KATOLJSK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta krene tO vinarjev, za <*etrt letakioni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za 1 ., leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono fiO vin., ako Li Lil petek praznik, izide >l)anica« dan poprej.
Tečaj LIH.
V Ljubljani, 11. majnika 1900
List 19.
Devica mogočna.
Koliko spevov Te je slavilo; koliko dnevov Ti je cvetelo!
Ali v nemoči vsak je utihnil; v rasti cvetoči vsak je ovčnel, predno, oj. predno v Tvojo mogočnost mogel je vredno dahniti slavo.
Vendar jaz majev dan sem izvolil, pesem iz krajev srčnih sem zvabil: Bolj jo preveva moja nezmožnost, lepše proseva Tvoja mogočnost.
Miroselski.
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(Dalje.)
VI.
Kokra.
Malo se je še pisalo o skriti kokrški dolini, in vendar je ta kraj ljubeznivo gorsko zatišje, v niža vi posejano z njivami in senožetimi, v višji legi pa obdano z gozdi, nad katerimi se vzdigujejo skalnati vrhovi (Grintavec 2559 m} Kočina 2484 m, Greben 2000 m). Nekoliko čutila mora seveda imeti človek do prirodne lepote,
potem se niti tudi navidezno zapuščeni kraji zdijo prijetni. Obče znana med rastlinoslovri jo bogata zaloga raznovrstne tukajšnje flore. Vasi v tri ure dolgi dolini ni nobene: hiše >o raztresene semtrtje, nekaj ob cesti, nekaj v hribrli. število duš okoli 400. Za previden je bolnikov ima duhovnik najdaljša pota v Krems. k Celarjem *n v Subi dol. Na lepem kraju, ravno ondi. kjer se obrne cesta ob vodi Kokri skoro v ravnokotu naravnost proti severu, so zgradili 1. 17M 7 cvrk«»v. v kateri biva 3larija čistega spočetja.
Marijino češčenje se je začelo množiti posebno od leta 431 dalje, ko je cerkveni zbor v Efezu zoper krivoverca Nestorija izrekel naravnost, da je Marija mati božja (inoro^). Godove so slovesno obhajali in tudi njeno brezmadežno spočetje, dasiravno še le 8. decembra 1854 razglašeno kot verska resnic v je bilo od nekdaj znano v katoliški cerkvi. V naši škr II j i so posvečene temu spominju poleg kokrške tudi župnijske cerkve: Grahovo, Kamenik. Studenec, Turijak in Za grade c
Prvotna cerkvica, pripadajoča veliki pred-dvorski župniji, je stala precej višje nad sedanjo. Podrtija na griču kaže prostor, kamor s.» zahajali stari Kokrjani v hišo božjo. Imela je tri oltarje, zunaj pa je bila obdana z drevjem (ineresni, 8merekami, brezami in gabri). Tu so >e hladili božjepotniki, ko so došli po strmi stezi do Marijinega svetišča. Skoda košatih dreves, katera so morali v 17. veku vsled višjega povelja poseka ti. Takrat so hoteli imeti povsod svetle cerkve, zato so razširjevali okna in odstranjevali vse, kar je delalo senco.
Glavni Škotov namestnik Tal nič ar (Thal-nitseher) določi f>. junija 1<;1»4 natančen red, po katerem naj se vrše vsa dubovska opravila v preddvorski župniji. V tem zapisniku beremo o
Kokri naslednje: rDan po Gospodovem vnebo-hodu je v Kokri fin Conkra)*) maša zoper črva 'contra vennes). duhovnik dobi 30 kraje. Petek pred hiiikoštiini gre kokrška soseska s procesijo k sv. Egidiju na Belo. Datur quadrans coronati J >a se četrti del kronskega trdnjaka). V praznik s v. Urbana t. j. 25. maja je procesija k Materi božji v Kokro, cerkven i k pripravi kosilo. V spominj sv. Ivana in Pavla t. j. 2<>. junija je maša v Kokri, vsak posestnik da dva sira. Prvo nedeljo avgusta in 14. septembra se obhaja cerkveno blagoslovljenje. I>ne 8. decembra sv. maša. Nedeljo po prazniku Marijinega spočetja sc vršijo rerkveni računi.
Ljudstvo, bivajoče v tako oddaljenem goratem kraju, je srčno želelo lastnega duhovnika. Bilo ga je tudi potrebno bolj, kakor marsikje drugod. V letih 1 745—1750 so hodili v Preddvor prosit župnika dr. Frančiška Rabič, naj je podpira pri ustanovi beneficija, ker sta ,,dva pobožna duhovna gospoda in medsebojna prijatelja* Prim Debel jak (f 1746) in Sebastijan Zor man (t 1759) že leta 1743 vložila precejšnjo svoto kot temelj za duhovsko službo v Kokri. Poleg tega obljubi vsak posestnik, da bode dajal novemu beneficijatu 1 mernik repe, 10 glav zelja in 10 plavnikov (dolgih bukovih hlodov za drva, katere so iz zgornje Kokre plavili v spodnjo Kokro). Rabič menda ni dosti nasprotoval ljudski želji, akoravno so mu to očitali nekateri. Kokrjani dol><'• že leta 1751 začasnega dušnega pastirja in veseli so ga bili. V starih pismih beremo o tem: „Sedaj se je ljudem izpolnilo, česar so pričakovali tako težko. Prižgali smo luč pred Najsvetejšim (himen din noctuque ardens in ecclesia Concrensi i, in vsled prejetih milosti že dolgo znana Marijina božja pot bo še bolj oživela." Od 1772 do 17*4 je pastiroval Josip Zorman z imenom J>enefioiatus curatus", leta 1787 pa postane Kokra samostojna duhovnija.
Prvilokalist Anton Ostenik (1787-1815) je bil krepak mož, trdnega zdravja in močne postave, rojen v Radoljici 1747. Poloti se zidanja nove cerkve, katero dovrši leta 1797. Tako delo je najbolj težavno v slučaju, ako ni denarja, in da ga je manjkalo tukaj, skoro ni treba omenjati. < erkvenega premoženja je bilo na razpolago le okrog 3O00 gld., za vse drugo so morali skrbeti Kokrjani sami. Toda — hvala Bogu — našla so se dobrotna srca sosedov in Marijinih častilcev, ki so podpirali domačine, da se je mogla dovršiti stavba. Le zidanje stolpa je bilo treba
*) Nad vse zanimiva je U latinska oblika »Concra«* Ohranjen je namreč v njej staroslovenski nosnik >on«. A danes ne beremo ostanka te^a nosnika več v slovenskem, pač pa v nemškem izrazu: K»an«ker.	Vrnln.
odložiti do ugodnejših časov. Da bi pa imeli vendar zasilen zvonik, napravijo lesenega ter ga postavijo na lesene stebre nad cerkveno streho. Tako je ostalo do leta 1833, ko sezidajo tudi ličen stolp, ki se vzdiguje na samostojni podlagi pred cerkvenim pročeljem.
Novo hišo božjo je posvetil pet let pozneje nadškof Mihael baron Brigido 27. junija 1802. Cerkev je prikupljiva, svetla in dovolj velika, znotraj 22 m dolga in 7'<J0 m široka. Soha v velikem oltarju nam predstavlja Mater božjo z žezlom v roki in z Detetom v naročju. Castit-ljiva je vsled starosti, pa tudi zaradi ljubeznivega izraza Jezusovega in Marijinega obličja. Božja pot še dandanes ni pozabljena; večkrat dohajajo posamezni romarji. Vsako leto dojde tudi desetero procesij iz naslednjih vasi: Preddvor, Potoče, Trstenik, Hotemože, Srednja Vas, Visoko, Više vek, Možanica, Stefanja Gora in Jezersko na Koroškem. Vsakoletni večji shodi so: 25. marcija, veliki in mali šmaren ter v praznik Marijinega čistega spočetja 8. decembra. Spominja vredno je to, da imajo zlasti vojaki veliko zaupanje do kokrške Marije. Večkrat jo pride kak mladenič iz daljnih krajev (n. pr. poljanskih hribov) pomoči prosit; ako ga pa zadržuje vojaška služba, priroma njegova dobra mamica, da potoži „to-lažnici žalostnih" sinovo bolest. — Marijin oltar bi bil kmalu pogorel veliko saboto 1890, in ž njim bi bila uničena tudi milostna podoba, toda na čuden način ni naredil ogenj posebne škode. Cerkvenik je pozabil po večerni procesiji vgasniti velikonočno svečo, gorela je po noči dalje in prigorela do oltarnih prtov K sreči je ob voglih oltarne mize razpeti okvir iz medenine zadrževal, da se ogenj ni mogel širiti po oltarju. Spodnji deli prtov pa so do cela zgoreli na vseh treh straneh tje gori do okvira. — Na ženski strani stoji oltar sv. Ane (slikal M. Bradaška 1890), na moški strani sv. Urbana (slika L. Layer-jeva). Oba je izgotovil v približnem slogu velikega oltarja kipar Ambrožič iz Kranja, blagoslovil pa o priliki cerkvenega obiskanja knezškof dr. Jakob Missia 17. junija 1890. — Krstna in poročna knjiga se začenjate z ustanovitvijo samostojne duhovnije leta 1787, mrliška leta 1824, ker so še-le takrat napravili pokopališče (lokalist Mih. Arhar 1815—1830), poprej pa so pokopavali mrtve Preddvorom in je vpisavali v on-dotnih maticah.
Cerkev ni imela do 1887 nobenega posestva. To leto jej proda Anton Polajnar (Mežnarec) za 100 gld. precejšen prostor, ki se razteguje od mostu tje gori do cerkvenega obzidja. Svet je bil nerodoviten, poraščen z grmovjem, semtrtja
so moleli iz tal š to rovi in skale. Zemlja se je iztrebila, pognojila in zasadila s sadnim drevjem, da ima sedaj že lepo vrednost in je poleg tega kinč okolici.
Leseni stolpiček je do leta 1833 čepel vrh cerkvene strehe, pričakujoč boljše prihodnofti. Usmili se ga lokalist Mihael Rozman (1830—1835) ter se zida s kamenjem stare cerkve sedanji, ki stoji na močni podlagi pred velikimi vratmi. Iz njegovih lin sta se glasila dva majhena zvonova. Leta 1848 pa dobe župljani po prizadevanju takratnega dušnega pastirja „Valentinčkatt (Valent Ravnihar 1843— 1853, t kot Ravbarjev beneficijat v Ljubljani 27 maja 1876) novo zvonilo, vglašeno v mol • trizvoku fis—a—čis = 1. 3. 5. Zvonovi merijo skozi spodnje krilo 109:91:71 cm; vsi trije so iz Anton Samassove livarne.
Veliki tehta 1259 funtov. Križ Marija brezmadežna, sv. Jurij. Glas dosti dober.
Srednji s težo 733 funtov. Križ, sv. Ana, sv. Josip.
Mali ima 358 funtov. Križ, sv. Mihael, sv. Flo-rijan. Skuono zvonjenje vbrano. prijetno.
V vsej župniji: 1 cerkev in 3 zvonovi.
Tu sem dostavljamo pesem, s katero slavi jako znani f preddvorski graščak Edvard Ur-bančič (f 18. avg. 1890), kokrško Marijo. Ako-pram kljubuje vsaki moderni zahtevi do umetnega pesnika, spoznavamo vendar iz nje poetisk vzlet tega nad vse zanimivega moža in pa blago, pobožno srce „starega Kranjca" L^rbančiča.
1.
Na čistem nebu se dani, Vipave zarja rumeni, Valovi Kokre pa šume, Šumeči se naprej drve Kjer vodni Sum najbolj bobni, Prijazna cerkvica stoji, In verni romarji neznan' lepo Pobožne, svete pesmice pojo.
3.
Od nekdaj je dokazano, Po čudežih izpričano, Da greSnik milost vsak dobi Pri D'vic' Mariji kokrSki. Tam verni romarji izbran' Od daljnih krajev k nji poslan' NebeSki D'vic'na čast neznan1 lepo Pobožne, svete pesmice pojo.
2.
Kmal' pa vetrovi pribuče, Oblake čez gore pode, NebeSki strop pretresa grom, Vihar mecesne stare lom'. Tam v cerkvi ljudstvo pa kleči, NebeSki Devi se zroči, In verni romarji neznan' lepo Pobožne, svete pesmice pojo.
Nad zvezde gor iz cerkvice Malik pa nosi pesmice. Nos' bistre Kokre vojni grom K Mariji v njen' nebeški dom: In deva v svoji milosti Dolini vdana kokrSki Nad zvezdam'sliši kak'neznan'lepo V kokrSki cerkvi romarji pojo.
Župnik Josip Lavtižar.
(Dalje prihodnjič.)
Trsatski zvezdi.
i.
Ko srd nevihta besni svoj razliva, ko v silnem hrumu se pode vetrovi, buče peneči se morja valovi, je srečen, kdor pod krovom tihim biva.
Gorje pa, komur sreča goljufiva postlala ni za varnimi zidovi,
gorje mu, ladiji gorje njegovi, pomuči mu ne more duša živa.
Ko do vrhunca prikipi mu sila. in hladno zre odprto že gomilo, jedini up si Ti mu, zvezda mila.
ki Te nebo je samo izvolilo, da z vrh Trsata čudežna krepila pošiljaš srcu, ki Te je ljubilo.
II.
Nikoli namreč ni se še trdilo, da onega kedaj si zapustila, ki čast mu Tvoja sveta zmir je bila, ki se zatekel je pod Tvoje krilo.
En sam skroti pogled Tvoj vihre silo, en sam pogled — in luna, ki zmaknila za črni se oblak, bo spet svetila — in krepko primeš zopet za krmilo. —
Potihnili bučeči so vetrovi,
san bajni vsa narava mirno sniva,
ljubko šumljajo burni prej valovi.
Leti čolnič kot sokol, ptica siva, Trsata vami se bleste zidovi: tu viher ni, tu tihi mir počiva.
/W —r.*t
Ugovori in odgovori.
Francosko napisal Abbe de Segur.
(Dalje.)
XV.
Veliko ugodneje je biti protestant nego-Ii katoličan. Pa, saj je to skoro vse eno: katolik ali protestant, kristijana sta oba!
Odgovor: Da, prav praviš, skoro vseeno, prav kakor je ponarejen denar skoro enak pravemu denarju. Edin razloček je, da je eden dober, a drugi napačen. V verskih stvareh se ne vpraša, kaj je ugodno, ampak kaj je resnično.
Ne zabi, dragi prijatelj, glavnega načela: Med resnico in zmoto ni nič v sredi. Kar ni resnično. je napačno, in kar ni napačno, je resnično. V verskih stvareh je to načelo mnogo važnejše nego v kaki drugi znanosti. Le ena vera je prava vera, to smo videli — vera Jezusa Krista, ki obsega vsa stoletja, vse narode, vse ljudi in se zove ra li tega katoliška t. j. splošna
Protestantom ni ta vera Kristova, torej pro-testantizem ni prava vvera, napačna je, zmotna in popačenje krščanstva. Že to bi bilo dovolj, toda idimo dalje in si stvar preiskujmo natančneje.
Jezus Krist sam je utemelitelj krščanstva in njega edin Gospod. Tega tudi še ni nihče tajil. Po tem takem nima noben človek pravice učiti in pro-
*) Brezdvombeno ste poklicani, da se ukvarjate s peti jem. Zato Vas vnemamo. <Ja posežete Se v Bogo- in domoljubne strune
Uretin.
povedovati vero krščansko, ako ni pooblaščen od Jezusa Krista R»cimo, da bi ti rekel: ^Prijatelj, kaj ne. ti si kristijan ? Krščanska vera te uči to in to resnico, nalaga ti to in to dolžnost, a jaz sem vse to preuredil (reformiral). Ni treba, da bi vse veroval. Od te in te dolžnosti, ki ti je nadležna, te opraščam; kar ti tvoja vera prepoveduje, ti jaz dovoljujem i. dr " Kaj si boš mislil o meni? Zavrneš me rekoč: „Kdo pasi ti. ki to delaš? Moja vera ima le enega Gospoda in Učitelja in ta je Jezus Krist. Ali te ie On poslal? Na kak način in kedaj ? Dokaži mi svoje božje P' slanstvo'"
Ko se je v današnjem času na Francoskem Cha*el. ustanovnik tako imenovane francosko-kato-bške cerkve, v Nemčiji Ronge, ko je v 4. stoletju Arij in ko so se pred tremi stoletji Luter, Kalvin, Cvingli r roglasili za take reformatorje krščanstva, zavrnili bi je lahko s tem enostavnim vprašanjem, ki je uči zdrav razum.
In v resnici so jim mnogi stavili to vprašanje, a niso dobili odgovora; le nizke strasti*) so pripravile ljudi do tega, da so sprejeli novo ver \ In zares je bila ta zelo ugodna človeškemu nagnenju. Odpravili so vse. kar je bilo nadležno,težavno; pokorščino pravim cerkvenim poglavarjem, potrebo dobrih del, spokorna dela. post in zdržek, izpoved, neoženjenost duhovnikov, redovniške obliube i. dr. Vse se je odpravilo. vsakemu naj bi bilo kot pravec vere in del sveto pismo, katero pa sme vsakdo tolmačiti, kakor mu drago
Razun onih. ki so poslani od Jezusa Krista, nima nih«*e pravice učiti krščanske vere. Kdo pa so ti poslanci, ti poglavarji svete vere, ti zakoniti pastirji krščanskega ljudstva? Kako naj je spoznamo? Po dveh zelo enostavnih resnicah.
Čitaj n»jprvo vsa ona mesta v svetem evangeliju našega Gospoda Jezusa Krista, kjer postavlja sv. apostola Petra vrhovnega poglavarja svete cerkve t. j. vseh kristijanov in ukazuje njemu in vsem drugim apostolom učiti Njegovo vero med vsemi narodi.
Drugič opazuj veliko zgodovinsko dejstvo, kije tako jasno in neovrgljivo, da si ga ne upajo tajiti n»ti protestantje, namreč dejstvo, da si od sv. Petra pa do sedanjega papeža, kot rimskega škofa in načelnika vesoljni katoliški cerkvi, v nepretrgani vrsti papeži sledč.
1.) Ali more sploh kaj biti jasnejšega, nego so Kristove besede, ki je je govoril sv. Petru? „Ti si Peter (t. j. skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zvezal na zemlji, zvezano bo tudi v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih." (Mat. 16, 18. 19). S temi besedami je bil sv. Peter po Jezusu Kristu postavljen za vrhovnega poglavarja, za nepremakljiv temelj, za vrhovnega pastirja sv. cerkve in vsem ostalim njegovim učencem. Tako so umevali te besede kristijani vsa stoletja.
») Torej je krščanska cerkev, ker je Jezus Krist re el: mojo cerkev.
♦) Nobeden katolikov ne more postati iz prepričanja protestant; vselej provzroča uk prestop kaka strast: razlagali so nam pred leti knezSkot Krizostom.	Uredn.
h) Samo ena je krščanska cerkev, zakaj Jezus ni rekel: Moje cerkve, ampak: Mojo cerkev.
2 ) Ktera je prava med vsemi onimi cerkvami, ki si prisvajajo to čast? Ona, ki je sezidana na sv. Petra, ona, ki jo vlada in poučava sv. Peter, ki živi v svojih naslednikih Potemtakem je to katoliška cerkev, koje vrhovni poglavar je papež, pravi naslednik sv. Petru.
Ali more biti kaj enostavnejšega nego je ta zaključek ?
Neposredno pred svojim vnebohodom je Izveličar še enkrat zatrdil to. kar je bil rekel Petru. Iz nova mu pravi: „Pasi Moja jagnjeta, pasi Moje ovce!" (Ivan 21. 16 16. 17)
Kar se txče apostolov, jasne so po vsem Jezusove besede. V evangeliju av. Ivana v 20 poglavju, v 21 in 22. vrsti čitaš kako govori Izveličar po svojem vstajenju zbranim apostolom: „Kakor je Mene Oče poslal, tako Jaz vas pošljem. Prejmite sv. Duha!" V evangeliju sv. Mateja v 28. poglavju, v 19. in 20. vrsti beremo, kako jim je govoril po svojem vstajenju: .Torej pojdite in učite vse narode in krščujte je v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha. Učite je izpol-novati vse, karkoli sem Vam zapovedal. In glejte,! Jaz sem z Vami vse dni do konca sveta" V evan geliju sv. Luke v 10. poglavju. 16 vrsta se pripoveduje, kako Izveličar razpošilja svoje dvainsedem-desetere učence, rekoč: „Kdor vas posluša, Mene posluša, in kdor vas zaničuje, Mene zaničuje." V evangeliju sv. Ivana v 3. poglavju v 18. in 36. vrsti beremo važne besede, katere Jezus ponavlja in po-vdarja: „Kdor vanj (v Sinu Božjega) veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen."
To so Odrešenikove besede. Poglejmo Njegova dela
3) Le papež in škofje, sedanji poglavarji katoliške cerkve, so pravi nasledniki sv. Petra in drugih apostolov, ker edino oni morejo dokazati nepretrgano nasledstveno vrsto od sv. Petra. Tega ne more nihče utajiti — in Peter je bil, kakor jasno in določno izražajo Kristove besede: vrhovni poglavar apostolom. Papežu samemu in škofe m samim veljajo one Jezusove obljube. Zato le samo pri njih ostane Jezus do konca sveta, da je varuje vsake zmote v verskih in nravnih stvareh in v delitvi zakramentov*) Niim samim je dana oblast poučavati, propovedovati in čuvati Kristovega nauka. Oni so torej pravi in zakoniti pastirji krščanskim narodom. Le, če njih slušam, če se vedem po njihovem nauku, le potem sem prepričan, da živim v pravi izveličalni veri.
Dragi prijatelj, le poglej, kako koristno je, ako slušamo na ta način jasno, nezmotljivo, božjo oblast (avktoriteto) katoliške cerkve.**) Sedaj katoličan dobro
*) To je, kar razumevamo z izrazom: »nezmotljivost cerkve«. Nič drugega ni torej, nego nezmotljivost Jezusa Krista, božja ne-zmoUjivost, ki jo je dal cerkvi.
*•) Ne pa da sami tolmačimo sv. pismo kakor bi se nam ljubilo, kar je izmed glavnih načel protestantom. Protestant si torej sam tebi naredi vero? Ali je pa mogoče resnico si napraviti? Ali ni resnica Bog sam? Le Bog je od vekomaj popolen. dovrSen. Med protestanti je toliko ver kolikor glav in celo vsak posameznik si lahko menja vsak dan svojo vero; le sv. pismo si namreč malo drugače potolmači. — Tako je, ako se človek zanaSa na svojo slabost.
ve, kaj mu je verovati in česa naj se ogiba, če hoče biti kristijan. Dovolj je, da posluša svojega župnika, katerega mu je poslal škof; škofa samega pa je poslal papež, in ta je namestnik Jezusu Kristu, Njegov vidni zastopnik, po katerem vedno in vedno uči in nezmotljivo odločuje, kaj se mora verovati in kaj ne.
Kako priprosto vravnano in kako lepo! Kako edinstvo izvira iz te avktoritete! Povsodi ista vera, isti nauk: v Rimu, v Parizu v Kini, v Ameriki, v Afriki, v Aziji. Povsodi en in isti resnični verski nauk. izhajajoč s prestola Kristovega namestnika. Povsodi isto svečeništvo. kojega vidni poglavar je papež, nevidni pa Jezus Krist sam. Kamor koli prideš, ista daritev, isti obredi, isti zakramenti, ista sredstva za posvečenje in izveličanje! Tem lepše in nadnaravnejše je to edinstvo, ako se spominjamo, da je krščanska družba kateri je na čelu papež, razširjena po vsem svetu. — Povsod so katoličani, in to znači kakor je sv Avguštin opomnil pred 1500 leti že njihovo ime, zakaj katoliško se pravi splofinje; katolik se pravi splošnjik. Katoliška cerkev obsega vse čase, vse dežele, vse narode. Jezus je rekel, da se bode katoliška vera vsem narodom oznanjevala, predno pride sodnji dan. (Matej 24 14).
Povsod, kjer se Širi katoliška cerkev, širi se ob enem krščanska svetost. Vedno in povsod privede cerkev do vzvišene popolnosti vsakega, ki je vspre-jemljiv za njene nauke. Devetnajst stoletij je in še vedno dobiva cerkev novih svetnikov, njen Bog in Ustanovnik Jezus Krist ni prenehal s čudeži potrjevati in dokazovati svojih slušabnikov svetost.
Protestantizem (kakor že ime kaže, zakaj „protestirati* se pravi „ugovarjati") je rušenje tega reda, seveda pod pretvezo reforme t, j zboljšanja. Že ime p rotes tan tizma pomenja prevrat.
Protestantizem je razcepljen na številne sekte, ki se med seboj sovražijo in so le v tem edine, da mrzijo katoliško cerkev. So pa tele sekte: Luterani. Kalvinisti, Cvinglijanci, Val-dezi, Anabaptisti. Pedobaptisti, Prezbiterijanci, An-glikani,*Kvekarji, Pietisti, Metodisti i. dr, vseh skupaj do dvesto ločin. Protestantizem je verska anarhija, verska brezpostavnost.
Prostentatizem je zavrgel temelj vere, namreč učno oblast — in torej nezmotljivost učeče cerkve, pravih pastirjev in učiteljev narodov. Tako je napal krščanstvo v njegovem bistvu. Protestantizem tako lepo govori o veri, a v resnici je pa razrušil vero t. j podložnost pameti in srca božji oblasti (avtoriteti) In zares, protestant veruje le lastni razlagi sv. pisma. Torej od* stavlja one, ki je je Jezus Krist postavil za sodnike v perečih vprašanjih, in samega sebe postavlja na njihovo mesto. Protestant veruje svojemu razumu, a ne božji besedi. Vere nima nikake, ima le neko menenje, ki je pa izpremenljivo, kakor on sam; in le temu meoenju veruje. Tako sem jaz zapisal; to mi je govoril nedavno učen protestant, ki se je pa vrnil k katoličanstvu.
Radi tega se protestantizem oklene vsakega novega nauka in menja — kakor veter vleče — vsako leto, da, vsak dan svoje veroizpovedanje. Kar
je včeraj učil, danes zavrže, in zastonj iščeš v njem najglavnejših znakov: starosti, edinosti, splošnosti, stalnosti. Rad bi videl protestanta, ki bi vedno enako odgovoril, kaj je resnica, kaj veruješ in kaj mora vsakdo verovati, ako želi ostati kristijan Ze pred 1 600 leti pa je rekel Tertulijan Montanu: ,Ti menjaš svoje menenje, torej se motiš"
Časih vzbudi protestantizem v svojih spozna-valcih krepostno živijenie in to zato. ker si je sredi podrtin ohranil še nekaj resnice A lahko rečemo, da te kreposti ne vzniknejo iz protestantizma. ampak da obstajajo kljubu prot-stantizmu. v resnici pa so katoliškega izvira in pripadajo sv. cerkvi, ki jo je popustilo protestanštvo. Čim bolj je kdo protestant. tem manj je krščansko kreposten, a tem bolj so protestantje krepostni, čim bolj se približujejo nam. Po vsej pravici se je govorilo o angležkem protestanštvu, da je med vsemi sektami najmanj popačeno, ker je bilo najmanj reformirano.*)
Protestantizem zameta prav tisto, kar je v veri tolažilnega, nežnega in ginljivega: Prisotnost Jezusa Krista v zakramentu ljubezni; sveto izpoved to sodišče usmiljenosti in odpuščanja; ljubezen do blažene Device Marije, Matere Izveličarjeve, katero je dal on sam ob svoji grenki smrtni uri nam za mater; pri-poročitev do svetnikov, teh naših poveličanih bratov, naših prijateljev, ki so že pred nami šli v večno domovino in nam kažejo pot po svojem izgledu i. dr.
Protestantizem nima nikakega pravega bogo služja, zakaj to kar se godi v onem velikem praznem prostoru, ki ga imenujejo cerkev, ni vredno — tega imena.
Ali si že kdaj vstopil vanj? Na prvi mah se ti je zdelo, da so to skupščine polne verskega duba. Ce si pa dalje ostal, nisi si misliti mogel, kako da bi bil tu noti i Bog posebno Ijubeznjivostjo pričujoč.
Glavna napaka protestant iz mu je — odkrito govorimo — ošabnost Zato nima svetnikov, nikdar Še ni vzgojil prave usmiljene s e stre tj. ponižne, ljubezni polne dekle božje in Njegovih revežev Protestantski misijonarji so prav za prav le trgovci s sv. pismom. Primerjaj je z apostoli, ali z našimi katoliškimi misijonarji, ki so po apostolih podedovali gorečnost, usmiljenost, potrpljenje in vero! Kaka ti razlika!
Protestantski duhovniki propovedu-jejo brez božjega poslanstva. S kak^ pravico poučujejo druge? Sami priznavajo, da niso v ničem kaj več ali kaj višega nego drugi ljudje Saj so vsi kristijani duhovniki, pravijo, in po menenju mnogih tudi vse kristij < nke. Odkod imajo torej pravico svojim bratom razlagati besedo božjo? Ali so nezmotljivi? Kot zakonski možje niso več možje božji, zaročniki cerkvi, darežljivi in požrtvovalni možje.
*) Zadnjih 30 let opažamo, da dobri in pobožni protestantje — sosebno učenjaki — očitno po tem hrepene, da bi se združili s katoliško cerkvijo. Njihova vera se le še po imenu imenuje protestantska. V številnih stvareh posnemajo nas. Mnofi se že imenujejo katoličane. Mnogi, zlasti na Angležkem. sopet časte Devico Manjo, verujejo na sv. maSo i. dr. Tako preskrbi Božja previdnost, da bode vsepovsod eden pastir in eden hlev.
Ponovimo vse v kratkem! Protestantske sekte, tako starejše, ki so nastale pred tremi stoletji, kakor tudi novejše, ki nastajajo v našem času kot pomno žene izdaje teiste vere — one nasprotujejo jasnim besedam Jezusa Krista. nasprotujejo zgodovinskemu izročilu vseh stcletij, kakor tudi ideji neizpremenlji-vosti, edinosti in popolnosti, katero mora imeti vsako delo božjih rok. Radi tega pa tudi ne morejo biti „ena. sveta, splošna cerkev" ali družba učencev Jezusa Krista, katero so ustanovili pred devetnajst stoletji apostoli tega božjega Učitelja.
Čudno je to, da se ni še ni k dar slišalo, da bi kak dober, v svoji veri dobro poučen in v resnici pobožen katoličan postal protestant. Nasproti pa so oni protestanti, ki se po* vrnejo v katoliško cerkev, kar priznavajo protestanti sami, najučenejši in najpobožniši ljudje.
Posebno v naših časih se vračajo protestantje ob smrtni uri v naročje katoliški cerkvi; nasprotno se pa še ni nikdar slišalo, da bi kak katoličan postal protestant v tem resnem trenotku, ko stopi duša pred večno Resnico, da jo ta sodi. — Edino ta izku-šinja bi zadostovala, da nam pojasni, kako prote-stantstvo ne more veljati in da je le .katoliška vera edino prava."
Torej — biti kristijan in biti katoličan je eno ter isto. Zunaj katoliške cerkve ni pravega krščanstva. Že pred 1600 leti je rekel škof in mučenik sv. Ciprijan: Kdor nima cerkve za mater, ne more imeti Boga za očeta.
Torej trditi, da je vse eno, naj sem katoličan ali protestant ali razkolnik, je isto, kakor reči: „Jaz imam pravo vero, naj sem pogan, turek, jud ali kristijan."	A. M.
(Dalje prihodnjič.)
Izjava sv. Očeta Leona o svetnih in bogoslovskih vedah.
Pred nekoliko časom je sv. Oče Leon XIII. poslal pismo francoskim škofom in duhovnikom. V tem pismu mej drugim tudi omenja ved po.rebnih duhovnikom. in sicer svetnih in bogoslovskih ved. katerih naj si prisvojijo dijaki in bogoslovci. V klasični literaturi so se posebno odlikovali Petarij Thomassin. Mabillon, zlasti pa škof Bossuet, Meaux ski „sokoP. Pa je bila tudi metoda proučavanju vzorna. L'k lepe literature, to je klasičnih jezikov je tem možem veliko pripomogel, da so postali vrli delalci v službi sv. cerkve ter je je tudi vsposobil, da so spisali izvrstne knjige. Te knjige visoko cenimo, še dandanes mnogo koristijo v obrambo in razširjenje sv. cerkve. Istina je. da lepoznanstvo, ki je predavajo krščanski in spretni učitelji, zamore vzbuditi vse kali i nt el e ktueln ega in moraličnega življenja v mladini, dočim tudi ob enem usposobuje, da se mladenič uči prav soditi in fino in določno se izraziti*)
*) Tako je dolgih 36 let zlatomašnik o. Ladislav Hrovat poučeval dijake v klasičnih jezikih Na njega zlati maši mu je govornik dekan g Lavrenčič dal tole spričalo: »Božja beseda bila je Vam zvezda vodnica tudi pri poučevanju svetnih predmetov. Z navdušenjem slavili ste slavna dela naših očetov, z zanimanjem
To posebno velja o grški in latinski literaturi. ki ste shrambi mojster s ki h del sv. vede, katero cerkev prišteva po pravici svojim najdražjim zakladom. Posebno se povdarjajo vaje v prozi in v poeziji. Nahajajo se še sem-tertje svetni in duhovni gospodje, ki latinsko dobro govorijo (škof Strosmajer) in tudi kujejo latinske pesmi (sv. Oče Leon XIII). V velikih semeniščih naj se bogoslovci nripravljajo s proučavanjem filozofije in teologije. Glede prve se priporoča učiteljem in semenišnikom proučavanje papeževe okrožnice z dne 4. avgusta 1879 o filozofiji sv. Tomo Akvinčana. Vsa zla sedanja so pouzročili napačni filozcfični zi-stemi, „ki imajo le ime, pa ker izpodkopavajo vse temelje človeške vede, rodijo splošni skepticizem, subjekti vizem in nevero." (Prav za prav se pa nemški racionalisti vso filozofijo vrgli med staro šaro). Pouk naravnih znanosti je tudi dandanes potreben. Zadosti pač določiti zakone, glavna dejstva in važne posledice, ni pa razlagati treba, kako se fizikalični zakoni pri tehniki in industriji uporabljajo na razne načine. Zelo važno je. da bogoslovci proučavajo teoretično filozofijo. To jim bode, kakor pravi učeni benediktinec Mabillon, v veliko pomoč, da bodo znali prav sklepati in soditi ter bodo tudi zmožni pravo vero braniti zoper zvijačne in zofistične dokaze nasprotnikov.
Prave bogoslovske vede so pa: Dogmatika, mo-ralka, sv. pismo, cerkvena zgodovina in cerkveno pravo. Dasi se te vede v semenišču uče, naj se nadaljuje učenje ves čas življenja. Viri teologije, dočim je ona veda vere, so sv. pismo, odloki papeževi in sklepi cerkvenih zborov. Vendar pa teologija ne predava samo verskih resnic, ona je tudi preiskuje do jedra in kaže njene razmere do človeške pameti. S pomočjo filozofičnih podatkov je razlaga ter prilagodi potrebam obrambe in razširjenja sv. vere. Iz knjige .summa theologiae" sv. Tome naj se bogoslovci uče sholastične teologije. To razlaga, kako naj oni bero zlato knjigo »Catechismus romanu s". Odlikuje se po bogastvu in natančnosti uka, po krasnem zlogu v pisavi ter je dragocen posnetek vse dogmatike in moralke.
Glede sv. pisma naj se opozarja na na vode podane v okrožnici z dne 18. novembra 1893.
Pri cerkveni zgodovini se ne sme zabiti, da ona krije v sebi celo vrsto dogmatičnih fakt ali dejstev, katerim je naloga dogmatiko pojasniti. Ker pa cerkev, razun božjega vsebuje tudi človeški element, naj se po resničnosti obravnava in predava. Iz cerkvene zgodovine, na ta način študirane, se lahko dokaže resničnost in božji izvir krščanstva.
Cerkveno pravo je spojeno z raznimi vezmi s teologijo. Ono kaže, kako se veroznanstvo po-
čitali s svojimi učenci slavospeve trojanskih junakov, marljivo nabirali ž njimi cvetlice duševne po vrtu helenskem, temeljito razlagali umotvore klasikov grških, latinskih, ter priporočali njihove vrliae — toda z ognjem svetim, visokočastiti gospod zlatomašnik, opozarjali ste na luč življenja, na studenec največjih kreposti, na božjega Sina in besedo njegovo. S tem ste dajali svojim učencem najboljšo oporo za življenje, da bi se med svetom ne izgubili, marveč krepostni ostali in zvesto služili Bogu in domovini. (Gl. »Dan«. 1899, str. 315.)
rablja z ozirom na vladanje cerkve, delitev sv. zakramentov. na pravice in dolžnosti cerkvenih služabnikov in vporabo Časnih posestev, katerih cerkev potrebuje v svrho svojega poslanstva.
Župnik Alojzij Kummer.
Razgled po domovini.
Z Brezij. Najlepše petje v letu 1900 se je razlegalo pri M. Pomagaj na Brezijah 19. marcija, ko je prem. g knezškof Anton Bonaventzra sprejel 115 moških v družbo Marijino in 17. aprilja. ko so obiskale marijanske kongregacije iz blejske okolice z veleč, duh svetnikom Ivanom Ažman to božjo pot
F. B.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec majnik 1900. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen:
Spoštovanje verskih redov.
b) Posebni nameni:
11.) Sv. Frančišek HIJeron Misijoni. Grešniki iz navade. Pospeševalci molitvenega apostoljstva.
12 ) Sv. PankraoJJ. Vzgoja mladine. Zatajevanje samega sebe. Sirotišnice.
13.) Sv. SorvaolJ. Katoliški časopisi. Zabranitev mešanih zakonov. Maturantje.
U.) Sv. PahomJJ. Redovniki. Kat cerkev na Ruskem. Družine v pomanjkanju.
15.) Sv. Zofija. Stanovitnost ženske mladine v posvetnih nevarnostih. Na živcih bolni in božjastni. Verne duše v vicah.
lt>. Sv. Ivan X ep omak. Verske razmere na Češkem. Izpovedniki.
17.) Sv. Brano. Bolni duhovniki. Učitelji in učiteljice. Cerkev na Balkana.
Raznoterosti.
Katoliški duhovniki L. 1851. je kolera strahovito morila ljudi na otoku Rč ob francoskem obrežju. Duhovniki škofije la Rochelle so bili uprav tedaj zbrani pri duhovnih vajah v ondotnem semenišču. Bilo jih je 300. Tu stopi škof v cerkvico ter izpregovori: .Dragi moji, vsi poznate nesrečo, ki je zadela en del moje škofije. Vaši ubogi sobratje tam na otoku so že onemogli in jih ni dovolj. Zato me prosijo, da bi jim Sli vi pomagat. Ker je pa to smrtno nevarno, nočem nikogar zoper njegovo voljo tja poslati. Kdor hoče iti prostovoljno tja k bolnikom, za kolero bolnim, naj vstane." In vstalo je naenkrat vseh 300 duhovnikov. Škof je bil ganjen do solz in se jim je zahvalil. Taki so bili katoliški du-
hovniki ob vseh časih in taki bodo vedno ostali. Naj pride, kar hoče. duhovnik vstraja na svojem mestu in da tudi svoje življenje, če tr^ba. le da izpolni svoje svete djlžnosti. — To vidimo na misi-jonih, to vidimo na bojnem polju, to vidimo za časa nalezljivih bolezni, povsod in vedno je duhovnik pri pravljen, darovati se za trpeče Človeštvo. Zato, slovenski narod, spoštuj svoje duhovnike, in prosi Boga, da pošlje vedno takih pobožnih in požrtvovalnih služabnikov v svoj vinograd.
—k—.
Kakor želel, tako dobil. V gostilnici so sedeli ob večernem času kmetje okrog mize v veselem razgovoru. Jeden njih. ki se je štel za bolj prosvetljenega, je besedo napeljal tudi na duhovnike. Imenoval jih je .f....- in pogreval o njih vse ono. kar je zajel iz vira svoje prosvetljenosti ter iz veri in cerkvi so vražnega časopisa Kmetom tovarišem se je zdelo za nekaj časa vendar le preveč, iu jeden se oglasi: .Kaj pa na smrtni postelji ? Takrat pa le vsakdo rad vidi duhovnika poleg sebe." .Kaj?" zavrne ga prosvet-ljenec, .jaz ne potrebujem nobenega .f...". Prav vse eno mi je. če pri moji smrtni postelji stoji ta le moj pudelj (ki ga je imel pri sebii ali pa .f..". — Vsi so se zgrozili ob teh besedah in molče zapustili gostilnico. Tudi zasramovalec je odšel. Na potu proti svojemu domu je moral iti čez travnik, po katerem je tekel skoro pooolnoma izsušen potoček, in čezenj je vodila ozka brv. Pri prehodu Čez to brv je mož izgubil ravnotežje; padel je z obrazom v malo lužo. in ker mu prevelika množina zavžitega vina ni dala vstati, je — z obrazom v luži vtonil. In poleg njega je stal njegov pudelj in gledal mrtvega gospodarja Vsakdo, ki je to slišal, je spoznal v tem prst božji. Kakor si je želel, tako je tudi bilo. — In poročevalec, ki je to priobčil v .Stimmen vom Berge Karmel" 1. 1893. je pristavil sledeče: ,Ta žalostmca se je resnično primerila. Piscu teh vrstic je znan tisti kraj *	./
».G-ospod, ta-le podoba žali moj verski čut" Omikana in pobožna gospa je prišla v prodajalnico kupovat. Na steni je opazila sliko, ki je menda priporočala benediktinski liker. Predstavljala je namreč debelušne menihe z rdečimi nosovi, z moleki ob pasu. sedeče okoli pivske mize. Poleg te družbe je ležal sod likerja. Ko je gospa plačala blago, opomnila je še trgovca govoreč: .Gospod, ta le podoba na steni žali moj verski čut. Kar kdo veruje, to mu je sveto Jaz verujem, da so benediktinci dobri in pobožni, redoma tudi zelo učeni možje; oni služijo Bogu na altarju, nikakor pa ne verujem, da bi po samostanih tako pijančevali, kakor kaže ta slika Gospod, kakor žali mene, tako tudi druge, ki imajo še verskega čuta. Ogibali se bodo vaše prodajalnice zaradi take slike in izgubili bodete mnogo kupcev." Trgovec veli na te odkritosrčne besede blage gospe takoj od straniti nečedno sliko in se gospej prav srčno zahvali za dobrohotne besede. Kolikrat bi lahko v podobnih slučajih postopalo enakim načinom tudi naše pobožno ženstvo. Slovenci! Vsaj Vi nikarte žaliti celotnih stanov radi morda enega, ki ni skozi prava vrata vstopil se v svoj poklic.	G.
Pobožnost je sa vse dobra. V nekem mestu sta stanovala dva rokodelca. Prvi je imel pri vsem srečo, drugi pa ^oro povsodi nesrečo. Komaj je preživljal
sebe in svojo družino, dasi se je trudil noč in dan. Njegov tovariš pa se ni posebno trudil, a je vendar lahko izhajal; po vrhu pa je bil še dobre volje in zadovoljen, pel je in žvižgal, da je bilo veselje. Nekega dne ga popraša njegov nezadovoljni tovariš, če je morebiti izkopal zaklad, da je tako dobre volje. »Da, da-, mu odgovori, »tudi ti se lahko okoristiš, če hočeš, greva pa jutri na mesto, da ga vzdigneva." Drugo jutro jo zares odrineta na pot in sosed ga popelje namesto zaklad kopat — v cerkev k sveti maši Govori mu tele znamenite besede: „G 1 e j, moj zaklad je sv. maša. ki seje udeležim vsak dan!* Poslej sta oba hodila k sv. maši. Tudi prej nezadovoljni rokodelec si je izprosil od Boga blagoslova, poguma in srčnega veselja, ki se je kazalo v vsem njegovem življenju. — Glej, dragi bralec, morebiti tudi tebi ne gredo posli vselej srečno izpod rok. Morebiti se pritožuješ, da nimaš blagoslova pri svojem delu. Če je tako, nikar se ne mudi s praznimi tožbami, ampak pojdi rajše tudi ti v cerkev k sv. maši: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi, ja/ vas pokrepčam!" glasi se sv. beseda Prizadevaj si za ljubezen božjo in srčno pobožnost, saj pravi apostol: »Pobožnost je za vse dobra in ima obljube ne samo sedanjega, ampak tudi prihodnjega življenja.'	a.
Obhajilni zvonček. V srednjem veku so bili av-atrijski vladarji dolgo časa tudi rimski cesarji in bili kot taki poglavarji vsega krščanskega sveta in branitelji katoliške cerkve. Jeden takratnih avstrijskih vladarjev — tedaj še nadvojvod — je bil tudi Ferdinand III. Imel je komaj dve leti sta reda sinka Filipa Avguština. Z slednjim se je zgodilo to le: Ko je nekoč mimo vladarskega gradu duhovnik nesel sv. obhsjilo, zaslišala je zvonček dečkova dvorna vzgojiteljica, in takoj padla na kolena, povzdignila roke in se trikrat potrkala na prsi. Mali nadvojvoda vpraša, kaj to pomenja. Odgovorila mu je: Zvonček naznanja, da duhovnik nese mimo sv. Rešnje Telo. — Za dalj časa je duhovnik zopet šel mimo gradu sv. popotnico. Prvi, ki je slišal glas zvončka, je bil mali princ Porinil je od sebe pred seboj stoječo jed. povzdignil nedolžne ročice, trkal se na prsi in hotel šiloma poklekniti. Sedaj še-le je tudi vzgojiteljica zapazila zvonček, vzela ljubeznjivo dete v naročje in je nesla k oknu. Od tam pa je prosila mašnika svetega blagoslova za malega dečka. — To zgodbo je zapisal pisatelj Hoten (Hautin) in dostavil: »Res, avstrijski princi pijejo pobožnost tako rekoč že z mlekom vred •	j
Listek.
Leon ZIII o generalu Snvarovu. Ruski list »Ruskij Invalid" je prinesel vest o avdijenciji polkovnika S. Kozlova pri sv. Očetu. Pri tej priliki je poklonil Kozlov sv. Očetu svoje delo: „Souvaro\v et ses portraits." Papež je radostno prejel to delo in rekel: »Zelo me veseli, da morem v Vatikanu sprejeti sorodnika velikega vojskovodja, ki je v Italiji stal na čelu ruski vojski, braneči pravico in resnico pred nepostavnim nasiljem. Vaš praded ni
Odgovorni urednik Tomo Zupan.
bil samo izmed največjih vojskovodij, ampak tudi pravičen in krščansk človek. Spominj na Suvarova živi vsigdar v Italiji in ne izgine nikoli. Tudi v Vatikanu bo ostal njegov spominj neizbrisljiv." Nato je govoril sv. Oče s polkovnikom o veliki sili in moči ruske države, naglašal je, kako zelo želi, da država ruska raste, da se krepi in jači ter da se vedno bolj zbližujeta Vatikan in Petro-grad	M. K
Škofijska kronika.
Letošnji novomašniki četrtoletniki iz ljubljanskega semenišča so gg : Ivan Ev. Bešter, rojen 7. decembra
1873	na Jamniku, župnija Selica. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1888—1896. — Karol V Čerin, rojen 22. decembra 1877 v Zagoriji ob Savi, župnija Zagorije ob Savi. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1888—1896.— Anton Pušč Čop, rojen 16. januarija 1876 na Ro-dinah, župnija Breznica. Gimnaz jo izvršil v Ljubljani 1888—1896. — Karol B. Gnidovec, rojen 26. oktobra 1877 v Velikem Lipovci, župnija Ajdovec. Gimnazijo izvršil v Novem mestu 1888—1896. — Frančišek Pavi. Kralj, rojen 24. marcija 1875 v Strugah, župnija Struge. Gimnazijo dokončal v Ljubljani 1896. — Evgen Legat, rojen 21. dec. 1876 v Zagoriji na Krasu, župnija Zagorije na Krasu. Gimnazijo dovršil v Ljubljani 1888-1896 - Fr. Ks. Majdič. rojen 30 nov. 1874 v Dcbr-levem, župnija Čemšenik. Gimnazijo izvršil v Ljubljani
1888—1896.	— Jakob Ml. Ogrizek, rojen 26. aprilja
1874	v Matenji vasi. župnija Slavina. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1888—1896. - Ivan Obgl. Plahutnik, rojen 2. avgusta 1878 v Ljubljani. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1888—1896 — Josip Pravhar, rojen 4 novembra 1874 v Voklem, župnija Št. Jurij pri Kranju. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1888—1896. — Josip Sever, rojen 12. marcija 1877 v Retečah, župnija Škofija Loka. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1888—1896. Anton Pad. Skubic, rojen 24. marcija 1876 v Pancah, župnija Lipoglav. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1888 —1896. — Valentin Zabret, rojen 30. avgusta 1875 v Britofu, župnija Predoslje. Gimnazijo izvršil v Ljub ljani 1888—1896.
Eno leto v naprej posvečeni, po grškem jeziku »presbitri" imenovani tretjeletniki so gg. Ivan Obgl. Erjavec, rojen 31. avgusta 18877 v Medvodah, župnija Preska. Začel gimnazijo v Ljubljani 1889 in jo dovršil 1897. Frančišek Ks. Gabršek, rojen 29. decembra 1875 na Holmci, župnija Holmec. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1889—1897. — Jakob Ml. Kalan, rojen 6. aprilja 1877 v Mišačah, župnija Dobr&va pri Kropi. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1889—1897. — Anton Pad. Lomb&r, rojen 18. junija 1877 v Babinem vrtu, župnija Trstenik. Gimnazijo dovršil v Ljubljani 1889— 1897. — Anton Pad. Merkun, rojen 4. julija 1876 na Studenci, župnija Ig. Gimnazijo izvršil v Ljubljani
1889—1897.	— Ivan Krst. Miklavčič, rojen 24. junija 1876 v Škofiji Loki, izvršil gimnazijo v Ljubljani 1889—1897. — Matija Okoren, rojen 4. februarija
1875	v Št Juriji pri Kranji. Gimnazijo dokončal v Ljubljani 1897. — Jakob St. Razboršek, rojen 16 avgusta 1876 v Dobrlevem, župnija Čemšenik. Gimnazijo izvršil v Ljubljani 1889—1897.	.r.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljabljani.