STAJERSKI GOSPODAR
ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG
Schtiflleitung u. Verla»: Marburg a. d, Drau, Badgasse 6 • Bezugspreis: jährlich RM 4.80, halbjährlich RM 2.40, vierteljährlich RM 1.20
II. lahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 10. Jänner 1942	Nr. 2
Malajska fronta se j® zlomila
Zadnja močna obramba pred trdnjavo Singapur izgubljena - Angleži se umikajo v divjem begu proti jugu - Amerikanci ne morejo pomagati Angležem - Japonsko napredovanje na vseh napadalnih točkah - Manila v japonskih rokah
Japonci so v zadnjih dneh dosegli celo vrsto fantastičnih uspehov, ki se jim divi ves svet. Tako so koncem preteklega tedna vkorakali po hudih bojih v glavno mesto Filipinskih otokov — Manilo. Del ameriških čet so Japonci na polotoku Batangas, severozapadno od Manile, kratkomalo obkolili. Nič manjših udarcev niso prejeli Angleži na Malajskem polotoku, kjer so Japonci uničili 11. avstralsko divizijo pod poveljstvom generalnega poročnika Ben-netta. Ta udarec je bil tem hujši, ker je bila omenjena divizija motorizirana in ker je spričo dobrih cest na južnem delu Malaje mogla igrati veliko vlogo.
Sovražnik, k? se je umaknil iz Manile v okolico, ni mogel niti najmanj zadržati zmagovitega prodiranja Japoncev, ki so obkolili ostanke ameriškega vzhodnoazijskega brodovja v Cavite. Medtem je napredovalo uničenje teh obkoljenih suhozemnih in pomorskih sil s podporo japonskega letalstva. Trdnjavo Cavite, ki se nahaja na nekem otoku pred Manilo, je v soboto 60 japonskih bombnikov bombardiralo skozi celih pet ur. Bombe so veljale tudi umikajočim se ameriškim četam.
Japonci so v zadnjih dneh zasedli dve tretjini malajskega polotoka. Obenem so izkrcali na britanskem delu otoka Borneo nove čete. Medtem so se morale angleške čete na Malajskem polotoku južno od Ipoha pod japonskim pritiskom vedno bolj in bolj proti jugu umikati. Ta umik se je opazil zlasti na vzhodni obali Malaje, kjer so Japonci v hitrem zamahu zavzeli važno angleško letalsko oporišče Kuantan. Obenem se je začel angleški umik v pokrajino Johore, ki je najjužnejša pokrajina Malajskega polotoka. Kljub trdim bojem zlasti pri Kuala Lumpurja so se Angleži morali umikati dalje proti Singapurju. Japonci so jim sledili za petami 20 kilometrov na dan. V Singapurju že izvajajo obupne obrambne ukrepe, ker pričakujejo japonskih neposrednih napadov na to veliko in do-
slej edinstveno točko Angleškega imperija.
Po najnovejših poročilih se je angleška obrambna fronta na Malajskem polotoku že zlomila. Japonsko letalstvo napada umikajoče se Angleže v pokrajini Johore vse do Singapurja. V Singapurju samem gorijo letališke naprave, zlasti hangarji in skladišča za gorivo. Nad jugom Malajskega polotoka
so zmetali Japonci na stotisoče letakov v kitajskem, malajskem in indijskem jeziku. V teh letakih pozivajo čete, k! so v angleški službi, naj odpovejo pokorščino in položijo orožje. Položaj Angležev na Malaji in na severu otoka Borneo je tem obupnejši, ker jim Amerikanci, ki se sami umikajo s Filipinov, ne morejo pomagati
Trdi boji na vzhodni fronti
Vsi sovjetski napadi na vseh odsekih fronte odbiti z velikim izgubami za sovražnika
Novega leta so sovjeti izkrcali čete v Feodoziji. Močni oddelki nemškega bojnega letalstva so bombardirali to izkrcavanje in dovoz po črnem morju. Sovražnik je imel velike izgube na ljudeh in materijalu.
V Srednjem odseku fronte so se vršili ob prestopu leta trdi boji, v katerih je nemško letalstvo po načrtu motilo sovražne operacije, zlasti pa je bombardiralo železnice in letala na nekem letališču ob jezeru Ilmen. Po poročilu z dne 2. t. m. je sovražnik nadaljeval svoje napade na več mestih. Kjer je vdrl v naše postojanke, se ga je odrezalo, na drugih mestih pa s protisunki odstranilo. Letalstvo je živahno sodelovalo, zlasti nad Krimom, kjer so veljali bombni napadi tako Feodoziji kakor tudi ladjam boljševikov. Dočim se
je po nedeljskem poročilu omejilo bojno delovanje na južnem odseku vsled hude zime, so sovjeti nadaljevali v srednjem in na severnem delu svoje napade. Letalstvo je istočasno bombardiralo sovražne priprave v moskovskem prostoru in na Krimu. Tudi murman-ska železnica je bila bombardirana.
Na Krimu so bile sovražne čete, ki so se izkrcale pod zaščito bojnih ladij v Evpatoriji, uničene po žilavih borbah od hiše do hiše. Neka mala sovražna skupina je bila uničena od romunskih čet. Nemško letalstvo je na učinkovit način napadalo izkrcane sovjetske skupine na Krimu in dovoz boljševikov na črnem morju. Na srednjem in severnem odseku so se pri zmanjšanem mrazu izjalovili tudi dne 6. t. m. vsi sovražni napadi. Severovzhodno od Harkova sta bila uničena dva sovjetska bataljona.
Tudi 50 stopinj izpod ničle pokaže toplomer v zimskem času v Sovje-tiji. Stari bojevniki iz svetovne vojne, ki so se tam bojevali pred 25 leti, pripovedujejo tudi o 52 stopinjah izpod ničle. V naših spodnještajerskih krajih se take številke navadno gibljejo med 7 in med 20 stopinjami izpod ničle. Predstavljajmo si sedaj zimo pri nas in na" fronti! Pomagajmo našim vojakom, ki. niso vajeni tako ostrih zim, z vsem, kar nam je mogoče. Toplo spodnje perilo, volnene rokavice, tople volnene nogavice, zajčje kože, ovčje kože itd., z eno besedo, vse, kar čuva telo proti mrazu, je neprecenljiva pomoč vojakom in celi naši domovini.
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kirsch Sie verstärken den Ring um Sewastopol
(Wb.)
stopo
Bei jedem Wetter rollen die Nachschubkolonnen südwärts gegen Sewastopol und verstärken den Ring um die zäh verteidigte Seefestung
Roosevelt -
dedič Anglije
Marsikaj smo že doživeli v tej vojni. Dobro se še spominjamo tistih 50 starih ameriških rušilcev, ki so jih prejeli Angleži takorekoč kot odškodnino za celo vrsto Ameriki prepuščenih oporišč. Že takrat ni manjkalo glasov, ki so vedeli povedati, da Roosevelt podpira Anglijo samo radi tega, ker se zaveda, da mu angleška dedsčina prej ali slej ne bo ušla. Odvisnost Anglije od Amerike je rasla vse od izbruha vojne l. 1939 vzporedno s težavami, ki jih je moral Churchill naštevati svojemu parlamentu, vse do današnjega dne. Vojni udar Japonske je to odvisnost še povečal. Roosevelt se menda zaveda, da njegovih težav ni mogoče primerjati s Churchillovimi, zato se je mirno pogajal .z Avstralijo ter sklenil brez pomisleka z vlado tega velikega angleškega dominijona vojaško pog»itbo brez vednosti angleške vlade.'Avstralski ministrski predsednik Curtin je vedel, da mu Churchill, ki sam moleduje za pomoč pri Roost-veltu, ne more pomagati, zato se je kar smm obrnil na ameriško vlado. Roosevelt je stisko Avstralije, ki se trese pred japonskimi zmagami v Pacifiku, dobro razumel in tako so se prav lepo pobotali glede odstopa avstralskih oporišč za ameriško letalstvo in mornarico. Ko je prispel go-
spod Churchill v Washington, je bila kravja kupčija glede Avstralije brez vednosti Anglije že končana. Spričo velike odvisnosti Anglije od ameriške pomoči je Churchillu preostal morda le grenki smehljaj ... Ponižanje Anglije pred Ameriko pa še s tem ni izčrpano. Tudi dejstvo, da je bila carinska meja med Zedinjenimi državami in angleško Kanado ukinjena, je dobro znamenje, v kateri smeri se gibljejo ameriški načrti z Anglijo.
Roosevelt hoče postati glavni dedič Angleškega Imperija. Kjerkoli se mu le nudi prilika, si izbije od Chur-chiHa to ali ono teritorijalno ali pravno koncesijo, dobro vedoč, da mu Churchill v položaju, v katerem se nahaja ta vojni hujskač, ne more odhiti nobene želje.
Tako je postala Anglija prava dekla Zedinjenih držav. Churchill vè
prav dobro, da mu gre za biti ali ne biti. Zahteve, ki jih stavlja ameriška vlada Angležem, bi bile svoj čas v miru razburile ves London. Vse bi jih bilo odklanjalo. Danes ni glasu javne kritike, ker se Angleži zavedajo, da brez ameriške pomoči vojne ne bi mogli niti nadaljevati. Amerika je zadnja bilka, ki se je oklepa Churchillova vlada. Japonske zmage so Angležem tako pognale strah v kosti, da so glede svoje časti in suverenosti Imperija izgubili sleherno sled sramu. Tudi to ni nič čudnega. Anglosasi so svojo usodo tako tesno povezali z usodo mednarodnega židovstva, da je tudi njih skupna zunanja in vojna politika pravo zrcalo židovskega mišljenja. Kakor je Židu vsaka stvar predmet trgovanja, tako tudi požidovljenim Anglosasom ameriške baže ni do nikake morale, kadar skubijo Anglijo. Roosevelt si je vtepel v glavo, da hoče biti dedič Anglije. Vsi njegovi ukrepi gredo v to smer, ki jo zastopa naravnost z žilav ost jo. Churchill sluti v globini svoje duše, da je Roosevelt takorekoč zainteresiran na razpadu moči angleškega carstva. Roosevelt hoče biti prva sila v taboru nasprotnikov držav oz. velesil Trojnega pakta. Polagoma, toda z vedno večjo sigurnostjo lezejo vajeti v Rooseveltove roke. Kmalu bo Churchill smel samo še kimati, kadar bodo Amerikanci vpraševali. Vojna, ki jo je bil izzval, se seda) maščuje nad Anglijo. Za nas Evropejce je imperijalistična politika Rooseveltove vlade napram Angliji zelo poučna. Amerika bi rada požrla Anglijo in tu se spominjamo na tisti dve požrešni ščuki, ki so ju našli mrtvi v nekem ribniku. Ena je hotela požreti svojo vrstnico, ki ji je obtičala tako trdno v žrelu, da se ribi nista mogli rešiti iz krčevite napetosti. Požrešnost Zedinjenih držav napram v stiski se nahajajoči Angliji je prizor, ki nas še trdneje veže v zavesti naše zmage nad takimi »zavezniki«.
Vojna z Anglijo
V	Severni Afriki ni bilo pretekli četrtek večjih borb. Pri Agedabiji so se Angleži morali umakniti. Nemško-itali-jansko letalstvo jim je prizadejalo težke izgube. Nadaljevali so se tekoči" letalski napadi na Malto. Od 24. do 31. decembra so izgubili Angleži 58 letal, od teh 33 nad Sredozemskem morjem. V istem času smo izgubili 18 lastnih letal.
Težki letalski napadi so se koncentrirali na Tobruk in Benghasi, prav tako tudi na Malto.
V	decembru je izgubila angleška mornarica 3 križarke, eno matično
ladjo za letala, 3 rušilce, 3 hitre čolne, eno topničarko in eno podmornico. Poškodovanih je bilo: šest križark, pet rušilcev, štiri hitrih čolnov, en mino-nosec, dve stražni ladji in dve podmornici. V decembru je bilo potopljenih 74 sovražnih trgovskih ladij s skupno 257.200 tonami. Podmornice so same uničile 23 ladij s 115.700 tonami.
Druck uni Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Oes. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob; alle in Marburg a. d. Drau, Badgasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1941 gllltig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch au! Rückzahlung des Bczug»-geldes.
15 vagonov krznarskih in volnenih oblačil je iz Gau-a Steiermark in Spodnje štajerske odšlo na fronto. Nadaljnjih 23 vagonov je pripravljenih in se odpošljejo prihodnje dni.
Aufnahme: Franz Weißenstein«
Blick in eine Sammelstelle
Spodnia Štajerska se zahvaljuje FUhrer-ju in fronti
Ogromen uspeh zbirke volnenih stvari, kožuhovine, smuči in smuških čevljev za vojake na vzhodu
Božično darilo nemškega ljudstva za <ionto iz Gau-a Steiermark vključno Spodnje štajerske, predstavlja silen uspeh. Z doslej še neznanim zagonom sta stranka in organizacija Steirischer Heimatbund mobilizirali vse sile, ki so našle občudovanja vredna pripravljena srca polna navdušenja in duha za domovino.
Dejstvo, da se je zbirka vršila ravno med božičem in novim letom, torej v času, ki ga vsak rad uporabi za odmor in razmišljanja, dokazuje udarno silo zbiralcev ter skrb, ljubezen in povezanost nemške domovine z fronto.
Tudi Spodnja Štajerska je klicu FUh-rer-ja navdušeno sledila ter pokazala osrečljivo darežljivost. Od vseh strani, iz mestnih in podeželskih okrožij, iz oddaljenih hribovskih vasi, iz najvišje ležečih planinskih in smučarskih koč se je zadnjih osem dni zbralo vtise, ki pričajo, da je domovina srečna, ako lahko nekaj stvarnega stori za naše vojake.
žene so tudi tukaj tiste, ki so zvišane nad vsemi pohvalami. Z neverjetno naglico so si uredile šivalnice, v katerih so krojile in popravljale ter pomagale povsod, kjer so smatrale za potrebno. Od ranega jutra do poznega večera so brneli šivalni stroji. V mnogih sobah so sedele stare matere, matere in vnukinje skupaj ter pridno pletle, da še za kosilo in večerjo niso našle časa. Kakor nobena druga zbirka, tako je ta zbirka pokazala, da sta fronta in domovina skupnost, ki jo nikdo ne more ločiti.
49.000 prostovoljnih pomočnic, 661 zbirališč.
-Stranka je v Gau-u Steiermark in organizacijaSteir. Heimatbund naSpod. štajerskem uredila 661 oddajališč z 20 glavnimi zbirališči v okrajnih predmestjih. V 537 šivalnicah so delale žene in dekleta. Okrog 49.000 parov pomožnih ženskih in moških rok, 910 krojaških in 18 krznarskih, podjetij je pomagalo, da so se darila lahko tako hitro odposlala.
Od teh številk odpadejo na Spodnjo štajersko sledeči podatki. Steirischer Heimatbund je sprejemal darila v 178 zbirališčih in treh glavnih zbirališčih. Spodnještajerke so šivale v 181 šivalnicah. V celoti se je stavilo 14.000 pomočnikov in pomočnic organizaciji Steirischer Heimatbund na razpolago. 110 krojaških in 7 krznarskih podjetij je z neprekinjenim delom omogočilo hitro izročitev daril vojaški oblasti.
Seznam božičnih daril, ki jih je zbrala štajerska za fronto.
Darila	Reichsgau in Sp. šta- Reichsgau Sp. Štajerska
jerska skupno
Kožuhi vseh vrst « , , , , , Srajce	. , , , , , ,
Spodnje hlače...... ,
Sp. jopiči, volneni telovniki . ,
šali........... ,
Mufi..........
Telesne obveze, zaščitniki prs in pljuč Nogavice, dolge in kratke .... Kožuhovinasti škornji in nadčevlji . Smučarski škornji
Smuči......... , ,
Zaščitniki glave in ušes , , , ,
Rokavice........ , t
Zapestniki in zaščitniki kolen , , ■ Oblačila raznih vrst ....,, Volnenih in kožuhovinastih odej , c
Prebivalstvo Reichsgau-a in Spodnje štajerske bo storilo vse, da se izid zbirke še v zadnji dneh poveča. Posebno žene se veselijo, da je zbirka podaljšana, ker bi drugače ne mogle do-gotoviti šivanja, pletenja in pripravljanja daril, ki so jih namenile za fronto.
Z uspehi zbirke božičnih daril sta si Gau Steiermark in Spodnja štajerska iz ljubezni in hvaležnosti do FUhrer-ja in naših čet na fronti postavila spomenik, ki bo pri pisanju zgodovine te vojne vodilen med ostalimi Gau-i. *
Vsak Spodnještajerc da svoje smuči in smuške čevlje. Osvobojena Spodnja štajerska se je odzvala klicu Fiihrer-ja ter je darovala za naše vojake na Vzhodu zimska oblačila, smučarske škornje, planinske čevlje itd. s takim navdušenjem, da se ga
115.753 22.489 21.743 66.048 71.157 11.002 20.264 121.645 2.784 2.476
27.576 60.391 54.470 52.740 69.559
13.577
92.317 18.793 18.870 57.421 61.194 9.321
17.548 105.756
2.529 2.175 24.158 54.468
46.549 45.948 54.576 11.947
23.436 3.698 2.873 8.627 9.963 1.681 2.716 15.889 255 301 3.418 5.923 7.921 6.792 14.983 1.630
lahko označi za edinstveno in nepre-kosljivo. K vsem tem stvarem se ja darovalo tudi veliko parov smuči. S tem so spodnještajerski športniki dokazali, da se radi odpovejo športu, dokler naši vojaki na fronti potrebujejo smuči. Kdo bo še danes imel veselje smučati in gojiti zimski šport, če s« zaveda, da je zunaj na fronti vsak par smuči nujno potreben? Pri tem bi si gotovo vsak lahko očital, da ravno njegove smuči zunaj na fronti pogrešajo.
K smučim tudi palice!
Razume se, da slišijo k smučim, ki se oddajo, tudi smuške palice. Pri oddaji smuči se torej naj ne pozabi na smučarske palice.
Stari frontni bojevniki v šivalnici.
V dobrodušnih šivalnicah pri krajevnih skupinah vlada živahnost. Življenji
Sijajni uspehi zbirke kožuhovine, volne in zimskih oblačil
Odda.o se je v prvem tednu nad 52,000.000 komadov vseh vrst - Zbirka je bila za teden dni podaljšana
Zbirka kožuhovine, volnenih in zimskih slvari za fronto je do sobote večera, ko so zaključili začasno štetje, podala naravnost ogromen uspeh. Do tiste ure se je oddalo 32,149.201 komadov raznih vrst.
Med oddanimi predmeti se je med drugim nahajalo: 1,511.079 kožuhov in oblačil s kožuhi, 1,274.353 srajc, 1 milijon 208.660 spodnjih hlač, 3,058.301 spodnjih jopičev, puloverjev in volnenih telovnikov, 3,714.630 šalov, 373.836 mufov za roke, 639.937 zaščitnikov za prsa, 1,092.388 ogrevalnikov teles, 5 milijonov 26.583 parov dolgih in kratkih nogavic, 61.697 parov kožuhovina-stih čevljev in nadčevljev, 75.799 parov smučarskih čevljev, 376.229 parov smuči, 1,779.940 zaščitnic za glave,
izgleda kakor v mravljišču, šiva, plete in predeluje se za frontne vojake. Stotine neumornih rok je noč in dan zaposlenih, da bi naše vojake preskrbele z zimskimi potrebščinami, šivalnice so skoraj premale, da bi zajele vse žene, ki so se za to delo prijavile. Mnogo se jih je potolažilo za poznejše dni. Med ženskami se vidi tudi moške, stare bo-jevnike iz svetovne vojne, ki so po poklicu krojači ter pomagajo ženam krojiti in so z nasveti na razpolago. Izkušnje, ki so si jih pridobili v svetovni vojni, pridejo na ta način tudi našim vojakom v dobro in korist.
Zbirališča poslujejo samo popoldan.
Darovalce se opozarja, da poslujejo zbiralnice organizacije Steirischer Hei-matbund samo med 15. in 19. uro. Doma izdelana darila se naj takoj odda, da pridejo čim prej na namenjena mesta.
Oklic Gauleif@r-ja!
Kakor ni bilo drugače pričakovati, se je štajerska klicu Führer-ja k zbirki kožuhovinastih, volnenih in zimskih stvari ter smuči radevolje odzvala.
Vsem tovarišem, ki so deležni zbiralnih uspehov, se zahvaljujem v imenu In po nalogu Führer-ja.
Mi hočemo tudi ta teden pokazati, da imamo še vedno nekaj za naše vojake, če imamo dobro voljo za to.
V tekmovanju vseh Gau-jev, pri katerem smo doslej dobro odrezali, se tudi v tem tednu ne damo spodriniti.
Pred vsem prosimo naše žene, ki so se pretekli teden posebno odlikovae, da se podajo mnogoštevilno v šivalnice.
Mi se zavedamo, kako veliko je veselje Führer-ja na dosedanjih uspehih ter ga hočemo ob koncu tega tedna še veliko bolj razveseliti.
Uiberreither, Gauleiter.
2,219.171 parov rokavic, 3,963.730 parov zapestnikov, 861.193 parov ščitnikov za kolena, 1,324.068 parov ščitnikov za ušesa, 2,678.169 komadov raznih oblačil, 994.666 volnenih in kožuhovinastih odej ter veliko število drugih pripravnih volnenih in kožuhovinastih stvari.
Doslej se je lahko odposlalo 1260 vagonov toplih volnenih stvari proti Vzhodu ali pa v predelovalnice. V raznih večjih mestih se je četam, ki odhajajo na vzhodno fronto, kar po kolodvorih izdalo zimsko opremo iz zbirke.
Nemško ljudstvo je z navdušenjem sledilo klicu Fiihrer-ja ter z darili toplih oblačil pomagalo našim vojakom v takem obsegu, da ga v tem ne more nikdo prekositi. Naval na zbirališča je bil v nedeljo tako ogromen, da se na tisoče darovalcev ni več moglo odpraviti. Nešteti darovalci so izjavili, da s pripravami in preureditvami za zbirko namenjenih volnenih in zimskih stvari do 4. januarja niso bili gotovi ter bi razen že oddanih stvari radi dali še ista in nadaljnja oblačila na razpolago.
Radi tega je Reichsminister dr. Goebbels odredil, da se zbirka podaljša za en teden do zaključno 11. januarja.
Oddajte tudi
planinske škornje
Ker se planinske škornje (Goiserer) lahko predela v smučarske škornje, bodo zbiralnice sprejemale tudi planinske škornje. Darovalci planinskih škornjev dobijo ravno tako kakor darovalci smučarskih škornjev nakaznice za par cestnih čevljev.
Tovariš, stavi tudi ti tvoje pl =ninsk^ škornje našim vojakom na razpolago! še danes jih odnesi k pristojnemu zbirališču.
Zbirališča poslujejo
samo popoldan
Vsa zbirališča organizacije Steirischer Heimaibund bodo v drugem tednu zbirke poslovala samo med 15. in 19. uro.
Tovariši in tovarišice! Izročajte takoj sproti vsa predelana in izdelana
topla oblačila, da pridejo takoj na do« ločena mesta.
Tretja vagonska pošiljka iz Marburg-a
Minulo soboto popoldne sta oba okrožja Marburg-a izročila poveljniku mesta že drugi in tretji vagon naknadn« nabranih zimskih oblačil in športne opreme. Predaja se je vršila na slavnosten način na trgu Adolf Hitler-ja. Oddelek vojaštva z godbo je stal na trgu pri predaji, pri spominskem stebru so se pa zbrali funkcijonarji organizacije Steirischer Heimatbund. Med drugimi so pri tem bili navzoči Bun-desfiihrer Franz Steindl in višji župan Knaus. Stotine meščanov se je zbralo, ko so fanfare nemške mladine organizacije Steirischer Heimatbund pozdravile tri tovorne vozove naložene s smuči.
Kreisfiihrer Landkreis-a Marburg ing. Doboczky je v svojem govoru podčrtal voljo in veselje Spodnještaiercev, da obdarujejo naše vojake. Kljub skoraj četrtstoletnemu izkoriščanju te lepe dežele po bivših oblastnikih je zbirka podala tako lepe rezultate, da sta lahko oba okrožja Marburg že pred zaključkom nabiralne akcije voiaški oblasti izročila stvari za drugi in tretji vagon.
Major von Bonin se je kot poveljnik mesta veselo zahvalil, da je v tako kratkem času lahko prevzel zopetna darila. Sledila je počastitev Fiihrer-ja, nakar je krenil cel sprevod z blagom in ljudmi po mestnih ulicah proti kolodvoru. Pri tem je prebivalstvo mesta okvirilo ceste in ulice ter veseto in zadovoljno opazovalo, kako se je Marburg tudi v tei zbirki pokazal vrednega biti postavljen v vrste ostalih mest Velike Nemčije.
Petfau in Luttenbera sta
odpremi!a prvi vat?cn
Klic po oddaji kožuhovine, volne in top-lih zimskih oblačil ter smučarskih čevljev za naše hrabre vojaki na vzhodni fronti, je tudi v Pettau-u in Luttenberg-u našel najlepši odmev. Nešteta so oblačila, ki so jih na zbiralnicah sprejeli. Vsakemu prebivalcu je bilo v dolžnost, da od svojih zimskih stvari nekaj prispeva. V ponedeljek, dne 5. januarja so prvi vagon darovanih stvari iz okrožij Pettau in Lutten-berg v Pettau-u slavnostno izročili poveljniku mesta.
Boljševiškl generali upajo in računajo, da bosta mraz in hlad zaustavila pohod nemških divizij, kakor je to bil slučaj leta 1812 z veliko armado francoskega cesarja Napoleona. To se nemški armadi ne more zgoditi. Ne samo, da je nemški vojak kot bojevnik nepremagljiv, nemškega vojaka bo zaledje fronte, to je domovina, preskrbela z vsem, kar potrebuje za čuvanje proti mrazu. Težko bi se našlo v Veliki Nemčiji človeka, ki bi ne daroval in p*e-skrbel vsaj nekaj toplih zimskih oblačil za vojake na vzhodni fronti. Zbirka volnenih in toplih ter kožuhovinastih stvari mora in tudi bo preprečila in prekrižala vse take račune rdečih generalov.
Žene in možje Spodnještajerske !
Tovarišice in tovariši!
Dne 20. decembra je Fiihrer odredil zbirko volnenih in zimskih stvari ter kožuhovine za fronto. Gauleiter je v svoji poslanici apeliral na može in žene na štajerskem ter hkrati našim predlogom primerno razširil akcijo tudi na Spodnjo štajersko.
Od 27. decembra 1941 deluje celokupna organizacija Steirischer Heimat-bund po nalogu nacionalsocialistične nemške delavske stranke. Na tisoče žena in mož, deklet in mladeničev dela po zbiralnicah, posvetovalnicah, delavnicah in šivalnicah, ali pa obiskujejo stanovanja, da izdajajo parole in sprejemajo darila.
Prebivalstvo Spodnje štajerske je zopet na prepričevalen način podalo svoje priznanje za Fuhrer-ja, ljudstvo in Reich. Primanjkuje besed, ki bi popisale posamezne epizode resnične požrtvovalnosti, ki smo jo videli zadnje dni. Vsi so dali veselega srca, pa naj si je bil kmet na gorovju Bachern, stanovalec spodnještajerskih mest in trgov, rudar v Trifail-u, viničar iz področja Kollos in VVindische Biiheln, Gottscheer v svoji novi domovini v okrožju Rann ali pa prebivalec v dolini reke Save. Pri vsem tem je pa ta lepa dežela po skoraj 23 letni tuji vladavini popolnoma izropana, obubožana in b»dna, razen tega je šel tudi val vojne čez njo. Za nemške vojake, ki so nekoč osvobodili Spodnjo štajersko, je še pa vsak nekaj našel in dal.
Od ogromne množine zbranih stvari je že dne 31. 12. 1941 odšel iz mesta Marburg prvi transport. Veliki uspehi
podajajo zvišano bilanco, na katero so darovalci in zbiralci lahko ponosni. Vsem gre hvala in priznanje, predvsem pa našim neumornim ženam, ki nosijo glavno breme cele akcije. Njihove storitve se bo ocenilo in uvaževalo šele po končani zbirki.
Doseženi uspehi nas pa ne smejo utruditi!
Ruske zime so trde in nemške armade na Vzhodu štejejo milijone vojakov!
Posvetimo vsako minuto temu delu I Vsak Spodnještajerc bo še enkrat pregledal svojo omaro in skrinjo, kjer bo gotovo našel še en komad za naše* vojake.
Vsaka žena, vsako dekle naj izrabi vsako uro za izdelovanje palčnikov, narokov, naglavnikov itd.!
Zadnji par smuči iz Spodnje štajerske mora priti na zbirališče!
Nemški vojak stoji na Vzhodu za nas. če ki tam ne stal, bi bile Stalinove črede iz Evrope že davno napravile mrtvašnico, iz Nemčije pa puščavo!
Mislite na to!
Spodnja štajerska smatra preko vsega tega »zbirko volnenih in zimskih stvari tor kožuhovine za fronto« kot ljudsko glasovanje in se Fiihrer-ju zahvaljuje za osvoboditev.
Heil Hitler!
Franz Steindl,
Bundesftihrer des Steirischen Heimat-bundes.
Poglobite se z Vašimi misli vsaj par minut v življenje naših vojakov na fronti. Zamislite se, kako izgleda bojevanje in straženje pri 45 in še več stopinjah izpod ničle. Izročite za te junake, ki nam čuvajo domovino, vse volnene in tople zimske stvari, ki jih lahko pogrešate.
udarjajo, da se je Avstralija na podlagi vojaških obveznosti praktično izločila iz Britanskega Imperija ter da je sedaj postala 49. zvezna država Ze-dinjenih držav. Avstralska vlada je prišla očividno do zaključka, da je vojaška zveza z Ameriko zadnje sredstvo Za obrambo države. To tembolj, ker so Angleži žrtvovali večino avstralskih čet v Sredozemskem morju in na Bližnjem vzhodu. Slučaj Avstralije je pokazal, da zasleduje Roosevelt z vso trdovrat-nostjo in vztrajnostjo svoj omiljevalni cilj: likvidacijo angleškega imperija in povrstno pridobitev dedščine za Zedi-njene države.
Evropo so prodali
boljševikom
Angleški zunanji minister Eden je v Moskvi sklenil s Stalinom- in Moloto-vom pogodbo, po kateri prepušča Anglija Sovjetski Uniji za slučaj zmage sovražnikov velik del Srednje in Vzhodne ter Jugovzhodne Evrope. Anglija je na ta način cinično izdala vso evropsko kulturo in civilizacijo. Ni čuda, da so Edena po njegovem po-vratku v London dočakali angleški boljševiki z boljševiškimi zastavami, pojoč pri tem Stalinovo internacionalo. Tako daleč je padla morala sodobne Anglije, da je v objemu z boljševizmom prodala Evropo najhujšim sovražnikom zapadne kulture in civilizacije.
V španskem tisku je izzvalo izdajstvo Anglije nad Evropo val ogorčenja. Španija, ki je na lastnem telesu doživela vse grozote boljševizma, je smatrala vojaško zvezo Anglije s Sov-jetijo v najboljšem slučaju kot strate-gično nujnost, v katero je zašla v svojem ogroženem položaju. Najnovejša Edenova pogodba z boljševiškimi oblastniki pa je v španskem narodu ubila tudi poslednjo dobrohotno obzirnost do Anglije. Vsi komentarji španskega tiska pravijo, da si je Anglija zakopala vsako možnost rešitve svoje časti.
Tako piše list »Ar rib a«: »Angleška vlada je obljubila Moskvi vso možno oblast nad pokrajinami, v katerih so se odigravali porazi Anglije. Moskva je potemtakem dobila dovoljenje za izvedbo zločinov, ki si jih v svoji domišljiji niti ne moremo predstavljati. Narodi so bili doslej razdeljeni v dva nespravljiva tabora. Sov-jetijo pustimo ob strani, ker jo je zgodovina že obsodila. Kljub vsem težavam smo upali, da bo z božjo pomočjo in z velikega vidika evropske kulture možna sprava. Anglija si je z Edenovo pogodbo z Moskvo božjo pomoč do-
Avstralija pod ameriško zaščito
Tozadevna pogajanja so se baje vršila brez vednosti Anglije - Praktično je postala Avstralija 49 zvezna država Zedinjenih držav
poročajo preko španskega | državami je med drugim tudi to, da
Avstralija s pristankom angleške vlade ne spada več v komandno področje angleškega generala Wavella.
Kakor
moota Vigo, dovršujejo v Washington u pravkar pogajanja za sklep vojaške pof*dbe med Zedinjenimi državami in Avstralijo. Zedinjene države se obvezujejo v tej pogodbi, da bodo prevzele vojaško zaščito Avstralije. Avstralska vlada je s svoje strani dala pristanek k zgraditvi severoameriških garnizij, letalskih in mornariških oporišč na avstralski celini in na avstralskih otokih. Avstralija prepušča po tej pogodbi s takojšnjo veljavnostjo mornariško oporišče Port Darwin ameriški mornarici. Tozadevna pogajanja med Washingto-nom in Canberro so se baje vršila brez vednosti angleške vlade. Angleški ministrski predsednik Churchill je izvedel za ta pogajanja šele po svojem prihodu v Washington ter so ga na ta način Amerikanci h Avstralci postavili pred dovršeno dejstvo. Posledica tega sporazuma med Avstralijo in Zedinjenimi
Znano je, da je avstralski ministrski predsednik Curtin spričo ogromnih vojaških uspehov Japoncev poslal Zedi-njenim državam več nujnih prošenj za pomoč. Roosevelt in Churchill sta odgovorila na te prošnje s pomirjevalnimi telegrami, da bi na ta način ublažila tudi domačo vznemirjenost. Nato ]e avstralski ministrski predsednik Curtin izjavil, da sme ameriška mornarica uporabljati avstralska oporišča in luke. To zagotovilo je bilo prvi korak k vojaški zvezi med Zedinjenimi državami in Avstralijo.
V washingtonskih diplomatskih krogih pripisujejo vojaški zvezi med Zedinjenimi državami in Avstralijo največji pomen. V ameriških krogih po-
"S
la rekvijem, ki se bo glasil kakor čudežna mešanica marseljeze, angleške himne in komunistične internacionale, zlijoč se v velik, ponosen in bojevit finale židovske himne »Eli eli!« ...
.. .-a* m
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Schürer (Wb.)
In den ausgebauten Stellungen ist immer etwas zu tun. Neuschnee ¡st gefallen, die Gräben müssen freigeschaufelt werden
Izgledi za zmago
so pri osovini
Iz Carigrada poročajo: V uradnem turškem listu »U 1 u s« se bavi glavni urednik in narodni poslanec A ta j s sedanjo razdelitvijo svetovnopolitičnih sil. Na eni strani — tako piše Ataj — stojijo velesile pakta proti kominterni, na drugi strani pa boljševiško-demo-kratska fronta. Fronta proti kominterni je trdno odločena, izredno organizirana, dobro pripravljena in drži inicijati-vo dogajanja v svojih rokah. Boljševi-ško-demokratska fronta pa ni trdno sklenjena in tudi nima enotnih ciljev. V tej fronti se nahajajo tudi vlade držav, ki so bile v teku vojaških akcij zasedene in ne pridejo več v poštev pri nadaljnjem vodstvu vojne. V tej sku-
?ini so tudi države, ki na vojno v ni-emer niso pripravljene. Tudi te države s svojimi silami vsled tega ne pa-idejo na tehtnico.
Ataj sklepa v svojem članku končno takole: Ako se bodo Japoncem v tem začetem letu 1942 posrečile v Pacifiku nadaljnje zmage in ako bodo Nemci zamogli dokončati vojno proti Sovje-tiji, bodo izgledi za boljševiško-demo-kratsko fronto majhni. To vedo tako v Berlinu kakor tudi v Tokiju, zato bo fronta proti kominterni v zavesti svo-
končno zapravila. V Evropi bi vsako življenje zamrlo, ako bi boljševiki mo-
fli uresničiti svoje zločinske načrte, maga in invazija, kakršno si predstavlja Anglija, je možna samo na račun življenja evropskih ljudi. Od izbruha vojne do danes angleška vlada še ni pokazala toliko pomanjkanja modrosti in dalekovidnosti kakor s to pogodbo.«
jih izgledov v bodočih mesecih na-pregla vse svoje sile, da bi dovedla vojno do srečnega konca.
Židovska trojica Blum-Litvinov-Hore-Belisha
židje so sedanjo drugo svetovno vojno skrbno pripravili. To se nam razodeva zlasti iz nekega uvodnika, ki ga je objavil vodilni ameriški židovski list »American H e b r e w« dne 3. junija 1938. članek obravnava sve-tovno-politično situacijo ter ugotavlja sledeče:
»V Franciji, Angliji in v Sovjetski Uniji so trije židje zavzeli važne položaje. V Franciji je Leon Blum vodilni Žid, ki mnogo šteje. Morda je Blum tisti Mojzes, ki bo v danem trenutku vodil francoski narod. V Sovjetski Uniji sedi velik Žid ob desnici Stalina: Lit-vinov, ki je inspiriral in uresničil fran-cosko-sovjetski pakt. On je bil tisti, ki je pregovoril prezidenta Roosevelta. V Angliji je Hore-Belisha, nadarjen in častihlepen Žid. Njegov vzpon je bil senzacionalen. Ta mladi in podjetni človek je preuredil staro angleško vojsko. Ti trije slavni sinovi Izraela se hočejo zediniti. Evropo naj se raztrga v kose. Ko se bo polegel dim bitke, ko bodo utihnile trobente in prenehale granate eksplodirati, bo židovska trojica zape-
Strahovito krvoprelitje boljševikov
Iz Berlina poročajo: Moskovska poročevalska služba je namignila preteklo sredo, da je zloglasna GPU takoj po izkrcanju sovjetskih čet v Feodoziji izvedla številne aretacije prebivalcev, ki so bili obdolženi sodelovanja z nemškimi okupacijskimi oblastmi. To na-migavanje so sedaj potrdili begunci iz Feodozije, ki so prispeli na čolnih in po suhem do nemških črt.
Boljševiki so po svojem povratku v to pokrajino izzvali pravo krvoprelitje. Pod vodstvom Židov, ki so za časa zasedbe delovali kot vohuni, so aretirali na tisoče prebivalcev brez ozira na starost ali spol. Te ljudi so postreljali s pretvezo, češ, da so sodelovali z Nemci. Besno sovraštvo komisarjev GPU je veljalo zlasti tatarskemu delu prebivalstva. Moskovska poročevalska služba in moskovski tisk sta dobila obenem navodilo, da naj vsa grozodejstva, ki jih počenjajo boljševiki v tistih vaseh in mestih, kamor so zopet vdrli, naprtijo nemškim vojakom. Medtem pa vč ves svet, da so boljševiki še povsod, kjer koli so imeli oblast, ubijali ljudi brez prestanka in brez vsake razsodnosti.
PK.-Aufnahme:
Kriegsberichter Bauer (Wb.) Schneehemden auch für Geschütze Mit wenigen Handgriffen ist der weiße Tarnbezug über das Rohr gestreift, bevor der Stellungswechsel in weit und breit verschneitem Gelände erfolgt
Vojak na vzhodni fronti je pripravljen vsak čas žrtvovati za nas in našo skupno domovino nekaj, kar mu je najdražjega in nenadomestljivega, to je svoje lastno življenje. Spodnještajerc! žrtvuj še ti kakšno toplo volneno oblačilo ali kožuhovino! Razlika med žrtvami, ki jih prinašajo naši vojaki na fronti ter žrtvami, ki se zahtevajo od nas doma — je ogromna.
Wüstenkrieg mit eigenen Gesetzen und Masstäben
Von Kriegsberichter Heinrich Brüßler Erbitterte Kämpfe stehen unter den gleichen besonderen Gesetzen des Wüstenkrieges wie alles Kampfgeschehen in Nordafrika. Der Nachschub spielt hier eine ganz besondere Rolle, er ist weitgehend maßgebend für das Gelingen oder Mißlingen der Schlacht.
PK. Niemand hat' die »Straßen gebaut und die Wege eingerichtet, die in die Wüste führen, dorthin, wo nun die deutschen Panzer sich mit den britischen messen, wo der deutsche Kradmelder durch undurchdringliche Schwaden von Sandstaub hindurch seine Meldung nach vorn bringen muß. Niemand hat diese Straßen geplant oder gebaut, aber sie sind doch da. Als die Panzer darüber hinweggerollt waren, brauchten die anderen Fahrzeuge nur dem breiten Band zu folgen. Nirgendwo steht hier in der lybischen Wüste das sonst so vertraute Schild, das so oft schon die Soldaten nach vorn gewiesen hat, das Schild mit der Aufschrift »Vormarschstraße«. Und doch finden die Fahrer die Richtung, die sie Jiun wieder, wie im Frühjahr und im Sommer, die Last des Nachschubs zu bewältigen haben, die ihre schweren Fahrzeuge durch die Wüste bringen müssen, komme, was wolle.
Der Krieg in der Wüste ist anders als der Krieg auf den europäischen Kriegsschauplätzen. Es gibt keine Front im Sinne der Kriegsschauplätze und Schlachtfelder Europas. Die Kampfgruppen schlagen den Feind, wo er sich zum Kampf stellt.
Die Wüste hat keine Wegweiser
Auch der Nachschub muß sich anpassen. Es ist schwer, die Einheiten zu finden. Die Einzelfahrer und solche, die von der Kolonne abkommen, haben es nicht leicht. Richtungstafeln, markierte Wege oder Straßen fehlen völlig. Es gibt nur die Pisten in der Wüste, mehr oder minder ausgefahrene Pfade. Es handelt sich darum, die richtigen zu finden, nicht abzukommen und sie nicht zu verlieren. Wer das fertig bringt, kann als vollendeter Wüstenfahrer betrachtet werden.
Die große Masse des Nachschubs rollt indessen in der Kolonne. Tag und Nacht brausen sie nun über die Pisten ihrem Ziel entgegen. Die LKW-Fahrer Jn Afrika haben schon ihre Erfahrungen. Seit dem Beginn des Jahres, als die deutsche Wehrmacht begann, dem Verbündeten Waffenhilfe zu geben, rollen sie auf der Straße Balbos, fahren sie durch die Wüste, durch sengende Sonne, feuchtkalte Nächte; durch die Sandstürme aus dem Inneren Afrikas. Sie haben Lehrgeld zahlen müssen auf dem schwarzen Kontinent, sie haben gelernt.
Weltbild
Zum Vormarsch der Japaner auf den Philippinen Die Marktstraße der Stadt Vigan an der Westküste der Insel Luzon
Nur eines: fahren, fahren, fahren...
Ein paar Monate lang hatte nur der Stellungskrieg vor Tobruk und Sollum das Wort. Nun ist wieder der Bewegungskrieg an seine Stelle getreten, der Bewegungskrieg in der Wüste, der seine eigenen Formen und Maßstäbe hat. Die Fahrer der Transporte, von denen alles abhängt, kennen nur eines: fahren, fahren, fahren. Sie sind Soldaten in bestem Sinne. Sie müssen durch das Artilleriefeuer, durch Bomben- und Tieffliegerangriffe hindurch den Nachschub nach vorn bringen: Munition, Verpflegung, Brennstoff und all die tausend Dinge, die der Krieg in der Wüste braucht.
Wieder muß sich der unbekannte Nachschubfahrer bewähren. Auf den Nachschubstraßen des Krieges in Nordafrika rollen wieder die Kolonnen nach vom. Und wieder weiß man, wenn man diese Bilder sieht: der Nachschub klappt, es geht vorwärts.
Deutsche Kampflieger auf dem Kältepol Europas ?
Von Kriegsberichter Peter Bohlschein
PK. Wir liegen weitab »vom Schuft«, an einem Frontabschnitt, von dem sich die Heimat selbst auf der Landkarte nur vage Vorstellungen machen kann: etwa in der Höhe der Nordspitze des Bottnischen Meerbusens, mitten in den unzählbaren Seen Finnlands; wir schleppen unsere Bomben über die unendlichen Weiten Kareliens und werfen sie im Sturz- und Horizontalflug auf die russischen Häfen am Weißen Meer, auf die Murman-Bahn, Barackenlager und Truppenkonzentrationen!
Uns gegenüber haben sich die Sowjets verschanzt, sie leisten in einem unvorstellbar schwierigen Gelände zähe-sten Widerstand. Eine Vorstellung darüber kann man sich beim Lesen des finnischen Kriegsberichts »Das ist unser Urwaldkrieg« machen; es heißt
Kože domačih kuncev najdemo skoraj v vsakem kmečkem gospodarstvu. Poiščite jih skupaj ter darujte za vojake na bojišču.
darin u. a.: »Der Nordfinne versteht unter einem Urwald einen versumpften Tannenwald. Die Eigenart des Geländes hat den Kämpfen in diesen Gegenden ihre besondere Note gegeben. Die großen und kleinen Tannen sind ganz vertrocknet und haben ihre Nadeln verloren, aber statt dessen bedeckt, ihre Äste und Stämme eine graue Flechtenschicht, die in verfilzten Barten herunterhängt. Die Erde ist mit einer nassen, dicken Mosschicht bedeckt. Aus diesen weichen Kissen ragt hier und dort ein Heidelbeerstrauch empor. Der Wald ist so dicht, daß man in Manneshöhe nicht viele Kilometer vor sich sehen kann. Unterhalb, etwa in Brusthöhe, sind die Bäume ohne Äste und beim Bücken sieht man unter dem Dickicht verflech-teter Äste eine dummrige, stille Welt. Dort unten kann der Gesichtskreis einige Dutzend Meter erreichen.
In solch einem Wald ist die Überraschungsgefahr besonders groß. Der Krieg hier ist ein Nachtkrieg. Wenn es anfängt zu dämmern, erwacht die Front....«
Dort, wo deutsche und finnische Soldaten in prächtiger Waffenkameradschaft Schulter an Schulter kämpfen, fliegen wir tagtäglich in das Feindgebiet ein: unter uns die unendlichen Weiten Kareliens, Sümpfe, Seen und Wälder! Wir sind unseren Männern der Infanterie noch nie so verbunden gewesen wie gerade jetzt. Unsere Einsätze überschattet eine mörderische Kälte. Wir erleben Temperaturen, die wir vorher nur vom Hörensagen kannten: 30 und 40 Grad unter Null! Wir kämpfen an der kältesten Front: am Kältepol Europas!
Die Kälte in unseren Flugzeugen beschränkt sich zwar auf Stunden, die Zeit, in der wir fliegen; dafür nimmt sie aber mit der Höhe zu. Und Höhe ist
GOSPODARSTVO
Finančna moč Nemčije
Te dni je podal državni tajnik Reinhardt v »Deutsche Allgemeine Zeitung« lep pregled finančne politike Velike Nemčije. Pri tej priliki je zavzel svoje stališče tudi k raznim davčnim vprašanjem. Po njegovih izvajanjih so računali, da bodo davki v Reich-u dosegli za računsko leto 1941 okrog 30 milijard RM (1. 1940 so znašali 27.2 milijard). Ne oziraje se na razne davčne spremembe je pa že sedaj gotovo, da bodo davki vrgli 31.5 milijard RM. Ta vsota se bo pa vsekakor zaokrožila na 32 milijard RM. K tej vsoti je treba prišteti še upravne dohodke Reich-a, vojne prispevke občin in še razne druge dohodke v višini 13 milijard RM. S tem bodo redni dohodki v računskem letu 1941 prav gotovo dosegli 45 milijard RM, torej rekordno višino, ki dokazuje, da je fundament finančne moči Reich-a v tej vojni mnogo jačji nego v svetovni vojni.
Za 1. 1942 zvišanja davkov niso po izvajanjih državnega tajnika predvidena. Tudi za prejšnje leto taka zvišanja niso bila predvidena. Uvedba vojnega pribitka k davku na javnopravne korporacije je bila potrebna radi davčne enakosti in pravičnosti. Istotako so bili za zvišanje vojnega pribitka na tobak, žganje in peneča
vina merodajni razlogi kupne moči in -*----
für Kampfflieger das halbe Leben, ja manchmal sogar das Dreiviertelleben I Da gibt's keinen kurzen Dauerlauf, um warm zu werden. An Bord, auf engstem Raum zwischen Stahl, Glas, Bomben und Motoren, ist jeder froh, wenn er sich im Liegen oder Sitzen ein klein wenig drehen kann. Durch die Ritzen pfeift der Wind, deshalb mummen wir uns ein wie die Eskimes. Aber auch hier sind uns Grenzen gesetzt: v/er zu dick ist, kann sich nicht mehr rühren!
Wie oft kamen wir durchfroren zurück, vom Angriff weit hinauf aufs Eismeer oder Weiße Meer... und dann krochen wir hinter die Kachelöfen, speicherten Wärme auf und fielen todmüde ins Bett.
Erfroren ist noch keiner, auch an Kälte kann man sich gewöhnen. Zwischen 5 und 10 Grad unter Null geht jeder ohne Mantel und Pelzmütze aus. »Finnischer Sommer« sagen die Einheimischen dazu.
Die Nächte sind von unheimlicher Klarheit, über den sternenschweren Himmel wälzt sich das Nordlicht. Der Dampf vorbeifahrender Lokomotiven steht stundenlang als strahlend weiße Kondensfahne über der Landschaft.
.....und morgen, lange vor Sonnenaufgang, fahren wir hinaus zu den Liegeplätzen, fliegen mit Bomben schwer-- fiten Kalibers über Karelien an die sowjetische Front, weit hinein in die Steppen Rußlands!
obskrbe. S tem v zvezi je državni tajnik Reinhardt ostro obračunal z govoricami o zvišanju premoženjskega davka, o pobiranju vojnega pribitka k premoženjskemu davku ali celo o premoženjski oddaji. Take govorice so naravnost nesmiselne. Vsak tak ukrep bi vseboval razne narodno-go-spodarske nevarnosti in jih s stališča dobrega vojnega gospodarstva ne bi bilo mogoče zagovarjati. Finančni minister tudi ne misli na zvišanje davka na dedščine aH pa na konfiskacijo dedščine zakoncev brez otrok v korist Reich-a. Vse te govorice prinašajo iz sovražnega inozemstva, da bi izzvali vznemirjenje. Proti ljudem, ki razširjajo take govorice, je treba brezobzirno postopati ter jih prijaviti.
Zadolžitev Reich-a je znašala ob pričetku vojne 37,2 milijard RM. Koncem koledarskega leta 1941 bo znašala približno 100 milijard RM. Zadolžitev Anglije — računana na osebo — znaša trikrat več kakor zadolžitev Reich-a. Naš položaj je torej bistveno boljši. V ostalem ie zadolžitev Reich-a izravnana v največji meri s pridobitvijo teritorija, prebivalstva in gospodarstva na vzhodu in na jugu. Zvišanje finančne moči po vojni bo omogočilo brez težav obrestovanje in amortizacijo državnega dolga. Financiralo se bo velike kolonijalne, socialne in kulturne naloge z izvedbo takih davčnih ukrepov, ki bodo davke v Nemčiji načelno poenostavili.
O žitnih or?-
delkih v Evropi
»Internationale Agrar-Rundschau«, ki izhaja v Berlin-u, podaja o pridelovanju žita v Evropi sliko, ki jo v nastopnem izvlečku ponavljamo.
V Romuniji je bila žetev ugodna Mfub nagajivemu vremenu. Napram letu 1940
Se romunsko kmetijstvo povečalo svoje itne niive od 2,35 na 2,62 milijonov hektarjev. Pšenični pridelek, ki ie v preteklem letu znašal samo 10,8 miliionov dvojnih centov, cenijo na 24,5 miliionov dvojnih centov. V teh količinah pa še niso zapo-padeni pridelki Iz osvobojene Besarabije in severnega dela Bukovine.
Madžarska pričakuje srednje dober Izid. Rezultat mlačve je sicer slab, kar bo pa zravnano z dobro kvaliteto žita. V Srbiji ie podatkov niso zbrali. Pričakuje-Jo pa, da bo 900.000 hektarjev dalo količino 13 milijonov dvojnih centov. Bolgarija ceni svoj pridelek na 20 milijonov dvojnih centov in bodo že tekoče leto svoje žitne posevke povečali na 3,7 milijonov hektarjev.
Grška računa iz svojih najvažnejših žitnih področij Larisa in Trikaia na 900.000 ton pridelka.
Španija je v minulem letu zvišala svoj pridelek pšenice od 8.04 na 29,65 milijonov dvojnih centov. Pridelek ječmena so od 2,9 zvišali na 16,85 milijonov dvojnih centov. 2etev rži je dala 3,97 milijonov, žetev ovsa pa 5,65 milijonov dvojnih centov.
Na Švedskem je bila lanska žitna žetev ena najslabših zadnjih 50 let. 621.000 ton napram 1,232.000 ton v letu 1939. Potreba za ljudsko oskrbo s kruhom se giblje okrog milijon ton letno.
V celoti gledano se primanjkljaji zravnajo z viški in je kljub neugodnemu vremenu, ki je precej škodovalo, lanskoletno žitno žetev smatrati za zadovoljivo. Pov-dariti je, da je evropsko kmetijstvo dosedanjo največjo ploskev žitnih njiv od 32 milijonov hektarjev iz leta 1935 prekoračilo.
X 500.000 ton olja si obljubujejo Japonci letno iz petrolejskih vreleev na otoku Borneo, ki so ga nedavno zasedli.
X 2000 traktorjev za Romunijo. Razen
že naročenih traktorjev je Romunija naročila nadaljnjih 1000 manjših traktorjev in 1000 traktorskih plugov v skupni vrednosti 6 milijonov lejev. Dobavila jih bo Nemčija.
X 75 milijonov ton sladkorja je izdelala Turčija leta 1941. Količina presega dosedanjo povprečnino, ker se turški gospo, darstveniki trudijo vse svoje potrebe kriti z domačimi izdelki.
X Madžarski premogokopi obratujejo tudi ob nedeljah in praznikih, da za časa zime ne bo primanjkovalo goriva. Delavce se pri tem odškoduje 8 posebnimi dodatki na normalne mezde.
X Državni proračun Srbije predvideva za državno administracijo 2,98 milijard dinarjev, od katerih je mišljeno 2,04 milijarde za osebne in 0.94 milijard za stvarne izdatke.
X Hrvatsko ministrstvo trgovine je sklenilo, da je ustanavljanje novih podjetij treba nekoliko omejiti. Do 18. d«< cembra tekočega leta se ne sme ustanoviti nikakšno trgovsko ali obrtno podjetje, če to ne zahtevajo interesi države. Izjeme bodo samo za obrate, ki so že obstojali in so se združili, nadalje za produkcijske zadruge, ustanovljene od obrtnikov, države ali samouprave in dimnikarsko obrt.
X Stanično volno iz Ustja sladkornega trsa. V Malagi v Španiji gradijo tovarno, ki bo iz listja sladkorne trte Izdelovala stanično vlakno.
X Produkcija živega srebra je v Španiji dosegla do zdaj najvišje stanje. Samo v zadnjih 20 dneh v mesecu decembru 80 pridobili več živega srebra kakor v vojnih letih 1917 in 1918.
X Zedinjene države Severne Amerike nameravajo odkupiti celoten za eksport namenjen bombaž Brazilije. Polletni ekg-port brazilijanskega bombaža se giblje okrog ?600 ton
X 10 milijonov pesosev je dovolila argentinska vlada za izboljšanje in izpopolnitev svojih državnih železnic.
Pomislite, da so boljševiki doma v pokrajinah z ostrimi in dolgimi zimami. Armade teh naših nasprotnikov se bojujejo tudi sedaj v klimatičnih razmerah, ki so jih vajeni in se tamkajšnji zimi laže prilagodevajo kakor naši vojaki, ki so doma v bolj zmernem pasu. že radi tega mora naš nemški vojak imeti boljšo in toplejšo zaščito proti mrazu. SpodnještajercI bodo zato oddali za naše vojake na fronti vsa razpoložljiva topla oblačila, kar jim bo pomagalo brez škode za zdravje prezimitl daleč tam na Vzhodu.
v 7.a elektrifikacijo severnega diia Bolgarije1 je bolgarska vlada dovolila za prvih ti mesecev tekočega leta 380 mili. Jonov levov za gradnjo daljnovodov, transformatorjev itd. Ves za ta dela potreben material se bo naročilo v Nemčiji.
X Prvi hrvatski državni proračun zna-i« 10,89 milijard kun. Izdatki so zamišljeni med dragim za vojno ministrstvo 2874 milijonov, za notranje ministrstvo 1332 milijonov, za finančno 1592 milijonov, za prometno 1019 milijonov ter za naučno ministrstvo 1061 milijonov kun.
X 1M» vagonov superfosfata je Mae. iarska naročila v Franciji. S to količino miietnih gnojil upajo kriti glavne potrebe madžarskega kmetijstva.
X Vsako ustanavljanje m povečanje trgovskih hiš m blagovnic je do leta 1944 prepovedala švicarska vlada. To so poledice krize, ki jo občuti seveda tudi fivica, akoravno ni zapletena v vojno.
X Iz zadružništva. V Bukarešti so se vršila posvetovanja med predstavniki «emškega in romunskega zadružništva. Sklenili so ustanoviti nemško-romčrnski feudijski odbor za zadružništvo, ki bo •estavij-en iz zastopnikov obeh držav ter zastopnikov nemške zadružne zveze v Romuniji.
X Kovance Iz aluminija dobijo v Franciji. Francija jemlje kovance po 50 centi-■ov in po 1 frank iz prometa ter jih bo nadomestila z novimi, ki bodo izdelani iz »laminija. Gre predvsem za zbiranje kovin, ki jih primanjkuje.
X Na Madžarskem cenijo vrednost kmetijskih posestev, ki so še v rokah ži-<ov, na eno in pol milijarde pengov.
X Italijanska živinoreja je kljub vojni •stala na svoji nekdanji višini. Ob zasedanju italijanske zveze živinorejcev • in ri-barstva se je ugotovilo, da je regtfliranje prehrane uspelo, da se je stanje domače livinoreje ohranilo kljub vojni, v kateri ¡t Italija že leto in pol. Glede pridobivanja Volne se je sklenilo, da se produkcijo zvila za 100.000 dvojnih centov letno.
X Izboljšanje gospodarskih razmer med Bolgarijo m Turčijo. Aledtem ko se doslej Bolgarija in Turčija nista udeleževali med-Jebejnih gospodarskih razstav, bo Tur-iija letos aprila razstavila na bolgarski razstavi v Ptovdivn. Bolgarija bo pa raz-•tavila na mednarodni razstavi v Stnirni, v Turi i ji.
X. 3© nemških zadrug se je nedavno registriralo na Hrvatskem. Gre za novo re. fštracijo, ki je bila potrebna radi prilagoditve novemu zakonu o gospodarskih ■adnigah.
X O bolgarskem kmetijstvu je bolgarski kmetijski minister izjavil: Zimske set-♦e «o prišle pod neugodnimi vremenskimi jogoji v zemljo. To je tudi vzrok, da smo faerte, ki smo jih imeli z južno' Dobrud-!©, le do 50% izvedli. V ostalih delih Bolgarije smo obdelali 90% vseh njiv, ki so prišle za zimske setve v poštev. Vsa ne-ebdelana kulturna zemlja Dobrudže se bo pomladi posejala s pšenico, sojo in ječ. Rienom. V zamislih je tudi povečanje njiv U. gojitev sladkorne pese, medtem ko se bo ploskev tobačnih nasadov v stari Bolgariji nekoliko zmanjšala.
X Modernizacija sedtnograškega ru. darstva. Rudniki svinca in kositra v Nagy-banya na Sedmograškem, ki je sedaj pod Madžarsko, so zadnja leta producirali kakih 178.000 ton surove rude. Iz teh rudnin le je pridobilo 770 kg čistega ali suhega «lata, 7100 kg srebra, 490 ton bakra, 3100 svinca ter 220 ton čistega kositra. Sedaj je vlada dovolila 5 milijonov pengov za splošno racionalizacijo teh rudnikov, da ge produkcijo primerno zviša.
UMNI KMETOVALEC
Kaj mora tudf kmečki gospodar vedeti o strojih?
V	kmetijstvu — kakor povsod —. upo-rahljamo stroje zato, da različna dela izvršijo ali »storijo« — namesto človeka. Stroji torej nadomeščajo človeške delovne moči.
Zato je razumljiv poziv kmetijsko-po-Speševalnih oblastev na kmetovalce, naj tudi v kmetijstvu skušajo, kjerkoli le mo-goče, nadomestiti človeške delovne moči, ki jih v času vojne vedno bolj primanjkuje, z uporabo kmetijskih strojev.
Vendar pa pomembnost strojev za kmetijstvo ni samo v dejstvu, da morajo mnogo dela opraviti namesto ljudi, temveč enako, ali še celo bolj važno je dejstvo, da večina kmetijskih strojev posamezna dela opravi mnogo hitreje in bolje, kot bi jih mogel izvršiti človek sam.
Kmetijski stroji so torej kmetovalcem izredno dragoceni pomočniki in sodelavci, skoraj bolj kot delovna živina, bolj kot ročno orodje. Dragoceni so zato, ker kmečkemu gospodarju omogočajo izdatno povečanje dohodkov oziroma znižanje izdatkov.
Glede na izredno važno vlogo, ki jo imajo stroji v kmetijstvu, je toliko bolj neumevna in neopravičljiva brezbrižnost in malomarnost, ki jo opažamo pri mnogih kmetovalcih glede ravnanja s kmetijskimi stroji.
Da je treba živino redno opravljati, da je treba konje od časa do časa preko vati, da moramo skrhano koso sklepati in da je treba za vsa ta dela precejšnje mere strokovnega znanja in vaje — to ve vsak kmetovalec.
Le malokomu pa pride na misel, da je treba tudi kmetijske stroje redno oskrbo-vati, da je treba posamezne izrabljene dele od časa do časa izmenjavati enako kot konju podkve in da je treba stroje pred in med delom skrbno naravnavati, kot kosec svojo koso.
Se manj pa se zdi našim kmetom verjetno, da se je tudi opravljanja in dela s kmetijskimi stroji treba učiti in vaditi.
Kdor se loti dela s kmetijskimi stroji, ne da bi si predhodno pridobil potrebno znanje in vajo, neredkokrat povzroči nesrečo za sebe ali za druge ljudi, ali pa vsaj stroj sam pokvari.
Eno ali drugo je v teh časih, ko ljudi povsod primanjkuje in ko niti strojev oziroma njih delov mnogokrat ni mogoče nadomestiti, toliko bolj usodno.
V	vseh naprednih deželah se zato stalno prirejajo tečaji, v katerih dobivajo kmetovalci pouk o ravnanju s kmetijskimi stroji.
Pri nas na Spodnjem štajerskem ti tečaji še niso uvedeni, čeprav bi bili bolj potrebni kot kjerkoli drugje, kajti prav v zadnjem času je število strojem izredno poraslo, a naši gospodarji niso imeli in nimajo nobene prilike, kjer bi se mogli priučiti pravilnega ravnanja s kmetijskimi stroji.
Z naslednjimi navodili bomo skušali zamašiti v tem pogledu najhujše vrzeli. Seveda pa je v ta namen potrebno, da kmečki gospodarji ta navodila točno proučijo, to se pravi, da jih prebirajo toliko časa, da jim bo vse povedano popolnoma jasno, če jih ne bodo pri prvem branju docela razumeli.
Potem pa naj si vse obrazce in važnejša
navodila izpišejo, ali pa cel sestavek iz-režejo in shranijo, kar je še boljše.
1. O sestavi in sestavnih delih kmetijskih strojev
Prospekti, to so letaki in knjižice, v katerih posamezne tovarne opisujejo sestavo (konstrukcijo) strojev svojega izdelka, so večini naših kmetov nerazumljivi, ker ne vedo, kaj ta ali oni izraz iz stroj eslov-ja pome iti.
Zato bomo najprej navedli in obrazložili nekatere najvažnejše izraze za posamezne sestavne dele strojev.
Skoraj vsak stroj je sestavljen predvsem iz določenega števila "osi (die Achse). Osi tečejo, to je, se vrtijo v tečajih (das Lager). Na oseh so nasajena bodisi zobata kolesa (das Zahnrad), ali pa Jermenice (die Riemenscheibe), to je kolesa z gladkim platiščem različnih veli. kosti ali dimenzij.
Pogonska sila, to je moč, ki stroj poganja in omogoča delo z njim, se pri zobatih kolesih prenaša od osi na os bodisi neposredno, potom medsebojnega uhiranja zobovja dveh koles (če sta si osi bli-zu), ali pa s pomočjo prenosnih verig (die Transmissionskette), pri jermenicah pa prenaša silo prenosni jermen (der Trans-misskmsriemen). Os, od katere pogonska sila izhaja, (n. pr. os elektromotorja, ali pri ročnem pogonu os; na kateri je nasajena »kljuka«), imenujemo pogonsko os (die Antriebachse), ono os pa, na kateri je nasajena delovna priprava stroja (n. pr. boben pri mlatilnici, imenujemo delovno os (arbeitende Achse). Vse vmesne osi, ki pogonsko silo le prenašajo, so prenosne osi (die Transmissionsaclise). Medtem ko je na pogonski oz. delovni osi nasajeno navadno Te po eno zobato kolo ali jermenica, sta na vseh prenosnih oseh nasajeni vsaj po dve zobati kolesi ali pa jermenici, in sicer: na eni strani gnano (getriebene) kolo ali jermenica, ki prejema pogonsko Silo od pogonske ali pred-ležeče prenosne osi, na drugi strani pa gonilno (treibende) kolo ali jermenica, ki prenaša silo na delovno ali naslednjo prenosno os.
Pri zobatih kolesih jemljemo v račun premer (der Durchmesser), navadno iz-ražen v centimetrih, oz. število zob (die Zahnenzahl); pri jermenicah pa premer, ter širino platišča' (die Felgenbreite), izraženo navadno v milimetrih.
Ležaji so bodisi navadni blazinasti (das Polsterlager), kjer os »teče«, oziroma se drgne po vsej širini ležajevega okrovja (das Lagergehaase), ali pa so stožčast (koniseh), to je, osi se opiraio sasjo skor,ca ob ležaje; pri novejših strojih so mnogi ležaji krogljični (das Kugeltager), pri katerih se os sploh ne dotika ležajevega okvirja, marveč so vložene med os in
Na kmetih je gotovo še vedno mnogo toplih oblačil kakor s kožuhi podloženih plaščev, volnenih jopičev, do-kolenk, kož domačih zajcev, ovčjih kož itd. Mnogo tega leži po raznih omarah, skrinjah ter drugod, kjer ni domačim neobhodno potrebno. Pregledajte te stvari in obdajte na zbirališča za našo zmagovito armado na Vzhodu.
okrovje krogljice v podobi venca (der Kugelkranz); nekateri stroji pa imajo tudi valjčne ležaje (das Rollenlager), kjer so v okrovje ležaja vloženi namesto krogljic valjčki, ob katere se drgne os.
Jermenice so bodisi delovne, ki so na os pričvrščene in tečejo z njo vred, ali pa prostotekoče; na te zadnje navedene prestavljajo pogonski jermen pri stroju, kadar z njim ne delamo: prostotekoča jer-menica na os ni pričvrščena in je torej ne poganja, temveč se vrti sama na njej.
In še eno vrsto sestavnih delov strojev poznamo, razen naštetih, in strojevega ogrodJa («as Maschinengestell), namreč vzvode (der Hebel), s katerimi bodisi prenašamo pogonsko silo, ali opravlja stroj s pomočjo vzvodov delo, končno pa s pomočjo vzvodov stroje tudi upravljamo.
2. Delovanje strojev
Večina strojev opravlja svoje delo tako, da pogonska sila spravlja v tek ali v vrtenje one dele stroja, ki prenašajo silo na delovno os, ki s tem, da se sama vrti, poganja delovno pripravo; delovnih osi in delovnih priprav je pa seveda lahko na stroju več (n. pr. pri slamoreznicil).
Hitrost vrtenja posameznih osi izražamo v številu obratov (die Tourenzahl), in sicer ga izračunavamo navadno za eno minuto. Izraz »motor ima 1420 obratov«, pomeni torej, da se njegova os zavrti 1420krat v eni minuti.
Razlika med številom obratov ali zavrt-Ijajev pogonske osi in za pravilno delo-vanje stroja potrebnim številom obratov delovne osi stroja se izravnava s pomočjo prestav (die Übersetzung). Prestavo izražamo v obliki razmerja med številom obratov pogonske in delovne osi, oz. pri sestavljenih prestavah tudi z razmerji med številom obratov posameznih osi. »Pre. stava 1:5« pomenja torej, da napravi gnana os 5 obratov v istem času, kot napravi gonilna os 1 obrat; pri prestavi 4:1« pa napravi gnana os en obrat šele v istem času kot gonilna 4 obrate. Prestava, to je razmerje med številom obratov posameznih osi, je enaka obratnemu razmerju pre. mera (oz. tudi števila zobov), zobatih koles ali pa jermenic, ki posredujeta prenos sile med temi dvemi osmi. Torej: osi, ki sta v zvezi po jermenicah v razmerju premera 2:1, imata prestavo 1:2. Še bolj nazorno: os se vrti tolikokrat hitreje od osi, od katere je gnana, kolikokrat manjše kolo (jermenje) ima. Pravilno izračunanje in izvedba potrebne prestave, — posebno če mora biti prestava večdelna, to je: sestav, ljena iz več prenosnih osi, — je največje važnosti za pravilno delovanje stroja, nepravilna prestava pa je največkrat vzrok poškodb strojev in pri njih zaposlenih liudi.
alec mora torej izredno skrbno " pravilno prestavo, oz. z na-menic ustrezajočih preme-'ad število obratov pogon-ivega pogonskega stroja levilom obratov posameznih .i strojev. Ob naročilu stroja je najbolje, sporočiti tovarni, koliko obratov In kakšnega premera jermenico ima stroj, s katerim bomo naročeni stroj poganjali, ker v tem primeru navadno že tovarna sama poskrbi za primerno prestavo. Če to ni mogoče, pa mora prestavo izračunati kmetovalec sam.
3. Izračunavanje prestav pri strojih
Ce vemo za število obratov pogonske osi pogonskega stroja (n. pr. motorja), za premer njegove jermenice ter za potrebno število obratov delovne osi stroja,
lahko izračunamo — pri neposrednem prenosu gonilne sile od pogonske na delovno os — potreben premer jermenice na delovni osi stroja tako, da število obratov motorjeve jermenice (Mo) pomnožimo z njenim premerom v cm (M0) in zmnožek delimo z zaželjenim številom obratov gnane (strojeve delovne) osi (So). (Kdor se razume na raunske obraz, ce, naj računa po sledečem obrazcu: S0 — Mo X M0
So
Enako lahko izračunamo, kolikšna mora biti pogonska jermenica na pogonski (mo-torjevi) osi, s tem, da množimo število potrebnih obratov strojeve osi s premerom strojeve jermenice v cm in zmnožek delimo s številom obratov pogonske (motorjeve) osi. Obrazec se glasi: Mo -So X S0
Mo
Nadalje lahko izračunamo število obratov, ki jih bo imela os stroja pri določenem številu motorjevih obratov in pri določenih premerih motorjeve in strojeve jermenice, ako množimo premer gonilne (motorjeve) jermenice s številom njenih, t. j. motorjevih obratov in zmnožek delimo s premerom jermenice na stroju. Obrazec je v tem primeru: So = M0 X Mo
S0
Končno lahko izračunamo tudi, koliko obratov dela motorjeva os, ako pomnoži-mo premer gnane, t j. strojeve jermenice s številom njenih obratov ter zmnožek delimo s premerom pogonske (motorjeve) jermenice. Obrazec:
Mo = So X S0
M0
Pripominjamo, da ima pogonska os elektromotorjev za kmetijske svrhe največkrat okoli 1400 obratov na minuto. Pri bencinskih motorjih pa število obratov ni enakomerno, marveč narašča in pada, kakor ga obremenjujemo z delom in v kolikor mu dovajamo goriva. Povprečno imajo bencinmotorji za kmečko rabo okoli 1000 obratov. Pri vitljih (der Goppel) ima končna pogonska os navadno 60—70 obratov na minuto, če hodi vprežna žival v koraku 3.6 km na uro. To pa velja le za takozvane ležeče vitlje.
Pri najnavadnejših kmetijskih strojih je potrebno, da dela n. pr. delovna os
(boben) mlatilnice približno 1200 obratov na minuto, slatnoreznica 120—160 obratov, cirkularka 1800—3000, sadni mlin 110 obratov itd. Vendar so pri strojih raznih tovarn in različnih tipov precejšnje razlike in je treba tozadevno vedno točno vedeti, pri kakšnem številu obratov delovne osi ta ali oni stroj izvršuje svoje delo najpopolnejše in z najmanjšo porabo moči.
Opozarjamo tudi, da je za izračunanje pravilne prestave potrebno, od števila obratov jermenice pogonskega stroja, oz. pri vsaki prestavi s pomočjo jermenic, odbiti približno 5% zato, ker vsak jermen več ali manj spodrsava na jermenici. Pri motorju s 1400 obrati računamo torej, da jih ima samo 1330.
Pri sestavljenih prestavah ali transml-sijah izračunamo celotno sorazmerje števila obratov med pogonsko in delovno osjo tako, da pomnožimo med seboj razmerja vseh posameznih prestav. Ako je torej celotna prestava sestavljena iz treh prestav v razmerju 1:3, 1:4 in 1:2, je razmerje med številom obratov prve (pogonske) in zadnje (delovne) osi: 3X4 X 2 = 24, ne pa morda 3 + 4 + 2 = 9, kot marsikdaj gospodar napačno računa in povzroči z napačno prestavo polom pri stroju.
Prestave nazaj gredo po istem načelu: pri mešanih prestavah navzgor in navzdol pa posamezna delna razmerja množimo in delimo; n. pr. prestava delna 1:8 (navzgor) in delna prestava 4:1 (navzdol)j celotno razmerje števila obratov je torej: 1X8:4=1:2, to je, prenosna os se vrti 8krat hitreje kot pogonska, a delovna os 4krat počasneje pot prenosna, zato dela delovna os samo 2krat večje število obratov kot pogonska os.
Kolikor manjša je gnana jermenica ali kolo od gonilnega, oz. kolikorkrat večje je število njenih obratov od obratov gonilne jermenice ali kolesa, tolikokrat večjo pogonsko silo rabi za svoj pogon. Nasprotno potrebuje gnana večja jermenica, oz. koklo z manjšim številom obratov, načeloma toliko manjšo pogonsko silo v istem razmerju. Upoštevati pa moramo, da se mnogo pogonske sile porazgubi vsled upora oz. trenja osi v ležajih, vsled trenja jermenov ob platišča, zob med seboj itd. Zato je potrebno za vsako prestavo priračunati nekaj več sile. Iz nave« denega dejstva pa razvidimo tudi, kako važna je pri stroju pravilna namestitev jermenov in koles, skrbno izdelani in pravilno namazani ležaji itd.
četudi se s prestavami zvišuje poraba pogonske sile, dobi vendar radi njih stroj
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Schubert (Wb.) Einheiten der Marine auf Kriegsmarsch. In Kiellinie auf dem Marsch
na enakomernosti teka, zaradi vztrajnosti ¡teka koles in jermenic v prestavah.
Prestave naj načeloma ne bi presegale, posebno pri jermenicah, razmerja 1:5 med
fiosameznimi osmi, nadalje naj bi bil pri ermeničnih prenosih razmah osi vsaj štirikrat večji kot premer obeh osi skupaj.
Jermeni na jermenicah tečejo z določeno brzino, katero lahko izračunamo tako, da premer gonilne jermenice, izražen v metrih (16 cm = 0.16 m) množino s 3.14, dobljeni zmnožek pa s številom njenih obratov na minuto. Dobljeno vsoto, ki izraža brzino teka jermena v 1 minuti v metrih, navadno delimo s 60, da zvemo, koliko metrov preteče jermen v sekundi. To brzino izražamo z znakom m/sek. Najlepše teče jermen pri brzini 20 m/sek., najmanjša hitrost pa naj bi znašala vsaj 8 m/sek. za jermene, ki morajo prenašati večje pogonske sile. Jermenice elektromotorjev s 125 mm premera imajo povprečno 9 m/sek. brzine jermena, pri jer-menici 160 mm pa okoli 11.5 m/sek Na večji jermenici jermen manj drsi in je torej motor »močnejši«, če mu damo jerme-nico z večjim premerom, seveda pa mora biti tudi vsa ostala prestava s to v skladu.
Učite se nemščine! Prihodnji ponedeljek je začetek novih učnih tečajev nemščine, ki jih priredi organizacija Steirischer Heimatbund. Prijavite se za obiskovanje teh tečajev!
Boljseviški poglavarji so vedno zidali in gradili na »generala zimo«, da jim ko zmagovit zaveznik. Spodnješta-jerci bodo z volnenimi, toplimi in ko-žuhovinastimi oblačili, ki jih darujejo za naše vojake, dokazali, da naših slavnih nemških vojakov tudi zima ne bo premagala.
MALE VESTI
*	Založništvo koledarja »Untor»t«irischer Kalender
1942« naznanja, da izide koledar koncem prihodnjega tedna, nakar se ga naročnikom takoj razpošlje. Nova naročila se še seveda sprejemajo. Cena koledarju je 80 Rpf, ki jih je poslati v gotovini ali poštnih znamkah na naslov: An den Verlag »Untersteirischer Kalender«, Marburg a. d. Drau, Bad-gasse 6.
*	Terjatve napram bivši jugoslovanski državi. V odrejenem in uradnem listu (Verordnungs- und Amts-blatt) šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem, štev-61, je objavljen nov razglas o predlaganju terjatev in pravic napram bivši jugoslovanski državi. V -smislu tega dodatnega razglasa se točka 5 prve objave z dne 27. novembra 1941 spremeni v toliko, da je termin za predlaganje zadevnih terjatev podaljšan do 20. januarja 1942.
*	Odlikovan Marburger. Za hrabrost pred sovražnikom je bil odlikovan Marburger Kurt Orechowsky.
Kmečkemu ljudstvu Velike Nemčife!
Leto zgodovinskih dogodkov leži za nami. Boj nemškega ljudstva in njegovih zaveznikov zoper židovstvo, plutokracijo in boljševizem ter zavarovanje življenjskih pravic in življenjskega prostora je stopil sedaj v odločilen štadij. Tudi" če je zmaga bila zmaga naše neprimerno hrabre oborožene sile, je tudi kmečko ljudstvo doprineslo svoj delež k tem uspehom. Storitvam nemškega kmetijstva od leta 1933 gre zahvala, da so se vsi načrti naših nasprotnikov, da bi nas sestradali, izjalovili Delo in trud vsega našega podeželskega ljudstva sta bila ogromna, posebno pa kmečkih žen, ker bi se drugače tekoča produkcija ne bila stalno dvigala. Pri tem so možje in žene na kmetih stekle zgodovinske zasluge. Samo s požrtvovalnostjo in dobro voljo se je pridelalo prehrano za nemško ljudstvo ter predpogoj za delovno zmožnost in obrambno pripravljenost.
V sedanji borbi se odloča naša usoda in usoda naše dežele. Ta stvarnost zahteva še nadalje vse naše moči. Visoke zahteve bo še treba izvršiti. Vsi napori našega dela doma so pa malenkost napram žrtvam, ki jih prinašajo naši vojaki iz dneva v dan in vsako uro za ljudstvo in Reich. Sklenimo, da hočemo biti vredni naših vojakov ter trdo in zagrizeno nositi trud in delo, da bo nemško ljudstvo imelo dovolj kruha. V nepretresljivi zvestobi stoji nemško kmetsko ljudstvo v službi Fiihrer-ja, pripravljeno za vsako delovanje in za vsako žrtev! Vsak naj stori svojo dolžnost, potem bo pa zmaga naša!
R. Waither Darre
Iz Fuhrer eve mladosti
Adolf Hitler se je rodil dne 20. 4. 1889 kot sin avstrijskega carinskega uradnika
~~—~'~"Tu odrezati
v Braunau-u, mestu, ki leži ob reki Ina Že v nežni mladosti je našel v knjigah svojega očeta, pozneje pa v knjigah iz realne šole v Linz-u, zgodovinsko podlago za poznejšo izgraditev svojega svetovnega nazora, že takrat je vzljubil nemštvo ter zasovražil habsburško monarhijo, ki se mu ni zdela dovolj nemško-nacionalna. Tako je takrat v svoji mladi nežni duši postal nacionalist in revolucijonar napram protinemško ali premalo nemško-nacional-no usmerjeni Avstriji.
Komaj 13 let star je izgubil očeta. Tri leta pozneje so mu pokopali mater. Ker mu poklic uradnika, ki mu ga je določil oče, ni ugajal, je odšel v Wien, da bi postal arhitekt. Sledilo je pet let globoke bede, ki jih je preživel kot pomožni in priložnostni delavec pri raznih stavbenih delih. Pri tem je spoznal življenjske probleme, posebno vprašanje socializma in vzgoje ljudstva. Prišel je do trdnega prepričanja, da sta vzgoja ljudskih množic v nacionalnem duhu in socialna pravica najbolj potrebna predpogoia za pridobitev delavstva za narod, študiral je avstrijsko stranko marksistov ali socialdemokratov, ki, kakor marksizem, sploh ni priznavala nacionalizma, domovine, avtoritete, vere in morale. Videl je, da mora taka politična stranka izginiti in šele potem bo tudi meščanstvo našlo razumevanje za socialno bedo in tegobe delavcev in siromakov. Njegov bister duševni pogled je hkrati ugotovil, da sedi židovstvo na vseh mero-dajnih in vplivnih mestih in da je ravno žid glavni hujskač ljudstva, ker je njegov interes, da odstranjuje tuja plemena. Iz tega se je v glavi mladega idealista izci-mila spodbuda in zavest, da so plemena tudi problem, važna kakor socializem in nacionalizem.
Adolf Hitler je v tistem času kot poslušalec sej avstrijskega parlamenta pri. šel tudi do spoznanja, da parlament, se. stavljen iz izvoljenih državnih ali narod, nih poslancev, ki deluje brez stvarnega znanja in za svoje delo in sklepe ni niko.
An den Verlag
Ufdeesteid&cken Hai$&den"
Marburg a. d. Drau
Badgasse 6
mur prav odgovoren, po ustavnih predpisih res lahko zastopa svoj narod, manjka mu pa, kar je najbolj važno — zmožnosti in volje. Dva nova politična gibanja, ki jih je srečal Adolf Hitler v takratni Av striji, sta ga resno zanimala. Bilo je to vsenemško gibanje, ki ga je vodil Freiherr von Schönerer ter krščansko-socialno pod vodstvom Dr. Lueger-ja. Iz obeh strank si je Adolf Hitler hitro napravil sodbu, in sicer, da bi se oba lahko izpopolnila, če bi tvorila eno stranko. Schönerer je bil nacionalist, ki je v svojem programu načel tudi probleme plemena ali rase, Lueger pa socialist, akoravno se je preveč izgubljal v raznih verskih dogmah. Iz tega bi se po gledanju Adolf-a Hitler-ja lahko napravilo politično stranko, ki bi nacionalizem in socializem skovala v enoten politični in svetovno-nazorni program. Tako se je takrat v stari Avstriji v glavnem m cesarskem mestu Wien, porodila ideja o organizaciji nacionalsocializma, ki ga je pozneje ustvaril in praktično izvedel.
Leta 1912 se je Adolf Hitler, preselil v Nemčijo, in sicer v München, glavno mesto dežele Bayern. Tam je kot mlad risar in akvarelist skromno, ampak zadovoljno preživel najsrečnejša leta svojega življenja. Razmere, ki jih je našel in opazoval v Nemčiji so mu seveda potrjevale že v Avstriji dobljeno prepričanje, da sta tudi v Nemčiji marksizem in židovstvo tisto, kar slabi ljudstvo in državo. Prisegal je sam sebi, da bo Nemčiji in nemškemu na-rodu le tedaj mogoče dobro živeti, kadar ne bosta več imela marksističnih gibanj in Židov
Izbruhnila je svetovna vojna. Hitler je v njej videl osvobodilni boj Nemcev. Dne 3. 8. 1914 je bavarskemu kralju predložil prošnjo, da bi ga sprejeli kot prostovoljca v neki bavarski polk. Prošnjo so tak4j ugodno rešili ter ga uvrstili v Regiment List, s katerim je odšel na francosko fronto, kjer je opravljal zelo nevarno or-donančno službo. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z železnim križem 1. in 2.
Kože od kun vidimo marsikje predelane za ovratnike, mufe itd. Vse to je v mnogih slučajih bolj okrasek kakor pa zaščita zoper hlad. Par prijemov in Mvov, pa se lahko napravi marsikaj koristnega za naše vojake, kar jih bo čuvalo proti hudi ruski zimi.
An den Verlag — Upravi
„Untersteirischer Kalender11
Marburg a. d, Drau
Bestellschein - (Naročilnica)
Ich (wir) bestelle(n) hiermit - Naročam(o)
____________ Stück
(komadov) »Untersteirischer Kalender 1942« zum Preise von 60 Rpt. und 20 Rpf. Zustellgebühr, zusammen also 80 Rpf. für 1 Stück, (za ceno 60 Rpf. in 20 Rpf. dostavnine, skupno torej 80 Rpf. za en komad).
Der Betrag von____________RM. ist in Briefmarken beigelegt — wurde mittels Post-
anweisung überwiesen
Vsota	je priložena v znamkah — nakazana po poštni na-
kaznici
Den (die) Kalender ersuche(n) ich (wir) an meine (unsere) tieferstehende Adresso zu senden.
Koledar(je) naj se pošlje na moj (naš) sledeči naslov: Adresse (naslov):
Name (ime): _________________________________________________________
Beruf (poklic): _______________________________________1____________
Ort (kraj): ________________________________________________________
Straße (cesta):_________________________________________________________
Post (pošta): _______________________________________________________
Unterschrift (podpis)
Dobil je Eisernes Kreuz II. Klasse, to je železni križec 11. razreda.
*	žično železnico bodo gradili iz Zagreba na doma. čo goro Sljeme. Ta že pred prvo svetovno vojno zamišljen načrt so temeljito izdelali ter upajo že prihodnjo spomlad začeti s pripravljalnimi deli.
*	Židovska vohunska or. ganizacija v Iraku. V Iraku so Angleži, ki sedaj pašu-jejo po tej deželi, organizirali s pomočjo 1200 židov angleško vohunsko službo. Člani te službe bodo nadzirali vse nacionalne arabska ljudi, ki so znani nasprotniki angleškega nasilja
*	Razširjenje obvezne delovne službe v Franciji. Francoska vlada je objavila zakon, ki določa preko obvezne* delovne službe francoske mladine še splošno obveznost za kmetijska in gozdarska ter rokodelska dela na kmetih.
Spodnještaferci!
Dokazi te prihodnjo nedeljo, ki je ne-cie//a poz/tvovanja« da ste najožje povezani s fronto.
razreda, z vojaškim zaslužnim križem ter s pohvalo poveljnika polka.
V svetovni vojni je Adolf Hitler spoznal še nekaj važnega, in sicer, da je sovražna propaganda močnejša od nemške, da je celoten svetovni židovski tisk usmerjen proti Nemčiji itd., kar mu je bil najlepši nauk o važnosti propagande sploh
Dne 7. 10. .1916 je bil v bitki na Sommi ranjen. Dne 13. 10 1918 pa je bil pri bobr.ečem artilerijskem ognju vsled eksplozije sovražne plinske granate zastrupljen ter z izgubo vida odpeljan v vojaško bolnišnico v Pasewalk. V tamkajšnji vojaški bolnici je dne 10. novembra 1918 zvedel o katastrofalnem uničenju drugega Reich-a. Iz globoke potrtosti je takrat sklenil, posvetiti se politiki, kakor hitro ozdravi, kar se je pozneje tudi zgodilo.
Nov rokodelski poklic. Razširjenje uvedbe in uporabe kmetijskih strojev je podal potrebo po strokovnjakih, ki bi take stroje popravljali. Gre torej za strojni ka oziroma strojnega ključavničarja ali popravljalca kmetijskih strojev, ki bi lahko posamezno pri kmetijah ali pa tudi v svojih specialnih delavnicah popravljal kmetijsko orodje, stroje in aparate. Državni prehranjevalni stalež je v tem pogledu že podvzel potrebne korake in bo ta novi poklic gotovo posebno po končani vojni imel veliko bodočnost.
3W.U00 novih stanovanj se bo zgradilo v Sudetengau-u. Gauleiter in Reichs-statthalter Henlein objavlja v uradnem glasilu za socialne stanovanjske gradnje bodoči načrt graditve stanovanj v Sudetengau-u. Po tem načrtu se bo v Sudeten-gau-u gradilo 300000 novih stanovanj.
PK.-Auf nähme:
Kriegsberichter Etzold (Wb.)
Infanterie greift an Das Artilleriefeuer unserer Geschütze hat aufgehört. Jeden Augenblick muß letzt der Sturm losgehen. Die Männer spähen angespannt auf den Dorfrand und sondie-ren schon das Gelände, wo die beste« Angriffsmöglichkeiten liegen
*	Novoletna poslanica Führer-ja ta Reichstnarschall.a. Ob prehodu leta je Führer iz svojega glavnega stana našlo-vil poslanico, ki je nemškemu ljudstvu podala kratek pregled o vojnih in političnih dogodkih minulega leta. V markant-nih besedah je popisal vzroke in ozadje vojne, spletke Velike Britanije in Sovje-tije ter sedanji največji oboroženi obračun vseh časov. Gigantska fronta od Rokavskega zaliva do Vzhodne Azije, kjer rmagujejo nemške čete in njeni zavezniki, bo leta 1942 prinesla odločitev. Zato bo to leto za fronto in domovino, leto dela, leto velikih zahtev. Z odločitvijo bo pa končno prišla odrešitev nemškega ljudstva ter z istim povezanih prijateljskih narodov. — Führer se je v svojstvu vrhovnega poveljnika oborožene sile hkrati spomnil tudi svojih hrabrih vojakov-ju-nakov. V posebni poslanici, ki se jo je razglasilo armadi, letalstvu in mornarici po vseh frontah, morjih in bojiščih, se je rührer zahvalil za doslej nemškemu ljudstvu in domovini storjene junaške storitve ter jih »zagotovil zmagovitega konca sedanje vojne. — Tudi Reichsmarschall Göring je kot vrhovni poveljnik letalstva Izdal novoletni oklic.
*	Sestanek starih bojevnikov nacional-socialistične nemške delavske stranke, v kolikor se ne nahajajo na frontah, se je tudi na letošnji božični večer vršil v Mün-chen-u v prostorih restavracije Löwen-bräukeller. Pri mizah, ki so bile okrašene z jelkami, je Gauleiter Adolf Wagner tbranim tovarišem izročil pozdrave in že-Ije Führer-ja. V svojem govoru se je spomnil vseh tistih, ki stojijo na frontah ter povdaril, da je Führer tisti, ki nosi največje breme sedanje borbe. V tem boju sta fronta in domovina pripravljeni po-tnagati in storiti vse za nemško ljudstvo.
*	Vodja nacionalsocialističnega gibanja v Hoiandijl, Mussert, je bil te dni v Berlinu. Inž. Musserta sta sprejela Reichsführer Himmler in državni minister Dr. Goebbels. Pred Holandci, ki bivajo v Berlinu, je imel inž. Mussert povodom desetletnice obstoja holandskega nacionalsocialističnega gibanja govor, v katerem se je bavil z velikim dogajanjem naše dobe. Prijave holandskih prostovoljcev za boj proti boljševizmu je označil Inž. Mussert kot izpričevalo holandskega sodelovanja pri obnovi Evrope. Govornik je nadalje dejal, da se bo število holandskih prostovoljcev še povečalo. Po njegovih besedah je holandsko nacionalso-cialistično gibanje edina v Holandiji dopuščena državna stranka.
*	Izdajalec knez Starhemberg se bori T Libiji proti nemškemu narodu. Znani
emigrant knez Starhemberg, ki je igral
svoječasno skupno z Dolltussom žalosnio vlogo, je bil te dni kot plačanec ranjen na libijski fronti. Življenjska pot tega izdajalca je tem značilnejša, ker se je Starhemberg nekoč na Annaberg-u boril skupno z nemškimi dijaki za nemško svobodo. Po njegovem begu v inozemstvo ga je angleška vlada kot poročnika uvrstila v angleško vojsko. Njegova žena je filmska igralka v Londonu. Tako je postal knez Starhemberg žalostna figura sodobne zgodovine.
*	Nemško-slovenski in slovensko-nem-ški slovar. Ker se Spodnještajerci pridno učijo nemščine, je povpraševanje po nem-ško-slovenskih in slovensko-nemških slovarjih ogromno. Ni čudo, da so ti besednjaki, v kolikor jih je bilo po raznih knjigarnah pri nas in v Nemčiji na zalogi, že v največji meri razprodani. V zadnjem času dobiva naše uredništvo in upravniš-tvo mnogoštevilne dopise s povpraševanji po nabavnih virih takih besednjakov. Da si naši naročniki in bralci prištedijo čas in denar, jim tem potom vljudno sporočamo, da naše založništvo nima knjigarne in tudi v zalogi nikakšnih slovarjev. Besednjaki se dobijo po knjigarnah ter zadostuje naročilo pri prvi najbližji knjigarni doma ali v notranjosti Nemčije. Vsaka knjigarna, ki dobi naročilo besednjaka, ga naročniku lahko pošlje po originalni ceni tudi če ga nima v svoji knjigarni na zalogi. V kolikor in če se slovarji še dobijo in nahajajo na knjižnem trgu, si jih namreč takoj naroči, da stranki lahko po-streže. Če Vam n. pr. knjigarna W. Heinz v Marburg-u sporoči, da nima in ne more dobiti nemško-slovenskega slovarja, je to znak, da ga tudi v nobeni drugi knjigarni ni mogoče več kupiti, ker so razprodani. Mogoče pa pride kakšno založništvo, ki bo temu pomanjkanju z novo izdajo kakega pripravnega besednjaka napravilo konec, Spodnještajercem pa olajšalo pouk nemščine.
*	Čuvajte obdelane njive l V minulih zimah se je večkrat pripetilo, da so športniki na obdelanih in posejanih njivah sankali. Ker pri slabi snežni odeji pri tem nasadi zelo trpijo, če se sanka ali hodi po njih, je v interesu prehrane ljudstva, da se letos vse morebitne take postopke prepreči. Obdelana polja se tudi v zimskem času ne smejo uporabljati za pešpoti in športna igrišča. Vsak, ki to stori, zapade kazni. Že v normalnih mirnih časih se take razvade mora obsojati, danes v vojnem času je pa nekaj takega neodpustljiv prestopek zoper ljudsko skupnost.
*	Zanimive številke ljudskega gibanja v Marburg-u. Kronika Marburg-a zazna-
muje v ljudskem gibanju v preteklem mesecu do zdaj še nepoznane posebnosti. Zlasti zanimiva je siatistika druge p * vice decembra, če se jo primerja s številkami z prve polovice istega meseca (dotične številke se nahajajo v oklepa-jih).Standesamt-u je bilo prijavljenih 89 rojstev (54), od teh 40 dečkov (36), 49 deklic (18); 41 smrtnih slučajev (44), od teh 18 moških (26), 23 žensk (18). Naravnost rekordno število pa zaznamuje statistika civilnih porok, namreč 70, do-čim jih je bilo v prvi polovici decembra samo 17. Večina porok se je izvršilo razdeljeno na 4 dni.
*	Velikanska vročina je bila za božične praznike v republiki Argentini, ki leži v Ibero-Ameriki, to je na jugu ameriškega kontinenta. V nekaterih mestih v notra-njosti države je dosegla temperatura 39 do 44 stopinj Celsija.
*	Potres na morju so ugotovili te dni v Lizboni na Portugalskem. Ognjišče potresa je bilo kakih 280 km daleč na Atlantskem oceanu v južno-vzhodni smeri od Lizbone.
*	Železniška zveza med Turčijo in Grči-jo se bo v kratkem vzpostavila, ker se popravila mostu preko reke Arda bližajo svojemu koncu.
*	laponci so porazili nn Kitaiskem šfrl divizije maršala Čangkajška. Kakor poroča japonski glavni stan iz Srednje Kitajske, so japonske čete porazile iužno nd reke Jangce 40., 144., 147. in 148. divizijo maršala Čangkajška.
*	Izjava bankroterjev. Kot nadomestilo za vojaške poraze v Evropi ter za izrabljene bitke v Pacifiku so se Stalin, Chur-chlil in Roosevelt podali ob Novem letu na diplomatsko polje. Kakor poroča Bela hiša v Washingtonu, so podpisale Sovjetska Unija, Anglija in Amerika skupno z nekaterimi podkupljenimi ibero-ameri-škimi državami ter z emigrantskimi kralii in vladami Evrope neko izjavo . V tej izjavi pravijo, da bodo izkoristile vsa pomožna sredstva za boj proti državam, združenim v Trojnem paktu. Obenem je bilo tudi sklenjeno, da nobena od teh držav ne bo sklepala posebnega miru.
*	V Krumbachu je zgorelo šolsko poslopje. V noči na 29. decembra je zgorela Hans Schemm-Grenzlandschule v Krumbachu do tal. Šola je bila otvorjena šele koncem oktobra 1940. Požar je na. stal bržkone radi prevelikega ognja v pečeh. Opazili- so ga šele tedaj, ko je bilo poslopje v plamenu.
*	Nemški vojaki delijo svoj kruh z g^ško deco. Francoski novinar Sampaix je objavil v turškem listu »La Republique« pod naslovom »Beda v Grčiji« uvodnik
Puloverje so spodnještajerske gospodinje izdelovale navadno doma. Pre-gledajte in premislite, če bi se ne dalo kakšen pulover doma pogrešati ter ga oddati za potrebe naših vojakov na fronti. Volnen pulover, ki vam doma ni neobhodno potreben, lahko obrani vojaka bolezni, lahko mu pa tudi reši življenje. Mi, ki sedimo doma pri toplih pečeh, lahko mirno pogrešamo take puloverje, ki jih po vojni ne bo primanjkovalo. Vojak zunaj na fronti pa v veliko hujši zimi živi večinoma na prostem, kjer je izpostavljen vsem težko-čam, hude severne zime.
ter hvali postopanje nemških in italijanskih vojakov, ki večkrat delijo svoje por-cije hrane in kruha z grško. deco. Sam-paix primerja to plemenitost z nerazumljivim postopanjem Angležev, ki se ne sramujejo krasti ladje z živežem za svoje bivše zaveznike in sobojevnike.
*	Grška Narodna banka slavi to leto 100-letnico svojega obstoja.
*	Velika železniška nesreča na Hrvatskem. 2. januarja ob pol 3. uri zjutraj se
!e zgodila na postaji Bosanski Novi veli-:a nesreča. Dva vlaka sta trčila s tako silo,, da so se razbili z obema lokomotivama tudi razni vagoni. Nesreča je zahtevala 7 mrtvih in 35 težko ranjenih.
*	Za 30 gramov so zvišali na Grškem dnevni obrok kruha za osebo. Za to zvišanje se imajo Grki zahvaliti Nemčiji in Italiji, ki sta poskrbeli za pošiljke kruha, žita in moke v Grčijo.
*	Razprava proti vojnim zločincem v Riomu odgodena. Predsednik višjega sodišča v Riomu, Henry Lagatde, je odstopil S tem v zvezi je bila razprava proti Daladierju, Blumu, Jouhauxu, generalu Gamelinu in drugim krivcem francoskega poraza odgodena za nekaj tednov.
*	Trgovina tekočega goriva je na Hrvatskem monopolizirana. Na podlagi zakona o monopolih so na Hrvatskem ustanovili tvrdko »Pekluna d. d.«, ki bo Imela izključno pravico trgovanja z mineralnimi olji in tekočimi gorivi. Na podjet-
1u je država udeležena s 60%, 5 milijonov :un znašajočega kapitala.
*	Veliki plavalni štadion bodo gradili na spomlad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške. Stroški bodo presegali 9 milijonov slovaških kron.
*	Prostovoljna delovna služba na Japonskem. Po vzgledu nemškega Arbeits-dienst-a so nekatere japonske province uvedle slično delovno službo. V tem pred-njači provinca Miyazaki, ki je že leta 1939 pod imenom »Sokoku-Sinkoo-Tak (družba za dvig domovine) kot prva začela zbirati prostovoljce, ki jih vodi na brez-
λlačna, domovini potrebna in koristna de-a. Dela opravljajo zraven svojih poklicnih dolžnosti in jih gledajo kot nekakšno versko žrtev za cesarja, v katerem je vte-lešen cel japonski narod.
*	500 bolgarskih rokodelcev bo potovalo v Nemčijo, kjer bodo pol leta študirali nemški način dela v rokodelskih podjetjih.
*	Ladja je zavozila v hišo. V Bosporu je med močnim viharjem vozila ladja mimo neke vasi. Pri tem je močno morsko valovje vrglo ladjo proti nabrežju, kjer je s pregibom udarila v tik ob morju stoječo hišo. Ladja je seveda v poslopju obtičala, ne da bi se bila poškodovala, pač pa je hiša mnogo trpela.
*	Preobljudenost Japonske se najbolj zrcali v dejstvu, da živi 180 Japoncev na enem kvadratkilometru ter je na ta način Japonska najbolj gosto naseljena dežela na svetu.
*	400 vojnih ladij vseh vrst gradijo po ladjedelnicah Zedinjenih držav Severne Amerike.
*	Radio.oddajnica Alpen ne bo več oddajala poročil v slovenskem jeziku. Spod-nještajerci bodo odslej poslušali poročila in ostale oddaje v nemščini. Slovenske emisije radio-oddajnice Alpen so pred izbruhom vojne med Nemčijo in Jugoslavijo izpolnile svoj namen s tem, da so spodnje-štajersko ljudstvo pravilno informirale o vojnem dogajanju po svetu.
*	Za ranjene vojake. Poklicno združenje brivcev v Magdeburg-u je sklenilo, da bo vsak teden po en član združenja brez-plačno strigel in bril ranjene vojake po v Magdeburg-u se nahajajočih vojaških bolnišnicah.
*	Maršal Antonescu je sprejel pred par dnevi prekrasen osebni dar Fiihrer-ja: osebni avtomobil znamke Mercedes-Benz v posebni izdelavi.
4 Reichsfrauenfiihrerin Gertrud Scholz-Klink je prejela visoko romunsko odlikovanje: Križec Kraljice Marije I. razreda.
*	Zunanji minister Joachim v. Ribben. tropp se je odpeljal pretekli ponedeljek na povabilo regenta Horthyja in kr. madžarske vlade na večdnevni obisk v Madžarsko.
*	Za živalski vrt v Belgradu so iz Ulma odpremili te dni celo vrsto dragocenih živali, med drugim tudi nekaj belih medvedov, bizonov, velblodov in rjavih medvedov.
Spodnja oblačila so za vojaka na fronti, ki ure in ure v najhujši zimi leži na prostem v snegu, ledu, blatu in v vodi, lahko rešitelj življenja. Daruj spodnje hlače in srajce.
*	Letalski alarm v San Franciscu. V
ameriškem -mestu San Franciscu so imeli preteklo nedeljo skoro enourni letalski alarm. Baje so ugotovili 150 kilometrov daleč od kalifornijske obale japonska letala.
*	Učilnico za 120 vajencev dograjujejo v Berlinu, kjer se bodo učili in vadili stro-kovni delavci za elektrotehniško stroko.
*	Odrezki ali točke od nakaznic za oblačila (Reichskleiderkarte), ki so odrezani ali ločeni od nakaznic, se v trgovinah pri nakupu tekstilij ne morejo uporabiti, ker imajo trgovci najstrožja navo-dila, da na tak posmezni odrezek ne smejo ničesar prodati. Nakup tekstilnega blaga je mogoč samo na točke, ki se držijo matičnega lista oblačilne nakaznice in jih šele trgovec na malo pred kupcem loči od matičnega lista.
*	Kabinetni šef francoskega notranje, ga ministra umorjen. Te dni so našli na progi Melun—Troyes truplo kabinetnega šefa francoskega notranjega ministra, ne-kega Paringaulta. Baje se je nahajal Pa-ringault na potovanju v Dijon, kjer naj bi bil vodil preiskavo o napadu na nekega nemškega častnika. Ameriška in angleška poročevalska služba sta pozneje zatrjevali, da je bil izvršen atentat na francoskega notranjega ministra Pucheau-a. Ker so Angleži imeli Pucheau-a na muhi, je verjetno, da so atentat izvršili angleški agenti. Žrtev pa ni bil notranji minister, nego njegov kabinetni šef.
Pri sankanju se človek ogreje. Zato se za sankanje ni treba preveč toplo oblačiti. Pregledaj svojo športno opremo in daruj za vojake na fronti, kar lahko pogrešaš.
*	Srbija dobi državno policijo. Kakor poroča »Novo Vreme«, bodo v Srbiji ustanovili državno policijo. To se bo zgodilo seveda v sporazumu z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Državna policija bo razdeljena na orožništvo, mestno policijo in obmejne varnostne čete ali finančne kontrole.
*	Hrvatski zakoni o podeljevanju redov ali ordenov, ki jih je nedavno izdal po-glavnik, mu omogočajo, da podeljuje red »Krone'kralja Zvonimira«. Ta red ima več razredov. Veliki red z zvezdo daje pravico na naslov »vitez«. Za vojne zasluge so ustanovili »Hrvatske hrabrostne svetinja poglavnika Ante Paveli£-a«. Te se delijo v štiri razrede in sicer v zlato, veliko S'e-brno, malo srebrno in brončasto, in se jih bo podeljevalo za posebne dokaze hrabrosti in bojevitosti. Imejitelji zlate in velike srebrne bodo deležni dosmrtnih denarnih doklad, nosilec zlate se bo tudi lahko nazival »vitez«.
Landes-Hvpothekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Občinska posojila
Hipoteke na posestva po mestih in na deželi
Cl LU, Postfach
Naselitvena posojila
Reichsgau jamči za vse obveze zavoda
* Največjo ameriško potniško ladjo »President Harding« z 10.509 brutoregi-Bterskimi tonami so glasom poročil italijanskih listov dobili Japonci v nepoškodovanem stanju v svoje roke.
Požeruh je tisti, ki Ima, pa ne da volnenih ali zimskih oblek ter kožuhO-vine za naše vojake na Vzhodu. Požeruhi so škodljivci ljudstva.
POPIS!	____
□ Geislingen (Steige). V eni tukajš-njih tovarn se je na starega leta dan smrtno ponesrečil spodnještajerski rojak Franz iTrefald iz Buchern-a pri Lichtenwald-u v okraju Rann an der Save. Mladenič, ki je bil star komaj 23 let je šele par mesecev delal tukaj ter bil splošno priljubljen. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo tu-Jcaj živečih rojakov iz Spodnje Štajerske, nadalje nameščencev in delavcev tovarne, ki so z lepimi venci okrasili njegovo zadnjo pot. Na odprtem grobu je spregovoril Josef Schkoberne, domačin iz Rei-thenbure-a ter se od pokojnika lepo poslovil. Posmrtne zadeve in pogreb sta to-variško uredila zakonca Anton in Angela Klenowschek. žalostnim svojcem, materi, lestram in bratu — globoko sozalje. — August Budna
TO IN ONO _
o. Znanstveni koledar o obstoju zemlje. to najnovejših raziskovanjih, ki še niso zaključena, je naša zemlja stara dve milijardi let. Učenjaki so ugotovili, da je minulo milijardo let, preden se je dovršil proces tvorbe kamenja. Razvoj prvega or-gansktja življenja je potreboval 1500 milijonov let. Prvi takozvani Heidelberger-Neand«rtalski človek je potreboval pozne-je 100.000 let, preden je dosegel svojo razvojno stopnjo. Geološko ali zemeljsko-rnanstveno imenujejo to dobo vmesno le-
-Aufnahme: Kriegsberichter Bauer (Wb.) Rast im Schnee
Auf den verschneiten Straßen wird häufig gerastet, damit die Pferde verschnaufen können. Auf vereisten Wegen und tief verschneiten Feldern müssen auch die Vorspanne oft ihr Letztes hergeben, um die Geschütze vorwärts zu bringen
deno dobo in zadnjo ledeno dobo na 30 do 20.000 let starejšo kamenito dobo. Ma-Iopostavni človek in velikopostavni človek sta rabila za svoj razvoj 20.000 do 10.000 let mlajše kamenite dobe, 10 do 5000 let srednje kamenite dobe, 7 do 4000 mlajše kamenite dobe, 4000 letno nastopanje evropskih plemen, 4 do 3000 let bakrene do-be in dobe brona ter 3000 let do danes doba železa.
DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK
Razglas
Vsi učni gospodarji, ki nameravajo ob veliki noči leta 1943 6prejeti vajence, morajo do 1. 3. 1942 tozadevne predloge staviti uradu dela (Arbeitsamt), ki je za njihove obrate pristojen. Učna mesta, ki bi se jih v predpisanem času ne prijavilo, se bodo potem zasedla le, če bo za to dovolj mladostnih na razpolago.
Tiskovine za pričujoče prijave se dobijo pri pristojnih uradih dela (Arbeitsamt) ali pa pri pristojnih strokovnih organizacijah (Kreishandvverksmeister, Ortsstellenleiter) der Wirt-schaltskammer Sudmark, Abteilung Handel, Uberleitungsstelle der Wirtschaitskammer Sudmark, Abteilung Industrie.
877
IE!
„ŠTAJERSKI GOSPODAR" posrednik med mestom in deželo
dutp-JUckkfüeie
Harburg, Burgplatz 1
Kulturfilm ■ Sondervorstellungen:
Sonntag 1/2II Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr: Ein Leni Riefenstahl Film der »De-geto«:
II
DAS BLAUE ILICHT"
Für Jugendliche zugelassen! Neueste deutsche Wochenschaul Ab Freitag: Der Südost-Film:
„6 Tage Heimaturlaub"
mit Gustav Fröhlich, Maria Ander, gast. Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!	876
DPOHa m drevesno brizgalno in stroj ~roacln' za mletje in šrotenje koruze. Janschekowitsch, Marburg/Drau, Thesen, Ferdinandgasse 34.	878
Torbar, star 22 let, išče mlajšo
zakonsko družico
— Štajerko. Resne ponudbe s sliko pod »Štajerc« na upravo lista.	875
FANT 8 stalno s!užbo želi znanja z ■ " ■ gospodično, veščo kakšne obrti, v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Naklonjena«.	879
ki je že služila in ima veselje do kuhanja, se sprejme takoj. Predpogoj poštenost. Schribar, Marburg (Drau), Bismarck-straBe 6/III.	880
Služkinja,
TUNGSRAM
MALI OGLASI
Vsaka beseda slane it) lipi, ma.,Luo tiskane besede 20 Hpi. Pristojbina za šifro je 35 Hpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpl poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16, uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu 1 Richmarlta
Slamoreznico
na ročni in motorni pogon prodam. Hans Retschnik, P. Kötsch.	860
Arirelri ¡virav ter dokumente k lste-ijSKI IZK3Z mu vam dobavi Fa-
miiienforschungs-institut, Graz, Grieskai 60, telefon 67-95.	687
Stara slovenska
sveta pisma
iz 15. in 16. stoletja kupuje Gilhofer, Buch und Kunstantiquariat, Wien L, Bognergasse 2.	855
Predivo in prejo
kupuje Marian Ivatschitsch Seiler, Gurkfeld.	'	866
Prepisati? Prerisati? Ne!
Naročili foto - kopije je bolje in cetieje. Foto - razmnozevalnica: Konlrolni urad za gospodarska podjetja (Kontrollbiirt> für Wirt-schaftsbetriebe), Graz, Grieskai 60, tel. 67-95. _673
C U 11 I P krojaške oiirezke, stare I* železje m kovine, papir ovčjo volno, svinjsko tn govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeit er, Marburg, Uraugasse 5. 750
»Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimatbund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608.
se želi izučiti v trgovski ali strojno-pletilski obrti. Stana Jurschütz, Zellnitz a. d. Drau.	865
Zidarji pozor!
Vsi zidarji in zidarski preddelavci Spodnje Štajerske, ki niso nikjer zaposleni, se naj javijo v svrho trajne zaposlitve pri tvrdki Karl Koroschetz, Maurermeister, Packenstein.	871
Ein Hafnergehilfe
und Lehrling werden sofort aufgenommen Anfragen zwischen 11 und 12 Uhr bei Franz Adanitscli. Hafnermeister, Marburg (Drau), Allerheiligengasse 12. 872
Hlapca sprejmem na malo posestvo.
^^ Josef Gornik, Rupersbach, P. Margarethen a. d. Pößnitz (Wachsenberg).	868
Olef Z ^—3 delovnimi močmi
išče
službo. Naslov v upravi lista. 858
Oferia z ^ delovnimi močmi sprej-1 mem. Naslov v upravi lista.
874
Zakonski par,
mož h konjem, žena za hišna in vrtna dela, se sprejme v začetku januarja ali pozneje. Zglasiti: Hotel Henke, Tuffer. 852
V i n i «* a r zaneslP> s 4—5 delovnimi " v a ■ močmi, se sprejme. Joh. Jauschnigg, Unter.Kunigund, Post Ober-Kunigund.	848
Važno!	Čitajte!
Kako je organiziran STEIRISCHER HEIMATBUND ?
V par tednih bo izšel obsežen in s slikami bogato opremljen »Unter-steirischer Kalender«, ki ga naši čitatelji že željno pričakujejo. Vsak Spod-njestajerc mora vedeti, kako je organiziran Steirischer Heimatbund kot edina politična organizacija naše dežele. O tej veliki organizaciji in njeni razčlenjenosti nas bo vsestransko poučil koledar »Untersteirischer Kalender«, ki ne sme manjkati v nobeni hiši. Koledar bo vseboval poleg običajnega kalendanja tudi seznam nemških imen, poštne in železniške tarife, važna tabele iz kmetijstva, zlasti za živinorejce. Koledar nas bo poučil tudi o vsem, kar je treba vedeti iz najnovejše zgodovine naše prelepe Spodnje Štajerske. Vseboval bo tudi leposlovne prispevke, skratka:
II
Untersteirischer Kalender"
je bodoči prijatelj naših podeželanov, meščanov in delavcev. Manjkati no sme v nobeni hiši. Z dostavnino vred ga boste dobili za RM —.80. lzrezita čimprej naročilm list, ki ga objavljamo v današnji številki. Izpolnite ga natančno in čitljivo ter priložite znesek 80 Reichspfennigov v pisemskih znamkah, ki pa ne smejo biti prilepljene in s tem pokvarjene. Vse skupaj denite v kuverto in odpošljite takoj na naslov:
VERLAG DES »UNTERSTEIR1SCHEN KALENDERS«, Marburg, Badgasse 6
Denar lahko pošljete tudi po poštni nakaznici.
Maieria z delovnimi močmi al ' ' oferja sprejmem takoj. Johann Lotschitschnig, Roßbach 125, Post Gams bei Marburg.	863
Dva konjska hlapca
sprejme Ed. Suppanz, Ges. m. b. H., Pri-stova, Untersteiermark.	870
VJULlf jip s 3—4 delovnimi močmi se spri murni me. Naslov v upravi lista. 8
s 3—4 delovnimi močmi se sprejme. Predstaviti se: Mart (Drau), Burggasse 34, I. Stock links.
NKM
Služkinjo
z znanjem nekaj kuhe sprejmem. Predsta« viti se osebno pri Kloitschnig, Schneiderei, Marburg (Drau), HindenburgstraSe 7.
873
Gospodinjo,
vajeno vsega gospodinjstva, sprejmem. Lahko tudi ločenka ali vdov-a brez otrok. Poznejša ženitev ni izključena. Ostalo pO dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Upokojenec«.	867
Iščem
samostojno gospodinjo
za na deželo. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista.	853
Sprejmem takoj pridno
gostilniško pomivalko.
Nekrep, Marburg (Drau), Viktringhof-ga9se 4.	862
Kmečko dekle
z nekaj znanjem kuhanja in nemščine se sprejme v obrtno hišo. Ponudbe pod »15«
na upravo lista.
859
OZNANILO !
Dne 16. decembra sem na cesti Georgen—« Sachsenfeld zgubil blatnik motorja s številko 1073. Najditelja prosim, da me o najdbi obvesti. Josef Jeschovnik, Fleischhauer, Schönstein.	869
Kateremu preseljencu iz Spodnje Štajerske ali Gorenjske je znano, kje je ostala ali kje se nahaja moja preseljeniška prtljaga številka 7212. Poročilo ali odpremo prtljage na moj naslov nagradim^ Michael Scfapiiek, Umsiedlungsteger Wie. senburg, TRIPTIS in Thüringen. 864