenutkih tolažili, priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence, c^tje in sveče ter darovali za sv. maše. Zahvala vsem, ki ste ju v tako velikem številu spremljali na tako ^^btia zahvala . ladnjo pot. Paškemu zboru ter a pogrebni obred, domačemu “> «■ 8“nlj>v govor , ob odprtem grobu. sv. vsem iskreno Bog plačaj! Vsi dragi domači 26, maja bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Kamplin iz Strehovec 21 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ti nisi umrl, ti samo spii, umrl boš takrat, ko bomo umrli mi. IN MEMORIAM Rudi Kodela 28. 5. 1994-28. 5. 1995 V hvaležnem spominu na življenje s tabo! ■1; ■J •J M n Tvoji najdražji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 27. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Ludvik Časar iz Stanjevec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji Pred letom (kaj že?) jo je vzela bolezen. JI Utrujena v večnost se Je preselila. Zdaj lučka gori In cvete gomila... Luč za spomin, a cvet - za ljubezen. V SPOMIN Marija Zrinski 22. 5.1994-22. 5.1995 • Hvala vsem, ki jo hranite v dobrem spominu. Vsi njeni u sporočamo žalostno vest, da nas I je sredi ustvarjalnega dela, star komaj 50 let, nepričakovano I zapustil naš sekretar Ivan Drozdek • Vdnč Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV MERCATOBJA-SLOGE GORNJA RADGONA I Kako Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman vaju išče, ni več vajinega smehljaja, te trud in delo vajinih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ne moremo dojeti resnice in bolečine, da smo v enem mesecu izgubili dragega moža, atija, dedija, sedaj pa še drago mamo, babico, prababico in taščo Marijo Makovec iz Lukavec 64 1918-1995 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala dr. Lasbaherju in sestri Slavici. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevkam, govorniku za besede slovesa in gospodu za odigrano žalostlnko ter gasilcem. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi. DRAGI DEDI, MATI! Pogrešam vaju. ALEN 4^- Življenje je kratko, spomini so večni. V SPOMIN 25. maja mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast in stari oče Štefan Čemi DAnlrAirAA 10 k Renkovec 38 5. novembra bodo minila 4 leta, odkar nas Je zapustila draga mama, tašča, stara mama in sestra Agata Čemi iz Renkovec 38 Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči; sinovi z dnižlnami in vsi, ki SO ju imeli ZAHVALA V 69, letu starosti nas je mimo in tiho po dolgi, težki bolezni zapustila in zatisnila svoje trudne oči naša draga mama, stara . mama, sestra in sorodnica Helena Horvat roj, Balajc iz Križevec v Prekmurju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in dobrim prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v druge dobrodelne namene. Hvala dr. Kiršnerju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za pogrebni obred in pevcem iz Pečarovec za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena - hvala! Križevci, 5. 5. 1995 Žalujoči; sin Aleksander z ženo Elzo, vnuka Simon in Andrej, sin Milan z ženo Majdo, muka Anita in Matej iz Moščanec ter sestra Marija iz Sela ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Jožefa Kelenca iz Dol. Bistrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadpji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge dobre namene. Posebej hvala botrini Kavaš, dobrim sosedom, Agromerkuiju, gospodu kaplanu Ivanu Kranjcu za pogrebni obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, Gasilskemu društvu Bistrica in gospodu Peterki za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Dol, Bistrica, 17, 5, 1995 Žalitjoči vsi, ki smo te imeli radi KKl NI 3 7di I I 2EM I 1 '] If f župan mesta Murska Sobota .4iHlrej Gerenčer - Bro-ker je pri pr avti svečani deti le soboški Fazaneriji. Pri vbodu na »svetski« stadion je pred začetkom pokalne tekme najprej sprejel povabljence, vse župane nekdanje soboške občine, razen Mat-temicha in Capuneja. ki sta vstopita na štadion z ledavske strani. Med prvimi, s katerimi se je rokoval, pa ni bilo nobenega župana, ampak prvi med prvimi iz beltinske občine Viktor Keller - Ber-iiiseoni. Dopoldne pa je zasadil lopato in pred tribuno po-svečencev posadil prvi pod-taknjenec ^ieinije izpred Kučanove delavnice. Puconski župan ■ Kema - Novak je bil na blagoslovitvi brezovske kapele svetega Florijana. Ker se protestantski predstavnik Cerkve ni udeležil blagoslovitve kapelice. ki so jo verniki tako katoliške kot luteranske vere družno zgradili, je namesto slednjega opravil še blagoslov . Ivan Obal - Idži in carinski direktor Horvat Stavku - Slavoj sta začela ukrepati na dolgo vaške m mejnem prehodu, saj sta začela postavljati zabojnike za svoje službe. To pa je zelo razkurilo gomje-radgonskega župana Mih« Vodenika — LDS Lepca, ki se boji, da mu bosta tako upro-pastila edino proti labilno podjetje, ki ga še ima, MetKčar-jev »AvtopoHo« namreč. Radenčani s Šefeijem na Čelu so staknili glave, pa ne zaradi prodaje delnic, ampak jih je spravit s tira Stanko P«-laaič - Kempinskj. Ko so namreč izvedeli, da je Kem- pinsky dobil blagoslov za gradnjo novega hotela de lux kategorije tik ob avtobusni postaji in njihovi boginji lova Diani, je v Radenski najvišja stopnja pripravljenosti. Bistričani in Polancani se ne morejo poenotiti, kje zgraditi novo žetežniško postajo. V teh dneh je namreč s polno paro začel obratovati Cope-kov mlin. Zmogljivosti mlina so tako velike, da že v poskusnem obratovanju zmelje kar nekaj vagonov raznoraznih žit in koruze. Kaj bo šele, ko bo delal s polno zmogljivostjo. Zato so oboji ugotovili, da je postajedišče za opnni vlak nujno, toda lokacije nikakor ne morejo i^jti. Bistrica je v igri zaradi direktorja mlina press. Viktor Flisar Piko in Geza Kištalvi- KEže pišeta scenarij za gledališko igro, ki bo doživela premiero na Vestnikovem vlaku. Kot nam je uspelo izvedeti, bosta po scenariju od Pragerskega naprej uporabila za vleko Goričko mariSko, kjer bo potekala tudi igra z dvema igralcema. ni nam pa uspelo izvedeti. kateri bo imel glavno vlogo strojevodje in kateri stransko kurjača. Po velikem uspehu pri iskanju tople vode v Ljutomeru je ponovno aktiviran tudi lendavski rudnik premoga. Iz zanesljivih virov smo izvedeti, da so Ljatomer-čani in Lendavčani že začeli s podzemno povezavo obeh obmejnih mest. Namesto z metroji bodo potovali $ Čolni. KEsaftMi KONJ Radio Kujski val: portret meseca Naše mesto ima velikega človeka. S to izjavo ne mislim na mesto kot bivališče ljudi, temveč na mesto samo. On ga neguje, ga oblikuje, brzda v prebujni rasti in mu daje videz urejenega podeželskega mesta. Ne mislim hvaliti njegovega okusa, do' miselnosti ali celo umetniške žilice, se ne spoznam na to. Preprosto bi rad predstavil Ivcka, kot ga vidimo skoraj vsak dan. Z motiko okopava vrtnice na Starem trgu: »Zdravo, kako si?« Pozna me. Točno ve kje sva se videla, popolnoma jasno sliko ima o meni. Cez cesto nekomu pomaha. Tudi temu je v hipu namenjena njegova polna pozornost. Verjetno na tak nezmotljiv način pozna vse meščane in Sc veliko večino ljudi v okoliških vaseh. Pri tem ne neha delati niti za hip. z matematično natančnostjo zadeva z motiko natanko tja* kamor je t HJJ5KI rečete k temu, kar hočete. Kujski ral - naš komentar Naj gospod Ivekne bo jezen, da ga primerjamo z birokrati. Če bi ljutomerska občinska uprava delala tako dobro, bi bil namesto vseh v listi podrtiji med župniščem in policijo dovolj samo župan. Pa še honorarno bi kaj postoril za treba. Noben njegov gib ne gre v prazno. V banki sem se zadržal kakih deset ali petnajst minut. Greda je okopana, Ivcka ni več. Peljem se na črpalko in ga vidim, kako kosi zelenico v Prešernovi, Normalno jc, da me opazi in mi resnobno pokima. Motoma kosa z milimetrsko natančnostjo reže okrog dreves, sikajoči najlon sejih niti ne dotakne. Popoldne ga lahko vidite, da na prikolico nalaga vejevje v Ormoški ulici, ki ga jc kdo ve kdaj utegnil obrezati. Oglejte si zdaj to mesto malo drugače. Vi, ki ves dan brnite s kosilnico okrog svoje hišice, ki vam kar naprej pobegnejo kakšne koprive, ki se cele dneve borite s plevelom. Ivek »zrihta« v tem času vse mesto in povrh še sebi doma. Ne vem, kam to »paše«, pa vseeno moram povedati. Ivek je šel peš v Beograd pa peš na morje pa še kam. Moram popraviti izjavo na začetku. Nima mesto tega človeka. To mesto je njegovo, pa lahko I Moja domača banka t ZD Pomurska banka d-d. I y A 5i • jj i Murska Sobota || Meajaliitšlu tečaj Pomurske banke z dne, 22, maja 1995, lečaji velj^n maja 1995 »d M,H dalje. Srednji tečaj Banke Slovenije ve^ od 23. maja 1995 od M.H dalje. Dižava Avstrija Francija Nemč^ Italija $vka ZDA Enota 100 loT IH. IH IM 1 Banka Slovenije 1.156,4788 2.3M,Zn4 8.132,19H 6,9978 9,765,9477 117,6240 VABILO Ormož in Radgono. Radio Kujski val - reklame Optika Ljutomer: Po- i ceni vam obnovimo ' vid, na željo tudi zamenjamo oči. Pridite in sami boste videli. Fotostudio Ljutomer: Portreti izrednih kvalitet. še lastna mati vas ne bo prepoznala. Pridite, da vas prepričamo. Bordel Sneguljčica, Vrazova 1, vabi: Za svoj denar pri nas dobite sedemkrat več. Pridite spočiti!* I I Nakup 1.120,M 2.245,H 8.(tH,M 6,80 9.560,M 115,M Prodaja 1.155,H 2.292,0* 9.795,01 U73* Prebivalci Radenec in okolicel Z veseljem vam sporočamo, da so v dogovorjeni roku prenovljeni prostori ekspoziture v Radencih. Zahvaljujemo se za razumevanje v času, ko enota ni poslovala, in vas vljudno vabimo na odprtje prenovljenih prostorov v ponedeljek, 29. maja 1995, ob 13. uri. Ekspozitura v Radencih bo začela poslovati že v soboto, 27. maja 1995. Nova kapelica v Beznovcih { j v Beznovcih so v nedeljo posvetili kapelico sv, Florijana. Kw FJJ območje. Kjer živijo evangeličanski in katoliški verniki, je kapelic* menjena obojim vernikom. Posvetitve prve kapelice, ki stoji v Bez*' vcih, so se klT dežju udcleiai’^ i!’ 3 1 Tilni TašČ«oif J . ... . _.JicbL’ Banka Ljutomer: prodajni tečaj za tolar 115 stotinov nakupni tečaj za tolar 85 stotinov Radio Kujski val - Na neumna vprašanja poslušalcev odgovarjajo pametni vladarji. Poslušalec: Zakaj za toplo vodo vrtajo na vrhu hriba? Vladar Ker je lepši razgled. Poslušalec: Zakaj v Ljutomeru ne uporabljamo plina za kurjavo, čeprav je plinovod že več kot deset let napeljan skozi mesto in je najcenejša kurjava? Vladar Ker plin smrdi. (*Za Ncljutomerčane: v Vrazovi 1 je tudi občinska stavba, op. ur.) ^MERKUR VESTNIKOV VLAK 0^ HIB unijo H95 HOVA GOfiKA . OGLED IGRALNICE HIT T SVETA GORA . VINSKA KLET DOBROVO Cena izleta: 4.500 SIT. Naročniška služba VESTNIKA .SAMOSTAN KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO, GROBNICA BOURBONOV Ulica arhitekta Novaka 13, M. Soboto Tel.: 31 998 Med ristimi, ki bodo pravočasno poravnali naročnino, bomo izžrebali 40 srečnežev, ki se bodo izleta udeležili brezplačno. rir Hoteli Igralnice Turizem Ž Vestnikom po Sloveniji in svetu ■p 9’R?ČS J; J. •?! I hodijo v katoi^ *' COTkemaCa^; in v evangelij ■ sko v Ob posebnUi t ložnostih iD pravnikih pD maše v novi lici. ANR, g rafija: J- oeker Turnišče: cene pujskov Minuli Četrtek so na sejmu pujskov v Turnišču ponujali 3** živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilof* mov. Za par so zahtevali 9d 10.000 do 15.000 tolaijev, ph*" dali pa so 34 pujskov. Sejem rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Mursko Soboto so pHl" šnjo nedeljo pripcIjaU Ic 23 vozil, lastnike pa so zamenjala U*- Znamka Letnik Prev, lun Zastava 128 Renault Fuego Opel Kadett 1,3 Audi 8« Opel Kadet l,6s Renault 4GTL Renault 5c Rananlt 18TLJ Jugo 55 Zastava 126 P Mitsubishi Galant 20«0 Citroen AX TRE Škoda Favorit Mercedes 2«« D 1007 1981 1983 1984 1990 1986 1992 1986 1990 1987 1992 1987 1992 1987 63.0«« 79.0«0 94.000 59.000 62.000 98.««« 44.««« 73.«0« 41.00« 76.00« 57,00« 74,0«0 39.000 1«1.««« CeO* 2,60« 2.00« 2,000 4.200 DJJ" 13.500 2.500 10.500 PP*! 5.80« P*^ 4.50« 1.50« 22.500 6.500 10.5«« 20.50« GORNJA RADGONA-Kmetijska zadruga Gornja Radgona, ki šteje 236 članov in 51 zaposlenih, je imela 12. maja občni zbor. Med drugim so obravnavali zaključni račun za lansko leto, pri čemer so ugotovili, da lani niso poslovali z izgubo in tudi z velikim dobičkom ne. Kljub temu so zbrani ugotovili, da kmetje potrebujejo zadrugo in da bi brez nje težje preživeli. Direktor zadruge Janez Krambergerje menil, da naš kmet lahko konkurira v združeni Evropi le s kakovostjo, in poudaril, da je to v naši pokrajini možno, saj še ni tako industrializirana. K temu je Leo Frelih dodat, da ima zadruga velik pomen za vključitev v Evropo. (L. K.) Cene sadj^ in zelenjavi JiMb Ponriatt Gana) Umm KM Mvallct ItMkn ialala riraNak btaknin taW>.anto Kmn LrtMfct bmb Mit) TrMa Minta Sabata 150 IH IH IM IH tu tu tM I&t-HO T(Mm Garala RltllM 120 IH IH IH IM G« G« tl«"** If* If ID ID 3«* (I* gK HI IM lU IM tn IH IH IM IM IH IM IH IN )« tl< lK 11* I