KULTURANATAPETI
»Kako igrati s praznim želodcem«
Bilo bi skoraj nesmiselno ponavl/ati, da smo v predkongresnem obdobju, ter da je zato tre-nutna slovenska politlčna scena karse da razgi-bana. Seminarji, debate, razprave se začenjajo, trajajo, lahko bi rekli, neprenehoma. Ena izmed teh predkongresnlh razpravje bila na »sporedu« v prostorih Slovenske filharmonije, v četrtek, 7. septembra.
Organizatorja, pobudnika te razprave sta bila Osnovna organizacija sindikata v Fil-harmoniji in Občinski svet zveze sindikatov občine Ljub-ljana Center. Na razpravo so bili vabljeni člani izvršnih od-borov   osnovne   organizacije
sindikata s področja kultur-nih dejavnosti, torej s področ-ja knjižničarstva, gledališč, glasbene, muzejske in galerij-ske ter filmske dejavnosti.
Tema te predkongresne te-matske debate je bila »Razvoj življenjskega    in   delovnega
standarda delavcev v kulturi« oziroma postavitev pod drob-nogled 3. poglavja resolucije osnutka sklepov 9. kongresa, ki nosi naslov »Prizadevanje za razvoj družbenega in oseb-nega standarda ter smotrna izraba prostega časa.« Namen razprave pa je bil oblikovati pripombe in dopolniti osnut-ke teh sklepov.
Prav lepo zveni vse, kar smo do tega trenutka poveda-li o tej razpravi, a kaj, ko bi sedaj končno zapustili svet zvenečih izrazov in besed, ter skušali bolj preprosto pove-dati to, o čemer so se naši kul-turniki pravzaprav skušali po-govarjati ter skovati predloge ali še bolj preprosto povedano razrešiti probleme, s katerimi so prisiljeni živeti v »družab-ništvu«.
a)  Stanovanjska   problema-tika
Stavek »moje sanje, lepo stanovanje« je trenutno razv-pita TV reklama. 2e, že samo stanovanje je treba kupiti (če ti ga ne dajo), torej plačati. Denar je potrebno privarčeva-ti, zaprositi za cel kup kredi-tov, ki jih bo treba odplačati in za vse to je nujno potrebno imeti osebne dohodke določe-ne višine, ter delati v usta-novi, ki ti bo kredit dala. In verjemite mi, da so OD naših kulturnih delavcev včasih krepko pod to določeno viši-no, da imajo s krediti težave -in kako naj bo Hamlet Ha-mlet, če ga neprenehoma mo-rijo vsakdanji problemi.
b)  Delovna sredstva
Ali ste že kdaj slišali, da bi delavec namesto malice pri-nesel v službo lastni žerjav. Ne! In kako si potem razlaga-te dejstvo, da v naši filharmo-niji glasbeniki neredko sami kupujejo inštrumente. O, ja, pa ne bodimo nepravični. Od-škodnino za to dobijo, a kdaj in kako. Skoraj smešno se sli-ši, pa je vendar resnično.
c) Boj za boljši prostor
Ko je prišla na vrsto ta toč-ka, so predstavniki Lutkovne-ga gledališča ugotovili, da na srečo ne poznajo problema prostora. Pa ne zato, ker ne bi imeli problema, ne, sploh ni-majo prostora. V kakšnih pro-storih pa se stiskajo naši knjižničarji vsi dobro vemo in stanje ni nič boljše niti v Fil-harmoniji ali baletu in še bi lahko naštevali. Povzetek: na-ši kulturniki delajo, ustvarja-jo v delovnih pogojih, ki »vča-sih še človeka niso vredni«.
d)  Problem    beneficiranega staža
Ne bomo se predolgo zadr-žali pri tej točki. Naj vas samo nekaj vprašam. Ali mislite, da je glasbenik pri šestdesetih enako ustvarjalen kot pri tri-desetih?
e)  Kje nas vse žuli?
In zopet ti kulturniki tarna-jo, da imajo premalo denarja, da osebni dohodki v družbe-nih dejavnostih zaostajajo za dohodki v gospodarstvu, da imajo le tri slovenske občine prispevek za kulturo, da... Premalo denarja.
In kakšen naj bi bil sklep tega dolgega pisanja? Saj rav-no to vas sprašujem.
V. V.