Poštnini ph&utt t KoterU
Leto XI., št. 62.
Ljubljana, sobota 15. marca I930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din.
Uredništvo: Ljabljana: Knafljeva ulica 5. Tclcřon
št 3122. 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te»
lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif j
Upravoištvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241
Sejmska opozicija ruši Bartlovo vlado
Ogorčeni protesti opozicije zaradi govora predsednika Bartla - Nezaupnica ministru Prysteru
Varšava, 14. marca, g. Današnja seja sejma bo odločila ali bo Bartlova vlada ostala še na krmilu. Na dnevnem redu je opozicijonalni predlog nezaupnice proti notranjemu iin ministru za delo Prysteru.
Takoj po otvoritvi seje je prečita! eden izmed opozicijonalnih poslancev zelo oster protest prti zadnjemu govoru ministrskega predsednika Bartla, ki je, kakor znano, precej ostro nastopal proti Sejmu. Na ta lahkomiselni način, tako je nadaljeval govornik opozicije, je ministrski predsednik obnovil spor med Sejmom in vlado.
Ministrski predsednik Bartel je v daljših izvajanjih ugovarjal, češ da^ je hote! s svojim govorom samo povečati delazimožuost Sejma. V ostalem je zastonal Bartel stališče, da tvori vlada enotno celoto. Proti večeru je bila seja
za dve uri prekinjena.
Po zopetni otvoritvi se je pričelo glasovanje, pri katerem je bil predlog za nezaupnico ministru Prysteru sprejet Vlada je izjavila, da je solidarna z ministrom. Ministrski predsednik Bartel je z ozirom na to, da p°meni nezaupnica ministru Prysteru tudi nezaupnico vladi, stavil vprašanje zaupnice. Razprava o nezaupnici traja ob uri še dalje. Kriza se stopnjuje od ure do ure.
Varšava, 14. marca. g. Ministrski predsednik Bartel bo jutri podal ostavko cel^vknone vlade.
Varšava, 14 marca. AA. Na današnji seji senata je bil odbit demonstrativni predlog opozicije, ki je predlagala, naj se črta en zlot iz d;spozicijskega fonda predsednika vlade. Pred glasovanjem je biia dolga diskusija. Predlog je bil odklonjen z enim glasom večine.
Težave nemške vlade s finančno reformo
Nemška ljudska stranka preti še vedno z izstopom iz vlade - V skrajnem slučaju bo vlada uporabila čl. 48. ustave in razpustila zbornico
Berlin, 14. marca, d. Po sprejemu
Y'oiwigovega reparacijskega načrta, haaških dogovorov in likvidacijske pogodbe s Poljsko bo morala posvetiti nemška vlada glavno pozornost oravočas-nemu sprejemu nujno potrebne finančne reforme. Načrt finančne reforme bo predložen zbornici še najbrže pred 24. marcem, ker mora stopiti v veljavo nova davčna zakonodaja že s 1. aprilom.
Vlada vztraja pri načrtu finančne reforme kot ga je izdelal finančni minister dr. Mcidenhaucr, ki ga bo najbrže zagovarjal tudi pred zbornico kljub odporu nemške ljudske stranke. Mogoče pa je. da bo že pred to razpravo odpo-klicala nemška ljudska stranka svoja ministra dr. Curtiusa in dr. Moldenhauerja iz vlade ter na ta način preprečila, da bi ta dva zagovarjala ta predlog proti volji stranke. Odločitev o tem bo padla na kongresu stranke, ki se bo vršil od 21. do 23. marca v Mannheimu. Spričo načelnega sklepa socialistov, demokratov, centruma in bavarske ljudske stranke, da bodo stvořili wei-marsko koalicijo in z njo izglasovali vladni predlog za finančno reformo, kljub izstopu nemške ljudske stranke pa ie vendarle mogoče, da se bo ta v zadnjem hipu premislila ter ostala v vladi, da osigura oredvideno znižanje davkov v prihodnjem letu.
Ako pa bi zavoljo odpora bavarske ljudske stranike proti povišanju davka na pivo ne prišlo do sestave weimarske koalicije, potem ima vlada že zagotovilo državnega predsednika Hind-denburga, da bo finančna reforma izvedena s pomočjo čl. 48 ustave kot zasilna odredba. V tem slučaju bo istočasno uveljavljen tudi proračun na podlagi tega člena ter razpuščen državni zbor.
Berlin, 14. marca, d. V državnem zboru se je vršila mestoma zelo burna debata o vladnem načrtu novega zakona za zaščito republike, ki ga je izdelal notranji minister Se ve ring. Ta je v daljšem govoru obrazložil potrebo sprejema tega zakona. Namen zakona je že v naprej onemogočiti vsak poskus kakega državnega prevrata, bodisi že s strani levičarjev ali desničarjev. Končno je opozoril Severimg še na to, da je bilo samo preteklo leto ranjenih v Pru-siji pri spopadih z različnimi političnimi skupinami 300 policijsíkh stražnikov, 14 pa ubitih.
V debati so ogorčeno nabadali zakonski načrt komtmisiti in desničarii ter očitali vladi, da hoče z njim uveljaviti zakon za izvedbo Younsrove pogodbe ter zadncífj sleherni znak nezadovoljstva širokih slojev naroda z njeno politiko.
Kriza angleške vlade odgodena
Zbornica je odklonila konservativno nezaupnico delavski vladi - Razprave o premogovnem zakonu
London, 14. marca, s. Včerajšnje glasovanje v spodnji zbornici, ki se je, kakor znano, končalo z odklonitvijo predloga nezaupnice vladi s 30S proti 235 glasovom, se tolmači tako, da so pristali liberalci in konservativci na omejeno vlado Macdonalda do velikonočnih praznikov. Macdonald se bo moral držati svoje obljube ter staviti na glasovanje prve dni maja gospodarsko politična vprašanja, ki bodo lahko privedla do majsko-junijsikih volitev.
London, 14. marca. AA. V spodnji zbornici bo več važnih glasovanj o vladnem premogovnem zakonskem načrtu. Politični krogi priznavajo, da bo razprava o tem zakonskem načrtu zelo dolgatraina in težka. Avtoritativno poročajo, da je kabinet proučil celotno situacijo in sklenil, da bo vlada v prime-
ru neuspeha pri glasovanju umaknila premogovni zakonski načrt in ostala še nadalje na krmilu.
Vladni krogi smatrajo, da je določba, ki dovvljujft ureditev minimalnih cen premogu bistveni del zakonskega načrta, ker bi brez tega ves načrt za prodajo premoga pose?! brezpredmeten. Trgovinski minister je izdavil, da mora zbornica v celoti odobriti premogovni načrt. Lastniki premogovnikov, ki proizvajajo tri peťine premoga v vsej državi, so se odločno izjavili proti premogovnemu zakonskemu načrtu. Sinoči so odobrili resolucijo, v kateri iz/javljajo. da bo novi premogovni zakon pomnožil brezposelnost in škodil v splošnem interesu države. Ostali lastniki so s predlaganim zakonskim načrtom sporazumni.
Makedonstvujušči bi se radi oprali .
Iz strahu pred posledicami bi radi zopet zvalili vso krivdo na Jugoslavijo in utajili neprijetne dokaze svoje krivde
Sofija, 14. marca. M. Znano je, da sc makedonstvujušči v svojih listih prve dni po atentatih priznavali, da so atentati, ki so bili izvršeni na našem ozemlju, delo članov njihove organizacije. Kasneje, ko ie prišlo do protesta vse civilizirane Evrope, so skušali svoja prejšnja priznavanja zatarti ter zvrniti krivdo na Jugoslavijo. Šli so celo tako daleč, da so skušali utajiti številko svojega glavnega glasila »Sloboda ili smrt«, ki je vsebovala omenjeno priznanje, češ da take številke s to vsebino sploh ni. Ta trditev je smešna tem bolj, ker je splošno znano in dokazano, kaj je pisal ta list in je bil dotič-ш izvod lista priložen materialu, katerega je izročila naša delegacija v mešani komisiji v Caribrodu bolgarski dele-
gaciji. Kot dokaz, da je izmikanje makedonstvujuščih neopravičeno, je tudi pisanje glasila liberalne strake »Neza-visimos«, ki je dobesedno ponatisnilo odstavek iz lista »Sloboda ili smrt«, v katerem se grozi naši državi. Vsa prizadevanja bolgarskih razbojnikov, da bi odvalili krivdo od sebe, ne bodo uspela, ker je Evropi povsem jasno, da so bili atentati njihovo delo.
Napredovanje
Beograd, 14. marca. p. Na predlog predsednika vlad« je kra H podpisal u.kaz, s katerim sta v predsedtiistvu vlade v oddelku za državn statistiko napredovala dosedanji nspektor Andrej Jog za svetnika I-4a, dosedanji áef odseka državne statistike Dragutin Golia pa za inšpektorja statistike II-Ia.
MACDONALD REŠUJE
LONDONSKO KONFERENCO
Kompromisni predlog glede varnostne garancije naj bi omogočil nadaljni sporazum med Francijo, Italijo in Ameriko - Francija bi v tem primeru pristala na nadaljnje koncesije - Tudi Italija bo morala
popustiti
London,. 14. marci, k. Dasiravno ni bilo zadnje dni skoraj več nikakega upanja, da bi razorožitvena konferenca, ki pada iz ene krize v drugo, siploh še rodila kake rezultate in so se posamezne delegacije že pričele pripravljati na povratek v domovino, se je Macdonaldu v zadnjem hipu vendarle še posrečilo, da reši situacijo in najde izhod iz brezupnega položaja ter tako na eni strani prepreči brezo loden razid konference, na drugi strani pa reši svoj prestiž, ki bi dobil s tem hud udarec. Pokazalo se je, da je Macdonaldova prezaposlenost z državnimi posli ob priliki zadnjih navalov opozicije na njegovo vlado zelo kvarno vplivala tudi na konferenco samo. Napovedi padca njegove vlade, ki so bili dokaj resni, so tudi v konferenčnih krogih vplivali zelo deprimirujoče. Naspro-tstva so naraščala z dneva v dan. Zato je Macdonald takoj po doseženi zmagi v spodnji zbornici obnovil pogajanja in razgovore s posameznimi delegacijami in zadnje vesti dokazujejo, da je imel dokai-šen uspeh.
Kriza konference Obstoja v glavnem v tem, da odklanjajo Zedinjene države, Anglija in Japonska francoski predlog glede sklenitve sredozemskega pomorskega pakta, ki naj bi zajamčil var-
nost Francije pred eventuelními napadi. Francija s svoje strani je odgovorila na to s tem, da je odklonila znižanje tonaže in nariteto z Italijo, za kar se je nekaj časa zavzemala tudi Anglija. V svojih današnjih pogajanjih si je Macdonald prizadeval, da bi izgladil ta nasprotja in našel kompromis, ki bi premostil vse težkoče in omogočil nadaljevanje konference do vsaj delnega pozitivnega zaključka.
Macdonald se je tekom današnjega dne sestal z ameriškimi in z italijanskimi delegati. Z ameriškimi delegati je razpravljal o formuli, ki bi ameriški delegaciji omogočala, da umakne svojo odklonitev varnostne garancije za Francijo. Po predlogu Macdonalda naj bi vse na londonski konferenci zastonané pomorske države svečano izjavile, da bodo v primeru vojne nevarnosti nastopile skuono, da preprečilo izbruh vodnega konflikta. Briand je na to obvestilo izjavil, da je Francija v tem primeru voljna pristati na koncesije, nanašajoče se na znižanje tonaže in pristati eventuelno tudi na to, da se za dobo petih let ustavijo vse novogradnje vojnih Iadff. kakor tudi, da se omeji nooraba podmornic.
Na drugi strani je Maodonald pritiskal na italTiauisfkn delegacijo. da bi re-
ducirala svoje zahteve, v kolikor nasprotujejo splošnemu razpoloženju konference. Vodja italijanske delegacije Grandi se je temu sicer upiral, vendar pa beležijo večerni listi, da je končno pristal na razne koncesije in tudi na to, da se v primeru znižanja francoske tonaže odreče zahtevi po pariteti s Francijo, ako pride геъ do splošnega varnostnega pakta v smislu Macdonaldo-vega predloga.
Ti delni uspehi Macdonalda so zelo dvignili razpoloženje na konferenci, dasiravno pesimizem še vedno ni docela izginil in je končna usoda konference še vedno dokaj nesiguma.
London, 14. marca. AA. Usoda pomorske razorožitvene konference v Londonu ie še vedno negotova. Po današnjih razgovorih med voditelji delegacij ее je pesimizem, ki je vladal zadnje dni, nekoliko omilil. Kljub važnim parlamentarnim sejam ie posvetil ministrári predsednik Macdonald skoraj ves današnji dan razgovorom z načelniki delegacij. Čeprav niso bile odstranjene vse težkoče, je kljub temu naraslo upanje, da bo konferenca nadaljevala svoja dela. Drugo M a žil no dejstvo je, da je Briand, ki je predsnoči izjavil novinarjem, da je njegova vlosa posredovalca končana, naglasil. da bo ostal še nadalje v Londonu v upanju, da pride do konkretnih in zadovoljivih rezultatov. Položaj na konferenci je trenutno ta. da skušajo z vsemi sredstvi premagati nastale težkoče.
Češki narod se klanja A. Jirásku
Truplo pokojnega mojstra je bilo prepeljano v Narodni muzej - Žalna seja praškega občinskega sveta
Praga. 14 marca. i. Snoči je bilo prepeljano truplo Aloiza Jiraska v Panteon narodnega muzeja. Ogromna avla je vsa v črnini. Stene so že okrog in okrog obložene z venci. Pokojni mojster leži na visokem katafalku, z obrazom obrnjenim proti Vaclavskemu trgu, ki ga je kot nekak simbol moderne Velike Prage tako ljubil, da je celo v svoji oporoki izrazil željo, naj ga popeljejo na niegovi zadnji poti tako, da se bo lahko še enkrat poslovil od tega grandijoznega mestnega centra.
Ob 12. uri je bil Panteon odprt za občinstvo, ki se je zbiralo v dolgih kolonah že ure poprej in potrpežljivo čakalo, da se bo lahko poslovilo od velikega ljubljenca naroda. Vse do sedme zvečer, ko so se muzejska vrata zopet zaprla, so v nemi žalosti defilirali mnogi tisoči vseh slojev praškega prebivalstva mimo katafalka.
Občinski svet Velike Prage je imel danes žalno sejo. na kateri se je primátor dr. Ваха spominjal zaslug Alojza
Jiraska za češkoslovaški narod in njegovo osvobojenje. Občinski svet je de-finitivno sprejel že včeraj storjeni sklep, da naj se novi most nasproti Jiraskove-ga stanovanja imenuje Jiraskov most. Mesto venca na pokojnikovo krsto, je občinski svet votiral 5000 Kč za fond za podpore vdov in sirot po umrlih pisateljih in 5000 Kč za dograditev Jirasko-vega gledališča v pisateljevem rojstnem mestu Hronovu.
Jirásek je bil poleg prezidenta Masaryka edini Čeh, po katerem je bil že za njegovega življenja imenovan vojaški polk. Trideseti pešpolk, nastanjen v Vysokém Mytu, nosi ime »Jiraskov polk«. Zaradi tega je ob pisateljevi smrti izdal tudi minister narodne obrane dr. Viškovsky posebno armadno povelje, v katerem v vznešenih besedah označuje pisateljeve zasluge za državo in narod. Pogreba se bosta udeležila poleg zastopnikov praške garnizije tudi častna četa in ves oficirski zbor Jiraskovega polka z zastavo in godbo.
Nov prodor Italije v Albaniji
Italija je izzvala izpremembo albanske vlade, da si za«
sigura nove koncesije
Beograd, 14. marca. M. Inozemski listi objavljajo obširne komentarje o novi albanski Vladi Vangelia. Listi smatrajo, da ni od nove vlade pričakovati nobene izpremembe v notranji ali zunanji politiki Albanije, ker pomeni le novo etapo utrjevanja postojank Italije v Albaniji. Izprememba v albanski vladi je bila izključno personalnega značaja in predstavlja le borbo med dvema skupinama, na kateri temelji diktatura kralja Ahrneda Zogu. Na eni strani so begi in veleposestniki, na drugi strani pa mlada kapitalistična buržuazija, ki se šele sedaj razvija s pomočjo italijanskega kapitala ter je naravna pripadnica italijanskega imperijalizma. Temeljni vzrok nesoglasja med tema dvema skupinama, ki sta svoječasno skupno delali ter vrgli nacionalno, revolucionarno vlado Fan Nolia, je baš italijanski imperiializem, ki je v svoji ofenzivi v Albaniji naletel na albanski fevdalizem ter ga posfoimniema uničuje. Bivša vlada Korče Kota. k so jo sestavljali pristni prijatelji Mussolinija. je usnešno izvedla gotove reforme, ki predstavljajo modernizacijo države, čeorav je imela proti seb' ostro opozicijo b e pt>v Te refn>r'-r>p r-bcitrvie v kon-cesiiah TtniKii v nniefbt	50 mi-
1-ionov zlať1!1 "'•"'"«v' ki o*o íe díla Italiia. г>гелг7Р|Ь'а "> v>rV-'h "lcfr-i'V-
tOn'gV V Я 'b	-1Л\1!г>!:л t\n,'V|Vo Hd
jo VC<=> лТчЧгоТг«	л лгпЛ;Г5.П|'Р
v Albqnri? ■pa-.'l'iV Qn	пящрли.
da bi izkoristili nezadovoljstvo mno-
žice, postavili pod vodstvo Vrionia Ver-lacia in drugih uglednih opozicionalcev v odkriti borbi proti vladi. Nato je kralj Ahmed Zogu nastopil proti nepo-slušnežem z represalijami. Ta težka borba v Albaniji se čimdalje bolj po-ostruje, zlasti zaradi hude gospodarske krize. Da bi olajšal to krizo, je kralj Ahmed Zogu bil prisiljen ponovno iskati pomoči v Rimu z najetjem novega posojila in odstop it vijo novih koncesij. Glavna naloga nove vlade je torej zaključiti novo posojdlo, zaradi česar se uničuje albanska valuta in uvaja v promet italijanska lira. Italiji se priznavajo nove koncesije ter pripravlja pot za definitivno prodajo Albanije.
Konferenca za carinsko premirje
Ženeva, 14. marca. s. Angleški trgovinski minister Graham je zavzel na plenarni seji carinske mirovne konference stališče glede rezultatov, ki sta jih dosegla oba glavna odbora, in sicer s posebnim ozirom glede francoskega predloga za nadomestilo carinskega premirja in za bodoča pogajanja o gotovih gospodarskih vprašanjih.
Temeljna tendenca njegovih izvajanj je bila naperjena proti novemu zmanjšanju do seda i doseženih uspehov, katere bi bila angleška delegacija pripravljena sprejeti kot minimum. Nato je nastopil Graham nroti naraščanju izjemnih pogodb, katerih spTeietje bi bilo lahko za konferenco usodepolno Grahamovo stališče se v splošnem to'maci kot nastop proti italijanskim predlogom, za katere se je izvedelo včeraj.
Razprave v Sofiji
Sofija, 14. marca. g. Na današnji seji zunanjega odbora Sobranja se je izreklo več govornikov proti temu, da je vlada ugodila jugoslovenski prošnji, da je pirot-ski atentat preiskovala mešana komisija. Poslanci so utemeljevali svoje ugovore s tem, da leži Pirot izven določenega obmejnega pasu. Zunanji minister Burov je izjavil, da so ti ugotovi sicer tehtni, vendar pa je vlada ustregla jugoslovenski želji z namenom, da pokaže dobro voljo Bolgarije. Ta ukrep je bil tem potrebnejši, ker bolgarska delegacija listin, ki jih je prejela od beograjske vlade glede pirotskega atentata, ne smatra za dovolj tehtne.
Odkrita zarota v Indiji
Bombay, 14. marca. d. Pri zasliševanju v spopadih med policijo in stavkujočimi železničarji aretiranih oseb so te izpovedale, da obstoji dobro organizirana levičarska družba, ki pripravlja cel niz atentatov na vodilne osebnosti angleškega režima v Indiji. Na podlagi njihovih izpovedi je bilo aretiranih 11 oseb, pri katerih so našli večjo zalogo bomb ter dokaze za to, da so organizirali nedavni bombni atentat na vlak indijskega podkralja Irwinga.
Primo de Rivera obolel
Frankfurt, 14. marca. s. Bivši španski diktator general Primo de Rivera, ki biva od svojega odstopa v Parizu, je prispel danes semkaj, kjer se bo zdravil pri znanem strokovnjaku za sladkorno bolezen. Koncem aprila se namerava Primo de Rivera vrniti v Pariz in nato tudi v Madrid.
Ogromne zaloge pšenice v Ameriki
London, 14. marca. s. Po vesteh »Daily Telegrapha« bi lahko Ameriko rešila samo izredno slaba žetev ogromne finančne katastrofe. V ameriških skladiščih je trenutno nakopičenih že 153 milijonov bušljev pšenice, ki bo do 1. junija narastla na 250 milijonov, kar pomeni, da so zaloge trenutno večje, kot znaša celokupni izvoz v enem letu. Zaradi tega bi lahko samo slaba žetev ali čudež preprečil katastrofo. Položaj na pšeničnem trgu je tako slab, da je kot neposredna posledica sledilo znižanje dohodnine za približno 2 milijardi mark.
Osemurno delo
na Madžarskem
Budimpešta, 14. marca. d. Pod predsedstvom grofa Bethlena se je vršila včeraj konferenca delodajalcev in delojemalcev, na kateri so razpravljali o uvedbi osem-urnega delavnika. Ker se obe stranki nista mogli sporazumeti, je bilo dogovorjeno, da odgovorita pozneje na vprašanje, kako stališče zavzameta do uvedbe osemurnega delavnika, nakar bo vlada izdala končnove-Ijavni odlok.
150 vagonov žita pogorelo
Bukarešta, 14. marca. AA. Požar na postaj.; Ko-trocemi v Bukarešti je uničil 150 vagonov žita. Pri zašenju sta dobila 2 gasilca hude poškodbe. Požara doslej še niso mogli pogasiti.
Eksplozija v tovarni municije
Newyork, 14. marca. s. V Santiagu je državni tovarna га izdelovanje municije zletela v zrak, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, devet pa ranjenih.
Knez Rudolf Kinsky umrl
Praga, 14. marca. s. Na svoiem posestv-щ v Lisi na Češkem je ponoči umrl knez Rudolf Ferdinand Kiosky.
*
Ljubljana slavi pesnika Domjaniča
Krasen uspeh Domjaničeve akademije v operi
Akademija v po čast hrvaškemu pesniku D. M. Domjaniču je privabila v operno gledališče izbrano ljubljansko publiko. Zastopane so bile razne oblasti in korporacije, kulturna društva in mladina, kakor le ob ob PTav redkih prilikah. Navzoči so bili med drugimi gg. podban dr. Pirkmajer, komandant mesta general Popovic, župan dr. Puc, rektor univerze dr. Dolenc in prorektor dr. Milan Vidmar, prosvetni šef dr. Lončar, predstavitelja naših gospodarskih krogov dr. Windischer m inž. Milan Suklje, magistratni direktor dr. Zamik itd. »Vodnikovo družbo« sta zastopala nje predsednik g. ravnatelj Pustoslem'ek in odbornik dr. T. Lah. Skora.i polnoštevilno so bili zbrani člani tukajšnjega Реп-kluba. Opazili smo tudi mojstra Jakopiča in ravnatelja konzer-vatorija g. Hubada. Zveza kulturnih društev je bila zastopana po predsedniku g. dir. Juru. Častna ie bila tudi udeležba našega ženstva.
Proslavo, ki se je izvršila v slavnostno razsvetljenem in s cvetlicami okrašenem gledališču, je otvoril operni orkester (dirigent g. rav. Polič) s suito i7. Baranoviče-vega »Licitarskega srca«. Nato je imel prvak slovenskih poetov g. Oton Zunančič krasen slavnostni govor o Domjaniču. Ko fe prvič izgovoril slavljcnčevo ime, je za-donel mogočen in dolgotrajen aolavz in vsi pogledi so se obrnili do uglednega gosta, ki ie sedel v intendantovi loži. Govor Oto-
na Zupančiča je bilo mogočno priznanje Domjaničevega dela in globoka izpoved naše duhovne sorodnosti. Po govoru je stopil slavni zagrebški poet v spremstvu g. Zupančiča na oder. Tu mu je občinstvo priredilo nove ovacije, dijakinje ženske realne gimnazije, oblečene v narodne noše, pa so ga presenetile z ljubko poklonitvijo. ki ie tankočutnega pesnika Hrvatskega Zagorja ganila do solz. Gdč. Stojanova ga je nagovorila v imenu slovenske mladine in mu izročila krasen šopek rdečih vrtnic, nje tova-rišica je deklamirala pesem »Kaj«, nakar sta mu bila izročena dva lovorjeva venca. Ves ganjen se je zahvaljeval slavljenec mladini in občinstvu. Zatem je izpregovoril v imenu Slovenskega prosvetnega dnntva v Zagrebu univ. prof. g. dr. Boris Zamik, ki je označil s krepko besedo cilje in pota našega kulturnega zbliževama. Todi njegov govor je bli sprejet z burnim aplavzom.
Nato se je začel izvajati glasbeni program, o katerem bomo še oriobčili referat našega glasbenega sotrudnika. Program Je prenašal radio sirom sveta. Večer je potekel v znaku spontanih in oresrčnih simpatij do Zagreba in do hrvaške kulture kot mogočne sile v naši jugoslovenski skupnosti. Po akademiji ie priredila mestna občina ljubljanska pod domačinstvom župana g. dr. Puca v »Zvezdi« gostu in povabüenemu krogu odličen supe.
Pravilnik k zakonu o dobrovoljcih
S pravilnikom je definitivno razčiščeno vprašanje, kdo se smatra za
dobro voljca
Beograd. 14. marca. p. Današnje ^Službe-ne Novine-;: objavljajo spremembe pravilni-Jca sa izvrševanje zakona o dobrovoljcih. Pravilnik d Meča, da ее kot dobrovoljci smatrajo vsi oni, ki so kot tuji podaniki «topili v srbsko ali črnogorsko vojsko v času srbsko - turške, srbska - bolgarsko in veliko svetovne vojne ter kot taki sodelovali v vojni. Glede na to se smatrajo za dobrovoljre vsi oni, ki so bili v sestavu srbske dobrovoliske divizijo in korpusa v Rusiji, dobrovoli^kega bataljona na Mu rmanu, v oddelku podpolkovnika Voje Angjelkovi-ca, ki ее je vrnil v Dubrovnik, nadalje v bataljonu, ki ga je pripeljal iz Italiji dr. Lmdevit Pivko, potem dobrovoljci, ki so prišli s Korzike pod poveljstvom prote Mi-troviča ter oficirji - tuji podaniki iz ujetništva v Italiji, iz Nočara Umra, ki so z zbranimi vojaki došli v M-kro, nadalje oni. ld so kot tuji podaniki vstopili prostovoljno v poslednii vojni najkasneje do konca L 1917 v naše orožn;štvo, nadalje oni, ki so pri prehodu naše vojske v Sram, oziroma v Bosno bili sprejeti od naših vojnih wblasti v službo s priprego, nadalje podaniki prejšnje Srbije i-n Črne gore, ki so vstopili v vojsko, čeprav bi jim ne bilo treba ^"stopiti kot nesposobnim. mladoletnim ?td. Vojaška obveznost se ima računati od 18. do 50. IMa, pri Črnogorcih pa od
18. do 62. leta starosti. Nadalje se priznavajo kot dobrovoljci oni naši ali tuji podaniki, ki so v vojnih letih prostovoljno podpirali naš) vojsko s tem, da so izpostavljali v nevarnost svoje življenje in imetje ter tako pripomogli k uresničenju našega narodnega osvobojenja, kakor ludj vsi vsta.ši iz prejšnjih vojsk.
Izvzemajo se osebe, ld so izstopile iz vojske brez vednosti naših oblasti, nadalje osebe, ki so bile ustreljene v poslednji vojni, tor tuji podan'ki, ki so samo zbirali prispevke ali pa dobro volj co, atom osebo, ki so bile v ujetništvu, pa so pobegnile in četovale po Srbiji, ter tuji podaniki, ki so bili kot dobrovolici v naši vojski in so pri umiku ostali v Srbiji, nadalje tuji podaniki, ki so po zlomu Avstro - Ogrske in po odredbi Narodnega Veča bili zadržani nada. Ije v vojni dolžnosti ter uporabljeni pr; sestavi novih edinic in za tem razni dobrovoljci - bolničarji.
Kot dobrovoljci ее smatrajo oni, ki so vztrajali do клтса vojne, in oni, ki so bili pred tem od vojaških oblasti oproščeni vo-iaškp službe zaradi raznih drugih dolžnost; ali pa postali nesposobni. Vsa potrdila э přiznáván i u dobrovoliskih pravic podoi-suje pooblaščeni pomočnik ministra vojsk r in mornarice.
Avtentično pojasnilo o novem uradniškem
zakonu
Načrt zakona še sploh ni sestavljen, ker še niti niso določene smernice
novega zakona — Vse druge vesti so tendenciozne
Beograd, 14. marca, pč V javnosti so bile nedavno razširjene konkretne informacije iz nekega dozdevnega načrta
novega zakona o uradnikih. Navajale so se celo podrobnosti, kakor nov razpored državnili uradnikov, nova sistematizacija plač m pokojnim. Vašemu dopisniku se z naimerodajnejšega mesta zatrjuje, da so vse te informacije apokrifne, deloma naravnost izmišljene. Za izdelavo uradniškega zakona je bila postavljena širša komisija strokovnjakov. ki je že dolgo razpravljala o glavnih smernicah in načelih novega zakona. Med delom te komisije so posamezni njeni člani navedli svoja strokovna mnenja. Zatem je nastal kratek odmor v dein komisije, ki je šele danes popoldne zopet nadaljevala svoja posvetovanja. V tem trenutku nima komisija še nobenegja izdelanega načrta niti for-muliranega mnenja, ki bi ga lahko predložila vladi. Cela stvar je še popolnoma v stadiju diskusije in formulirana odnosno sprejeta niso niti osnovna načela.
Prvotno je obstojal namen izsdelati nov uradniški zakon do konca tekočega meseca, tako da bi stopil v veljavo že z novim državnim proračunom 1. aprila. Kakor pa vse kaže, zaradi velikega obsega materiala in zlasti zaradi tega, ker je predloženih okoli 30 načrtov posameznih članov komisije, tega posla ne bo mogoče izvršiti niti v treih mesecih. Iz vrst komisije bo sedai naj-brže izvoljen ožji odbor, ki bo iz vseh predloženih predlogov izbral enega kot osnovo ter ga potem v podrobnostih redigiral. Na vladi bo potem, da predlagani načrt sprejme, zavrne ali pa iz-premeni.
Glede na navedeno ne predstavlja torej ono. kar se je doslej v javnosti navajalo o novem uradniškem zakonu, nobenega mnenja komisije. Šlo je oči-vidno le za zasebno mnenje posameznikov, kli je bržkone imelo tendenco izzvati službeni odgovor in službeno objavo zakonskega načrta samega odnosno objavo načel, na katerih bo novi zakon zgrajen.
Kolajna za zasluge pri pospeševanju
kmetijstva
Posebno bronasto, srebrno in zlato odlikovanje za zaslužne kmetijske
delavce
Beograd. 14. marca AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za. kmetijstvo po zaslišanju predsednika ministrskega sveta ter r.a osnovi čl. 5 zakona o redovih in kolajnah ter § 30 zakona o pospeševanju kmetijstva ustanovil kolajno za pospeševanje kmetijstva.
. Kolajna za pospeševanje kmetijstva Je trovrstna: bronasta, srebrna in zlata.
Vse tri kolajne so okrogle ter merijo ▼ premeru 25 mm. Na eni strani kolajne se nahaja slika Nj. Vel. kralja, okoli nje pa napis Aleksander I. kralj Jugoslavije. Na drugi strani se nahaja vodoravni napis v sredini »Za pospeševanje kmetijstva«. Kolajna je obdana od obeh strani z dvema žitnima vencema, spletenima na vrhu in na spodnjem delu kolajne. Vrh tega venca se nahaja kraljevska krona. Ob vrhu ie pritrjen obroček, na katerem visi kolajna na traku.
Kolajna za pospeševanje kmetijstva se nosi na levi strani prsi na rmeno-zelenem, 36 mm širokem moariranem traku, zvitem v obliki trikotnika.	'
Ta kolajna se daje kmečkim prvakom, ki so se po določilih § 30 zakona o pospeševanju kmetijstva izkazali pri kmetijskih tekmovanjih, ter drugim osebam, ki si stečejo posebne zasluge za napredovanje kmetijstva.
Kolajno podeli kralj na lastno inicijativo
ali na predlog ministra za kmetijstvo. V prvem primeru podpiše dekret poleg kralja kancelar kraljevih redov, v drugem primeru pa minister za kmetijstvo.
S podelitvijo se daje listina, na kateri je podpisan tajnik urada za kraljeva odlikovanja.
Kolajne se čuvajo v pisarni kraljevih od-likovanj, kjer se vodi tudi spis odlikovanih
oseb.
Za podelitev kolajne se plača posebna taksa. Kralj lahko oprosti odtlikovanca plačama te takse. Inozemci so plačila takse oproščeni. V obeh primerih se ta okolnost navede v listini.
Mati in sin umrla od glada
Sofija, 14. marca. AA. V Sofiji je umrl od gladu vojni invalid St. Georgijev skupno s svojo materjo Danko. Georgijev je bil že 6 mesecev brezposeln in ie nazadnje tako onemogel, da se ni mogel dvigniti iz postelje. Umrl je istočasno s svojo materjo, ki je umrla kakor sin od gladu. Oče umrlega Georgijeva je bil najboljši prijatelj slavnega bolgarskega pesnika Hrista Boteva, s katerim se je skupno boril. In-teresantno je, da je lastnik hiše, v kateri je Goo-giiev stanoval, poklonil pred kratkim 125.000 levov neki cerkvi. Nesrečnemu Georgijevu pa ni hotel posoditi niti 100 levov-, za katere ga je bil prosil.
Veliko povpraševanje po kronskih bonih
LjnHjana, 14. marca. Danes so se 20od-stotni kronski boni trgovali v Ljubljani in v Zagrebu že po 90—95 % nominalne vred-nosti, ker pri velikem povpraševanju ni экого nikake ponudbe več. Uprava »Merkurja« v Ljubljani ie prejela tekom zadnjih dni naročil za nominalnih 3.8 milijona Din, od tega je mogla kriti le 2.3 milijona Di.i. Kljub visokemu tečaju ni prišlo danes экого nič bonov na trg.
Preselitev češke tovarne v Jugoslavijo
Praga, 14. marca. i. Listi poročajo, da namerava velika in znana tvornica za svilo bratje Schil v Rymařovu na Moravském, ki zaposluje v svojih podjetjih okoli 2300 delavcev*, zaradi neprestanih težav, ki jih tvrdki povzroča komunistična agitacija, preseliti vsa svoja podjetja v Jugoslavijo, tovarne na Češkem pa opustiti.
Železniške nezgode
Beograd, 14. marca. AA. Na postaji Otok pri Sremski Mitrovici je počila cev za kurjavo lokomotive. Zaradi tega sta imela zamude dva v.aka, in sicer eden 57, drugi pa 90 minut.
Zagreb, 14. marca. AA. Včeraj ob 10.30 je na progi Zagreb - Zidani most pri poštnem vlaku št. 612 skočil zadnji vagon s tira. Vzrok je bila skrajna nepazljivost kretničarja, ki je napačno po tavil kretnice. Škode ni bilo nobene, pač pa je bil promet prekinjen 5 ur.
Bolgarski glas o Meštroviču
Sofija, 14. marca. AA. Vrni vši se Jugoslavije je napisal znani slikar Tanev v »Njivi» članek с Meštroviču. Članek, ki i« ilustriran, govori < Meštroviču im nje gori umetnosti v superlativih. Tanev pravi, da je Meštrovič »bog skulptuře«•
Preureditev trdnjave Klis
Split, 14. marca. n. Centralni urad za propagando našega Jadrana v Splitu, je pokren.il akcijo, da se preuredi stfara trdnjava Klíš v atrakcijo za tujce. Ker jc zagotovljen že potreben kredit, pričnejo tozade-vna dela že prihodnji ponedeljek. Najprej bodo porušili vojašnice, kj iili jc zgradila avstro-ogrska vojska, пэкаг bodo obnovili zgradbo samo ter urediti pota okrog starega gradu.
Nova srednja šola v Zagrebu
Zagreb, 14. marca. я. Uprava savske banovine je zagotovila v svojem proračunu potrebno vsoto za seziidanie novega poslopja za srednjo šolo. Poslopje, kj bo stalo 12 milijonov dinarjev, se prične zidati že v jeseni.
Dar prezidenta Masaryka bolnikom
Praga, 14. marca. d. Prezident Masaryk se je odločil, da porabi del od parlamenta mu poklonjenega narodnega fonda za nakup 2 g radija, ki naj se uporablja za zdravljenje siromašnih, na raku bolnih čsl. državljanov. Cena 2 g radija je nekaj če z 4 milijone Din. И
Novi bratislavski žsipan
Praga, 14. marca. i. Ministrski svet je na svoj i'današnji seji imenoval za župana v Bratislavi tamošnjega odvetnika dr. VI a-dimirja Krna. Dr. Krno je evangeličanski Slovak, po rodu isz Vojvodine in na glasu kot prvovrsten pravnik. Politično pripada agrarni republikanski stranki.
Aretacija sovjetskih vohunov
Bukarešta, 14. marca. s. V zadevi besa-rabske vohunske afere je izvedla policija v pretekli noči v Kšmevu in na meji ob Dnjestru nove aretacije. Med aretiranimi je tudi kišinevski občinski uradnik Maco-vei, ki je bil aretiran v trenutku, ko je hotel s čolnom prekoračiti Dnjester. V čolnu je bilo med drugim 500 žigosanih izkazov o rumunskem državljanstvu, seinam ki-šinevskih uradnikov politične policije ter mnogo vojaških dokumentov. Na podlagi izjav Macoveia je mogla policija še isto noč aretirati nekega narednika obmejnega lovskega bataljona ter nekega rezervnega majorja, od katerih je baje Macovei prejel vojaške listine. Listi zatrjujejo, da je v kratkem pričakovati novih senzacionalnih aretacij.
Cirkuška tragedija
Berlin, 14. marca. d. V sredo zvečer se je pripetila v cirkusu Hassel strahovita nesreča. Kaki dve uri po predstavi, ko so spravili že zdavnaj vse zverine v posamezne kletke in se je seveda tudi že občinstvo razšlo ter odšli počivat tudi cirkuški uslužbenci, sta se pričela v neki celici me-sariti na življenje in smrt sibirski medved in berberski lev. Junaška soproga cirkuškega lastnika, ki je ravno nadzorovala živali, je stopila v kletko ter skušala ločiti zverini s tem, da jih je pretepala z bičem. V tem pa je popadel lev ženo ter jo razme-saril po vsem telesu. Na njene klice so prihiteli tudi moški ter s streljanjem na razjarjenega leva rešili nesrečnico iz obupnega položaja. Težko poškodovano lastnico cirkusa so prepeljali v bolnico, kjer bo nedvomno podlegla. Severni medved je poginil, leva pa so že med reševanjem lastnice do smrti pobilL
Spor med dr. Udetom in graškim škofom
Gradec, M. marca. Včeraj bi se тпотэБ vrSiti državni izpiti na teološki fakulteti v stroki, fci jo poučuje vseučiltški profesor svečenik dr. Ud«. Sko! dr. Pawlikovski pa }e prepovedal teologom, da bi .polagali izpite, tako da se zaradi tega ?z-piti niso vršili.
Spominu Pundeva
SoBja, 14. marca. AA. Zadnja šrtevilka teden ske revije »Literarni glas« je bila posvečena pred kratkim ubitemiu književniku Vasil-u Pumde-v«. List poveličuje zasluge Pundeva za bolgarsko književnost. O Pundevu pišejo v listu znam bolgarski književniki Mitov, Azen Zlaíarov, Ludmil Stojamov, Vasilijev, Sira k Skltnik, Dřmiter Sišmanov in Jo sov.
Umor bolgarskega bankirja
Sofija, 14. marca. AA. fe Gornje Djumaje javíja-jo, da je bil tam ubit bankir Anton Rajnov. Ubil
ga je človek, kateremu je bankir prodal posestvo, ker ni .plačeval svojega dolga.
Pritožbe proti taksam in pristojbinam
Važna razsodba upravnega sodišča.
Davčna uprava v M. je odmerila nristoj-bine v pravdi, v kateri je bil tožnik oproščen plačila taks in pristojbin, zaradi poravnave med tožnikom in tožencem, in sicer razsodnino in hartijo od iztoževanega zneska. Tožencu je poslala davčna uprava položnico na plačilo od nje odmerjenega zneska. Proti tej odmeri se je toženec pritožil na finančno direkcijo v Ljubljani, ki je pritožbo zavrnila, ker bi ta po členu 231 točka 13 taksnega pravilnika zoper predpis pristojbin ne bila dopustna. V smislu člena 208 točka 1 citiranega pravilnika ima namreč stranka le pravico, zaprositi za povračilo pomotoma ali preveč plačane pristojbine (takse). Proti temu odloku se je toženec pritožil na upravno sodišče, ki je z odločbo 19. 2. 19.30 P 141/29-14 razsodilo, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba finančne direkcije v Ljubljani razveljavi zaradi ne-dostatnega postooanja upravnega oblastva. odnosno nezakonitosti, ker se v upravnem postopanju niso upoštevale oblike postopka.
V razlogih te razsodbe upravnega sodišča v Celju je ustanovljeno, da ima stranka, proti kateri se je bodisi s plačilnim nalogom ali na drug način odmerila pristojbina ali taksa, pravico pritožbe na finančno direkcijo rn nato tudi pravico tožbe na upravno sodišče. Upravne oblasti (davčna uprava in finančna direkcija) so se do sedai vedno sklicevale na določila čl. 2.31 točka 13 taksnega pravilnika, po katerem Pritožbe zoper predpise taks in pristojbin niso dopustne in so zato vse pritožbe, sklicevale se na to določilo pravilnika, zavračale. V razlogih razsodbe upravneera sodišča F 141'29-14 pa je izrečeno, da so dopustne kolikor v smislu čl. 23 zakona o taksah iz leta 1923.. tako tudi v smislu avstrijskega in madžarskega pristojbinskega zakona proti vsakemu re^enju, razsodbi, odločbi ali plačilnemu nalogu davčnih in finančnih oblasti redne pritožbe. V kolikor določa taksni pravilnik v čl. 2Э1 točka 13 drugače, nasprotuje ta pravilnik ministra zakonu in nima zato zakonit^ moči. Upravno sodišče pravi tudi, da bi se protivilo vsakemu pravnemu čutu, če bi stranke proti najvažnejšim rešitvam finančnih oblasti, to je proti plačilnim nalogom, ne imele redne instančne pritožbe. Tudi izhaja dopustnost pritožbe iz člena 22 zakona o taksah.
S to razsodbo upravnega sodišča je torej načelno izrečeno, da je dopustna pritožba oroti vsakemu plačilnemu nalogu, rešitvi. odločbi, razsodbi itd. davčnih in finančnih oblastj in tako tudi pritožba na upravno sodišče, dočim so do seda.i stale naše davčne uprave in finančna direkcija na stališču oravilnika finančnega ministra, da so pritožbe nedooustne in da se morajo najorei plačati pristoibine. nato na da ima stranka pravico, napraviti nrošn.io na finančno ministrstvo za povračilo preveč ali pomotoma plačanih m-istoibin ali taks.
Dr. Škapin, Maribor
Drzen roisarsM napad na travmo
Tolpa s puškami oboroženih roparjev opleitila trgovino g. Sever ja v Semiču.
Semič, 14. таге*.
Včeraj okrog 2. zjutraj je prišlo t>red hišo trgoven gosp. Antona Severja v Semiču kakšnih sedem s puškami obroženih in po obrazih zamazanih mož. ki so skušali vlomiti vrala v trgovino. Ker iim posel ni bil lahak, najbrž zaradi prevelikega ropota, ki so ga povzročali, ею se odločili vdreti v trgovino skozi izložbeno okno. Imeli so e se-b>j primerno železno orodje, s katerim ее jim je posrečilo razbiti okno in priti v notranjo.«!.
Nekaj roparjev je ostalo pred hišo na straži, drugi pa so v trgovinskem lokalu p>birali blago in ga tlačili v vreče. Kljub veliki pazljivosti eo zaradi naglega grab-Ijenja blaga povzročali vendar tako močan ropot, da se je zbudila gospa Strumbljsva, soproga Severjevega družabnika, odprla окпэ in zabičala proti neznancem pred hišo, zakaj ne dajo miru. Ko pa je natančneje pogledala skozi okno, je od strahu krikaila, kajti opazila je neznane možake e puškami pred hišo. V tistem hipu so roparji že ustrelili proti oknu. Zaradi teh strelov ее je zbudil tudi gosp. Sever, skočil iz postelje in 6 samokresom park rat ustrelil v zrak Roparji so se ustrašili in pobegnili v temno noč, puščajoč; za seboj krvavo eled. Kakor se sodi, se je pri naglem begu skozi razbito izložbeno okno eden roparjw močno obřezal na šipah in zaradi tega krvavel. Reparil 35 odnesli blaga zn 15.000 Din! Orožniki, ki jim je bil rop takoj javljen, marljivo iščejo sled, vendar doslej še brez uspeha. Gosp Sever je prosil tudi ljubljansko policijsko direkcijo za policijskega psa.
Zopet velik požig
Gomiisko, 14. marca V spominu so še lansko jesen se ponavljajoči požigi v Prekopi in okolici, ki so bili odtaknjeni vsi na enak način. Včeraj okoli pol 5. zjutraj je nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Sajovica, p. d. Fa.jfarja na Rezani pri Go-milskem. Kljub takojšnji pomoči gasilcev z Gomilskega in Gorenje vasi ter sosedov je bil ves trud zaman. Bil je to menda eden
največjih požarov v Savinjski dolini. Gospodarsko poslopje je bilo ogromno, pozidano šele pred leti. dotikal se ga ie na eni strani kozolec, na drugi pa sušilnica za
hmelj.	.
Goreti je začelo na najoddaljenej-sem mestu. Tekom 10 minut pa so plameni zajeli ves kompleks in grozotno uničevali veliko stavbo. Na skednju .ie bilo okrog 40 stotov sena in 20 stotov slame, kar je le še pospeševalo požar. Zgorel je tudi ?koro ves lanski pridelek limeüa. Časa ie bilo le toliko, da so sosedje jedva rešili živino in 2 voza. dočim .ie vse gospodarsko in pri i sko orodje uničil ogenj. Gasilci so se omejili 'e na lokaliziranje iti na to. da so porušili čim prej goreče tramove in s tem zmanjšali nevarnost za okolico.
Gosoodar sam pravi, da ie v torek zvečer odgnal nekega 30 let starega moškesa. ki je postopal tam okoli, in v sredo zvečer so ga videli ponovno. Ogenj jc bi! Podtaknjen tako premišljeno, da je bi'o vsako reševanje brezupno. Požigale: ^i ie bil co-stavil lestvo pri kozolcu na skedenj, k'er .ie na.ibrž nreno^il a zahvalo izkazal na tako strašen način. Skoda ie krita le deloma z zavarovalnino, za obnovitev gospodarskega poslopja pa nesrečni eosoodar nima niti enega za to uporabnega drevesa. G^zd prazen, kun pogorišča, časi slabi — koga ne bi tri obup po t?Vo vp'!kem zločinu!
Epilog razrušenega zakona
Danes dopoldne se j"e vršil pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru žalosten epilog razrušenega zakona^ Zagovarjal se je pred sodniki delavec in bivši posestnik v Gornji Gorici pri Pragerskem 38-Ietni Anton Pauko.
Obtoženec je bil znan kot soliden delavec in miren človek. Ko pa se je poročil, ni bil deležen zakonske sreče, kakršne se je nadejal, žena se je rada ozirala za drugimi moškimi in se za gospodinjstvo ni brigala. In ko sta Pauka zadeli še dve nesreči — hiša mu je dvakrat zaporedoma pogorela — je pričel mož delo zanemarjati in tudi popivati. Odšel je v sezonsko službo kot delavec, pošiljal pa je ženi kljub temu redno denar za davke, plačevanje obresti itd. Ker pa žena poslanega denarja ni porabila za določene namene, je končno moral posestvo prodati. Od izkupička mu je ostalo 14.000 Din, polovico je obdržal sam, polovico pa je izročil ženL Medtem pa se je žena zaljubila v mladega hlapca Matijo Mačka, čeprav je imela že troje otrok. Kljub vsem tem razmeram je Pauko še vedno želel, da bi se žena vrnila k njemu, o čemer pa ona ni hotela ničesar slišati. Tedaj je Pauko spoznal, da ne bo uspel in v njem je dozorela misel, da se odkriža nadležnega hlapca, ljubimca svoje žene. Sklenil je, da ga odstrani s sveta zlepa ali zgrda.
Sam za to ni imel poguma, zato pa Je začel lani nagovarjati Ljudevita Miklošiča iz Gornje Gorice, naj Mačka ustreli in da mu bo on sam preskrbel pištolo in naboje-Miklošič ni hotel izvršiti naročenega deja-janja, nakar mu je obtoženec 19. oktobra izročil zavoj strihnina, nato pa še dve zastrupljeni klobasi, proseč ga, naj jih nese Mačku. Toda njegov načrt zopet ni uspel.
Nato si je Pauko izbral Franca Zebca iz Gornje Gorice, ki se je pravkar vrnil od vojakov. Prosil ga je, naj nese Mačku dve steklenici mošta, ena ie bila čista, druga pa zastrupljena. Naročil mu je, naj spije prvo z Mačkom skupaj, drugo pa naj pije Maček sam. Zebec je res storil tako. Prvo steklenico sta pila skupaj v Mačkom, nato pa mu je natočil še iz druge. Maček je poskusil, pa je takoj čutil, da ima vino iz drtj^e steklenice grenak, neprijeten okus ter je pijačo izpljunil. Ostalo pijačo je Zebec izlil na tla.
Nato je Pauko še četrtič poskusil odkri-žati se Mačka. Poslal je Zebca k Mačku z nekim praškom, češ, naj ga polaga na rane ali pa naj ga zaužije. Maček pa je bil previden, za prašek se ni zmenil, marveč je vse skupaj nesel orožnikom in prijavil zadevo.
Dne 13. novembra je bil Anton Pauko, ki je takrat služil kot delavec v Sunju pri Sisku, aretiran. Prašek je policija izročila inž. Mohoriču v svrho analize, s katero je bilo ugotovljeno, da gre za strihninov nitrat. Količina bi zadoščala za usmrtitev pet do sedem odraslih oseb.
Zaradi tega se je Anton Pauk zagovarjal pred senatom, ki so ga tvorili kot predsednik sodnik Guzelj, kot prisednika Lešnik in Kolšek ter kot zapisnikar Berlič. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zor-jan, ki je Pauka obtožil zaradi hudodelstva poskusa napeljevanja k zavratnemu umoru.
Zaslišane priče Miklošič, Zebec in Maček so bistveno izpovedale v smislu obtožnice. Pauk je odločno tajil, da je hotel Mačka zastrupiti, trdil je, da vino in klobase niso bile zastrupljene, praške pa je dobil od nekega hrvatskega »čarovnika«. Ta prašek ima baje moč, da se osebi, ki ga použije zagnusi dotični, ki ga ljubi. Na ta način je hotel doseči, da bi se žena vrnila k njemu.
Posvetovanje senata je trajalo eno uro ter je bilo zaključeno ob 13. Senat je prišel do prepričanja, da obtožencu ni mogoče dokazati hudodelstva napeljevanja k^na-jetemu zavratnemu umoru s pomočjo pištole in praškov, ter ga je zato obsodil samo zaradi hudodelstva poskušenega za-strupljenja s klobasami in vinom na tri leta težke ječe, v plačilo takse 200 Din ter na povračilo stroškov.
t
Preminul je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oz. oče, st?ri oče, svak in tast, gospod
Gustav špecler,
učitelj v pokoju
Previdlen s tolažili sv. vere, je po dolgem mukapolnem trpljenju danes ob 11. uri dopoldne — v 70. letu svoje starosti — odšel v večnost.
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 16. t т., ob 4. uri popoldne na farno ;pokopališče v Trebnjem.
Trebn je-Ljubljana, 14. marca 1930.
Žalujoče rodbine: Specler, Saršon, Ing. Miklič.

Naši kraji in ljudje
Prihod dr. D. M. Domjanica v Ljubljano
Razgovor pesnika z našim urednikom.
Ljubljana, 14. marca
Z zagrebškim brzovlakom ob 17.30 je prispel ugledni hrvaški pesnik dr. Dragutin M. Dc»mjanic. da prisostvuje akademiji, ki jo prireia v njegovo počast Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu s sodelovanjem ljubljanskega častnega odbora in gledališča. V spremstvu g. Domjanica so prispeli tudi nekateri odborniki Slovenskega prosvetnega društva na čelu jim predsednik, univ. prof. g. dr. Boris Zarnik in taimK g. Pitamic. Dalje smo opazili skladatelja g. Lučiča, ki je komponira! številne Domjani-deve kaikavske pesmi. Ob tej priliki ie pošetil Ljubljano tudi naš rojak, zagrebški kanonik g. Barle. Dopotovala ie nadalje zastopnica ženstva ga. Magdičeva.
No postaji so sprejeli dobrodošlega gosta: v menu Реп-kluba in častnega odbora in-tendant Oton Župančič, ki ga ie obdaialo lepo število naših književnikov, med niimi urednika obeh slovenskih literarnih revij gg. Albrecht in Kobler. V imenu zadržanega mestnega župana g. dr. Puca je pozdravil goste magistratni direktor g. dr. Zarnik. Prisotni so bili tudi dopisniki ljubljanskih in zagrebških listov. Pred vstopom na peron ie bi g. dr. Domjanič obdarjen s šopki cvetlic. V spremstvu pesnika Zupančiča se je odpeljal v »Union«, kier se ie nastanil kot gost ljubljanskega Pen-kluba.
Po kratkem odmoru je g. dr. Domjanič sprejel zastopnike tukajšnjega tiska in jim ljubeznivo ustregel z nekaterimi izjavami o svojem pesniškem delovanju. Razgovor se je sukal predvsem okoli kulturnih vezi med Hrvati in Slovenci m okrog njegove kaj-kavske lirike, ki je Slovencem jezikovno toli blizu.
Na vprašanje, kdaj je začel pisati kaikavske pesmi, je odvrnil, da je poizkusil že v gimnaziji, vendar pravi začetek njegove kaikavske poezije pada šele v voina leta. Takrat je nekega dne hodil s fotografskim aparatom v bližini samoborskega kolodvora. Pri vasi Vrabce je hote! fotografirati kmete, ki so nalagali seno. To pa je opazil v bližini se nahajajoči neznan gospod, ki je urno stekel na občino in naznanil, da se v okolici klati vohun. Ko je prišel k ■postaji, sta ga dva moža postave aretirala m privedla k občinskemu načelniku. Le ta jc pozdravil v »špijonu« odličnega znanca, se smejal čudnemu dogodku, g. Domjanica lepo pogostil in spremil na postajo s šopkom cvetlic. Ta šaljiva prigoda je izzvala v njem potrebo, da jo v verzih osme~-i. Takrat je izhajal humoristični list »Šišrniš«. V njem je začel objavljati -prve kajkavske verze, ker se mu je zdelo, da so v tem narečju bolj humoristični. Počasi pa je spoznal, da je v niih čisto svojevrstna muzika, ki ga je spominjala slovenske in ruske pesmi. Tako je jel pisati kratke lirične pesmi v ka.ikav-ščini: te pesmi so bile toplo sprejete.
Nadalje je izjavil, da se nič ne čudi, če imajo Slovenci tako bogato liriko: za ruskim jezikom je slovenščina najlepša in naj-pripravnejša za lirsko pesem. Vrhu tega ga kajkavska pesem približuje narodni popevki. Sicer je njegovo glavno pesniško delovanje v štokavskem književnem jeziku.
O kulturnih odnosih med Hrvati in Slovenci. med Zagrebom in Ljubljano, je izjavil g. dr. Domjanič:
— Pred vojno smo si bili čuvstveno bližje: povojni dogodki s svojimi številnimi političnimi perturbaci i ami so nekoliko ohladili naša čuvstva. Preveč se je poznala v vsem našem življenju politična nota. Se-
daj tega ni več. Kulturnemu zbliževanju je pot široko odprta.
—	V Zagrebu živeči Slovenci so sigurno nova vez med vami in nami?
—	Brez dvoma. Njih delovanje se v medsebojnih odnosih blagodejno čuti. Treba je, da se tudi v literaturi zbližujemo. Predvsem se ne bi smeli med seboj prevajati. Naši in vaši pisatelji bi morali obojestransko sodelovati v revijah. Tudi abonenti bi se bili morali na tej poti zbliževati. Seveda, praktično so tu razne tež-koče. In kakor veste: v književnosti je tako: Nas, ki smo bili nekoč »mladi«, štejejo sedaj med »stare«. Nu, najmlajši pa se mnogo ne poznajo med seboj, ka-li? — Ali čitam nove slovenske knjige? Naročen sem na »Ljubljanski Zvon« in »Odmeve«, drugega ne čitam, še domačega slovstva ne utegnem natančno zasledovati. Saj veste: sem sodnik banskega stola, akti se mi kopičijo do vratu in še čez...
G. dr. Domjanič je zaključil s konsta-tacijo, da naše duševno zbliževanje vendar le napreduje in čeprav — je pristavil s svojo znano skromnostjo — bi bili lahko izbrali koga drugega, ne mene. je vendar nocojšnji večer razveseljiv znak novega kulturnega sodelovanja med našimi centri: Ljubljano in Zagrebom.
Prepričajte se o
največji izberi
vseh novosti v oblačilih pri tvrdki
L MAČEK, Ljubljana
Aleksandrova cesta 12
Pevski zbor UJU nred odhodom v ČSR
Danes se zbero v Ljubljani člani pevskega zbora UJU, ki ga tvorijo učitelji in učiteljice iz vseh krajev Dravske banovine, k zadnji pevski vaji. preden odidejo na koncertno turnejo v bratsko ČSR.
Ves zbor. ki šteje 80 članov, bo prepel pod vodstvom znanega dirigenta, profesorja zagrebškega konservatorija g. Srečka Kumra zadnjič celotni oroeram, ki sestoji po večini iz sodobnih skladb slovenskih, hrvatskih in srbskih komponistov. Uvodoma bo zapel zbor, čigar turneja se bo vršila še v okviru Masarykovih proslav, najnovejšo pesem E. Adamiča, ki jo je priredil na Župančičev tekst po znani slovaški narodni pesmi »Teče voda. teče«, najljubši pesmi prezidenta Masaryka.
Učiteijska deputacija bo izročila to skladbo na pergament napisano in v usnje vezano na Hradčanih, ko bo čestitala visokemu jubilantu.
Posebna spominska darila dobi tudi pokrovitelj turneje, naš praški poslanik, minister dr. Grga Angielinovič kakor tudi vsa županstva mest. kier se bo vrši! koncertni nastoo. Darila izdeluje naš znani slikar -grafik Elko Justin. Minister Angjelinovič dob; album z originalno diplomo, eno stranjo teksta in posvetila ter tri originalne lesoreze, k' predstavljajo Masaryka in dve simbolični kompoziciji v barvastem lesorezu: Oznanenje in Pevca. Češkoslovaškim mestom bodo poklonjeni originalni lesorezi s kompozicijo v barvah na motiv: Pevec.
Zaslužni prijatelii in podporniki Učiteljskega pevskega zbora po dobe kot častni člani umetniško izdelane spominske diplome, za katere je izdelal osnutek istotako g. Justin.
Želimo, da tndi Učiteljski pevski zbor
pribori jugoslovenski pesmi v ČSR odlično mesto, sledeč velikemu vzgledu ljubljanske Glasbene Matice, katere zmagoslavna pot po bratski republiki ostane nepozabna.
Slikar Jakac med Indijanci
Cleveland. 28. februarja
Moje romanje preko Zedinjenih držav je zaenkrat končano. V dobrih petih mesecih sem prepotoval 10.000 km. Čudno, tu človek niti ne občuti ogromnosti takega potovanja!
Hribovit svet. ki sem ga imel priliko občudovati v Arizoni, se mi zdi da živi ponekod mrtvo živiienie kakor bi žaloval nad izgubljenimi bitii. Isti izraz imajo dobrodušne, a bolestne oči Indijancev. Onemogla resignacija je v niih — bolest jih ie napravila mehke. Prepričan sem. da občutijo ti sinovi groteskne rdeče zemlje. kai so izgubili. Isto sem občutil pri njih kakor pri Arabcih: beli ljudje so jim prinesli le nesrečo.
Sreča! sem jih v firand Canyonu. Sen-zacii željnim ameriškim turistom so plesali svoje nenavadne plese ob svojevrstnem petju in zamolklem ritmu velikega bobna-ples orlov, ples Hopi in boini nie*. "»Thi1; is erazy:« je siknila med zobmi Američanka poleg mene, ko je naraščalo divje vzklika-nje boinega plesa. Gledala ie v mojo ski-cirko namesto v Ples. Zdelo se mi ie. da jo je zbodel plamen elementa nepokvarjene nature in vzbudi! zaničevanie nemočnega. Siknil sem ji nazaj: »I to think so of vou!« Divji, ves naravno sproščeni krik in petie boja sta ji šla na živce. V indijanskem dialektu angleščine ie razložil glavar z dolgo perianico na glavi okoli stoiečim. bledim Američankam v jahalnih hlačah in ameriškim sportsmanom pomen plesa. Veliki boben. ki je služil za ritem petja in pesmi, je sprejemal darove kakor da si Indiianci nočejo mazati svojih rok z rokami izkoriščevalcev. »Indian-reservation« strašijo napisi. Sedai ko so v agoniji, jim poklanjajo »neodvisnost«.
Vse to me ie bolelo. Ko sem se zvečer v trgovini nad grozotno zevaiočim canvonom pogovarjal v družbi svojega prijatelja Indijca z indijanskim glavarjem, ni odgovarja! z besedami, kar sem ga vprašal jaz ali globoko čuteči braman iz Mad^asa. temveč s povešenimi očmi in nama ie dal čutiti svoie misli z bolestno sarkastičnim izrazom okrog usten.
Ko smo na vožnii preko New Mexica stali na postajah, so dvigale Indi'anke do oken in vrat črnih vlakov svoie roke in ponuiale bele in leno poslikane posodice z indijanskimi starodavnimi ornament! — za svoje življenje in nam v spomin. Vtis sem imel, da so si v sorodu z M^-neo'kami iz Tibeta ali Mandžurije — tudi Eskimkam so zelo podobne. Črne. lesketajoče lase imaio. široke obraze, mo"ki pa so ostrih potez kakor skale v canyoru.
Vlak je drvel skozi neskončne Puščave, poraščene le s puščavskim grmičiem in kaktusi — iz te planjave pa so vstajale ogromne vodoravne :n navoično odrezane, krvavordeče skale — dolge in mizaste in zopet ostrih konic kakor kortia. Sclnce je sijalo nanje in bilo ie kakor bi krvavele.
Tri dni in tri noči sem dirial s črno, železno kačo preko neskončne fantastične Puščave. Z menoj so se vozili vojaki iz Ho-nolula: dolga je bila njihova pot, zato so tudi imeli izmučene obraze.
Ko sem se vozil preko Kanzasa, kjer se loči zahod od vzhoda, sem začutil v mehkem zimskem popoldnevu tople luči, po ogromnih, mrtvih žitnih poljih bližanie domu, dih velike noči v domovini kakor da bi slišal velikonočne zvonove svoje zemlje.
Iz vsega srca sem si zaželel zopet domačih polj in gozdov Čudno, ravno tam se je začel teman oster in neprijazen ameriški vzhod s svojo odurno, črno, leseno arhitekturo. Saje so se jele mešati s snegom, črna, pošastna so bila človeška bivališča. Pošastni mršavi konji so postajali v gručah na snegu ali pa so se zajedali v velike kope sena.
Vlak je že vozil s postaje, pa se je nenadoma zopet ustavil Odšel sem v sosednji kadilni voz in presenečen opazil, da visi preko naslanjača vznak starec s sivo, plešasto glavo. Iz vratu mu ie grozotno vrela kri in se sesedala ob železnem podstavku na črnih, umazanih tleh. Čez par minut so ga že skozi okno vsega okrvavljenega položili na nosila za njim papirnato škatlo in oguljen klobuk. Že zopet smo dirjali naprej. prihajali so novi ljudje, izbrisana je bila kri, vesele se ie polnil prostor s toba-kovim dimom, nihče izmed novodošlih ni slutil, kai se je malo prej pripetilo v istem prostoru.
Sedaj sem zopet tu sredi rdečih tovarn, črnega snega in blata, mračnih niš. drvenja avtomobilov, sredi ljudi, ki jim bereš v očeh le pohlep po zlatu.	Jakac.
60. uprizoritev „Prisege"
Delo Manice Komanove. ljudska igra »Prisega ob polnoči«, doživlja venomer lepe uspehe. Manica hodi s to pristno ljudsko dramo po vsej Sloveniji. »Prisega ob polnoči« je bila igrana tekom dobrega leta v najrazličnejših krajih. Igre so se lotili z vso vnemo dobri podeželski odri in imeli z njo tako imenitne uspehe kakor sicer z malokatero slično stvarjo. V tem tiči pač največje priznanje plodoviti ljudski pisateljici in pesnici, ki ie zajela ljudi in dejanje res iz našega ljudstva in ki pozna bitje in žitje naše kmečke vasi, vse njene navade, skrivnosti in muhavosti, značaj našega kmečkega človeka. »Prisego« so dajali naši podeželski odri z istim veseljem in navdušenjem za stvar tako na Gorenjskem in Dolenjskem kakor tudi gori na skrajni severni meji med Prekmurci. Šla je po vsej mariborski oblasti, lotili pa so se je tudi rojaki v daljni Ameriki.^ da si tako vsaj v igri pričaralo pred oči in v duše košček življenja v domačih krajih.
Nedavno smo objavili 40 odrov, ki so že dali »Prisego ob polnoči«, stvar pa je šla vedno dalie in v nedeljo bo igrana šestde-setič. Naključje je hotelo, da bo igrana 70. predstava baš v Manični domači občini v Št. Vidu nad Ljubljano, ravno tam, kjer je videla pisateljica za svojih mladih dni ljudi, ki so doživljali vse. kar prikazuje njeno popularno dramsko delo. Predstavi bo v nedeljo prisostvovala tudi pisateljica.
Zadnjih 19 predstav Manične igre so dala naslednja društva: Podružnica JM v Metliki. »Lendavski glas« Rogaševci-Prekmur-je. Olepševalno društvo Makole, Slovensko bralno društvo v Železnikih. Gasilsko društvo Šmarie-San. Bralno društvo Selnica, Prosvetno dnTtvo Globasnica. Sokol Šmartno ob Paki, Soko! Mokronog, Prosvetno društvo Naklo. Gasilno društvo Griže, Dramatično društvo Polzela. Prosvetno društvo Zalog. Šentjakobski oder Ljubljana, Dramatično društvo »Planinska roža« Mill-wauke-USA. Sokol Dražgoše. Gasilno društvo Smlednik. »Svoboda« Leše-Prevalie, Dramatično društvo »Lilija« Cleveland -USA in jutri Št. Vid nad Ljubliano. kier bo »Prisega« odigrana ob prisotnosti pisateljice
Drzni vlomi v Beli Krajini
Semič. 14. marca
V Beli Krajini je zadnji čas bilo izvršenih več tatvin in vlomov, a storilci še nikjer niso izsledeni. Dne 12. t. m. ponoči so bili samo v Semiču izvršeni trije drzni vlomi. Nekako ob 1.15 so vdrli neznani lopovi v trgovino Josipa Zurca. Vtrli so izložbeno okno ter odnesli manufaktuře za okrog 12 tisoč dinarjev. Nadalje je bilo tisto noč vlomljeno v vinsko klet Matije Severja. od koder so tatovi odnesli 40 litrov žganja in 75 litrov vina ter se škoda ceni na 1.800 dinarjev. Poleg Severjeve kleti so tatovi vlomili še v sosednio vinsko klet, last Matije Sepaharja iz Goklovcev. Odnesli so kakih 130 kg suhega svinjskega mesa, 30 klobas in 25 litrov žganja. Škoda se ceni na 3.800 Din. Oškodovani pa so prizadeti tem bolj, ker so popolnoma razbite ključavnice in trpijo še razno drugo škodo, ki so jo vlomilci povzročili s pustošenjem.
Videti je, da so na delu opasni in preve-jani tatovi. Že koncem februarja je bilo namreč vlomljeno tudi v klet Marije Škri-njarjeve iz Kašče. kjer je zmanjkalo okrog 300 litrov vina. Tu ie bil na delu en sam tatič, ki se je v kleti kar udomačil in si za sodi celo uredil ležišče. Skozi strop je ponoči zahajal v klet in srkal ter odnašal vino. Lastnici se je vendarle čudno zdelo, da se je vino tako hitro sušilo. Obvestila je o tem orožnike, ki so se naslednjo noč podali na prežo. Opazili so še luč v kleti, toda tatu se je vendar posrečilo, da je pobegnil skozi strop in izginil v temno noč. Vsekakor je po zadnjih drznih vlomih očitna potreba poiačanja orožni štva.
Ne dajte se zavesti
in kupujte samo pravo
francosko žganfe
Najboljše domače zdravilo, neobhodno potrebno v vsaki hiši.
Uporablja se proti revmi, boleznim mišičevja, trganju v sklepih, utrujenosti, obči telesni slabosti.
za mazanje. Pri želodčnih krčih nekoliko kapljic na vodi ali sladkorju, za nego grla, zob, las in oči kot primes k vodi, pri odraslih in deci.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijab ter boljših trgovinah. Cena mali steklenici Din 10, srednji Din 26, veliki Din 52.
Pazite na ime »DIANA« ta se varujte ničvrednih potvorb!
Ako v lekarni ali drogeriji ne dobite »Diana« francoskega žganja, pošljite 50 Din m dobili boste z obratno pošto franko 5 maiib steklenic od glavnega skladišča za. lugoslavijo: JUGOFAKMACIJA, d. d., ZAGREB.
Oduren incident ob proglasitvi sodbe
Ljubljana, 14. marca
Sodna kronika kmalu ne beleži tako odurnega incidenta kakršen se je danes popoldne primeril v razpravni dvorani štev. 79. po proglasitvi sodbe.
Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, se je zagovarjal zaradi več vlomov pohajkovač in profesionalen vlomilec Nace Možek. po poklicu tesar, nestalnega bivališča, rojen 9. julija 1889 v Kamniku pri Preserju. Leta 1920. je bil pred ljubljansko poroto zaradi več tatvin obsojen na 8 let ječe. Svoj tatinski poklic pa je začel že leta 1911. Lani od septembra dalje, je izvršil razne vlome. Najprej je 6. septembra vlomil v hišo Jožeta Beli-harja v Šenčurju pri Kranju, kjer je pokradel raznovrstne predmete, med drugim celo kis. olje in solato. Tudi nekaj denarja je odnesel. V decembru je izvršil dva vloma, in sicer pri posestniku Antonu Klako-čerju in Josipu Klobasi v Ješovcu. Klako-čarju je odnesel med drugim 1 tisočak. Letos, začetkom januarja, pa se je Možek pojavil v Lisičnem, kjer je okradel posestnika Frana Kovačiča. Celotna škoda, ki jo je povzročil s svojimi vlomi, je bila ugotovljena samo na 2939 Din. Kradel je pač, kar mu je prišlo pod roke.
Pred senatom je danes Možek vse inkriminirane vlome priznal, pristavil je samo, da ni vsega ukradel, kar je zapisano v obtožnici. In obsojen je bil zaradi zločinstva tatvine na 4 leta težke ječe (robije) in v smislu § 52 kaz. zak. po prestani kazni v prisilno delavnico. Ko mu je predsednik po razglasitvi sodbe podal pravni pouk, je Možek razjarjen vzkliknil:
Bežite vsi skupaj! Jaz nisem za prisilno delavnico, ker sem nesposoben za delo. Ti si — srepo se je obrnil proti predsedniku — ti si za prisilno delavnico! Alstan, bežimo!
Državni tožitel.i dr. Fellacher je predlagal, da se proti obtožencu takoj sodno postopa in se ga obsodi zaradi uvrede uradne osebe (§ 302 kaz. zak.).
Sodni senat se je umaknil v posvetovalnico. da sklena o predlogu državnega tožilca. Po daljšem posvetovanju je predsednik proglasil 'sklep, da se bo proti obsojencu posebej postopalo, ker je bila razprava že formalno končana in ne more predsednik kot tak soditi o stvari, v kateri je sam prizadet.
—	Ali sprejmeš sodbo? je še vprašal obsojenca zapisnikar.
—	Ne sprejmem. Magari, če me sodite na deset let
Ljudje, ki so bolni na žolčnih-Iedvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Senzacija! Jntrl premij er a najlepšega zvočnega velefilma is veta!
ZIEGFELD J: Л OPERETA
Največja svetovna filmska opereta!
Pojeta in govorita
BEBE DAXIEL8 in JOHN BOLES
najslavnejša pevca Amerike! RazkoSje, lepota, divae, očarujoče arije! — Prekrasne plesalke ta
bogate toalete!
Film v naravnih barvah!	Jutri *•/)•.	Ю. (\%Л
Premiera V ЬШНСШ KtHU JilatiCa
Smo že skoro sred
posl a, veodar še odmevi в спю-ЬЫе redute, te vsakoletne naj elegantne j-še predpustne prireditve r Lj ubijam, dajejo mnogo snovi razgovorom ia odobravanju. Priznati |e treba, da je letošnja reduta zadovoljila v vsakem pogledu. Originalna eleganca mask, prelepe damske toalete, v skladu s težkim stilom devize, vse to je dvignilo reduto na lávo vdikomesitne prireditve. Organizacija le poslovala brezhibno. Pri[»rave Je vodil poseben komite gospodov, broječ 40 članov pod vodstvom gg. Ribařa ta Dan Ha Sancina, vzporedno }e deloval veliki damski komite pod vodstvom ge Maše Gromo-ve in Olge dr. Pucove, Bolj kakor kdaj doslej se je obnesáa akcha s poveri eniki v vseh večjih krajih Slovenije. Zato ie udi dotok gostov z dežele bil letos nenavadno relik.
Enostavno, pa ze4o učinkovito dekoracijo sta zasnovala arh. Spinčič in prof. Gfobočitik, ki sta glavni aranžman prenesla na oder. Tn je bil tudi postavljen originalni vrtiljak. Ko je izpod dekoracij, predstavljajočjh pierota in pierotko, pri-rajal sprevod mask, silno pester in slikovit, ter te efektna skupina mušketirjev zasedla vrtiljak, okoli je sledil obhod 350 mask, je bilo
takoj ustvarjeno najvedrďše razpoloženje. Ob zvokih izvrstne Merkurjeve godbe se Je razvHai ples ▼ noč. Vsi raxpoložHivj tmkmski lokati so bilj polni elegantne publike. Postrežba je bila zelo solidna, posebno dobro je bO obiskan bar v beli dvorani, % velemestno dekoracijo ln moderno razsvetljavo.	,
Žirija, ki so jo tvorili pod predsedstvom Sava Sancina umetniki Saša Santo). A. G. Kos, Lojze Doßnar In MIha АЫе5, Je poslovala brezhibno, hnela pa ie pri izbiri težavno stališče. Po daljšem presojanju je s prvo nagrado odlikovala gdčnoPapeževo, kostumirano kot polarno noč. Druga nagrada je bila ekvivalentno priznana gospe Hityjevi in gdč. Turkovi. Med skupinami so bili s prvo nagrado odlikovani mušketirji. Za najlepšo damo redute pa so gostje z listki izvolili gdčno Ježovnikovo, ki je prejela od prirediteljskega odbora Dolin arjev kip: Mati - begunka.
Uspeh letošnje S. črao-bele redute prekaša v vsakem pogledu vse dosedanje. Da je ta reduta prišla že v tradieüo, dokazuje prav posebno tudi naslednje dejstvo: tekmovanje izložbenih oken se letos na vršilo, vendar so modni trgovci samj aranžirali krasne izložbe, Id so presegale po okusu in slogu vsa dosedanja tekmovanja. V najstrožjem stilu so seveda Ы1е urejene izložbe renomiramh modnih tvrdk: Kette, Magdič, Mela, Soss in Schwab. Izmed drugih tvrdk, ld so se pri letošnji čnro-befi redu ti posebno odlikovale, velja omeniti Elektroindustrijo (Goeposvetska oesta), ki je oskrbela сйл-no razsvetljavo г lampijonl.
Zgoraj: prvonagrajena »polarna noč« (gdč. Svetka Papeževa), originalna marketenderica (gospa Spinčičeva), pridružena skupin! treh mušketirjev (gdčna Severjeva ln Slavčeva ter gospa Šerbanova). — Spodaj skupina cowboy-siris znane članice plavalne sekcije ASK Primorja) — V sredini: vrhovni reditelj Cvirn; desno gospaH*ty-jeva s kavallrjean rož.
III. zabafiii те с er л fl
____________danes arveéer
kon§maÉOri§tOT v dvořani
----------- - — Kazine
Vabila in sporedi (kot vstopnice) v Matični knjigarni
Jonny> Jazz! Bnffct! Ples in drn go
асе vesti
n
revija za javna vprašanja z jako pestro in zanimivo vsebino na 56 straneh v krasnem ovitku je izšla.
Kupujte, naročajte jo!
*	Promocije na ljubljanski univerzi. Na pravni fakulteti ljubljanske univerze bodo danes opoldne promovirani za doktorje prava diplomirani pravniki gg. Ivo Dougan iz Gorice, Vladimir Grosnian iz Ljutomera in Zora Tominškova iz Ljubljane.
*	Sodniški izpit je včeraj položil pri višje ;n deželnem sodišču v Ljubljani sodnik pripravnik g. Marko Roš sz Celja. Čestitamo.
*	Izpremembe v državni službi. Какот se
trradno objavlja, so v državni službi premeščeni: šumarsk; referent v Mariboru Anton Rožič kot šum ar ski nadsvetnik v Karlovec, šumarski nadsvetnik Gustav Kr-žič iz Murske Sobote v Split, šum ar ski nadsvetnik Stanko Urbas pa od velikega županstva v Mariboru k inšpektoratu banské uprave istotam. V poštni služibi sta premeščena uradnika Bernard Nagiič iz Trbovelj 1 nazaj na MariboT 1, Bogomil Leska pa iz Trbovelj 2 na Trbovlje l.
*	Napredovanje v osnovnošolski službi. V 3. skupino II. kategorije so pomaknjeni naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Sedma-rac Nada v Vojniku, Jesih Iva v Ajdovcu, špan Nuša v Ljubljani, Flegar Anton v Trbovljah - Vodah, Verbančič Zofka na Jesenicah, Svete Stane v Zgornjem Tuhinju, Aparnfk Gojmir na Vidm«, Janež^č Gabrijel v Škofji Loki, Schüller Kristina v Trbovljah. Lečnik Angela v Mariboru. Baho-vec Mihaela v Kranjski gori Sul igo j Avgust v Trbovljah - Vodah in Gradlšar Ana v Brezovici. V 4. skupino II. kategorije pa so napredovali: Sketelj Albina v St. Janžu na Vmski gori. Arnejc Karolina v Sv. lx>-vrencu pod Prežimom, Stancer Ana v Keblju, Lavrič Marijana na Dolžu. Bleiec Katarina prt Sv. Vidu nad Cerknico, Horvat Bela v Kostrivnici, Kac Elizabeta v Dobrovniku, Zupane Ana v Gorjah, Fister Julija v Veiesovem, Kocijančič Vida v Bo. hinjski Bistrici, Perko Josipina v Dobovcu, Pivk Otilija v Čatežu, PSrkelj Franjo v GoTjah. Вето t Angela v Sv. Vidu pri Stični, Možina Boris v Žvirčah, Pogačnik Stanko v Logu - Zaplani, Volčjak Ana v Zftbršaih, Zimmer - Veršřč Josipina v Ne-deljici in Koritnik Mladěn v Tršču.
*	Jubilejna številka »Zborov« ob priliki 25 letnice pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je izšla v krasni opremi, z bogato vsebino in številnimi slikami. Vsebina glasbenega dela: A Jobst: Vnebovzetje Marijino. mešani zbor z orgflami; F. Juvanec: šopek. moški zbor; V. Mrrk: Djaurko mila, moški zíbor s tenor solom; St. Premrl: Moj dom, mešani zbor. — Vsebina književnega dela: M. Kunčič: Pesmi, dr. Jos. Man-tuani: O slovenski operi (nadaljevanje); L. Zepič: O turneji pevskega zbora Glasbene Matice po Franciji; V. Pfeifer: Česa nam manjka; Zgodovina pevskega društva > ljubljanski zvon« 1905—1930.; Imenik društvenih ustanovnih in rednih članov itd. Naročnina na »Zbore« samo 50 Din. Jubilejna številka kompletna 15 Din, brez glasbene priloge Ю Din. Naročila le na tspravo »Zborov«, pevsko dništvo »Ljubljanski zvon« v Ljubljani.
*	Predavanje o Ivanu Cankarju. V sredo zvečer je v Beogradu pred polno dvorano Kola srbskih sester gospodična Alojzija Štebijeva predavala o Ivanu Cankarju. Predavateljica je žela mnogo priznanja za svoja izvajanja.
*	Major v pokoju Karel Perhavc t. Na Trški gori pri Krškem je na svojem posestvu včeraj nenadoma preminul major v pokoju g. Karel Perhavc. Podlegel jc sladkorni bolezni, zaradi katere je moral tudi predčasno dati slovo vojaškemu stanu. Star je bil šele 57 let. Pokojnik je bil že v avstrijski armadi zaveden in odločen narodnjak. ki se je po prevratu takoj stavil na razpolago narodni vojski ter v prvih prevratnih dneh storil mnogo dobrega za našo Jugoslavijo. Za časa Avstrije je bil med vojaki 17. pp. izredno priljubljen, saj je govoril s slovenskimi vojaki vedno slovensko ter jih jc tudi v slovenščini poučeval. Kot narodnjak je bii že za časa Avstrije dober prijatelj sedanjega generala Maistra in majorja Colariča. Velik ugled je pokojnik užival med domačini Trške gore, ki obžalujejo njegovo prezgodnjo smrt. Pokojnik je bil vedno dobrin rok in je rad pomagal, komur je le mogel. Pokojniku, ki zapušča žalujočo soprogo, bodi ohranjen časten spomin! Žalujoči soprogi in sorodnikom naše iskreno sožalje!
*	Ekskurzija srbskih kmetov. V svrho medsebojnega spoznavanja in zbližanja bo večja skupina kmetov iz okolice Kruševca in iz raznih drugih krajev priredila v kratkem turnejo po naši kraljevini. Izletniki obiščejo Beograd, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in naše Primorje, pa tudi razne kraje v okolica Ljubljane, Zagreba in Splita. Stopili bodo v neposredni stik s kmeti, fci racionalno in z večjim razumevanjem obdelujejo svojo zemljo. S skupino bo potoval tudi pevski zbor «Svetlost«, ki bo v večjih krajih priredil koncerte. Svojo turnejo nastopijo srbski kmetje 16. marca t L
*	Nova carinarnica v Šibeníku. Občinski tehnični odsek je zaključil priprave za gradnjo nove carinarnice, ki bo stala tri milijone dinarjev. Načrt je bil poslan v odobritev ministru financ.
*	Otvoritev našega zračnega prometa. Zračni promet, ki je bil preko zime ustavljen, se v bližnjih dneh zopet otvori. Dne 17. t m. poleti ob osmih zjutraj prvi aero-plan linije Beograd - Zagreb iz Zagreba proti Beogradu, kamor prispe ob 10. dopoldne. Popoldne ob 2. pa odleti prvi aero-plan iz Beograda protj Zagrebu, kamor prispe ob 4. popoldne. Promet na ostalih progah bo otvori en pozneje.
*	Država bo gradila poslopje za poštne urade. Ker v mnogih krajih naše države ni poslopij za nastanitev pošt. brzojava in telefona ter se v to svrho najemajo privatna, pogosto nepripravna poslopja za visoko na-jemščino, je gradbeno ministrstvo sklenilo, da bo za nastanitev omenjenih uradov zgradilo čimveč državnih poslopij na ta način, da se bodo stroški za novozgrajena poslopja poravnali v teku let z najemščino, ki se sedaj plačuje za nastanitev uradov in za selitve. Lepo število občin je že prijavilo svojo pripravljenost, da da brezplačno na razpolago primerna stavbišča.
*	Organizacija izletov na naše Primorje. Znani potniški biro Ш v Draždanib, k; ima obsežno razpredeno poslovanje po vsej Nemčiji, je tudi za letošnjo sezono organiziral vrsto izletov na naše morje. Za vsak teden je predviden razen specijalnih izletov po en izlet nemških turistov na naš jug. _
IVelesenzaci je!	Novo!
Ob 4., pol 6., pol 8. tn 9.!
TOM MIX
V pustolovnem filmu
Ш milosti
RESO IDEAL.
*	Odvetniški koncipljenti ne smelo zagovarjati. Okrožno sodišče v Subotici je te dnj ob priliki neke kazenske obravnave storilo sklep, da odvetniški koncipijenti pred sodiščem ne smejo zagovarjati svojih kli-jentov. V neki kazenski obravnavi je odvetniška koncipi jen tika dr. Julija Gyelmiso-va prišla k sodišču, da bi zagovarjala obtoženca. Državni pravdnik je takoj stavil predlog, da se gospodična Gyelmisova ne prepusti k zagovoru, češ, da imajo po noy vem kazenskem zakonu samo odvetniki pravico zagovarjanja. Sodišče je predlogu pritrdilo ter preložilo obravnavo. V pravniških krogih je ta sklep sodišča izzval veliko pozornost. Odvetniški koncipijenti so sklenili, da bodo v zadevi poslali pritožbo ministrskemu predsedniku in ministrstvu pravde.
*	Slovenska Matica naznanja: 1. in 3.
snopič Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi sta se morala ponatisniti, ker sta pošla. Ponatis je gotov, vezava celotnega prvega dela je dovršena. Knjiga, ki obsega slikarstvo, skulpturo in arhitekturo, skupno 316 strani s 141 slikami, velika ostnerka, stane vezana v najfinejše platno, izvirne platnice 200 Din (tržna cena). Za člane znatno znižane cene, seveda za vsakega le za en izvod. Dobe se tudi posamezni snopiči 1 do 3. V zalogi je še nekaj izvodov faksimilirane (Blasnikove) izdaje Prešernovih poezij po pesnikovem rokopisu iz 1. 1846. v lični kartonski kasetu. Cena 260 Din, za člane 220 Din. Nadalje tudi nekaj izvodov Trubarjevega zbornika (1908, 193 str.). Vezan v izvirne platnice 70 Din (člani 50 Din). Opozarjamo na Zemljevid slovenskega ozemlja 1 : 200.000, v 4 sekcijah z vrisanimi drž. mejami. Oddajo se tudi posamezne sekcije. Cena za vse sekcije 100 Din, posamezne 30 Din. Na platno, žepni format z etuijem 150 Din, posamezne sekcije 50 Din. Avtokarte v istem merilu, žepni format 80 Din. Za člane znižane cene. Letošnje knjige izidejo o Veliki noči.
*	Ciril Metodovi podružnic; je prejela od posojilnice v Brežicah 100 Din. od posojilnice v St. R upe rtu na Dolenjskem 50 Din, od županstva v Kočevju 50 Din in od Kluba Primork 100 Din. Lepa hvala darovalcem
GOZDNA SEIIEM
SAŠA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.	90
*	Avtobusni promet Črnomelj - Generalski stol. Prejeli smo: Tvrdika Vukmamč, Zagreb je začela z avtobusnim prometom Črnomelj - Generalski stol. Avtobus vozi dvakrat dnevno s kolodvora Črnomelj na Vinico, Bosiljevo, Lešče do postaje Generalski stol. Cena za osebo je od km 1 Din. To je važna pridobitev ne le za mesto Črnomelj, temveč za vso bližnjo in oddaljeno okolico. Potniki, ki se vozijo na Sušatk, izstopijo v Črnomlju, sedejo v avtobus in stopijo v Generalskem stolu zopet na vlak. Tako se izognejo ovinku iz Črnomlja v Karlovac in iz Karlovca do Generalskega stola. Z veseljem pozdravljamo to pridobitev, ker se bomo za nekaj dinarjev lahko vozili po svojih opravkih v Črnomelj, kjer je itak sedež vseh oblastev. Vsakdo ima sedaj lepo priliko, da si ogleda prijazno Vinico, rojstni kraj našega pesnika prvaka
Otona 2оратДба. Obeta se nam budi avtobusni promet Črnomelj - Nemška Loka -Stari trg.
*	Gradba katoliške katedrale ▼ Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, se bodo v kratkem pričela gradbena dela za novo katoliško katedralo. Gradbeni troški so preračunjeni na poldrugi milijon dinar jev. Stavbišče je beograjska mestna občina dala brezplačno na razpolago. Nj. Vel. kralj je naklonil večjo svoto za gradbo katedrale.
*	Nova pomorska postaja v Trsta. Na
pomolu Bersaglieri v tržaškem pristanišču je zgrajena nova pomorska postaja, pri kateri se bodo ustavljali veliki parniki. Postaja, ki je stala skoro sedem milijonov lir. ima v pritličju prostora za potnike tretjega razreda, v prvem nadstropju pa za potnike 2. in 1. razreda. Na pomorski postaji se vršijo vsi posli, ki so potrebni pri vkrca vanju in izkrcavanju potnikov ter njihove prtljage.
*	Muslimanski hadžiluki. V četrtek 20. tm. odide na liadžiluk (romanje v muslimanske svete kraje) šest hadáij z dvema Arabcema kot spremljevalcema. Ob koncu meseca pa odide na božjo pot v Mehiko in Medino še več drugih hadžij i z Bosne,
*	Tihotapska ladja zaplenjena. Pri Preku so organi finančne kontrole zaplenili tihotapsko ladjo, ki ie vozila velike količine manufaktuře za nekega trgovca v Preku.
*	Zasledovanje detomorilke. Na farnem pokopališču v Dobvi pri Brežicah so našli te dni na nekem grobu malo rakev, v kateri se ie nahajalo mrtvo novorojeno dekletce. Dete je bilo oblečeno v belo srajčko, na glavi je imelo pleteno kapico s čipkami, pod seboj pa belo krpo domačega platna. Po znakih na telescu je bilo razvidno, da je dete umrlo nasilne smrti. Orož-ništvo je takoj uvedlo strogo zasledovanje, ki pa je ostalo zaenkrat še brez uspeha.
*	Dve tatvini. Policiji sta bili prijavljeni včeraj dve drzni tatvini, izvršeni pri belem dnevu. Ana Bitenčeva je potožila, da Й je neznana ženska odnesla 450 Din vredno obleko, Ivan Oblak pa je prijavil, da mu je nekdo odnesel dva para čevljev v vrednosti 300 Din. Storilci v obeh primerih še niso izsledeni.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
o— Diplomirala sta te dni na tehnični fakultě Li v LJubljani za rudarska ircženjer-ia gg. Kump Gvido iz Ljubljane jn Pava-sovič Ljubo iz Jablanice.
a— Gostovanje baleta dunajske državne opere v Ljubljani. V petek 21. t m. bo gostoval v ljubljanski operi balet dunajske državne opere, in sicer bodo plesali baletni mojster Saša Leontjev s petimi prvimi plesalkami dunajskega baleta »Plesno simfonijo«, kateri tvori podlago prelepa Schuber-tova glasba. Pri tem večeru bo sodeloval celotni naš operni orkester. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene zvišane operne.
u— -»Mattefhorn«. Samo še danes ob pol 3. popoldne in jutrj ob 11. dopoldne bo predvajala ZKtD v kinu Ideal grandiózní al-pinSkfi velefihn »Matterhorn«, ki je včeraj vzbudil vsesplošno priznanje in pohvalo. Ljubitelji lepe narave in planin, ne opustite zadnje prilike, ogfledati si to prekrasno filmsko delo iz kraljestva Matterhorna!
a— Iz gledališča. V operi se bo drevi pela Straussova opereta »Netopir« za abonma E. V nedeljo popoldne bo v operi opereta »Grofica Marica«, zvečer pa Puccini-jeva opera »Tosca« z go. Vilfan-Kunčevo v naslovni vlogi. V tenorski vlogi bo nastopil kot gost g. R. Hiibtner, član Narodnega divadla v Bratislavi. »Tosca« se bo pričela izjemoma ob 20. — V drami bo danes ob 15. dijaška predstava Schillerjevega »Don Carlosa«. Cene izredno znižane. Drevi se bo ponovil Lipahov »Glavni dobitek« za red D. Prva repriza Shakespearejevega »Viharja« bo v nedeljo zvečer.
VALČKOV,
VJECER
NA TABORU
T SOBOTO, DHE IS. MARCA 1»30
o— Šentjakobski gledališki oder v soboto In nedeljo. Ljubka, zabavna veseloigra »Revna kakor cerkvena miš« se bo ponovila danes in jutri na Šentjakobskem odru. Pri predstavah bodo sodelovali gdčni Ba-ranova in Pirčeva ter g.. M. Košak, Lavrič, Pastorčič, Čuk, Videtič in Zaje. Pošetíte predstavi! Vstopnicc so pri g. Milošu Kar-ničrtiku na Starem trgu tn od pol 20. pri gledališki blagajni.
u— Šentjakobska javna knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila meseca februarja 4116 strankam 15.237 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 16. do pol 20. ter do konca marca tudi ob nedeljah jn praznikih od 10. do 12. dopoldne ter izposoja vsakovrstne slovenske, srbohrvat-sflce. nemške, ruske, češke, angleške, jtali-jansfke, esperantske, poljske in najizbra-nejše francoske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago so popolni imeniki knjig. Knjige se pošiljajo tudi na deželo po pošti ter znaša izposoifrkii rok tri tedne, za znanstvene pa štiri tedne.
n— Vstopnice za jubilejni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« 24. t. m. so že naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Kupite jih čimprej!
a— Československá Obec v Lublani. Valná hromada koná se v sobotu, dne 15. března t. r. o osmé hodině večerni v restauraci >ZVEZ!DA«. Účast všech členu nutná.
n— Organizacija absolventov gradbene rokodelske šole v Ljubljani poziva vse absolvente, da se udeleže H. rednega občne-
I
Novo! Danes premiera ob 4., četrt na 7? pol 8. in 9«
Evelyn Holt
Usoda matere, ki je žrtvovala svojo čast in poštenje za srečo svoje hčerke!
v divnem filmu
Obrt gospe Le
Kino ,f.Ö¥©£(6 i
Tel. 2730,
1		■i'V.'.:	. - ;.• . •• v «v ř&řj í:\ í 'i :		
					
ga zbora 19. t. m. ob 9. na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Člani naj prinesejo s seboj fotografije za legitimacije.
—u V prezanimivo ilirsko dobo nas povede g. prof. Vavpotič v svojem predavanju »Kulturne in moderne slike v empiru«, ki bo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. Prispevek za dvorano in razsvetljavo 3 Din. Atena.
u— Redni občni zbor Vidovičevega kluba v Ljubljani bo v ponedeljek 17. t. m. ob po! 8. zvečer v šoli na Ledini. Vabimo vse člane in prijatelje kluba, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
u— Društvo strojnikov in kurjačev priredi pod okriljem inšpektorata za preizkuše-vanje parnih kotlov višji strojniški tečaj. Strojnikom je ta tečaj neobhodno potreben, ker so danes vsa boljša mesta zasedena od tujcev. Ker je pa čas, da se napravi temu konec, je potrebno, da sc domači strojniki izobrazijo tudi v najmodernejših parnih napravah. Pozivamo vse strojnike, ki imařo zadosti predizobrazbe. da se takoj javijo Društvu strojnikov in kurjačev za Dravsko banovino v Ljubljani, Delavska zbornica, poštni predal 290. Prijavite se nemudoma, ker bo s 25. t. m. vpisovanje za ta tečaj zaključeno!
Samo še danes ob 4., 7. in 9.
Kozaška = pe§em =
ZVOČNI film
s sodelovanjem pevskega zbora donskih kozakov V glavni vlogi H. A. SCHLETTOW
Elitni kino Matica
Telf. 2124
u— Ruska Matica. V ponedeljek 17. t. т., ob 19.30, priredi Ruska Matica predavanje g. dr. N. Preobraženskega o predmetu: Ljubljanski kongres leta 1821. (Сат Aleksander I. in Slovenci.) Predavanje se bo vršilo na univerzi (balkonska dvorana). Vstop prost.
u— »Soča« vabi na zanimivo in aktualno predavanje prof. dr. Ivo Laha, ki bo danes 15. t. m. v salonu pri »Levu«: Boi za slovansko bogoslužje. Začetek ob pol 21. Vstop prost
u— Anton Jarc umrl. Kakor smo poročali včeraj, se je pripetila nad železniškim viaduktom na Kettc-Murnovj cesti pred-snočnjim okrog 20.30 strahovita nesreča. 30 letni premikač Anton Jarc, pristojen v Mirno peč, stanujoč pa v Ljubljani, je pri sklapli an ju vagonov prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi tik pod trebuhom. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnico, kier ga je pol ure za tem poselila žena. Ubogi Jarc je ostal sicer nekaj časa pri zavesti ob 22.30 pa je strašnim poškodbam podlegel.
u— Dve nesreči. V splošno bolnico so prepeljali včeraj dopoldne hlapca Florjana Benderja s Količevega pri Domžalah. V hlevu ga je brcnil konj in mu razbil vso spodnjo čeljust. Njegova poškodba ie težka, dasi ne nevarna. — Na zdravljenje v bolnico je morala tudi Marija Podiedova iz Pre-bačevega, ki si je pri padcu zlomila desno nogo.
u— Nepoboljšljivke. Včeraj ponoči je policija aretirala zopet 4 znane ljubljanske potepinfce, ki ostajajo navzlic vsem kaznim nepoboljšljive. Dve, in sicer Julka Z. ter Ana R-, sta prišli šele pred kratkim iz bolnice, nakar sta se takoj spet lotili starega posla. Drugi dve, Marija R. ter Marija Р., pa sta bili šele predvčerajšnjim izpuščeni iz zaporov. Mahnili sta jo naravnost v Kolodvorsko ulico, kjer sta se pomešali med razne moške in ju je policija zalotila le pošteno pijani. Vse aretirane nepoboljšljivke je policija vtaknila ponovno v zapor.
u— Vlom v stanovanje. Te dni je vlomil neznan tat v stanovanje Marije Kalanove na Vidovdanski cesti 10 in prebrskal sobo in kuhinjo. Slednjič je vdrl tudi v neko sobo in našel notri 2300 F>in gotovine. Tat se i с splazil na prosto, ne da bj ga kdo opazil.
Vi no
čez ulico 1 dinar ceneje v gostilni pri Tratniku, Sv. Petra cesta št. 25.	4815
u— Oblastna strelska družina v Ljubljani.
V nedeljo 16. aprila (v primeru ugodnega vremena) streljanje na vojaškem strelišču. Pričetek ob 9. dopoldne. Istotam se sprejemajo novj člani. Prijatelji strelskega športa vabljeni.	385
u— Drzna tatica z neštetimi imeni. V hotelu Lloyd na sv. Petra cesti je bilo pred časom pokradene več ženske in moške obleke. Tatu dolgo časa niso mogli izvohati, slednjič pa ie policija vendarle dognala, da prihaja v poštev kot storilka neka 34-1 etna Elza Barboričeva doma iz Prekmuria. Imenovana je takrat v hotelu prenočevala in odnesla ukradene stvari na starino, kjer se je izdala za^ Frančiško Murnikovo, stanujočo na Vel. Stradonu št
12. Barboričevo je policija zasledovala še dalje in dognala, da se skriva vsak čas pod drugim imenom. Barboričeva o kateri n: prav znano, čc je celo to ime res pravo le srednje postave, dolgih v kito spleteni las in oblečena v sivkast al: riavkas-plašč,
Iz Celja
c Predavanje o japonski ženi. \ ponedeljek 17. t. m. o'b 20. bo predavala na celjskem Ljudskem vseučilišču v trgovski šoli (in ne v risalnici meščanske šok, kakor smo prvotno poročali) ga. M. Tsuncko Sku-šek-Kondo, soproga ravnatelja Češke indu-strijalne banke v Ljubljani, o japonski žen:. Zanimivo predavanje bodo spremljale krasne skioptične slike. Ga. Skuškova je rojena Japonka in bo meno predavanje nedvomno privabilo v dvorano vse dosedanje udeležence predavanj na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču. Zlasti bo predavanju prisostvovalo ženstvo, med katerim vlada veliko zanimanje za to izredno predavanje.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 71 letna posestnica Jera Močniko-va, doma iz Dvora v okolici Šmarja pri Jelšah. Blag ji spomin!
e— Popravek k razpisu določitve lovišč. Pred dnevi srno objavili razglas celjskega s reškega načelstva o določitvi lovišč v raznih občinah v širši celjski okolici. Naknadno smo bili informirani, da je bil razpis določitve lovišč v celjski okoliški občini (v katastralnih občinah Spodnja Hudinja, Ostrožno, Medlog in Lopata) pomotoma razglašen, ker je celjsko sresko načelsfcvo že pred razpisom podaljšalo zakupno dobo zakupnikom gg. Kricku in M?, rti ni ju iz Celja za nadaljno dobo 6 let. Ta lovišča pri razpisu torej sploh ne pridejo v poštev. e— Popadljiv pes. Zasebnica M. iz Ce-i Ija je šla pred dnevi na sprehod po levem bregu Savinje. V bližini brvi, vodeče v mestni park, je srečala trojico dani, ki so stale na cesti in se ra'zgovarjale. Poleg njih je ležal večji pes. last neke gospe iz omenjene družbe. Gospa M. ni mogla pasirari poti drugače, kakor da je stopila preko psa, ker je bila pot popolnoma zastavljena. Pes pa je go. M. v trenutku, ko je stopila čez njega, ugriznil v desno nogo. Ga. M. se je podala v bolnico, kjer so ji rano des^n-ficirali, psa pa bo lastnica morala peljati na zdravniški pregled živmozdravniku.
e— Zanimiv vodoprávní spor. Vaščani iz Spodnje Hudinje pri Celju so se pritožili na celjskem sreskem načelstvu, da jih vaščani iz Trnovelj ovirajo pri izvrševan u njihove pravice do kopanja in odvažan a gramoza in peska s proda pr; bivšem Мзј-dičevem jezu. Trnoveijci so baje postavili na produ neke napravo, ki brani prebivalcem Hudinje odvoz gramoza in peska ter uporabo vode za pranje perila in kopanje konj. Da se u-gotovi dejansk; stan in se zberejo potrebni podatki za izdajo primernih ukrepov, je odredilo celjsko sresko na-čelstvo komisijonalno poizvedbo na licu mesta v četrtek 20. t. m. ob 14.
e— »Sočin« družabni večer bo, kakor žc javi j eno, drevj ob 20. v mali dvoran-; Celjskega doma. Po pravilih se morajo udeležiti vsi člani, odbor pa vabi k udeležbi tudi Celjane — nečlane, da pridejo prebit med Primorce par veselih ur. Vstopnine ni.
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte
JEMALT je zlatorjav prašek, prirejen iz 30% ribjega olja in iz suhega sladnega ekstrakta, čigar hranivost je obče poznana.
Dobiva se v vseh lekarnah, v malib omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—.
Iz Maribora
a— T. G. Masaryk v »Ljudski knHžnici*.
Ker je potrebno, da zlasti naša inteligenca podrobneje prouči delovanje in spise prez -denta Masaryka, je nabavila »Ljudska knjižnica« celo vrsto slovenskih, čeških in nemških spisov o Masaryku in njegovih glavnih sotrudnikih. Med drugim so čitate-ijem v »Ljudski knjižnici« tia razpolago naslednja dela: Masaryk T. G.: »Osm hodin prace«, ^Masarykova Slova«, »Za Masarykem«, Jan Herben: Chudý chlapec, který se proslavil, Masaryk T. G.: J. A. Komenský, Česka Otazka, Jan Hus, — Hovory s T. G. Masarykom, — Masaryk T. G.: К desátému vyroói republiky, dr. Soukup: »IS řijen« I. in IT. del, dr. Beneš E.: »Sv'e. tova valka« I. II. III. del, Masaryk T. G.: »Svetova revoluce« Názory T. G. Masaryka o socialismu, Ernest Rychnowsky: »Masaryk«, (v nemščini) Dr. Fr. Soukup: »T. G. Masaryk«, J. В. Kozak: »Masarykova prace«, Gustav Haberman: >Aus meinem Leben«, G. Haberman: »Me vzpomínky z války«, prof Orožen: »Masarykova čitanka.
a— Zbor učiteljev. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico ie imelo 8. t. m. v Narodnem domu svoje redno zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Predsednik g. Vauda je poročal o sporu med poverieni-štvom UJU in uredništvom »Popotnika«. Iz vseskozi stvarne debate je rovzeti. da ie učiteljstvo sicer vneto za vrline moderne
»XJTRG« -št 62
Sobota, 15. ГП. 1930
pedagogike, За pa odločno zavrača vsa
pedagoška pretiravanja, ki škodujejo mladini, narodu in učiteljskemu ugledu. Na sestanku je imel zelo zanimivo predavanje prvi državni tožilec dr. Jančič »O novem kazenskem zakoniku z ozirom na sodstvo ma-loletnikov«. Predavatelj je podal kratek zgodovinski razvoj jugoslovenskega kazenskega zakonika in ga primerjal z doslej veljavnim kazenskim pravom ter z zakoniki drugih kulturnih držav in je opozarjal na vrline novega zakona. Pri tem je vzpodbujal učiteljstvo, naj bi po možnosti sodelovalo Pri izvrševanju novega kazenskega zakonika glede mladostnikov. zlasti v sedanji prehodni dobi, ko še nimamo vzgojevalnic in poboljševalnic za »ptičke brez gnezda*.
a— Razsodišče za oceno idejnih načrtov za osnovno šolo v Rušah ni priznalo nobenemu projektu nagrade, temveč je soglasno sklenilo, odkupiti projekte z gesli »Predlog«, »Strelec«, »OSR« in »8194« vsakega za ceno 5.000 Din. Ker projektanti niso položili naslovov, se tem potom vabijo, da se v teku 8 dni pismeno izjaviio glede pristanka — Krajevni šolski odbor Ruše.
a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 17. t. cn. bo predavanje prof. Bro-darja iz Celja o pračlověku na Olševi v Potočki zijalki. S pomočjo lepih sfcioptičmh slik bo g. profesor razkazoval velepo-membne rezultate tmdapolnega izkopavanja v višini 1700 m — rezultate, ki so zbudili največjo pozornost vsega kulturnega sveta. Razgrinja se nam kultura pračlověka pred 20.000 leti!
a— Krajevni odbor Udruženja vomih invalidov sklicuje v nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta, svoj redni občni zbor v smislu društvenih pravi? a. 12 z običajnim dnevnim redom. K temu občnemu zboru imajo pravico prisostvovati vsi oni redni člani, ki so poravnali članarino za leto 1929 in ki so zaščiteni po invalidskem zakonu. Zato naj vsak knjižic« kot legitimacijo vzame seboj. Priporoča se vsem onim vojnim invalidom ki vdovam, kateri še niso zadostili dolžnosti napram Uu nižanju, naj skrbijo, da to čimprej uredijo v invalidski pisarni, Ro-tovški trg šl 1, med uradnimi urami, vsako sredo, soboto in nedeljo od 9. do 11. odpoldne.
a— Zamorski pevci v Mariborn. У ponedeljek 24. t m. posetijo Maribor sloviti zamorski pevci »The Utica Jubilee Singers« iz Amerike (Negro Revellers), ki slove po vsem svetu zaradi sijajnega prednašanja zamorskih skladb. Nastop zamorcev je za Maribor novost, ki je izzvala tako zanimanje, da je povpraševanje po vstopnicah že sedaj zelo živahno.
a— Opozorilo vsem, ki nameravajo potovati preko meje. Komisarijat železniške obmejne policije v Mariboru opozarja vse one, kj nameravajo z železnico potovati v inozemstvo, da predlože 24 irr pred potovanjem svoje potne liste v prostorih obmeř nega policijskega komi sanjata v Mariboru v s vrbo vidürania.
a— Akademija na mariborskem učiteljišča. Danes ob 15. priredi podružnica Fe-ršjalnega saveza na moškem učiteljišču svojo akademijo s pestrim sporedom. Na propra-., ti bodo recitacije, solo točke, dramski prizori itd. Izvajani bosta tretja jn peta slika Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Vstopnina malenkostna.
a— Baletno koncertni večer v mariborskem gledališča. Gospod in gospa Fromano-va, prvaka zagrebškega opernega baleta, ki je brezdvomno najboljši v Jugoslaviji, priredita rudi v mariborskem gledališču baletni večer z zelo zanimivim sporedom: (španski ples, kitajski p1!es, tartarski p'es, farťke. Moment musical, polka in Labodja smrt). — Namesto napovedanega ali obolelega bariton i sta g. Draga Hržiča nasto pi ko-loraturna primadona zagrebške opere ga. Zlata Lipovščak-Rajčeva, ki poje arije iz Traviate, Rigoletta, Lakme, Mlgnona, Plesa v maskah žn Hoffmanovšii pripovedk. Rezervirale vstopnice.
a— Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 16. t. m. se vršita dve predstavi: ob 15. se ponovi priljubljena Stolzova opereta »Takrat v starih časih«. Ob 20. pa se uprizori zelo zabavna francoska veseloigra »Naš gospod ŽJupnik«, ki ie pil vseh svojih dosedanjih uprizoritvah dosegla kar nar večqi uspeh.
s— Razne nezgode. S kolesa je padel An-ftrm Vicman in si zlomil levo roko. — V mesteii klavnici sä je skoro popolnoma odrezal tri prste na roki tam zaposleni špehar Ivan Vogrinc, doma iz Škroba pri Ptuju. — Po lastni neprevidnosti je padel s pečj 42 letni krojač Fran Hajnc in se občutno poškodoval na levi strani glave. — Vse poškodovance je reševalni oddelek prepeljal r botóoo.
a— Nezgode hi pretepi. Pred dnevi ss je
tSovrni pn padcu na cesti nogo lOletni Leopold Butolen. Ker se mu je stanje poslabšalo, so ga prepeljala v bolnico. — 171 etra ključavničarski vajenec Rudi Bertomelj je ▼ sredo prišel pri delu z levo roko med ■vrata železne blagajne, ki so mu prste tako enoeno stisnila- da je moral iskati po-rrcoa pri zdravniku. — I91etni pomožni de^ lavec Franc Nudi je včeraj ipri pretepu v Podbrežju dobil vbodijaje na roki. Rešilni oddelek ga je prevzel in oddal v bolnico.
a— Iz policijske kronike. Zaradi prepovedanega povratka so bili v sredo v Mariboru aretirani: Josip Baumgartner iz Celja ter Ljudmila Starčičeva in Marija Potočnikova. Aretirana je bila neka služkinja, ki ie svoji irospodinii tekom zadnjih mesecev pokradla večje vsote denarja, zadnji čas po 1000 in 1.200 Din. Storilka je priznala, da je vzela vsega skupaj 4.000 Din in da jih je posodila svojemu Ijubčku. Škodo je poravnala, bila ie izpuščena. — Brivskega pomočnika M. H. je prijavil ngegov sostanovalec, da mu ie iz zaklenjenega kovčega tekom zadnjega časa pokradel zlato zapestnico, dva dolarska bankovca in gotovine 300 Dm. Pri M. H. so našli ključ od kovčega. M. H. je skušal v zaporu izvršiti samomor s tem, da je razbil šipo in hotel za vžiti drobce stekla, kar pa mu je zahranil stražnik. — V Tomšičevem drevoredu je bilo včeraj neki stranki, ki se je za hip odstranila iz stanovanja, ukradeno zlatnine in obleke za okroglih 2.000 Din. Aretiran je bil kot storilec že večkrat kaznovani brezposelni delavec Fižol nik in kot pomagač Gutmache«.
Кет Je pred dnevi na podoben načm bfta
izvršena tatvina tudi pri neki stranki v Gregorčičevi ulici, se je preiskava proti navedenima razširila tudi na ta primer.
Iz Tržiča
č— Občni zbor tržiške podružnice SPD se bo vršil v nedeljo dopoldne ob 10. ▼ prostorih hotela pri Pošti. Vsakega planinca dolžnost je, da se letnega občnega zbora udeleži. Na dnevnem redu je volitev podružničnega tajnika. Kdor bi želel ta posel prevzeti in ga vršiti s pravo planinsko vnemo, naj se zglasi pri načelniku g. Lajovicu. Glavna naloga podružnice v prihodnjem letu bo izdaja turistov-ske karte Karavank in naprava raznih poti, med drugimi z Babe na Košuto, ki bo prvovrstna plezalna tura. Kakor vidimo, se bodo na občnem zboru obravnavale važne zadeve in zato ne sme nihče manjkati. Legitimacije za tekoče leto so v delu in jih bodo člani v kratkem prejeli proti plačilu letne članarine.
č— Nova čevljarska tovarna. G. I. Raz-boršek iz Šmartna pri Litiji je kupil od tovarnarja E. Malija tovarniško poslopje, kjer je bila svojčas usnjarna C. B. Maily, in sicer poslopje tako zvano »maga-zin«. Po izvršenih adaptacijskih delih so začeli pretekli teden postavljati čevljarske stroje, ki bodo, kakor se računa, postavljeni tekom meseca aprila, nakar bi nova tovarna stekla v začetku maja. Novo podjetje bo opremljeno z najmodernejšimi stroji in bo zaposlovalo okoli 140 ljudi. Agilnému podjetn'ku želimo v Tržiču obilo sreče.
Iz Kranja
r— Danes koncert v kavarni Narodni dom.
§1— Škofjeloški postni okoliš obsega poleg mesta Škofje Loke 57 vasi. Celotni okoliš je glede dostave pošiljk razdeljen v ožV dostavni okoliš, h kateremu spadajo Škofia Loka, Stara Loka. Puštal in Vincar-je ter širši poštni rajon, ki je glede dostave poštnih pošiljk po se lek i h pismonoših razdeljen v šiirj upravne okraje. Sem spadajo: Podpulferca, Bešter, Črngrob, Binkelj, Dor-farie, Forme, Godešič, Gorenja vas, Grene, Križna gora, Lavtarski vrh, Lipica, Mo-škrin, Brezovica, Papirnica, Peven, Planica, Retece, Stari Dvor. Suha. Sutna, Trnje, Trata, Sv. Duh, Virlah, Virmaše, Žabnica, Log, Bodo vije. Brode, Breznica. (Suša, Gabrk, Gabrom Hosta, Dobrava, II rast niča, Sv. Barbara. Sv. Andrej, Pasja vas. Sv. Florjan, Sv_ Ožbolt. Spodnje in Zgornje Fofle, Sv. Petra hrib, Šv. Filip in Jakob, Gosteče, Pungart, Staniše, Zavrb, Znřnec, Šefert in Sopotnica. Dostava pošte ie v večini navedenih krajev dnevna, razen nedelj. Ako priključimo škofjeloškemu poštnemu okolišu še številne dnevne pošiljke iz Selške jn Poljanske doline, se nam razodene obsežnost uradnega poslovanja in važnost poštnega urada v Škofji Loki.
šl— Posipanje cest, ki je bilo že skrajno potrebno, se izvršuje poslednji čas na cestah škofjeloške okolice. Na novo je posuta kolodvorska cesta, v posameznih predelih cesti v Selško in Poljansko dolino.
šl— Zloba ah nagajivost. Iz krogov avtom obi listov smo že večkrat prejeli pritožbe nad' zlikavci, ki blizu Dolenje vasi v Selški dolini nastavljajo avto prevoznikom po cesti pile, žeblje in sličné ostre predmete. Oba avtobusna podjetnika gg. Anton Ješe iz Škofje Loke in Franc Benedik iz Železnikov sta imela že večkrat opravka s podstavljenimi predmeti, ki so se zadrli v pnevmatiko in prizadejali lastnikoma vozil škodo. Te dni je zopet g. Benedik našel dve pili in jak žebelj sredi ceste. Zadevo priporočamo orožniški postaji v Železnikih. Krivci morajo biti v neposredni bližini vasi, ker so železni nastavki vselej na istem kraju klanca ob Dolenji vasi.
Iz Kamnika
ka— Koncesija za avtobusni promet Kamniška Bistrica - Stranje - Kamnik -Moste in nazaj, je bila dovoljena tukaj-njemu podjetju Kregar & Fajdiga. Ta zveza bo imela v Mostah priključek na mestni avtobus Ljubljana-Kranj in obratno, kar bo zelo važno. Obratovati bo pričel ta avtobus 1. aprila. Seveda bo zaenkrat vozil le Stranje - Moste, ker ceste v Kamniško Bistrico zaenkrat še ni. Pričakovati pa je v doglednem času, vsekakor do tedaj, ko bo prišlo lovišče v Kamniški Bistrici v kraljev najem, avtomobilske ceste. Podjetje si je že sedaj zasiguiralo prvenstvo.
ka— Elitna plesna prireditev je bil zaključni venček plesne šole, ki se je vršil v soboto v Čitalnici. Animirana zabava in ples se je razvijal od ure do ure. Marljivo je igral kamniški salonski jazz-band. Splošno je prevladovalo mnenje, da tako lepe družabne prireditve v našem mestu že dolgo ni bilo.
ra— Sprememba posestva. Od svoječas-ne Pod vin с e ve tovarne usnja ostali trakt je s stavbnim dvoriščem in pritiklinami kupil naš domačin kolar g. Ferdo Laznik. Začel je prezidavati poslopje v moderno kolarsko delavnico na električni pogon za karoserije. Želimo podjetnemu obrtniku obilo sreče.
ra— Pomladni sejem v Radečah 10. t. m. je bil zaradi lepega vremena dobro založen in lepo obiskan. Goveje živine so prignali 372 gl'av, med njimi nekaj práv težkih volov. Cene živini so bile ne glede na pomanjkanje krme visoke.
Iz Litije
i— Litijska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 16. t. m. dva tečaja in sicer dopoldne ob poi 11. v osnovni šoli tečaj za cepljenje in shranjevanje debelega kostanja-maronija. Popoldne ob 2. pa bo т predilniški dvorani tečaj za oskrbovanje zelenjadi. Obakrat bo predaval strokovnjak iz Ljubljane. Vstopnine ne bo.
Iz Zagorja
z— Shod zveze rudarjev. V ponedeljek popoldne se je v Toplicah v prostorih ge Brvarjeve vršil dobro obiskan shod, ki ga je slicala zveza rudarjev. Shod je bil bolj informativnega značaja z razgovorom o delovnih razmerah pri TPD in o socijalni zakonodaji. Poročala sta tajnik zveze rudarjev g. Arh m podpreds. bratovske skladnice g. Šober. Krizo zaradi pomanjkanja naročil rešuje TPD s tem, da se vrši praz-
novanje dela tedensko dra krat. Zaradi tega je bojazen glede večje redukcije zaenkrat odveč.
z— Delovanje zagorske podružnice Kmetijske družbe. Kmetijska podružnica v Zagorju priredi to nedeljo ob 8. zjutraj т kinu »Triglav« zanimivo predstavo za vse, ki se zanimajo za umetno gnojenje in njega učinek. Predvajan bo kmetijski strokovni film, združen s predavanjem strokovnega tajnika Kmetijske družbe v Ljubljani g. Kafola. Vstopnine ni. Naslednjo nedeljo pa bo v zagorski šoli teoretičen in praktičen tečaj za sajenje drevesc. Ker se bo letošnjo pomlad zasadilo pri nas okrog 1400 drevesc, so vabljeni vsi interesenti in prijatelji sadjerejstva. Zanimivo snov bo obravnaval istotako strokovnjak g. Kafol. Sploh se opaža velika delavnost kmetijske podružnice odkar ji načeluje delavni in splošno priljubljeni predsednik učitelj Lojze Kolene. Tudi kmetijska šola že par let uspeva najlepše. Poleg poučnih gospodarskih predavanj se je vršilo že več izletov in ogledov raznih gospodarskih institucij v Sloveniji.
2— Sokolsko gledališče je v nedeljo vprizorilo pod režijo br. Košmrlja Nuši-čevo veseloigro »Protekcija«. Igra je dobro uspela, saj so bile vloge v dobrih rokah in so jih igralci nad vse pričakovan i e dobro rešili, za kar so bili burno aplavdi-rani. Žal, da občinstvo ni napolnilo dvorane, kar so igralci gotovo zaslužili.
Iz Trbovelj
t— 1 ienama občinska seja bo v ponedeljek 17. t. m. ob 15. v občinski posvetovalnici. Na seji se bo v glavnem razpravljalo o gradbi moderne centr dne klavnice. Taka centralna k.avnica je v kraju, kakor so Trbovre, neobhodno potreb a že iz sanitarnih razlogov, zaradi česar zahtevajo zgradbo tudi oblastva. Klavnica, ki se bo gradila, naj odgovarja vsem Iiigijenskim potrebam.
t— Zvočni film v Trbovljah. Po vzgledu Ljubii.ane dobe zvočni film tudi Trbov'je. Dela v Sokolském domu so v polnem teku in je pričakovati, da bomo videli in slišali prvi zvočni film že 21. t. m., na kar opozariamo vse bližnje k<-aje v Za. vju.
t— Trotoar za pešce od Pungerčaria do Volaja je ob vsakem najmanjšem deževju poln luž, ki so neprijetne posebno ponoči, ko se ne vidijo in se jim pešci ne morejo ogibati. Želeti ui bilo, da občina da to edino pešpot ob glavni cesti nasuti z drobnim peskom, kakor se je to dosedaj zgodilo vsako pomlad.
Iz Hrastnika
h— Dolska šola. Pisali smo že o gradnji nove šole na Doiu. To bo res impozantna zgradba v kras in ponos vsega laškega sre-za. Sedaj inštalirajo centralno kurjavo, ki bo ogrevala vse poslopje. Prav tako se inštalira tudi električna razsvetljava. Dvignila se bo tudi cesta od ceste do šole. Če bo šlo delo posreči, bo šolsko poslopje do Vidovega dne zgotovljeno in izročeno svojemu vzvišenemu namenu.
h— Pivovarna. Za novo pivovarno, ki jo bodo zgradili gostilničarji v Laškem je tudi pri nas veliko zanimanje. Delnice se * veliko vnemo razprodajajo.
h— Občni zbor SPD. V sredo, 12. t. m. se je vršil v Trbovljah občni zbor SPD. Konstituiral se je širši odbor za gradnjo nove koče na Mrzlici. Kakor znano, stara Hausenbichlerjeva koča ne zadošča več potrebam in se bo podrla. Zgradila pa se bo nova. Nova koča bo večja, imela bo zidan podstavek, stan pa bo zgrajen iz lesa. Za gradbo nove koče bo priredila podružnica SPD tombolo. Kot glavni dobitek je namenjen vagon premoga, dalje več dvoko-les, planinska oprema itd. in krasen kozel, ki ga je kupil g. Birtič, mesar iz Hrastnika ob priliki sejma na Dolu.
h— Nova brivnica. Sicer imamo v Hrastniku že tri brivske lokale, a přetečeno nedeljo je bil otvorjen še eden. Koncesijo zf„ novo brivnico je dobil g. Franc Filipovič. Nova brivnica je nastanjena v prostoru gostilničarja Alojzija Logarja poleg nove cerkve ter obsega dva oddelka, ločena za dame in gospode.
h— Mumps med mladino. Kar se tiče nalezljivih bolezni med mladino, se mora naša dolina kar pohvaliti. Razen par primerov škrlatinke, ki so se vsako leto pripetili. ni beležila statistika o boleznih ni-kakih drugih primerov. V zadnjih tednih pa se je jel širiti posebno med mladino, od 6 do 12 let mumps. Le takojšnja izolacija je pripomogla, da se bolezen ne razširja več tako naglo in da bo epidemija, ko ozdrave še posamezniki, končana. Starši obolelih, pazite, da se bo kontnmac vestno izpolnjeval, ker le na ta način je uspeh zasiguran.
Iz Novega mesta
П— 80letnica Viktorja Niefergala. Ameriški Siovenci v Clevelandu so se spomnili našega najstarejšega Sokola, 80Ietnika gospoda Viktorja Niefergala, z lepim denarnim darilom. Posebna zahvala pri tem gre naši operni pevki gdč. Zori Ropasovi, ki je zadnje čase gostovala v Clevelandu in pripomogla k tej akciji.
n—, \Ta občnem zboru gasilnega druStva /e bil po precej burni debati izvoljen naslednji odbor: načelnik Fr. Reitz, poveljnik Jos. Bergman ml., namestnik Ernest Bele. odborniki Fr. Bernard, Andrej Ag-nitseh, Feri Mikolič in Jože Bardorfer.
n— Osebna vest. Iz Novega mesta se je preselil v Celje g. Gregor Blažon, dolgoletni predsednik pomočniškega odseka Obrtnega društva, dolgoletni član Sokola, vaditelj naraščaja in članstva ter agilen delavec dramskega odseka Sokola. Na njegovem novem mestu mu želimo obilo sre- . če.
n— Nedeljo belih krst smo imeli 9. t. m. Imeli smo tri pogrebe mladih ljudi: tragično preminulega Maksa Travižana, poeest-nikovega sina Košaka in mladega dekleta, umrlega v ženski bolnici. Vse tri so pokopali na novem pokopališču.
n— Identiteta kočevskih svedrovcev ugotovljena. Kakor znano sta v začetku februarja vlomila v kočevski poštni urad dva mlada vlomilca, ki so ju prijeli na Grosupljem tamkajšnji orožniki. Prefriganca sta navajala razna imena, izmed katerih ni bilo nobeno pravilno. Preiskovalni sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča je te dtii dognal njuno identiteto na podlagi poizvedb: prvi, ki se je izdajal za Simčiča, je Rudolf Kristalčič, rojen 1. 1896., drugi, ki se je izdajal z>a Švigla, je pa Ludovik Öu- 1 perm, vojen L 1902. Oba sta Primorca. '
Iz Kočevja
kč— Kočevska orožniška četa razpušce-na. Kočevska orožniška četa je definitivno razpuščena. Obstojala je v Kočevju že 25 let. Včasi je združevala v sebi vse orož-niške postaje kočevskega, novomeškega, litijskega in črnomaljskega političnega okraja, do zadnjega pa le še kočevski in logaški srez. Naprej bo ostal v Kočevju še vod. Ali bo priključen k ljubljanski ali k novomeški četi, še ni znano. Komandant kapetan II. ki. g. Kazimir Grozdanič je premeščen v Novo mesto.
kč— Stanje koče\'ske hranilnice. V sredo se je vršil občni zbor Kočevske hranilnice in posojilnice, r. z. z n. z. Kočevska hranilnica, ki obstoja šele štiri leta izkazuje lep napredek. Denarni promet v letu 1929. je znašal 159.552.201.06 Din (1. 1928.: 15.333.885.56 Din). Vlog je bilo lansko leto 17.145.342.20 Din (1. 1928.: 14,383.899.17 Din). Hipotečnih in meničnih posojil je bilo 1,469.312.30 Din. Hranilnične rezerve znašajo 224878..32 Din rezervnega in 40.000 Din penzijskega fonda. Prirastek v letu 1929. 101.052.63 Din. Za kulturne in humanitarne zavode je izdala hranilnica 47.000 Din.
kč— Javno kopališče. Kočevje še nima javnega kopališča. Ta nedostatek občuti marsikdo, ki mora zaradi tega pozimi v Ljubljano. Občina bi morala na primernem kraju postaviti mestno kopališče, ki bi se gotovo rentiralo, če pomislimo, da večina hiš nima te t-ake higijenske naprave.
kč— Tatvina? V nedeljo je bilo javlje-no orožniški postaji, da so cigani menjavali lOdolarski bankovec po vseh kočevskih trgovinah. Orožniki so prijeli cigane, ki so se moško zagovarjali, da so ga dobili iz Amerike od bogatega strica. Seveda stric je stric, ampak denar pa le denar in tako bodo morali cigani bolj natančno dokazati, da so dobili denar iz daljne Amerike.
Iz Žalca
ža— Gasilno društvo v Žalcu je imelo na pustno nedeljo v Roblekovi dvorani maškarado, ki je bila dobro obiskana. Tri najlepše maske so bile nagrajene s šopki. Tudi to pot so se žrtvovale v okusno de-koriranih šotorih žalske dame: Piklova, Lorberjeva. Šušteričeva. Drakoličeva. Ko-pušarjeva in Zagodetova, ki jim bodi izrečena najlepša zahvala.
Iz Šoštanja
št— Ljubitelje dobrih knjig opozarjamo, da je še čas pristopiti kot član k Slovenski Matici za letošnje poslovno leto. Prijave sprejema in daje natančnejša pojasnila poverjenik, učitelj g. Rudolf MacaroL
št— Predavanje s skioptičnimi slikami o telesni kulturi in delavskem sportu se bo vršilo v torek 18. t. m. ob 16. uri ▼ dvorani Zadružnega doma. Vstop je prost
št— Himen. V Ljubljani se je poročil 12. t. m. idrijski rojak, v senjskem rudniku v Srbiji uslužbeni inž. Lojze Novak z gdč. Pepco Vidrihovo, tukajšnjo fotografko. Mlademu paru želimo obilo sreče!
št— Smrtna kosa. V Velenju je umrla za tuberkulozo upokojena učiteljica gdč. Mici Skazova v starosti 34 let. Pokopali so jo na šmarškem pokopališču ▼ četrtek ponoitlne ob številni udeležbi stanovskih tovarišev, šolske mladine in mnogih prijateljev in znancev. V lepem žalnem govoru se je ob odprtem grobu poslovil od svoje stanovske tovarišice upravitelj g. Vinko Stopař, velenjsko pevsko društvo ji je pa zapelo ▼ slovo gini ive žalostinke. Prerano preminula pokojnica nam bo ohranjena . lepem spominu, žalujočim sorodnikom ps naše sožalje!
št— Maškarada. Da je maškarada tukajšnjega Sokolskega društva tako lepo in dobro uspela, je pripisovati marljivim članicam in članom, ki so pod spretnim vodstvom br. Koritzkvja in Robinščaka cele večere dekorirali dvorano, da je bil vsak posetnik nad res posrečeno dekoracijo prijetno iznenaden. V šotorih pa so pridno stregle požrtvovalne sestre Zalarjeva, Kol-šekova, Marica Trobej in Cilka, Janežiče-va, RaVterjeva, Goričnikova, Karnovšeko-va, Košanova in druge. Sokolská . hvala vsem!
Iz Ptuja
j— Masarykova proslava. V soboto 15. t. m. ob 20. bo tudi Ptuj slavnostno počastil 801etnico Masaryka. Slavnost bo v dvorani Glasbene Matice in jo priredi Sokol ter Jugoslov.-češkoslovaška liga, ki bo imela po sporedu svoj letni občni zbor. Slavnosti se udeležita tudi češkoslovaški konzul g. dr. Fr. Resi iz Ljubljane, ki bo to pot prvič obiskal Ptuj, in pa zastopnik lige iz Maribora g. dr. Avgust Reisman, ki bo imel slavnostni govor o Masaryku.
j— Ptujske novice. V teku minulega tedna se je vršilo pet prireditev, med temi tri gotovo prvega reda. Gotovo bi se iahko postavili z otroško maškarado, ki je je priredilo Kolo ju gos I oven skril sester, v vsakem velemestu. Potem so nas obiskali ljubljanski igralci s pretresljivo dramo »Grob neznanega junaka« in ljubljanska Glasbena Matica z izvajanjem svojega francoskega programa — Danes ob 20. proslavita Jugoslovensko-češkoslovaška liga in Sokol SOletnico Masaryka v dvorani Glasbene šole л pozdravom m predavanjem dr. Avgusta Reismana iz Maribora in komornim koncertom, pr. katerem bodo sodelovale naše najboljše moči z gdč. Stöh-rovo in g. Schedibauerjem na čelu. Prireditve se osebno udeleži češkoslovaški konzul g. dr Resi iz Ljubljane, ki ga pozdravimo ob 18. pri prihodu vlaka na kolodvoru. — Po proslavi bo v Narodnem domu občni zbor Jugoslovensko-češkoslo-vaške lige z volitvijo novega odbora.
Iz Ljutomera
lj— Sejmski humor. Na sejmski dan se je številnim pasantom nudil pred Sokoi-skim domom interesanten prizor. Mlada telica je legla na cesto ter se ni več ganila. Lastnika utrujene živali, mlajši mož in žena, sta se mučila na vse pretege, da bi ubogo živalco spravila zopet na noge, toda vse zaman. Živinče je mirno ležalo na zemlji in videti je biol, da namerava počakati na konec sejma in se potem vrniti ▼ rojstni hlev. Seveda se je zbralo okrog nesrečne trojice mnogo gledalcev, ki so zbijali šale ter dajali večinoma slabe nasvete. Toda eden izmed njih je bil vsekakor dober poznavalec telečje duše, ker je lastniku teličke svetoval: »Zaderi se ji v viiho!« Mož je ubogal, pokleknil je kraj živmčeta. mu dvignil desni uhelj ter mu zakričal т uho: »Auf!«. Kakor da ga je pá-
Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje
volne in svile
idealno sredstvo
Schicht oy
čil največji obad, je planilo tele na noge ter nadaljevalo prekinjeno pot na sejmišče. Gledalci so seveda počili v smeh, najbolj pa se je smtjal srečni lastnik teleta, katero razume celo nemško.
Iz Gor. Radgone
gr— Premestitev. Za vodnika orožniške postaje v Beltincih v Prekmurju je imenovan tukajšnji komandir narednik-vodnik g. Franc Skuhala. Služboval je pri nas dolga leta vestno in vztrajno ter bil splošno priljubljen. Na njegovo mesto je bil premeščen dosedanji komandir orožniške postaje v Slatini Radencih narednik-vodnik g. Franc Retel, ki je nastopil službo v ponedeljek. Na novih mestih želimo obema mnogo uspeha!
g— Pri volitvah v sreski kmetijski od*
bor 9. t. m. je bil v občini Gornja Radgona izvoljen tukajšnji načelnik cestnega odbora in občinski odbornik g. Janez Lan-čič, za namestnika pa g. Franc Korošec. Za okoliške občine Črešnjevci, Orehove i, Zbigovci in Police je bil izvoljen g. Kami Korath, za njegovega namestnika pa gospod Franc Šantl.
Pomladek RK v kranjskem okraju
Škofia L°ka. 14. marca
Med mladinske organizacije, ki so se ▼ poslednjih letih s smotrenim delovanjem srednje- m osnovnošolskega učiteljstva izredno razmahnile po učnih ustanovah kranjskega okraja, ie v prvi vrsti prištevati pomladek Rdečega križa, ki vzgaja mladino od najnežnejše dobe dalje v duhu načel te organizacije. Bratstvo, ljubezen, pomoč trpečim in potrebnim, odprto srce za ubogega sorojaka se propagira vzporedno s higijeno telesa, gojitvijo vsega lepega in dobrega. Pomladek, ki šteje po statističnih podatkih preteklega leta v Dravski banovini na 288 s 1165 razredi 23.846 članov, ima v kranjskem okraju 18 organiziranih šol. med temi državno gimnazijo v Kranju, učiteljišče v Škofji Loki, meščanski šoli v Tržiča in škofji Loki ter osnovne šole. Številčna slika prikazuje 65 razrednih odborov m to 10 na gimnaziji, 2 na učiteljišču, 8 na meščanski šoli in 45 na osnovnih šolah. Skupno je 1632 pripadnikov PRK. Ni pa dvoma, da se bo število še močno dvignilo, ker menda v vsem okolišu ni učne ustanove, ki ne bi bila že pričela z organizacijo PRK. Razmah mladinskega pokreta v splošnem nam kaže dejstvo, da je v prvem leto ime« la organizacija v vsej Sloveniji 11.061 po-mladkarjev na 46 šolah in v 315 razrednih' odborih. Število članstva se je po 8-letnera delovanju dvignilo za nad 100 %.
Pota. ki jih ubirajo pomladkarji, se po posameznih zavodih dokaj ločijo. Dočim se po srednješolskih in meščanskih šolah pr>-rejajo gledališke predstave, akademije, koncerti, predavanja in slično. se osnovnošolska deca navaja k dobrim delom, prireja skupne izlete m vrše zdravstveni nadzorniki kontrolo nad higijeno telesa. Ščeti za obleko, čevlje in blato, zobne ščetke, glavnik. škarje zobna pasta, brisače, toaletno in navadno milo, kozarec za vodo m drugi predmeti so sleherni dan v koristno rabo. Na oknih se gojijo cvetlice in pomladkarti ekrbe za snago, čistost in prikupljivost učne sobe. Deca se urejuje satm in v samode-lavnosti vodi organizacijo PRK. S skromno mesečno članarino 0.50 Din si kupujejo člani poleg zahtev zdravstvenega nadzornika še mesečnik »Glasnik PRK«, vaze za cvetlice, jpiige iz knjižnice PRK, sklede za vodo m druga Organiziranim članom se predava o škodljivosti alkohola in kajenja, o zdravstvenih vprašanjih materinski ljubezni, o miru m spravnem sožitju med ljudmi; vse v intenciiah Pomladka. Tehtanje in merjenje v višino in okrog prsi je mesečna Člani vodijo dnevno »Borbo za zdravje«, pomagajo z denarnimi prispevki revnejšim součencem, gladujočim in onemoglim ter darujejo za počitniško kolonijo. Mnogo dobrega store šolske kuhinje, ki nudijo članstvu PRK v opoldanskem času obed ali vsaj tope! prigrizek. Tudi na tem polju deluje več šol kranjskega okraja prav uspešno Vsak Božič prispo od Američanov božičir darovi igrač. Naša mladina se noklonom več ali manj oddolži. Spomnili so se po-mladkarjev tudi Grki z rozini. Z nabiranjem želoda, žira, gob in zdravilnih rastlin ter z raznovrstnimi ročnimi izdelki si člani prido-be_ denarnih sredstev da zmorejo številne težnje PRK. Uspešno se uporabljalo miniaturne lekarne. Ugodno učinkuje dopisovanje z organizacijami PRK v naši kraljevini Stvar služi izvrstno ideji spoznavanju krajev in vzbuja interes do korespondence med omladino.
PRK ima na vidiku še kino fn radiiske anarate, ki ponekod že stopajo v funkcijo. Obrača se tudi pozornost na redno telovadbo in roditeljske sestanke. Povprečna slika dela PRK v kranjskem okraju obsega vse zgoraj navedene činienice, ki se postoooma jačajo in utrjujejo v organiziram mladini zavest človečanskih in dobrodelnih smeri Rdečega križa.
KULTURNI PREGLED -
Milan Skrbinšek
Ob zcletnici gledališkega delovanja
. . . Tako sva si rekla, da se dobiva v
Kavarni, da se pogovoriva obudiva njegove spomine, jaz pa nru bom nekaj zapisal za ta jubilej.
бе nikoli nisem pisal nikomur živemu za jubilei. Mnogo radii tega, ker bi mogoče ne zmal ali oa pri naših razmerah niti ne mogel povedati vsega tistega, kar bi rad, kar bi bilo potrebno in važno. In še predno je prišel do moje mize Milan Skrbinšek sem vedel, da mu ne bom mogel dajati tistih običajnih vprašanj, ki so pri nas pri intervjujih v navadi. Stisnila sva si roke. Natp je položil pred me na mizo kup papirjev, dve skicirki — skoraj same njegove risbe vlog, ki jih je igral.
»To skiciram v naglici v garderobi Ali pri vajah za odrom. Slikarji pravijo, da niso slabe.«
Gledam mu v očá. V tiste lokave, meži-kujoče. zlobne oči. ki smo jih videli pred desetimi leti v Mariboru pri »Vragu« ali lani pri admiralu v »Bitki« ali pri Tehltonu v »Cvrčku za pečjo«. Ne. Saj niso take. Take so samo takrat, ko je stopil iz sebe, ko je sklenil kot admiral uničiti življenje angleškega oficirja, ki ie prestopil prag njegovega zakona tudi takrat ko je stopil skozi steno v »Krogu s kredo«, da nas ga je bilo strah Zdai so to oči tihega veselja rad temi risbami, od katerih nekatere segajo v zgodnjo mladost
»Vidite, to ie stričeva hiša. K njemu sem hodil na počitnice. Ob dogovorjeni uri me je čakal. Ko sem prišel tja do vznožia in sem zagledal kmečko hišo v solncu in zeleno drevo, sem vzel svinčnik in skiciral. Vso uro. Pozabil sem na strica, ki me je čakal.«
In v tem trenutku je boli ponosen na te skromne risbe nego na vloge, ki jih je igral. Zdai so njegova tiha radost in on pripoveduje o njih in skozi misli beže spomini na vsa tista leta na vse tiste vloge, tiste osebe. ki jih je igral in bežno skiciral njih maske na papir. Ob teh skicah beži skozi kavarniški dim cigaret 20 let. Dunaj. Trst fronta, avstrijski oficir. Zagreb, Maribor, Ljubljana itd., kdo bi zamogel v kratkem času in v kratkih vrsticah našteti vse postaje bivanja in nehanja igralca, posebno še slovenskega igralca? . . .
In nihče drugi, ki bi mimohodno sedel k najini mizi in bi prisluhnil najinemu malo-besednemu Dogovoru bi ne mogel ne slišati. še manj ujeti vse tisto, kar se človeku po 20 letih gledališkega delovanja nakopiči v notranjosti.
Dvajset let — bo ie lahko dolga doba, če si mnogo delal, lahko pa je tudi kratka če nimaš veliko, da bi dal. Ničesar ga skoraj nisem vprašal. Ker dobro vem, koliko bogatega, mirnega, kolik borb in hotenj, razočarani in zmag je v njem. To mi brani tista njegova ostra samozavest ki je začrtana tudi v potezah obraza. Spominjam se, kako ie pred leti prišel v Maribor in kako je njegovo ime bilo ves program gledališke umetnosti za vsakega mladega človeka. Spominjam se trenutkov iz dveletne dramatične šole. ki jo je vodil v Mariboru. Iz vseh vetrov smo se zbrali. Študentje, študentke. delavci, namaöenci, vse je hitelo v tisto šolo. Nikdar takrat ni vedel kako smo stali za njim, kako smo sovražili vse tiste, ki so ga napadali po časopisih in kritizirali ter kot igralca odklanjali. Mi smo verovali -vanj, kakor more verovati samo rnilad človek v dobrega učitelja, v dobrega igralca, umetnika . . .
Večkrat kadar grem po Aleksandrovi cesti mimo opere in se ozrem po kipih Verov-ška in Boršnika. mislim na usodo igralske umetnosti na usodo igralca samega. Predvsem našega iz polpretekle m sedanje dobe. Kje je umetnost teh dveh naših igralcev? ... Ni je. nikjer več. S smrtjo igralca leže ž njim v grob tudi njegova umetnost. Pisatelj zapusti knjige, komponist kompozicije, znanstvenik svoje razprave — igralec oa samo snomin svojega umetniškega življenja v mislih tistih, ki so ga videli, slišali. poznali. Poznali? Ali ga res vedno tudi poznaimo? Ali res s svojim obiskom, s svojim oloskom ali odklonitvijo tudi igralca poznamo Ali smo občutili njegovo stvarl-teljsko silo ko je stal pred nami kot admiral v »Bitki«, kot Ma v »Krogu s kredo«, kot str» mi Corbaccio ali rabelj ob se sme-joči Tehlton? ... Ali smo pomislili ob tistih močnih trenutkih njegovih nastopov.
Iz mariborske kulturne kronike
»Naš gospod župnik« v gledališču
V Mariboru, v marcu 1930.
MSmde dTR je praznoval g. Danes 25-1 et-nnco svojega umetniškega delovania Razprodano gledališče je bilo najboljši dokaz za tople simroatifie. ki iih uživa iubiiant med mariborskim občinstvom. Proslava ie potekla prav lepo. Sledila ii ie premiera veseloigre »Naš gospod žaikpnik«.
Delu se pozna, da ni soočeto kot dramska tvorina. nego je le spretna dramatizacija. ker manjka dejanju notranje, v sebi se stopnjujoče napetosti. Vendar vsebuje poleg resnega jedra mnogo zabavnih prizorov in situacij, ki se nnzano okrog žuonrika Peíle-grina. cenitralne osebe veseloigre. Ta figura je tudi zares iizdelana s skrbijo in liiubez-niio. dočim so nekatere drage (zlasti Gene-vieve) nekoliko medle, premalo izrazite. Sočnost in odkritosrčna robatost govorice preprostega naroda, ki se očitoje tudi v besedah žuonika. bivšega frontnega vojaka, nudita igralcu mnogo možnosti za razmah, sodim Da. da ie prevajalec (ali morda igra-lec) z nekaterimi izrazi prekoračil dopusitm meje. tako glede čistosti ieziika kakor glede dobrega tona. Marsikatera beseda in fraza v francoščini ne zveni prehudo, v slovenščini pa postane — ne rovtarska, nego dto-stašfca.
Vprizoritev le bila zelo posrečena. G. Daneš ie kot župnik Pellegrin izoblikoval prvovrstno kreacijo. Njegova igra ie bila naravna in neprisiliiena. in siceT ne samo v šaljivih situacijah, nego tudi v prizorih ko se bori za Dravioo in resnico v duhu evangelijske preprostosti. Dober tip voime-ga dobičkarja ie podail g. P. Kovič. g. Skrbinšek oa ie v vlogi grofa Sableškega pokazal svoje običajne igralske vrline Gdč. Starčeva ie snet enkrat dokazala, da se zrna razgibati, ako Ie dobi primerno vlogo, bila ie oOlina ognja in življenja. dočim gdč. Kraljeva и zgoraj navedenih razlogov ni mogla kakor navadno razviti svoje umetniške tvornosti. Ga. Zakraiškova (gospa Ba-dinois) ie ustvarila dovršen tip terciiialke ga. Dragutiinovičeva pa je srečno prikazala energično a dobrodušno farovško kuharico. V Dolná meri ( vseh ni mogoče našteti in omeniti, ker ie nastopili domala ves ansambl) so zadovoljili tudi (z nekaterimi iz-
Ijemami) vsi ostali nastopajoči igralci.
Režiji z. J Koviča gre vsa pohvala za : skladno in uravnovešeno igro in za okusno ! inscenacijo.	G. §.
Iz celfske kulturne kronike
Koncert Glasbene Matice
Agilná Glasbena Matica v Oelju je proslavila evoj desetletni jubilej z uspelim ; slavnostnim koncertom v veliki dvorani Celjskega doma. Občinstvo iz Celja in okoliških krajev je z velikim obiskom pokazalo, da ceni delo in zasluge tega odličnega celjskega kulturnega zavoda. Koncerta so se udeležili med drugimi tudi zastopniki vojaških in civilnih oblastev, predsednik ljubljanske Glasbene Matice g. dr. Ravni-har in zaslužni bivši predsednik celjske Glasbene Matice g. ravnatelj M. Gruden iz Ljubljane. Koncert je oddajala ljubljanska radio postaja in je bil to prvi prenos iz Celja v radiu. Matični odbornik g. A. Pfeifer je v uvodnih besedah orisal delovanje in uspehe zavoda v desetih letih obstoja in jmenil. da so prispele ob jubileju številne čestitke iz raznih krajev, med drugimj tudi od mojstra Hubada iz Ljubljane.
Matični dijaški mešani zbor pod vodstvom gosp. C. Preglja je zapel Adamičevega »Slavička«, Ravnikovo »Polje epi« in Taclikovo »Oj bosilje«. Te fcri dokajj komplicirane pesmi je podal zbor izenačeno, s poudarki in znatno dinamiko 121etna talentirana pianistka Tjaša Pregljeva Mozartovo nežno fantazijo v C-molu kljub obolelosti v dobri koncepciji in pravilnem stilu. Devetletni violinist M. Viher že icvrstno obvladuje instrument. Wilhelmyjevo »Roman схк in Schubertovo »Čebelo« je izvajal sigurno z veliko tehniko in občuteno Mali Viher je žel burno odobravanje. Vladige-rov vsebinski bogati in težavni moderni I. stavek koncerta op. 6. za dva klavirja je igrala gdč. M Plzakova ob spremljanju ge M. Sancinove na drugem klavirju z dovršenostjo, ki jo imajo le pianistke večjega formata.
Po odmoru se je izvajal — prvič v naši državi — Glazunova zanimivi in muzikalno bogati Slovanski kvartet v G-molu v štirih
da so to svetle grolice na roženkrancu njegove igralske umetnosti, ki nam io je dal. razsipaval pred nami ne misleč na to. ali sipa na řešeto ali na dlan. ki bo zgrabila in držala?
Težka drama ie radi tega v vsakem igralcu in ni se čuditi, če igralci včasih javno vzkipijo nad kritiki in kritiko, zakaj igralca boli krivica mnogo boli. zlasti pri nas. ko ima tako malo upanja, da bi po taki krivici še lahko kdo prišel in mu jo popravil. Zakaj če kritik ni zmožen dojeti igralčevih globin, stori pri igralcu več krivic. nego pri pisatelju. Še dolgo po smrti ga lahko na podlagi pisateljevih del kontroliramo in tudi zavržemo. Pisatelj se za časa svojega življenja lahko tolaži, da bo vsaj po smrti našlo njegovo delo Priznanje in razumevanje, igralec pa nima nobenih upov
več . . . Vsega je konec ob smrti.
•
. . . Vse to sem mislil vziporedno ob njegovih besedah, ko mi je pripovedoval, kako ga je že oTed vojno pri neki predstavi pohvali! Boršnik. Čutil sem. kako se mu vedno laska Boršnikova pohvala, kako mu je živa ostala v spominu, kakor da jo je Botanik pravkar izrekel v kavarni, kjer sediva oba in se pogovarjava v mislih bolj nego v besedah.
Nisem ga vorašal, katera vloga aH kateri pisatelj rniu je najljubši. Ne verujem mnogo v take odgovore, ker so zelo subjektivni in iz trenutkov porojeni. Pravi igralec-umetnik ne more sovražiti nobene vloge. Ni emu so lahko vse drage, vse, ki jih zimore. Toda ne na vloge, na pisatelje bi rad prešel. In tu ne morem mimo Cankarja. zakaj Milan Skrbinšek je do zdaj še vedno naš edini režiser Cankarja. To ni malo, če stopimo desetletje nazaj, če pomislimo na Cankarjevo dramatiko in se
stavkih. Matični godalni kvartet (I. violina g. ravnatelj K. Sancin, II. violina gosp. V. Sohrarnm, viola g. D. Sancin ln čelo g. 0. Bajde) ga je podal harmonično, dobro zamišljeno in izdelano v detajlih. Kvartet jt na tako visoki umetniški stopnji, da lahko nastopi tudi pred razvajeno publiko. Godalni orkester, ki že kaže obrise bodoče celjske filharmonije, je pod vodstvom g. ravnatelja K. Sancina izvajal Elgarjevo fino občuteno in učinkovito instrumentirano se-renado v treb stavkih in Nedbalov »Valse triste« e poudarkom ustvarjajoče in prožne enote. Griegovo Azino smrt je orkester precizno v ritmu in graduaciji zaigral brez dirigenta, kar gotovo priča o visoki kvaliteti.
Celjska Glasbena Matica je s tem koncertom znova dokazala, da je njeno vodstvo umetniško in da je vredna popolnega zaupanja javnosti.	R. P.
Iz prestolnice
Beograd, 12. marca.
Beograd je vedno zanimiv. Ne mme dan, da se ne bi pripetil kak kulturen dogodek večje ali manjše važnosti. Tako je »Srpeki književni glasnik« te dni izkazal lepo pozornost književn-ku g. Veljku Petroviču. Priredil je njemu v počast večerjo, da bi tako proslavil dejstvo, da je Petrovič — sicer pretežno pesnik — spisal že stoto povest. M?jhen književni jubiiej, ki zasluži, da ga proslavimo, zlasti pri nas, kjer književniki često tako zoodaj nehajo pisati. Večerje se je udeležil cvet beograjskega književnega, umetniškega in znanstvenega sveta. Nam je posebej drago, da je baš pisec teh vrstic v »Jutru« že pred nekaj časa omenil, da bo g. Veijko Petrovič proslavil ta svoj jubilej, — jubilej stote povesti.
•
Naša povojna omladina prehaja čedalje bolj na normalni mirovni tir in je vse bolj nositelj miroljubnosti, kulturnih prizadevanj in idealnih stremljenj. Maturantke ženske gimnazije iz 1. 1928. so ustanovile društvo, ki naj s prostovoljnimi prispevki postavi spomenik pesniku Branku Radičeviču. Te dni je priredilo društvo Radičevičev večer. Odziv je bil prav lep
in sklad za spomenik je zopet večji •
Snoči je gostovala — po dolgem času — zagrebška drama. Zagrebški igralci so nam — ob izvrstni razdelitvi vlog in iz-borno nastrojeni — odigrali komedijo Fr. Londela: »Ali nismo to vsi?« Gledališče je bilo popolnoma zasedeno, aplavza in ovacij mnogo. Misel našega narodnega
edinstva prodira vedno bolj ...
*
Beograjska univerza ime svojega prvega doktorja književnosti g. Miraša Kičoviča. Promoviran je bil na podlagi disertacije »Jovan Hadžič (Miloš Svetič). Beograjsko vseučilišče doslej ni imelo prilike, da bi promoviralo dijaka, ki bi zastopal čisto literarno tezo. Skoraj ne bi verjeli, da je to res, ko imamo tol.&o književnikov. Pa bo že res, ker vsi listi to beležijo...
Dd.
Krleža in Meštrovič
Lektor francoščine na zagrebškem vseučilišču Raymond VVarnier se je že tako vživel v novo okolje in si pridobil toliko jezikovnega znanja, da zasleduje pojave v sodobnem jugoslovenskem kulturnem življenju do takih podrobnosti, kakor ni dano nobenemu drugemu Francozu. G. VVarnier ■objavlja svo.ie informativne članke in poročila večinoma v »L' Europe Centrale«. Tako je v 19. in 20. številki tekočega letnika zanimivo orisal borbo med dvema močnima osebnostima hrvaškega kulturnega sveta: Meštrovičem in Krležo.
Meštrovičevo ime si pridobiva čedalje večji sloves v tujini. Meštrovič je torej eden redkih predstaviteljev jugoslovenske umetnosti, ki so znani tudi med velikimi narodi. Njegova zadnja dela (»Krist in Sa-maritanec«, »Oznanenje«. »Grgur Ninski«, »Spomin«) se odlikujejo po izraziti verski noti, ali pa so značilna, kakor »Spomin«, za novo formalno smer Meštrovičeve umetnosti.
R. Warnier je očrta! celo pri nas malo znani uimetn»*k; konflikt med Krležo in Meštrovičem. Miroslav Krleža ie namreč odločno obsodil Meštrovičevo vero v osebnega Boga. kakor io razodeva v svojih delih in sploh njegovo približevanje krščanstvu, češ, da spada ta vera v muzej srednjeve-
spomnimo vseh tistih kritik in odklonitev publike . . . Spommiam se, kako je Skrbinšek režiral v Mariboru »Za narodov blagor«. kako je bil njegov fanatičen vernik in zagovornik, kako je brezobzirno branil vsako njegovo misel besedo. Cankar — to je bil zanj program slovenskega gledališča in takrat ie bilo njegovo stremljenje uprizoriti vsega v eni sezoni in tako ubiti vse ugovore proti Cankarju dramatiku, ki so po njegovi smrti še vedno gospodarili v slovenskem gledališču. Mislim, da noben režiser in igralec ni tako cenil še Cankarjeve besede bodisi v drami ali komediii песо Skrbinšek. Ni tu mesto, da bi polemiziral z njim, tu hočem samo poudariti ljubezen režiserja in igralca do pisatelja, kakršen je Cankar. Ko má ie v Mariboru na cesti pokazal rokopis dramatiziranega »Hlapca Jerneja«, so bile prve njegove besede: »Nikjer ni niti besedice moje. Ves pooK vse ie ostalo nedotaknjeno.« In tega je bil najbolj vesel. »Samo strnil sem prizore in dejanja — toda vse to sem storil samo z njegovo besedo.«
Tako tesno Je pri nas. To le beseda, ki tolikokrat preži v nas, ki tolikokrat izbruhne sovraštvo iz nas in ki krči vse naše pohvale . . .
In ne vem. kako Je nadla ta beseda. Mogoče sem jo izrekel zato, ker sem se bal pohvaliti vse tisto, kar sem od teh niego-vih dvajsetih let videl v njem in njegovem delu mogoče, da me je bilo strah drugih, ki včasih mečejo pohvale — prane. Puste, dolgočasne. Toda ne. Nikakor. Tu sediva, ob marmornati mizi in misliva na dvajset let Rad bi mu stisnil roko. rad bj mu povedal toolo zahvalo za vse tisto, kar mi je dal v dramatični šoli v tistih ppnočnih pogovorih, ko sva še dolgo v noč hodila po mariborskem parku in mi je govoril o svoji
ških starin. V svoji kritiki Meštroviča pa je šel še dalje: odrekel mu je tudi nacionalno izvirnost v umetnosti in proglasil, da Me-štrovičev Kosovski hram ni potekel iz ju-goslovenskih tal. marveč ga je inspirirala dunajska secesionistična umetnost. Mertro-vič — pravi Krleža — posnema po svojem učitelju Metznerju maniro secesionističnega stiliziranja.
Krleža se je pri svojem presojanju Meštroviča naslonil r.a Hildebranda in ie torej takisto zašel pod tuji vpliv, ki ga toli ve-hementno očita Meštroviču. VVarnier. ki je nepristranski opazovalec v tem sporu, za-nikuje Metznerjev dalekosežni vpliv na Meštroviča in zavrača trditve M. Krleže z dovtipno anekdoto э nekem znancu, ki ni nikoli zapustil Hrvaške, ima pa navado da vsako novoct v umetnosti označi s frazo: »Oh. ta secesija!« Vse, kar je novo, je secesi j a.
Po Warnierju bi se našlo v Meštroviče-vem delu več vplivov zapadne umetnosti nego dunajske Meštrovič ie kmalu premagal dunajske vplive. Njegova verska in nacionalna usmeritev nam lažje razloži postanek Kosovskega hrama, nego same reminiscence na dunajsko šolo. Nepristranski opazovalec bo odkril v Ma'trovicevih delih neki oseben coeficient. neki nezmanšljiv živelj. čigar sledove najdemo prei v dalmatinskih planotah, nego v dunajskih ateljejih. VVarnier opozarja tudi na to, da M. Krleža v svoji kritiki Meštrovičeve umetnosti odločno zagovarja svoj svetovni nazor, ne dopušča Da Meštroviču, da polaga v svoja dela lasten svetovni nazor. Ni li v tem nevzdržno protislovje dokler umetniška kritika M. Krleže ne izhaja iz čisto estetskega stališča, marveč iz osnove svetovnega nazora, ki ie in ostane osebna zadeva posameznika?!
Gorkega „Otroška leta" v slovenščini
Med najlepše spise, ki eo prtekli iz peresa Maksima Gorkega, epadajD njegovi spomjni na mladostna leta. Tu se kaže vsa moč njegovega pripovedovanja: slog, osebe, okolje, vee diha v čitateljevo dušo nekako skoraj opojno evežost. Kakor Tolstega »Djetstvo«, so tudi mladostni spomini Maksima Gorkega obenem pripovedniška mojstrovina in osebni dokument. Ne vemo, ali je važnejše to al; >no. Naposled je umetniško delo tudi kos osebne izpovedi, dokument o svojem stvaritelju. Toda spisi, v katerih nam pisatelj govori o sebi v prvi osebi, ima j э poseben čar- tu njegova tvorna fantazija samo obuja in rekonstruira doživljaje. kakršni so se ohranili у pisateljevi duši. Zato nas take knjige še tesneje zbližajo e Človekom, ki nam je s svojimi umetniškimi deli postal drag in zanimiv. Predvsem spoznavamo iz njih vzdušje, v katerem se je jel razvijati in le-tn Je včasi usodnega pomena za vnse poznejše življenje in tudi za najfinejšo funkcijo osebnosti — za umetniško tvorbo.
Dr. Ivan Dornik v Maribora je pravkar izdal v samozaložbi prevod »Otroških let« Maksima Gorkega. Brez dvoma je, da pomeni ta knjiga obogačenje našega prevodnega slovstva, kakor пае veseli, da se ji bo v doslednem času pridružil še prevod druge najboljše biografske knjige Maksima Gorkega »Spomini na sodobnike«. Prevajalec je imel pri izbiri srečno roko. Gorkega »Otroška leta« bodo uživali mnogi čita-telji. Po svojih pisanih dogodkih in svojevrstnem okolju nalikujejo romanu. Čudimo se, da prevod tega odličnega d>ela ni našel založnika; breme, ki ei ga je naložil prevajalec z založbo, ni lahko. Toda knjiga take vrste ne bo prezrta. Prevod je gladek, le tu in tam bi mu še skrbnejša pila eamo koristila. ker bi še bolj povzdignila njegovo lepoto. Oprema je preprosta, a dobra (236 strani v mali 8°).
Knjiga »Otročka leta< je vredna pozornosti in priporočila.
Nove muzikalife
Pravkar ie izšel l zvezek 6. letnika >Zbo-r o v«, revije za našo zborovsko glasbo. k,j jo ureiuie Zorko Prelovec Številka ie slavnostni zvezek založnika. »Ljubljanskega Zvona« ki praznuie 25-letmco svojega obstoja Zvezek ie bogat da. za naše glasbene razmere vprav razkošno opremf'en.
Poleg redne glasbene priloge na 8 straneh ima še slavnostni dodatek s slikami za pevsko društvo »LiubHanski Zvon« rasfuž-nih mož. sliko zbora, njegovega odbora itd.,
ljubezni do gledališča, o svoji umetnosti, režiji in igralcu . . .
Tako tesno ie pri nas. Pretesno za veliko besedo zahvale in priznanja. In vendar — hočem preko tega: Ti »Vrag«. Ti »Deseti brat«. Ti »Razkoljnikov« Ti admiral »Bitke«, denarja in ženske pohlepni »Corbaccio«. kruti »Teh'ton«. Ti blazni »dr. Keržencev« — Ti igralec in režiser, ki Ti je duša iz tisoč duř — pozdrav Tebi pozdrav slovenskemu igralcu in igralcu sploh. Nekoč, daleč je tisto, zelo daleč, so rekli vašim tovarišem — komedijanti. Danes pravijo, da to zveni slabo, da je žaljivo. Ne. Ni. V tej besedi ie nekaj romarskega nekaj posvečenega. kar je radost in žalost obenem. Več je zame. nego v besedi igralec. Saj igralec ne igra — igra. to je njegovo življenje, njegov začetek in konec. On je komedijant, tisti dobri mnogokrat nesrečni človek, ki se mu smeiimo včasih, kadar je najbolj žalosten, umetnik ki ustvarja, se veseli in trpi pred nami. pred našimi očmi na odru, v električni luči v sijaju reflektorjev, in je berač in kralj. In išče srečo zase in za druge. Da. Mnogo za druge. To ni poslanstvo, to
je postulát vsakega umetnika . . . *
. . . Umolknila sva. Saj tega sploh govorila nisva. Skrbinšek kadi cigareto. Tam se pogovarjajo Hudje o dežju, natakarji nosi i o kavo in časopise midva pa obhajava njegovo dvajsetletnico. O. saj ie še mnogo časa. mnogo načrtov in jaz nič več ne mislim na ^tistih dvajset let. zdai mislim na tisto, kar še bo dal. Pozdrav temu. kar še pride!
M o! k.
In Skrbinšek vzame v roko časopis in bere.
»Rom napisal . . .«
. . . Napisano je.
Bratko Kreft.
vse lepo in skrbno izdelani zvezek ie res v veliko čast »Lj. Zvonu« m uredn.ku Přelo vcu.
V redmi prilogi nadaljuje dr. Jos. Msw tuani za zgodovino slovenske ooere draso-cen članek »O' slovenski operi«. L. Zevič Piše o turneji pevskega zbora Glasbene Matice po Franciři. Vladimir Pfeifer načenja velevažno vprašanje centre in ega glasbenega arhiva, v katerem nai bi bila vsa slovenska elasbena dela od na:stareišlh do najnovejših vsi gl?sbeni spomini itd. Potreben nam ie centralni elasbeni muzej, kakor ga imajo vs- kulturni narodi Nato slede poročila o dogodkih v raznih pevskih društvih, v rubriki »Razno« čitamo o jubilejih skladateljev Karola Bervaria (50 letnica glasb, deia) Janka Lebana (75 letnico rojstva). Janka Žirovmika (tud; 75 letnica rojstva) ter Ivana Ocvirka (30 - letnico glasb, delovanja). Mimo tega čitamo v tej rubriki, da ie o božiču 1. 1. bilo 100 let. odkar se ie rodil Benjamin I "Daveč, da se bo v kratkem vprizorila Širolina opera »Iznenadjeni svatovi« itd.
Posebni literarni dodatek prinaša v krať kih preglednih stavkih zgodovino delovanja »Liubljanskega Zvona« od 1. 1905—1930. Skoro vsi slovenski komponisti častitaio nato Zvonu k jubileju, л koncu pa so navedeni vsi častni člani (14), odbor »Ljubit}. Zvona« ob 25 letnici odborniki od 1. 1905 do 1930. ustanovni član; (243). redni člani (91) ter umrli redni člani Li. Zvona. 8 po številu. Z društvenim geslom, čigar avtor je Anton Aškerc, se prelepo urejena in zanimiva literarna plat »Zborov« konča.
Glasbena priloga priobčuje Antona Job-sta mešani zbor z orglami »Vnebo-zetje Marijino«. kj ga je komponist poklonil >Zvo° mi« ob njegovem iubilejiu, harmonsko bogato, učinkovito delo, hvaležen Juvančev kvartet »Sooek«. pokloni en kvartetu ljubljanskih Matičarjev, liubeznjivo Mirkovo prireditev narodne >Djaurko mila« za tem г solo in moški zbor. ter izmed vseh omenjenih naSnteresantneišo skladbo Premrli, mešani zbor »Moj dom«.
»Zborom« in »Ljubljanskemu Zvonu« ofc tej priliki ponavljam besede njegovega ča. stinega predsednika dr. A. Šviglja »Vivat crescat. 0'oreat!«
Za ceneno к m igo
V NemčójS je opaziti zanimiv pojav: založništva začenjajo že tekmovati, kako bi pošiljala v svet kar najcenejšo knjigo, И pa bi ohranila dober papir in solídn i opremo, kakršna sploh odlikuje nemške km-jitge. Najdalje je prisilo v tem stremljenju berlinsko založništvo Th. Knaur Nachf. Ko so poplavile nemški knjižni trg njegove p -ve knjige, je nastal med založniki pravi pu--plah in tudi v literarnih listih se je na dolgo in široko obravnaval problem cenene dobre knjige. Poleg silno razširjene zbirke >R oman en deT Welt« so Kmaurjeve izdaje »Standard-Bände« in »Meisterwerke der Weltliteratur« po svoji ceni in opremi sko-roda edinstven pojav na nemškem književnem trgu, pa tuds pri drugih narodih boš zaman iskal kaj takega. Res je, da so francoske standardne izdaje po 12 frankov poceni, toda vse so natisnjene na slabem čas-niškem papirju in v splošnem precej ne-manrio, tako da jih pravi knjigo ljub nerad uvrsti v knjižnico, četudi jih da vezati.
Skoraj za isto aii Ie neznatno višjo vsoto nudi Knaurjeva založba znatno obsežnejše, na dobrem papirju skrbno natisnjene in elegantno v püaüno vezane knjige Tako dobiš po 43 Din n. pr. oba dela Goethejev ega »Fausta« v luksuzni izdaí z rdečim in črnim tiskom, Gobineauievo »Renaissance"*, Dantejevo »Die göttliche Komedie (z ilustracijami Doreeia) itd. V zadnjem času j-e izdalo imenovano založništvo spise Oscara Wildea v dveh zvezkih, Waidemaria Bon-selsa tri kniige v enem zvezku, v zbirki »Standard-Bände« pa je izšlo več zvezkov Emila Zolaja, med njimi >Rim«. »Lurd« m »Pariz« ter romani »Fruchtbarkeit«, »Arbeit« in »Wahrheit«.
Če uvažimo, da so te knjige opremljene skoraj že razkošno jn da imajo trajno vrednost, nas nizka cena vprav preseneča, Knaur je tedai na nemškem književnem trgu potolkel vse druge in njegove cene in okusne izdaje se širijo v milijone. Z njegovo akcijo ie zmagalo načelo: Knjiga ne bodi samo poceni, marveč bodi tudi lepo opremljena v platno vezana! Seveda je to mogoče !e pni velikih narodih.
Knaurjev vzgled posnemajo drug! založniki. Tako je nedavno berlinska založita FisoheT izdala za približno isto ceno Гло-masa Manna romanse »Buddenbrooks«. Rezultat je ta, da je naklada v nekaj mesecih poskočila v strmo višino okrog .mlijoia m da je nedavno nekdo v berlinska" »Die literarische Welt« ugotovil: Odkar je Fischer objavil ceneno a lepo izdajo »Buddenbroo-kov«, je Thomas Mann postal zopet nemški pisateli. To se pravi: čitajo ga res najšir-ki sloji in pred četrt stoletja spisani roman je zopet sodoben____
Zabeležili smo to kot značilen pojav novih tendenc na književnem trgu, pojav, ki nuiino vpliva tudi na obče kulturno življenje.
Koncert tria Brandl v Avstriji. Mariborska violinska virtuozinja ga Fanika Brandlova nastopa že nekaj časa z velikim uspehom v razn h avstrijskih mestih. 1>л-najčanki gdč. Hilda Folger (violinčelo) in Hertha Reise (klavir), sta ji vredni družici. Na Dunaju je trio nastopil na akademiji našega poslaništva ob pril'ki rojstnega dne kralja Aleksandra, dne 5. marca pa v mali dvorani Konzerthausa. ki jo je odlično občinstvo domala zased o. Na sporedu so bili D v oř a kov trio F-moll. Mozartov E-dur in Mirsova Phantasie Duša tega tria je ga Brandlova, ki svira z veliko vervo, umetniško dovršenostjo in s polnim umevanjem mojstrskih skladb Tako je ta ženski trio dosegel izredno lep uspeh. Ga Brandlova je nastopila enako uspešno tudi že v Gradcu, Lincu in Solnogradu.
жгомошшт
Tehniřni del rubrike nrejnje »notehMöu oddelek Vaennm Oil Company, d. d.
V dobi avtomobilskih rekordov
Pred nami leže nradno n trotovi j eni rekordi zadnjih treh let, ki jasno kažejo, da je hitrost posebnih dirk-lnih avtomobilov ▼ tem času skočila od 109 in pol km na 372.478 km na uro. Zadnji rekord je dosegel Henry Se^rave pred letom dni v Day-tona Beachu s posebnim avtomobilom Irving říapier Lion. Vendar tudi slava tega rekorda gotovo ne bo trajala predolgo, ker ее na istem dirkališču v kratkem sestanejo trije možje, ki žive menda le za to, da vedno znova presenečajo .svat s fantastičnimi številkami, ki drže Ijud,- od enega rekorda do diugega v napetosti. Največ izgledov, da potolče dosedanji rekord, ima Anglež Кауе Don, ki se je že podal na imenovano avtomobilski bojišče z novim rekordnim avtomobilom. čigar motor razvija moč 4000 konjskih sil.
Nedvomno dokazujejo ti rekordi, na kak-fai višini je danes avtomobilska tehnika. Ti rekordi pomenijo izreden trening živcev. Vendar so vsi ti hitrostni rekordi na-mwiieni le zadovoljitvi športnega slavo-hlenja in nimajo vsaj za enkrat še nobene posebne praktične vrednosti.
Ta rekord in še nekateri drugi, ki jih nadeja statistika, spadajo med svetovne re-
Datum
Razdalja ali fss
1L 3.29
25.	4.?9 19.10.26
26.	5.26 22.10.26 13. 4.27 23. 9.29 12. 7.27 12. 7.27
26./27.Э.27
26./27.9.27 26./27.Э.27 26./27.У.27 17721.9J2-»
17./22 9.29 17./23.9.29 I7./25.9.29 17./25.9.29 21,7./8.8.28
21.7./8.8.28 21.7 ../8.^.2-27.5.27 12.7.27 12.7.27 26./27.Э.27
26-/27.9 27 17./19.9.2Э
17./20.9.29 17./21.9 2У 17-/22.9.29 17./23.9.29 17./24.9.29 17./25.9.29 17./26.9.29 17-/27.9.2 12. 23.9 29
12./24.9.29 12./125 9.29 12./26.^.29 12.,/27.9.29 , 12./28.9.29 I
1 km
5	„
10	„
1	„
50	,
100	„
200	„
500	„
1 000	„
2 000	„
3	000	„
4	000	n
5	000	„ 10 000	„
15 000	„
20 000	„
25 000	„
30 000	„
35 ( 00	M
40 000 „ 45 000 „ 1 ura 3 ure
6	ur 12 „
24 „
48 „
3 dni
5	»
fi	"
7	"
8	"
9	"
io: и ;
12	„
i3:
H	„
15	„
16	и
Vozač
Vozilo
as aii razdalja ure. minute sekunde, Vieo
PcvpreEno km
Henry Segrave
Malcolm Campbell M. Eldridge 1. G. P. Thomas M. Eldridge Marchand Kaye Don Marchand in Morel •t
Marchand, Morel in Kiriloff
Marchand. Morel, Kiriloff in de Présalé
Stewart, Gleason in Winnai
Marchand Marchand in Morel
M
Marchand, Morel
in Kiriloff >»
Marchand. Morel Kiriloff in de Présalé •t M
deCorvaia.Delgutte, Tcherncuski, Vesele
Irving-Mapier-Lion
-Special Napler-Arrol-Aster MiHer Thomas-Special Miller Voisin Sunbeam Vois:n
Studebaker
n
Voisin
Hotciokiss
I
9 665
1
2 5 11 16
21
27 67
105 146 181
224 317
14
29 1
38 20 04
29
58
30 58
52 03 16
39 28
51
39 25 12 13 39 48 53 13 42
53 39 23
27
08 29 58 23
77
45 74
74
08 86 69 33 26 90
95
85 05
24
92
75
78 03
363 409
00
29
41 5'
06 2. 206,558 km 568 758 „
1	120,569 „
2	178,917 „
4 383,851 „ 7 037,008 „
10 258,989 и 13 803,850 „ 16 575,022 „ 19 698,721 _ 23 243,895 ,, 25 846,427 „ 28 791,058 „ 31 9 5,101 „ 28 809,144 „
31 177,832 „
33 356,217 ,, 35 763,771 „ 38 3/5,328 „ 40 726,065 „
372,478
347,691
225,776 139,860 211,084 205,352 194,601 188,-03 186,980 180,662 181,870
181,969 181,744 147,117
141,677
136,937 137,912 133,531 110,245
110,189 109,894 206,558 18°,58^ 185.761 181,576
182,660 146,604
142,485 143,790 138,1 5 136,696 138,302 134.616 133,305 133,187 109,125
108,256 106,910 106 43Я 106,598 106,057
Na lipskem velesejnm so tetoe ▼ posebnem m precej obsežnem oddelku razstavili tovorne avtomobile. Ta del razstave je vzbudil precejšnje zanimanje in uprava ve-leteima namerava tudi v bodoče prireiati v okviru takozv. »tehničnega sejma« posebne razřrtnve tovornih vozil. Posebno pozornost je vzbudil v Lipskem gradbeni oddelek, ki je razstavil številne modele modernih garaž. Večina uačrtov jasno kaže. da se. kar je pceebno v mestih velikega pomena, lahko na razmeroma majhnem prost oru^ dajo zgraditi neverjetno prostorne garaže na več nastropij, v katere se avtomobili prenašajo večinoma z dvigali.
Avtomobilske dirke tudi v saharski po-ečavi. Kakor smo že poročali, se vrše zdaj vožnje skon saharsko puščavo, kj ее bodo
ali ki bi se vsaj v kratkem Imele končati. Pobudo za fco malo nenavadno vožnjo jo dal alžirski guverner, ki je razpisal za najboljše vozače lepe nagrade. Pot prireditve vodi iz Tunjsa preko El - Golea in Reggana v Goa na Nigru in zopet nazaj skozi puščavo preko Taman - Piasseta in In - Salaha v Alžir. Za nagrado ее bori šest avtomobilskih skupin. Raadovedni sano, kako se bo ta vožnja končala.
Šola za «rakoploree. Na Francoskem nameravajo v kratkem osnovati posebno šolo za zrakoplovce, v katero ее bodo sprejemali tehaiki brez posebnega izpita in drugi re-flektanti po položitve posebnega izpita Sola bo trajala tri leta in bo obravnavala vse predmete, ki eo v zvezi z zrakoplovstvom in fabrikacijo letal.
korde: drugi del pa zopet med tako zvane mednarodne razredne rekorde. Prve rekorde so dosegli na vozilih, ki nimajo omejene cilindraže in so tudi drugače popolnoma samosvoje konstrukcije Druga vrsta, tako zvani mednarodni razredni rekordi, eo pa oni, ki se vozijo z avtomobili z določeno vsebino cilindrov. Pri tej vrst; opazimo takoj, da je število kilometrov na uro mnogo manjše. Toda ti rekordi so v mnogo ozi-rih pomembnejši za prakso; kajti dolgost proge je vsekakor mnogo večja ter doseže do 40.000 km. dočim je pri samih svetovnih rekordih dovolj en sam kilometer. Jasno je, da ее za prakso laglje jemljejo oni rekordi, ki so se dosegli na dolgih progah, čeprav na gladkih tleh po dirkališčih, ker je tukaj dovolj prilike, da se pokaže dovršenost v vseh konstrukcijskih podrobnostih.
Naslednja statistika bo gotovo zanimala naše čitatelje. ker so v njej navedeni vsi glavni rekordi zadnjih treh let, ki so bili uradno pfotrjeni. Primerjanje posameznih številk med seboj bo gotovo zelo poučno in radovedni smo. kakšno številko bomo mogli v kratkem dodati, ko bo napravil Kaye Don svojo novo dirko.
Vožnja na razdaljo 10.000 km
Za řas od 3. do 20. julija t. 1. pripravljajo
Nemci avtomobilsko prireditev takšnega obsega, kakršne še ne pozna zgodovina avtomobilizma. Nemški Avtomobilski klub je sprejel v letošnji športni program prireditev, ki prekaša po dolžini proge in po dej' stvu, da pojde ta vožnja skozi devet dežel, vse, kar ее je doslej preizkusilo v tej spoitni panosri
Start za 10.000 kilometrsko vožnjo bo 3. julija v Berlinu. Pot bo vodila avtomobi-liste najprei skozi eeverno, zapadno in južno Nemčijo, imenoma ekozi kraje: Stettin-Stralsund - Lübeck - Hamburg - Bremen Münster - Düsseldorf - Köln - Nürburgring-Koblenz - Frankfurt - Freiburg - Stuttsart-Ansbach - Monakovo - Freilassing. Potem se bo vršil kratek prevoz avstrijskih Alp, ki pa bo navzlic svoji kratkoči najtežji del vožnje. Južno od Beljaka bo-lo privolili av tomobili na jugoslovenska tla in bodo na tej roli pasirali kot prvo mesto naše države. Ljubljano. Od Ljubljane dalje poide pot zapadno od Zagreba na Karlovae, potem za-vije proti jueu po dolini reke Une na dalmatinska tla do Dubrovnika. Iz Dubrovnika krenejo avtomobilisti v Črno goro. M^mo Cetinia, pojdejo v vzhodnj smer! do Mitro-vice in v severnem praven proti Beogradu, potem severozamadno do Osijeka. kjer prevozijo Dravo. Od tam se obrnejo skozi Ogrsko ravan vzdolž Dunava v Budimpešto.
Tu>aj bodo imeli edini počitek na dolgi 10 000 kilometrski vožnji. Po odmoru v madžarski prestolnici se obrnejo čez Szeged v Temišvar, skozi sotesko Dunava pri Or-šovi in čez Crajevo v Bukarešto, odkoder krenejo čez Kluž i Olivi) in Dcbreczin zopet v Budimpešto, potem pa na Dunaj. Odtod lih bo vodila pot zopet po dolini Dunava čez Line in Рл^ovo v Nürnberg, iz Nürn berga zonet na vzhodno stran v Prago, Vratislavo. Varšavo, Vilno in Rigo ter končno čez Königsberg in Marienburg nazaj v Berlin, kjer ее vožnja zaključi.
Vozila udeležencev te mogočne vožnje se delijo v dve skupini: v T. skupinj bo-lo avtomobili z motorji do 1575 kubičnih cm vsebine s povprečnostjo 28 km. v IT. skupinj pa motorji z vsebino na 1575 rm' in s povprečnostjo 33 km Ta zanimiva vožnja bo zahtevala od vozil in vozačev kar naj večje sposobnosti in preizkušenosti.
čin hotelo doseči, da bodo prizori čira
efektnejši in da se že z enim samim pogledom more dobiti dojem o najsijajnejšah dekoracijah ter o bogastvu tega velefilma.
Ni malenkost izmisliti si figure in jih potem prilagoditi ritmu glasbe, da dajo končno videz zaželjene kreacije in da se po možnosti z njimi pogodi tudi zmisel in želja komponista. Vse to delo je bilo poverjeno mlademu Peariu Eatonu, ki je doslej v nekaj dramskih delih z velikim uspehom izvežbal nekoliko baletov in plesov.
V mirnem predmestju Los Angelesa je bil njegov atelje in delovni kabinet; tu je vadil plesne zbore in študiral. Njegova vodilna ideja je bila, da poosebi ~ girlsih kar največji komfort.
Delo v filmu se je pričelo s plesom na krovu ladje. Dnevno po pet do osem ur je vadil in vežbal in prisluškoval plesni melodiji R o Rita«. Ena, dve. tri, jtiri, one, two, three, four... je šlo z dneva v dan. In ko je nekega dne vprašal-i Eatcna fiirnska direkcija, ka'<o napreduje s svojim delom, je skromno odgovoril:» Gospodje, pripravljeni smo...«
dplSI
Kdo fe John Boles?
Nekdanji cowboy — danes najpopularnejši pevec sveta.
Danes najpopularnejši mladenič Amerike, filmski zvezdnik, partner lepe Bebe Dan.eis, skratka slovit umetnik.
John Bo.es je izredno temperamenten, postaven mladenič, ognjenih in lepih oči, kratko obrezanih brčic. V Loe Angelosu se nahaja že nekoliko let in nastopa * uspehom v filmih divjega zapada — kot cowboy.
V	velikih dramskih filmih ga doslej nismo videli, tudi v salonu ne, ker se je kre-tal doslej le v divjinah zapada. Sp.ošno mnenje o njem je bilo, da je le cowboy, da ne zna drugega kot — jahati . . .
Pa je Amerika — dežela velikih čudežev!
V	krogu svojih znancev je pel večkrat
lepe in ognjevite španske pesmi, spremljal je svoje petje s čarobno kitaro in strune so dajale mile glasove, čez Hollywood in čez Ameriko je privihrala manija zvočnega filma in prevzela je tudi Johna Bolesa . . .
»Radio Picture»« ga je пабГа. Spoznali so, da ima glas, da je umetnik v pesmi in melodiji.
Kot partner Bebe Daniela ее je razvil in danes ga obožuje ves svet, ki ljubi glasbo in junaka.
Saj je John Boles т velefilma »Rio Ritaс junak in pevec!
Odlikuje se John Bolee t>o svojem omiljenem in mehkem tenorju, po čisti voka-lizaciji in po resnično umetniškem pred-našanju.
John Boles, nekdanji cowboy prerije — je postal svetovni pevec in pub'ika. ki ga je poslušala r zvočnem filmu »Rio Rita«, je navdušena nad njim in njegovo divjo in vročo špansko pesmijo . . .
Čar baleta
V največji svetovni zvočnofilmski opereti »Rio Rita« je mnogo plesnih scen, ki spadajo po svoji kompoziciji in izvedbi v vrsto najboljših in najmodernejših sodobnih kreacij. Vse te scene so fotografirane v naravnih barvah, ker se je na vsak na-
JE2TCA. V nedeljo je priredilo Sokolsko društvo na Ježici prav lepo proslavo SOletnice T. G. Masaryka. Slavnosti so se ideležili člani, naraščaj in deca Sokola, šolska mladina z učiteljstvom in mnogo drugega občinstva. Videli pa, žal, nismo zastopnikov občine.
VOJNI Iv. Kolo jugoslovenskih sester ▼ Vojniku je imelo 9. t. m. občni zbor. Uvidoma je sestra predsednica Brezovnikova prisrčno pozdravila zbrane sestre tir opozorila na jubilej velikega Slovana Masaryka. V hudih časih za denar se je ne rno delavnemu odboru vendar posrečilo ь raii vsoto 15.215 Din. K temu je prispevala za božičnico domača posojilnica 100 Din. Od gomje vsote je darovalo Kolo meščansko-šolsid kuhinji 500 Din in gospodinjski nadaljevalni soli 300 Din, a ostali znesek se je porabil za oskrbo revne šolske dece s toplim zimskim perilom in ob božiču ter ve-M« noči za živila bednim, dela nezmožnim siromakom. Prebitek znaša 230 Din. Članic šteje Kolo 120. Podružnica Kola v Novi cerkvi je pod vodstvom sestre poverjenioe Mire čučkove prav delavna. Na predlog sestre Lapajnetove je ostal stari odbor: predsednica sestra Tončka Breaovnik ova, namestnica sestra Irena Kernova, podpredsednica sestra Ema Lapajnetova. tajnica sestra Mira Jankovičeva, blagajničarka sestra Kvacova; odbornice: sestra C. Brerovniko-va, Gorřjčanova, Cetinova. Suhlj-eva, Ocvir-kova; računski preglednici: sestri Jurša-kova in Zdolškova
DOLENJSKE TOPLTCE. Osemdesetletnica Masarvka se je tudi pri nas ob številni udeležbi lepo proslavila. Priredil je proslavo Sokol. Na programu so bili govori in pevske točke.
STRAZIŠČE. Sokol je priredil v nedeljo dopoldne akademijo v proslavo 801etnice prezidenta Masaryka. Proslave v Sokolském domu so se udeležili: Sokol korporativno v kroju, gasilna društva Stražišče in Bit nje v kroju, občinski zastop z županom Bašarjem na čelu, učiteljski zbor z upraviteljem Keržičem in obilo občinstva, da je bila telovadnica popolnoma zasedena-Na gledališkem odru sta bili sliki kralja Aleksandra in prezidenta T. Masaryka, okrašeni z zelenjem in državnimi troboj-nicami. Slavnost je otvoril br. prosvetar Vidic s pozdravnim nagovorom; br. Ma-tajc Leo ml. je podal s krasnim in jedrnatim predavanjem sliko Masarykovega življenja in dela. Slediia je deklamacija narasčajnice Omanove. Kratek pozdrav na Masarvka in ČSR so izrekli še gg. župan Bašar, šolski upravitelj Keržič ter načelnika gasilnih drušltev Križnar in Porenta. Sodeloval je tudi odsek pevskega zbora in orkester je zaigral češko himno.
BREŽICE. Sokol je v nedeljo dopoldne priredil svečano proslavo 801etnice prezidenta Masaryka. Velika dvorana Narodnega doma ni mogla sprejeti vseh številnih množic, ki so prihitele tudi iz okolice. Pred okrašenima slikama našega kralja in prezidenta Masaryka je otvoril starešina dr. Zdolšek slavnostno akademijo. Mešani pevski zbor je zapel obe himni, nakar je dr. Drnovšek v slavnostnem govoru očrtal življenje in delo sivolasega prezidenta. V imenu mladine je govoril neki učenec meščanske šole, dalje so izrazili čestitke predstojnik sreskega sodišča Hočevar, za meščansko šolo in JM ravnatelj Mihalič, za mestno občino župan Supan in za politična oblastva sreski načelnik ar. Gregorin. Pevsko društvo je zapelo Masarykovo naj-milejšo pesem: »Teče voda, teče«... Po mogočno zapeti himni »Hej Slovani« je dr. Zdolšek zaključil impozantno prireditev.
ÍSILOVENJGRADEC. Doboviska »Radikalna kura« je prišla tudi na slovenjgraški oder. Premijera na pustno soboto, dvorane Sokolskega doma nabito polna, publika netočna kakor v velemestih. Vsakogar jo gotovo presenetila dobra zasedba m sigurna izvedba vlog. So sicer še pri nekaterih vlogah manjši nedostatki, ki se dajo opravičiti s tremo, v splošnem pa je igra uspela za igralce-diletante nad vse častno. — Glavna zasluga za to gre v prvi vrsti odličnemu paru g. Kranjcu in ge. Romoldovi. Od moških vlog je dr. Rogan g. Mravljeta bil podan s s-aTnozavestn.m in elegantnim nastopom; simpatičen je bil g. Pevel kot poročnik Polovic, prepričevalen in naraven krokar Bombeli in sodnik g. Kopača, imeniten tip je postavil g. Debelak kot sluga Jaka. Od ženskih vlog mi je poleg ge. Ro-mo.dove najbolj ugajala neprisiljena in smiselna igra Etelke; tudi vloga Wände je bila pri gdč. Mai-.cevi v dobrih r-jcih, ljubka, a malce plaha gdč. Druškovičeva je bila poročniku Poloviču simpatična družica; praiv dobro se je vživela v svojo vlogo g. Kranjčeva kot Katica; ga. Debelako-va kot Polajnarica. ga. Gabrcnova kot go-stilničarka in vsi drugi so po svojih močeh prip.j-mogli k dobremu uspehu igre. Pevske in plesne točke so bile skrbno na-študirane ter so se morale skoro vse ponavljati. Scenerija, posebno v drugem dejanju, zelo efektna, za kar gre zasluga neumornemu g. Gabronu. Muzdkalični del igre je izvedel slovenjgraški salonski orkester pod spretno taktirko g. Horvata. V nedeljo popoldne se je vršila repriza v še bolj zasedeni dvorani z istim uspehom. _J. M.
otroSKE
UOGAVtCE 4lGOM
John Dos Passos;
Ameriški portret
Ko je umrl C. Keith ml., so priobčili
vsi Usti njegovo sliko, sliko svetiooke-ga rnoža z zakrivljenim nosom in trebuščkom — a zakaj ta negotovi pogled?
C. Keith je bil sm bogatega moža, rodil! se je v družini ki je lisubila v. njj denarja. Izvohala je denar na pol poti okrog zemeljske oble — da, tega je bila družina sposobna.
Njegov stric je bil Henry Meiggs, ki so ga na zapadli obali imenovali don Enrique. Njegov oče je bil '.aslnik lesme veletrgovine m j'e prodajal tudi razno blago v Brooklynu.
Keith ml. je bil vředem potomec stare družine.
L. 1849. je poigmala doina Emriquea zlata mrzlica v San Francisco. Ni stikal po gričevju, m umrl od žeje med rešetanjem alkalijevega рга'ш v Dolini smrti. Prodajal je ljudem oWeko. Ostai je v San Francisco, igral noiitika in velefinanonika, dokler ni zasel globoko v močvirje in se je moril kar hitro vikrcati.
Ladja ga ie rzfkrcala v Čileji. Vohal je denar v Čile ju.
Tu je postal »iemki kapitalist«. Zgradil je ?ek7rvco iz Santiaga v Valparaiso. Na Č^ncaškem otoajn so odkrili gvano. Meiggs je vohal v gvr-u denar. Izkopal si je iz gvana celo imetje, po-staá je sila na zaipadhi obali, žongliral
je s številkami, železnicami, vojskami — vse mu je bilo karta v ogromni po-kerski igri.
Z mogočno roko si je kopičil dote rje.
Finansiral je pa-avlliione železnice čez Ande.
Ko ie postal Tomas Cruairdia diktator
v Ko-stariki, je pisal doniu Ewriqueu, naj miu zgradi železnico.
Meiggs je imel opravka v Andah, pogodba za 75.000 dolarjev se mu je komaj izplačala. Zato je poslal svojega nečaka, Keitha ml.
Te/j družini ni rasJa trava pod nogami:
Že s šestmajsitim letom je stal Keith ml na lasitniih nogah, predajal ovratnike in kravate v trgovini.
Potem je postal lesni trgovec.
Ko je nö'egov oče ku/pil otok Padre, je poslal tja svojega sina, da bi iz otoka izbi! kup denarja.
Keith ml. je začel na otokn z živinorejo in ribarenijem z vlačitaimi mireža-mi, a živina in ribe mu niso dovolj hitro kopičile denaria.
Zato si je nakupil prešičev, poki al mlade vole. kuhal njfih meso in s tem je potem krmil prašiče, in onmoril je ribe in ž njimi ie kirimii prašiče.
Aimmak prašiči miu niso dovolj hitro kmoičih' denarja.
Zato je bil vesel, ko ga je stric poslal v Limon.
Limon je ena naflsilabš;h knžmčfli jam ob Karibskem morju. Celo Indijanci
umirajo tu zaradi malarije, rumene mrzlice, kolere.
Keith se je popeljal z Meritggsovo ladjo v New-Orleans, da bi najel delavcev za gradnöo nove železnice. Ponujal je dolar plače na dan in je sprejel sedem sto mož.
Od vse trume je ostalo samo kakšnih pet in dvajset budi živih. Drugi so ostavili svoja z whisikyjem prepojena trupla v močvarah, da bi tam segnila.
Ob drugi priliki je pripeljal petnajst sto mož v Limon; vsi so pomrli, kot dokaz, da vzdržijo samo jamaiški črnci v Lim onu.
Keith ml. пй umrl.
L. 1S82. je bilo dovršenih 20 milj železniškega tira in Keith je imel milijon dolarjev v žepu.
Toda železnica ni imela ničesar, kar naj bi prevažala. Keith je dal domačinom gojiti banane, da bi bilo vsa.i ne-kaij za prevoz. Sam je moral postati brodtolastniik. da je lahko spravil banane na trg.
To je bil začetek trgovine s sadfiem ob Karibskem m orni Med tem so umi-ral'i delavci nepředáno zaradi wta'sfcy-i>a. malairiie. rumene mrzlice, kolere.
Tropica bratov mladega Keitha ie umri a.
Kejfh mil. mi umrl.
Hradil ie ?elezn'ce. odniral tmnnne 7я урТе-тп^яrie vTido1*? пЬя1е v Rlue-fieMtan Relizeu LVnomři. kimoval in oroda^al kavo1'k vanili.io. želvino. korenine sarsaparilije — vse, kar se je
dalo poceni kupiti, je kupoval — vse, kar se je dalo drago prodati, je prodajal
L. 1898. je ustanovili z bostonsko
Sadno družlbo »Združeno sadno družbo.« ki je postala odtlej eden najmogočnejših svetovnih trustov.
L. 1912. je združil »Mednarodne sre dny e ameriške železnice« v korpora-cijo.
Vse z bananami!
V Evropi in v Zedinjenih državah so pričeli ljudiie jesti banane, zato so posekali džungle v Srednji Ameriki, da bi sadili banane in gradili so železnice, da bi banane prevažali in od leta do leta je vozilo čim daije več parn'ükov velikega belega brodovja proti severu in so bili natovorjeni z bananami.
In to je zgodovina ameriškega cesarstva ob Karibskem morju.
Izvzemši Panamski prekop in bodoči Nikaragujski prekop in mornarje in volne ladje in bajonete.
Zakaj ta negotovi pogled v očeh na sMki Keitha mil., pionirja sadine trgovine. železniškega graditelja, na sliki, ki so jo priobčili vsi listi, ko je umri?
prow'i'a'ti» яр «»
največji izberi
vseh novost« v oblačilih nri tvrdki
I. MAČEK, ЦиЪЦшэ
Aleksandrova cesta 12
Nafbalpte, najtrajnejše, zato 13	najcenepe!
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Priobčuje knjižničar Matija Roda. (Nadaljevanje).
Plemič Ferdo, Mojca in drugi spisi. 4590. Gorki Mak s im — Iv. Doraik. Otroška teta. 459a
Mrak Ivan, Mona Gahrfda. Himna. 4594 d. Čehov Anton — Jos. Vidmar An-fata. Novele. 4595.
Ořezy В. — Pauk«. Mož v sivi stáanjL Roman iz Napoleonove dobe. 4596. Orožen Janko. Masarykova Stanka. 4597 4 Gaspari Tone. Divji mož. Koroška pravirloa
v 5 deianiih. 4598 d. Тшпа Henrik. Imenosüovfe Juto'Mcft Aáp, 4599 г.
Cnrwood J. O. Zečja овпба — kosa (gevo-
jaSka.. R"oman iz arkUKMi krajev». 1343 r.
Crnjanski Miloš. Ljubav v Toskati. 1ЭФ4 h. Istrati Panart. Ncranouda. Roman jedrce Ru-
m-umike. 1345 h. Vošnjak B. Pobeda Jugoslávie. Nac*ooatae
misli i predlogi. 1346 a. Jaloux Ednu Zlatno stufoéšte. Roman. 1347 h. Cankar Ivan — Sid. Jeras and H. C. Se-weil Grämt, The bailüff Yemey atxl his Tliigfliffcs. 257 2. Weiss Ernst. Die Feuerprobe. Roman. 11046 n.
Ludwig Emil, Michelangelo. 11193 z. Michaelis Karin. BiíWs girose Reise. 11194 я Reinacher Ed. Boheme in Kustenz. Bin komischer Roman. 11196 n. Seidel Willy, Die magische Laterne des
Heim Zinkeisen. 11197 n. Douglas Lord Alfred. Fretmdsdhaft m*
Oskar Wilde. 11198 z. Loon Hendrik van. Der antflMfr/Jeirte
Mensch. 11199 z. Ascfi Schalom. Warseti au. Roman. 11200 m. 24 neue deutsche Erzähler. 11203 n. Vautei Clement. Ich Eckel von Bourgeois.
Roman. 11204. n. Neumann Robert, HocJre-tapiernovefle. 11205 n.
Conrad Jos., Der Freibeuter. 11206 n. Hanstein Otfrid, »Mond - Rak I.« Ein«
Fahrt ins WeltaC E<n Zukunftsroman. 11207 n.
Schnack Friedr, Der Sternebaam. Ein Roman. 11208 n. PHvier Th., Zwölf Mam tmd e+n Kapitän.
Novellen. 11209 n. Stratz Rud., Das Paradies im Scfrmee. 11210 n.
Franck Hans, Die Düdsseerrtsd. Novelle.
11213	n.
Verona G. de, M mri В Krefte. Roman.
11214	n.
Lewis S., Sam Dodsworfh. Roman. 11215 n. Hofstätter R., Die arbeitende Fran. Гћте wártschaMitíie Lage, Gesundheit, Ehe irnd Mutterschaft. 11217 z. Maurols Andre. Die Gespräche des Doktors
O' Grady. 11220 n. Wallace Edgar, Das Gesřclut !m Dimfcel
Detektivroman. 11223 n. Oppenheim E. Ph., Das Mädchen mit den Millionen. Roman. 11224 n. lim Kesseltreiben der Weit. Firn Roman von Gold und Liebe. 11225 n. Šentjakobska knjižnica v Liubh'am Stari trg 11 iziposoja vsak delavnik od 4. poip. do pol 8. zvečer naftzbranejše kmŤige v 10 jezikih m modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. KnHsre se pošiljajo tudi no posti na deželo. I®posoi.ilni čas in enkratna prisitoToma za tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne. Na razpolago popolni tiskaní jmenik knjig. KnMžmica kupuje antikvarično brapge po na Mši i ceni,' zlasti slovenske.
»7UTRÖ« St 62
8
Sobota, IS. m. 1930
Vprašanje velesejma v Beograda
Ха inicijativo beograjskega »Vremena« ~ je t- dni vršila v Beogradu konferenca predstavnikov gospodarskih o^mza« fe je pečala z vprašanjem T>nreditve ve^e državne razstave, oduosno velesejma v Вэ> „radu v času vseeolcolskega izleta. Rezjiltah, in iih ie pokazala konferenca, niso bas razveseljivi. Konferenco je otvoiil _ direktor Ivreinena« г K ost a Lukovic. ki je obrazložil načrt za to prireditev, nakar je podal
predsedniku beograj&Re občine g. MiloSn Savčiču, ki je obenem predsednik je pet let obetoieče Družbe za beogra^k, veleseHem G. Savčií je v svojem govoru iSSSS' da mora Beograd kot.prestol^ >o=tati gospodarski, finančni in politem '•enter države: doslej je samo polit.cni center, finančni še ni. gospodarski pa se man]. Zato je dolžnost vseh uporabiti vse sile. da Beograd postane tudi finančno ln go^p^ar-gko "središče države. Občina beogra^ka ie rripravliena orný;ti prireditvi tudi materialne žrtve. Načrt та to razstavo, od nosno n esejem je podrobno obrarlozil g. hj-gur Kostid, ki ie izvajal med drugim, da mora Beograd postati posredovalec m-M vzhodom m zapad«>m. Gospodarski nanre-dek velikih mest. kjer se vršijo veleeejirts j.» e temi veleseimi v najožji zvezi. kaiti trgovina in industrija se vedno koncentrira tím kjer se razvija močno tržišče. Ooozoril pa je na to. da so vsi uspeli veleseimi nastali iz malih ptfetkov, kar vidimo tudi pn ljubljanskem velesetjmu.	.
Guverner Narodne banke 2- lgn.iat Rai Ioni je o načrtu izrazil prav pesimistično. Rekel je, da brez denarja, brez primernega prostora in brez požrtvovalnih liudi ni mogoče nič ustvariti. Treba j" najprej nafti rcoža. ki b; imel po^um in trdno voljo nekaj ustvariti. Ljubljanski vHesejem Je dobro „epel po «fssliisi njegovih organizatorjev. U-pel je boljše, kakor za«rreb5ki. Vsai on je imel od liubljansikega velesejma boljše im-pres^e, kakor od zagrebškega Ce ze ne moremo dati ono. kar je dala Ljubljana, ne smemo dati manj. nego je dal Zagreb. Na drugi strani pa beograjska razstava ne sme predstavljati samo gospodarstvo Srbije, temveč vs° Jugoslavije. Danes je gotovo težje organizirati vf-leseiem, kakor je h По to pred leti. Trije meseci so tudi prekratek rok za ustvaritev te ideje, zlast- glede na sedanje gospodarske razmere. Najtežje pa je vprašanje, kie dobiti prostor za t.i razstavo řn Ide potreben denar.
Tudi predsednik Obrtne zbornice ie_ Po-fcnzal malo optimizma gl^de na ta projekt Tudi on ie poudarjal težkoče glede primernega zemljišča jn glede kratkega roka za ustvarjanje te ideje, za kar je potrebni najmanj 7 do S milijonov dinarjev gotovga denarja in prav toliko kredita. Predsednik iuženjerekih zbornic g. Lrubomir Sm'ljanic je v svoiem govoru oon >vil, da je prčm?.lo časa, kakor je to bilo že pred sedmimi leti in krkor se bo izkazalo morda zopet čez tri leta. če se ne bo nič delalo. Svoje mišljenje je izrazil še direHctoT Zavoda za oo-crppševapie zunanje trg-ovine dr Jurij Tomi-Pič. пакат je predsednik občine g. SavSió zaključil konferenco s pozivam, da intere-sirani gospodarski krogi ne smejo izgubiti niti iniciiabve niti volie. Ce ideje ni mogoče i^vest' letos, tedaj se mora izvesti drugo bto ali leta 1932.'
Deset prednosti časopisnega oglasa
Zveza ameri§kfh časopisnih založnikov je pod gontimi naslovom izdala zanimivo knjižico, ki podrobno razpravlja o vzrokih uspeha časopisnega oglasa. Prednosti časopisnega oglašanga so v tetj knjižici огапаюепе ta'kole:
1.) Časopisni oglasi dose-žejo dnevno vsakogar, kaiti dnevno Stande časopisov je že splošen običai
2.) Oni řmak) takojšen uspeh in pošljejo kupca neposredno h trgovcu.
3.) Časopisni og^as pove vsakomur, kSe пая kupi predmet, za katerega se zanima.
4.) mserent inra možnost kontroiíTatS uspeh ogiasa im ga primerjati s stroški.
5.) oglasi producenta, olajšajo trgovcu prodajo blaga m krepijo njegovo volio.
6.) Po svonh uspehih je časopisna reklama najcenejša, кет doseže najširši krog IjTidü in ie njen vpliv najmočnejši.
7.)	S časopisnimi ogiasi se reklama lahlko pravilno tTsmeni m si inserent :7bere orni časopis, Ы je giede na citat H ie za PTedtmet njegwega oglasa najprimerneje.
8.)	Objavljanje zameni vih dogodkov v časopisih daje птвететтеп možnost da te dí-^dke jtfkonteti za svojo reklamo. Og4asi ki so v zvezi s taikímň dogodki al? se nanje nanašajo, rmab največji uspeh.
9.)	Časopisni o??! a s daje inseTerrfr« m ra-zpolago ve>s ogrormri aparat časopisa.
10.) Časopis Je za prrxfticenta najboljši rastopmk v mestu In na dežefi.
= Likvidacija 30 odstotnih kronskih bonov. V nedeljo poteče rok za likvidacijo 20-cdstitnih kronskih bonov, ki po tem dnevu izgubijo vsako vrednost. Zaradi slabega povpraševanja v prvi dobi likvidacijskega rnka se je splošno zatrjevalo, da je na eni strani rok prekratek in da na drugi strani n« bo mogoče vnovčiti vseh bonov. Toda potek kupčiie je pokazal, da je bila ta bojazen neutemeljena. Prvotna nizka cena bonom je bila le posledica velike ponudbe. Vsakdo se je, iz Äwfazni, da bi lahko zamudil rok. hotel čimprej -znebiti bonov, dočim se davkoplačevalcem, lri so imeli davčne zaostanke, ni mudilo z nakupom. Sele ko je cena bonom padla na 50 do 55% nominalne vrednosti je nekoliko popustil pri-b'sk ponudbe, dočim je povpraševanje interesentov pričelo naglo naraščati. S tem pa je nastopil tudi preokret v ceni za bone, ki se je polagoma pričela dvigati na 60. 65 in 70%. Po teh cenah je bila tudi večina bonov prodana. Zadnja teden pa je bonov povsem zmanjkalo. Zakasneli interesenti eo pričeli ponujati še višje cene za bone. kajti če so plačali zanje tudi 80% so vendaT pri-štedili na dolžnem davku 20%. Danes eo razpoložljivi boni že povsem izčrpani in se v Ljubljani nudi že 85%, v Zagrebu pa eelo 90%.
= V katero davčno skupino spadajo mesarji in zidarji. Priredba pridobnine za 1. 1929 je pokazala, da so bili mesarji in zidarji v dravski banovini uvrščeni večinoma v prvo skupino, v katero spadajo poleg trgovcev in industrijcev predvsem obrtniki, ki razen lastnih izdelkov prodajajo tudi tuje izdelke, in ne v drugo skupino, kamor spadajo vsi ostali obrtniki. Tako je bila mesarjem in zidarjem predpisana 10 odstotna osnovna pridobnina namesto 8 odstotne, ki jo plačujejo pridobnini obvezani davkoplačevalci iz druge skupine. Ker so davčne uprave mesarje jn zidane uvrstile v prvo skupino ne glede na to. ali prodajajo tudi tuje izdelke, je Zbornica za ТОТ v Ljubljani opozorila ministrstvo za finance na to napačno uvrstitev, ki ni v skladu z zakonom o neposrednih davkih tn povzroča višje obdavčenje. Na podlagi te opozori've je finančno m;nistr=>tvo z razpisom od 2f>. januarja t. 1. (št. 98.5141 odločilo, da spadajo mesarji in zidarji kot obrtniki po čl. 42. zakona o neposr. d я virih v drugo skupino, kjer plačujejo le fi% osnovni davek, v prvo skupino pa tedaj. Če uporabljajo stroje na poiron a!i če zaposlujejo več nego 4 kvalificirane pomočn ke.
= Povišanje železniških tarif za premog in gradbeni materija!. Kakor znano je železniška uprava pretvorila sezonsko 20% povišanje tarif za premog in gradbeni materiial v stalno, in sicer z uvedbo novih povišanih tarifnih postavk. Ker so s tem prizadete naše najvažnejše tarifne postavke ie zagrebška Zborn'ca za ТОТ sklicala za 18. t. m. anketo gosnodnrskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o tem važnem tarifnem vprašanju.
= Glavni fleliiiřarii >Tarodne banke. Po seznamu delničarjev, ki so svoje delnice deponirali za občni zbor pret. nedeljo, je razvidno, da so največ delnic deponirali (v oklepaju podatki od lanskega občnega zbora) : Beogradska zadruga 44ЯЗ delnic (433?.), Beogradska trgovačka banka 2095 (1368), Pokojninski fond uradnikov Narodne banke 2068 (lani 2ПЛ0). Prva hrvatska štedionica 2035 (20Я51, .Tucrosl udruže. na banka. Zagreb. 104Я (1938), Izvozna banka, Beograd 1005 (1567). Tihomir Panic 1300 (1300). Poštna hranilnica 1200 (12001. Srpsko - amerikanska banka 1056 (10~G\ Jadransko - noounavska banka 1090 (1000), Prometna banka 1000 V posast; posamezr.h delničarjev ni torej večjih sprememb, razen pri Beograjski trgovački banki, ki je svoj portfeli precej povečala.
—	Kai je s starimi teriatvami napram Poštni hranilnici na Dunaju. Prejeli smo: Vest o zahtevi po ureditvi predvojnih íív-stro-o<?Tskih rent in deželnih posojil je vzbudila v krogih interesentov veliko zanimanje, saj je že čas, da se ta zadeva uredi. Zbornici za ТОТ smo hvaležni za njeno ini-cijativo in bi le še želeli, da bi se obravnavalo tudi vprašanje poštnohranilnih in čekovnih vlog пч Dunaiu. ki predstavljajo tudi za naše gospodarstvo težke milijone. Skrajni čas bi bil. da bi lastniki hranilnih in čekovnih vlog na Dunaju lahko svobodno razpolagal; s svojim denarjem.
—	Pravilnik o dopisnikih Zavoda za m-nanji trgovino. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je izdal pravilnik o dopisnikih, ki ga je podpisal mimster za trgovino in industrijo. Po tem pravilniku naj dopisniki s strokovnim; mišljenji, z nasveti, predlogi in poročili olajšajo delo zavodu in vršijo informacijsko službo o razmerah na zunanjih tržiščih, ki prihajajo za naš izvoz v pOŠtev.
= Trošarine prost sladkor, bencin tn alkohol za industrijske potrebe. Po obvestilu, ki ga je prejela Centrala industrijskih korporacij, je g. minister financ izdal odlok, s katerim oprošča od državne trošarine sladkor, bencin in alkohol, ako se uporabljajo za industrijske potrebe. Industrijska podjetja, ki se žele okoristiti s tem odlokom g. ministra, morajo navedene predmete denaturirati s sredstvi, ki odgovarjajo njihovim industrijskim proizvodom.
= Znižanje diskonta v Newyorkn. Zaradi nadalje naraščajoče likvidnost; na denarnem trgu je Federalna rezervna banka v Newyorku ponovno znižala diskontno stopnjo od 4 пя
= Veliki dobički belgijske Fordove drnžbe. Belgijska Fordova družba, ki ima vel:ko tvornico za montažo Fordovih avtomobilov. izkazuje za pret. leto pri glavnici 100 milijonov belg. frankov 49 milijonov frankov čistega dobička. Družba bo plačala delničarjem ie 10 odstotno dividendo, ves ostali dobiček pa bo porabila za obsežne odpise in za povečanje naprav, za kar bo potrošila 22 milijonov frankov.
= Ukinjenje vseh deviznih omejitev т Italiji. Italijanska vlada je v sredo да predlog finančnega ministra in v sporazumu z Italijansko banko ukinila vse devizne omejitve, ki so tudi po zakoniti stabilizaciji (22. dec. 1927) ostale v veljavi. Dovoljen je tudj izvoz kovanih novcev (zlata, srebra) ter delnic in obligacij.
—	Nemško - poljska trgovinska konvencija. Po večletnih trdih bojih m brezuspešnih pogajanjih je končno le uspela nemško-poljska trgovinska pogodba, ki bo kmalu stopila v veljavo. Po tej pogodbi si obe državi priznavata v principu največje ugodnosti. Nemčija bo mesečno dopuščala uvoz 320.000 ton poljskega premoga in 200.000 (pozneje tudi 350.000) prašičev. Uvoz goveje živine in mesa iz Poljske v Nemčijo pa ostane nadalje prepovedan, prav tako prevoz živine preko Nemčije.
~ Dobave. Drž. rud. v Zabukovri sprejema do 27. t. ni. ponudbe glede dobave 1300 kg bencina, 800 kg eilinderskega olja, 1200 kg strojnega olja, 170 log dynamo - olja, 350 kg olja za osovine in 1Ö0 kg tovotne masti. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 6000 komadov steklenih cilindrov in 6 komadov
kondenzačnih loncev. — Dne 31. t m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitaciji glede dobave 17.424 komadov hrastovih pragov. (Predmetni oglasi eo na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 29. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 80 komadov šotorov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.)
BORZE
14. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab; le v devizi Praga je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz kažejo le neznatne spremembe.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes po včerajšnjem padcu zopet dvignila na pred dnevi doseženo višino. Za aranžma se je trgovala po 415.50. za kaso po 415—416. za junij po 414 in za december po 422 Ponovno se je okrepilo 7 odstotno Blairovo posojilo, ki se je trgovalo po 83.45, 83.50 in 83.75. Med bančnimi vrednotami . so bili zaključki v Jugobanki po 88- -88.25. v Unionhanki po 210. v Kreditni (Zagreb"1 po 101, v Hrvatski po 50 in v Obrtni po 33. Med industrijskimi papíru' je Slavonija popustila na 60—78 brez prometa. zaključene na so bile Narodna šum-ska po 3C—40, Slavonija po 200. Tvomiea vagonov po 107.50 in Trbovelifika po 470.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.72. Berlin 13.495 Jo 13.525 (13.51). Bruselj 7.8937, Budimpešta 9.9003, Curih 1095.9, Dunaj 797.92, London 275.43. Newyork 56.43—56.63 (55.53), Pariz 220.68—222.6Í (221.68), Praga 167.50—168.30 (167.90), Trsi 296.83.
Zagreb. Pariz 220 68—222.68. London 275.03—275.83, Ne^-vork kab. 56.54. ček. 56.43. Brusel' 79S.37, Milan 295.691—297.694 Madrid 696.00, Amesterdam 22 72. Berlin Ш9.5—1352.5. Dunai 796.12—799.12, Stockholm 15 21, Curih 1094.40—1097.40. Praga 167.50—168.30. Budimpešta 988.53—991 53.
Curih: Zagreb 9.12625. Pariz 20.225, London 25.13. Newyork 516 70. Bruselj 72.05. Milan 27.075, Madrid 63.60, Amsterdam 207.40. Berlin 123.225, Dunaj 72.78, Sofija 3.74, Praga 15305. Varšava 58.075, Budimpešta 90.3-1. Bukarešta 3.07125.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 96 bi., 7% Blair 84 bi.. Celjska" 170 den.. Ljubljanska kreditna 125 deri., Kreditni zavod 160 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den.. Ruše 250 do 260.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 415.5 — 416.5, za junij 415 do 415.5. za december 420 — 423, investicijsko 84 dej., agrarne 51.5 den., 8% Blair 94 do 95, 7% Rlair 83.45 — 83.5; bančne vrednote: Hrvatska 50 — 51, Union 208 — 210, Praštediona 85C _ 865, Kreditna 101 do 105, Juiro 88 — 89, Narodna 8350 den., Obrtna 33 — 34, Srpska 165 den., Zemali-
eka 137 _ 138. Ljubljanska kreditna 125
den ; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 36 — 41. Gutmann 185 — 190, Slaveks 60 — 78, Slavonija 200 — 210, Drava 267 do 285. Šecerana 390 bi., Brod vagon 107-5 do 110. Vevče 125 den., Isis 23 — 25. Du-brovačka 435 den., Trbovlje 462.5 — 470.
Beograd. Vcjna škoda 414—416. яа marc 416 zaklj. za april 417.50—419. investicijsko 87—87 50, agrarne 52 zaklj-, Narodna 8250 zaklj." _
Blagovna tržišča
Fižol
Ц- Na ljubljanski borzi Je bilo dane«
eksekuHvnn prodano 100 stotov lepega, zdravega fižola, prepeličarja, ptujske pro-venjence po 260 Din za 100 kg, bruto za neto, tara odračunana, vreče dostavi kupec.
Les
'+ Ljubljanska borza (14. t. m.). Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje jo za 100 m3 jelovine (/о X 320 mm, clolž. 3_8 m), za 50 m' desk (18 in 24 mm, 18—29 cm, dolž 3_6 m), za deske (smreka - jelka, I—IV, tombante, paralelne, ostrorobe, obdelane za izvoz, v debelinah 12. 18, 24. 38 mm, širinah 19. 22, 25, 28 jn 30 cm, dolž. 4 m), za morale (56-36. 66-46, 66-66, 7S-78. 78-38, 96-46 in 96-38 mm. dolž 4 in 5 m), za trame (8-8, 8-10, 10-10; 4. 5 in 6 m dolž.), za 1 vagon belega javorja (deb. 50. 60. 70 in 80 mm), za večjo množino brzojavnih drogov (predvsem borovih, dobava do konca maja, sečnja do konca t. m. dolž. 7—10 m, prevzem na licu mesta po 500 kom.) in za bukovo oglje (I., najmanj 80% canello). Nudi se parjena bukovina (paralelna), suha bukovina (III) in 100 m' desk (20. 25 in 50 mm, 4, 5, 6 m, od 16 cm šir. navzgor).
Žito.
4- Chicago (14. t. m.) Pšenica fe danes za marc popustila oď 104 in tri osminke га 102 in sedem osmjnk in za maj od 108^ na 106 V\. Koruza pa je pri 75 K trdnejša.
-f Žitni trg (14. t m.) Po zadnjem katastrofalnem padcu so se danes tečaji na bu-dimpeštanski terminski borzi ob koncu sestanka nekoliko okrepili. Včeraj je bil za pšenico ва marc zabeležen zaključek po 18.05, pozneje pa se je denar nudil le po 17.75, danes pa se je cena zopet dvignila na 18.32. Pri пае so danes cene nadalje nekoliko nazado\ale, vendar je pozneje ner-voznost nekoliko popustila. Tudi копия «e je v Budimpešti zopet dvignila od 10.05 na 10.80.
4- Ljubljanska horra. (14. t m.) Tendenca za žHc mirna. Zaključen Je bil 1 vagon pšenice. Tečaj; eo bili nekoliko znižani. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač 30 dni): baška, 80 kg po 252—255.50, 78 kg po 247.50—250. 77 kg po 242.50 do 245: rž: baška, 72/73 kg. mlevska tarif3, plač. 30 dni po 195—197.50; koruza: baška. času primerno suha po 135—137.50, sušena, mlevska tarifa po 162.50—165, navadna tarifa po 170—172.50; oves: baSki, navadna tarifa 195—197.50; moka: >0g«, fco Ljubljana, plač. po prenemn po 405—410.
+ Novosadska blagovna borza. (14. t. n>.) Tendenca slaba. Promet: 15 vag. pšenice. 115 va«r koruze in 4 vag. moke. Pšenica: baška, ll kg 187-50—192.50. 78 kg 190—195, gorn iebaška. 78 kg 187-50—192.50, banaška. Tisa. šlep. 78 kg 192.50—197.50. sremska. 77 kg 180—185. Ječmen: baški in sremski 110—115. Koruza: baška in sremska 80 do 82.5; banaška 75—77-5: banaška, ladlia Du-nav. Bega. za marc 82.5—85; za april - maj 85 -87 5'. Moka: baška »0Q< 325-335: >2« 285-295; ,-5< 230-240; »6« 172.5—177.5; V7< 130—135: 90-95.
-Ь Snmhorska blagovna borza. (14. t. тЛ Tendenca mirna. Promet: 312 vag. Pšenica:
ЬаЯса, Tisa, řlrp 192.50—197.50; Sei postaja 77 kg 187.50-192.50; 78 kg 192.50 do 197.50; sremska 182.50—187-50. Koruza: baška 80—85; za marc 82 50—87.ŠO, za april maj 85—90. za junii - julij 90—95. Oves baški, sremski in slavonski 125 — 130 Ječmen: baški. 63-64 kg 107.50—112.50. Rž: baška 125—130. Moka: »00< 330—340. »0< 325—330, »2< 300—310. Љ-t 230-240, »6< 165—175. Otrobi: baški 75—80.
+ Budimpeštanska terminska borza. (14. t. m.) Tendenca ob eklepu trdna. Promet živahen. Pšenica: za marc 18.30—18.35. za maj 19.22—19.24. za oktober 19.42—19.45; rž: za maj 11.15—11.17. za oktober 12.38 do 12.40; koruza: za maj 10.80—10.85, za julij 11.20—11.25, tranzitna za maj 10.10—10.20.
Razprave pred malim senatom
Drzen vlomilec obsojen na šest let robije.
V Bukovšci, občina Selce nad Škof 10 Loko rojenj 33 letni France Vilfan je tat in vlomilec po poklicu. Svoj nepošteni posel je pričel že leta 1914. in od takrat je neprestano imel opravka s sodiščem. C im je prestal kazen, že ie zopet začel krasti. Bil je že 7 krat kaznovan zaradi hudodelstva tatvine. Kazni so bile od 8 mesecev do enega leta. Ko je lani 12. maja prestal svojo zadnjo kazen, je nekaj časa delal in nato začel znova krasti. Ptabtal je pravi strah okolice Št. Vida nad Ljubljano. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko. Kradd je tudi delavskim tovarišem. V času od junija do novembra lani ie izvršil nebroj vlomov in tatvin. Oikradel je 14 oseb. Pri kovaču Janezu Knezu ie 23. avgusta lani odnesel iz kovačnice razno orodje, primerno za njegov vlomilski posel. Nato je vlomil pri trafikantu in trgovcu Slavku Omejcu v št Vidu. Temu je odnesel mnogo usnja, več parov čevljev, dalje mnogo cigaret, znamk in kolekov v skupnj vrednosti 8670 Din. Obilen plen je dobil 25. septembra lana tudj pri posestnici Mariji Jeromen v Malňvasá, občina Ježica. Ko so bili domači pri delu na polju, je ob popoldanskih urah vlomil v rajih hišo ter odnesel nad 3000 Din gotovine in drugih vrednosti. Celokupno škodo j« sodišče ugotovilo na 14. 773 Din.
Pred senatom je obtoženi France Vilfan kra-ťko priznal vse tatvine. Njegov zagovor je bil lapidaren. »Res je!< je deial in nato molčal.
Po kratfkS razpravi je sodišče Franceta Vilfana spozmak) za krivega hudodelstva tatvine po starem kazenskem zakonu ter ga obsodilo na 6 let robiie in v sitalno izgubo državljanskih pravic. V kazen se mu je vštel preiskovalni zapor od 23. novembra lani.
— Ali sprejmete kazen? je vprašat pr*6r
sednik po sodbi.
_ Da! je obsojenec odgovoril in odšel z
ječarjecn.
Eno leto zapora zaradi javnega nasilja.
MladS, 23 letni vrtnarski pomočnik Stanko iz Ljubljane se je moral danes zagovarjati zaradi javnega nasilja odnosno гата<й zločinstva zoper državno oblast т smishi §§ 31 in 128 kae. zakona.
Bilo je 5. januarja letos ob 4. popoMae v kinu »Dvor«. K blagajni je prišel z gorečo cigareto obtoženec ter kupil vstopnico. Tam službujoči policiisitoi nadzornik Anton Zabukovšek je obtoženca opozoril, naj vrže cigareto proč. Obtoženec m« je ugovarjal. Stražnik ga je nato pozval, naj se mu legitimira. Obtoženec ma je odvrnil, da ne ve, zakaj naj bi se mu legitimiral, кет ni nič hudega storil in sploh mma nobene stvari pri sebi. Stražnik mu je napovedal aretacijo ter ga prijel za roko. Obtoženec pa ga je z nogo spodrinil tako, da sta oba padla na tla. Obtoženec je hkratu stražniku strgal vrvico piščalke.
Obtoženec je dejanje delmo priznaš ter trdil, da ga je stražnik prijel za surknjlč, mu ga potegnil čez glavo in da sta пафо oba padla na tla, ne da bi ga o« spod vrnil. Priča pol. nadzornik Anton Zabukovšek je pod prisego potrdil vso obtožbo.
Senat je Stanka spoznal za krtveiga zločinstva zoper državno oblast ter ga obsodil na eno leto navadnega zapora. Za javno nasilje določa novi kazenski zakon ro* bijo od 1 do 5 let.
Orožnike obmetaval s kamenjem
Potniki jutranjega gorenjskega vlaka so na glavnem kolodvoru opazili, kako sta dva orožnika peljala v svoji sredi starega, po glavi precej pobitega moža. Nista ga peljala v zapore deželnega sodišča, marveč sta ga vodila skozi glavni vhod justičně palače pred sobo št. 79. Bil je to 59-letni posestnik France Cigale isz Nove vasi ob državni meji pri Hotederšici. France Cigale bi se bil moral že februarja zagovarjati pred malim senatom zaradi javnega nasilja, ker je 18. januarja letos metaj kamenje na obmejno stražo, ko je prišla v bližino njegove hiše. Vrgeil ie do 15 kamnov ter sta dva zadela orožnika Premoviča. Кет Cigale ni prišel k razpravi, je sodišče odTedilo, da se ga privede z orožniki. Cigale pa ni bil doma. marveč je kot gozdarski kolibi pa se je Cigale uprl orožnikom in prišla iskat orožniška patrulja, da bi ga odvedla v Ljubljano k razpravi. V sjozdar-sk kolibi pa se je Cigale uprl orožnikom m začel mahati s kolom okrog. Na pomoč sta prišla patrulji še dva orožnika m so ga potem z največjim naporom ukrotili. Cigale je 00 izpovedbi domačih orožnikov in drugih oseb nekoliko duševno omejen. Doma navadno grozi, da bo potolkel vse orožnike in financarje. Zdravniško mnenje pravi. da je Cigale sicer duševno omejen, toda še vedmo za svoia dejanja odgovoren.
Obtoženi France Cigale. ki je drugače precejšen hrust je bil pred sodiščem prav redkobeseden. Kratko je dejal »Res sem naredil!« Zaradi javnega nasilja je bil obsojen samo na 1 mesec strogega zapora.
Darujte za Jugoslov. Matico
SodRCe je upoštevate njegovo duševno
omejemost.
—	En mesec strogega zapora! Ali danes кат tu ostanete? je predsednik po razglasitvi sodbe vprašal Franceta.
—	Prav! je bil odgovor.
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
14. marca 1930.
(Številke za označbo kraja portjenijo: 1. fc« opazovanja, 2. stanje baronu»-, tempe*'"&M. 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost t—10, 7. padavine v man).
Ljubljana: 8, 754.6, 0.0, 85. mirno, 7, —. Maribor: 8, 752.9, 0.0. 90. NW2, 10. —. Zagreb; 8, 754.1, 2.0, 75, \V4, 8, —. Beograd: 8, 752.8, 2.0, 55, mirno, 4. —. Sarajevo: 8, 758.2, —1.0, 65, E6. 0, —. Skopi.le: 8, 760.0, —2.0, 100. mirno, 0, —. Split: 7, 757.0, 5.0. 55. ENE8, 7, —.
Solnce vzhaja ob 6.16. zahaja ob 18.4, luna vzhaja ob 17.42, zahaja ob 6.29 — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 9.6. najnižja — 0.6. Najnižja temperatura v Mariboru — 2.0, v Zagrebu 2.0, v Beogradu 1.0, v Sarajevu — 6.0, Skopi je — 3.0. v Splitu 4.0.
Poceni in vendar najboljša je
Severjeva otei&ana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju.
Najboljši I materijaL
Cena 570 do 850, po izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce!
SEVER RUDOLF, Marijin trg St. 2.
Orodni stroji
Odlična nemška tovarna strojev !§бе dobro vpeljanega, v tej stroki že kdaj posh* jočega
proviziJ$ke§^a
zastopnika
za Hrvatsko, Slovenijo in Dalmacija Program prodaje obsega orodne stroje, stroje za obdelovanje lesa, kleparske stroje in orodje. Samo resni, že dobro vpeljani zastopniki naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo referenc in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Werkzeugmaschinen«. 4821
Velikost 185 X 78
Шмж
Razpisuje se delo naprave regulacijskega načrta яа mesto Ijjntomer.
Reflektanti za prevzem tega dela naj se obrnejo na Županstvo mestne občine Ljutomer.	4?бо
agflnega in sposobnega, r speceriji in kolonijah išče veletrgovina у
Ljubljani. Ponndbe pod , SPOSOBEN" na ogL oddelek Jutra	4813
Posofilnica na Vranskem
r. X. z n. z.
vabi svoje zadruga rje k
rednemu občnemu zboru
n& VRANSKO hiš. št 91
dne 25. marca 1930 ob 2. uri popoldne
Občni zbor je sklepčen, če je zastopan vsaj deseti del deležev, ako tega ni, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za leto 1929,
4.	Poraba čistega dobička.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
4812
Kaéelstvo
GoepofJ'im Ph. Mr. G. Ргосћгц bkarna »•Pri Sokolu«, ba--í>OTmika ш ra2$>oäilj«-та1сч »THE SALVA T« га k-a'.je-тио Jupoelavijo — BRČKO Jas. ppo'laj podpisaaa vam pešiljam <>bveet.íIo kot g-lavnřirm zastopniku za Jugoslavijo čaja »The Salvatc za bolezen žolčnih ката p лот od proizvajalca. g. Цг. ph. Adolfa Olive, leka narja »K Spasiteljnc, Praga u. — Sedaj iz-javijam, da ^em bila 1. lí*í*> me-seca aprila težko bolna na žolčaih ka.m«-nih ter sem si naročila potom ogla.?a iz časnika »Jutam.ji Н*Ф« vaš priporočani čaj »The Sal vate ter sedaj potrjujem, da eeon popolnoma ozdravela ter vae profim. da izvolite mojo zahvalo odposlati na Centralo v P aji radi ravnanja. BiTježim Smidt Terezija Varaidin, Marovska ulica štev. 4 — 14. januarja 1930.
Zahtevajte zanimivo brožuro o žolčnih kamenih, ki Vam jo zastonj pošlje glavno zastopstvo za Jugoslavijo: lekarna »K Sokolu«, G. Proche, Brčko
SPORT
Izredna skupščina JNS
Jutrišnja skupščina nogometnega saveza bo gotovo izredno zanimiva in v nekem pogledu skoroda usodepolna za razvoj našega nogometa.
V	spominu bodo še dogodki redne glavne skupščine, ki se je vršila 24. novembra minulega leta. Tedaj je sredi odločilnega glaiuvanja o vprašanju sedeža saveza posegla v dogodke zagrebška publika, kar je imelo za posledico, da je navzoči zastopnik policijske oblasti skupščino zaključil.
Med tem so šli dogodki svojo pot. Po razburjenih časopisnih kontroverzah in obračunavanjih, ki so sledila neposredno po dogodkih 24. novembra in po nekaterih ostrejših ukrepih upravnega odbora JNS napram upornim podsavezom je prišlo 16. februarja do konference v Beogradu, na kateri bi se bili imeli zastopniki poedinih podsavezov zediniti na kompromisno rešitev deiikatnega spora med Zagrebom in Beogradom.
Razprave na tej konferenci niso privedle do* pozitivnega uspeha Sicer ^se je doseglo soglasje v nekaterih tehničnih vprašanjih, jedro spora pa je ostalo spričo obojestranske nepopustljivosti nerešeno. Tako bi imela jutrišnja glavna skupščina epet priliko, da v bojnem glasovanju odloči, vsaj začasno, kdo bo vodil agende in usodo jugoslovenskega nogometa, Beograd ali: Zagreb.
Zagrebški podsavez se je za to skupščino enostavno in temeljito pripravil. Prijavil je v dobi interregna prav toliko novih klubov, kolikor mu je glasov potrebnih do relativne večine. Z druge strani smatrajo Beograjčani, da so kljub temu gospodarji situacije, dober poznavalec tehnike v organizaciji JNSa pa bo rekel, da je položaj zelo nejasen in da se bo v stvari odločilo in pokazalo šele na skupščini, kdo bo imel večino.
Posmatrajoč to borbo s čisto našega, slovenskega stališča, moramo priznati, kar se ie z naše strani vedno in povsod poudarjalo, da se nas ta borba neposredno prav nič ne tiče. Pač pa posredno. Kajti slovenski nogomet — to mora priznati vsak objektiven opazovalec — ni na taki višini in na taki stopnji razvoja, da bi se mogel uspešno izživeti v kaki nezaželjeni izolaciji, navezan sam nase. V tem bi ga ovirale tudi naše prilike ali, če hočemo, n*-prilike, ko nerazumljiva in prekomerna rivaliteta med posameznimi klubi in poedi-nirni grupami onemogoča vsak pomembnejši napredek, izključuje zdrav razvoj. Za uspešen razvoj slovenskega nogometa je naravnost življenske nujnosti, da se privedejo borbe v Savezu k zadovoljivemu koncu in da se pristopi k praktičnemu reševanju stvarne reorganizacije saveza.
V	danem polažaju so tozadevne perspektive dokaj temne. Zagrebu je vprašanje sedtrža saveza prestižno vprašanje, Beograjčani pa so si vtepli v glavo, da mora savez na vsak način v Beograd To vprašanje se je resno načelo že prod leti, v prvi etapi se je rešilo na skupščini 1928, ko si je Beograd z dvetretjinsko večino (s pomočjo dela slovenskih glasov) utrl m iz-glacil ;>ot za definitivno radikalno rešitev. To bi bil skoro dosegel na zadnji skupščini, čc bi ne bili Zagrebčani s spretno, dasi nekoliko nasilno gesto, te nakane preprečili.
Vprašanje je, ali bi bil s prenosom saveza v Beograd spor med Beogradom in Zagrebom definitivno rešen. In ali se ne bi s tem šele pričela ogorčena in brezobzirna borba za zopetni povratek Saveza v Zagreb. Kakor stvari stojijo, je malo verjetno, da bi se Zagreb vdal v svojo usodo, z druge strani pa je treba z vso goto-vf>stjo računati na to, da Beograd še ne bo opustil borbe, če mu ne bi v nedeljo uspelo, da svojo namero realizira.
Ali se bo ta brezplodna borba nadaljevala v neskončnost? Ali bi ne bilo mnogo UTiiestneje, da se uporabijo v tej borbi angažirane energije koristneje v pozitivnem delu za zdrav razvoj našega nogometa? In končno, ali je ta borba sploh upravičena?
Večkrat se jc že slišal očitek na naslov Zagreba, da je dal že vse, kar je zmogel, i-n da posebno mi Slovenci od Zagreba nimamo nič več pričakovati. Brez dvoma ie bi! ta motiv soodločujoč za slovenske delegate, da so se na zadnji skupščini opredelili skoraj soglasno za Beograd. Vendar je treba — zlasti sedaj v distanci 5f:rih mesecev po zadnji skupščini — kritično motriti tak očitek. Gotovo je na primer taktika Beograda, ki je na glavnih skupščinah dosledno z maso svojih glasov onemogočal vsako reorganizacijo našega nogometnega športa, mnogo prispevala k mrtvilu v savezu. Tudi ne stoji kakor pribito, da se bo na nogometnih poljih cedilo mleko in med, ako bomo poslušali fermane iz Beograda namesto iz Zagreba. Govori se tudi o prestižu. Če kje. ni v sportu mesta za razprave o prestižu. Morda pridejo v poštev malenkostne osebne ambicije z ene in z druge strani, toda bistvo spora je povsem drugje. Toliko Beograd kot Zagreb si medsebojno očitata, seveda ne javno, temveč pritaieno, za kulisami. da sc potegujeta za sedež saveza — iz matcrieln:h razlogov. Take očitke je sevřeli težko kontrolirati glede točnosti, ven-•'■ir ne bodo, zdi se, brez vsake podlage. Brez dvoma imajo zagrebški klubi gotove koristi od saveza, v ko'ikor se igrajo skoro vse velike mednarodne reprezentativne tekme na zagrebških igriščih. To nese neka i. vsaj toliko, da uprave raznih igrišč lažje krijejo svojo režijo. Z druge strani ie Beograd zgradil svoji igrišči šele v najuo-veišem času in bi mu zelo prav r>riš!'i dohodki, ki jih sedi j kasirajo zagrebške uprave igrišč. So tudi druge materielne in ide-elnc bonitete v zvezi s sedežem saveza, tako da je na vse zadnje kolikor toliko razumljiva ogorčena borba.
5 slovenskega stališča Je treba priznati, da po'o/a j ni posebno rožnat. V vsej jugoslovenski športni javnosti je znano, da so se S'ovenci po desetletni kolaboraciji z Zagrebom opredelili na zadnji skupščini za Beograd. ->anes se vsep vsod naglasa, da je T>oleg nekaterih ostalih podsavezov v beog^'skem taboru tudi ljubljanski. Toda med Ljubljano in beograjsko örupo je komnakten blok zagr- :ega, osiješkega in splitskega podsaveza. ki neizprosno deli dravsko banovini, od vzhodnih predelov naš- države. Zamislimo se v situacijo Ljubljane po zma<?i beograjske teze s slovensko pomoč io!
Zdi se. da bodo Slovenci igrali na nedeljski skupščini važno, morda odločilno
vlogo. Dobro bo, če bodo, preden se odločijo na desno ali levo, dobro pregledali situacijo. Č5e bodo slovenski delegati ťiav razumeli svojo nalogo, bodo izkoristili svojo pozicijo v pomirjevalnem duhu med Zagrebom in Beogr:dom in skušali s svojim vplivom doseči, da se položijo našemu nogometnemu sportu zdravi temelji!
SV Urfahr : SK Ilirija
V soboto in nedeljo ob 16. uri.
Današnja in jutrišnja tekma nam prinese tretjega zastopnika avstrijskega nogometa. Po gostovanju Nižjeavstrijcev in Štajercev gostuje danes prvak Gornje Avstrije.
Snideta se dva nasprotnika s približuo enakim sistemom. Pri obeh moštvih je močnejša stran zaledje. Odločila bo torej najbrže bolje disponirana napadalna vrsta enega ali drugega. Tekma bo najbrže z«Io fair, kajti gostje imajo v tem oziru dober glas.
V	nedeljo igra rezerva Iliri ie predtek-mo ob 14.30.
SK Grafika : SK Jadran
Semifinale za Krisperjev pokal
Jutri odigrata Grafika in Jadran važno pokalno tekmo. Od izida te tekme je odvisno, kdo bo nastopil v finalu in s tem postal zmagovalec.
Tekma se odigra na igrišču ASK Primor-je in prične ob 10. uri.
Službene objave LNP
(Iz seje poslovnega odbora dne 12. marca).
Za novo osnovani SK Korotan se čitajo naslednji igralci: Uršič Fran, Struna Ervin, Pítc Ivan Kühar Stefe, Božič Janko, Purkart Bogomir, Suš-nik Stane. Javorník Anton, Jenko Viktor, Beranek Josip, Kic Ivan, Tičar Marjan in Kavšek Josip. Verifikacija teh igralcev sledj čim bo SK Koro t an v Ljubljani sprejet v JNS.
Verificirajo se naslednji igralci:
S pravom nastopa IS. marca 1930: Gomol .Mirko za I. SSK Maribor in Lešek Simon za SK Olimp (Celje), ker niso bili prijavljeni nobeni zadržki.
Nastop v prijateljskih tekmah na podlagi § 10 o. ,p. JNS s 15. marca 1930 se dovoli Edy Priut-schitzu za Atletik Sportklub (Celje) in Potekala Ivaau za SK Svobodo v Ljubljani. Nadalje se dovoli nastopanje v prijateljskih tekmah za SK Ilirijo dijaku Ježu Josipu, б!аши I. SSK Maribor.
Prijavnice Glavača Stanislava, Kadunca Milana, Trobevška Lada, doslej ZSK Hermes, za drug klub se zavrnejo, ker manjkajo podsavezne izkaznice in odpustnice.
Poročilo sodnika o ne rednost i pri tekmi Primo.r-je : Grazer Sportklub se preda n. o. v nadaljm postopanje.
Na dop:s SK Grafike se ugotovi, da seznama stranskih sodnikov za spomladansko sezono še n predložila, ter se poziva, da ga takoj predloži.
Naknadno se odobri prijateljska tekma 9. marca 1930 SK Ilirija rez : SK Reka. Odobri se mednarodna tekma SK Ilirija : Wiener Sportklub dre 13. aprila 1930 v Ljubljani. — Tajnik II.
Načrt LNP za pokalno tekmovanje
JNS razpiše vsako leto tekmovanje za jugoslovenski pokal. Ta tekmovanja se odigrajo p< e nosita vnem pokalnem sistemu v dveh etapah.
Prvo etapo izvedejo podsavez i v svojem delokrogu in v svoji režiji tako, da prideta načeloma iz vsakega podsaveza semifinalista v kombinacijo za udeležbo v drugi etapi. V to svrho izda vsak podsavez posebne prepozicije v skladu s svojimi teritor.ijalniimi in organizacijskimi prilikami. V kolikor ne bi poedíni podsavezi zaradi svojih spe-cieltiih prilik bili v stanjn preskrbeti dva kandidata za nadaljnja pokalna tekmovanja, je п. o JNSa pooblaščen, da na predlog dotičnega podsaveza kom.pletira število udeležencev v drugi etapi s klubi iz drugih podsavezov.
V	prvi etapi se ligi »i klubi ne udeležujejo tekmovanj.
Drugo etapo pokalnih tekmovanj izvede JNS. Število udeležencev v drugi etapi je določeno — z obema ligama vred — na 33 in ima izvesti JNS žrebanje parov v sikladu s teritorialnimi in komunikacijskimi prilikami.
Zmagovalec iz teh tekmovanj si pribori naslov pokalni prvak Jugoslavije za dotično leto.
Finančne pogoje za izvedbo pokalnega tekmovanja določi u. o. JNSa s posebnim propozi-cijami.
Določbe glede tekmovanj po pokalnem sistema.
V	tekmovanju po enostavnem pokalnem sistemu se igra tako, da premagano moštvo izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Ce ostane tekma v regularnem času 2 X 45 minut neodločena, odredi
sodnik nadaljevanje 2 X 15 minut. Ce ostane tekma tudi v podaljšku neodločena, določi zmagovalca žreb, ki ga izvede sodnik s kapetanoma obeh moštev po tekmi.
V	tekmovanju po dvojnem ciip-sistemu zmaga moštvo, ki je zmagalo v obeh tekmah aii ki je zmagalo v eni tekma in doseglo v obeh tekmah boljšo diferenco golov.
Ce zmaga v vsaki tekmi po eno moštvo in je skupna diferenca golov v obeh tekmah enaka, določi zmagovalca žreb, ki ga izvede sodnik s kapetanoma obeh moštev takoj po tekmi.
Sekcija ZNS. (SlužbenoV Delegirajo se k tekmam dne 15. marca na igrišču Ilirije : SV Urfahr : Ilirija g. Cimperman, dne 16. marca ob 14.30 predigra g. Czer-nv, ob 16 SV Urfahr : Ilirija g. Deržaj, v Trbovljah Amater : Trbovlje g. Pevalek; dne 10 marca ob 14.30 predigra g. Dolinar, ob 16. Ilirija : SK Celje g. Mohorko, na igrišču Primorja ob 16. Villacher SK : Svoboda g. Šetina.
Štafetna tekma. V nedeljo dne 16. tega meseca se vrši v Planici medklub-ska štafetna tekma smučarskega kluba Ljubljana na 20 km. Start je določan točno ob 10. pri koči v Planici. Kar.or je razvidno iz dosedanjih prijav bo startalo najmanj
10 štafet. Vsaka štafeta šteje 4 smučarje. Zmagovalna četvorica (štafetai) prejme v trajno last lep posrebrsn pokal. Posamtz-nik pa krasno povečavo »Jalovca«. Darila se bodo razdelila takoj po končani tekmi v klubovi koči. Celoten petek proge bo lepo viden. Potruditi se bi> trebi samo 5 minut od koče proti Mojstrovki ali izviru Nadiže. Pripominjamo, da so snežne razmere jako ugodne ter da je koča sialno oskrbovana in dobro založena z jedili.
SK Svoboda. Jutri v nedeljo ob 14.50 trening na dva gola. Naslednji naj bodo do 13.30 v naši garderobi: Erman, Novak, Prešern, Boncl, Srečko, Zore, Ozebek, Lave, Artur, Ban, Habicht rez. Milosavljevič, Batič, Slavko. V ponedeljek članski sestanek ob 19.30 v prostorih Svobode v Delavski zbornici. Ker igra v sredo I. moštvo proti Villacher Sportverein, II. pa proti Grafiki, prosim, da se sestanka sigurno polnoštevilno udeležite. — Načelnik
SK Slavija sklicuje za 21. marca izredni občni zbor, ki sc vrši ob 19.30 v gostilni pri Komidarju (preje pri Štoru) v Vodmatu. Ker je predviden razpust kluba, naj se istega članstvo polnoštevilno udeleži.
ŽSK Hermes. Pozivam vse nogometaše na prvi sestanek danes ob 20. pri g. Šte-picu. Udeležite sc ga polnoštevilno. Odborniki upravnega odbora imajo vsak torek sejo istotam. Tajnik in načelnik nogometne sekcije.
TKD Atena (hazena sekcija). V nedeljo točno ob pol 10. morajo biti sledeče igralke na igrišču: Černe, Brod ir, Tita, Bibiča, Bernik, Jermol, Kaiser, Mirtič, Šmuc, Švara, Erber, Klásek, Junc. Vircus, God-ler I. II. — Trener.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). V nedeljo ob 11. trening na igrišču. Danes v soboto ob 19.30 sestanek sekcijskega na-čelstva v kavarni Evropa, katerega naj sp udeleže Smole, Stepišnik, Habič, Omerza, Banko. V ponedeljek ob 19.30 je v kavarni Evropi sestanek vseh atletov, ki star-tajo na cross countrvju. Га sestanek je za vse tekmovalce strogo obvezen
SK Slavija. Redna seja upravnega odbora s< vrši v nedeljo ob 10. dopoldne pri Košaku. — Tajnik.
SK Slavija ima svoio sejo 19. marca ob 20. v prostorih gostilne Košak v Vodmatu. Zelo važna!
Kranjska gora. Temperatura ob 7. uri: — 8, jasno, zahodni veter. 30 rm novega pršiča na staro podlago. Smuka v senčnih legah ugodna.
Planinski dom Kofce ob 7. zjutraj: —6, 30 cm novega suhega snega, smuka prav dobra.
Planica. V noči od torka na sredo je zapadlo 30 cm suhega snega na p >d'ago. Temperatura do —4. Jasno. Smuka idealna.
so najlažja pot, po kateri prihajajo klice bolezni v naše telo. Proti prenosu nalezljivih bolezni dupljine v ustih in grlu uporabljajte okusne ANACOT-PASTILE dr. Wandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile!
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Sobota, 15. marca
LJUBLJANA 12.30: Rcproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Propagandno predavanje o Dalmaciji. — 18.30: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 20: Prenos koncerta h Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka glasba.
Nedelja, 16. marca
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: О živinozdrav-ništvu. — 11: Koncert radio-orkestra. — 15: Kmetijsko predavanje. — 15-30: Prizori iz Igre »Revček Andrejček-«. — 16.30: Humor i stično šti-vo (Milčiniski). — 17: Koncert citraškega krožka »Vesna«. — 20: Violinski koncert g. Mirka Honer-leina. — 21: Jugoslovenska glasba (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz.
BEOGRAD 9: Prenos iz saborne cerkve. — 10.30: Reproducirana glasba. — 12-30: Narodne melodije. — 15: Ciganska godba. — 17.30: Vojvodinske narodne pesmi. — 20: KonceTt godalne-ga kvarteta. — 21: Jugoslovenski koncert. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: Godba zn ples. — 20.30: Zabaven večerná program. — 22: Lahka godba orkestTa. — PRAGA Л6: Koncert iz Bratislave. — IS.05: Pevski koncert. — 19.30: Prenos opere »Marta« iz gledališča v Bratislavi — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 16: Koncert iz Bratislave. — 18: Pevski koncert. — 19: Orkesfraleii koncert. — 20.20: Narodne pesmi Ir plesi. — 21 ?0: Reproducirana glasba. — 22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA: Ves program iz Krakova. — 17.40: Zborovski koncert. — 20.35: Koncert orkestra ra solistov. — 23.10: Plesma glasba.
—	Dunaj 10.30: Nabožna glasba. — 11.06: Koncert sirof. orkestra. — 12.45: Lahka godba. — 15.30: Popoldanski koncett. — 19: Komorna sTas-
Masiranje s Сгёте Simon ie za obraz božanje. Ker ni ne suha ne mastna nego popolnoma voljna, naglo prodre v Kožne znojnice.
CRĚME SIMON
oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti.
Način uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo.
PUDER & MILO SIMON - PARIS
ba. — 20.06: Veseloigra. — Jazz-band. — BERLIN 16: Lahka glasba. — 17JO: Pesmi. — 18.30: Otroški koncert. — 19.30: Reprodiucirana glasba.
—	20.15: Vojni album »1914—1918«. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgart*. — 20: Sluho-igra. — 21: Bachova giasba. — 22.50: Reproducirana glasba. — LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert. — Э0: Orkestralen in pevski koncert.
—	STUTTGART 15.30: Popoldanski koncert. — 19.40: Liszt: »Heldcnklagen«. — 20: Program iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 12.20: Koncert opernega orkestra. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20: Veseloigra. — 22: Ciganska godba.
—	RIM 10: Nabožna glasba. —
SOKOL
Seja zbora društvenih načelnikov sokolské župe Ljubljana
Vse sokolsko delo v naših te'ovadnicah je osredotočeno za niš vsesokolski zlet. Tam, kjer je zaradi neorganizacije Sokolstva trpela telovadba, se zato intenzivnejše in z veseljem dela. M in j'o nedeljo dne 9. marca je imela sokolská župa Ljubljana zbor društvenih načelnikov v Narodnem domu. Zastopanih je bilo 30 društev Po kratkem uvodnem pozdravu in informativnem poročilu br. župnega načč nika je zbor razpravljal o pripravah za zlet v Beogradu. Da bi se delo v pripravah poglobilo je osvojil predlog žup. nač;iništva, da se priredi konec maja ali v poč.*tku juniji župni zlet v Ljubljani združen z župnimi izbirnimi tekmami. Župni zlet naj bi bil pobudo za čim krepkejšo vadbo in obenem javna preizkušnja o izvežbanosti župe. Čj-sti dobiček zleta naj bi sc uporabil izključno le za zletni sklad, kateri bi se razdelil društvom sorazmerno po udeležbi na župném in vsesokolskem zletu. Na ta_ način bi bila dana možnost večje udeležbe na zletu v Beogradu in zlasti bi se moglo podpreti ona delavna društva, ki radi gmotnih razmer sploh ne bi mogla sodelovati na zletu. Po določitvi začasnega programa župnega zleta se je razgovarjalo tudi o posebni t- ' i župe na zletu v Beogradu. Zbor je s pozdravom sprejel ta predlog. S čim naj bi župa nastopila, bo še odločijo župno načelsivo. Po pojasnilih na posamezna vprašanja so se podali društveni načelniki in náčelnice v telovadnico k praktični predelavi vaj, ki se je po kratkem opoldanskem odmoru nadaljevala tudi popoldne. Pregledale so se proste vaje za vse oddelke ter tudi tekmovalne na orodju za nižji m srednji oddelek. Delavni sestanek je imel lep uspeh in želeti bi bilo samo, da bi jih bilo kaj več. Ne samo, da bi se s tem olajšalo delo župnému ra-čelništvu, ampak tudi osebni stiki in medsebojno spoznavanje imajo svoj vpliv na skupno plemenito sokol. delo. Treba je sedaj, da društveni načelniki in náčelnice nadaljujejo svoje delo v telovadnicah po dobljenih smernicah, ter da se ne strašijo truda in potu. V mnogih društvih je potrebno še krepkega dela, da boste vse ogladili in izpilili, in da bomo na župnem in na vsesokolskem zletu zmožni stopiti pred sodbo najširše javnosti. Veselo na delo za velike in idealne cilje! Zdravol
Sokolsko društvo Šmarje pri Jelšah zaznamuje zadnje mesece krepak razmah.
V	njegove vrste je vstopilo nad 40 novega članstva, še večji pa je dotok mladine v telovadnico. Vrste so se že potrojile in še vedno se priglaša več naraščaja in dece. Saj pa je tudi v sokolskih oddelkih prostora za vso našo mladino in vsi oni, ki še danes čakajo in odlašajo z vstopom, naj pridejo ter se prepričajo o sokolském de-u. — V društveni kroniki beležimo že v februarju dvoje posrečenih prireditev igre »Enajsta zapoved«, kjer so sodelujoči pokazali, da so kos tudi težjim igram. — Poslovili smo se že nekaj dni nato od br. Rebule, ki jc odšel na novo svoje službovanje v Hercegovini kot sodni predstojnik.
V	našem Sokolu je nastala za njim velika in občutna vrzel. V marcu smo priredili prav veselo predpustno veselico koj prvo soboto ob sodelovanju našega društvenega orkestra, ob katerih zvokih je rajalo staro in mlado v izvrstnem razpoloženju. Hvala odličnemu orkestru! — Proslava 801etnice T. G. Masaryka je bila tudi v šmarskem Sokolu najveličastnejše praznovana ob sodelovanju orkestra, ki je uvodoma odsviral državne himne, nakar je br. starosta v krasnem govoru pojasnil pomen slavljenca za Češkoslovaško in človeštvo vobče. Sledili so še govori drugih funkcijonarjev in krajši koncert orkestra.
V	nedeljo 9. t. m. pa je napravil naš dramatični odsek gostovanje v Rogatcu r dvorani ge. Brezinšek. Uspeh je bil vsestranski, kar so zlasti poudarili Rogatča-ni, ki so popolnoma napolnili dvorano.
Napredovanja v železniški službi
Iz IM. v Й. skupino položajne plače sprevodnika: Mešnik Jož«, Pragersko, Fortunat Ivan Celje; Frank Josip, komerc. zvaničnik, Maribor kor. kol., Jakolič Alojzij, sprevodnik, Mariboi dav. kol.. Jančič Vinko, sklad, sluga, Maribor glav. proga, Kolar Jožef, strojevodja, kurilnica Maribor, Lipuš Bogomir, sprevodnik, Mariboa glav. ko!., strojevodje: Marinče Vinko, kurilnica Ljubljana II. gor. ko!., Ranitaša Anton, Šimnic Andrej, kurilnica Maribor, Bertonceij Franc, fcn-rihiica Poličane, sprevodnika: Bud in Ludovik, Praigersiko, German Alojzij, Maribor glav. kol. Gregorin Ciril, vozov, zapisovalec, Ljubljani glav. kol., Kolarič Karel, brzojavec,* Maribo? glav. kol, strojevodje: Križan Anton, kurilnica Slov. Bistrica, Lah Anton, kurilnica MaribOT, Lo gar Anton, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.. Pav čič Franc, sprevodnik, Pragersko, Pernarčič Karel, odmin. zvan. Maribor glav. ko!., Pogorevc Franc, pregledov, voz., kurilnica MaribOT, Po-renta Anton, gradbeno odeknje, strojevodji: Sluga Anton, knrilnica Ljubljana I. glav. kol., Soline Franc, kurilnica Rogatec, Šrot Franc, pregledov, voz, knrilnica Cakovec, strojevodje: Trop Jožef, kurilnica Maribor, Zalar Maks, Arhine Karel, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.. Bezeljak Ivan, pregledov. voz, kurilnica Maribor, Boitar Matija, sprevodnik Ljnbljana, gor. kol., Cernivec Jakob, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. ko!.. Čuda Ivan, vodja premika č, Zalog. Engler Anton, strojevodja, kurilnica Maribor, Feis Ivan, pregledov ■voe., feurihvica Cakovec, Jank Gabrijel, admin. zvan. Ljubljana gor. kol., Jeločnik Rado, admin zvan. progovna sekcija Ljubljana glav. proga, strojevodje: Jerina Matevž, kurilnica Zidar» most; Jerše Franc, kurilnica Ljublana I. glav kol.; Kaiser Franc, knrilnica Maribor. Ka stelle Matevž, kurilnica Pragersko, Kermelj Alojz, kurilnica Ljubljana I. glav. ko!.. Korun Janez, kurilnica Zidani most, Kušar Kancijan, kurilnica Ljub-fiana L säav. bot, Lamat Adolf, когйшеа Maribor,
Ledenik Anton, kurilnica Maribor, Lončarič Josip, kurflniea Pragersko, Macher Anton, kurilnica Zidani most, Mustek Srečko, Obreza Anton, kurilnica Maribor, Ošlak Štefan, kurilnica Velenje, Paviinič Pavla, odmin. zvan. progovna sekcija Celje, Pešec Ivan, brzojavec Zidani most, Piber-nik Stanislav, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., Plaš Štefan, brzojavec Celje, Polanec Matevž, komerc. zvan. Pragersko, Roškar Ludvik, sprevodnik, Zidani most, strojevodji: Rus Ivan, kurilnica Cakovec in Stravs Josip, kurilnica Novo mesto, Škorjanec Ivan, prometni zvan. Ormož, Tome Vin.ko, strojevodja, kurilnica I. glav. ko!.. Vengust Ivan, strojevodja, kurilnica Maribor, Wergles Karel, pregledov, voz. kurilnica Zidani most, Wernig Janko, komerc. zvan. Pragersko, Zalokar Ciril strojevodja, kurilnic; Zidani то4, Žigon Ivan, admin. zvan. progovna sekcija Novo mesto.
„Vihar"
Stcla režijska ustvaritev izno^d neumorna roke g. prof. Osipa Šesta, večer priznanja za ves trud in nikoli poplačano požrtvovalnost, ki ju je moral biti človek poln. ca je omogočil v naših težavnih razmerah, sebi in nam, ta pomembni dogodek, stoti dosro-dek v času pičlega desetletja. Kajti Sestove uprizoritve so vsakokrat dogodek v jašem gledališkem življenju: naj si bodo večeri neoporečnega umetniškega uspeha ali čeprav neuspeha, vsekdar nam nudijo пеклј zaninvvega in novega, vsakokrat se odraža v nfíi nekaj širokega, svetovniaškega. uglaienega, ki mora prevevati uprizoritve velikih odrov v velikem svelu. Njecove režije ustvarijo običajno dovršeno enakocbs-je med tehničnim in duševrriin. a le malokdaj jim je očitati, da bi ne bile cibčne, temperamentne, slikovite kompozicije barv :n sibani, polne originalnih domislic.
In sedaj, mimo vsesa priznanja, ki se mu mora pridružiti tudi kritika (in to brez vsake neiskrenosti): Novi Shakespeare ni ustregel vsem pričakovanjem. Dočim je kazala prva slika, vihar na moriu, po srandiozni izvedbi (navzlic tolikokrat objokovan; nedostntnosti našili tehničnih pripomočkov!), da bemo doživeli ponovitev »Dan-tonove smrtk. se ie začel razblinjati ta vri s že pri naslednji sliki in je ostal razblinjen skoraj nepretrgano do konca. Vzrok ie dvojen :
Prv.č je to absolutno irealno, pravljično delo in za današnji okus tako malo teatrfko zasnovano, da ima* več od njeca, ее sra prebereš in premisliš kje sam zase. kjer ie ne moti bližina realnosti in drusrih ljudi-Preneslo b; morda taksno uprizoritev, pri kateri bi se nastopajoče osribe večinoma krelale po odru kakor bitja iz sanj ali kakor živa bitja v dotiku z bitji lz sani._ Režija je tu nihala med alegorično zamislilo in realistična zamislijo in te razdvojenosti izvedba ni premostila.
Izvedba je stvar igralcev in za te je prišlo delo še nrezgodaj na oder in mu ie manikalo zadnje, stroge opilienosfi. Pomagali so si z rutino. Subtilnost shaike<5oeare-skih vrraov se je predstavila p patetikj na visokih koturnih; scene in ljudje, v katerh se obnavlja Shakesoeareova razposajenost in dovtipnost. se niso dvign'le nad grobost in prerivanje. To pa za tega Shakespeareja, ki ie ustvarjal rilo te like z globoko melanholijo predsmrtnih sluten j in _ duhovnega obračuna s samim seboj, odločno ne gre. Gre vendaT za to. da pokažemo Shake?p?a-reija tako. da ga bodo videli ljudje v njegovi porolnosti?
Teh par vrst k prémiiri. K podrobnostim se povrnem morda po reprizi. K. K.
Repertoarji
LJUBLJ \ KSK A DRAMA.
Začetek ob 20 Sob-Ча. 15. ob 15.: Don Carlos. Pija=ka predstava po znatno znižanih cenah. Tzven. _ Ob 20.: Glavni dobitek. D. Nedelja. 16.: Vihar. Izven. Ponedeljek, 17.: Utopljenca. B.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20. Sobota. 15.: Netopir. E. Nedelja, 16. ob 15.: Grofica Мзпса. Ljudska predstava po znižanih c-*nah. Izven. — Ob 20.: Tosca. Gostuje tenorist Hübner iz Bratislave. Izven. Znižane cene.
Ponedeliefr. 17.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sobota. 15.: Baletni večer Fromaaovib s sodelovanjem baritonista Draga Hržiča. Nedelja, 16. ob 15.: Takrat v starih časih. Znižane сгпе. Kuponi. — Ob 20.: Naš gospod župnik. Kuponi.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20.15. Sobota. 15.: Revna kakor cerkvena miě. Nedelja, 16.: Revna kakor cerkvena miš.
Po slovanskem svetu
. Bolgarsko-poljska prireditev ▼ SoiiH.
Dne S. t m- so v Sofiji priredile organizacije Poljsko-bol'garsko družestvo, Poljsko društvo za medsebojno pomoč, »Slavian-skoto družestvo v Bolgarija« in »Družestvo za kulturno obiedinjenje na mladíte Slavjanic, bolgarsko poljski večer v salonu »Slavjanske besede«. Na sporedu so bile bolgarske in poljske glasbene točke. Prireditev je izredno lepo uspela in udele&lo se je je vse. kar v Sofiji čuti slovansko
Vaclav Talich odide na Švedsko »Češke Süovo« poroča, da namerava šel >Ce-ške filharmonije« Vaclav Talicli, И je Ljubljančanom v najlepšem spominu izza časa. ko je bil kapelník ljubljanskega Narodnega gledališča in šef Ljubljanske filharmonije, prevzeti definitivno mesto dirigenta, ki rrru je ponudeno na Švedskem. »Ceske Slovo« pripominja k tej vesti: »Ker bj bila velika izguba za glasbeno življenje v Pragi, se deluje na to, da bi se na praškem konser-vatoriju osnovala dirigentska šola- na kate-teri bj bilo za Talicha sistermzirano mesto profesorja. Da li bo imela ta акста uspeli, list še ne ve povedati. _ *~
Prepričajte se o trpežnosti
vrvarskih izdelkov
iz prve kranjske vrvarne
Ivan S. Adamič
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31 in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska št. 20: Celje, Kralja Petra cesta št. 33 in
у Kamnita», šutna št. 4.
Iz življenja in »vela
Muha kol se! iz zavoda za duševno bolne
Komunistični pretepi v Parizu
PoHcfla bi nje pomožna četa agentov т civiln т borbi prod komunistom.
pomaga prodati slike. Brivec jo je obesil v svojih prostorih in jo je tam vsak dan gledal bivši kediv, ki ga je britl mojster Jovie. Krave so bile kedivu jako všeč in je to ponovno omenil svojemu brivcu. Ta, kot pravi Figaro, je takoj sklenil, da mu petični kupec ne bo ušel. Zato je konzulu v naprej izplačal iz svojega 5000 frankov are in se ž njim domenil, da bo sliko prodal za 175.000 frankov. Seveda je mislil brivec, da bo zraven dobro zaslužil. A kediv je nepričakovano odklonil kupčijo in tako je prišla stvar pred sodnike. Abbas-paša je priznal, da je res hvalil krave, a iz tega vendar še ni sledilo, da bi jih moral tako drago plačati. »Potem bi že rajši kupil žive krave!« se je razvnela njegova svetlost, »dosti krav sem videl v živLieniu, ne da bi jih bil primoran kupiti!« Sodnija je priznala, da ni imel kediv res nobenega namena kupiti sliko in je odbila konzulovo tožbo. A brivec Jovie. ki je konzulu zatrjeval, da je kupčija sklenjena stvar in mu tudi izplačal aro. bo moral odšteti tudi ostalih 170.000 frankov! Tako je izgubil konzul svojzega dolgoletnega podjetnega prijatelja!
in delavk izdeluje vsako leto dobre PALMA-podpetnike iz kaučuka. PALMA-pete rabi vsak pešec. PALMA-podpetniki so cenejši tn trpežnejši kakor najboljše usnje, nudijo elastično, dobrodejno hojo, preprečajo predčasno utrujenost in varujejo čevlje in telo. Zahtevajte pri svojem čevljarju izrecno
PALMA
Pogreb nemškega admirala Tirpitza
Üfcrtiitf. M It же Ы mttom* mfoe kot edea najhujš» pristaš«* poostrene podmorske vojne, je pokopan na gozdnem pokopališču v Mona kovem.
Vse po
»Kajj nam obljubuje četrto desetletje novega stoletja, ki_ ga bomo pričeli ob koncu tega leta? Žal, da ne sreča oko ničesar razveseljivega na obzorju! Po zadnjem nečuvenem prelivanju krvi ne more utrujena Evropa še vedno dobiti novih moči. Draginja narašča, življenje je vedno težje. Družinske razmere so postale obupne. Mladina nima veselja do dela, rajši vesljači in pleše, človeška misel se ne zanima za poglobitev kulture in velja samo g o rosta sne mu tehničnemu napredku. Sodobna velemesta, kakor Pariz in London, se bodo kmalu izpremenila v umobolnice, ker utruja stalim ropot, napetost m naglica
starem
vsake živce. Človeštvo se bo samo še
spominjalo nekdanjega mirnega ш bofc globokega življenja«. Ta porazna slika naše sedanjosti je jako prepričevalna, toda izšla je kot uvodnik čestitliivega pariškega dnevnika »Journal des De-bats« .. .leta 1830., natančno pred sto leti! In mi zdaj mislimo, da so bili to zlati časi brez letal, avtomobilov, radia, brzojava, jazz-banda in železnic! Res je človek vedno nezadovoljna žival: liomo est animal semper шеоп-tentus, kakor pravi dr. Faust v svoji groteskni latinščini v marionetnem gledališču. Kau je manjkalo našim srečnim prednikom pred sto leti?!
Po boju med Sharkeyem in Scottom
Scott Je podlegel pestem svojega nasprotnika in obležai na bojišča. Američani prav#o, da ie njegov bolestni izraz ponarejen, ker hoče svoj poraz opravičiti, češ da ga Je Sharkey sunit pregloboko
Oprostilo
Te dni je dobil neki Berlinčan leta 1918. iz Hamburga poslano pismo. Slučajno je povzročila ta zamuda velike izgube, ker ni mogel naslovljenec zaradi izostal ega obvestila pravočasno zavarovati pozneje pogorelo blago. Pritožil se je torej poštni upravi, ker jo je smatral odgovorno za svojo izgubo. Pošta je odgovorila, da zelo obžaluje povzročene n ep r i like, a se ne more smatrati za krivo. Baš ta mesec si je prišlo v Hamburg ogromno lijudi ogledat novi velikanski parnik »Evropo«, da je pošta izredno narasla. Če se ne bi to zgodilo, bi bilo pismo najbrž dostavljeno vsaj tri dni prej, v začetku tekočega marca ali celo ob koncu februarja. Ali ni ta oprostitev zaradi treh zamujenih dni posebno bistroumna pri pismu, ki je romalo dvajnast let?!
Pravočasna smrt
V navzočnosti odstavljenega maroškega sultana Muleij-Hafida in poslanikov vernih muslimanskih dežel: Perzije, Egipta, Tunisa. Sudana. Indije, Afganistana, so v Parizu pokopali nekdanjega perzijskega šaha, »kralja kraljev« Ah-meda Mirzo. Muslimani imajo vedno iste, jako preproste obrednosti, ki so enake za vse pokojnike. Duhovnik v mošetji niti ni imenoval šaha z imenom, temveč je samo rekel: »Molimo za umrlega. Bil ie moškega spola.« Ta podčrtana preprostost je bila v velikem nasprotju s pravljičnim bogastvom rajnega šaha. Samo briljanti, ki jih je odnesel v Dromaristvo, so vredni nad 25 milijard (?) dinarjev. Če bi jih šah prodal, bi bil bogatejši od Forda in RockeieMerja skupaj! Vendar so šahu
njegovi prijatelji ponovno prerokovali, da bo umrl kot berač. »Kralj kraljev« je bil vnet obiskovalec vseh igralnic m je pustli! več sto milijonov v Monte bariu, Cannesu in predvsem v Deauvil-leu. Njegova predčasna smrt je težak udarec za lastnike igralnic, ki so trdno upali, da bodo prej ali slej dobili vse perzijske kronske dragulje. Usmiljena smrt je šaha rešila vseh skušnjav v cvetoči starosti 35 let. če bi mu bilo sojeno živeti vsaj do 50. leta. bi se najbrž uresničila vsa prerokovanja njegovih prijateljev.
Skesani prerok
Teozofski prerok Jidllo Krišnamurti, ki ga je pred dvanajstimi leti odkrila in razglasila za novega Mesijo znana mistress Anny Besant, se je odpeljal v ... Hollywood. Njegov prijatelj, bengalski maharadža Tripoore, je sporočil javnosti, da ni bil indijski prerok nikoli vnet za svojo brazfrzjgledno »svetovno poslanstvo«. Dokler je študiral, je moral slediti predpisom svoje okolice. A zdaj je sklenil postat1' rajši zvezdnik. Mladi Indijec ima prikupljivo zunanjost, čarobno lep glas in pristno orientalski veličasten nastop. Kmalu ga bomo poslušali v zvočnem filmu iz indijske zgodovine, ki ie bil zani nalašč spisan in v katerem bo izvajal glavno ulogo. Vsebina in naslov za sedaj še ni-sita objavljena.
Za 10.000 Din ]e zavarovan vsak naročnik „Jutra"
Čudna dogodivščina mladega rimskega odvetnika — V bláznici zaprti marki se posluži muhe kot pismonoše
no devojko nenavadne krasote. Mlada
Pred nekoliko dnevi se je v Rimu odigral dogodek, kj je po svoji originalnosti edinstven. Neki mlad odvetnik je bil komaj otvoril svojo pisarno in je v ner-voznosti čakal na svoje prve kliente. Gledal je skozi okno in vsakega mimoidočega že naprej ocenjeval, da-li morda ne hiti v njegovo pisarno po kakem važnem poslu. Dolge so mu bile ure pričakovanja in nervozno ie hodil po sobi gor in dol. kajti klientov ni hotelo biti. Njegovo nervoznost je stopnjevala še velika mesarska muha, ki se je bila zaletela skozi odprto okno in z nenavadno glasnim brenčanjem motila tišino v pisarni. V pomanjkanju klientov je mladi odvetnik osredotočil svojo pozornost na muho in je opazil, da je nenavadno velika ter ima na zadku pritrjeno nekaj belega. Vjel ie živalico in dognal, da ie ovita s koščkom tankega cigaretnega papirčka, ki jo je oviral v poletu, da je vedno znova padla na tla in brenčala po tleh.
Na svoje brezmejno začudenje pa je opazil, da ie košček papirja popisan s tanko pisavo. Oprezno je odvil papir in razlušči! pisanje, ki se je glasilo: »Rešite me! Marki B.« Pod tem stavkom pa je stal popoln naslov markija z imenom ulice in hišne številke.
Mladi odvetnik je zaslutil, da gre za kakšen nenavaden pravni primer, zato se je takoj napotil v dotično ulico. Ugotovil je. da je v označeni hiši nameščeno zasebno zdravilišče. Brez oklevanja je stopil v hišo, se predstavil vodju zdravilišča kot sorodnik markija B. in prosil dovoljenja, da bi smel govoriti z bolnikom. Vodja zavoda mu je dal najprej neodločen odgovor, ko pa je odvetnik vztrajal na svoji zahtevi, je dejal, da je B. tako slab. da ne more z nikomer govoriti. Odvetnik se ni hotel izdati, kaj ve o stvari, marveč je mirno odšel ter naznanil stvar policiji, ki je takoj ugotovila, da je marki duševno bolan in interniran v dotičnem zdravilišču.
Zdaj je odvetnik pokazal oblasti dopis, ki mu ga je bila prinesla mesarska muha; policijski zdravnik je obiskal bolnika in ugotovil, da je popolnoma zdrav. Marki ie bil izpuščen iz bláznice in ie takoj vložil tožbo zoper svojo ženo, ki ga je dala proglasiti za blaznega, da se polasti velikega njegovega imetja. Življenje markija je kakor napet roman. Poročil se je bil pred tremi leti s siromaš-
žena je takoj po poroki kazala veliko prizadevanje, da bi se polastila velikega markijevega imetja. Hodila je v hišo svoje bivše prijateljice, prirejala pojedine in orgije s svojo sumljivo družbo, kar je markija silno razburjalo. Postal je razdražljiv in je imel često močne živčne napade. Lepa ženica ie vse to z izredno zvitostjo pospeševala in raztrobi-la v svet, da je marki blazen. Po nekoliko prav hudih scenah ga je končno dala zapreti v sanatorij kot nevarnega blaznika. Nesrečni mož je šele sedaj spregledal nakane svoje krasne soproge in se je čisto Pomiril. Vendar ga voditelj sanatorija ni hotel izpustiti, ker bi bil s tem izgubil bogato mesečno nagrado, ki mu jo je markijeva soproga izplačevala z redko radodarnostjo. Jetniku ni preostalo nič drugega, kakor da se je poslužil muhe, ki je po sreči res odnesla obvestilo v pisarno mladega odvetnika. S pomočjo muhe si marki ni samo pripomogel do svobode, marveč se je rešil tudi žene. ki je romala v zapor.
Mladi odvetnik pa si je s to svojo prvo pravdo pridobil velik ugled in v njegovi čakalnici se kar tare klientov, tako da mu ni treba več čakati, da mu jih prineso muhe.
Ma| bi V и in £ dali za pirhe •
Odločili smo se, da bomo v veselje našim številnim odjemalcem nudili izredno nizke cene pri nabavi oblek in površnikov za velikonočne praznike. Izbira vzorcev je prav lepa in nenadkriljiva. Pridite!
Drago Schwab, Ljubljana
Kravja kupčija
Predmetne tri krave na pašniku so samo naslikane na platnu: upodobljene so na sliki dokaj znanega pokrajinarja Troyonesa. Zdaj so povsem nepričakovano nastopile pred pariško sodniio v spremstvu čudne trojice: po Angležih leta 1914. odstranjenega nekdanjega egiptovskega kediva Abbasa-Hiknija-paše. nekdanjega franc. konzula v južnoameriški republiki Gvatemali in brivca Jovieja. Ta pisana družba se je sestala v Parizu. Upokojeni konzul je naprosil svojega znanca, brivca, naj mu
Iz abesinskega cesarstva
Princesa Volzero Sihtn, ki bi }o bil moral n povelje cesarja Tafarija zastrupiti zdravnik Gara-bedian. Princesa Je namreč zakonita prestolona slednica, k! se Je je hotel cesar iznebiti na takšen oduren način. Garabedian Je o stvari napravil dolgo poročilo Društvu narodov«
Sedem samcev išče nevest
Misionář Filip Lindsay, ki se je nedavno vrnil s svojega triletnega bivanja na otoku Tristan da Cunha, je ob svojem povratku v Buenos Aires sporočil javnosti, da je na omenjenem otoku dvajset eden ženitve goden samec, nevest pa je le štirinajst. Naj se tedaj po-može in poženijo kakorkoli, vedno ostane sedem možakov brez para. Otok je oddaljen sto in sto mili od celine in le izjemoma pristane kaka ladja v tem delu južnega Atlantika, zato sedem moških nima dosti nade na urejeno družinsko življenje. Morda bi se med nežnim spolom vendar le našla kaka usmiljena dušica, ako bi bili fantje bogati. Ker pa niso. bodo morali pač ostati zarjaveli devičniki.
Dober lov
Ob otočju Galapagos so ujeli ribiči velikansko mečarico. V njenem želodcu so našli dokaj veliko zlato škatlo s številnimi dragulji: bisernimi ogrlicami, zlatimi, z briljanti posajenimi urami, verižicami, zapestnicami in sličnim. Najbrže je požrla riba vse imetje kakšne bogate Aimričanke, ki se je morala ponesrečiti med vožnjo po oceanu.
j
»TTJTRO« в2
IV
Soíxyta, 15. ITL 1930
Emerson Hoagfi:
OŽJE
Roman
16. poghrvje.
»Prvikrat vidim, da je tak bik poginil na hrbtu,« je dejal.
»Saj ni poginil na hrbtu,« sem mu rekel, »obrnil sem ga.«
»Sami ste ga obrnili? To je stvar, ki jo malokdo z.more brez pomoči; kar živim, še nisem videl, da bi bil kdo obrnil tolikšnega bika.«
Zasmejal sem se mu. Meni se to ni zdelo nič težkega. Nekoč sva bij a z očetom vzdignila zvrhan voz iz blata.
»Indijanci se ne ubijajo s tem, da bi obračali takega bika.« je rekel Auberry; »prerežejo mu kožo na hrbtu in ga oderejo na obe strani. Najboljše meso je itak zgoraj.« Nato me je jel poučevati o vrednosti bivoljega mesa, česar sem se pozneje s pridom spominja!. Vzela sva od mojega bika nekaj mesa, ker sem jaz vztrajal na tem, čeprav smo imeli boljšo govedino od mlade krave, ki jo je bil Auberry podrl nedaleč od mene. A tisti mah sem začni ostri in jasni zvok roga, ki je trobil k povratku. Narednik naše čete je bil z majhnim številom mož, ki niso hoteli loviti, na Belknapovo povelje ostal za nami. Se in še sva čula signal roga in zdajci sva videla, kako se nami tovariši bližajo po dolini.
»Kaj se godi?« je vprašal Auberry, ko sva pridirjala do voz.
»Indijanci!« je bil odgovor. »Ostanite pri nas!« V trenutku se je zbrala večina mož pri vozovih in kakor bi trenil, je bil ves prizor
izpremenjen.
Zdaj smo videli, kako prihaja iz majhne, ravne soteske na naši levici vrsta jezdecev; očividno so bili oni vzrok brezglavega bega bivolov, ki so bili presekali našim prvim vrstam pot. Ob kriku voznikov, pokanju bičev in škripanju koles so se naši vozovi razvrstili
v obrambni krog.
Videt! jc bife яс«г, da ni neposredne nevarnosti. Vrste divjakov so se nam bližale brez strahu, kakor da se nas rdečekožci niso nikoli bali ali kakor da nas vobče ne poznajo. Bila jih je dolga kavalkada, dvesto ali še več konj z mnogoštevilnimi tovori in tropo psov, ki so tekli za njimi. Vsi so bili oblečeni v svoje narodne noše; videti so brli zadovoljni in dobro hranjeni in sleherni izmed njih je bil nališpan kakor kak kralj. Polni zaničevanja so jahali mimo nas, ne da bi nam !c eden izmed njih privoščil pogled.
Pred načelniki, ki so jezdili na čelu vrste, smo opazili tri ali štiri mlade žene, ki so imele kopja okrašena s peresi in prameni človeških las; jeklene konice kopij so se sivo lesketale na solncu. Te mlade ženske niso bile najbrže ne zastavonošice ne glasnice rodu, ampak samo žene glavarjev; nališpane so bile z bronastim, svinčenim jn drugim svetlim lepotičjem; tudi v laseh se jim je lesketal nakit, da ne govorim o blesku njihovih črnih oči, ki so jih upirale naravnost predse. Obleke so imele iz ustrojenih kož, njih tunika ali krilo je bilo iz losovega usnja in bele golcnice iz antilopjc kože ali kože gorskih ovac. Ko so nas minevale na čelu dolgega sprevoda lepo rašče-nih divjih postav, je bilo to za naše oči prečuden, divji prizor, ki je moral iti človeku do živega.
Ne s te ne z one strani ni bilo slišati besede. Smer njihove poti jih je privedla nekaj nad nami do vode. Obrnili so konje dol, da iih napoje, nato so se iznova vzpeli na breg, zajahali na nekakšno znamenje še kake četrt milje dalje in se ustavili ob strani doline. Opazili so bili, da Iežj tam obilica mesa od ubitih živali, ter uganili, da ne bomo mogli vsega porabiti zase.
»Auberry,« je rekel Belknap, »iti moram, da se pomenim s temi ljudmi in pogledam, kako in kaj.«
»Siouxi so,« je dejal Auberry. »Najbrže so prav tisti peklenščki, ki so tam zadaj pokončali postajo. A pojdite! Zdaj gotovo nimajo namena, da bi se spustili v boj!«
Belknap in Auberry sta vzela s seboj narednika in kakih tucat vojnikov. Zdirjal sem z njimi ter opazil, da jaše zraven mene Orme; Belknap naju ni poznal. V razdalji kakih tri do štiristo korakov
Ope bo in strešnike
vseh v.-st та zidavo hiS, iz znanih Karlovakfh opekarn »ILOVAGe, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, genetalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorski. ulica St_ 7.
z večjo množino silicium-kisltne, ne izpod 60 % Si 02 — pridejo v poštev tudi industrijski odpadki — naj izvolijo interesenti, ker je mesečna potreba nekoliko vagonov, staviti ponudbo s pošiljko majhnega vzorca z navedbo cene nakladalna postaja na
PORTLAND - CEMENTNA TOVARNA d. d., Mojstrana.
4686
NOGAVICE
t 125© barvah
Za dame
Serija par
S
A ©
"S
•i*
•pri
v 99
99 5?
99 V 99 99
Din 7-50 » 16«-„ 21*— „ 30'-* 33 -
e
n
Za moške
Serija par
"9	99
99	99
99	99
......Din 7"
......v 8-
......- 15-.
......„ 25"-
■ 1
Nemški semeiiski kromgiir
\ Böhms, Edelkraut, Centifolia do bavi ja tudi letos
Gospodarska Zveza v Ljubljani
9
Ti
Za deco
Serija par .... Din 6e-e 10*-
ROKAVICE
ж
M«
M«
S
e
s<
с
9
v različnih vzorcih z zavihljaji par
á Dni 25*-
Svilene nogavice
v najfinejši izberi po najnižjih cenah.
A. KRISPER ииЛА"г,Езл
od kraja, kjer so se bili Indijanci ustavili, je Auberry rekel ВеГкиари,
naj pusti svoje ljudi zadaj. Mi štirje — s seboj smo vzeli samo nekega prostaka, da bi nam držal konje — smo zajahali še sto korakov
celi, se ustavili in vzdignili roke v znamenju miru. Štirje izmed si-ouških glavarjev, stasiti možje v krasnih opravah, so nam prijahali nasproti. Stopili smo s konj, položili orožje na tla in se približali drugi drugim.
»Dečki, dobro pazite nanje!« je šepnil Auberry. »Videt: je, da imajo še dosti skritega orožja in najbrže tudi skalpov ne malo.«
»Izpregovorite z njimi, Auberry,« jc velel Belknap. zakaj Auberry je bil izmed nas edini, ki je.razumel jezik Siouxov, in je žito opravlja! posel tolmača.
»Kaj delajo Siouxi tako daleč na vzhodu?« je strogo vprašal njihovega govornika.
»Lovijo,« je odvrnil Sioux, kakor nam je povedal Auberry. »Beli vojniki odganjajo naše bivole. Beli možje jih preveč pobijejo. Pustite jih. To je naša dežela.« Zdelo se mi je, da vidim, kako prodirajo črr.e oči Siouxov slehernega izmed nas.
»Vrnite se na sever in na zahod, kamor spadate,« ie rekel Auberry. »Tu na vozni cesti nimate kaj opraviti.
»Siouxi lovijo, kjer hočejo«, je bil jezni odgovor. »Saj vidite, da imamo s seboj žene in otroke kakor vi —« Tako govoreč je pokazal na naš tabor, kakor da mu je sestava naše potne družbe enako dobro znana kakor nam samim.
»Kam greste?« je vprašal naš tolmač.
Sioux je pokazal okoli sebe. »2ivež lovimo,« je nadaijeval v polomljeni angleščini. »Kam greste vi?« je vrnil vprašanje za vprašanje.
Auberry je diplomatsko odvrnil, da gremo na zahod, kjer se hočemo pridružiti velikemu vojnemu oddelku belih mož iz Laramieja, ki prihaja ob rekj Platte nizdol.
Indijanec je resno pogledal. »Res?« ie vprašal z mirnim glasom.
»Jaz nisem dobil od svojih mladih ljudi nikakega sporočila o tem, da bi se bližal ob reki kak vojni oddelek.«
1ВВГ
MEDNARODNI VĚLENEJEH ■I V PRAGI
od 16.-Ž3. marca 1930
Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države.
Znižana vožnja
za brzovlake in navadne vlake v Jugoslaviji 25 %, v Cehoslovaški 33 %, v Avstriji 25 %.
Pojasnila in legitimacije daje:
Češkoslovaški konzulat, Ljubljana;
A loma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2.
/ALUZIJE.
lesene tekstilne rolete (drconitke)« rolete lz gradlaa, samonavijalee ht lesene rolete »Eeslingerc v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno tak najceneje tvrdka
PETER KOBAL
Kranj — Slovenija Brzojavke: K obal. Tel, interurb. 32.
Krojači!
p*-
za žensko konfekcijo dobijo trajne delo na dom. — Naslov pove Oglasni oddelek „Jutra". 47&3
Potrti v neutolažljivi žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nenadomestljivi, skrbni soprog, brat in svak, gospod
Karel perhave
posestnik in major v pokoja
danes, dne 14. t. m., popoldne, v 57. letu starosti, nenadoma preminul po kratki, mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 4. popoldne s Trške gore na mestno pokopališče v Krškem.
Trška gora — Krško, 14. marca 1930.
Žalujoči ostali.
Oglas
Podpisani notar naznanjam s tem, da bom na prošnjo Ladislave Šaban iz Zagreba, Bosanska ulica 9. prisostvoval dražbi, na kateri se bo prodalo 20.189 m3 prvorazrednega lesu »Kieferbouls«, premer 45, 52 in 60 mm, dolžina 4—fi m in 24.057 nr lesu »Kieierbouls« 2. razreda, premer 45, 52, 60 in 65 mm, dolžina 4—6 m. Blago se nahaia pri žagi g. Franja Kočevar v Središču ob Dravi in se prodaja iz razloga, ker ga kupec ni pravočasno prevzel.
Dražba se bo vršila dne 18. marca 1930 ob 11« url pri
£?arm žagi g. F rani a Kočevar v Središču ob Dravi
ob mojem posredovanju in se bo prodalo blago najboljšemu ponudniku.
Blago se more pregledati vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure pri
navedeni žagi.
Kupnina se ima izplačati takoj po izvršeni dražbi na roke Ladislave Saban
ali njenega pooblaščenca.
V slučaju, če bi se zaradi izpolnitve obveznosti dolžnika javna dražba ne vršila, ne pripada dražbenim interesentom nikaka odškodnina za eventualne
st roške pristopa k dražbi.
V Ormožu, dne 9. marca 1930.
LAVOSLAV SEVN1K I. г., notar.
Za isto lice, iz istih razloga, uz iste uvjete prisustvovati ču dne 18. marta 1930 u 16 sati javnoj prodaji od 13.619 m3 Kieferbouls L razreda te 15.470 m3 Kieferbouls II. razreda koja se nalazi kod parne pilane g. Ivana Vasle u Slo-venskoj Bistrici.
F Sfovenskoj Bistrici, dne 10. marta 1930.
4806
IVAN KOLENC I. r4 notar•
®
Županstvom!
Plošče
170 X 55 cm2 z napisom in državnim grbom, po predpisu ministrstva za notranje posle (obrazec 2 in 3), pocinkana pločevina, lesen okvir, dobavlja za Din 600.— z zabojem:
Inž. Gnzelj, Ljubljana VII, Sv. Jerneja c. 5.
Tel. At. 825«.
ONIM Ю BODO
ZIDALI
HUD! EDIN OLE TEMNiČNl
BIRO
ARHITEKT
IVAN ZUPAN
Ljubljana
GRAQI&13
ПЕРШШЮ
EKONOMIČNA POJASNILA
SKICI,NAČRTE
PRORAČUNE, NADZORSTVA - I-J*
TEL. ÍT. 2796
Naročajte
„Našo dobo"?
CITROEN - avtomobile
najnovejše 4 in в sedežne odprte ta га-prte kakor tndi tovorne ln avtobus-ehaeste
z odplačilom v 12 in 18 mesecih ткй tvrdfra	*
tampret in drug, družba z *. z., £јвЦш, до» si. te
Sporočilo onim, ki žele dobiti fino trpežno obutev
Tvrdka Iv. čarman, ki ima svojo detajlno trgovino v Prešernovi ulici štev. 9 (dvorišče), je izdelala več tisoč parov čevljev za gospode, dame !n deco za pomladansko sezijo po najnovejši fazoni in v modnih barvah. Ostanek zaloge iz proSIe sezije pa oddaja po lastnih režijskih cenah. N. pr.: Iakasti že od Din 120,— naprej. Pariški modeli!	4820
Priporoča se vsem, ki hočejo res lepe čevlje in poceni kuPm'	„DOKO", Prešernova ulica 9.

Obiščite!
Ulli. Osiješki ueleseiem in
ко гш!
О (Л	— IS. IMžlJSÍ. ЮЗО Potovanje po železnici ali parobrodih za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh mestih ali neposredno pri upravi velesejma v Osijeku
CENE HjALlM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
ťĚJfc JJ	t V da se mu posije
4W%aOT ПОСе po poiti naslov att Qaico drugo informacijo tičoco se malih oglasov naj priloii v яnamícah a sicer ne bo prejel odgovora t ^ Ж^ЕШШ
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
«ГЬ
ve
Ingenieur íor.
n napravo gozdnega go-f^oda-íjipga načrta na ve-leposestvu, ее išče. Ponudbe na naslor: J. Ze-leznikar — Jt-zersko nad Kraniem.	0739
Vajenca
«prejme Josip Stirn, klju-ěkrničar v Kranju. 9716
Pošten sluga
«rešč Tršega hišnega dela, pr živini in na vrtu., dobi takoj službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvestoba«. 9701
Čevljar, šteparico
áebro izurjeno t*p ejrne takoj Frane Juvan, ievljir, Radomlje p "i Kamniku.
£>S39
Dva presvečevalca
jajc
dviro isvežbana sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Eksport«.
9777
Učenca
poštenega in prianeera, za medičarstvo in siaščičar.-ko. obrt, e h-ano in stanovanjem v lilíi sprejme takoj Anton Mohor, Kranj. 9(69
Pek. vajenca
* oskrbo v hiši in obleko «prejme Josip Stojan, metna parna pekarna, Pi-icce IS pri Brežicah.
9*338
Pis. začetnico
sprejmem na trlme5eč
no poskušnjo. Znanje jezi kov daje přednos. Lastnoročno pisane vloge Odas, oddelek »Jutra« pod šifro »1711«.	9910
Fanta za težja dela
močnega in zdravega išče uprava hotela Grad, Bled. Nastop takoj, plača po dogovoru.	9927
Trg. učenca
iz ugledne hiše. s primer no šolsko izob azbo sprejmem v veletrgovino v večjem trgu v Savinjski dolini. Ponudbe po-slati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Učenec«.	9956
Kuharico
starejšo, marljivo, zanesljivo in samostojno sprejme s 1. aprilom oddelek finančne kontrole Eemšnit pošta Marenberg. Plača po dogovoru.	9S79
Sobarico
zmožno kavcije, sjprejime večji hotel v Sloveniji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slovenija«.
9921
Plačilno natakarico
prvovrstno, zmožno kav-cije, sprejme večja hotelska restavracija. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija«.
9922
Spretno prodajalko
mlajšo moč. ki zna dobro govoriti, zmožno nemščine in šivanja, sprejmem v "Ljubljani." — Ponudbe na ■ojrlas. oddelek »Jutra« pod »Zelo spretna«.	9586
Brivskega pomoč.
dobrega ondulerja sprejmem "takoj Meke Prane. K-anj S9.	9552
Šivilje
prvovrstne, ti шпејо livad ženske klobuke na eikcak motornih etrejih Anita В in Anita Lock, lahko takoj dobe stalno za-po lenje e plačo od 80 do 10(i Dir dnevno pri Mil-k-ltschu Knez Mihaj'iova 3.
9415
Učenko
eprejmem v pletihvo rnin-strijo. Naslov pove oglas. «Metek »Jutri«. 9311
Trg. vajenca
■ iadost.no šote o izobrazbo sprejme takoj Mirko Medvešek, trg. mešanega blaga, Žužemberk. 9735
Kont°ristinjo
eemostojno, z znanjem knjigovodstva. korespondence in nemščine, sprejmem. — Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, plačilnih zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina v mestu na deželi«.
9791
Soier
resen in trezen, 'ki reflek-tira na trajno mesto pri tovornem avtu. za razva-ianje brezalkoholne pijače, dobi names-enje. Ponudbe z označbo plače, keda; je mojoč nastop in prilogo epričeval na naslov: Em. Eh-rispangera nasl'j., Bje-lovar. "	0845
G. Th. Rotman:
Služkinjo
ki zna tudi nekolike kuhati, kakor tudi starejšega
mesar, pomočnika in resno natakarico
sprejme Leskovšek, mesar in gostilničar, Kozje. 9682
Učenko
«i bi se rada učila kuhati
sprejmem takoj v restav--ärijo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9894
Vzgojiteljico
k 2 otrokoma, v etaroeti
4 m 5 let, naobraženo — zmožno nemščine, slov. in
po' mogočnosti klavirja, .-ргеттеш na Rimski cesti št. 31Д.	9875
Gospodično
zmožno perfektno nemškega jezika, sprejmem k dvema deklicama, etarima 4 in 5 let. Pomagala bi tudi pri pospravljanju stanovanja. Plača po dogovoru. Predstaviti se je 16. marca v hotelu »Pri zamo-cu«, Maribor, Gosposka ulica. Služba je izven Maribora.
9881
Majarja
srednjih let, zanesljivega, razumnega, za celo posestvo iščem za takoj. Predstaviti se je v vili Gjur-ireviii, ZajTad 36, Celje.
9980
Л * - áAi
Šivilja perila
ki prevzema tudi popravila, se priporoča na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9853
Mlinsko podjetje
sprejme proviziifbega zastopnika e kavcijo. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod " »Valjčni m1 in v Sloveniji«.	9382
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
Preproge
perzijske in vsakovrstne popravlja Katica Kutnjak. Ulica na grad 3.	9810
Zastopnika
za Slovenijo, za angleški bombaž ter francosko in
italijansko vofc.o sprejmemo. Cenjenf ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Zastopnik 68«.	9668
Dnevni zaslužek
200 Din Prospekt 3 Din Ivan Karbeutz, Celje
9560
Perilo
od gospodov, najraje pa brivske brisače sprejmem na dom v pranje in likanje Naslov v oglasnem oddelku г Jutra«.	9907
Prodajalka
izučena v meiani stroki, želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogla.-ni oddelek ».Jut a« pod šifro »Dobro izvežbana«. 9799
Šofer
zanesljiv in prvovrsten vozač, samostojen v manjših opravilih, trezen, vesten in lepega nastopa, želi naroe-ščenja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten šofer«.	9798
Tovarnar
ki odpotuje koncem marca aH začetkom ap ila v Hrv. Primorje, Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno, ter obišče vsa mesta in trge, išče sopotnika — trgovca ali privatnika, ki bi prispeval po 1 D:n od kilometra. — Ponudbe na o<rli-, oddelek »Jutra« r>od »Tovarna-«.	9886
Zastopnika
agilnega za Slovenijo sprejme stara štajerska veletrgovina z vinom. Ponudibe na podružnico ».Tut-a« v Mariboru pod šifro »Eingeführt«.	9871
Velik zaslužek
Potrebujemo še par gospodov in dam, spretnih zastopnikov. Novi se vpeljejo. Vprašati v soboto in nedeijto dopoldne v Kolodvorski ulic 34/П, de--no.
9902
Dokazljivo
4—6000 Din
meseino zaslužite z nanovo vpeljanim «pecijalnim orodjem. Naslov pove og"ami oddelek »Jutra«.	9901
Zastopnik
potujoč po Gorenjsflri ifl v okolici Ljubljane, za obisk privatnih st-ank, bi prevzel še kako drugo zastopstvo. Ponudbe na oglas, o'delek »Jutra« pod šifro »Do-bor zastopnik«.	9919
Oblastveno koncesijonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52.
9906
Učiteljico
za popoldanski pouk dveh deklic 1. in 2. razreda gimnazije. sprejme Е1гз Sever, Ljubljana. Go-spoevetska c. št. 5/ÍI. Zglasiti se je med 1. in 2. uro.	9805
Oblastveno koncesijoidrana
šoferska šola
Gojko Pipentbacher, Ljubljana, Gospoevetska c. 12.
9905
l. oblas'v. Koncesijonirana
šoferska š<>la
Čamernik, Ljubljana
Dunajsk* ccsta Stev. 36
;Jugcavto). let. 2236 Ponk tn praktične vožnje. 251
Tečaj za slikanje in vezenje
s Columbus-aparatom prične 22. marca. Interesenti naj se javijo e polnim naslovom na oglasini oddelek »Jutra« pod »Columbia«.
9503

T0(]a _ o}, nesreča! — voziček je stal na strmi poti. Zdrdral je po njej, vse hitreje in hitreje, naravnost proti železnici. Profesor hi se bil rad rešil iz njega, pa se ni mogel; glava mu je bila ujeta, da je nj bilo moči izdreti!
Prodajalka
pridna m poštena, izučena v trgovini mešanegi blaga, želi premeniti elužbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna 23«.
8851
Prodajalka
dobro verzirana, meiane stroke, vešča elovenščine in nemščine, želi službo v Ljubljani. — Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celjiu pod šifro »Dobra moč«.	9655
Gradbeni tehnik
absolrveut srednje tehnične šole, oženjem, popolnoma samostojen, zmožen vseh, v njegovo stroko epadajo-čih del, e petletno prakso, želi premeniti službeno meeto Cenj. ponudbe na oglami oddelek »Jutra« pod »Arhitektura». 9619
Prodajalka
izučena v t govini mešanega blaga, želi mesto za takoj. Ponudbe pod šifro »Dobra moč 1« na podružnici »Jutra« v Celju. 9855
Deklico z dežele
staro 15 let, oddam kot učenko v t-govino na deželi. Jakob Krnc, Loški potok.	9869
Poštena postrežnica
želi zaposlitve za popoldan Ponudibe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifr-o »Delovna«.	9870
Tkalni mojster
spreten, ki ima ket tkalec bom.baževine in v izdelovanju hlačnega b'aga teo--etično in praktično prvovrstna strokovna spričevala. želi svoje mesto v najkrajšem ča=u premeniti. — Ima energičen nastop tn vajen sa.mosto.rtega dela. star 36 let. 07 en »en. Ponudbe pod »Verläßlicher Fachmann« na cg!a=ni oddelek »Jutra«.	9887
Mizarski pomočnik
zavetnik, ki se želi še boljše izobraziti, išče plnž-bo. Naslov pove osla« ni oddelek »Jut'a«. 9970
Zmožna gospodinja
stara čez 30 let. išče primerno mesto — tudi izven Maribora. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 9971
Katera odlična
rodbina
v mestni »Ti na deželi bi zaposlila inteligentno gospo, veščo res fine meščanske kuhe — izvežbano in varčno gospodinjo? Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vpokojenki — tudi nemško«. 9955
»i*

Suha drva in л premog
® nudi tvrdka J. Pogačnik, Bohoričeva nI.
246	Telefon 205G
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat.
200
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetjr najmanj 5 kg Potem č.sto belo gosje kg po 130 Din ln čist befi puh kg po 300 Din. L. Brozo vid. Zagreb. Ilica št. 82. — Kemična čistilnica perja 262
Močnatih vreč
večjo množino proda A Grebene. Ljubljana. Velika čolnarska ulica štev. 15 8858
Fin nož za rezanje papirja
radi selitve takoj poceni p odam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	9824
Gradbeni delovodja
(Tietbaupolir) vešč gradbe železnic, cest, kamenolomu, mestni kanalizaciji, melioraciji, mostovom, vodovodu, železobeton vodovodnim objektom itd., srednjih let, ťezen, z znanjem nemščine in srbohrv želi premeniti službo Prevzame tudi dela na akerd in položi kavcijo. Nastopi po dogovoru. Naslov pove ogla-ini oddelek »Jutra«.
9577
Otroški voziček
po nizki ceni naprodaj v К от enskega ulici št. 26. dvorišče	9768
Omara za led
in starinska omara naprodaj. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«.	9865
Kopalno banjo
veliko, kupim. Ponu i-be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Banja«.	9964
Moško in žensko kolo
poceni na.t» cdaj na Tržaški cesti 9.	9904
Kolo
znamke »Aiglon«, novo poceni naprodaj v gostilni pri Zvezdi, Celovška ce?ta 9981
Dvoje radio slušalk
dobrih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra с 9878
Železen štedilnik
dober poceni proda Müller, LJubljana VII, Janševa 15 9913
Semena
čeSki scmensTvi evop. francosko luce-no. Gollat p"so, grahorico in vsa druga temena nudi na "enoje v
najboljši kvaliteti Sever & Komp., Ljubljana 983Г
Dvokolesni voz
(ciza) močan, pripraven za obrtmika, prodam. Poizve se: Trnovski pristan §t. 32 9923
Orodje
za mohanikarsko	s!1 V Vi
čavnič-arsko obrt.	komplet
no proda kovač	Vrhovec
Bohoričeva ulica.	9948
Radio-aparat
sedemsvečni ugodno pro dam. NasV>v pove ogla.-ni oddelek »Jutra«.	993?
Osebni avto
petsedežni. v najboljšem stanjiu zelo ugodno naprodaj. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. 9715
Osebni avto
Chevrolet, petsedežen, ge-ne-alno repariran, v do brem stanju, po zelc ugod ni ceni naprodaj. NasLov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9480
»Indian Standart«
s prikolico, dobro ohranjen naprodaj. Na ogled pri mehaniku Kaučič, Glin-ce.	9794
Motoklinika
Maribor, Taborska ulica 8
ima naprodaj razna motorna kolesa z in brez prikolice. v ceni od 3.000 do 12.000 Din.	9858
Seme
pravega kašeljskega zelja
predaja Ig. Me-cina, Zgornji Kašelj, pošta D. M. v Polju — 20 gr za 8 Din.
9488
Prodam:
Jermenice prem. 200—1500. konzole, lagerje. pločevino 3, 5, 7 in 10 mm, vodne sesalke, traverze. vodne iu parne vontl]e, obroče nfem. širine 100 mm. vodne in parne cevi. šamotno opeko in šamotno moko, razni elektr materija«!, elektro (Dinamo) motor ca 60 KW, elektro (Dinamo) motor ca 30 KW, strešno in zidno opeko, etambilni stroj ca 80 KW, 2 kompresorja ca 40.000 kalorij urno na Amcnjak in ogljikov dvoki? (Kohlensäure), razne železne rezervarje itd. — Na ogled v bivši pivovarni Lašfco pri Celju. 9647
Otroško postelpco
dobro ohranjeno in vrtno lopo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9903
Harley-Davidson
350 ccm OHV. malo vožen, usodno naprodaj na Du-
najHki cesti 8:	99*37
Avto »Peugeot«
dvosedežni. potniški. p'0-dam za 14.000 Din. Ogled in pojasnila v garaži Žužek — Ljiulbijana.	9938
Avto
pripraven za potnike, v popolnoma dobrem stanju prodam za 15.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«.	9942
Motorno kolo
Harley Davidson, 6po'tni model 1929, popolnoma nov (2000 km) s kompletno opremo in garancijo poceni prodam. Naslov v og!a.snpim oddelku »Jutra«	9943
Model za izdelovanje cementnih cevi
rabljen, okrogel, dimenzije 50 in 40 cm. kupim. — Naslov v oglasnem oddeT u »Jutra«.	9521
15—40 komadov betonskih stebrov
za žično ali leseno og'ajo kupim Ponudbe na: А. Р., Glinee pri Ljubljani — cesta XV/4.	9439
Družabnika (со)
Jamca, z 20.000 do 30.000 Din kapitala sprejmem za stare upeljano trgovino z mešanim blagom na deželi. Trgovina, kate-o lahko vodi družabnik samostojno, se nahaja v romantičnem okraju poleg cerkve, šole in pošte. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lopa bodočnost«. 9284
Družabnika (со)
z osobno pravico za gostilno. iščem — brez kapitala. Druio po dogovoru. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez kapitala«	9S43
Tihega družabnika
z osebno p-avico za gostilno išSem. Kapital je postranska stvar, — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Tihi družabnik«.	9842
Družabnika
S^vTjar-ke stroke, z 10.000 Din kapitala sprojmpm v dobro uvedeno podjetje na prometnem kraju, pismene norudbe na naclov: Jakob TaiSek. SpKt, Ban Jolař!."* ulica 9	9S89
2000 Din posojila
iščem za 2 mesoea in prri oilskodimni 300 Din. — Po-midbe na oglasni of'dolek »Jutra« pod značko »Si.Tur-nost 3333«.	9969
Pisarniške prostore
na prometni točki, zvezane s stanovanjem oddam. P:ipravno tudi za zdravnika Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka« 9732
Pekarno
debro idočo, adi lastnikove bolezni oddam v Ljub-liani, Trža-šr.a cesta št 19 9596
Restavracijo
ali boljšo go.-tilno vzame v najem zakonski par z lastno točilno pravico — v prometnem kraju. Cenj. ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »P.omet«.
9386
Pekarno
dobro idočo takoj oddam v najem. Potrebna majhna odkupnina. — Pismene ponudbe na ogla-smi oddeiek »Jutra« pod »J. S S.«
9480
Mesnico
oddam takoj v najem in prodam vt>o p-avo. ki se
nahaja v njej. — Dopise: Pob-^žjo. Cankarjeva nI. 1 pri Mariboru.	9972

Seno in otavo
domačih travnikov prodaja Janko Predovič. Ljubljana. Poljanska cesta štev. 73.
9Si>l
Okroglega lesa
približno 350 ms. gotove plohe, prodam franko gl. cesta Socka pri Žalcu. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	9765
Kostanjev les
naprodaj
V nedeljo, 16 marca 1930 ob 3. uri popoldne bo v Bizoviku pr, Ljubljani, pri cerkvi prodaja kostanjevega lesa iz cerkvenega gozda. Lee je trojevrsten: za stebre, za droge, za ograjo ali drva, ali za ta-nin. Cerkveno prelsto'ni-štvo podružnice sv. Nikolaja v' Bizoviku.	9849
ljCotes
P&2ZQP
игр
Orkan ßiirkopp koSesa
Predsio kupite kolo —
oglejte si našo veliko izbiro
I Prodaja tudi na obroke.
..T E H X I K."
JOSIP BAMtfAI
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20. V palači Okrožnega urada«
Pomniie, da najugodneje knpite pri nas
Opremljeno
stanovanje
sobe in kuhinje oddam s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
9940
Solnčno stanovanje
trisobno, parketirano, z balkonom oddam s 1. apri'om Naslov v oglasnem oddelku »Juta*. ~	9949
Sobo s hrano
za 650 Din meseino takoj ali в 15. marcem oddam 2 gospodoma Poizve se v gostilni »Soča«, Sv. Petra cesta št. g.	8603
Dvonadstropna hiša
s trgovskim lokalom, v sredini Ljubljane naprodaj za 420.000 Din. Vp-ašati v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov, Salen-drova 6.	9S36
Hotel »Zadruga«
▼ Zaječaru se da ▼ zakup
e 1. majem 1930. — Hotel ima 16 sob v nadstropju, kavarniško dvorano 200 m2 v pritličju in druge priti-kline. S hotelom se da v najem kavarniško in vso opremo za sobe. Glede pogojev se je obrniti na banko »Zaječarska zadruga u Zaječaru« ali pa na Zitarsko Sljivarsko A. D. v Beosradu, Dobračina 43 9667
Trinadstropno hišo
v sredini mesta pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9508
Trgovsko hišo
lepo. enonads-tTopno. ob železnici na Dolenjskem pro dam. Promet zasigu-an. Na žeijo kupca, vpeljem promet sam.' Na-lov pove oirl. oddelek »Jutra«.	9734
Vina
Burgundec, Blatina. R"z-linig, Eiižiea. Muškat, Sil-vanec. Dolenjska črnina in Viški Opolo pripo-oč-a gostilna T Mencinger. L:ub-ljana, Sv. Petra cesta 43.
9508
Stanovanje
1—2 sob in pritiklin, suho in sončno, samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja Ponudbe na ogla.-ni oddplek »Jutra« pod »Točon plačnik in mirna stranka«. 49S5
Hiša z mesarijo
naprodaj. Cesta na Brezje št.' 78, Pobrežje pri Mariboru.	9974
Hiša
5 prostim stanovanjem 3 sob in kuhinje ter lokalom napodaj. Lešnik. Marbor. Vojašniška u'ioa 31. 9975
Spalnico
črešnjevo, politirano, novo masivno prodam za 4800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9792
20 % bone
kupi U. Dežman, Ljubljana, Poljanska 69. 9724
20 % kronske bone
kupi Zalokar, Goisposvet-sika ce-'ta 8.	9952
20 % kronske bone
kupi restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta.	9958
Solnčno stanovanje
v pritličju, dvosobno, s pritiklinami oddam mirni in snažni stranki p 1. julijem v bližini vladne palače v Ljubljani. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko sStanovan;e 1. julija«.
9806
Stanovanje
2 sob, shrambe, k.eti, drvarnice in nekaj vrta. z vode in elektriko v hiši, takoj oddam Več se izve v Lescah pri Bledu št. 67.
9789
Stanovanje
dvosobno ali trisobno s piti'1'nami išče za maj stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Mirno in zračno stanovanje«	9540
Mirna stranka
brez otrok, išče stanovanje 2—3 sob v sredini mesta do 1. maja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9830
Stanovanje
sobe in kuhinje, v pritličju oddam na Glincab, cesta XVII09.	9893
Stanovanje
dvosobno z vrtom, iščem za stalno z majem. Naslov v oglasnem oddelku ,Tu*ra 9900
Mirna stranka
brez ctrok, išče sobo in kuhinjo za t. maj, event. pozneje. V poštev pridejo tudi stanovanja v predmestju. Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« poti šif o »Predmestje«.	9914
Lepo sobo
sottičdo, s posebnim vbodom in elektr. razsvetljavo oddam na Ižanski cesti 27 9897
2 prazni sobi
krasni, z ba'konom, v centru mesta oddam. Nastov v oglasnem oddelku Jutra 9892
Opremljeno sobo
soluöno, v bližini bolnice takoj oddam. Naslov pove ogla-ni odtielek »Jutra«.
9890
Sobo
s h-адю sli brt?z takoj oddam v Zidovuki ulici 6Д.
9939
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9930
Sostanovalko
iščem h 'gospodični. Naslov pove oglasni odidelek »Jutra«.	9934
Osamljen gospod
v tujini, strokovno na-obražen, z ved tisoč dolarji gotovine, želi znanja z idealmo in strokovno naobraženo gospodično ali udovico do 28 let staro, katero veseli v tujino. V ugodnem slučaju &e tudi p iženim. eicer premoženje ni glavni cilj. Samo resne dopise s sliko, katera se vrne, je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro iMa-rriageab.e«.	9743
Vdovec
60 let star, b-ez ctrofc. ▼ pokoju, odkritosrčen in veselega značaja, želi cnaaja z enako vdovo ali gospodično. Le resne ponudbe, če možno 6 sliko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vdova pod 60 let«. Prednost imajo preproste osebe. 9908
Učka
Predzadnje pi*mo izost-a"«.
Pridi, komai čakam! — Nebroj . . . Vedno г-Чкт.
992Í)
Adelaida
Dvignite oi«mo v oelas oddelku »Jutra«. 9968-a

Ostrešja
ln visakovn-ina tesarska la izvršuje solidno in najceneje tvrdka S t e i n t r, Ljubljana, Jerinov» ulic,» št. 19.	9&23
Za bicikle
nadomestne dele ter vee pribor najceneje dobavlja G. Holländer k. d.. Zagreb Ma-tičeva 25. Zahtevajte brezplačni ilustrirani katalog.	83
Trgovec
srednjih let, z dobro vpeljano lesmo trgovino, se želi poročiti z gospodično ali vdovo 25—33 let, ki ima nekaj gotevine ali posestvo. Samo resne ponudbe s polnim naslovom pod »Dobros'čen« na osrl. oddelek »Jutra«. 9530
Sobo
elegantno opremljeno oddam solidnemu sro-spoiu ali gospodični. Naslov v ogl. oddelk-u »Jutra«. 9933
Opremljeno sobo
lepo. na Miklošičevi cesti oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglasaem oddelku »Jutra«.	9931
2 gospoda ali gdč.
v centru mesta sprejmem na hrano in stanovanje v sobo s posebnim vhodom in električno raz-svetl :avo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	9954
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, poleg nunske ce kve oddam s 1. aprilom 2 gospodoma. Na-f'or pove oglasni oddelek »Jutra«.	9945
Opremljeno sobo
lepo in šolnino, z elektr. razsvetljavo ter parketi. v opntru mesta oddam tako i Na željo tudi z 2 posteljama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9971
2 opremljeni sobi
elegantni, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9959
V r в t* ij I П Л iti 0 л itL
Koncertno trompeto
zelo ngodno p'oda Janko Gregore, Salendrova ui. 4.
9920
Pokrajinske
razglednice
po Vaši «liki ah negativa, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Smuc, Ljubljana. Wolfova ui. 13 Zahtevajte ponudbe in ceniki	242
Občni zbor društva hišnih posestnikov za Ptuj Ln okolico
se bo vršil v soboto, dne 15. marca ob 20. uri v restavracijski dvorani gosp. Zupančiča v Ptuju. Razen običajnega dnevnega reda bo poroča: zvezni predsednik g. Iv. Frelih o raznih važnih stanovskih zadevah, med drugim tudi о помета stavbnem redu. Vabijo s« vsi posestniki na to važno zborovanje.	99-33
■.....■"■■»III M......III.....MIHI I — ■!■ I. 1ДМ.
Novost! PlovMt! Železna služinska Brozovič« patent postelja г!о2*
Siva, s Upeciranim таз racom. zelo praktična га vsaho hišo. hotele, prenočišča, nočne siuž» be ln га potujoča osa« be stane Din. 450.— Raspošlljam po pcsE»
nem povzeiiu,
-i KO,
»7<лсол UJZlMi
Psa
dreei-anega za osebno varnost kupi Sterk, hotel »Bellevue«, Ljubljana.
Э702
Pes, angleški seter
6 mesecev star naprodaj. Na=!or pove oglas, oddelek »Jutra«.	9877
Tf^fi
Šivalni stroji
Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra«. Mikloši-čev3 cesta 7/Ш. Ljublana 57
Parno mlatilnico
znamke »Hoffhei Schrantz« 3 k s., z lokomobilo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mlatilnica«.	5707
Dvoje stanovanj
ob toječih iz 2 sob, predsobe. kopalnic« in pritiklin. pa ketirano, v novi hiši oddam s 1. majem. — XacV-i- oglasnem oddelku »Jutra	9962
Sobo s hrano
po 650 Din mesečno oddam takoj dvema gospodoma. — Poizve se v restavraciji »Soča«, Sv. Petra cesta Я.
8603
Mesečno sobo
oddam takoj gospodu v Sp. Šiški. Gasilska c. 10. 1	9968
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnjic. v sredini mesta ta' oj oddam boljšemu gospodu Naslov v o^atinem oddelku Jutra 9966
Stro] za pletenje
(Strickmaschine), eden la volno, eden za pavolo. star a dob-o ohranjen po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«.
9910
Lesen» patent posteffá etožliiva, s tapeciramm madracom, tele prak» tična stane Din. 280l—
i
Lc5an<s ze чппЈааје — (t-Tai £cstuhI)insjnovije vrst« st» ne Din. 150.—
L. EROZGVlCi Zagreb, Шел 82.
krepi in zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBEMK Ljubliana VII
Ocarinjenfe
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TÜRK, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija oravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribniikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.