Zgodovina v II. in III. Berilu. 161. b. v. (II. Berilo) Ciril in Metod. (Dalje in konec.) Glas o svetih bratih je segel preko Bolgarskega do Panonije. — Za tistih časov so imeli panonski slovani 3 znamenite kneze: Kocelja na Blatnem Hradu (Moseburg), pozneje Salavar, Rastislava v Devinu (?) in Svetopolka, stričnika Rastislavu, v Nitri. Bili so vsi pod nadvlado Frankov (nemških kraljev). Kerščanska vera je bila tu in tam razširjena, naj bolje pa v deželi Koceljov, kamor so prihajali mašniki iz Nemškega Solnograda. Rastislav je hotel postati neodvisen vladar v deželi; nemškim duhovnom, ki so prihajali k njemu iz Pasove in Solnograda, ljudstvo ni zaupalo, tudi niso znali narodu v njegovem jeziku govoriti, zato se je obernil Rastislav v Carijgrad do cesarja Mihaela in prosil učenikov v kerščanski veri. Bolj sposobnih za to poslanje ni bilo od Solunskih bratov; in res se koj napotita, nekaj časa oznanujeta božjo besedo po Bolgarskem in v Panoniji in prideta 1. 863 na dvor kneza Rastislava. — BRoka božja čuje nad narodi. Prihod Solunskih bratov v Panonijo je velevažen v svetovni zgodovini in eminentno kulturno-zgodovinskega pomena. Rastislav sam ni vedel, koliko je njegova prošnja koristila vsemu slovanskemu svetu, kajti človek obrača, Bog pa oberne. Rešen je bil zaklad, jezik domači, slovanskim narodom vir omike, kakoršnega drugi narodi takrat še niso imeli; jezik je mogel uže precej izobražen biti, sicer bi ga ne bil mogel Ciril tako hitro vrediti in Metod za božjo službo vpeljati". — Štir in pol leta sta sveta brata blagonosno delala v deželi, razlagala resnico sv. vere hvaležnemu ljudstvu, poučevala staro in mlado v pisanji in branji, doveršila prestavo sv. pisma v slovanski jezik, pred vsem pa skerbela za mlad naraščaj, t. j. da bi izredila narodu učenikov in mašnikov iz domačega naroda. Sveta brata sta želela priti v Rim, in tam poročati o svojem delovanji in verniti Rimu sv. zaklad, svetinje sv. Klementa. Rastislav si je želel škofov neodvisnih od Nemcev, in kdo bi bil zato bolj sposoben od svetih bratov; Papež Nikolaj povabijo nju dva z apostolskim listom v Rim. — Sveta brata berž nastopita daljuo pot 1. 867. in prideta v deželo Koceljevo, od tod vzameta 50 mladenčev s sabo v Rim, da bi bili tam posvečeni v mašnike. Med tem umerjo papež Nikolaj, njim naslednik Hadrijan II. sprejmo z največjo slavnostjo sveta blagovestnika, svetiDJe sv. Klementa so položili v cerkev sv. Klementa, ki je bila še zidana o Konstantinovem času. — V pričo svetega Očeta in duhovstva sta poročala o svojem delovanji in ko sta skazala svojo pravovernost, posvetili so ju sv. Oče sami v škofa, in njune učence za mašnike in diakone. Štirideset dni potem je Ciril zbolel in umerl 14. sveCana 1. 879, in pokopan bil v cerkvi sv. Klementa v Rimu. Metod se poda v Panonijo h Kocelju. Tu previdita oba, da ni mogoče vspešno delati drugače, da postane Metod nadškof, neodvisen od nemškib škofov. Metod gre s to prošnjo Koceljevo v Rim; sv. Oče uslišijo to prošnjo in obnove staro Sremsko nadškofijo, kateri je bil pervi nadškof sv. Andronik, učenec apostolov. Metod povrativši se zopet iz Rima v Panonijo, je opravljal službo Božjo v slovanskem jeziku. Tega Richbald, nadmašnik iz Solnograda, namestnik nadškofov, ni mogel prenašati, in se je vernil v Solnograd nazaj. po smerti Koceljevi ni bil Metod več varen v Panoniji, ker dežela je pripadla Nemcem. Na Moravskem pa je bila huda vojska med Rastislavom in neinškim kraljem Ludovikom. Nemci niso mogli premagati Rastislava, in 1. 870 je stal Rastislav na verhuncu svoje slave, a izdal ga je lastni stričnik Svetopolk. A godilo se je temu, kakor se rado godi izdajalcu; tudi njemu niso upali Nemci in so ga odpeljali na Bavarsko. Vzdignil se je pa ves narod Moravski pod vodjem Slavomirom. Nemci pošljejo Svetopolka z vojsko nad Moravane; ta pa prekani in izda Nemce, ki so bili hudo potolčeni in stopi potem na čelo svojemu narodu. — Sv. Metod pa je zdihoval med tem časom v ječi. Nemški škofje iz Pasove, Brižinge in Soluograda ga pokličejo na odgovor v pričo kralja Ludovika in mu očitajo, da uči po deželah njihovi oblasti podverženih. ZastODJ se je skliceval Metod na papeža, Nemci so surovo ž njim ravnali in ga v ječo zaperli, kjer je bil blizo treh let. Papeža Hadrijana ni bilo več med živimi, in ko sv. Oče, Janez VIII., zvedo, kaj Nemci počenjajo z Metodom, poslali so Pavla, nadškofa iz Jankina s pismi do imenovanih treh škofov, v katerih grajajo v najostrejših izrazih njih ravnanje z nadškofom, svojim sobratom, ki je le Rimu odgovoren; v tem pismu povdarjajo pravice sv. prestolice do nadškofije Panonske, pisali so tudi zastran Metoda Muntimiru, knezu Hervatov (Serbov ?). Ko je bil med tem 1. 873 mir sklenjen v Moraviji, odperlo se je sv. Metodiju v velikomoravskem kraljestvu obširno polje delavnosti. Papež Janez so sicer 1. 873 prepovedali sv. mašo v slovanskem jeziku, a Metod je gotovo mislil, da so sv. Očeta nasprotniki premotili, in ni nebal sv. maše služiti v slovanskem jeziku. A tega so se poslužili nemški škofje ter sumničili sv. moža v Rimu, sam knez Svetopolk je omahoval; sv. Oče pokličejo 1. 879 Metoda v Rim, da se opraviči. Metodu je bil ta klic po godu: ker se je nadjal, da dobi papeža na svojo stran in da bode potem varen pred napadniki; napoti se v Rim s Svetopolkovimi poslanci — žalibože! med njimi je bil tudi Vihing. — Čudovita pa je bila posledica tega potovanja. Metod, dolžen in tožen krive vere, ostro grajan zarad slovanske liturgije — pride nazaj zmagonosen nad nasprotniki svojimi; bil je na terdnem, kakor še nikdar popred; dobil je privoljenje (concessio), kakoršnega ni imel noben misijonar. Prinese seboj papežev list na Svetopolka, kojim on pošlje Metoda za nadškofa nazaj z vsemi pravicami, in mu potrdi (sankcijonira) pred zabranjeno slovensko liturgijo. aV naši najviši apostolski oblasti potrdirao ga za nadškofa, pravi veri nič ne ovira, če se poje sv. maša v slovenskem jeziku. (Hub. 413 — 18.)" - Tu moramo dodati iz lastnih misli to-le: Nemški nasprotniki so imeli grško liturgijo in pa slovensko za jednako — bodi si iz hudobije bodi si iz nevednosti. Zato so ga prištevali Grkom. Ko pa je Metod papežu dokazal, da uči pravo apostolsko, rimsko-katoliško vero, in da opravlja službo božjo po rimskem obredu (ritus), samo s tem razločkom, da v slovenskem jeziku, no — na to mu papež lahko dovoli iz vzrokov vže omenjenih, kajti toje disciplinarna reč, in take stvari more in hoče cerkev po okoliščinah prenarejati in spreniinjavati. — In da zahteva papež še tretjega, naj se mu pošlje v posvečenje, s tem je on pokazal, da hoče Panonijo storiti zgolj neodvisno od Nemčije. Znano je namreč, da morejo pri posvečevanji škofovem biti trije drugi škofi navzoči; ko pa bi vzel kakega Nemca, precej bi si ta lastil pravic do novega; toraj novi tretji škof za Panonijo mora biti posvečen v Rimu. (cf. Kopit. spom.str. 168.) Tako so bile cerkvene razmere vredjene, neodvisnost priznana, in preskrbljeno za naslednike. A tudi sedaj ni bilo dano Metodu v niiru delovati. Nemci so mu tudi sedaj vkljubovali, ker in kolikor so mogli; v orodje jira je bil namreč duhoven Vihing, škof v Nitri; sicer je ukazal papež, da naj bode Vihing podložen svojenm nadškofu, a Vihing tega ni poslušal. Svetopolk je sara omahoval, ker Vihing ruu je podtaknil izraišljen list, v katerem se je bralo, da je Metod prisegel, opustiti slovansko liturgijo in da mu mora on nasprotovati. Metodu se je mogla res krivica goditi, ker ga papež tolaži, ia prizna, da se mu krivica godi, ter zaterjuje, da ni nikdar pisma poslal do Vihinga drugačnega, nego da mora biti podložen Metodu. V svesti svoje pravice in dolžnosti je Metod nekaj let pred svojo smertjo izobčil Svetopolka in Vihinga; iz spoštovanja do svetega moža, nekaj pa tudi iz strahu pred svojim ljudstvom si Svetopolk ni upal dotakniti se svetega moža, a toliko huje se je godilo njegovemu nasledniku. Metod je v duhu previdel, koliko bode stiskana verna čeda po njegovi smerti. Da bi vravnal, kar je človeku mogoče, je zbral pred svojo smertjo vse sebi podložno duhovščino, da naj si izvoli izmed sebe bodočega nadškofa, in pokazal je na Gorazda, rekoč: Ta je sin vaše dežele, in Gorazd je bil odmenjen za nasleduika Metodu. Na cvetno nedeljo 1. 885 je Metod napovedal svojo bližnjo smert in umerl je tretji dan potem dne 6. aprila. — Kakor zahajoče solnce še enkrat pošilja svoje žarke, preden zatone, tako se je ob stnerti Metodovi še enkrat pokazala cerkvena edinost vMoraviji; v latinskem in slovenskem jeziku so služili svečeniki zadušne svete maše. — Bog je poklical Metoda, da ga je odtegnil bridkostira. Vže jesen 1. 885 so prišli poslanci papeža Štefana V., tretjega naslednika za Janezom VIII., ki so imeli nalog, strogo prepovedati slovansko liturgijo ter seboj prinesli papeževe liste do Svetopolka. (Te liste so imeli dosihmal za spodtaknjene, a uajdli so izvirna pisma v britanskem rauzeji, ki so bili 1. 880 priobčeni, glej ,,Kres št. VI."). Svetopolk sedaj sam ni vedel pri čem da je; Metodu, neustrašenemu pridigarju, baje nikoli ni bil posebno udan; Gorazda, odmenjenega naslednika, s vsemi tovarši je pregnal 1. 886 čez Donavo, šli so potem v Bol- garijo, kjer jih je knez Simeon veselo sprejel, in Klemen, pregnanib duhovnikov jeden, je nCirilovo Glagolico" spremenil v sedanjo nCirilico". — Moravija ni vživala miru, vojska je bila med Svetopolkom in Arnulfom, nemškim cesarjem. Vihing je moral pobegniti nied Nemce, Arnulf ga je postavil za svojega tajnika, in ga izvolil 1. 894 za škofa v Pasavi, a Solnograški nadškof ga spodi iz škofovega sedeža 1. 897. — Dokler je Svetopolk živel, branil se je sovražnikov, ki so od vseh strani pritiskali nanj, Arnulf je zoper njega tudi poklical Madjare, ki so 1. 890 prišli v Panonijo. — Po smerti Svetopolkovi 1. 894 je divjala domača vojska med njegovimi sinovi. Poslednjič zmagajo popolnoma Madjari; kar je še Moravije ostalo, pripadla je Češkemu ia v desetih letih ni bilo v Panoniji več keiščanske cerkve, evangeljska setev je bila v Panoniji poteptana, a ozelenela je v stoletji veliko lepši in veličastneje. Poučevanje v naravoslovji. (Dalje.) Deseti dan. Ker imamo troje verst toplomerov, razumno je, da je tudi troje razdeijenj škal ali lestvic toplomerov. Fahrenheit dejal je svoj toplomer v zmes s snega in salmijaka, ter je zaznamoval kraj, kjer je živo srebro stalo z ničlo; na to ga je dejal na topli del života (v usta, pod pazdubo) ter je tudi tukaj stan srebra zaznamoval. Prostor med obema pikoma razdelil je v 96 delov. Kmalo je zapazil, da se je začel led tajati pri -f- 32° in voda pa pri 210° vreti. Koliko stopinj je tedaj med vrelinom in zmerzlinom? — (180°). Francoz Reaumur (izgovori Reomiihr) zaznamoval pa je kraj, kjer začne zmerzovati z ničlo (0), ter je razdelil narazje do vrelina v 80". — Šved Celsius, razdelil pa je glavno narazje v 100 stopinj. — Imenujte razdelitev vsih treh lestvic toplomeral — Po kateri lestvici je narejen naš toplomer? — Nemci računijo večjidel po lestvici Francozov; Angleži po lestvici Nemcev in Francozi pa po lestvici Šveda; resničen je tedaj pregovor: BPrerok velja najmanje v svoji domovioi in pri svojih prijateljih". Ker je razdeljenje stopinj na lestvici toplomerov tako različno, zato je treba vselej paziti, po katerem toplomeru so bile stopinje zaznamovane. Zato se zaznamuje vselej s čerko, po kateri lestvici toplomera je bilo določeno; n. pr. -f- 5° R. (Bere se: 5 stopinj toplote po Reaumur-jevi lestvici.) — 6° C. (beri: 6 stopinj mraza po Celsijev lestvici) i. t. d. 0 prevedenju stopinj na druge si je to-le zapomniti: 1. Celsij v Reaumur-ja. Ker je 100° C. = 80° R., tedaj 5° C. = 4° R., tedaj je ena stopinja C. — % stopinj R., 21° C. je tedaj 21 X75 ali 16 % stopinj E. 2. Reaumurjev v Celsijevega. Ker so 4° R. = 5° C, tedaj je ena stopinja R. = r'/4 stopinj C, 25° R. = 25 X 5A ali 31 % C. Pravilo: Ako se C. stopinje prevajajo v R., treba je C. s številko 4 množiti in s štev. 5 pa deliti. Kadar se pa prevaja R. v C, treba je R. s številko 5 množiti in s štev. 4 pa deliti 3. Prevajanje Fahrenheita v Reaumurja. 9° F. = 4° R., 1° F. =: 4/9° R. Vendar je treba, prej ko se prične s prevajanjem Fahrenheitovih stopinj, one postaviti na ničlo. Pri toplotnih stopinjah se to tako zgodi, da se število 32 odjemlje, pri stopinjah mraza pa je treba štev. 32 prišteti. Zakaj? — Ako je n. pr. + 96° F. navedeno, tedaj imajo one, ker F. od svojega umetnega zmerzlina (0°) števili, razun pravih toplotnih stopinj po R. še 32° rnraza; treba je tedaj te stopinje od 96° odšteti, prej ko se dobi število stopinj, katere so nad pravim zmerzlinom (0°) R. Računa se tedaj tako: +96° F. — 32 = 64°; 64X79 — 28% ° R. — Ako so pa nasproti imenovane stopinje mraza, n. pr. — 12° F., tedaj manjka še 32° F., stopinj mraza od pravega zmerzlina (0°) na zdolaj do umetnega, za to je pa treba k štev. 12 še 32 prišteti, prej kot se s % množi. Račun: —12° F. + 32 = —44X79 = — 19 % ° R. Pravilo: F. stopinjam toplote se odšteje 32 na to s 4 množf in s 9 deli. — F. stopinjam mraza se prišteje 32, s 4 množi in z 9 deli. Ako se prevaja 32° F., katere so pod pravem zmerzlinom v C, tedaj dobimo (32 X % =) ^"U° C. Fahrenheitovo zmerzlišče je tedaj enako=_177/9° C; ali 142/9° R. Da si učenci stvar temeljito in do dobrega zapomnijo, treba je, da se lestvica v lestvico prenaša ali izštevili, isto tako je tudi treba poskušenj in opozevanj na toplomeru. Enajsti dan. Iz skušinje je znano, da vsako telo, katero se raztegne, postane potem tudi lažje; kolikor gosteje pa je kako telo, toliko je tudi težje. Kolikor težji pa je kako telo, toliko bolj je tudi zemlja privlači in kolikor je lažje, toliko bolj si tudi prizadeva, vzdigniti se. Tako se pa godi pri vodenih in plinavih telesih, ne pa pri terdih, zakaj neki? — (Zato, ker so taka telesa manj skupaj zvezana.) — Ako nas v noge zebe, ter na to peč zakurimo, tedaj preteče še nekoliko časa, preden občutijo naše noge toploto od peči; kako bi se li to godilo? — (V vsaki zakurjeni sobi nahaja se topli zrak zgoraj pri stropu.) Da je topli zrak res lažji od merzlega, ter da za to na kviško gre in se vzdiguje, na Djega mesto pa hladni in merzli zrak teče in prihaja, tega se lahko prepričamo z gorečo svečo, ako jo postavimo k odpertim vratom. — Kam je obernjen plamen sveče, ako jo vzdignem in deržim kviško pri vratih? — (Na zunaj.) Kara se je pa plamen sedaj obernil, ko sera svečo na tla postavil ? — (Znotraj v sobo.) Kaj je vzrok temu ? — Naredite doma to poskušinjo s svečo! — Pri velikih požarih nastane navadno tudi sapa ali veter, ako je bilo tudi poprej sicer mirno; kako se naredi to gibanje zraka? — Glejte, kar se naredi v navedenih zgledih v majhini meri, to se godi v naravi v veliki meri. Pod ravnikom ali ekvatorjem segreje se zrak prav hudo, vzdigne se tedaj kviško, ter teče in hiti proti tečajnikoma v merzle kraje, od koder zdolaj pod toplo plastjo, merzel zrak proti ravniku piha in vleče. — Kako nastane tedaj sapa ali vetei? — Zrak ni povsod jednako segret, ker tudi zemeljna poveršina ni jednakomerno segreta. Ako veter lahno vleče, pravimo ,,sapa", veter pihlja. Ako pa sapa močneje vleče, pravimo nveter" piše. Kako pa iinenujemo prav močno gibanje zraka? — (Vibar.) Kako pa rečemo takrat, kadar hočemo najvišo stopinjo naznanovati? — (Silni vihar, nevibta ali orkan.) Sapa ali veter preteče v 1 minuti kake 3 m., vihar pa 17 — 23 m. — Kaj zovemo vertinec? — Kdaj nastane vertinec ? — (Kadar se dva vetra zadeneta, ter se verteti začneta. (Dalje prih.)