til. letnIR.	V	Ljubljani,	dne	15.	maja	1921.	Štev.	S
tega-—  ——. ... .... .	...	-----.. -
JUGOSLOVANSKI
flRHTlVrKT
tf Bill JL Vm 11%.
GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
List izhaja enkrat na mesec, in sicer
24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka
15. vsakega meseca, ter stane za celo leto velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko-
pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
I. O.:
Nekaj pojasnil o kapitalizmu.
Naš prijatelj dr. A. Gosar, narodni poslanec za mesto Ljubljano in novejši so-, ciolog, objavlja zadnji čas v glasilu krščanskega delavstva, »Novem Času«, prav zanimive članke o kapitalističnem duhu modernega človeka: o kapitalističnem podjetniku in buržuaziji.	i
Članki so za modernega sociologa Zelo zanimivi, vendar pa tako splošni, da dvomimo, če bodo imeli za krščansko delavstvo kaj uspeha. Prepričanje slednjega temelji na tem, naj bi se prepotrebni socialni problem reformiral po načelih krščanske pravičnosti, to je; vsak poedinec mora priti do svojega.
Toda s piscem omenjenih člankov se v marsičem ne strinjamo popolnoma. In ker zadeva vsebina velikokrat obrtno vprašanje prav pri koreninah, naj nam bo dovoljeno na tem mestu podati nekoliko pojasnil v izpopolnitev.
Neprimeren se nam zdi čas, v katerem izhajajo omenjeni Članki. Ob volitvah *u menda umestno odbijati ljudi buržuaje od skupnega delovanja naše politične enote.	,
Po mnenju pisca spadajo med kapitalistične podjetnike in buržuaje vsi oni, ki imajo pohlep pridobiti si kaj, če to vršijo kot samostojno opravilo. Sicer ne poudarja posebej onih, ki strižejo le kupone in ki »o po našem mnenju res kapitalistični podjetniki. Ločiti pa moramo o)d njih one, ki so si s svojim trudom modernizirali in Povečali svoje podjetje. Ta slika ali meja ^d modernim podjetnikom in resničnim kapitalistom se nam zdi premalo jasno Začrtana.
Člankar trdi, da je bistvo modernega kapitalizma rast vsakega ptodjetja ter dovažanje čim večjega dobička. Hoče kmetij-skega posestnika, bolje rečeno kmeta ali
kmetiča, izločiti, češ, on d& vse za napredek in povečanje svoje kmetije. Gotovo je, da je tudi kmet za čim večje pridobivanje, da se tudi moderni kmet izpopolnjuje in da hoče povečati in modernizirati način kmetovanja. Namesto obdelovanja z rokami vpeljuje stroje, podobno modernemu obrtniku, ali kot ga pisec nazivlja — kapitalistu.
Prava meja kapitalizma je čisto gotovo izven kroga tistih, ki samostojno izvršujejo kakršnokoli obrt ali trgovino, vodijo podjetje ali kmetijstvo, z eno besedo: izven vseh osebno delujočih, produktivnih slojev.
Pisec bi moral pač glavno kritiko naperiti proti onim nevidnim podjetnikom, ki lepo brez posebnega truda kupone strižejo^ in še marsikaj pripomorejo do velike škode, ki jo imajo in morajo ostali produktivni sloji nositi. Člajikar dalje popisuje neomejeno hrepenenje kapitalističnega podjetnika po pridobivanju, po zboljšanju in cenejši produkciji; češ, noč in dan študira, kako bi napravil, da bi bilo njegovo delo in njegovi proizvodi najbolj slovi/ti, da bi njemu donašali več dobička. Seveda dobiček, torej človeški egoizem, brez katerega bi svet ne mogel obstati, je ono pero, ki podjetnika priganja, in takemu podjet-* niku odreka pisec vsake druge duševne smisli za življenje.
Pisec poudarja v članku buržuj, h katerim prišteva modernega podjetnika, da bo vendar enkrat konec onih, ki so se najbolj povzpeli s pohlepom po pridobivanju. Če že dotičnik ne bo prišel na rob propada, bodo pa njegovi bližnji potomci likvidirali, kar si je podjetnik s trudom pridobil. In način te likvidacije naj bi bil v mnogih slučajih: pohlep po uživanju. Temu se res mnogokrat ne da ugovarjati: kar si je preskrbni oče pridobil, so ali bodo njegovi brezskrbni otroci potratili; je pa to pojav čisto zase ter v procentih splošno pridobitnih slojev.
0 postanku kapitalizma citira pisec Sombarta, na kar se nanašajo tudi omenjeni članki. V predkapitalistični dobi je podjetnik ustvarjal kapitalizem, v moderni dobi pa ustvarja kapitalizem podjetnika. To je, kar mi vedno trdimo: iz malega naj zraste veliko, iz preprostega malega obrtnika in trgovca naj postane času primeren, veleobrtnik, ki svojo delavnico opremi s stroji in vsemi modernimi opremami. Ta proces mi nikakor ne obsojamo,. ker je utemeljen že v človeški naravi sami in kot tako ukoreninjenega ga moramo smatrati za pravega, Ali naj se obrtnik trudi za to, da bo enkrat po preteku par trudapolnih let — propal; ne! Proč pa z res kapitalističnimi akcijskimi družbami, ki jemljejo posamezniku in njegovi družini tradicionalni obstanek do napredka in življenja. Na mestu je potemtakem citat: Korenina človeške družbe je človek sam, njegova družina..
Članek »Buržuj« omenja, kako so živeli podjetniki predkapitalistične dobe. Vse njihovo delovanje in stremljenje je izviralo 'iz želje po udobnem življenju. Trgovci so v vročem poletju kar zapirali svoje trgovine in odšli na. letovišča.
Obrtniki niso poznali konkurence. Vsak podjetnik in trgovec je skušal doseči za svoje blago kolikor mogoče visoke cene, a še na misel mu ni prišlo, da bi ceno (znižal v svrho večje prodaje. Tehnični napredek tedanji dobi ni bil ljub; uporabo novih iznajdb, n. pr. strojev, so zato prepovedali, da ne bi revnejši sloji zgubili zaslužka. Tedanja doba se je res precej razlikovala od današnje, kar pa je bilo, kot je znano, v škodo obojih: buržujev in tedanjega proletariata, in gotovo bolj v škodo poslednjega. Ker so pa bile razne kaste ali stanovi, n. pr. samostojni mojstri, ali obrtniki in trgovci, vse bolj priveligirani od delavskega nižjega stanu, in imeli tudi druge, kot gospodarske udobnosti, ki jih
človeštvo rabi sploh brez razlike stanu, so daleč zaostajale za današnjimi.
Res je, da nove iznajdbe rodijo zopet nove potrebe, a človeška narava teži vendar vedno naprej1 do novih raziskovanj, do novih iznajdb in tako nehote do višje kulture. Vse to pa nalaga človeški družbi zopet novega dela, novih skrbi za obstanek. Gotovo je, da je edina in prava enota za dobrobit in blagostanje poedinca vendarle delo. Seveda pa ne trdimo, da je proti raznim kapitalističnim izrastkom treba gotove meje, da si tega skupnega dela preveč ne izkoristijo.
S item pa še ni rečeno, da moramo vse pridobitne sloje smatrati kot socialnim potrebam današnje dobe nevarne. Ker je pa člankar raz-motrival nekatere zelo splošne zadeve, ki se ne tičejo samo modernega kapitalističnega podjetnika ali buržuja, poglejmo še malo preko meje, ki smo jo v začetku podali, namreč meja med pridobitnim slojem in proletariatom. Na vsak način spadajo tu le samo tisti, ki v podjetju delajo in so za to plačani. Gotovo je, vsaj navadno, da-' oni, ki za plačilo delajo drugemu, nimajo istega interesa na stvari, kot lastnik podjetja sam. Za podjetnika in njegov napredek jim je pač vseeno. Misli si: pri tebi sem sicer v službi, če se ti pa ponesreči, grem drugam. Kdor mi več plača, tja bom šel. Torej za denar, za premoženje, za večje pridobivanje, pa tudi za druge udobnosti! Tam se dela le osem ur, tam šest ur, tam je manj težavno delo, tam je gospodar manj siten. Ali ni tudi to človeški egoizem, želja po komodnosti in udobnosti, popolno slična onim pri podjetniku, z razliko, da je zanjo podjetnik več žrtvoval. Delo podrejenega je trajalo deset ur, po novejšem le osem ur, tedaj domu k družini, k svojemu delu! In podjetnik dela naprej, premišljuje, oddeljuje za prihodnji dan. Kalkulira, računa, če bo mogel s svojimi izdelki konkurirati. Torej vidimo to veliko razliko med samostojnim in podrejenim človekom vedno le v tem, malo delati, veliko delati. Pravi napredek in kultura vsega človeštva, iz katere črpajo vsi sloji svoj dobrobit, bo delo in zopet delo.
V članku »Socializem« prihaja člankar sam do spoznanja, da je delo vendar le rešitev Vsega. Toda tovarnar naj se zaveda, da mu je k blagostanju pripomogel tudi njegov delavec; ta slednji pa naj si bo svest dolžnosti do tovarnarja, da mu z v e -s t o d e 1 a. To zadnje se povsem razlikuje od dosedanjih razmer. Medseb ojnega zaupanja je potreba. In kje naj se to zaupanje prej pridobi kot ravno pri krščansko mislečem človeku, ki vidi v svojemu delavcu človeka brata? Ta ide-
ja, preko katere naši mlajši ljudje tako radi uhajajo, mislim ,da nam je najbližja za ureditev socialnih razmer, če že ne popolnoma, vsaj zasilno. Menim, da ideja »v s e je od vse h«, tudi pri novejših sociologih več ne drži, kajti s tem bi padla enota delo na skrajni minimum in gotovo ne v splošno korist človeški družbi in kulturi, iz katere človeštvo črpa poleg krutosti tudi obilo blagostanja.
Po volitvah.
Po predzadnjih občinskih volitvah, ki so se vršile še pred svetovno vojno, je propadlo nele gospodarstvo mnogih posameznikov, ampak tudi občinsko; vzrok so bile največ vojne razmere. Po končani vojni bodo morale nove moči vzpostaviti predvojno blaginjo, in jo >še povečati.
Dejstvo je, da tvori obrtništvo in trgovstvo vsaj v mestih, bodisi majhnih ali velikih, jedro, okrog katerega se potem grupirajo drugi stanovi. Kot smo že v našem glasilu poudarjali, se je obrtništvo ob času ustavotvornih volitev žalibog preveč kosalo med različne stranke, ali pa se je volitvam popolnoma odstranilo. Opravičevati se da ta pojav samo s stališča, da obrtništvo ni bilo še dovolj orientirano in nekako nezaupno proti katerisikoli stranki. Dejstvo pa je tudi, da oni, ki se volitev sploh udeležili niso, največ kritizirajo, ovračajo in psujejo; to so pravzaprav oni, ki. so se vsemu prostovoljno odpovedali. Prostovoljno in proti svoji dolžnosti; ker dolžnost vsakterega je bila, delovati in glasovati. V nadi, da jim bodo drugi ustregli, čakali na vsak njihov migljaj, so se za vse.disinteresirali. Drugi manjši vzrok je bil tuintam osebna mržnja in antipatija; in mesto, da bi se take zadevfe uravnale v okvirju svoje lastne stranke in potem skupno nastopili proti nasprotnikom, se je vsaka malenkost nosila na veliki boben.
Obrtništvo, bi bilo moralo v onih važnih trenutkih izprevideti in priti do prepričanja, da ga morejo rešiti le zavedni in delavni zastopniki. Če bi bilo nastopalo tako, bi imelo lastne zagovornike. Zgodilo se je v mnogih slučajih ravno nasprotno in edino SLS je v tem oziru ostala zvesta svojemu programu. Tudi iz drugih taborov so bili izvoljeni obrtniki in trgovci v konsti-tuanto, a so po večini pozabili preden so prišli v Belgrad, za kaj jih je slovensko obrtništvo poslalo v prestolico. Beseda »davek« jim je še ostala v spoihinu, a pozabili so, da so poslani v Belgrad, da bi davčna bremena lajšali. Ker jih pa ne lajšajo, jih večajo. S tem podkopavajo temelj naše velevažne gospodarske panoge in ga
bodo izpodkopavali tako dolgo, dokler se ne bo davkoplačevalec sam zgrudil.
Ljut boj se je biil cel mesec za občinski volitve. Vsaka stranka je agitirala kolikor se je dalo; zlŠsti poslednji čas so odprle nasprotne stranke vse svoje predale, razpošiljale vse ljudi, ki so ji bili na razpolago, da bi s pismom in besedo delovale za — pokopano liberalno stranko. Toda kolo časa, ki se je po liberalnih cestah več ali manj vrtelo tekom dolgih let, v Ljubljani kakih 30, je sedaj prestopilo svoj tir. Ljudstvo je pač prejasno izprevidelo, kam ga je dovedla slavna napredna gospoda. Mesto, da bi dajala ljudem oddihljaje, jim je napravljaila in jim še napravlja gore davkov in drugih bremen, mesto, da bi delovali za javni prid in blagor, se za to niso brigali, mesto da bi dajala v zadnjem času ljudstvu toliko zaželjeno avtonomijo, mu usiiljujejo centralizem, ki ne pomeni nič drugega kot vladanje celotne države iz enega središča, novega Dunaja, Belgrada. — Da bi dosegli ta zaželjeni cilj, se našim vladajočim možem ni smililo niti kup*ti centraPsličnc ustave, katero moramo sedaj pričakovati.. Medtem, ko so se naši poslanci trač iii, da bi davčna bremena zmanjšali, se vladne stranke, med njimi tudi naši samostojneži, niso siamovale podariti za glascve 24 turških poslancev 1 milijardo 200 milijonov kron, izžetih na davkih. Pa v'amostojn->ži, verni sinovi liberalcev, se niso z.iifnili za vse to nič, saj so oni dobili tč, kar so želeli. Mesar Pucelj je postal minister za kmetijstvo in Urek kandidat za predsednika zbornice, kar mu zopet nese 72.000 kron več kot drugim poslancem.
Centralistična vlada, ki si je postavila za nalogo, uveljaviti svoja načela najprej nad bedno Slovenijo, razkosati jo, kot ni še bila nikoli tako, je pač delala sigurno in zanesljivo, saj so ji bili zlasti slovenski liberalci trdno poroštvo za izvedljivost tega namena. Belgrad, ki o naših razmerah bore malo ve, ali pa vedeti noče, je kaj presenečeno gledal, ko je izvedel o d ljudstva, potom občinskih volitev, da Slovenec svoje žemlje ne pusti kosati, kakor bi se komu zljubilo. Slovenci se nismo zato ujedinili, da bi na® le neznaten del liberalcev in bratje onstran Save, razjedi-nili, razkosali. Vemo, kam bi nas privedlo razkosanje, zato naše težnje po celotni in nedeljivi Sloveniji ne bodo zamrle niti tedaj, ko bodete vi na papirju že morda napravili smrtno operacijo na slovenskem teilesu. Za enkrat se vam bode posrečilo izvršiti to razmesarjenje, toda vedite, da za nami stoji večina slovenske javnosti, slovenskega ljudstva, ki vas opozarja na nevarno igro. Na drugi strani se pa ne straši deicvati tudi v bodočnosti, in to s
podvojeno močjo in silo na to, da se razkosana Slovenija zopet združi in okrepljena vstane bolj mečna, kot je bila kdaj.
Naše ljudstvo je pri zadnjih občinskih volitvah dovolj jasno pokazalo, in to ne samo na deželi, ampak tudi po mestih, v liberalnih trdnjavah kot Ljubljana, Celje in Maribor, da je sito že do sedaj centralistič-nega sistema in da hoče biti na svoji gruji svoj gospod. Naše obrtništvo — in tu gremo preko protestnega liberalnega ljubljan-skega shoda, kjer so bili zastopani skorP sami verižniki. veleindustrijci in podobni — naše obrtništvo je pač dovolj jasno pokazalo na neštetih shodih, da je sito sedanjega vladanja in da si hoče svoje zahteve doma reševati. V stari Avstriji je bil Dunaj središče, a nezadovoljnost je rastla, dokler niso nastopili oktobrsko-novembr-ski dnevi 1. 1918. in slovenski obrtnik ne Čuti prav nikake potrebe po drugem Du-naju, in najsi bi se imenoval Belgrad. Zakaj imamo Ljubljano, ki je bila vsaj do sedaj središče kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja, ali naj naša prestolica Postane naenkrat le navadno, preprosto Provincialno mestece? AH naj bodo uradi v Ljubljani samo zato, da bi posredovali med Belgradom in ljudmi? Če gosoedje mislijo da naj bodo samo zato tu* potem jih ni potreba toliko in prostori naj bi se oddali vsaj strankam, ki itak prebivajo po neprimernih stanovanjih.
Razni Pribičeviči so hoteli odpraviti ak vsaj zmanjšati ugled cerkve in katoliških naukov; slovensko ljudstvo je pri vo-Utvah glasno obsodilo njihovo početje; izkazalo se je, da se vemo slovensko ljudstvo ne boji kulturnega boja vsled bojazni, da bi vera izginila, pač pa se ga slovensko ljudstvo boji j ker bi moralo v kulturnem boju zastaviti vse svoje moči in bi seveda Pri tem trpele druge strani našega naroda, v prvi vrsti gospodarskega polja, ki je po dolgoletni vojni in po novi orientaciji tako Potrebno vseh naših združenih moči!
Slovensko ljudstvo je jasno pokazalo, da hoče ostati brat med brati, da hoče last-ne stvari uravnavati samo, si s svojimi Mji in pridnostjo najprej pomagati same-*u sebi. Potreb je itak povsod že dovolj.
Vlada in domača industrija.
V Službenih Novinah štev. 85 z dne aprila, t, 1. je bila razglašena uredba p Plačanju blaga, namenjenega iz Nemčije v dugoslavijo. Po 1. členu te uredbe bo mo-ral uvoznik nemškega blaga plačati carin-skemu uradu 50 odstotkov celotne vred-tl0sli naročenega blaga. Člen 2. določa, da ®e bo na ta način postopalo proti vsakemu ‘agu, ki je nemškega izvora in če vsebu-
je več kot 50 odstotkov nemške materije in nemškega blaga. Finančni minister je pooblaščen delati eventuelne izjeme.
Omenjena naredba je stopila 16. aprila v veljavo. Od plačanja teh 50 odstotkov celotne vrednosti je izvzeto:
1. blago, naročeno od države;
2. blago, kupljeno in plačano, preden je stopila ta naredba v veljavo. Ta odredba, ki zopet kaj jasno osvetljuje temno stran naše vlade, nam priča, da vlada sama skoro nasprotuje povzdigi naše domače industrije. Če pogledamo širom naše domovine na ona industrijska podjetja, ki so se ustanovila po prevratu, jasno vidimo, da vse stroje, vsaj v veliki večini importiramo in jih moramo dovažati ravno iz Nemčije. Sedaj bo pa moral naš obrtnik in industrijec delati šele najrazličnejše prošnje na finančno ministrstvo, kako in kdaj ter na kakšen način more in hoče vplivati na nemškega tovarnarja, da nam bo kolikor mogoče hitro poslal zaželjene in naročene stroje. Kakor rečeno, je takih naročil od strani naših podjetij že veliko in srečni oni, ki bodo mogli dokazati, da je bilo blago naročeno in plačano pred 16. aprilom.
Kdor pa blaga ni pred tem terminom naročil in že plačal, bo moral za stroje plačati pri carinarnici 50 odstotkov celokupne vrednosti! Pa naj še kdo reče, da naša vlada ne dela v prid domači industriji! V državi kjer je razvoj industrije tako ugoden kot pri nas in kjer se more agrarno vprašanje izpopolniti samo z industrijskim, bi morali vsi posamezniki stremeti za tem, da olajšujejo uvoz, ne pa ga ovirati. To velja tem bolj za državo.' Podjetje bo moralo plačati še ogromno vsoto 50 odstotkov za reparacijski fond, blago pa, ki bo prihajalo iz teh novih podjetij bo samo ob sebi za toliko dražje! Tako bo moral naš obrtnik in industrijec, oziroma konsu-ment obeh, plačati vojno odškodnino za Nemčijo.
Če je ententa določila te mere kot sankcijo proti Nemčiji, je delala na to v interesu lastne industrije, v kateri vlada velika brezposelnost in za katero pomeni nemška industrija vsled žnane solidnosti in še več vsled valutnih razmer nevarno konkurenco. V istem položaju se nahaja tudi Češka kot močna industrijska država, Jugoslavija pa, kot agrarna država z industrijo v povojih, ki se je komaj začela razvijati ali pa ustanavljati, se ne bi smela podati i\a teren, ki pomeni znatno otežko-čenje našega gospodarskega razvoja, ker nihče ne more zahtevati, da se pridružimo meram, ki pomenijo za nas večji udarec, kakor za Nemčijo, ki še v mirnih časih ni prodajala niti 5 odstotkov svojega celokupnega izvoza na balkanskem polotoku.
Zanimivo je, da se je od vseh angleških kolonij edini New Foundland pridružil tej prisilni meri, naperjeni proti Nemčiji in da so ententine države Brazilija, Haiti in Kuba direktno odklonile pristop. Najbolj značilno pa je za naše absolutistične razmere dejstvo, da dekretira naša vlada brez parlamenta in brez zaslišanja strokovnih ter prizadetih organizacij tako da-lekosežne mere, ki morajo imeti za posledico, da bo že tako močno izseljevanje našega naroda v Ameriko še v večji meri narastlo.
Prcf, V.
0 razvoju ljudske umetnosti.
(Dalje.)
Mislimo si umetnika pastirja! S kako vnemo je izrezljaval svojo palico, s kakim ponosom jo je kazal svojim tovarišem! Toda vse veselje je splavalo po vodi, ko je nekega dne priromal v vas Bošnjak s svežnjem, oblikovno različno izdelanih tovarniških palic, ki so bile razen tega primeroma cene. Kako ponosno se je oziral okoli vaški umetnik, ko je videl, da cela vas opazuje med naloženo balo posebno njegove izdelke, živo pobarvano skrinjo, posteljo, zibelko ali lično izrezljan kolovrat! Naselil se je v vasi izučen mizar in njegova praktična' omara je izpodrinila težke, nergdne skrinje. Zginile so na podstrešje kot shrambe za žito, obsojene z vsemi umetniškimi motivi vred v pogin. Na mesto nepraktičnih prstenih loncev so stopili že večinoma železni, ki zahtevajo nekoliko manj pazljivosti od strani bur-kelj. Z bisernino obit gorenjski vivček, nekdaj ponos gorenjskega kmeta, je zamenjal njegov sin pri vojakih z belo porce-lanko. Bombaž je žal prevladal lan in konopljo in s tem je tudi postal v mnogih krajih slovenske zemlje kolovrat, s tu in tam umetniško izrezljano preslico, nepotreben, Z eno besedo: Tovarniški, na videz ličnej-ši in cenejši izdelki niso izpodrinili samo domače obrti in celo male obrti, ampak tudi uničili umetniški ponos vaških umetnikov, torej ljudsko umetniško obrt.
Dočim je prvotno imela skoraj vsaka hiša v vasi svojega domačega umetnika, so pozneje postali le posamezniki takore-koč zakupniki domače umetniške obrti; vendar bi bilo napačno trditi, da je s tem tudi prenehala ljudska umetnost. Ohranili so se še vedno stari, tradicionalni umetniški motivi, morda nekoliko individuali-zovani. Pečnice.in sploh izdelki iz ilovice so že davno postali delokrog izučenih lončarjev, rokodelcev, vendar jim v največ slučajih ne moremo odrekati ljudsko-umetniške smeri, ker vsi kažejo kako po-
sebnost dotičnega kraja. Običajno so ti domači umetniki, rokodelci domačini, z vsemi posebnostmi tega ali onega kraja, v resnici kmetovalci in le ob določenem času rokodelci. Nadalje so do današnjega dne skoraj vsi leseni izdelki, ki se rabijo pri hiši in v gospodarstvu, še vedno izdelek domače hišne obrti. Izvzeti moramo seveda Ribničane, ki ne izdelujejo svojih ret, rešet in sploh »suhe« robe niti samo' za domači okraj, ampak romajo njihovi izdelki daleč preko meja slovenskih dežel. Vedno še najdemo mnogo slovenskih hiš, kjer se izdelujejo razni leseni predmeti v več ali manj umetniško dovršeni obliki, v izključno domačo porabo. Isto velja tudi za vezenine.
Glede kovinskih predmetov pač lahko trdimo, da so ti v najmanjši meri izdelki domače hišne obrti, ampak večinoma izdelki izučenih rokodelcev, kovačev, ozir. ključavničarjev. To je razvidno že iz tega, da najdemo rokodelce-kovače celo pri najmanj kulturnih narodih, To je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da zahteva ravno to rokodelstvo posebnih priprav in orodja, dočim zadostuje lesorezcu skoraj navaden nožič. Značilno pa je za nekatere štajerske vasi, da opazimo skoraj pri vsakem večjem posestniku kovačnico, četudi se pri hiši že od pamtiveka ni izvrševala kovaška obrt. Te kovačnice so se torej ohrai*ile iz tiste dobe, ko je bil posestnik za silo in za svojo lastno potrebo tudi kolar in kovač.
Iz prvotne hišne umetniške obrti se je torej razvila, kakor smo slišali, domača obrtniška umetnost. Njeni izdelki niso bili namenjeni samo v uporabo ene hiše, ampak za celo vas ali celo za večje okrožje. Če primerjamo izdelke prvotne ljudske umetnosti z ljudsko-obrtno umetniškimi, vidimo, da se ti strinjajo v slabih in dobrih ozirih. Pri obeh najdemo iste stare, naivne, deloma surove oblike, isto tehniko in ornamentiko, vendar odseva pa tudi iz obeh narodov značaj, njegova preprostost in odkritosrčnost, Razloček med obema obstoji v tem, da so izdelki domače umetniške obrti finejše izdelani, ker so imeli obrtniki na razpolago boljše orodje, modele, slike, pa tudi več vaje, dočim se pozna na prvotnih izdelkih slabo orodje in je domači umetnik delal brez posebnih predlog. Iskal je motivov za okrašenje izdelanega predmeta v naravi, y preprostih vaških cerkvah in na starih modelih. O originalnosti ne moremo govoriti, ker so vsi ti izdelki bili podvrženi večnim spremembam, katere je povzročila individualnost posameznih vaških imetnikov, vsled česar ravno ne moremo govorjti o navadnem kopiranju.
(Dalje prihodnjič.)
J. O.:
Centralizem odbija.
Volitve po občinah so se skoro po celi Sloveniji izvršile, če izvzamemo tiste male kraje, ki so jih Italijani zadnji čas izpraznili. Za SLS so te volitve gotovo velik triumf. Naši maloštevilni demokrat je so znali v Beogradu z intrigami doseči, da se je volilni red, ki je vseboval tudi žensko volilno pravico, ukinil, kljub temu, da ga je bil že regent podpisal. Naše ženske, ki so imele toliko zaslug za udejstvitev Jugoslavije, ki so doprinašale tudi fizično toliko žrtev za časa vojne, so po zaslugah demokratske stranke izključene od sodelovanja tako v državni kot tudi v občinski zastop.
Gotovo je, da so naši obrtniki po raznih občinskih zastopih precej zastopani; ko dobimo vsa tozadevna poročila, za katera se tem potom priporočamo, nam bo možno podati celotno statistiko. V Ljubljani sami so od 10 n^ših zastopnikov 3 obrtniki, v Mariboru 2, po deželi pa pretežna večina. Poleg tega imamo po mestih še drugih, ki, dasi so različnih poklicev, se za obrtni in trgovski stan zelo ogrevajo.
Prav je tako, saj imajo obrtniki le premnogo interesa za sodelovanje v občini, ne le za splošno delovanje v blagobit občine, pač pa pri marsikateri občini šc s posebnim ozirom na naprave in delovanje v korist obrtnega stanu. Obrtniki so že itak zelo porabni na primer, če občina kaj gradi. Za marsikako stvar so pa tudi zmožni iniciativnega sodelovanja v korist občine. Naša Slovenija se bo čimdalje ^olj industrializirala in je gotovo, da bode obrtni živelj imel, v družbi kmetovalcev, tudi važno nalogo za skupno delovanje v občinskih kakor drugih zadevah. Za danes pa je važno tudi to, da skupno manifestiramo proti takemu načinu vsiljenja ustave, kakor se nam ponuja iz Beograda, da nam vzame še to ipalo avtonomije, ki so jo naše občine imele dosedaj. Mislim^, da bomo v točki za pobijanje centralizma vsi edini: kmet, obrtnik in delavec, kakor tudi uradniki, ki pošteno mislijo, pa bodi si katerekoli stranke. Obrtniki smemo zaznamovati lep korak naprej, četudi so se stari liberalci tupatam v kakem mestecu ali trgu z velikim naporom obdržali vsaj navidezno na površju. Nas to ne sme motiti. Obdržala jih je stara njihova tradicija, gonja proti duhovnikom in vsem onim, ki so krščanskega naziranja, pa tudi z gonjo proti vsemu, kar je danes resnično socialnega. So to navadno stare firme, ki pa nimajo mnogo smisla za kak napredek obrti. Samostojni obrtniki, ki so se pred kakim pičlim letom udinjali Samostojni kmetski stranjo posebno tam okrog Novega mesta,
da pomorejo par vladoželjnim korifejam do vladnih jasli, pa so sramotno danes propadli s svojimi tovariši, samostojnimi kmeti, vred. Saj taka stranka ne zasluži drugega, stranka, ki je za skledo leče pro-\dala našo slovensko avtonomijo. Popolnoma pa bo izginila, ko bo pričela centralna vlada, menda med Slovenci za poskušnjo, najprej^ izvajati skrpucano centralistično ustavo. Tedaj bo marsikateri samostojni kmet, in njegov pomagač, samostojni obrtnik, kakor tudi centralistični JDSar na lastni koži občutil moč centralizma. Naše vrste pa se morajo množiti, saj smo si jasnih načel.
Zato se bomo obrtniki zavedali svojega stanu ^>ri sodelovanju v občinah, ne bomo pa kratili pravic drugih stanov, skupno bomo delovali za splošno dobrobit, kakor tudi za slovensko avtonomijo.
Obrtniki! Širite Vaše stanovsko glasilo! Oglašajte se v njem! Inserirajte! Dopisujte!
Strokovne vesti.
Betonsko okroglo železo. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi še nekaj betonskega okroglega železa 8, 10, 12, 14 in 16 mm močnega in 10—13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na omenjeni urad, Dunajska cesta št, 22.
Papir za sobnoslikarske šablone. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino finega papirja za sobnoslikanske šablone, katerega bo razdelil med interesente, ki naj prijavijo svoje potrebščine ustmeno ali pismeno na navedeni urad.
Izložbena okna. Urad! za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 ima v svojih ilokalih lepa izložbena okna, ^ katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov razstaviti v teh oknih svoje izdelke, naj se obrne ustmeno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše informacije, 'f
Dopisi.
Tržič. Obrtna zrveza za Tržič in okolico je priredila v soboto, dne 23. aprila ob 8. uri zvečer obrtni shod v našem domu. Udeležba je bila zelo številna zlasti od strani naših zavednih obrtnikov in delavcev, Shod je otvoril gospod Ivan Papov pod predsedstvom gospoda Štefana Deni-šarja in zapisnikarjev gg, I. Sitarja in Vidiča. Kot prvi govornik je nastopil dr. M<$-horič, ki je izrazil svoje veselje, da mor® govoriti med tako zavednimi obrtniki in delavci. Poudarjal je velike važnosti pred-stoječih občinskih volitev, njih smotre faj pomen. Izvajal je. da obrtniki in nižji slo!1 sploh zamorejo simpatizirati le s SLS, nk kakor pa ne z nasprotnimi bankokrati p®4* najrazličnejšimi imeni. Dokazoval in ute*
meljeval je centralistično tendenco nasprotnikov, njih težnje iii nade, jfi se pa ne bodo počele rušiti samo v Sloveniji, ampak tudi v centrumu, srečnem Beogradu. Dokazoval je, da pod različnimi obljubami preslepujejo naše manj zavedno ljudstvo, ga izkoriščavajo, na drugi strani pa mu nalagajo najrazličnejša in najneznosnejša bremena ;pozivljal vse navzoče, naj se brez izjeme združijo v Obrtni zvezi; poročal je, da hode Obrtna zveza s Čevljarsko zadrugo priredila tudi več prepotrebnih tečajev. Potem bi se doseglo, da bi bilo tržiško obrtništvo res neodvisno od raznih banko-kratov. Koncem svojega govora je izrazil željo, naj bi se dne 4. maja združili vsi obrtniki in delavci ter oddali svoj«; glasove v skrinjico Obrtne zveze. Za svoja izvajanja je žel večkratna in burna odobravanja.
Kot naslednja govornika sta nastopila gospoda Vidic in Ivan Papov, poudarjajoč smotreno in vztrajno delovanje Obrtne in Delavske zveze. Razpravljalo se je in poročalo o nezakonitostih pri odmeri davka, o raznih pretiranih drugih bremenih in se bodrilo vse navzoče, naj vestno opravljajo svoje dolžnosti in potem tudi zahtevajo upravičene zahteve. Z veseljem se je sprejelo na znanje, da je finančni minister naročil g. delegatu v Ljubljani, naj ta vpliva, da se bodo dognale vse nepravilnosti pri odmerjenju davkov. Na predlaganje g, I. Sitarja se je sklenila naslednja resolucija, namenjena za Jugoslovanski klub:
1. Obrtna zveza za Tržič in okolico protestira proti nepravilnem odmerjenju dohodninskega davka. Ta naj se napoveduje javno in ne zahrbtno, kot se danes dogaja pri tajnih zaupnikih, kjer se v mnogih slučajih kaki sorodniki ali prijatelji omilju-jejo ali celo izpuščajo, nasprotno se pa drugim nalagajo neznosna bremena.
2. Obrtna zveza za Tržič in okciico se obrača do naših poslancev Jugoslovanskega kluba, naj vplivajo, da bi se davčni minimum od 4800 K vsaj na 15.000 K zvišal, ker mali obrtniki in delavci ne morejo iz-pednašati današnjih razmer,	!
Resolucija je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta,
Ribnica. Dne 5. aprila t. 1, se je vršil občni zbor tukajšnje Obrtne zveze. Udeležba je bila polnoštevilna. Razmotrivala so se najrazličnejša obrtna vprašanja in poživile glavne smernice našega bodočega delovanja. Med drugim se je tudi sklenilo, da se vsak član naše krojaške obrtne zveze naroči na naše društveno glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«. Upamo, da se bo na ta način, po novo začrtanih potih kmalu povzdignila naša zveza v občekoristno organizacijo.
Ljubljana. Jugoslovanska obrtna zveza je z društvom rokodelskih pomočnikov priredila dne 23. aprila shod v veliki dvo-ni Rokodelskega doma. Shoda se je udeležilo izvanredno veliko obrtnikov id jedrnati govor g. Ogrina, ki je očrtal obrtne razmere kot so in kot bi morale biti, je gotovo veliko pripomogel k navdušenju, ki se je kazalo med obrtništvom v zddnjih dneh pred volitvami. Razjasnilo se je tudi vprašanje, ki so ga naši nasprotniki tako nesramno lansirali med ljudstvo glede naših zavednih in nepristransko delujočih ljubljanskih obrtnikov. Ti podtikljaji jasno
kažejo, kako podlih sredstev so se nasprotniki posiluževali v agitacijsko svrho za občinske volitve. i
Več obrtnih shodov se je ta'mesec vršilo širom naše Slovenije, kar pač jasno dokazuje, kako se je začelo obrtništvo pre-.bujati in se zavedati svojega stališča. Poročil bi bilo preveč; iz vseh je glavna misel'ta: delati, se truditi, iskati novih sredstev, da se današnjemu neznosnemu obrtnemu položaju odpomore. Obrtništvo, naprej po poti, ki si si jo izbralo in učakali bomo boljših časov!
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: V naši O. Z, je krojač, ki se je učil 3 leta krojaštva, potem je bil mojster poklican nenadoma k vojakom in tam padel. Drugemu je oče, pri katerem se je učil krojaštva, umrl, in tako sta ostala oba brez učnega izpričevala. Kako naj* dosežeta in dobita omenjena dva prepotrebno učno izpričevalo?
Odgovori Za onega, ki se je učil tri leta krojaštva, a je potem mojster padel v vojni in za onega, ki se je učil pri očetu, ta slednji pa umrl, bi bilo glede obrtnega lista tako-le: županstvo naj v obeh slučajih potrdi, da zanesljivo pozna interesenta in oba bivša krojaška mojstra ter dobo, ki sta jo pri njih prestala. To potrdilo je veljavno ravno tako, kot če bi ga bil izdal mojster sam. Prošnii, ki jo bosta delala za dosego obrtnega lista potom okrajnega glavarstva na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za trgovino in industrijo, naj ta dokazila od županstev prilože. V prošnji naj tudi navedeta, naj se jima iz-cregleda zahtevana pomočniška doba dveh let, če te nista prestala.
Stvar bo prišla potem v pretres v trgovski in obrtni zbornici. Bolje bi pa bilo, da bi se, ko bosta dobila od županstva zgoraj omenjena potrdila, podvrgla še pomočniški preiskugnji.
Raznoterosti.
i0 urni delavnik v mali obrti.
Dne 15. aprila so »Službene Novine« objavile vladno naredbo, podpisano od dr. Kukovca, da se v mali obrti mole uporabljati lOurni delavnik. Tu pridejo v poštev obrati, kjer ne dela več kot 5 delavcev in kjer se ne uporablja električna, vodnh ali parna sila. Ta naredba je stopila v veljavo 25, aprila.
Treba je bilo natančneje določiti, katere delavnice spadajo pod tvorniško obrt in katere pod malo obrt.
V ta namen se je vršila enketa pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, Šlo je za določitev pojma tvorniški obrt. Enketa je bila sklicana na predlog Zveze industrijcev. Zastopnika Jugoslovanske strokovne zveze in pri njej včlanjenih delavskih' strok sta podala izjavo za definicijo, ki slove v posnetku: Tvorniško obrt je mogoče označiti. z ozirom na način izdelavanja, pri čemer pride v poštev zlasti delo s stroji, ali z ozirom na obseg, kjer pride v poštev število delavstva, ali z ozirom pa socialno
stran, kjer pride v poštev to, da podjetnik ne dela sam istega dela z delavci, do-čim obrtnik male obrti dela sam ali združen z drugimi sodelavci iste stroke, katerim je ali popolen sodelavec ali voditelj delavec (mojster).
Z ozirom na tak pojem, spadajo pod 8urni delavnik vsi odvisni delavci, to je vsi tisti, ki delajo na tuji lasti za mezdo.
Razstava narodnih motivov in osnutkov. Društvo »Probuda« je ob priliki ustanovnega občnega zbora priredilo, lepo, zanimivo razstavo risb, ki obstoje iz pristnih domačih, narodnih motivov in osnutkov. Razstava se nahaja v pritličju tehniške srednje šole soba št. 15 in je za občinstvo še odprta. Razstavo so si doslej ogledali zastopniki učnih, obrtnih in trgovinskih panog; pridno in z zanimanjem pa posečajo razstavo naše srednje šole in učilišča. Razstava je v resnici za vsakega izobraženca, ki se zanima za narodno, domačo umetnost, zelo zanimiva. — O razstavi prinesemo obširnejše poročilo.
Risarska in slikarska šola v Ljubljani. G. akad. slikar Franjo Sterle namerava v področju novo ustanovljenega društva »Probuda« otvoriti meseca maja šolo za risanje in slikanje na tehn. srednji šoli v Ljubljani in bo tvorila glavne predmete: portret in akt po naravi, kostimi (draperi-}a, noša), modeliranje in proučavanje narodne ornamentike in kompozije, dalje teoretične predmete: anatomija, perspektiva, barvna kemija, arhitektura (oblikoslovje), grafika in umetna zgodovina. Poučevali bodo razen g. akad. slikarja Frana Sterleta tudi gg. slikar prof. Šaša Šantel, akad. medaljev prof. Volavšek, prof. arhitekt Kregar in akad. slikar Maksim Gaspari, ki gotovo jamčijo kot sami umetniki in znanstveniki za' najboljši uspeh in ugled te šole. Šola bo imela v prvi vrsti namen dati splošno naobrazbo v umetnosti s predavanji in deli in tudi za pripravljanje na kako umetniško visoko šolo. Sprejemajo sc dame in gospodje in tudi mlajši s primerno šolsko izobrazbo civilnega ali vojaškega poklica. Zglasiti se je treba čimprej pri tajniku društva »Probude« g. prof. Volavšku na »Tehniški srednji šoli«, ker drugače se društvo na prepozno priglasitev ne bi moglo ozirati. Čas pouka in honorar se določi pozneje po številu in želji skupnih obiskovalčev, v kolikor se jih bo moglo upoštevati.
Za naše krošnjarje. Ker se ba£ pričenjajo trgovska pogajanja z Italijo, je že ponovno interveniral poslanec Škulj, da se našim krošnjarjem zasigura prosto kroš-njarenje v. italijanskem ozemlju, posebno okupiranem kamor že desetletja zahajajo naš) ljudje z izdelki domače obrti to je suho robo in lončarskimi izdelki. Za tisoče družin v kočevskem ozemlju je vprašanje prostega krošnjarenja življenjskega pomena.
V Rokodelskem domu je bil v nedeljo 17. aprila zaključek strok, čevljarskega tečaja, združen z razstavo risb in čevljarskih izdelkov, izvršenih na tečaju. K prireditvi se je zbralo mnogobrojno občinstvo. zlasti iz obrtnih krogov. Društveni predsednik g. Alojzij Stroj je pozdravil udeležence, predvsem zastopnika ministrstva trgovine in industrije, oddelek Ljub-
liana, g. okr. glavarja dr. Rateja, zastopnika trg. in obrtne zbornice podpredsednika g. Ivana Ogrina, potem zastopnika mestne občine dr. Letnarja, dalje zastopnika urada za pospeševanje obrti, komisarja Brozoviča, potem zastopnike Obrtne zveze itd. V svojem govoru je dalje poudarjal pomen razstave za posamezne pomočnike kakor za čevljarsko obrt in za obrtni stan sploh. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da se je tečaj mogel vršiti, zlasti uradu za pospeševanje obrti in strokovnemu učitelju g. Karlu Majcetu. Zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, g. okr, glavar dr. Ratej, je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo uspelo razstavo in v prepričevalnih besedah vzpodbujal mlade rokodelce, naj neumorno delujejo za vsestranski razvoj in napredek svoje obrti. G. dr. Letnar je izjavil, da bo mestna občina vedno z zanimanjem zasledovala vse, kar se stori v prospeh obrti in je priporočal, naj društvo pri svojem stremljenju za napredek obrti vedno vztraja. Strokovni učitelji g. Karol Majce je razdelil udeležencem tečaja obiskovalna izpričevala in obljubil pri vodstvu nadaljnih tečajev vedno sodelovati. — Zastopniki oblastev in organizacij so si nato podrobno ogledali razstavo, ki priča o velilti spretnosti strokovnega učitelja, kakor tudi o pridnosti in vztfajnosti udeležencev tečaja. Kakor smo izvedeli, se vrši v društvu sedaj tudi krojaški strokovni tečaj, kateremu bodo sledili še drugi tečaji. Društvu, ki tako lepo vodi pouk in vzgojo rokodelcev, želimo pri njegovem plemenitem delu vsestranske podpore in najlepših uspehov.
Boj ameriških železničarjev proti znižanju plač. Ameriške železniške družbe so sklenile delavcem pod pretvezo, da je draginja minila, znižati plače. Delavci so to namero odklonili in se sklicujejo na to, da so morali ob najhujši draginji poldrugo leto čakati na zvišanje plač; takrat so bili tako oškodovani, da bi morali najmanj še pet let dobivati sedanjo plačo, da bi se jim tedanja škoda povrnila. Železniške družbe so se sedaj obrnile naravnost na vlado, naj jun dovoli znižati plače navadnih delavčev za 17 do 21 odstotkov, in sicer od 1. aprila dalje. Pri tem se sklicujejo na slabb gmotno stanje železnic. Predsednik Harding je ozval na posvet najboljše železniške stro-ovnjake. Kakor se čuje, namerava vlada pristati na znižanje delavskih plač, obenem pa izvesti tudi znižanje železniških pristojbin. Delavci so predsedniku Hardin-gu poslai predlog, naj skliče skupno kon^ ferenco delavcev in delodajalcev. Razen tega so delavci po svojem gospodarskem strokovnjaku W, J. Laucku predložili vladnemu 'železniškemu odboru obSirno spomenico, v kateri dokazujejo, da za slabo stanje na železnicah ne nosijo krivde delavci, ampak edino-le nesposobna vodstva, ki zabijejo vsako leto bilijon dolarjev. Delavci zahtevajo, naj »narodne pogodbe« med delavci in železniškimi družbami (pogodbe, ki veljajo za vse ozemlje Združenih držav), ki so se uvedle za časa vojne, ostanejo v veljavi tudi v bodoče,
Potrdila o carine prostem uvozu. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za industrijo in obrt v Belgradu, je izdalo dne 6. aprila 1921 pod štev. 1254 odlok, gla-
som katerega je edinole ono pristojno za izdajanje potrdil, da se gotove vrste predmeti, ne izdelujejo v naši državi ali pa v nezadostni množini, Le taka potrdila morajo vpeštevati carinarnice pri oproščanju carine. Interesenti se opozarjajo, da se v bodoče že vnaprej obrnejo na ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za industrijo in obrt, v Belgradu z navedbo vseh predmetov, ki jih bodo v kratkem času im-portirali. Prošnjo je kclkovati z 2 dinarjema in priložiti za vsako zaprošeno potrdilo kolek za 5 dinarjev. Vse predmetne prošnje se rešujejo kot nujne še isti dan, ko jih prejme ministrstvo, in izdana potrdila veljajo za daljšo debo.	r
Naš papirnat denar se je od zadnjega izkaza Narodne banke zopet pomnožil za 52,515.945 din. in znaša sedaj 3.500,356.240 dinarjev.
• Davke revidirajo. Iz Belgrada prihaja vest, da bo v ministrstvu za finance posebna komisija revidirala dosedanji davčni sistem.
Naraščanje papirnatega denarja v Avstriji. Papirnatega denarja je v Avstriji še vedno več. Po izkazu Avstrijsko-Ogrske banke z dne 7. marca je 38.5 milijard papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je papirnat denar pomnožil zopet za 176 milijonov. Na Ogrskem pa za 292.7 milijonov.
Dohodki državne trošarine. Po statističnih podatkih generalne direkciie indirektnih davkov znašajo dohodki državne trošarine meseca marca v vsej državi 21,797.216 dinarjev. Lani so ti dohodki znašali v istem mesecu, 8,713.244 dinarjev. Od 1. junija 1920 do konca marca 1921 je bilo skupno plačanih 125,451.263 dinarjev. V državnem proračunu je bila za ta čas predvidena samo vsota 112,637.108 dinarjev. Kakor se vidi, je presežek v tej vrsti državnih dohodkov znaten.
Kdaj zapade davek na vojne dobičke? Kakor je finančna delegacija dognala, je uporabljala davčna administracija v Ljubljani za plačilne naloge o davku na vojne dobičke v več ‘primerih stare tiskovine, katerih podatki o dospelosti niso več veljavni. Zato se uradno ugotavlja, da zaoa-de ta davek v 30 dneh po vročitvi plačilnega nailoga, drugi v znesku 25 % v nadaljnjih dveh mesecih in poslednii zopet čez dva. meseca. — Drugačni podatki o dospelosti v plačilnih nalogih so brez izjeme nepravilni.
Ameriško ženstvo za svetovno razorožitev. Ameriške žene so pred kratkim po vseh glavnih državah Združenih držav sklicale velike shode za splošno razorožitev, V Washingtonu je na dotičnem shodu govoril senator Borah. ki je rekel, da se mora razoroževanje začeti najprej med Anglijo, Japonsko in Združenimi državami; tisti, ki zagovarjajo nova velika oboroževanja, So pospeševalci boljševizma, gojitelji revščine in nemirov.
Kako se rešuje naše narodno gospodarstvo. Zavarovanje spada med najvažnejša vprašanja. Kje dobi pogorelec prvo pomeč. ko mu požar uniči njegov dom, njegovo imetje? Ali ne potom zavarovanja? Koliko vdov in sirot si zagotovi eksistenco baš potom življenjskega zavarovanja ob' prerani smrti svojega reditelja! V vseh nesrečah in potrebi nudi zavarovanje prvo
pomoč. In to tako važno socialno gospodarsko vprašanje izrabljajo kapitalistična podjetja v svojo korist. Banke v Zagrebu in v Ljubljani čutijo potrebo ustanavljati nove zavarovalne družbe pod imenom »nacionalizacija«. Zavarovalna družba »Sava« v Zagrebu; ima 40 % vplačane ustanovne glavnice in pri tem zavodu je »Generali« udeležena tudi s 40 %. Torej laški zavod, kateremu so načelovali najhujši iredentisti, katerih vlogo so prevzeli sedanji fašisti. Pri »Jugoslaviji«, ki skriva, da ima svojo centralo v Belgradu, je poleg znane židovske zavarovalne družbe »Feniks« soudeležena celo monakovska pozavarovalna družba. Bolj odkrito postopa »Dunav«. Obdržala je svoje ime in staro desko na Zrinjskem trgu v Zagrebu z malo izpremembo, da je c. kr. priv.« prepleskala v »narodno«! Za ravnatelja tega zavoda je imenovan zagrizeni nemški nacionalec g. Raabe, čeprav je bil takrat na razpolago 25 let pri Dunavi službujoči vodilni uradnik, Slovenec g. Miklavčič. Javnost naj sodi, ako je to nacionalizacija! Ali ostanemo večni sužnji kapitalu tujih narodov? Nikakor ne! Slovenci smo lahko ponosni na svojo Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani. Od svoje ustanovitve 1. 1900 je vso škodo cenila naj-kulantneje in takoj plačala. Tuji zavarovalni zavodi so bili prisiljeni istotako postopati. S tem se je prihranilo milijone "našega narodnega premoženja. Dne 1. januarja 1920 je ustanovila samostojni oddelek za življenjsko zavarovanje na strogo solidni podlagi, ki se nepričakovano lepo razvija. V ta oddelek je prevzela vse zavarovance »Nižjeavstrijske deželne življenjske in #entne zavarovalnico« v celotno po-zavarovanje. Ker je Nižjeavstrijska prenehala s, svojim delovanjem v Jugoslaviji, je odstopila Vzajemni proti povrnitvi organizacijskih stroškov in sklepne provizije vse svoje zavarovance. To je zgled, kako bi se morala izpeljati nacionalizacija zavarovalnih družb. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je edini zavod te vrste v celi Jugoslaviji, ker je osnovan na strogi vzajemni podlagi. Vse premoženje je last članov-zavarovancev, katerega upravlja po njih izvoljeno nadzorništvo. Ves dobiček gre v korist članom-zavarovancem. Kakor izvemo, ustanavlja podiružnice v Zagrebu, Splitu in Sarajevu.
Konkurz velike, ameriške uvozne in izvozne tvrdke v Ameriki. Iz> Newyorka poročajo, da je prišla v denarne stiske firma >Gaston a William Wigmore«, ena največjih izvoznih in uvoznih firm v Združenih državah. Vzroka bankerota sta zlasti dva: 1. ker ne dobi plačanih ogromnih dobav, poslanih carski in Ke-renskega vladi in 2. ker so padle cene blagu, ki ga ima v svojih skladiščih ogromne zaloge.
Višina carinskih dohodkov v letn 1920. Po poročilu generalne direkcije, kf je izšlo pred par dnevi, znašajo ti dohodki na carini in trošarini 472,156.913 dinarjev. — Ker je letos carinska uvozna tarifa povišana za 100 odstotkov, bodo tudi dohodki dvakrat večji od lanskih.
Listnica uredništva. Krojaški mojster in urad za pospeševanje obrti. Na dopise brez natančnih podpisov in naslovov se uredništvo ne more ozirati. Sicer J>i rade volje priobčili, — Uredništvo.
Jugoslovanski Obrtnik, 15. maja 1921
^tavbno galanterijsko f 1 kleparstvo
Josip Videtič, Tržič
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, solidna in primerne cene.
5tavbna pisarna g
Stavbno podjetje
arhitekt in mestni stavbenik Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune.
[	Ljubljana,	i	j
[} Gruberjevo nabrežje št. 8. D
£ Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna' mnenja, izvršuje U t	načrte	in	proračune.	“
G Delo solidno. © Primerno nizke cene. l	U
peiit cevi -s
Ifl kakovosti in lastnega izdelka,
Mr ima po primemo nizkih cenah v zalogi — tvrdka
Ivon OGRIN. GruDerjevo nabrežje s.
KXXXXXXXXXXXXXXX
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope ra čunov, eskomptira menice itd.
PlAtAHBOA iM 3
pomniš po zmerni ceni:
traverze 30 cm profil,
portlandcement,
zidarsko orodje,
kamnolomske droge,
krampe,
lopate,
kladioa,
žico.
Orodje zs klJuCaonlEarje:
nakooala, ortalne ragle, rezilnike, spajala In
škarje za ploCeolno.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Pražakova ulica St. 3-
sprejema naročila za vsa stavbna oddaja pa tudi v večjih množinah In druga opremna dela, posebno na- razna dela posameznim članom — ročila za večje naprave, kontorje, obrtnikom. V slučaju potrebe nudi šole, zasebna stanovanja itd.	tudi	potrebno	orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
v lastnem domn - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
m Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in U	reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t d.
M	Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega
M	blaga	ter	poljskih pridelkov.
H	Zaloga	pristnega domačega in ogrskega vina, žganja 1. t. d.
M W Lastna izdelovainica in prekajevalnica klobas. "M jj	Lastna	zeljarna.
■ iMHiRMBSB^žžišacaBlagžisaEingnnscgB? lai-nczSEscsEdcsc *"/ -si.- jzms- - sc1 -ai--z* x•
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in **ložnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiaka: Jugoilovanika tiskarna v Ljubljani.
pa man
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Karol Majce i drug
čevljarski mojster
Badeckega cesta štev. 6
se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovljene čevlje in Čevljarske potrebščine.
D
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, aelo solidno, postrežba točna.
I
Delniška glavnica: K 30,000.000 —
Jadranska banka i
Podružnica Uubliana
Centrala:
Trst.
Podružnice:
Dubrovnik,
Dunaj,
Kotor,
Metkovič,
Opatija,
Split,
Šibenik,
Zader.
Ekspozitura:
Kranj.
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkula.it-neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon St. 267.
laj*	Rezerve: nad K 10,000.000*—.		♦ ■
r»	♦				_JL
Pohištvo iz upognjenega lesa Je trpežno,
Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva s poCClil*
I. BAHOVEC nasl.
* Duplica, p. Kamnik.
Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr.
Fine z usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci dobe posebne popuste.
Vsakovrstne slamnilie
| gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča l FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
Čebelnl vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.
i
pd
*
i
S
i
s
X I
s
X
Sospodarska
v Ljubljani —-——
posluje začasno v prostorih Zadružna zvez«
^Dunajska cesta 38/1. ifj
iHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHBHHHHHHHHHH
banka
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x
	[HHHHHHHHHHHHHHHHH		3»	tHKHHl