rt V) o Tj" = ro m >n m = O C-» On O boljši letini ter tudi o »lumpih« str. 26 predsednik hmeljarskega društva Anton Rožič PRILOGA Zaupate nam že 69 let kH:ö3I[II Št. 32 / Leto 69 / Celje, 7. avgust 2014 / Cena 2,50 EUR Delo »raste« na gradbiščih Prednostna lista najemnikov str. 6-7 NASA TEMA Oskrbovana stanovanja - od dvomov do Obiskali smo nekaj gradbišč na Celjskem in preverili, koliko novih delovnih navdušenja str. 12-13,25 mest bodo »prinesli« zgrajeni objekti. In seveda različne dobre poslovne ideje v njihovem ozadju. Ter seveda ljudje, od vseh zaposlenih do vodstva, ZRECE v ospredju. str. 2-3 Skavti z vsega sveta str. 14 KRONIKA S kakšnimi tujimi »tiči« imajo policisti opravka? str. 17 SPORT Odličen žogobrc na Teharjah str. 16 PO SLEDEH BRALCEV Pozabljen most čez Gračnico str. 15 v Novem tedniku DOBROTE ^^^^^^^^^ Sladka skuta je njena specialiteta str. 30-31 KULTURA Na ogled fotografije s potepanj str. 11 REKREACIJA Foto: SHERPA, TV, BJ Stojiš na deski in veslaš str. 34 2 AKTUALNO BISERKA POVSE TAŠIČ UVODNIK Zidam, zidam dan na dan ... V času vsesplošnega tarnanja, odsotnosti sonca in ob mokroti neprijazno deževnih dni, ko je sivine že tako dovolj, pride prav tudi kakšen bolj lahkoten napev. Če po sili razmer spremljamo še kombinatoriko ljubljanske politike, ki je na bleščečem parketu ne glede na vse pogostejše nove sestave vse bolj oddaljena od svojih plebejcev, se nam kar milo stori. In življenje, tudi s »prislovično« negativnim poklicem, kot je novinarstvo, lahko vsaj malce polepšamo s kakšnimi spodbudnimi zgodbami. V Novem tedniku se nam jih je v dobrih treh letih nabralo več kot 80, ki jih objavljamo v okviru istoimenske rubrike Spodbudne zgodbe. Seveda je časopis, ki bo prav prihodnje leto slavil že 70 let obstoja, iskal svetle plati življenja v regiji, ki šteje 33 občin, tudi že vsa leta prej. In ne morem si kaj, da ne bi razmišljala o tem, kako bi na en kup spravili vse tiste, ki so v času najhujše krize, ki jo tolčemo na slovenskih tleh po osamosvojitvi, uspeli preživeti sebe, tudi člane svoje družine in za nameček odpirajo še delovna mesta v lokalnih okoljih. Zato da bi zbrali dovolj pozitivne energije za premike na bolje. Po tistem sistemu: »Ne druži se s človekom, ki seje negativno energijo, ker boš na koncu umazan in izžet tudi sam.« V okviru občinskih praznikov tako naši novinarji pripravijo reportažo o delu kraja ali zanimivem društvu, posamezniku in vselej najdejo še podjetniško zgodbo. Tudi tokrat je tako. Čeprav je treba priznati, da je to početje veliko bolj naporno, kot je iskanje slabih, negativnih dogodkov. Le sprememba stanja duha, torej tistega, kar je v naših glavah, naš slovenski voz lahko popelje naprej, navzgor. In začeti je treba vselej pri sebi. Morda z vprašanjem »kaj lahko storim« in ne z že z vnaprejšnjim pojasnilom »ah, tega se pa ne da.« Tako tudi naš sogovornik hmeljar priznava, da je nepridiprave, ki slab hmelj prodajajo za suho zlato, mogoče najti tudi med slovenskimi ponudniki. Sicer pa se hmeljarjem obeta boljša prodaja, kar je zagotovo spodbudno. Enako je dobra tudi novica, da se krizi navkljub marsikje v Savinjski statistični regiji gradi. Med turističnimi naložbami omenjamo gostišče na Dobrni in celjski hotel, zidajo v Rogaški Slatini, v Braslovčah raste nov proizvodni objekt, a tudi trgovcem in gostincem ne gre slabo, če lahko sodimo po pridobitvah, ki jih napoveduje eno od celjskih nakupovalnih središč. In seveda je to le delček trenutno aktualnih gradbišč v naši regiji. In vsa napovedujejo tudi odpiranje novih delovnih mest. Čeprav nekaj pelina in dvoma obstaja tudi pri tovrstnih gradnjah. Predvsem v turističnem sektorju je pač tako, da ne moremo na skupni imenovalec spraviti po eni strani tako želen gostinski kader, ki bi obvladal več jezikov, poznal turistično ponudbo okolice in še dobro stregel, po drugi strani pa prejemal nizko plačo, ki komaj zadošča za preživetje. Ali kot znajo povedati različni marketinški guruji: »Dobre delavce dobro plačaš, slabim pa odpreš vrata.« No, ko smo že pri vratih... Vrata svojega doma je že pred leti za seboj zaprla danes 85-letna gospa Viktorija, ki jo je novinarka Ivana obiskala prav na njen rojstni dan. In to v varovanem stanovanju -eni od oblik svojevrstnega, varnega staranja. Se spomnite, kako so mnogi župani še pred leti na veliko pleteničili, češ da bi tudi v njihovi vasi imeli dom upokojencev. Potem so se tem marsikje mokrim sanjam pridružili še nepremičninarji s ponudbo varovanih stanovanj. V času suhih krav so tovrstni poslovni podjemi nekoliko potihnili. Potrebe in odnos do varovanih stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim, starejšim in z možnostjo 24-urnega varovanja na daljavo, so se spremenili. Svetniki v Šmarju pri Jelšah opozarjajo na nekaj zadreg, v Celju si takšnih stanovanj za starejše želijo še več, izkušnje z njimi imajo tudi v Laškem. Za vsakim postavljenim zidakom so torej vsebine, ki jih na en ali drug način tvorijo ljudje. Pokojni »deda«, izučen zidar, ki je znal poprijeti za marsikakšno delo, mi je ob učenju kart vselej zabičal: »Pozre, nikar ne goljufaj.« In nisem. Tudi naša sogovornica iz akcije Dobrote slovenskih kmetij je prepričana, da ni bližnjic v življenju, zato je otrokom treba preprosto privzgojiti delovne navade. Martina iz Luč s hiškami na drevesu in z gostinsko tradicijo, ki sega že v peti rod, k receptu zidanja pristavi: »Samo upati si moraš in ti bo uspelo.« In tudi rogaškemu podjetniku, ki danes daje kruh 30 ljudem in ustvarja dobiček, uspeva. Z voljo, delom... zidak na zidak. Čez noč lahko samo bogat postane reven, je pogosto rekla »oma« in dodala, da je obratna smer bolj malo verjetna ali pa vsaj ne zdrži na dolgi rok. Delovna mesta »rastejo« na gradbiščih Gostišče Triglav na Dobrni 10 novih delovnih mest, celjski hotel Celeia je zaposlil 34 ljudi, turistični objekti, ki jih gradijo v Rogaški Slatini, naj bi zagotovili 47 delovnih mest, sodoben proizvodni obrat v Braslovčah, ki daje kruh že več kot 50-tim delavcem, naj bi omogočal zaposlitev še za približno 100 ljudi. Tudi v celjskem trgovskem središču, kjer si kruh služi 600 zaposlenih, naj bi z vlaganji v objekt zagotovili delo še 40 ljudem. Ta računica je seveda takole na hitro, čez prst, bi rekli. To zagotovo še niso vsa potencialna nova delovna mesta. V regiji se gradi še marsikje drugje. Opozoriti želimo predvsem na dvoje: delovna mesta se ustvarjajo na gradbiščih in z dobrimi idejami - tudi o slednjih pišemo na primeru Rogatca in Solčave. Iz natisnjenih besed v ušesa snovalcev koalicijske pogodbe in pričakovane nove slovenske vlade. UREDNIŠTVO Triglav ostaja Triglav Med turističnimi naložbami v naših krajih je posebej zanimiva zgodba, povezana s starim gostiščem Triglav na Dobrni. Nekoč je bil Triglav ponos Dobrne, vendar je stavbo načel zob časa. Gostišče je bilo zato v preteklih letih podrto, investitor je poskrbel za rekonstrukcijo stavbe. V njej ostaja gostišče, ki naj bi ga odprli letos jeseni. Tehnični pregled stavbe je rajo kadre, ki bodo pomaga- dejavnosti. Predvidenih je bil opravljen, trenutno izbi- li v gostinski in prenočitveni deset novih delovnih mest. Tako izgleda novo gostišče Triglav. Starega so podrli do tal in zgradili novo stavbo, ki ima - ob upoštevanju napotkov službe spomeniškega varstva - isti tloris in isti zunanji videz. (Foto: BJ) V gostinskem delu stavbe bo za goste kar sto dvajset mest, v njej je prav tako 34 ležišč, imajo tudi večji apartma. Nov Triglav, ki je zamenjal starega iz avstro-ogrskega obdobja, je energetsko varčen in nasploh naravi prijazen. Zidovi so izolirani, stavbi služi toplotna črpalka, ki hladi ali ogreva, zbrana deževnica je uporabljena kot voda za sanitarne potrebe. Investitor rekonstrukcije Gostilne Triglav je podjetnik Drago Pirh iz Spodnje Savinjske doline, ki je bil nekoč njen pogost gost. Čeprav se je v poslovnem svetu odločil za področje avtokaroserije, mu je gostinstvo od nekdaj blizu, saj izvira iz stare gostilniške rodbine. Ko se je stari Triglav znašel na licitaciji, se je leta 2009 odločil za nakup stavbe, ki jo je zaradi strogih zahtev za turistične objekte nazadnje moral porušiti. Zahteven podvig je bila že rušitev stavbe, ki je na utesnjenem območju središča Dobrne tik ob glavni cesti. BRANKO JERANKO Hotel z najlepšim razgledom Jutri (petek) zvečer bodo v Celju odprli prenovljen nekdanji hotel Štorman, ki po petnajstih letih spet nosi svoje staro ime Celeia. Hotel je v petih mesecih prenove doživel kar nekaj sprememb, največja je najbrž terasa na vrhu 7-nadstropne zgradbe, ki ponuja enega najlepših pogledov na Celje. Hotel Celeia stoji v mestu že od leta 1962. Novi lastniki so ga takoj po prevzemu zaprli in se lotili temeljite obnove, ki se je končala kasneje, kot so načrtovali. Med obnovo so namreč ugotovili, da bo treba še več dela, kot so pričakovali. Čeprav so prenovili vse sobe, hotel ostaja v kategoriji treh zvezdic. Arhitekturna zasnova stavbe namreč ne omogoča razširitve sob, kar je potrebno za višjo kategorijo. Poleg sob so novo podobo dobili še recepcija, stopnišča, ves gostinski del in tudi pročelje. V podjetju Eurotas, ki ima v Celju že nekaj let hotel Evropo in je z nakupom Ce-leie postalo glavni hotelir v mestu, pravijo, da v prenovljenih sobah pričakujejo predvsem manj zahtevne goste. A tudi sicer so cenovno politiko celotne ponudbe naravnali tako, da bi v hotel privabili čim več ljudi. IJ, foto: Sherpa Koliko je stala bolj urejena podoba hotela, za katero so večinoma poskrbeli lokalna podjetja in obrtniki, v podjetju Eurotas ne želijo razkriti. Vsekakor pa je dobra novica, da je v hotelu delo dobilo 34 ljudi. ČETRTEK PETEK SOBOTA I nmmn QE] EL9EÜJI AKTUALNO 3 Gradijo hiše in hotele Kar nekaj gradbenih odrov in zaščitnih ograj opozarja, da je za novogradnje priljubljena tudi Rogaška Slatina. V bližini Aninega dvora bo podjetje Atlantida gradilo Atlantide Boutique Hotel, poleg hotela Slatina podjetje Pasaža gradi prizidek, ki bo nosil ime Slatina 2. Tik pred odprtjem je tudi pet apartmajskih hiš, ki jih gradi podjetje Oranda. Gradbišče v bližini Aninega dvora, kjer naj bi v prihodnosti stal Atlantide Boutique Hotel. (Foto: TV) Pred 20-letnico polikana oblačila Kot zadnje je pred 20-letnico, ki jo bodo v centru praznovali prihodnje leto, za obnovo prišlo na vrsto prav območje, kjer je svoja vrata leta 1995 odprl Center Interspar. V nakupovalnem središču Citycenter Celje so v ponedeljek začeli obnavljati 6 tisoč kvadratnih metrov območja, kjer bodo do 6. novembra vrata odprle štiri nove prodajalne ter gostinski lokal, tri obstoječe prodajalne pa bodo povečale svoje prostore. Naložba je ocenjena na 5 milijonov evrov, ob zdajšnjih 600 zaposlenih v Citycentru pa bo delo dobilo še 40 ljudi. V naslednjih treh mesecih pa tudi številni obrtniki in moj- stri s Celjskega. Kot krovno podjetje za izvedbo obnove je bila namreč izbrana Klima Celje, ki bo vsa dela opravila skupaj s podizvajalci. Da bi bilo poslovanje sosednjih prodajaln in lokalov v nakupovalnem središču čim manj moteno, bodo vsaj tista najbolj hrupna dela opravili ponoči. Obnovljene prostore oziroma novo urejene prodajalne bodo v nakupovalnem središču odpirali takoj, ko bodo dela opravljena. Obiskovalci si tako lahko v Citycentru Celje jeseni obetajo nov gostinski lokal ter nove prostore Celjskih lekarn, Telekoma Slovenije, Rossi Sporta in prodajalne čevljev CCC (Shoes and bags). Prodajno površino bosta povečali prodajalni Mass in Baby center, Direndaj pa se je že preselil v prvo nadstropje. V Citycentru Celje so vse obnove prostorov doslej opravili tako, da je bilo nakupovalno središče ves čas odprto. IS, foto: SHERPA kmetijskem gospodarskem poslopju v središču Orle vasi. Ker se je proizvodnja neprestano širila, so v neposredni bližini leta 2003 zgradili novo zgradbo. Kmalu zatem tudi ti prostori niso več zadoščali proizvodnji. Podjetju, v kate- rem je danes zaposlenih približno 50 ljudi in letno ustvari tudi do 12 milijonov evrov prihodkov, ni preostalo drugega, kot da za širitev poišče nadomestno lokacijo. A pri tem so se stvari zapletle. Na vsakem koraku je naletelo na številne administrativne ovire. Ko je le našlo primerno mesto v gospodarski coni v bližnji Trnavi, je ustavno sodišče zaradi sporno prekategorizira-nih kmetijskih zemljišč, med njimi tudi nekaterih v trnavski coni, na njih zamrznilo kakršnokoli gradbeno dejavnost. Kronoterm, ki se je z razširitvijo proizvodnje začel ukvarjati že leta 2009, je tako za nekaj let ostal brez možnosti za širitev. V tem času, kot pripoveduje Kronovšek, je podjetju uspelo privarčevati skoraj dve tretjini finančnih sredstev za gradnjo novih prostorov, vrednih šest milijonov evrov. Tako je lahko takoj, ko je ustavno sodišče konec leta 2012 prižgalo zeleno luč za gradnjo v gospodarski coni, od braslovške občine odkupilo zemljišče. Po zapletenih birokratskih postopkih, ki so se vlekli več mesecev, mu je proizvodne prostore le uspelo začeti širiti konec letošnjega Atlantide Boutique Hotel bo hotel z nadstandardno nastanitvijo, s specializirano wellness ponudbo ter z individualnim in osebnim pristopom obravnavanja gostov. Hotel bo z obnovitvijo obstoječega objekta štel 76 dvoposteljnih sob in apartmajev. Direktorica podjetja Atlantida Zdenka Ploj vlagatelja ni želela razkriti, a je dejala, da podjetje za svoj hotel predvideva 31 novih delovnih mest. Dejala je, da je podjetje zaradi nastalih razmer v bančnem sektorju več časa potrebovalo za pridobitev finančnih sredstev, kot je sprva načrtovalo. »Ta čas smo posvetili skrbnemu pregledu ponudb, ki smo jih izbrali na podlagi razpisa za zainteresirane izvajalce,« je dejala. Dodala je, da je podjetje za projekt pridobilo spodbude iz Slovenskega podjetniškega sklada. Okvirni čas odprtja februarja. Ko bodo končani, po prvih načrtih naj bi bilo to letos decembra, bo sodobna proizvodna infrastruktura omogočala zaposlitev za približno sto ljudi. Ali bo dejansko hotela bo določen, ko se bodo začela gradbena dela. Podjetje Pasaža želi s prizidkom povečati nočitvene zmogljivosti hotela Slatina, katerega vsebina ostaja zvesta zdraviliškemu turizmu. Poleg nastanitev bo namreč ponujal storitve za izboljšanje zdravja in počutja. Direktor in 50-od-stotni lastnik podjetja Franci Žerak je povedal, da je naložba vredna osem milijonov evrov. Denar je zagotovil ruski vlagatelj. Dela izvaja domače gradbeno podjetje Gradnje Kalajdži V hotelu, ki bo v 40 apartmajih lahko sprejel 80 gostov, je predvidenih 16 novih delovnih mest. Vrata bi naj odprl prihodnje leto. O gradnji apartmajskih hiš smo želeli povprašati tudi prokurista podjetja Oranda Romana Šipca, vendar ga do konca redakcije nismo uspeli priklicati na telefon. TINA VENGUST toliko tudi zaposlenih, bo odvisno od gospodarskih razmer in povpraševanja predvsem na tujih trgih, kamor se podjetje v prvi vrsti usmerja. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Administrativni postopki zavirali naložbo Ena redkih večjih naložb v proizvodne dejavnosti v zadnjih letih v Spodnji Savinjski dolini in obenem tudi širše na Celjskem je razširitev proizvodnih in skladiščnih prostorov podjetja Kronoterm (bivše Termotehnike) iz Orle vasi v občini Braslovče. Podjetje, ki se v prvi vrsti setimi leti ustanovil Rudi Kro-ukvarja z izdelavo toplotnih novšek. Sprva je preprosto črpalk, je pred približno dvaj- delavnico uredil v domačem Kronoterm je proizvodne prostore v gospodarski coni v Trnavi začel graditi konec februarja. Ustanovitelja podjetja Rudija Kronovška žalosti, da v Sloveniji ni gradbenega podjetja, ki bi bilo sposobno zgraditi betonsko konstrukcijo. Braslovčani so morali najeti italijansko podjetje. To je bilo pri svojem delu izredno učinkovito, saj so po besedah Kronovška zaradi njihove učinkovitosti pridobili kar nekaj časa. Zdaj ko so dela prevzela slovenska podjetja, je naložba začela zaostajati za približno mesec, kar pomeni, da bo namesto decembra najverjetneje končana v začetku prihodnjega leta. GRATIS EKO ZABOJCEK slovenskih pridelkov Izkoristite izjemno priložnost! Ob nakupu posebej označenega kombiniranega hladilno/zamrzovalnega aparata Gorenje, brezplačno prejmete zabojček volumna 35 I z ekološkimi v Sloveniji pridelanimi pridelki. Akcija traja od 15. 5. do 31. 8. 2014! www.gorenje.si gorenje 4 GOSPODARSTVO Se bo Tušev imperij spet moral krčiti? Skupino Tuš čakajo velike spremembe Tuš Holding, ki zaposluje skoraj 4 tisoč ljudi, naj bi večino denarja dolgoval Abanki, SID banki, Gorenjski banki, Hypo Alpe-Adria bank in Novi Ljubljanski banki. Največji celjski in slovenski trgovec Tuš je z bankami upnicami, ki jim po nekaterih podatkih dolguje približno 400 milijonov evrov, podpisal sporazum o finančnem prestrukturiranju. S tem se je že drugič v treh letih izognil razglasitvi stečaja. Kakšne spremembe prinaša dogovor celotni skupini, v Tušu ne razkrivajo. Najverjetneje pa pomeni prodajo telekomunikacijskega operaterja Tušmobil in iskanje strateškega partnerja za Engrotuš. V postopku preventivnega prestrukturiranja, za potrditev katerega je soglasje moralo dati najmanj 75 odstotkov finančnih upnikov, bo Mirko Tuš reševal obveznosti Engrotuša, družbe Tuš Nepremičnine in krovne družbe Tuš Holding. Njihove skupne finančne obveznosti so konec leta 2012 znašale 345 milijonov evrov, konec minulega leta pa naj bi Skupina Tuš dolgovala že približno 400 milijonov evrov. V Tušu vsebine dogovora ne želijo razkriti, češ da je »sporazum poslovne narave«, neuradno pa je zaokrožilo kar nekaj infor- macij o tem, kaj vse bodo morali storiti za moratorij na odplačevanje posojil. Tuji svetovalci in prodaja premoženja Tako naj bi banke upnice pričakovale prodajo vsega poslovno nepotrebnega premoženja, v prvi vrsti Tu-šmobila, ki je trenutno najuspešnejše podjetje znotraj Skupine Tuš Holding. Poleg tega naj bi podjetje moralo najeti tuje svetovalce, ki bi mu pomagali določiti nov koncept poslovanja. In kaj bo s trgovskim delom Tuše-vega imperija, s podjetjem Engrotuš, ki je tretja največja trgovska veriga v državi, pod njenim okriljem pa delujejo tudi Planeti Tuš in Tuš drogerije? Možna naj bi bila konverzija dela dolga v kapital, kar pomeni, da bi banke postale solastnice podjetja, zanj pa bi se iskali tudi strateški partnerji. Mirko Tuš je že v preteklih letih zaradi dolgov moral prodati nekatere svoje dejavnosti. Pred tremi leti je svojo verigo bencinskih servisov Tuš oil prodal madžarski skupini Mol, pred dvema letoma je kinematografe pro- dal avstrijskemu operaterju Cineplexx. Že leta 2010 so banke zahtevale tudi prodajo vseh nepremičnin po Balkanu, kjer ima Tuš trgovine v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Tuš kvari sliko regijskega gospodarstva Javno dostopnih podatkov, kako je lani poslovala ključna hčerinska družba Engrotuš, ni. Neuradno naj bi imela rekordnih 49 milijonov evrov čiste izgube, česar v podjetju do zdaj niso ovrgli. Tolikšna izguba je občutno vplivala tudi na sliko o poslovanju celjskega in celotnega regijskega gospodarstva. Brez izgube Engrotuša bi podjetja v občini Celje lani poslovala s pozitivnim neto finančnim rezultatom, to pomeni, da bi imela več dobička kot izgube. En-grotuševa izguba namreč predstavlja skoraj tretjino izgube vseh gospodarskih družb v občini. V regiji pa je Tuševa trgovska družba ustvarila kar petino izgube celotnega gospodarstva, od tega je v sektorju storitev »prispevala« dobrih 32 odstotkov vseh izgub, na področju trgovine pa kar 57 odstotkov. JANJA INTIHAR V težavah tudi Sigmanova Za prisilno poravnavo so se odločili v žalski Sigmanovi, ki je najbolj znana po izdelovanju vseh vrst dimnikov. Podjetje ima že od januarja blokirane transakcijske račune. Vodstvo Sigmanove, kjer je po zadnjih dosegljivih podatkih zaposlenih malo manj kot 40 ljudi, je prepričano, da bi prisilna poravnava lahko rešila prezadolženo podjetje. Prodaja Sigmanove je zadnja leta krepko upadla, saj so še leta 2011 ustvarili 3 milijone evrov čistih prihodkov, lani pa le 1,4 milijona evrov. Podjetje ima izgubo že od leta 2010, lanska je znašala skoraj 600 tisoč evrov. JI Celjsko sodišče je postopek preventivnega prestrukturiranja v treh družbah Mirka Tuša uvedlo 11. junija. Postopek bo vplival le na posojila, ki jih je Tuš najel pri bankah, ne pa tudi na obveznosti do dobaviteljev. Po nedavnem podpisu sporazuma o finančnem prestrukturiranju v Tušu zdaj čakajo le še na formalni sklep sodišča. Slaba banka predlaga stečaj Avta Celje Celjsko sodišče je za 27. avgust sklicalo narok, na katerem bo obravnavalo ugovor Družbe za upravljanje terjatev bank zoper vodenje prisilne poravnave v Avtu Celje. V slabi banki so prepričani, da je stopnja verjetnosti, da bo Avto Celje po izvedbi načrta finančnega prestrukturiranja postal spet plačilno sposoben, manjša od 50 odstotkov. Zato sodišču predlagajo, da ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečaja. V slabi banki opozarjajo, da načrt finančnega prestrukturiranja ni realen, saj je dolg Avta Celje bistveno večji. Na seznamu upnikov, navedenih v načrtu, namreč ni njihovih terjatev, ki znašajo kar 16,7 milijona evrov in jih je prisilni upravitelj Matija Vičar, ko je sestavljal seznam prijavljenih terjatev, tudi priznal. Večinoma gre za poroštva, ki jih je Avto Celje dal svojemu največjemu lastniku Poslovnemu sistemu Zupanc, Nova Ljubljanska banka pa je te terjatve prenesla na slabo banko. Upniki so v postopku prisilne poravnave prijavili do Avta Celje za skoraj 29 milijonov evrov terjatev, prisilni upravitelj je za dober milijon evrov terjatev prerekal. Terjatve slabe banke so torej krepko višje od skupnega zneska terjatev vseh ostalih upnikov. Sodišče bo čez slab mesec obravnavalo tudi ugovor proti vodenju prisilne poravnave v podjetju Nivo. Stečaj predlagajo v Salonitu Anhovo, kjer so prepričani, da je prisilna poravnava namenjena le nepoštenemu in neenakomernemu izigravanju upnikov. JI V celjski banki manj nadzornikov Banka Celje je objavila sklic redne seje skupščine, ki bo 28. avgusta. Poleg poročila o notranjem revidiranju banke, poročila nadzornega sveta o lanskem poslovanju in predloga o razrešnici upravi ter nadzornemu svetu imajo delničarji na dnevnem redu tudi spremembe statuta. Tako naj bi odslej uprava banke dajala soglasja o odpisu terjatev za posamezno stranko že od milijona evrov naprej in ne več od 2,7 milijona evrov. Spremenilo naj bi se tudi število članov nadzornega sveta. Zdaj jih je sedem, po novem naj bi jih bilo največ sedem. Spremembe so predvidene tudi pri upravi. Zdaj ima tri člane, odslej naj bi imela najmanj dva člana. Banka Celje, ki zaradi neuspele dokapitalizacije čaka na podržavljenje, je lani imela 126 milijonov evrov čiste izgube, obseg bilančnega poslovanja je v primerjavi s predlani znižala za petino. Pred dnevi so iz banke sporočili, da so v prvem letošnjem polletju imeli pozitiven finančni rezultat pred obdavčitvijo - znašal je 2,8 milijona evrov. Podrobnejše poročilo o poslovanju bodo objavili do seje skupščine. V banki so tudi povedali, da dogovori z Evropsko komisijo o državni pomoči še trajajo in da imajo delničarji oziroma drugi vlagatelji do dokončne odločitve komisije še vedno možnost vplačati kapital. JI Velenjski Eri uspelo Čeprav je stečajni upravitelj Tomaž Kos, ki je nadzoroval poenostavljeno prisilno poravnavo v velenjski Eri, opozoril, da podjetje po končani poravnavi ne bo v nič boljši finančni kondiciji, je sodišče postopek potrdilo. Za poravnavo je namreč glasovalo 65 odstotkov upnikov, kar je celo več, kot zahteva zakon. Upravitelj Tomaž Kos meni, da Era s postopkom poenostavljene prisilne poravnave ni dosegla dolgoročne kapitalske ustreznosti niti ni izboljšala poslovanja. Prepričan je tudi, da si je Era - oziroma njen lastnik in direktor Gvido Omladič - s postopkom sama kupila nekaj časa, saj so se z njegovo uvedbo prekinile vse izvršbe. Za podjetje bi bila bolj primerna klasična prisilna poravnava, meni Kos, saj bo poenostavljena zajela le nekaj več kot 330 tisoč evrov terjatev. To pa je samo dober odstotek vseh obveznosti, ki jih ima podjetje. Era ima namreč še za dobrih 20 milijonov evrov zavarovanih upniških terjatev in za malo več kot 5,6 milijona evrov navadnih terjatev. Tudi če bi se Era uspešno razdolžila, njeno sedanje poslovanje ne daje nobenih obetov, da bi lahko bila uspešna po končanju prisilne poravnave, je že pred časom opozoril Kos. Podjetje namreč ustvarja zelo malo prihodkov, izguba je iz meseca v mesec večja. Abanka in Gorenjska banka sta za Ero že lani predlagali stečaj, vendar je sodišče, potem ko mu je vodstvo podjetja poslalo predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, odločanje o stečaju prekinilo. JI GOSPODARSTVO 5 Hmelj je trajnica, ki jo na eni površini pridelujemo okrog 15 do 20 let. Ko se nasad iztroši, ga zamenjamo. Stare sadike izorjemo. Priporočilo stroke je, da takega zemljišča vsaj dve leti ne nasadimo s hmeljem. V premeno hmeljarji ponavadi sejejo koruzo, a tudi fižol. Za premeno so sicer najbolj ustrezna žita in enoletne metuljnice. Rastline, ki so iz iste družine kot hmelj, za premeno niso priporočljive, saj imajo iste škodljivce. Neustrezni rastlini sta na primer konoplja in lucerna. Za hmeljarje ■ ■■ VI V lA boljši časi? Ponovno sklepajo večletne pogodbe Pridelava hmelja v Sloveniji v zadnjih letih rahlo narašča. Od lani hmeljarji ponovno sklepajo večletne pogodbe o prodaji hmelja. Hmeljarji so, vsaj večinoma, dolgoročne pogodbe podpisali takoj, ko je bilo to možno, torej že v lanskem letu. Odkupna cena hmelja v letošnjem letu naj bi bila precej višja, kar pa hmeljarjem, ki so sklenili pogodbe lani, prav nič ne koristi. Po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev je lani v Sloveniji hmelj pridelovalo 136 hmeljarjev. Skupna površina hmeljišč je obsegala 1.792 hektarjev. Od tega je bilo 1.166 hektarjev nasajenih s hmeljem in 626 hektarjev premen. V letošnjem letu je število pridelovalcev ostalo nespremenjeno. Skupna površina hmeljišč se je sicer rahlo zmanjšala - letos znaša 1.785 hektarjev - se je pa povečala skupna površina hmeljišč, nasajenih s hmeljem, in sicer na 1.296 hektarjev. Posledično se je zmanjšala površina premen. Ta znaša 489 hektarjev. Kot zanimivost omenimo, da je bilo v državi leta 2001 precej več hmeljišč, in sicer 2.087 hektarjev. Takoj po osamosvojitvi Slovenije se je s pridelavo hmelja ukvarjalo 495 kmetov. Takrat je povprečna hmeljarska kmetija obsegala 5,2 hektarja, danes pa povprečna hmeljarska kmetija obdeluje 13,12 hektarja hmeljišč. Pridelava hmelja narašča Daleč največ hmeljišč je sicer v Spodnji Savinjski dolini. Od leta 2012 do 2014 se skupna površina hmeljišč ni spremenila in znaša 1.275 hektarjev. Se je pa opazno povečala površina hmeljišč, na katerih je nasajen hmelj. Leta 2012 je znašala 880 hektarjev, letos pa že 967 hektarjev. V Spodnji Savinjski dolini je 117 hmeljarjev, od tega največ, 55, v občini Žalec, sledijo občina Braslov-če s 36 hmeljarji, Prebold z devetimi, vsaka po šest jih imata občina Tabor in Vransko. Na zadnjem mestu po številu hmeljarjev je občina Polzela s petimi. Za tretjino višje odkupne cene Cene hmelja naj bi bile letos, kot pravi predsednik \ ENERGETIKA ^ CELJE Postavka še prenizka PREKLOPITE na PLIN Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, kar za tretjino višje. Še dobro, da niso sklenili več kot štiriletnih pogodb, dodaja. Prejšnja leta hmeljarji niso mogli sklepati dolgotrajnih pogodb, trg s hmeljem je bil neurejen, odkupne cene pa izredno nizke in niso pokrile stroškov pridelave. Hmeljarji so iz teh razlogov takoj pograbili priložnost in z odku-povalci podpisali pogodbe. Še vedno veliko starega hmelja Hmeljarji pa imajo na zalogi še precej več let starega hmelja, ki ga niso mogli prodati. Podatka, koliko je še takšnega hmelja, ni na voljo. Ga je pa še veliko po kmetijah, v ekstraktu, briketih in hladilnici. Ker pa se letos obeta ena boljših letih glede pridelave hmelja, povpraševanja po starem hmelju ni za pričakovati. Hmelj je rastlina, ki najbolje uspeva v okolju zmernih temperatur in z dovolj vode. Letos hmelj ne bo potreboval dodatnega zalivanja. Za to je poskrbela narava sama. Hmeljarji še ne želijo napovedovati, kakšen bo pridelek. JERICA POTOČNIK Foto: Sherpa Z najboljšo podjetniško POLZELA - Naj podjetniška ideja v kmetijstvu v sklopu projekta Agrobiznis časopisa Finance in trgovske verige Tuš je postala domačija Grčin iz Podvina pri Polzeli. Nagrado si je prislužila z blagovno znamko Družina Ja-bolčnik, pod katero razvija sokove iz starih sort jabolk, ki so brez koncentratov in pridelani z najnežnejšimi tehnološkimi postopki. V sklopu znamke prodaja šest različnih vrst jabolčnih sokov, ki jih iztisnejo iz starih sort jablan, kot so bobovec, carjevič, mošancelj in zlata premena. ŠO NA KRATKO Nova obrtna cona SLOVENSKE KONJICE - V mestu bodo gradili novo obrtno cono Konus, imenovano po nekdanji gospodarski družbi, ki je imela tam v lasti svoja zemljišča. Pred nekaj dnevi so podpisali pogodbo med občino in domačim podjetjem GMI inženiring, ki bo moralo v bodoči obrtni coni poskrbeti za komunalno infrastrukturo. Gradbeno podjetje, ki je bilo izbrano med dvanajstimi ponudniki, bo moralo naložbo dokončati do leta 2017. V bodoči obrtni coni bodo morali med drugim zgraditi cesto s pločnikom in javno razsvetljavo, kanalizacijo in vodovodno omrežje. Občino bo obrtna cona Konus stala približno pol milijona evrov, denar zanjo bodo prispevali postopoma, vsako leto. Za letos predvidena dela bodo začeli prihodnji mesec. Gre za nepozidano območje v velikosti 81 tisoč kvadratnih metrov, kjer je mogoče zgraditi osem stavb. Vsa zemljišča so v zasebni lasti, med njimi so tri v lasti podjetij iz drugih občin. V mestu imajo že dve obrtni coni, Kostroj in LIP, zadnja še ni v celoti pozidana. BJ Za promocijo kozjanskih vin PODČETRTEK - Občina s Kmetijsko zadrugo Šmarje pripravlja projektno dokumentacijo za ureditev prostorov za promocijo kozjanskih vin v objektu na Banovini na Virštanju. V zgornjem delu objekta bodo uredili prostor za elektronski prikaz saditve grozdja, trgatve in proizvodnje vina. V spodnjem delu objektu pa nameravajo urediti skupni prostor za vinogradnike s tega območja. Kot je povedal župan Peter Misja, se z direktorjem Kmetijske zadruge Šmarje. Vinkom Butom že dogovarjata za skupno promocijo, kjer bi vinogradniki z Virštanja oziroma s Kozjanskega lahko ponujali buteljčna vina višje kakovosti. Misja si želi, da bi kozjansko vinorodno območje bolje tržili in da bi zgradili sistem vinskoturističnih cest po vzoru Avstrije. JP Uporabni dovoljenji DOBRNA - Za nov turistični paviljon v središču kraja in za del nove kanalizacije je občina pridobila še uporabno dovoljenje. Tehnični pregled obeh novih pridobitev je bil 22. julija. Po primopredaji paviljona, ki ga je postavilo podjetje VG 5 iz Ljubljane, naj bi bila vselitev vanj opravljena konec tega meseca ali v začetku septembra. V njem bodo turistično informacijski center, pisarna turističnega društva, ekološka tržnica, prostor za izposojo koles in defibrilator. Paviljon so zgradili zato, da bi obiskovalcem Dobrne turistične usluge kar najbolj približali, saj so bile dosedanje lokacije Tica preveč odmaknjene. Paviljon je stal približno tristo tisoč evrov, od tega je približno polovico denarja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Novo kanalizacijo, ki jo je gradilo podjetje Tomgrad, so zgradili za dela Klanca in Zavr-ha, kjer živi več kot dvesto prebivalcev. Na teh območjih odvajanje vod še ni bilo urejeno. Gradnja pet kilometrov dolgega fekalnega kanala je stala sedemsto tisoč evrov. Občina bo nov del kanalizacije prenesla v upravljanje družbi Vo-Ka. BJ DOBJE - Eden od občinskih razpisov, ki je vedno deležen velikega zanimanja, je razpis za kmetijstvo. Tudi tokrat je bilo po besedah župana Franca Leskovška denarja premalo, da bi vsi interesenti lahko dobili pomoč v višini, kot so jo navedli v vlogah. Posamezna kmetija bi lahko po pravilniku, ki velja za dodeljevanje občinske podpore za namen kmetijstva, dobila 3.500 evrov. Ker je bilo zanimanja veliko, je najvišji možen dodeljen znesek nižji za približno 30 odstotkov. Razpis je bil namenjen nakupu kmetijske mehanizacije in opreme, obnovo strešne kritine in agromelioracijo. Skupaj so kmetje prejeli za 18 tisoč evrov pomoči. TV Enota doma pred odprtjem ŠMARJE PRI JELŠAH - Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah v zgornji etaži zdravstvenega doma v Podčetrtku ureja dislocirano enoto. Zanjo je konec junija že pridobil uporabno dovoljenje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2011 izdalo potrditev projekta. Takrat je bilo zanimanje za namestitev v socialnovarstveno oskrbo veliko, danes pa čakalnih vrst ni več. Vendar izboljšanja namestitve v Šmarju pri Jelšah po besedah direktorice doma Majde Koren brez ureditve dislocirane enote ne bi mogli doseči. Ustanovitev enote v kraju je podprla Občina Podčetrtek, lastnica stavbe, ki je na državo prenesla etažno lastnino. Ministrstvo je prispevalo 400 tisoč evrov za obnovo, za opremo dislocirane enote pa bo poskrbel šmarski dom. Jesen življenja bo v enoti v Podčetrtku hkrati lahko preživljalo 13 ljudi, starejšim bo omogočeno tudi dnevno varstvo. Za dislocirano enoto v Podčetrtku sicer ni predvidenih novih delovnih mest. TV idejo VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.o.o._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@va-ka-CBljB.si www.vo-ka-calje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. 6 INFORMACIJE Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11; v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13; v nadaljevanju ZUP), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS, št. 62/10, 40/11, 14/13, 99/13; v nadaljevanju ZUPJS) Nepremičnine Celje d.o.o., Miklošičeva ulica 1, Celje OBJAVA PREDNOSTNE LISTE UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Prednostna lista A, za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe. uvr. priimek in ime točke člani 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 STARČEVIC Dragan ŠIŠARICA Dragoslav VUKOVIČ Svetlana REZAR Helena DELIJA Afrim AŠANIN Sladana HRASTNIK Milena BIZJAK Aleš HAŽIC Barbara MAMIC Dalibor POPOVIC Nevena HRVATIC Darja RADIČ Vesna BRKOVIC Edin PLEVNIK Marija KLJAJIC Marica SAKELŠEK Merita DOHRANOVIC Nedžad TOPIC Anita LOVIC Nermin FAZLIU Timi MIKULAN Vilma LOVASIC Tomislav KURNIK Sonja KAMPUŠ Anica MENA Kani FLUHER Milena ZAJŠEK Jožica VALANT Jože DEDIC Mirela KRAJNC Sergej GAVRIČ Nevenka HUBER Dijana ŠABANOVIC Edina BORDON Špela KOLAR Silva ŽUMER Mojca ZUPANC Aleš NEMET Sandra CATER Dejan KRCMAR Branka SOFTIC Mirzet CREPINŠEK Darko MUJANOVIC Mirza BLAŽAN Danijela RIZVIC Alma KEKEC Robert MAJCEN Cvetka IMAMOVIC Muhamed VRTAČNIK Danica GLINŠEK Svetlana 485 480 460 460 460 450 450 440 440 440 440 435 430 430 430 430 430 420 420 420 410 410 410 410 410 410 410 410 410 405 400 400 400 400 395 395 395 390 390 390 390 390 390 390 390 390 390 380 380 380 380 LES Marko 380 MILUTINOVIC Gordana 380 VARLJEN GADJAN Stefan 380 KOPRIVŠEK Roman 380 REP Staša 380 SELIČ Marija RAMIC Maida OŽEK Anja 370 370 IMAMOVIČ Abdulah 370 ZALOKAR Barbara 370 LAVBIČ Mihaela 370 STOJANOVIC Dejan 370 TRNOVŠEK Dušan 370 VUČINA Valerija 370 POKLŠEK Maja 370 RKMAN Milan 370 SLAPŠAK Lidija 370 PANTNER Marija 370 HEGIC Mediha 370 MEHIC Suvada BILALLI Teuta ŠPILJAK Tanja 370 365 360 SKALE Nina 360 MERNIK Marko 360 JURIČKI Draga 360 VILENDEČIC Gordana 360 LIVNJAK Kosova 360 COŠKOVIC Kata 360 LONČAREVIČ Aleksander 360 INKRET Bojan 360 fiURIČIC Nedeljko 360 BEVC Ingrid 360 uvr. priimek in ime točke člani 105 POČKAJ Mojca 350 106 IVANČOV Danijel 350 107 LUGARIČEK Vesna 350 108 DESPOTOVIC Despot |350 109 FORJAN Siniša 350 110 KOLAR Estera |350 111 MANČIČ Vanja 350 RADOSAVLJEVIČ Dejan GORENŠEK Greta ŽIVKOVIC Duško KEZIC Goran HODŽIČ Saud MARJANOVIČ Dejan RIßIC Gregor MAŠIC Alen Danijel AŠANIN Stefan AŠANIN Aleksandra NOVAK Darko ROMIH Vojko HAJRIC Mirsad 98 ZORKO Matjaž 99 ZUPANEC Mateja 100 DRLJAČA Marko 101 HAUKO PALAVRIC Neda 102 BILAJAC Elvisa 103 ŽELEZNIK Mateja 104 ZUKA Hasan 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 355 350 350 113 AJDINI Albana 114 PRELOŽNIK Mateja | 115 HAJSINGER POTOČNIK Karmen 116 IRMANČNIK Anja 117 KRAJNC Urška 118 FIKET Verica 119 KERIC Boro 120 JEROVŠEK Srečko 121 MAHMUTOVIC Nijaz 122 MOSORKA Slavko 123 ŽIČKAR Silvija 124 SREBOTNJAK Staša 125 PALISLAMOVIC Emina 126 ŠTIKIC SUVAJAC Božana 127 PAVLOVIČ Nenad 128 KRAJNC Elisam 129 BOSINA Urška 130 VUKOVIC Mirko 131 JERKOVIČ Nataša 132 VAUPOTIČ Natja 133 GALIČ Anita 134 ŽIŽAK STEGNJAJA Sanja 135 LORBEK Daniela 136 ßURIC Stamenka 137 KASESNIK Slavica 138 TERŽAN Franc 350 350 350 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 340 330 330 330 330 330 139 VOLFAND Rok 330 140 PEČNIK Matjaž |330 141 RIBARIČ Maja 330 142 ANTONIC Zlatka |330 143 MILANKOVIC Zorica 330 144 TRKMIC Danijel KARIIČ Stanko 330 146 ČREPINŠEK Rok |330 147 ZUPANC Urška 330 149 OSMANOVIC Nisvet 150 PREBREZA Estera 151 POPOVIČ Brina 152 STATOVCI Safete 153 TRNOVEC Barbara 154 JAKOP Vida 330 330 330 330 330 320 320 155 PODJAVORŠEK Katja 320 156 OČKOJože ■320 157 FILIPIČ Drago 320 158 159 NEZIC Mirzet KOCMAN 7oran |320 320 160 KAPETAN Azra 320 161 GOBEC Metka 320 162 FOTIVEC Judita |320 163 HADŽIC Fahrudin 320 164 KREJIC Marinka |320 165 MAČEK Nevenka 320 166 DAKIC Radovan |320 uvr. priimek in ime točke člani 167 MALIQI Egzona 168 KOPINŠEK Franjo 169 FARTELJ Janja RUMPF Mojca 170 171 KOCEN Rebeka 172 JUKIC' Damira 173 VREČKO Uroš 174 NIKOLIC Suzana 175 SEVNIK Tina 176 KUKOVIČ Martin 177 LUŽAR Nevenka 178 POPOVIC Daniel 179 KORITNIK Mila 180 MESAREC Jana 181 BORLAK Verica 182 POLANEC Srečko 183 KOPRIVNIK Bogdan 184 LAJLAR Klavdija 185 DOBRAJC Silvia 186 DEBENJAK Albin Mihael 187 KRIZMAN Urška 188 KALŠNIK Aljoša 189 KOSIC Nenad 190 KOLAR Petra 191 KOCIPER Boštjan 192 LONČAR Maja 193 STJEPANOVIC Željka 194 DOBRIJEVIC Marko 195 ŽIČKAR Boris 196 VREBAC Gabrijel 197 PADEŽNIK Aleš 198 MAHMUTOVIC Haris 199 BURIČ Boris 200 ZORNIC Anita 201 MILUŠIC Stanko 202 PERČIČ Darja 203 PEJIC Sanja DURANOVIC Selma 204 205 PAVLOVIC Igor | 206 ŠEKORANJA Ljudmila Ana 207 ŽULA POLENIK Saša | 208 RIŽNIK Anita 209 BREZNIKAR Nataša | 210 TURKOVIČ Jasmina 211 ZRNIC Dalibor | 212 MOCIC Dejan 213 VREČER Vesna 214 ZONTIČ Denis 215 ČRETNIK Nataša 216 ŠTIGLIC Petra 217 SOPIC Mojca 218 LOLIC Edin 219 BOŽIČEK Franc 320 320 320 320 320 320 320 320 320 315 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 305 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 290 220 POSEDI Diana 290 221 ZORIC Radenko |290 222 VILENDEČIC Biljana 290 223 NOVAK Vesna |290 224 CVIKL Matej 290 226 NOVAKOVIC Milenko 227 JUG Matjaž 228 ŠKOBERNE Branko 229 LEDNIK Alojz 230 BEKČIC Danijel 231 OBREZ Aleksander 232 ŽMAVC Jan 233 LORENČAK Karmen 234 STOJNIC Dijana 235 GORŠEK Manja KITIC Daniel 236 237 RIBIČ Igor 238 ČERNEC Mojca 239 HOCHKRAUT Aleš 240 HUSKIC Jasmina 241 ANTLEJ Simon 242 LEVAR Simon 243 KOPRANOVIC Daniel 244 LUTOLLI Hysen 245 STJEPANOVIC Milena 246 BLASUTTO Žana 247 ZIDANŠEK Darko 248 ELIAŠ Judita 249 KOŠTOMAJ Franc 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 uvr. priimek in ime točke člani 253 RADOJČIC Dijana 280 254 GARTNER Uroš |280 255 KOTAR Brigita 280 256 257 258 LOVŠIN Sergeja TURNŠEK Irena KERANOVIC Almira ■280 280 ■280 259 VELADŽIC Amela 280 260 KOROŠEC Boris 280 261 LORBEK Klavdija |280 268 LIPAR Maja ■280 269 LAPORNIK Irena 280 270 PERNIČ Klementina 280 272 MEDI Refet ČEMAŽAR Vesna ■280 273 MARKOV Ksenija 280 250 POLAK Polona 251 VURUNIC Suzana 252 FILIPIČ Polonca 290 280 280 262 VUČIC Slaviša 263 TANßANOVIC Valentina 264 TOVORNIK Jure 265 BOŽIČ Biserka 266 KOPRANOVIC Dragica 267 PETRENA Martina 280 280 280 280 280 280 274 ZAGORŠČAK Jelena 275 ZABRET Štefan 276 BUGARIN Barbara 277 BROMŠE Janez 278 CIGLER Matija 279 ZUBAK Marinela 280 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 |270 291 GSTANTON Aaron-Lavien 270 270 280 GOBEC Martina 281 DŽAFEROVIC Emir 282 SOFTIC Andreja 283 VREBAC Darja 284 KOPRIVŠEK Renaldo 285 HORVAT Lolita 286 ROŠER Simona 287 CEHAJIC Sabina 288 PECIGUS Klara 289 VUJANOVIC Gospa 290 ROTAR Tjaša 292 KEKEC Gorazd 293 LAH Zdravko 294 KOLŠEK Marijana 295 MAČEK Boris 296 RUNJAK Zlatko 297 PAVLICA Gorazd 298 PILIH Andreja 299 LOŠTRK Katarina 300 BUBNJAR Mirjana 301 ČUTIC Vesna 302 FARTELJ Barbara 303 VEBER Denis 304 JURAK Branko 305 GRZINČIČ Tina 306 HADŽIC Lutvija 307 KOCA Kada 308 HAJRAJ Sabina 309 PECIGUS Blaž 310 JOŠT Branko 311 REGORŠEK Jernej 312 RECKO Tanja 313 RICHARD Dejan 314 JAHIRI Suzana 315 ZAGORC Amerita 316 BOMBEK Darko 317 ANTOLIN Eva 318 HODNIK Andrej 319 KRAČUNOVIC Slaviša 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 270 260 260 260 260 260 260 260 260 260 260 260 260 260 320 ROMIH Robert 260 321 BREZNIKAR Mojca 260 322 ELIAŠ Jolanda ■260 323 KOČEVAR Dušan 260 324 KOZOMARA Damjan ■260 325 FISTER Boris 260 326 IVAČIČJožef 260 328 ALAŠEVIC Danica |260 329 ANGELOVIČ Andreja 260 330 RAZGORŠEK Mihaela ■260 331 BILIČ David 260 332 IMAMOVIC Kadro ■260 uvr. priimek in ime točke člani 333 SMUKAVEC Sanja 334 [KAPETANOVIC Predrag 335 RAVNJAK Lea 336 EJUP Arijana 337 RAŠEVIC Ivana 338 [BERIŠA Danilo 339 HALILOVIC Fikreta 340 VODLAN Nebojša 341 VELKOVA Fila 342 TšABANI Vjolca 343 DŽAIČ Ifeta 344 [SIKOŠEK Lubo 345 PAŠIC Sabina 346 PcVIJANOVIC David 347 RAŠEVIC Dejan 348 PEZELJ Siniša 349 JANIČIJEVIČ Olga 350 POPOVIC Marinko 351 VIDOVIČ Zoran 352 [ZALOŽNIK Špela 353 POLENIK Tanja 354 I TOLIMIR Zvezdan 355 ŽUNTER Ana 356 OGRIN Klavdija 357 HRIBAR Andreja KOTNIK Klavdija 358 359 ŠIRCELJ Erika 360 [KNAVS Karmen 361 ARTNAK Renata 362 [HROMADŽIC Fuad 363 NITAJ Liridona 260 260 260 260 260 260 260 255 255 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 240 240 240 240 364 KOŠTOMAJ Bojan 240 365 KOS Martin | 240 366 ŽOHAR Aljoša 240 367 MALBAŠA Tanja 240 368 PIRC Darja 240 369 ČATER Sergej 240 370 ŽEKŠ Dalibor 240 371 KOŽEL Danijel | 240 372 VREČKO Aleš 240 373 ŠPAN Irma 240 374 KOSIC Dejan 240 375 LEŠEK Andreja | 240 376 PUŠNIK Lidija 240 377 GROBELŠEK Aleksander 240 378 ARNŠEK Nina 240 379 BAJRAKTARI Arben 240 380 IVANOVSKA Saška 240 381 GOBEC Klavdija 240 382 MOCIC Dragan 240 383 NIKOLIC Nenad 240 384 PRODANOVIČ Svetlana 240 385 ŽNIDAREC Metoda 240 386 ROŠER Marjan 240 38/ DEČMAN Marija 240 388 KOČIŠ Sretan 240 389 STROPNIK Valerija 240 390 ŠTEMBERGER Karmen 240 391 ŠTRUC Darko | 240 392 KAJTA Aleksander 240 393 KOTNIK Lea | 240 394 ßUKIC Vesna 240 395 POLIČ Tjaša 240 396 SOKOLOVSKI Toni 240 397 ODER Miha 240 398 KOVAČIČ Srečko 240 399 MESTINŠEK Tone | 240 400 OVTER Tomaž 240 401 REBEUŠEK Tjaša 240 402 JELOVŠEK Natalija 240 403 RAMŠAK Jan 240 404 NUHANOVIC Zihnija 240 405 ČRETNIK Mojca | 230 406 PEVEC Majda 230 407 BREGAR Tamara | 230 408 LEŠNIK Anja 230 409 LEŠNIK Amadeja 230 410 SIMIC Smiljana 220 411 GRAHEK Zoran 220 412 ZAGMAJSTER Milan 220 413 KODRE Urška | 220 414 PEGANC Marija 220 415 MARIC Alen | 220 INFORMACIJE / IZ NAŠIH KRAJEV 7 Prednostna lista B, za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo. uvr. priimek in ime točke 416 ZAPUŠEK Alenka 220 417 VIDMAR Jelko 220 418 OMEROVIC Senka 220 419 420 ZGAJNER Barbara MANFREDA Ziva 220 220 421 WIRTH Zann 220 422 ŠERUGA Denis 220 423 PRIMOZIC Mateja 220 424 425 426 JOCKOVIC Goran ^finFf GODEC Sara 220 220 220 BUTINAR Tomaž 427 ZABERL Rok 220 428 429 430 431 HUDOROVIC Davorin ILIJOSKA Viktorija ŠTOS Katja SJEKLOČA Tamara 220 220 |220 220 432 KOVAČEVI' Kristina |220 433 KROBAT Michel 220 434 ZDIONICA Edin 220 uvr. priimek in ime točke 435 Alfi 436 KEZIC' Nikola KUMAR Simona KUMAR Simona 220 220 437 KOVAČEVI' Božana 220 438 JEZERNIK Marjeta 220 439 JENIC Rok |210 440 SAJNKAR Ivica 210 441 ZUPANEC Rajko |210 442 KOBAN Marjana 210 443 DUSPARA Kristina |210 444 KNEZEVIC Sladjana 210 445 /1/1£ 446 ZAVEC Blaž ŽARAMI Rniar 210 210 447 ŠABANI Bujar ŠELIGO Samo 210 448 PALAVRIC' Nusret 210 449 MARINKOVSKA Rozika 200 KERIC Tanja 450 451 PETIJEVIC Vaso 452 [DJAKOVIC Daniel 453 PALAVRIC Adnen 200 190 190 190 uvr. priimek in ime točke člani 454 SOLAR Darko 190 455 TrANKOVIC' Dubravka 190 456 PODVORNIK Edita 190 457 VODIŠEK Renato 190 458 GAVRIC Pane 190 459 [VIHER Uroš 190 460 POVALEJ Vikica 190 461 [aLIČ Tanja 190 462 LEDINEK Aleksander 190 463 [BRATUŠEK Dejan 190 464 ZLODEJ Marko 190 465 [ŠLOGAR ZAZIJAL Hilda 190 466 COKAN Metka 190 467 TkRAJNC Robi 190 468 SKAZA Jasna |190 469 [VUJANOVIC ßoriJe 170 470 SOKOLOVIC' ßoriJe |170 471 SEVER Boris 170 uvr. priimek in ime točke člani 1 HRASTNIK Edita 410 3 2 ZAGAR Irena |410 3 3 KOJANOVIC Ranko 380 3 4 r BOKIC Stevan Miun/r l-inl/n 380 3 Cfi 5 i 5 6 MIHtVC Janko JERANKO Igor 360 ■310 1 3 7 NEZMAH Ciril 300 2 8 PLAVCAKJasna |290 2 9 ROGELŠEK Carmen 290 1 10 TODOROVIC Milan ■290 1 11 DOBOVIČNIK Irena 290 3 12 GOLIČNIK Darja ■280 1 13 KLOPOTAN Leon 270 3 uvr. priimek in ime točke člani 14 POPOVIC Dragoljub 270 1 15 LELJAK Damir ■270 3 16 PETKOVIČ Damjan 260 3 17 SESKO Tomaž |240 1 18 ZUPANC Tadeja 240 1 19 DZAJA Andrej ■240 1 20 EMUŠIC Hasan 240 3 21 22 23 GRAČNER Aleš PESJAK Alenka OJSTERŠEK Andrej ■240 230 |220 2 3 2 24 PETRINOVIČ Denis 220 1 25 ARSENOVIC Mirjana 190 2 Razpisnik bo stanovanja dodeljeval upoštevajoč prednostni vrstni red po posameznih seznamih, odvisno od velikosti gospodinjstva in velikosti razpoložljivih stanovanj. Uvrstitev prosilca po tej prednostni listi se lahko spremeni, ko bo pritožben organ odločil o vseh pritožbah prosilcev. Pravnomočna prednostna lista bo objavljena na spletni strani razpisnika. Odmevna Šentoščeva nedelja ŠTORE - Na Svetini je bilo konec tedna praznovanje romarske Šentoščeve nedelje, ki je po številu udeležencev največja prireditev na območju občine. Po oceni domačinov se je sobotne slovesnosti udeležilo približno dva tisoč ljudi ter nedeljske tri tisoč. V zadnjem obdobju se je praznovanje Šentoščeve nedelje podaljšalo na dva dni, saj so uvodne slovesnosti že v soboto zvečer. Tokrat je sobotne obrede vodil dekan Miha Herman s Teharij, v nedeljo je z duhovniki somaševal celjski opat Marjan Jezernik. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je namreč vodil romanje treh Slovenij na Višarjah v Kanalski dolini. Na Svetini sta bili tako v soboto kot v nedeljo tudi procesiji z nošenjem znamenitega Marijinega kipa, ki so ga v soboto zvečer spremljali z lučkami. Za slovesno romarsko vzdušje je obakrat poskrbela svetinska pihalna godba, v soboto zvečer so postregle s svojimi dobrotami še svetinske gospodinje. BJ Vodovod za Tomaž VOJNIK - V občini so zgradili glavni vod javnega vodovoda v Tomažu, za katerega je tehnični pregled napovedan za danes. Gre za območje tik ob občinskem središču, kjer občani v sušnih obdobjih pogosto ostajajo brez vode. Pred gradnjo javnega vodovoda se je v zadnjih letih zapletalo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč. Vodovod bo na začetku služil za petnajst gospodinjstev, ki naj bi jih priključili še v tem mesecu. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bo občina vodovod predala javnemu podjetju Vo-Ka, kjer bodo občani morali vložiti vlogo za priključitev. Gre za 170 tisoč evrov vredno naložbo, ki jo občina v celoti financira iz svojega proračuna. Za priključitev dodatnih gospodinjstev nameravajo zgraditi še sekundarna vodovodna voda proti Zemetu in Kmeclu, kjer je še enkrat toliko gospodinjstev. Prvega naj bi dokončali letos, za drugega čas še ni znan. BJ Šola odeta v nove barve ROGATEC - V teh dneh izvajalec del skrbi še za zadnje potankosti pri energetski obnovi Podružnične Osnovne šole Dobovec. Občina je obnovo uspešno prijavila na razpis za energetsko obnovo stavb v lasti lokalnih skupnosti, ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in zanjo pridobila sofinanciranje. Šola, ki jo v treh oddelkih obiskuje okoli 30 učencev, v enoti vrtca pa malčki iz tamkajšnje krajevne skupnosti, je bila zgrajena pred tremi desetletji. Zato je njeno stavbno pohištvo že močno načel zob časa. V sklopu obnove so zamenjali fasado in stavbo izolirali, šola je dobila tudi novo stavbno pohištvo. Kot je pojasnil rogaški župan Martin Mikolič, bo obnova doprinesla k prihrankom pri stroških energije. Vrednost celotne investicije znaša 100 tisoč evrov, 85 odstotkov denarja bo prispevala Evropska unija. TV NA KRATKO Na vrsti je vrtec VITANJE - V začetku tedna se je začela energetska obnova vrtca, ki je po tej plati zelo potratna stavba. V stavbi, ki je bila zgrajena pred tremi desetletji, je zato v poletni vročini zelo vroče. V stavbi vrtca bodo v letošnjem poletnem času zamenjali stavbno pohištvo in izolirali fasado ter strop. Kljub temu da v vrtcu zamenjava energenta ni predvidena in bodo prostore še vedno ogrevali s kurilnim oljem, računajo vseeno na občutne denarne prihranke. Zamenjava energenta namreč v projektu ni bila upravičen strošek. V Vitanju prav tako že drugo poletje izvajajo energetsko obnovo osnovne šole. V šolski stavbi so namreč lani zamenjali stavbno pohištvo in poskrbeli za toplotno izolacijo fasade in hidroizolacijo. Zadnjo zimo so tako za ogrevanje šole porabili 38 tisoč litrov kurilnega olja ter predzadnjo zimo še 53 tisoč litrov. Letos sta na vrsti izolacija stropa ter prenova kotlovnice, saj je ogrevalni sistem star tri desetletja. Vitanjsko šolo bodo tako prihodnjo zimo namesto s kurilnim oljem ogrevali z lesnimi peleti. Za energetsko obnovo osnovne šole je občina uspela pridobiti približno petsto tisoč evrov evropskih sredstev, letošnja dela bodo stala okoli sto tisoč. Dela v vrtcu bodo stala osemdeset tisoč evrov. BJ Živahno na novi stezi ROGAŠKA SLATINA - Občina se lahko pohvali s 15 kilometri kolesarskih stez skozi mesto. Pred časom je namenu predala še dva odseka kolesarske povezave med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Gre za del tako imenovane daljinske kolesarske povezave, ki poteka med Mariborom, Slovensko Bistrico, Poljčanami, Rogaško Slatino, Podčetrtkom, Bistrico ob Sotli in Brežicami, ki naj bi bila sicer končana do leta 2015. Odseka v dolžini kilometra in pol sta del povezave, ki bo v celoti dolga malo manj kot desetih kilometrov. Od tega bo polovica kolesarske steze v občini Rogaška Slatina, druga polovica pa v občini Podčetrtek. Projekt vodi Direkcija RS za ceste, občini pa sodelujeta z izdelavo projektne dokumentacije in pomagata pri odkupih zemljišč. Povezava je urejena kot dvosmerna kolesarska steza, ki je od ceste ločena z zelenim pasom. V okviru gradnje prvih dveh odsekov v Rogaški Slatini je bilo saniranih tudi več manjših plazov in dva večja. TV Pouk ne bo moten ŽALEC - Občina je včeraj dopoldne podpisala pogodbo z izvajalcem energetske obnove prizidka OŠ Petrovče, to je s podjetjem Tipo investicijske gradnje. Energetska obnova, vredna malo več kot 328 tisoč evrov, bo zajemala izvedbo nove toplotnoizolacijske fasade, izolacijo strehe, menjavo in vgradnjo novega stavbnega pohištva, ureditev njegovega senčenja in vgradnjo termostatskih ventilov na v radiatorje. Žalčani si prizadevajo, da kljub obnavljanju pouk ne bi bil moten. V letu 2014 so predvidena dela, povezana z menjavo stavbnega pohištva, preostala dela, vključno s prenovo fasade, se bodo lotili naslednje leto spomladi. ŠO Poletje (skoraj) brez kopanja CELJE - Do konca julija je letno kopališče ob Ljubljanski cesti, ki je odprto od 15. junija, obiskalo kar desetkrat manj kopalcev kot lani v istem času. Tako lahko le še sončen avgust in morebitno podaljšanje sezone v september preprečita, da letošnja kopalna sezona ne bo ena najslabših doslej. Lani so na letnem kopališču našteli 69 kopalnih dni in 26 tisoč kopalcev, še dodatnih štiri tisoč obiskovalcev je bilo na bazenu leta 2007. A po zdajšnjih podatkih bo letošnja kopalna sezona bolj podobna tisti v letu 2005, ko se je v Celju za kopanje na bazenu odločilo le 10 tisoč ljudi. Cene vstopnic ostajajo že nekaj let nespremenjene, letos pa so v družbi ZPO, ki upravlja z bazenom in večino drugih javnih športnih objektov v lasti mestne občine, uvedli še nekaj novosti. Da bi pritegnili več kopalcev, občasno ob nakupu družinskih vstopnic podarjajo brezplačne karte za vožnjo z bobkartom na Celjski koči. Sicer na letnem kopališču v zadnjih letih ni bilo večjih vlaganj. Ob rednih vzdrževalnih delih so lani namestili nov sistem vstopanja kopalcev, v kratkem pa bo potrebna celovita obnova bazena oziroma gradnja novega. IS Ob 90-letnici do novega vozila NAZARJE - V minulih dneh so člani PGD Gorica ob Dreti obeležili 90-letnico delovanja društva. Ob tem jubileju so jih s prisotnostjo na slavnostni seji, na kateri so zaslužnim gasilcem podelili odlikovanja, počastili tudi člani prijateljskega gasilskega društva iz Nemčije Küerten Biesfi-eld. Po seji na prireditvenem prostoru na Lazah pri Kokarjah so prisotne pozdravili predsednik PGD Gorica ob Dreti Jernej Riga, nazarska županja Majda Podkrižnik in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Vinko Jalovec. Sledila je slavnostna predaja ključev novega vozila za prevoz moštva, katerega nakup so omogočili Občina Nazarje, ki je prispevala levji delež, 28 tisoč evrov, in ostali donatorji, ki so pokrili razliko do 38.643 evrov, kolikor je znašala cena avtomobila. Po slovesnosti je sledila zabava z ansamblom Modrijani. HŽ Lukšetov memorial v Mozirju MOZIRJE - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje so v soboto na igrišču pri mozirski osnovni šoli pripravili gasilsko tekmovanje veterank in veteranov za 23. memorial Viktorja Lukšeta. V kategoriji starejših gasilk se je spopadlo 8 ekip iz Polja, Pondorja, Grajske vasi, Bevč, Prevalj, Vojnika, Šoštanja in Turnišča. Tekmovale so v dveh disciplinah, vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Najboljše so bile članice PGD Polje, sledile so gasilke iz PGD Kapla - Pondor, tretje so bile gasilke iz Grajske vasi. Med veterani, ki so tekmovali v enakih disciplinah kot veteranke, so med dvaindvajsetimi tekmovalnimi ekipami največ točk zbrali in si tako priborili zmago člani PGD Rečica ob Savinji. Na drugem mestu so jim sledili gasilci iz Ponove vasi, tretji so bili člani PGD Polje. HŽ Predica Jerica Krošelj je pokazala, kako prede na kolovrat. Članice Društva kmetic Ajda so pripravile »zavihanko« z dodatkom ajdove moke in pehtrana (levo). Članice Društva žena Donačka Gora pa so pripravile potico iz pšenične moke in domače skute iz pregretega mleka (desno). Ob občinskem prazniku Rogatca čestitamo vsem krajanom. Po PH^em »taberhi« pride »likof« Priložnost je v tradiciji, obarvani s sodobnostjo ZGODBE S CELJSKEI NOVICE IZ Gfl 3 ,ČIN _SMKQ)(G(g _ 06 H Največja etnografska prireditev v Rogatcu z zanimivim imenom Likof na taberhi je v muzej na prostem privabila lepo število domačih in tujih obiskovalcev. Tokrat je bila že 16. po vrsti. Zakaj ime Likof na taberhi? »Likof« je praznični zaključek po opravljenem delu. »Taberh« pa je delo. In takšno je bilo tudi dogajanje v prelepem okolju muzeja na prostem. Vseh nastopajočih, od pletilj, peric, kovačev, predice, tkalk, izdelovalca grabelj, ve-zilj, kovača do koscev, je bilo kar osemdeset. Med njimi so bili tudi ljudski pevci in godci, ki so popestrili tisti »ta lepši« del, torej »likof«. Najprej se je delalo, potem pa uživalo. Jedro in posebnost prireditve je predstavljal prikaz mlačve žita na tri načine: mlačev s cepci, mlačev na ročni mlatilnici in mlačev na »gepelj« s pomočjo kravje vprege. »Gepelj« namesto elektomotor Kot sta pojasnila Srečko Krušič in Anton Poharc iz Rogatca, je »gepelj« kot neke vrste elektromotor. Pogonsko silo povzročijo vpreže-ne krave, s čimer se stroj za mlačev hitreje suče. »Gepelj« je znan tako na širšem Slovenskem kot Hrvaškem. V preteklosti so bili lastniki »geplja« zgolj bogati kmetje, revni pa so bili prisiljeni uporabljati zgolj svoje roke. Delo na ročni mlatilnici je zahtevalo dobro kondicijsko pripravljenost, ker je bilo izredno naporno. Še težja je bila mlačev s cepci. Če nisi znal delati s cepci in nisi ujel pravega ritma, si mimogrede koga kresnil po glavi, sta smeje pojasnila Poharc in Krušič. Pranje perila je trajalo dva dni Smo pa lahko videli še mnogo drugih že skoraj izumrlih rokodelskih opravil. Pri muzejskem vodnjaku so se predstavile Ljudske pevke iz Rogatca, ki so prale na roke v lesenih škafih. Hilda Ozvaldič je razložila, kako so prale njihove mame. Pranje je trajalo dva dni. Najprej so perilo namočile. Potem so ga ribale in namočile v »žajfnico«, v kateri se je namakalo celo noč. Drugi dan so ga kuhale v velikih loncih, nato pa še ob potoku spirale. Obešanje perila je bilo praznik, je povedala Ozvaldičeva in dodala, da današnje ženske za tako dolgotrajno opravilo enostavno ne bi imele časa. Albina Pavlovič se spominja, da so imele tri hiše skupaj eno veliko korito, kjer so ženske prale perilo. »In en velik kamen je bil tam, da smo po njem stepale perilo,« je povedala Pavlovičeva. Oživljanje preteklosti kot priložnost Nataša in Matija Frišket iz Rogatca sta pokazala, kako pleteta cekarje iz ro-goze. Gre za zelo staro obrt. Kmetje so pozimi, ko niso imeli toliko drugega dela, iz rogoze pletli cekarje. S tem so nekaj malega dodatno zaslužili, je povedala Nataša Frišket. Zelo redki še obvladajo to obrt, zato sta se z možem odločila, da bosta oživela to skoraj že pozabljeno dejavnost. Način dela sta posodobila, prav tako uporabljata tudi moderne dodatke, kot so bleščice. Na ta način sta združila tradicionalno s sodobnim. Bojana Romih, oblikovalka iz Rogatca, je šla tudi po tej poti in tako uporablja tradicionalne kvačkane, tkane in izvezene motive v kombinaciji s tekstilom. Znanje iz roda v rod Navdušenja obiskovalcev je bila še posebej deležna Jerica Krošelj iz Sestrž, ki je na kolovratu predla lanene nitke. Pogled na njeno opravilo nas je popeljal več sto let v preteklost. Kot je povedala, ima doma tudi skoraj sto let stare statve. Te posebne obrti se je naučila od mame, ta od svoje mame. Postopek je sledeč: Krošljeva aprila seje lan. Ko je zrel, ga najprej stre, nato na kolovratu sprede nitke. Ko je nitk dovolj, jih da na »motovilo« in naredi »štreno«. Ko se »štrene« navijejo, jih vzame z »motovila«. Barva jih z bukovim pepelom. Tako nastanejo »štrene« sive barve. Če hočemo doseči belo barvo, moramo »štrene« skuhati v pralnem prašku, je pojasnila Krošljeva. »Zavihanka« - kulinarična posebnost Novost letošnje prireditve je bil prikaz priprave in peke sirove potice oziroma »zavihanke«, ki ji ponekod pravijo tudi »zafrkjača«. Gre za kulinarično posebnost Obsotelja in Kozjanskega. Sirove potice z različnimi nadevi so pripravile gospodinje iz društev žena Obsotelja in Kozjanskega. Mira Rupnik, članica Društva kmetic Ajda, je povedala, da je prava »za-vihanka« iz krušnega testa in da v bistvu sploh ne gre za potico. Osnova za nadev je skuta, ki ji lahko dodamo pehtran, jabolka, buče, smetano, sladkor, drobnjak in še kaj. Članice Društva kmetic Ajda so pripravile »zavihanko« z dodatkom ajdove moke in pehtrana. Članice Društva žena Donačka Gora pa so pripravile potico iz pšenič-ne moke in domače skute iz pregretega mleka. Kot dodatek so uporabile drob-njak. Ta potica naj bi bila po besedah Krušičeve značilna prav za območje Rogatca. Po opravljenem delu in ko so bile pečene vse »za-vihanke«, je sledilo njihovo ocenjevanje. Obiskovalci so lahko poskusili, kaj vse so pripravile gospodinje. Seveda tudi brez petja in plesa ni šlo. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA ROGATEC PRAZNUJE 9 »Gepelj« je znan tako na širšem Slovenskem kot tudi na Hrvaškem. V preteklosti so bili lastniki »geplja« zgolj bogati kmetje, revni so morali vse delo opraviti »na roke«. Najtežja je bila mlačev s cepci. Zahtevala je dobro fizično pripravljenost in zbranost. Udarec ob nepravem času je lahko povzročil tudi kakšno buško ali še kaj hujšega. Na »vejači« so ločevali »zrno od plev«. Na eni strani lesene naprave je »izletaval« odvečni material, na drugi pšenica oziroma zrnje. Ljudske pevke iz Rogatca so pokazale, kako težko je bilo pranje perila pred izumom pralnih strojev. Današnje ženske ne bi imele časa za tako dolgotrajno opravilo. Tudi mlade zanimajo stara opravila Ker je bilo na prireditvi kar precej mladih, smo jih povprašali, zakaj so se je udeležili in kako gledajo na ohranjanje kulturne dediščine. Različna društva žena so prikazala, kako narediti dobro sirovo potico. Društvo Gaja iz Rogaške Slatine je pripravilo »zavihanko« iz krušnega testa z dodatkom jabolk in orehov. Dolgoletna sejemska tradicija Ob prazniku Občine Rogatec je avgusta in bo tudi v začetku septembra vrsta kulturnih, športnih, družabnih in drugih dogodkov, ki dajejo utrip občini. Osrednja prireditev ob prazniku Občine Rogatec bo v soboto, 6. septembra 2014. Praznik Občine Rogatec je prva sobota v septembru. Praznovanje naj bi bilo v prvi vrsti povezano z dolgoletno sejemsko tradicijo v kraju. Že pred letom 1550 je nadvojvoda Ferdinand I. odobril trgu Rogatec tedenski sejem ob sredah in določil tri datume za letne sejme. Število sejmov se je iz leta v leto spreminjalo. Tako so bili med drugim znani Marjetin, Jožefov, Jernejev in Andrejev sejem ... Najdaljšo tradicijo ima zagotovo Jernejev sejem, ki je 24. avgusta, hkrati pa je Jernej več kot 700 let zavetnik kraja. Občina je v začetku julija objavila tudi razpis za podelitev občinskih priznanj, ki bo odprt do 8. avgusta. Občani lahko predlagajo kandidate za častnega občana, prejemnika plakete ali priznanja občine in prejemnika denarne nagrade. TV Gordana Bilušic, tec: »Zato da lahko vidim, kako so včasih delali, da ni bilo vse tako enostavno, ko je danes, ko imamo stroje, traktorje, kombajne in podobno. Včasih tega ni bilo. Bile so sicer krave, vendar so morali veliko delati na roke. Naša mlajša generacija je že navajena na tehnologijo, ki jo imamo, in mislim, da bi nam bilo zelo težko delati tako, kot so včasih.« Družina Poslek, Rogatec: »Prišli smo pogledat, kaj se tu dogaja. V živo je »fajn« videti, sinčku so na primer krave zanimive. Stari običaji izginjajo, se izgubljajo, mi mladi pa marsikdaj ne vemo, kako je bilo včasih. Tukaj pa se lahko malo pogovorimo in tudi otrokom kaj pokažemo. Dobro je, da se tudi domačini udeležimo takšnih prireditev, da ni to samo za neke zunanje povabljence. Z udeležbo pokažemo, da podpiramo domača društva in da nam je mar za kraj ter da radi tu živimo.« Valerija Bukšek, Rogatec: »Prireditev je zelo pomembna, ker nekateri, ki pridejo od drugod, iz mest, ne poznajo teh obrti. Tudi sama nekaterih stvari nisem poznala, dokler nisem prišla sem. Mislim, da bi se to moralo ohraniti tudi za naprej. Da bi lahko mlajši tudi od drugod iz Slovenije videli, kako se je včasih delalo. Med mladimi so žal zelo redki, ki jih zanima ohranjanje te dediščine.« MEDNARODNA ŠPEDICIJA DAJ, d.o.o. Poslovalnica Celje, Kidričeva 34, 3000 Celje 10 ROGATEC PRAZNUJE Vodilni igralec v opremi za industrijo pijač Ekipa 30 zaposlenih večino prometa ustvari izven naših meja - Podjetje v letošnjem letu načrtuje štiri milijone evrov prihodkov Podjetje Petek iz Rogatca je specializirano za izdelavo opreme, po kateri povprašuje živilska industrija, natančneje proizvajalci pijač. Po tehnologiji izdelave in sistemu, ki uporabnikom omogoča varčevanje z energijo in vodo, se uvršča med štiri največje tovrstne izdelovalce opreme v Evropi. Izdelki, ki nosijo moder logotip te gospodarske družbe, so prisotni na vseh celinah. Kljub temu da sprehod po proizvodnji pusti vtis, da je vodenje takšnega podjetja bolj v moški domeni, se z njim vse bolj uspešno spoprijema Sinja Petek, ki je sicer zadolžena za marketing. Lastnik podjetja je njen oče Boris, ki se je v samostojno podjetništvo podal leta 1990. Ker je bil prej zaposlen v podjetju, ki je proizvajalo pijače, je razmišljal o možnostih, kako bi na tem področju uveljavil svoje znanje in podjetniške zamisli. Poleg tega, da je pravočasno zaznal potrebe trga, je pravo smer našel tudi po zaslugi spleta okoliščin, pravi. Želja po razvoju lastnih izdelkov je bila odločilna, da je začel razmišljati o lastni proizvodnji. Kot pravi, je to še posebej pomembno zato, ker omogoča nadzor procesa izdelave in lažje zagotavljanje celotnega potrebnega servisa kupcem. Od sokov do piva Določena oprema, ki nastane v proizvodnji v Rogatcu, je namenjena za pripravo brezalkoholnih pijač - različnih ga-ziranih ali negaziranih pijač, sokov, sirupov aromatiziranih vod - preden proizvajalci z njimi napolnijo embalažo. V ta namen družba izdeluje posebne ploščne in cevne pasterje ter celovite siruparne. Proizvaja tudi tunelsko tehnologijo, ki omogoča toplotno obdelavo pijače, potem ko je že v embalaži. Pijača, ki zahteva takšno obdelavo, bodisi gretje, hlajenje ali pasterizacijo, je na primer pivo. Kot pravi Sinja Petek, je prav pasterizacija v tunelih del programa, po katerem je podjetje Petek najbolj prepoznavno na tujih trgih in s katerim oskrbuje svetovno tržišče. Lokalno okolje bi bilo, kot poudarja, za omogočanje razvoja tunelske pasterizaci-je znatno premajhno. Poleg opreme za proizvodnjo pijač podjetje Petek zagotavlja še opremo za prehrambno industrijo, mlekarstvo ter kemijsko in farmacevtsko industrijo. Mednarodno orientirani Medtem ko je podjetje lani 80 odstotkov svojih prihodkov ustvarilo čez mejo, se je v letošnjem letu delež izvoza povečal na 96 odstotkov. Po besedah Sinje Petek takšno razmerje pomeni, da je podjetje že pokrilo domače potrebe. In kam vse sežejo poslovne niti podjetja? To je sprva načrtovalo in zagotavljalo opremo za kupce na območju držav nekdanje Jugoslavije. Danes je prisotno na vseh celinah, čaka le še na priložnost v Severni Ameriki. Petkovo opremo lahko najdemo v sto različnih podjetjih v 30 državah sveta, med drugim v Nemčiji, Veliki Britaniji, Severni Irski, SPODBUDNA ZGODBA »Za vsak posel v tujini moramo preveriti, če so modeli zavarovanja plačila ustrezni ali ne oziroma ali so potrebni dodatni ukrepi zavarovanja. Prisotnost na svetovnem trgu pomeni tudi svetovno konkurenco. Zato je treba ponuditi vrhunski izdelek za sprejemljivo ceno. Kupci znajo prepoznati, kaj je zanje optimalno. Najugodnejša cena ni edino merilo,« pravi Sinja Petek. V družinskem podjetju, katerega temelje je postavil Boris Petek, je njegova hči Sinja našla izziv in dobila priložnost, da v poslovanje prenese svoje znanje trženja. Kot pravi, je vpeljala predvsem nekaj novih tržnih komunikacijskih poti. Se je morala pa pošteno poglobiti tudi v strojništvo in dobro spoznati opremo, ki jo prodaja. Romuniji, na Poljskem. Med kupci so med drugim svetovne korporacije, kot je InBev, in pivovarne Heineken, Paulaner in Carlsberg. Podjetje počasi stopa tudi na azijski trg, čeprav so na Kitajskem Boris Petek pravi, da je realnost svetovnega trga še bolj kruta, kot so razmere na domačem trgu. »Velike korporacije imajo izjemno zahtevne plačilne pogoje. Za naše izdelke, ki so investicijska oprema, ne dajejo predujma. Prvi del plačila je realiziran v 90 dneh po dobavi opreme. Dokončno plačilo sledi približno leto ali leto in pol po dobavi opreme.« in Japonskem močna konkurenčna podjetja. Reference je med drugim nabralo že v Kirgizistanu, Kazahstanu, Alžiriji, Avstraliji, Braziliji. Najbolj zgovoren osebni stik Vpetost v mednarodni prostor je po besedah Sinje Petek izjemno pomemben zaradi prodajne strategije družbe. »Zavzemamo se za osebni stik s kupci. Čim več jih poskušamo obiskati ali jih povabiti k nam. Naročnikom lahko pokažemo fotografije ali katalog, veliko bolje pa je, če se lahko dotaknejo opreme. Čim več referenc na čim širšem področju pomeni, da lahko gredo interesenti to opremo pogledat in se prepričajo na lastne oči,« poudarja. Največji letni vložek v prodajo podjetje namenja sejemskim predstavitvam. Udeležuje se mednarodnih sejmov Brau Beviale in Drinktec, ki sta specializirana za industrijo pijač. Prihodki rasejo Letni promet družba povečuje približno za 10 do 20 odstotkov. Leta 2013 so bili vsi prihodki za približno 15 odstotkov višji kot leto prej in so znašali približno 3,3 milijona evrov. Letos načrtuje celotne prihodke v vrednosti štiri milijone evrov. Že podpisane pogodbe kažejo, da bo cilj najverjetneje dosežen, morda celo presežen. Podjetje zaposluje 30 ljudi. Povečan obseg dela v proizvodnji pokriva z izvajalci, ki prihajajo iz drugih držav. Kot pravi Sinja, so razlogi za takšno odločitev previsoki stroški dela in neustrezno go- spodarsko okolje pri nas. Prav zaradi omenjenih vzrokov v predalih vodstva podjetja že dve leti čakajo načrti za širitev proizvodnje. Ta bi sicer omogočala zaposlitev približno 20 dodatnih proizvodnih delavcev ključavničarjev. Če se pogoji doma ne bodo spremenili, je rezervni načrt selitev proizvodnje v drugo okolje. Kader izobražujejo sami Vsaj 40 odstotkov zaposlenih ima visokošolsko izobrazbo, v glavnem gre za inženirje strojne in elektro smeri. Za prodajo skrbijo ekonomisti in Sinja, ki je komunikologinja. Med proizvodnimi delavci je lepo število varilcev. Te v podjetju dodatno izobražujejo, da varilni postopki ustrezajo visokim kriterijem živilske industrije. Znanje zaposlenih, ki prihajajo večinoma iz lokalnega okolja, v podjetju skrbno preverjajo. Strokovni delavci so večinoma iz bližnjih krajev. To je po prepričanju sogovornice prednost. »Ker na podeželju ni veliko delovnih mest, so zaposleni, ki ostanejo tukaj, bolj pripa-dni skupnim interesom - tako svojim kot interesom delodajalca.« TINA VENGUST Foto: GrupA Zaposlene v podjetju Petek poskuša vodstvo motivirati z delom osebnega dohodka, ki predstavlja stimulacijo za več in bolje opravljeno delo. Tiste, ki ne izpolnjujejo zadanih ciljev, opozarja, da pričakuje izboljšanje. Sinja Petek pojasnjuje, da zaradi omejitev okolja v podjetju trenutno ne morejo vzpostaviti takšnega sistema nagrajevanja, kot bi si želeli. Udeleženci likovne kolonije Rogatec Strmol so minuli torek spoznavali znamenitosti Rogatca, ki se bodo po koncu srečanja ohranile na slikarskih platnih. Osmo slikarsko druženje Praznično dogajanje v Občini Rogatec najavlja več dnevna mednarodna slikarska likovna kolonija, ki jo od torka, 5. avgusta, do petka, 8. avgusta, organizira Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Slikarka Erna Ferjanič je povedala, da so organizatorji kolonijo pripravili v želji, da bi popestrili poletni kulturni utrip v občini. Pri tem jim izdatno pomagajo domačini, ki gostijo udeležence. Kolonija je mednarodna, letos so svojo udeležbo napovedali Stane Petrovič, Tatjana Mijatovič, Lojze Kalinšek, Dražen Pavlovič in Vida Slivniker. Slikarji so so si minuli torek ogledali znamenitosti Rogatca", kot so baročna cerkev, muzej na prostem, dvorec Strmol, Donačka Gora in rogaški trg. Tako so spoznali motive, ki so jih nato prenašali na svoja platna. Pod čopiče so jim ves čas gledali tudi domačini, ki z veseljem spremljajo delo gostov. Po koncu letošnje kolonije bo ta petek ob 18. uri sledilo odprtje razstave nastalih del na dvorcu Strmol. Ob tej priložnosti bo izdan tudi predstavitveni katalog. TV, foto: Erna Ferjanič KULTURA 11 Matjaž Kavčič, sicer vodja Galerije Nika Ignjatiča, je v petek odprl razstavo več kot 20 fotografij, ki jih je v zadnjih petih letih posnel večinoma na potovanjih po nekdanjih jugoslovanskih republikah. (Foto: ŠO) Življenje je testament V Galeriji Nika Ignjatiča tokrat razstavlja Celjan Matjaž Kavčič Kljub temu da smo sredi poletnih počitnic, ko na kulturnem parketu enako kot tudi na večini ostalih vlada dopustniško zatišje, je v Galeriji Nika Ignjatiča še kako živahno. V petek je v njej odprl svojo prvo samostojno fotografsko razstavo Matjaž Kavčič, sicer v prvi vrsti znan kot vodja te celjske galerije Na okopih. Osnova umetniškega projekta, imenovanega Testament, je serija fotografij. Če se na prvi pogled zazdi, da so njihovi motivi nanizani brez kakršnegakoli smisla, obiskovalec, ki si vzame čas in se zatopi vanje, ugotovi, da jih povezujejo najrazličnejše življenjske situacije. Matjaž Kavčič je minljivost življenja simbolično ponazoril s testamentom in tako ustvaril navidezno rdečo nit. Abstraktno in vizionarsko Več kot dvajset fotografij je dopolnil z inštalacijo. Na eni od sten so kopije knjige, izdane leta 1902, ki opisuje in s slikami prikazuje nastanek življenja, po prostoru pa so razporejene tri vitrine s predmeti, ki se navezujejo na delovanje človeka od rojstva do smrti. Kurator razstave Matej Če-pin je Kavčičevo inštalacijo opredelil kot umetniški projekt, ki deluje kot nekakšen kafkovski proces, v katerem ljudi obsodijo brez razloga oziroma se ti obsodijo kar sami. »S Testamentom Kavčič s skrivnostno in psihološko tematiko predstavlja svoj prvenec avantgardno, abstraktno in vizionarsko, skoraj neobvladljivo.« Prav z zadnjim se najverjetneje strinjajo tudi obiskovalci galerije. Kajti brez kančka domišljije in razumevanja osnovnih potez sodobne umetnosti - v kateri lahko še tako velik nesmisel, za katerim se sicer skriva močna simbolika, postane umetniški projekt - Kavčičeve razstave ni mogoče razumeti. Galerija še živi Galerijo v Gosposki ulici oziroma Na okopih, eno od štirih celjskih tovrstnih razstaviščnih prostorov, je leta 2002 z Društvom otroci otrokom ustanovil pokojni celjski slikar Niko Ignjatič in jo poimenoval Nikca. Ko je leta 2009 umrl, so jo njegovi prijatelji, med drugim tudi Kavčič, v spomin nanj preimenovali v Galerijo Nika Ignjatiča, kot se imenuje še danes. Njena vrata so na stežaj odprta mladim še neuveljavljenim likovnikom ne samo iz Celja, temveč iz vse Slovenije. Društvo že več let dobro sodeluje z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki v galeriji že tradicionalno pripravlja likovno razstavo svojih članov, in s celjskim zavodom Socio ter celjsko šolo za otroke s posebnimi potrebami. ŠPELA OŽIR Minljivo kot peščena sipina Celjski fotograf Vinko Skale je v petek na celjskem Starem gradu odprl razstavo fotografij z naslovom Erozija. Na ogled je postavil malo več kot 20 fotografij z motivom peščenih morskih obal. Z njimi simbolično prikazuje minljivost vsega, kar je na svetu. »Na peščeni plaži morski valovi ustvarjajo in brišejo sipine. Povsem podoben je tudi naš svet, v katerem stvari nastajajo in propadajo,« pravi Skale, ki želi z razstavo opomniti ljudi, kako majhni smo in kako kratko je naše življenje. Celjski fotograf je tovrstne motive javnosti prvič predstavil pred približno letom v Rogaški Slatini. Tokratno razstavo je nadgradil in obogatil še z nekaj novimi fotografijami. ŠO Ponarodele pesmi v dixieland preobleki Za poletni kulturni utrip v središču Žalca skrbi tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem. S sklopom prireditev, imenovanim Poletje v Žalcu, v prenovljeno mestno središče prinaša koncerte različnih glasbenih skupin. V petek zvečer je nastopil Celjski dixieland, ki se je predstavil z zanj klasičnim glasbenim programom in obenem poskrbel za presenečenje, ko je Spodnjesavinjčane navduševal s slovenskimi ponarodelimi skladbami v dixieland izvedbi. Ansambel, ki sta ga pred približno desetimi leti ustanovila pokojni Edi Goršič in Andrej Cimerman, danes sestavlja sedem glasbenikov, ki se sicer v prvi vrsti posvečajo igranju tradicionalnih dixieland skladb v sodobni preobleki. Naslednji koncert v sklopu Poletja v Žalcu bo že jutri, ko bo nastopila skupina DeVox iz Mozirja. ŠO Priporočamo Otroci z likovniki Center sodobnih umetnosti Celje letošnji avgust pripravlja štiridnevne ustvarjalne delavnice, ki jih vodijo znani celjski umetniki. Otroci se na delavnicah, ki so vsak teden v avgustu, od torka do petka, spoznavajo z različnimi vizualnimi mediji, tehnikami in načini likovne ter vsebinske obravnave izbrane teme. Prvi teden delavnico vodi slikar Tomaž Milač. Devet otrok, večinoma starih od 5 do 9 let, spoznava medij slike in risbe, slikarski motiv ter snovanje lastne likovne zgodbe. V različnih likovnih tehnikah izdelujejo slikanico oziroma strip z živalsko tematiko. Prihodnji teden sledi delavnica v družbi Manje Vadla, ki bo otroke spodbudila k razmišljanju o razburljivih potovanjih, ki so jih doživeli doma in na tujem. Predzadnji teden bo Andreja Džakušič poskušala prebuditi ustvarjalnost otrok skozi povezavo med naravo in umetnostjo, delavnica Maje Hodošček, ki bo zadnji počitniški teden, pa bo temeljila na spoznavanju telesnih lastnosti, materialov in sporočilnosti kipa kot živega objekta. ŠO NA KRATKO Risbe in slike - portreti in konji GORNJI GRAD - V gornjegrajski Galeriji Štekl je Kulturno društvo Gornji Grad v četrtek pripravilo odprtje razstave arhitekta in slikarja Tadeja Žugmana iz Ljubljane. O njem je akademski slikar Stane Jagodic povedal, da je resnično talentiran risar, čeprav nima za seboj večletnega študija na slikarski akademiji, ima pa dovolj močne risarske izkušnje, ki jih je osvojil na fakulteti za arhitekturo. Vsekakor je talentiran ustvarjalec in dober poznavalec človeške in živalske anatomije. Njegova poteza je virtuozna, elegantna, modeli so zaznamovani s prefinjenim senčenjem, kar spominja na neoklasicistične mojstre in je blizu plemeniti fotografiji. Na razstavi z naslovom Risbe in slike - portreti in konji si obiskovalci lahko ogledajo številne portrete bolj ali manj znanih oseb ter številne risbe konjev, pri katerih je avtor odlično povzel zlasti njihovo gibanje. S kulturnim programom so odprtje razstave popestrila Lamprečka dekleta. HŽ Koncert priznanih saksofonistov KOZJE - V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda je bil minulo soboto celovečerni uvodni koncert v izvedbi profesorjev šole seminarja za saksofon Leva Pupisa in Betke Bizjak Kotnik. Na klavirju ju je spremljal pianist Marko Bogdanovič. Lev Pupis velja za enega vodilnih klasičnih slovenskih saksofonistov mlajše generacije. Študiral je na Dunaju, v Parizu in Ljubljani, kjer je zaposlen na konservatoriju za glasbo in balet. Betka Bizjak Kotnik je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se kot prva študentka specializacije saksofona vpisala na podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Na gradu Podsreda so tako z uvodnim koncertom profesorjev začeli mednarodni seminar za saksofon. Udeleženci prihajajo iz Slovenije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Italije. JP V kino pod kozolec BRASLOVČE - Prosvetno društvo Braslovče tudi v avgustu pripravlja kino projekcije na prostem. V petek zvečer je bil na odprtem prizorišču Pod kozolcem na ogled drugi letošnji film, komična drama Barbare Zemljič z naslovom Panika. Prosvetno društvo, ki ga po novem vodi Jerneja Kolar, v prvi vrsti predstavlja slovensko filmsko produkcijo. Kolar-jevo veseli, da med obiskovalci niso zgolj domačini, temveč tudi prebivalci iz širše Spodnje Savinjske doline. Letos so na ogled tri brezplačne filmske projekcije. Zadnji bo v petek, 22. avgusta, med gledalci še danes zelo priljubljen slovenski film To so gadi. ŠO Na ogled slikarska razstava BISTRICA OB SOTLI - V domači galeriji v Kunšperku je od začetka avgusta na ogled slikarska razstava ljubiteljske umetnice Alenke Augustinčič. Avtorica se predstavlja z akvareli in akrili ter tudi v oljni tehniki. Tematika slik je zelo pestra, od pokrajine, tihožitja do portretov. Kot pravi Augustinčičeva, slika z vsem, kar ji pride pod roko. Kadar nima na voljo slikarskih barv, uporabi jupol ali tudi olje za traktorje. Alenka Augustinčič, 70-letna upokojenka, se redno udeležuje slikarskih tečajev. To je že njena tretja razstava. Trenutno razstavlja tudi v domu upokojencev v Brežicah. Slikati je začela, ker je ob tem pozabila na vsakdanje težave in se je tako osredotočila na lepše strani življenja. JP Oratorij povezal mlade VRANSKO - Na Vranskem je bil prejšnji teden, od ponedeljka do petka, oratorij za otroke, stare med 5 in 14 let. Mladi Vranšani z Matejo Novak na čelu so ga v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo organizirali že peto leto zapored. Udeležilo se ga je 70 otrok z Vranskega in iz okoliških krajev, program, ki je bil letos pod geslom - Na tvojo besedo, pa je pripravilo 20 animatorjev. Za glavnega junaka oratorija so izbrali apostola Petra, ribiča, ki je na Jezusovo osebno vabilo postal eden izmed dvanajsterih apostolov, po Jezusovi smrti in vstajenju pa prvi papež. ŠO 12 NAŠA TEMA Oskrbovana stanovanja za boljše čase Kljub pomislekom prostorski načrt sprejeli »na zalogo< ŠMARJE PRI JELŠAH -Občinski svet je na zadnji seji potrdil občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo oskrbovanih stanovanj na območju Lorgerjeve domačije. Zemljišče je umeščeno pod sedanjim domom upokojencev, blizu kulturnega doma in občinskega središča. Ker je od začetkov priprave projekta minilo sedem let, v tem času pa so se izrazito spremenile družbene razmere, nekateri občinski svetniki dvomijo, da bo do uresničitve tega projekta sploh kdaj prišlo. Občina je projekt, ki zajema gradnjo do 87 oskrbovanih stanovanj z dnevnim centrom, s sobami za socialno ogrožene, komunalno in prometno ureditev območja ter ureditev zunanjih površin, začela pripravljati leta 2008. Zanj je pridobila štiri arhitekturne rešitve. Odbor za komunalno dejavnost in občinski svet sta se zavzela za različico, ki omogoča povezavo z obstoječim domom upokojencev in postopno gradnjo, hkrati pa zahteva prestavitev potoka, ki teče po dolini. Občinska uprava je načrt razgrnila že leta 2010 in zbirala mnenja. Pridobivanje soglasij se je nato zavleklo. Samo na soglasje Agencije RS za okolje je pripravljavec OPPN, to je Razvojni center Planiranje, čakal dve leti. Zemljišče »Lorgerjeva domačija« je po prepričanju občinske uprave primerno mesto za varovana stanovanja, saj zagotavlja povezavo storitev z obstoječim domom. Neza-nemarljiv je tudi vidik vključenosti stanovalcev v naselje oziroma center, kjer so na razpolago vse potrebne storitvene kapacitete, in sicer trgovine, pošta, zdravstvena služba, banka, lekarna, kulturni dom s knjižnico, upravne stavbe, cerkev. Do naštetih ustanov je največ 500 metrov. Pri občinskih svetnikih je prevladala odločitev, da je za območje bolje sprejeti prostorski načrt, ki je lahko kasneje deležen sprememb in dopolnitev. V nasprotnem primeru bi morala občinska uprava postopek začeti znova. To bi ga ponovno zavleklo, nastali bi tudi novi stroški. Nič ni več enako Potrebe in želje po oskrbovanih stanovanjih so se v vsem tem času v občini zmanjšale, tudi povpraševanje za vključenost v obstoječi dom upokojencev je manjše, je povedala vodja oddelka za gospodarstvo v občinski upravi Šmarje pri Jelšah mag. Zin-ka Berk. Spremenjene gospodarske razmere so po njenih besedah otežile tudi pridobivanje investitorjev. Občinska uprava jih je skušala pridobiti, med drugim se je obrnila na nepremičninski sklad, vendar razgovori niso obrodili sadov. Zemljišče torej ostaja pripravljeno, ko bodo potrebe po tovrstni gradnji, je še dodala Berkova. Prevelike ambicije? Nekateri občinski svetniki so izrazili pomisleke, da bo projekt kdaj sploh v celoti uresničen. Sprejem načrta in morebitna gradnja bosta po prepričanju Davida Stu-pice (Zares) uničila zelene površine, spremenila videz doline in omejila razvoj tega prostora za naslednja desetletja. Stupica je še menil, da je izbrana različica načrta neprimerna, da bi moral imeti pri določanju tipa gradnje besedo tudi investitor in da bo morda potrjen OPPN prej koga odgnal, kot da bi ga privabil. Zato se je zavzemal, da bi občinska uprava sprejem načrta odložila. Končati začeto Janez Colnerič (SD) in Janko Šket (SDS) sta na primer opozarjala, da je občinski svet ob predstavitvi projektov večinsko podprl prav to različico, poleg tega pa so bili z umeščanjem v prostor povezani stroški in več let prizadevanj. Zaradi vsega naštetega sta spodbujala k temu, da bi občinski svet OPPN podprl. Tudi Stanko Javornik (SLS) se je strinjal, da je naloga občinskega sveta sprejemati temeljne prostorske načrte, ki morebitnim zainteresiranim odprejo vrata, ko za to nastopi pravi čas. Izvedba v daljni prihodnosti Da je območje, ki je namenjeno za starejše občane, modro urediti tako, da bo tam možna gradnja oskrbovanih stanovanj, je odločen župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. Dodaja, da gradnja ne bo drastično posegla v prostor. Ker bo najverjetneje uresničen le del predvidene gradnje (15 do 20 stanovanj), zelenih površin ne bo bistveno manj. Kdaj bodo izvajalci zakopali prvo lopato, ostaja neznanka, pravi: »Občina teh stanovanj najverjetneje ne bo gradila. Tisti, ki bodo v to vložili svoj denar, pa bodo to zagotovo storili zelo premišljeno. Zato je ta OPPN sprejet, če lahko tako rečem, skoraj >na zalogo<.« TINA VENGUST Foto: Občina Šmarje pri Jelšah Starejši na podeželju ostajajo doma Direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Majda Koren je povedala, da med starejšimi ali med njihovimi svojci, ki so v stiku z omenjenim domom, ni povpraševanja po možnosti bivanja v oskrbovanih stanovanjih. »Ljudje se zavedajo, da je najem takšnih stanovanj drag, še posebej za razmere na podeželju. Tukaj si ljudje na različne načine poskušajo pomagati med sabo. Več gospodinjstev na primer skupaj pripravlja kosila in si jih nato porazdeli. V mestu je zagotovo drugače.« Korenova je pojasnila, da so se v zadnjih dveh letih močno spremenile tudi razmere na področju vključenosti starejših v domove. Spremembe se odražajo v tem, da čakalne dobe za sprejem v šmarski dom upokojencev skoraj ni več. Razlogov za to je več, med njimi je naštela odvzem varstvenega dodatka in slabšo finančno spodobnost družine ali kar celega roda. »Na podeželju živi namreč v eni hiši tudi več generacij, mladi se soočajo z brezposelnostjo, zato ljudje ostajajo doma in pomagajo preživljati družino s pokojnino, ki jo imajo,« je pojasnila. Šmarski dom lahko sprejme 206 stanovalcev, in to skupaj z dislocirano enoto, ki bo čez dober mesec svoja vrata odprla v Podčetrtku. Z gradnjo te enote dom ni povečal števila postelj, ampak je večposteljne sobe spremenil v eno- in dvoposteljne. Z območja šestih občin šmarske upravne enote je v dom trenutno vključenih 147 stanovalcev, in sicer 60 iz občine Šmarje pri Jelšah, 30 iz občine Rogaška Slatina, 5 iz občine Bistrica ob Sotli, 16 iz občine Kozje, 22 iz občine Podčetrtek in 14 iz občine Rogatec. Karolina Pratneker iz Celja, 75 let: »Starosti ne želim preživeti niti v varovanem stanovanju niti v domu upokojencev. Če bi se že odločila za varovano stanovanje, pri čemer ideja sploh ni slaba, si njegove uporabe ne bi mogla privoščiti. Je namreč veliko dražja kot 420 evrov, kolikor znaša moja pokojnina. Upam, da bom lahko čim dlje živela doma. V primeru, da bi imela možnost izbirati med varovanim stanovanjem in domom starejših občanov, bi se seveda raje odločila za prvo, saj se človek v njem verjetno počuti bolj samostojno.« Marija Kračun iz Celja, 53 let: »Varovana stanovanja so zelo pozitivna za starejše ljudi. Dandanes otroci zaradi celodnevnih služb težko skrbijo za starše. Če so v varovanih stanovanjih, so lahko brez skrbi, saj vedo, da je zanje poskrbljeno in da so na varnem. Žalostno je, da je tovrstna oskrba precej draga. S pokojninami, ki jih imajo starejši, si jo zato ne mora privoščiti skoraj nihče. Pri plačilu jim ne morejo pomagati niti otroci, ki z dohodki težko preživijo že svoje družine.« Oskrbovana stanovanja so jena, ljudem pa ne glede na n kakovost življenja. Ljudje se z njihov morebiten odhod v dc namreč ohraniti čim več last pomudili v Šmarju pri Jelšah, premičnih pri njih. V snopiču Colnar, ki je veliko lastniško : in je ... zadovoljna s to življen Pred zas in v LAŠKO - Dom starejših Laško ima za najem na voljo sedem oskrbovanih stanovanj, medtem ko je pet stanovanj lastniških, saj so bila pred časom odkupljena. Trenutno so stanovanja, ki jih je možno najeti, zasedena. Čakalna doba za vselitev je od pol leta naprej. V prvi polovici letošnjega leta so se zamenjali stanovalci dveh stanovanj. Oskrbovana stanovanja so pod streho doma v Debru. Direktorica doma Janja Pod-koritnik Kamenšek meni, da je precejšnje zanimanje za stanovanja med drugim posledica bližine Thermane Laško. Najemniki oskrbovanih stanovanj se namreč radi odločajo za storitve zdravilišča. Na njihovo redno ceno imajo 20 odstotkov popusta, letno karto za kopanje dobijo še ugodneje. »Za tako obliko bivanja se na jesen življenja odločajo Oskrbovan večino pre Oskrbovana - varovana stai gibalno oviranim osebam. St klic v sili 24 ur na dan. Namenjena so starejšim, ki s trebujejo institucionalnega var pa smo mimoidoče na celjskih varstvu tudi zase. Ugotovili sm bi si bivanje v njih le stežka pr Erika Potočnik iz Celja, 78 let: »Varovano stanovanje je super za ljudi, ki imajo denar. Sama vem, da si ga ne bi mogla privoščiti. S 600 evri pokojnine lahko o njem le sanjam. Njegov način uporabe se mi zdi zelo dober, vendar na žalost večina ljudi po mojem mnenju zaradi omejenih finančnih sredstev nima možnosti, da bi v tovrstnih stanovanjih preživljala starost.« NAŠA TEMA 13 oblika bivanja starejših ljudi. V tujini je že zelo znana in razšir-jihovo starost zagotavlja primerno, predvsem pa samostojno, a to obliko preživljanja starosti odločajo predvsem za to, da se ima za ostarele čim bolj odloži. Vsakdo si želi tudi na starost ne zasebnosti in samostojnosti. V tokratni naši temi smo se Celju in Laškem in preverili, kakšna je ponudba tovrstnih ne-Zgodbe s Celjskega pa objavljamo zgodbo 85-letne Viktorije stanovanje že pred leti zamenjala za najemniško oskrbovano jsko odločitvijo. Uredništvo Inosti sta »ebnost varnost V stolpiču je 14 garsonjer in 13 dvosobnih stanovanj, od letošnjega julija je najemnina za 32 kvadratnih metrov veliko garsonjero 190 evrov, za 53 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje pa 304 evre. Višina najemnine se usklajuje s stopnjo inflacije v preteklem letu, v njej pa seveda niso zajeti obratovalni stroški. Čim bliže Domu ob Savinji Dolga čakalna vrsta za vselitev v oskrbovano stanovanje - A za starejše niso privlačne vse lokacije tisti, ki jim zdravje še precej služi in so še samostojni, še lahko poskrbijo sami zase. Kljub temu se zavedajo svojih omejitev. V oskrbovanih stanovanjih imajo zasebnost, za vsak primer pa jim je 24 ur na dan na voljo zdravstveno osebje,« je pojasnila. Kot ugotavlja, je polovica najemnikov domačinov, druga polovica prihaja iz drugih občin. Lahko prinesejo svojo opremo Stanovanja so velika od 26 do 31 kvadratnih metrov. Cena najema znaša 12,35 evra za kvadratni meter. Arhitekturno in lokacijsko so brez ovir in v celoti prilagojena potrebam bivanja starega človeka. Opremljena so kot hotelske sobe, vsako ima predsobo, kopalnico in dnevni prostor, nekatera imajo kuhinjo. Dom starejših Laško iz oskrbovanega stano- ANKETA vanja na željo uporabnikov odstrani domsko pohištvo, stanovalci pa si lahko prostor opremijo po svoje. Po željah najemnikov Najemniki dodatne storitve naročajo po lastnih željah. Dom starejših Laško stanovalcem v oskrbovanih stanovanjih za plačilo ponuja socialno oskrbo do osem ur tedensko. Omenjena oskrba zajema pomoč pri organizaciji bivanja, organizirano prehrano (po en pripravljen obrok na dan), pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Kot je še povedala direktorica Doma starejših Laško, najemniki oskrbovanih stanovanj večinoma naročajo kosilo, medtem ko si zajtrk in večerjo pripravijo sami. TV CELJE - V stolpiču v Kajuho-vi ulici 15 v neposredni bližini Doma ob Savinji je 27 oskrbovanih stanovanj, od tega jih je polovica v lasti družbe Nepremičnine Celje, preostalih 13 pa v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zanimanje starejših Celjanov za najem teh stanovanj je že leta zelo veliko, številke na čakalni listi se sicer nekoliko spreminjajo, a trenutno je čakajočih na najem stanovanja več kot 130. Kako težko je v Celju priti do oskrbovanega stanovanja, pove podatek, da se je v celem lanskem letu v stolpič vselila zgolj ena nova najemnica, v tem času pa se je na čakalno listo prijavilo 11 novih prosilcev. Tudi letos je bila v prvih sedmih mesecih podpisana zgolj ena sama pogodba z novim najemnikom. Kot poudarjajo v družbi Nepremičnine, je čakalno dobo za najem oskrbovanega stanovanja nemogoče oceniti, vsekakor pa bi jih v mestu nujno potrebovali še nekaj deset. Čeprav število čakajočih na najem oskrbovanega stanovanja vztrajno narašča, v družbi ocenjujejo, da čakalna lista vendarle ni povsem skladna z resničnimi potrebami in da se nekateri prijavljajo tudi »na zalogo«. Kot pravi direktor družbe Primož Brvar, se je to pokazalo tudi ob zadnji sklenitvi najemne pogodbe, saj se je v stanovanje vselil šele 20. prosilec s čakalne liste. A tudi ta podatek ni dovolj natančen, saj ne pomeni, da bi bilo tudi naslednjih 19 takšnih, ki so se v čakalno vrsto postavili že nekaj let prej, preden bi se v oskrbovano stanovanje dejansko želeli vseliti. Brez konkretnih napovedi Glede na demografske podatke, ki seveda tudi v Celju kažejo na povečano število starejših, v družbi še opozarjajo, da je ob oskrbovanih stanovanjih treba poskrbeti tudi za več stanovanj, prilagojenih starejšim občanom. Ta so zdaj le v enem od nazadnje zgrajenih blokov v mestni četrti Dečkovo naselje. Vseh 21 starejšim občanom prilagojenih stanovanj v bloku Novi trg 10, ki so v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je namreč zasedenih. In medtem ko nekateri povprašujejo po možnostih za najem teh stanovanj, nekaj najemnikov, ki v njih živijo zdaj, sprašuje po možnostih selitve v oskrbovano stanovanje. Pri tem, poudarjajo v družbi Nepremičnine Celje, prav vsi prosilci za najem oskrbovanega stanovanja želijo biti čim bliže središču mesta. »Idealna in najbolj želena lokacija je čim bliže Domu ob Savinji, marsikdo pa bi bil zadovoljen tudi še streljaj stran,« pravi Brvar in dodaja, da zato zdaj v Celju razmišljajo o ureditvi oskrbovanih stanovanj v dveh zdaj praznih stavbah, ki bi ju bilo seveda treba temeljito preurediti. Glede na zaostrene razmere na trgu neprofitnih stanovanj, ko najemnine že nekaj let ostajajo zamrznjene, in glede na to, da je družba že precej zadolžena, saj njen dolg V stolpiču v Kajuhovi ulici 15 so posebej po meri grajena, funkcionalno povezana in potrebam starejših ljudi prilagojena stanovanja, v katerih so stanovalcem zagotovljeni tudi osnovna in socialna oskrba, zdravstveno varstvo in nega ter možnost uporabe celodnevne nujne pomoči preko klicnih naprav v sistemu storitve pomoč na daljavo. Vsa stanovanja so brez arhitektonskih ovir, prilagojena za bivanje starejšega človeka z opremljeno kuhinjo in s kopalnico, stolpič ima tudi dvigalo in lastno parkirišče, z Domom ob Savinji pa je tudi neposredno povezan s pokritim hodnikom. Najemniki, ki morajo biti starejši od 65 let, si ostalo opremo za stanovanje lahko izberejo sami, vendar brez dogovora z lastnikom ne smejo posegati v stanovanje tako, da bi spreminjali prostore ali vgrajevali dodatno opremo in naprave. presega 7 milijonov evrov, se naložbe v nobenem primeru ne bi lotili sami, ampak bi iskali partnerja. Najprimernejšega Brvar vidi prav v Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerim že zdaj sodelujejo. »Naša mala klinika« ali dijaški dom Kot eno od zdaj praznih stavb, v kateri bi lahko uredili oskrbovana stanovanja, župan Bojan Šrot omenja nedokončano »Našo malo kliniko« na Gla-ziji. Ta stavba sicer ni v občinski lasti, pred časom je na dražbi dobila novega lastnika, vendar so se Celjani z Ljubljančani že pogovarjali o možnostih sodelovanja. Če bo do dogovora prišlo, bi jo namreč lahko dobro izkoristili, saj župan omenja tudi možnost ureditve prepotrebnih prostorov za celjski zdravstveni dom, ki sicer v prihodnjih letih načrtuje gradnjo prizidka. Direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Brvar pa kot eno od možnosti omenja drugi, zdaj povsem prazen stolpič dijaškega doma ob Ljubljanski cesti. »A tudi to ni rešitev, ki bi bila dosegljiva v kratkem času,« še opozarja in dodaja, da bi morali v tem primeru stavbo povsem prenoviti, jo arhitekturno preurediti tako, da bi iz zdajšnjih sob »sestavili« stanovanja, ter vgraditi dvigalo. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA ia stanovanja za »draga? novanja bi najkrajše opredelili kot arhitekturno prilagojena anovanja so opremljena z dvigalom in s klicno napravo za ;o še toliko pri močeh, da lahko samostojno bivajo in še ne po-stva v domu za starejše. Lahko so najemniška ali lastniška, mi ulicah povprašali, če razmišljajo o tovrstnem institucionalnem o, da se jim uporaba zdi predraga, zato je večina prepričana, da ivoščila. Stane Vizjak iz Celja, 66 let: »Varovanih stanovanj ne poznam, zato o njihovih pozitivnih lastnostih in ceni uporabe ne morem soditi. O njih in o oskrbi v domovih za starejše občane še popolnoma nič ne razmišljam. Upam, da bom lahko karseda dolgo skrbel sam zase in ne bom potreboval kakršnekoli organizirane oskrbe.« Sabina Košenina iz Celja, 66 let: »Za varovana stanovanja sem že slišala, vendar jih podrobneje ne poznam. Za tovrstno oskrbo se namreč ne zanimam. Povsem dobro namreč shajamo, ko živimo skupaj z mamo. Velika prednost je, da sem v pokoju in imam ves dan čas, da ji pomagam. O varovanih stanovanjih zanjo oziroma domski oskrbi sploh ne razmišljam.« Franci Rozman iz Celja, 62 let: »Način delovanja oskrbe v sklopu varovanih stanovanj se mi zdi zelo dober. Starejši najverjetneje v njih nimajo občutka, da so neprestano pod nadzorom, in se zato počutijo lahko veliko bolj samostojno in koristno kot v domovih za starejše občane. Pred časom smo se z mamo že pogovarjali o možnosti bivanja v tovrstnih stanovanjih oziroma domovih, vendar smo ugotovili, da je še vedno dovolj zdrava, da skrbi sama zase.« ŠPELA OŽIR Foto: GrupA 14 IZ NAŠIH KRAJEV Skavti z vsega sveta Na Rogli Svetovni skavtski forum mladih Na Rogli so zbrani predstavniki skavtov z vsega sveta. Po svetu je 162 skavtskih nacionalnih organizacij, ki vključujejo štirideset milijonov skavtov. ZREČE - Na Rogli se je v ponedeljek začel prvi del največjega letošnjega mednarodnega srečanja v naši državi. Svetovnega srečanja skavtov, ki ga pripravlja Zveza tabornikov Slovenije, naj bi se v celoti udeležilo več kot tisoč udeležencev iz 130 držav. Prvi del velikega mednarodnega dogodka predstavlja dvanajsti Svetovni skavtski forum mladih na Rogli, ki se je začel v ponedeljek, ter drugi del štirideseta Svetovna skavtska konferenca. Ta drugi del bo v Ljubljani od ponedeljka, 11. avgusta. Na Rogli razpravljajo mladi na »konferenci v malem« o temah, o katerih bodo pozneje govorili še na konferenci v Ljubljani. Zadnji dan foruma na Rogli je danes, 7. avgusta. Osrednja tema letošnjega posvetovalnega foruma na Rogli je Eno drevo, mnogo vej, kar ponazarja enotnost skavtov, ki je v ospredju kljub različnosti pripadnikov tega svetovnega gibanja. Na Rogli razpravlja dvesto udeležencev z vseh koncev sveta o različnih temah, od vpliva skavtstva na razvoj posameznika do med-generacijskega sodelovanja. Prav tako bodo pripravili načrt dela za obdobje 2014-2017, ki ga bodo morali še sprejeti na Svetovni skavtski konferenci v Ljubljani prihodnji teden. Na Rogli predstavljata slovenske skavte delegata iz taborniških društev v Postojni in Ljubljani. V Hotel Planja na Rogli je tako prišlo v nedeljo veliko mladih z vsega sveta, ki bodo tam med drugim izvolili mlade svetovalce. Ti so v pomoč Svetovnemu skavtskemu komiteju. Ponedeljkove otvoritvene slovesnosti foruma na Rogli se je udeležil posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN za mlade, nekdanji skavt Ahmad Alhendawi, ki je nato v torek govoril udeležencem o mladih in svetovnih trendih. Zveza tabornikov Slovenije je uspela pridobiti organizacijo svetovnega skavtskega dogodka že pred tremi leti, ko so se zanjo potegovale tudi Firence. Letos mineva tudi 20 let od sprejema naše zveze tabornikov v Svetovno skavtsko organizacijo. BRANE JERANKO Foto: arhiv zveze tabornikov Obnovljena vas Juvanje Gradnja fekalne kanalizacije Juvanje-Radmirje LJUBNO - Juvanje je vas, ki leži na levem bregu Savinje ob potoku Juvanjščici in je odmaknjena v zaledje planine Ter. Ta majhna vas spada v župnišče Radmirje, kamor se ljudje tudi vključujejo v različne dejavnosti. V okviru gradnje fekalne kanalizacije Juvanje-Radmirje, speljane v čistilno napravo Ljubno, so uredili tudi vaško jedro, s čimer so v občini Ljubno končali prvi del projekta gradnje kanalizacije. Ker gradnja kanalizacije še ni končana, je o končnem znesku celotnega projekta še prerano govoriti, meni župan Občine Ljubno Franjo Nara- ločnik. Načrtovana predračunska vrednost znaša 330 tisoč evrov, v občini pa pričakujejo, da bo 80 odstotkov stroškov sofinanciralo mini- Prebivalci te vasi so bili že v preteklosti gospodarsko in kulturno povezani z Radmirjem, zato so jim tudi ob odprtju krajši kulturni program pripravili člani Kulturnega društva Radmirje, kljub dežju pa se je pod streho zbralo malo manj kot sto krajanov. strstvo za gospodarstvo iz regionalnih razvojnih spodbud. Dan pred uradnim odprtjem obnovljenega vaškega jedra Juvanje na Ljubnem ob Savinji so domačini urejali še zadnje pomanjkljivosti ob na novo preplaščeni cesti, ki pelje skozi njihovo vas. Tudi izvajalec del je moral z gradbenimi stroji (v ozadju) urediti še nekaj podrobnosti. Z gradnjo kanalizacije so posegali v celotno prometno infrastrukturo Juvanja, zato so ob tem obnovili vse strojne inštalacije, vključno z vodovodom, gradnjo javne razsvetljave in pločnika, preplastili pa so celotno vaško jedro. Naložba ureditve trškega jedra je bila vredna 540 tisoč evrov, približno 60 odstotkov celotnega zneska pa bo sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo iz programa razvoja podeželja. Naslednji projekt, katerega je občina začela uresničevati že v ponedeljek, je gradnja kanalizacije in vodovoda v naselju Radmirje. Vrednost tega dela projekta znaša 400 tisoč evrov, način financiranja pa je enak temu v Juva-nju. Konec gradnje kanalizacije Juvanje-Radmirje v skupni vrednosti približno milijon evrov pa je predviden za septembra letos. ANJA KOVAČIČ Foto: GrupA NA KRATKO Najspretnejši so bili Polzelani PREBOLD - V Sv. Lovrencu je bilo v nedeljo spet živahno. Tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo je organiziralo tradicionalno tekmo koscev, grabljic in »štangarjev«. Z etnološko prireditvijo, ki jo je dopoldne spremljalo gasilsko tekmovanje in popoldne še druženje ob glasbi, ohranja spomin na kmečka opravila, ki so bila nekoč v Spodnji Savinjski dolini še kako pogosta. Tekmovanja, ki je bilo letos že 33. leto zapored, se je udeležilo osem ekip iz širše regije. Udeleženci so se pomerili v treh tradicionalnih igrah, to so košnja, grabljenje in postavljanje hmeljevk, ter za piko na še v šaljivi igri, povezani z vodo. Najspretnejši so bili člani Društva podeželske mladine Polzela. Njihov uspeh je dopolnil Gregor Jezernik, ki je obenem postal tudi najboljši kosec prireditve. ŠO Popravljajo cestna odseka ZREČE - V občini popravljajo pol kilometra cest v Čre-šnovi in na Gračiču. Izvajalec je začel opravljati delo v začetku prejšnjega meseca, končal naj bi v drugi polovici avgusta. Občina je za popravilo obeh cest namenila 70 tisoč evrov, v Črešnovi bodo nekaj denarja prispevali občani. Črešnova je vas ob cesti med Zrečami in Gorenjem, Gračič je ob cesti proti Oplotnici. BJ Sava nižja za štiri metre RADEČE - V prvih avgustovskih dneh ljudje med vožnjo od Radeč do Vrhovega opažajo nizek vodostaj reke Save. Gladina reke je zaradi čiščenja proda nižja za približno štiri metre. Razlog za nizek vodostaj je, da morajo Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., v območju bazena Hidroelektrarne Vrhovo očistiti dno pritoka Sopota, ki se pri Radečah izliva v Savo. Nekaj tisoč kubičnih metrov proda bodo delavci z gradbeno mehanizacijo na deponijo odvažali približno teden dni, je povedal vodja službe obratovanja v Savskih elektrarnah Ljubljana Mitja Dušak. Nato bodo akumulacijsko jezero znova postopoma napolnili do vrha. TV Znova pod zvezdami ŠENTJUR - Astronomsko društvo Kosci je minulo soboto na Prevorju organiziralo 12. astronomsko noč. Ker je bilo nebo jasno, ga je z navdušenjem opazovalo več kot 200 obiskovalcev. Obiskovalce so predavatelji Majda Kamenšek Gajšek, Robert Gajšek in Roman Ocvirk popeljali od nastanka zvezd do začetka življenja. Omenjeni člani astronomskega društva poudarjajo, da je vse na Zemlji narejeno iz snovi, ki je prišla iz zvezd. Tudi zlato je nastalo v umirajočih zvezdah, imenovanih supernove. Po predavanjih so obiskovalci opazovali nočno nebo in se družili pod zvezdami. Astronomska noč je sodila v sklop Šentjurskega poletja, ki bo za pestro dogajanje skrbelo še vse do začetka septembra. TV Mudilo se je LAŠKO - Občinski svet se je včeraj sestal na prvi izredni seji v tem mandatu. Izredna seja je bila sklicana zaradi nujne obravnave točk na dnevnem redu, da bi te čim prej stopile v veljavo. Občinski svet je obravnaval dopolnitev odloka o javnem občinskem glasilu, ki pravi, da lahko uredniški odbor določi pravila objav volilnih propagandnih sporočil v glasilu. Svetniki so odločali še o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve. Med drugim so v občinsko volilno komisijo imenovali nadomestnega člana. Dosedanja namestnica člana občinske volilne komisije je namreč sporočila, da te funkcije ne želi več opravljati. TV Streljali so TABOR - Lovska družina Tabor je v nedeljo ob tamkajšnji lovski koči že tradicionalno pripravila strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine. Udeležilo se ga je 10 ekip iz vse Slovenije oziroma skupaj več kot 70 tekmovalcev. Pomerili so se v treh disciplinah, in sicer streljanju na glinaste golobe, tarčo bežečega merjasca in tarčo srnjaka. Med skupinami so se najbolje odrezali člani LD Dobrna, sledili sta ekipi LD Oplotnica in LD Tabor. Med posamezniki se je najbolje izkazal Jure Žohar iz Šaleške doline, drugi je bil Peter Flis z Dolenjske in tretji Dušan Urankar iz Spodnje Savinjske doline. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 15 Dotrajan most. Predsednik KS Jurklošter Franc Lesičar je povedal, da je njegova obnova po stečaju podjetja Ceste mostovi Celje obstala na mrtvi točki. Pozabljen most čez Gračnico Za silo pritrjene mostnice in zakrpane jame so slaba tolažba - »Ni denarja,« pravijo na direkciji Bralec našega časopisa, ki želi ostati anonimen, nam je pred časom poslal fotografijo propadajočega mostu čez Gračnico v krajevni skupnosti Jurklošter. Zanimalo ga je, kako dolgo bodo še zdržale trhle mo-stnice in kaj bo z obnovo mostu, ki je bila domačinom že obljubljena. Direkcija RS za ceste odgovarja, da kljub podpisani pogodbi z izvajalcem za obnovo ni denarja. Rebalans letošnjega državnega proračuna je namreč posegel tudi v že podpisane pogodbe. O stanju mostu na regionalni cesti je zgovorna že fotografija. A predsednik Krajevne skupnosti Jurklošter Franc Lesičar opozarja, da je še bolj nevarna konstrukcija, ki očem ni vidna na prvi pogled. »Bolj kot mostnice, ki štrlijo v zrak, me skrbijo zarjaveli železni nosilni elementi,« pravi. Dodaja, da o nadaljevanju gradnje ni ne duha ne sluha in da se domačinom zdi, kot da je direkcija na njihov most pozabila. Bojijo se za svojo varnost in varnost otrok, saj reko čez ta most redno prečkata dva šolska avtobusa. Po »daljšnici« Krajevna skupnost se vsake toliko časa obrne na Voc Celje, ki znova pritrdi lesene mostnice in z asfaltom zakrpa jame, čez nekaj dni pa je stanje podobno kot pred vzdrževanjem. Tudi pozimi iz snežne odeje kdaj pa kdaj pogleda kakšna lesena deska, kar je lahko nevarno, saj lahko poškoduje podvozje avtomobilov, pravi Lesičar. Obvoz je možen po lokalnih javnih poteh, vendar bi se bilo v tem primeru treba do cilja peljati približno 15 kilometrov dlje. Da so domačini močno odvisni od tega mostu, priča tudi podatek, da je z njim na regionalno cesto priključena več kot polovica središča Jurklo-štra. Povezavo pa omogoča tudi naseljem, kot sta Lahov Graben in Polana. Ker gre za povezavo med Jurkloštrom, Sevnico in Radečami, je po besedah Lesičarja tam gost tudi tranzitni promet. Kriv je rebalans Iz službe za odnose z javnostmi na direkciji so sporočili, da je bila za obnovo mostu čez Gračnico podpisana pogodba z izvajalcem AGM Nemec, d. o. o., in partnerjem Trgograd, d. o. o. Za začetek del je bil predviden avgust 2013. Zaradi rebalansa letošnjega proračuna, ki je posegel tudi v že podpisane pogodbe, so dela pri projektu zastala. »Nadaljevala se bodo, ko bodo Direkciji RS za ceste zagotovljena finančna sredstva. Stanje mostu pa redno spremljamo,« so še dodali. TINA VENGUST Podelili občinska priznanja LJUBNO - Občinska priznanja podeljujejo že od leta 1996. Na občinski praznik, ki ga Ljubno praznuje 1. avgusta, pa so tudi letos podelili občinska priznanja tistim, ki so največ prispevali k razvoju občine. Zlato priznanje za 60 let delovanja sta prejela Ribiška družina Ljubno ob Savinji ter Jože Vodušek, izdelovalec ljubenskih »potic« in ljudski pevec za dolgoletno sodelovanje v različnih društvih. Za srebrni priznanji sta zaslužna Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC za organizacijo in izpeljavo svetovnega pokala ter Kulturno društvo Ljubno za dolgoletno delovanje na področju kulture, za bronasta pa Franc Fricelj, predsednik PGD Okonina, in Slavko Fludernik, predsednik PGD Ljubno, oba za delovanje v prostovoljnem gasilskem društvu. Blaž Kramer, ki je že petič postal državni prvak v kegljanju med invalidi, in Marko Kladnik kot uspešen podjetnik. Podelili so tudi priznanja župana, ki so si ga letos zaslužili družina Matjaž za nesebično pomoč pri stiski materi samohranilki ob bolezni, za uspehe na področju naravoslovja osnovnošolec Rudi Nadlučnik, Kuharska ekipa L'binski flosarji, saj so postali državni osnovnošolski prvaki na tekmovanju Kuhna pa to, in Jože Marovt - Pepi za delovanje na področju planinstva. AK Sedanji župan za še en mandat ŠMARTNO OB PAKI - Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegoval za nov mandat. Minuli mandat je ocenil za zelo zahteven, saj ga je kot podžupan in zmagovalec nadomestnih županskih volitev začel dve leti po lokalnih volitvah, in sicer po smrti prejšnjega župana Alojza Podgorška, ki je občino vodil deset let. Kot dosežek v svojem polovičnem mandatu šteje, da v občini uspešno uresničujejo projekta oskrbe s pitno vodo ter kanalizacije, ki sta finančno zelo zahtevna. Janko Kopušar je za Novi tednik še povedal, da bo pred volitvami zagotovo vsaj še ena seja občinskega sveta, saj morajo na njej potrditi seznam občinskih nagrajencev, ki jim bodo izročili priznanja ob občinskem prazniku, 11. novembra. Ali bo to redna ali dopisna seja, se bo župan odločil po posvetovanju z vodji svetniških skupin. RG 35.1 | 95.9 [ MHz 100.3 | 90.6 MHz NA KRATKO Sončni park bo pozimi spet drsališče VELENJE - Čeprav je do zime še daleč, so v velenjski mestni občini z mislimi že pri kotalkališču v Sončnem parku, kjer so lani poskusno uredili drsališče in organizirali drsanje ter igranje hokeja na ledu. Spodbujeni z dobro izkušnjo v lanski sezoni bodo projekt nadaljevali. Za lani so potrebno infrastrukturo, tehnologijo za pripravo ljudi, šotor in ostale spremljevalne objekte najeli, letos pa bodo vse to kupili in tako dolgoročno zmanjšali stroške drsališča. V letošnjem proračunu so za to investicijo in obratovalne stroške v velenjski občini namenili 310 tisoč evrov. Drsanje v minuli sezoni je bilo brezplačno, zanimanje obiskovalcev in zasedenost drsališča pa sta bila velika. Poleg tekem domačega hokejskega kluba in rekreacije so pripravili tudi nekaj plesnih dogodkov na ledu in poskusno izvedli tudi turnir v kerlingu. RG Planinci na Križevniku LUČE - Kot uvod v številne prireditve ob praznovanju 45. lučkega dne so člani Planinskega društva Luče v soboto organizirali planinski pohod na Križevnik. To je razgledni vrh na severovzhodnem robu Dleskovške planote, s katerega je čudovit pogled na Ojstrico, ki se pre-padno spušča v dolino Robanovega kota. Organizatorji so za udeležence organizirali prevoz iz Luč do Podveže, kjer so se pri kmetiji Sedovšak podali na zahtevno pot proti vrhu. Petnajstim udeležencem se je na vrhu pridružilo še šest pohodnikov, ki so se podali po drugi, lažji poti. Krajšemu druženju ob malici iz nahrbtnikov je sledila vrnitev proti Planici, kjer so organizatorji za vse udeležence dobrih sedem ur trajajočega pohoda pripravili malico in prevoz nazaj proti Lučam. HŽ Dober obisk ŠOŠTANJ - Medgeneracijski center v Šoštanju, ki so ga odprli maja letos, je dobro obiskan. Poleti ga je obiskalo več kot 20 posameznikov različne starosti, kar je nad pričakovanji, so nam povedali v Občini Šoštanj. Program je zastavljen počitniško z izleti v bližnjo okolico, z obiski kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo domače hrane, in s pomočjo na kmetijah, z obiski muzejev, s pripravo ustvarjalnih delavnic za vse generacije ... Za program medgene-racijskega centra skrbi center za socialno delo, medtem ko Občina Šoštanja krije vse materialne stroške in 5-odstotni delež osebnega dohodka javne delavke. Stroški Občine Šoštanj za delovanje medgeneracijskega centra na letni ravni znašajo 10.700 evrov. Letos so dobro polovico tega denarja uporabili za ureditev prostorov. RG Sanacija gozdne ceste REČICA OB SAVINJI - Občina Rečica ob Savinji je v juliju 2014 izvedla prvi del sanacije odseka gozdne ceste odcep Rebrnik-Mesničar v dolžini približno 100 m. Na odseku je v poplavah novembra 2012 prišlo do drsenja tal z območja pod cestiščem gozdne ceste. Na cestišču je nastala poškodba v dolžini 100 m. Z območja je zdrsnilo približno 100 kubičnih metrov zemlje. Zemljina se je nalagala na spodaj ležeči travnik in gozd. Sprožitev plazu je sprožila zaledna voda, ki je priteka po hudourniškem in obcestnem jarku. V sklopu prvega dela sanacije je bila izvedena(so bili izvedeni) razširitev cestišča, odvodnjavanje zalednih voda in tamponiranje ter utrditev cestišča. Stroški sanacije prvega dela obnove gozdne ceste so znašali približno 7.500 evrov. V drugem delu sanacije je predvidena še gradnja kamnito betonske zložbe v dolžini približno 60 m. Izvedba tega dela je odvisna od uspešnosti pridobivanja nepovratnih državnih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. HŽ Častni občan in domačini SOLČAVA - Za praznovanje občinskega praznika je bil določen 5. avgust, »farni« praznik Marije Snežne, ki ji je posvečena župnijska cerkev, proslavljajo pa ga že od leta 2000. Priznanja so podelili v petek pred občinskim praznikom. Naziv častni občan je prejel Rado Genorio za pomoč pri razvojnih projektih občine, občinska priznanja pa si je prislužilo kar pet Solčavanov. Alojz Ternar za uspešno vodenje gospodarstva župnije in uspešno izvajanje ter vodenje sanacije župnijske cerkve - kulturnega spomenika. Folti Oraže, ki je vedno pripravljen pomagati vsakemu Solčavanu na koroški strani in ima odlične organizacijske sposobnosti. Davorin Lenko, dobitnik nagrade kresnik za roman Telesa v temi, Bogo Gorjan za pomoč pri »gradnji« Solčave v preteklosti in edino uspešno podjetje v občini, podjetje Eltras, ki uspešno ohranja delovna mesta in na novo zaposluje. Priznanje župana so prejeli Franci Podbrežnik, Jernej Slapnik, Prostovoljno gasilsko društvo Solčava in Jože Debets. AK 16 ŠPORT Krka plačala tudi račune drugih Celje in Rudar do prvih točk Benjaminu Verbiču je že v 3. minuti uspel imeniten strel. Preveč športne smole se je nakopičilo na uvodnih tekmah celjskih nogometašev, da bi neuspehi ob boljši igri trajali v nedogled. V 3. krogu 1. SNL so v Areni Petrol gladko opravili s Krko (3:0). Končno se jim je odprlo v napadu, no, ob treh uspešnih strelih so zapravili kopico priložnosti. Opravičilo je morda lahko le dejstvo, da je prvič v udarni enajsterici zaigral nigerijski napadalec Sunny. Ni se še povsem ujel z moštvom, dvakrat pa celo ni pričakoval, da ga bo Valon Ahmedi idealno zaposlil. Član mlade albanske reprezentance si je za številko na dresu samozavestno izbral desetico. Kdor je gledal prve tri tekme in še katero od prijateljskih, ve, da je Valon to storil popolnoma upravičeno. Napadalno usmerjeni vezist je morda trenutno naj-kreativnejši igralec lige. Gledalci uživali Pred 700 gledalci je že v 3. minuti odličen strel z 20 metrov uspel Benjaminu Verbiču. Dal je krila ekipi, ki je bila prava osmoljenka uvodnih krogov. Po pol ure igre je Gregor Bajde zaposlil Ahmedija, v končnici srečanja pa je prvo zmago v novi sezoni potrdil kapetan Blaž Vrhovec. »Domačini so bili absolutno boljši. Iskreno jim čestitam. Vložili so precej več energije in želje od mojih igralcev, ki so bili brez možnosti za točko,« je priznal trener Krke Miloš Rus, ki je še spomladi sedel na celjski klopi. »Mojim fantom čestitam za vztrajnost. Po dveh porazih so ostali na začrtanih tirnicah, čeprav je bil prisoten psihološki krč. Znova smo si pripravili ogromno priložnosti. Prepričan sem, da so gledalci uživa- li,« je menil Simon Rožman, ki se nadeja, da bodo njegovi fantje tudi pojutrišnjem v Kopru vsilili hiter ritem igre. Kamen s srca Da so se lahko vezisti in napadalci razleteli po ze- lenici, sta omogočila tudi bočna branilca. Na desni strani je bil zelo aktiven Marko Jakolič: »Lahko bi imeli tudi devet točk. No, v Domžalah je bila tekma bolj enakovredna, toda proti Zavrču smo imeli vse v svojih rokah, pa izgubili. Veseli nas, da je bil obisk v Areni Petrol znova soliden.« Občinstvo je »dihalo« z moštvom, pozdravljalo pa predvsem poteze Tadeja Vidmajerja, ki je tekal po levi strani, potem ko je letos le dočakal svojo priložnost: »Že v tretji minuti nam je padel kamen s srca, kajti željno smo pričakovali prvi gol. S svojim položajem sem zadovoljen. Vključujem se v napadalne akcije, ko mi prostor odpre krilni igralec in omogoči predložek. Res je, da je Koper za nas zelo neugoden, toda ob ponovitvi agresivne in hitre igre se lahko domov vrnemo tudi z vsemi tremi točkami.« Naslednji obračun v Areni Petrol bo v soboto, 16. avgusta, ob 17. uri, tekmec pa Maribor. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Celje (4-2-3-1): Kotnik -Vidmajer, Krajcer, Klemen-čič, Jakolič - Vrhovec, Zajc - Verbič, Ahmedi, Bajde -Sunny. Igrali so še Miškic, Žurej, Gobec. Lestvica 1. SNL DOMŽALE 3 3 0 0 4: 0 9 MARIBOR 2 2 0 0 4: 2 6 LUKA KOPER 2 2 0 0 3: : 1 G ZAVRČ 3 2 0 1 3: 2 E OLIMPIJA 1 1 0 0 3: : 1 3 CELJE 3 1 0 2 3: 2 3 RUDAR 3 1 0 2 2: 4 3 KRKA 3 1 0 2 3: : 7 3 KALCER 3 0 0 3 4: : 7 0 GORICA 3 0 0 3 1: 4 0 Izidi 3. kroga 1. SNL: Celje - Krka 3:0 (2:0), Verbič (3), Ahmedi (30), Vrhovec (84), Kalcer Radomlje - Rudar 1:2 (1:2), Zavrl (40); Radujko (11), Firer (44), Gorica - Luka Koper 0:1, Zavrč - Domžale 0:2, Olimpija - Maribor preloženo. NA KRATKO Nanjing namesto Berlina Ravne: Članica velenjskega plavalnega kluba Nastja Govej-šek je zablestela zadnji dan državnega prvenstva. Slavila je na 50 prosto in 100 delfin ter z velenjsko mešano štafeto. Plavalka iz Griž je Koroško zapustila s petimi zlatimi medaljami, s čimer je bila druga najuspešnejša tekmovalka. V Berlin na evropsko člansko prvenstvo ne bo odpotovala; odločila se je za nastop na mladinskih olimpijskih igrah na Kitajskem. Velenjski nogometaši so bili pred tekmo 3. kroga že malce psihološko načeti. Zato je bila zmaga nad Kalcerjem iz Radomelj zelo dobrodošla. Zasedbi trenerja Jerneja Javornika sta jo z goloma zagotovila Dalibor Radujko in Ivan Firer. »Točke smo nujno potrebovali. Zdaj bo nekoliko lažje. Še naprej moramo trdo delati, da pridemo na raven, ki si jo želimo,« je bil zadovoljen Javornik. V udarni enajsterici Rudarja je začel novinec, izkušeni napadalec Dragan Jelič. V 2. polčasu je na domžalsko zelenico stopil še nadarjeni hrvaški vezist Mario Babic. »Ekipa še ni takšna, kot si jo želimo. Po vseh težavah generalnega sponzorja so težave udarile tudi nas, zato smo bili primorani prodati boljše igralce. Zdaj iščemo mlade domače igralce in tudi tuje, ki so cenejši. Premogovnik Velenje je bil naš glavni pokrovitelj, še vedno je in tudi bo. Ne glede na vse težave nam je vedno v podporo. Če ne finančno, pa moralno,« je dejal tehnični vodja NK Rudar Miran Jalušič. (MK) Odličen žogobrc na Teharjah Sredi poletja je nogometni ekipi All-in Sajko uspelo organizirati kakovosten turnir v malem nogometu. Zaradi vabljivih nagrad (1. mesto - 900 evrov, 2. 500, 3. 200) se ga je udeležilo precej igralcev iz 1. slovenske futsal lige, nekaj bivših in sedanjih članov slovenske futsal reprezentance ter Suad Filekovič in Armin Bačinovič, ki sta za reprezentanco Slovenije (na travi) zbrala 14 oziroma 13 nastopov. Turnir je bil na malono-gometnem igrišču Krajevne skupnosti Teharje. Prvo mesto je osvojila ekipa OK Led svetila, ki so jo sestavljali Mišo Stevič, Suad Filekovič, Peter Čuš, Mirnes Mujkič, Armin Bačinovič, Dario Lovrič in Denis Linič. Druga je bila ekipa Club Cassa Intercom, ki so jo sestavljali bivši in sedanji igralci KMN Dobovec, Uroš Kroflič, Rade Rusmir, Aleš Marot, Alen Mordej, Dra-ško Kugler, Damir Repinc Zmagovalci 1. poletnega turnirja v Celju, ekipa OK Led svetila. in Rok Mordej. Tretje mesto je osvojilo moštvo Taxi Gogi Celje (Danijel Banjac, Žiga Škoflek, Žan Horvat, Boris Djukanovič, Grega Čretnik, Gašper Vouk), četrto pa Av-tohiša A&F. Najboljši strelec turnirja, ki ga bodo ponovi- li naslednje leto, je bil Uroš Kroflič, najboljši vratar pa Mišo Stevič. DŠ, foto: arhiv ALL-IN Zadržala položaj Wuhan: Celjska teniška igralka Nastja Kolar je zadržala rekordno uvrstitev na lestvici WTA. Po zaključeni turneji na Kitajskem - tako v Nančangu kot Wuhanu je izpadla v osmini finala - je še vedno na 183. mestu. Kolarjeva načrtuje nastop v kvalifikacijah odprtega prvenstva ZdA. Havaji »v žepu« Zürich: Velenjčan David Pleše je najboljši slovenski triatlonec. Tudi letos je večkrat opozoril nase z vrhunskimi rezultati na tekmovanjih ironman. Najboljši dosežek mu je uspel v Zürichu, kjer je 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka zmogel v osmih urah in 34 minutah, kar je zadostovalo za odlično 2. mesto. Letos je bil v Celovcu tretji, v Frankfurtu pa šesti. S tem si je 31-letni Pleše drugič zapored priboril mesto med elitno petdeseterico na svetovnem prvenstvu na Havajih (11. oktober). Zdaj je 16. na svetovni lestvici. Lahko na morje Ljubljana: Po vrnitvi slovenske moške košarkarske reprezentance s Stankovičevega pokala na Kitajskem, se je selektor Jure Zdovc za sodelovanje zahvalil dvema igralcema, Celjanu Mateju Krušiču in članu Rogaške Mitji Nikoliču. Ana za Vail Ljubljana: Pet slovenskih smučark priprave nadaljuje v Argentini, tudi Ana Drev iz Šmartnega ob Paki. Na južnoameriškem snegu bo poudarek na treningu veleslaloma, kar popolnoma ustreza Drevovi. Njeno koleno je sicer zaceljeno, toda pri nekaterih vajah jo še ovirajo bolečine. Lovila bo normo za nastop na SP, ki bo v začetku februarja v Vailu, podobno kot še nekaj njenih kolegic in kolegov iz izbrane vrste pa se še ni uskladila z vodstvom SZS glede plačila zneska za sezono, ki znaša 9.000 evrov. (DŠ) KRONIKA 17 SV ■ ■ g ■■ ■ g ■ V ■ ■ ■ kakšnimi tujimi »tiči« imajo policisti opravka? Prijeli tudi morilca in goljufa, za katerim je bila razpisana tiralica Pred dnevi so policisti posebne celjske delovne skupine za izravnalne ukrepe, ki deluje pod okriljem Policijske uprave Celje, na avtocestnem počivališču Lopata prijeli 30-le-tnega moškega, za katerim je bila v Združenih državah Amerike razpisana mednarodna tiralica. Moškemu so odvzeli prostost, onkraj luže pa mu zaradi goljufij in pranja denarja grozi kar 40 let zapora. To je eden večjih tujih »kriminalcev«, ki so jih na našem območju prijeli policisti v zadnjih letih. Ravno z ekipo za izravnalne ukrepe, ki svoje delo opravlja zgolj na avtocestah in na območju tik ob njih, smo pred meseci bili tudi na terenu, o čemer smo takrat obsežno poročali. 30-letnik, ki ima na vesti kazniva dejanja v Ameriki, je bil najverjetneje na poti proti Madžarski. Da je za njim razpisana tiralica, so ugotovili, ko so preverjali dokumente vseh potnikov na avtobusu. Moškemu v Teksasu očitajo, da je leta 2012 preko spletne dražbene strani ogoljufal več kupcev, saj je od njih sprejemal denar za različna vozila, ki jim jih nikoli ni dostavil. Prijetje kriminalca »večjega kalibra«, ki sicer ni iz naše države, ni majhen zalogaj. Ne le zato ker policisti v takšnih primerih nikoli ne vedo, na koga bodo naleteli pri svojem nadzoru in ali je ta morda nevaren ali celo oborožen, ampak tudi zaradi vseh postopkov, ki takšnemu prijetju sledijo. Izguba časa Kadar imajo pri preverjanju opravka s sumljivo osebo, policisti s terena (ki imajo vso potrebno računalniško tehnologijo) preko Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje Generalne policijske uprave preverijo, kakšen ukrep je uveden zoper njo in ali je - kot je bila v tem primeru mednarodna tiralica - še veljaven. Večina tistih, ki jih na takšen način policisti izsledijo, se seveda z uradnimi podatki policije ne strinja. »Največkrat so njihovi izgovori, da so njihove dokumente in podatke preverjali tudi v drugih državah in da so jih izpustili ali da so podatki o ukrepih zoper njih neveljavni in da je vse izguba časa,« nam je dejal vodja skupine za izravnalne ukrepe Andrej Takšno vozilo je na počivališčih policistom vedno sumljivo. Zakaj je v njem tako veliko tovora in malo potnikov? Pred dnevi se je na enem od počivališč na avtocesti na Celjskem zgodil neljub dogodek, ko so policisti ustavili romunski avtobus in preverjali dokumente potnikov. Nek moški, ki je imel vse dokumente urejene, je doživel živčni zlom in poskušal zbežati na avtocesto. Policisti so pri tem, ko so ga poskušali umiriti, morali uporabiti tudi prisilna sredstva, na kraj je prišel tudi zdravnik. Po nudenju prve pomoči se je moški toliko umiril, da je lahko nadaljeval pot. Debelak. Čeprav veliko časa pri takšnem preverjanju vzame birokracija, v tem primeru ne gre za izgubo časa, kot to dojemajo posamezniki, ki se znajdejo v primežu policije. Pri tem ima policija včasih težave, ko preverja podatke v Šengenskem informacijskem sistemu. Tam so namreč vsi podatki o iskanih osebah, razpisanih tiralicah iz tujih držav, podatki o ukradenih avtomobilih in tudi o tem, katerim ljudem je katera država članica Evropske unije zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj prepovedala vstop v šengensko območje. Zastareli podatki Zgodi pa se, da so ti podatki kdaj že zastareli in ukrepi resda ne veljajo več. Preverjanje teh podatkov sicer vzame nekaj minut, a pri tem nikakor ne gre za izgubo časa. Največ ukrepov, ki so pogoj za ostrejše preverjanje določenih oseb, velja za državljane Romunije in Bolgarije. Kadar policisti ugotovijo, da določeni podatki ne veljajo več, morajo osebo izpustiti. Sicer pa je za vsak policijski postopek oseb, ki so bile kje obravnavane zaradi kaznivega dejanja in za katere obstajajo razlogi za pridržanje ali privod k preiskovalnemu sodniku, vmesni vezni člen tudi tožilstvo. Zato se mora policija v vsakem primeru povezati tudi s tožilcem. Ta praviloma daje usmeritve ali napotke za nadaljnje postopke z osumljencem. V kolikor presodi, da zoper njega lahko uvedejo redni postopek, sledi 48 ur, v katerih osumljenca pripeljejo k sodniku, policija pa vmes napiše kazensko ovadbo. Če sodnik v vmesnem času osumljenega izpusti na prostost, se v nekaterih primerih v nadaljevanju tožilstvo odloči, ali bo zadevo predalo pravosodnim organom v državi, od koder osumljenec izhaja, da mu bodo sodili tam. Preusmerjajo pozornost Osumljenci kaznivih dejanj oziroma storilci kršitev praviloma niso nasilni, pojavljajo pa se primeri verbalnega nasilja. Pogosto so tudi zelo dobro organizirani, kar pomeni, da lahko delujejo tudi v skupinah. V kolikor na primer tihotapijo karkoli preko naše države, so organizirani celo v dveh ali več vozilih, ki vozijo drugo za drugim. Eno od teh vozil nato načrtno - ravno zaradi policij skih nadzorov - preusmerja pozornost nase, da ga policisti ustavijo, medtem ko drugo vozilo, v katerem prevažajo stvari, ki jih tihotapijo, odpelje dalje. A so policisti pozorni na takšne dogodke, zato imajo svojo taktiko dela temu tudi prilagojeno. Dobrodelni storilci Ker obstajajo možnosti alternativnih oblik kazenskih ukrepov, je kar veliko primerov, ko policisti na avtocesti primejo tujega državljana, ki stori kaznivo dejanje, a ta kazen poravna v obliki nakazila v dobrodelne namene. Nato ga izpustijo. Ovira je le v primeru, ko ugotovijo kaznivo dejanje, ki ga je storil z avtomobilom, le-tega pa izločijo iz prometa. To pomeni, da tuj državljan ne more več potovati z avtomobilom, poskrbeti pa mora tudi za odvoz vozila. Takšni primeri se vrstijo ravno v zadnjem času na Celjskem, ker se povečuje število kršiteljev, ki imajo ponarejene kartice za tehnični pregled. Pri tem prednjačijo Romuni, ki ponarejeni dokument dobijo v Romuniji, vozilo pa registrirajo v Bolgariji. Torej storijo tri goljufije zaporedoma. Ponaredke kartic za tehnično brezhibnost vozila pa slovenski policisti dokaj hitro razkrijejo, saj obstajajo določene metode, ki jim že po nekaj trenutkih pokažejo, da Romuni nimajo originalnih dokumentov. Če se to zgodi in takšnega kršitelja izpustijo na prostost, lahko zapusti našo državo brez težav, ostane pa takšna kršitev zabeležena v evidenci, in če bi nanj naleteli še Med kršitvami in kaznivimi dejanji, ki jih storijo tuji državljani, je največ kršitev povezanih s prekoračenim časom bivanja v naši državi. Sledijo kršitve zaradi ponarejenih kartončkov za tehnični pregled. Junija je ravno na štajerski avtocesti prišlo celo do fizičnega obračuna med policisti in romunskim državljanom. Policisti so ga pred tem poskušali ustaviti, a je kljub znakom odpeljal dalje. Ustavili so ga šele po nekaj kilometrih vožnje, nato se jim je uprl in enega tudi napadel. Policisti so nato pridržali voznika in še dva sopotnika. kdaj pri prehodu države, mu vožnje pri nas ne morejo prepovedati, lahko pa so bolj pozorni, ali je spet storil kakšno kršitev ali kaznivo dejanje. Največ storilcev srednjih let Pred kratkim so ravno na Celjskem ustavili moškega, za katerega so pri preverjanju ugotovili, da je storil umor v Španiji. Ker je svojo zaporno kazen že odslužil, so mu dovolili nadaljevanje poti, saj razlogov za prepoved poti čez Slovenijo ni bilo več. Kljub temu so o dogodku obvestili Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje Generalne policijske uprave. In takšni osumljenci, pretekli obsojenci, potujejo največkrat v smeri proti Italiji, Madžarski, Ukrajini ali Italiji, Madžarski, Moldaviji oziroma Italiji, Madžarski, Srbiji. Tudi obratno seveda. Starostne formule pri tem ni mogoče določiti, je pa med tistimi, za katere ugotovijo, da jih zaradi kaznivih dejanj iščejo v drugih državah ali da so storilci kršitev pri nas, največ oseb srednjih let. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) vedeževanje in astrologij pogovor 090 77 7 zakup minut 080 35 www.astrocente 18 RADIO, KI GA BEREMO TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK 7. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 8. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SOBOTA, 9. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 10. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 11. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 12. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 13. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LOVE RUNS OUT - ONEREPUBLIC(3) 2. GHOST - ELLA HENDERSON (6) 3. CHANDELIER - SIA (2) 4. LOVES ME NOT - CHRIS CAB (5) 5. MAPS - MAROON 5 (3) 6. RUDE - MAGIC! (1) 7. DARK SUNGLASSES - CHRISSIE HYNDE (4) 8. ME AND MY BROKEN HEART -RIXTON (1) 9. AFTERLIFE - INGRID MICHAELSON(4) 10. SHE CAME TO GIVE IT TO YOU - USHER FEAT. NICKI MINAJ (2) DOMAČA LESTVICA 1. SEN ZNALA JES - RUDI BUČAR & FRČAFELE (4) 2. DEJ OSTAN (GEORGE CLOONEY) -CARPE DIEM (2) 3. LJUBAVI (UNPLUGGED) - LEE-LOOJAMAIS (5) 4. RAZPRODAJA - MANOUCHE FEAT. KLEMEN KLEMEN (3) 5. BLUES IN VINO - NUŠA DERENDA(4) 6. ŽIV - TRKAJ FEAT. TONI (3) 7. MOJA SOSEDA - KATARINA MALA(1) 8. EGON - SMAAL TOKK (5) 9. ČISTO NA DNU - FAUŠ DUR & DARE KAURIČ (2) 10. TE REČI - SABRINA ZAVŠEK (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CHAMBER - LENNY KRAVITZ AM I WRONG - NICO & VINZ PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PETRA - ROKNBAND NAJ SE JE, PIJE, UŽIVA IN POČIVA - ANDREJ ŠIFRER Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VODNIK KINO VELENJE PETEK 19.00 Avioni 2: v akciji 3D - animirana pustolovščina (sinhroniziran!) 20.45 Vroči posnetki - kom. 23.15 Herkules - akcijska pustolovščina SOBOTA 19.00 Herkules - akcijska pustolovščina 21.00 Vroči posnetki - kom. NEDELJA 16.00 Avioni 2: v akciji 3D - animirana pustolovščina (sinhroniziran!) 18.00 Vroči posnetki - kom. 20.00 Herkules - akcijska pustolovščina Ploščad ob Domu kulture Velenje: Zvezde pod zvezdami (brezplačne filmske projekcije) PONEDELJEK 21.00 Ljubimci nad oblaki - komedija (V primeru slabega vremena bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje.) I Vabljeni k udeležbi v 10. POLETNI SLIKARSKI IN GRAFIČNI ŠOLI RUDOLFA ŠPANZLA za učence, dijake, študente in odrasle, ki bo potekala od 19. do 28. avgusta 2014 v Dvorcu Novo Celje. Več informacij iri prijavnice na www.zkst-zalec.si. ZKŠTZavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a. tel. 03 710 04 34 ČETRTEK 20.00 Globina - drama PETEK 19.00 in 21.00 Globina - drama SOBOTA 19.00 Globina - drama NEDELJA 20.00 Globina - drama SREDA 20.00 Priseljenka - romantična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 7. 8. 11.00 Mestna plaža Obudimo preteklost skozi ustvarjalnost ustvarjalne delavnice; delavnice izvaja Bojana Komplet 17.00 Pokrajinski muzej Celje Po kulturno-zgodovinski zbirki, javno vodstvo 20.00 Atrij Velenjskega gradu Jure Smirnov Oštir-violina, Miha Smirnov Oštir-klavir koncert 20.00 Zdraviliški park Rogaška Slatina Ob 200-letnici rojstva Adolpha Saxa, belgijskega izumitelja saksafona koncert saksofonskega orkestra 20.00 Thermana park Laško Pianino večer z Georgom 21.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek Abba show nastopil bo Show mix PETEK, 8. 8. 11.00 Mestna plaža Celje Obudimo preteklost skozi ustvarjalnost ustvarjalne delavnice; delavnice izvaja Bojana Komplet 18.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na Gradu Podsreda koncert udeležencev mojstrskega tečaja za saksafon 20.00 Atelje Jureta Cvitana Celje Ekspedicija Morda? delavnica na kateri bo avtor z obiskovalci izdeloval in razvijal material, ki ga bo uporabil pri svoji novembrski razstavi 20.00 Šlandrov trg Celje_ Skupina DeVox - Mozirje promenadni koncert 20.00 Pred MM barom Podčetrtek Zabava z ansamblom Smeh 20.30 Stari grad Celje_ Jan Plestenjak koncert 21.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek Domače melodije v izvedbi Harmonikarskega orkestra Goličnik SOBOTA, 9. 8. 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Trije prašički lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Mestna plaža Celje Obudimo preteklost skozi ustvarjalnost ustvarjalne delavnice izvaja Bojana Komplet 19.00 Terasa nad kavarno Veronika na Starem gradu Celje Danes grofje celjski in nikdar več, predstavitev ponatisa knjige Anne Wambrechtsamer 20.00 Umetniška četrt Celje Skupina Atempo circ video predstavitev plesno-cirkuške predstave Deal 20.00 Thermana Park Laško Inga Ulokina (violina in pianino), poletni koncert 20.30 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Klape Maslina in humorist Geza z gosti koncert NEDELJA, 10. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje celjski javno vodstvo po razstavi 18.00 Mestna plaža Celje Vetrnice iz papirja in plastenk, ustvarjalne delavnice recikliranja za otroke in mlade 19.00 Dom sv. Jožef Celje Nina Strnad in saksofonist Jaka Kopač koncert iz sklopa večeri v Atriju 21.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek Vokalna skupina Il Divji koncert TOREK, 12. 8. 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Moč barv, poletje na travniku-torkove igrarije 11.00 Mestna plaža Celje Obudimo preteklost skozi ustvarjalnost ustvarjalne delavnice izvaja Bojana Komplet 20.00 Zdravilišče Laško Skandinavija - severna pravljica potopisno predavanje Tomaža Majcna 20.30 Vodni stolp Celje_ Vokalni trio Katrinas koncert 21.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek Večer iluzije s čarodejem čarodej - iluzionist Black Angel SREDA, 13. 8. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Čarovniški nastop zabavna sreda; nastopa čarovnik Boy 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniške ustvarjalne delavnice, delavnice vodi Nada Mlinarevič 10.00 do 11.30 Knjižnica Laško Igramo se in predstavljamo nove družabne igre VODNIK / MALI OGLASI 19 Društva vabijo PETEK, 8. 8. 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Eno z Vesoljem delavnica o Budizmu in Budističnih praksah; vodil jo bo Sven Homan iz Los Angelesa SOBOTA, 9. 8. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem NEDELJA, 10. 8. 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 9.00 do 12.00 Vrt Savinje Laško Art tržnica z otroškim kotičkom 10.00 Prireditveni prostor pod kozolcem v Braslovčah Šahovski turnir za pokal Hmeljske kobule 10.00 do 12.00 Terasa Hotela Evropa Tržnica rabljenih oblačil menjava, odkup 15.00 Bazen Šentjur Bazenjenje igre v bazenu in ob njem, tematska plaža, stand-up komedija, večerni koncert 16.00 do 20.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica 17.00 Okrepčevalnica Puncer Celje_ Veganska večerja z degustacijo smoothijev Društvo Veganov celjsko-savinjske regije RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Marka Požlepa - Stranger than paradice, do 24. 8. Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Goool, zbirke nogometnih dresov Milana Rajtmajerja in Tilna Zupanca, do 1. 9. 7.00 do 17.00 Podčetrtek_ Lovrenčev sejem bogata sejemska ponudba regionalnih pridelkov in izdelkov 10.00 do 14.00 Prireditveni prostor na Rogli Praznik Pohorskega lonca kuhanje Pohorskega lonca z ansamblom Okrogli muzikanti 15.00 Braslovče_ Dan hmeljarjev vabi Turistično društvo Braslovče; igral bo ansambel Avantura s pevko Tanjo Žagar 18.00 Mestna plaža Celje Vetrnice iz papirja in plastenk ustvarjalne delavnice recikliranja za otroke in mlade; delavnice izvaja Društvo Gumb Ljubljana PONEDELEK, 11. 8. 18.00 Mestna plaža Celje Magneti ustvarjalne delavnice recikliranja za otroke in mlade, delavnice izvaja Društvo Gumb Ljubljana TOREK, 12. 8. 18.00 Mestni park Celje Joga v parku SREDA, 13. 8. 9.00 do 12.00 Ljudska univerza Šentjur Brezplačne počitniške plesne delavnice za otroke za otroke od 6 leta dalje vodi Maja Žogan 18.00 Mestna plaža Celje Delavnica in igralnica z našimi kužki prijetno druženje z vašimi in našimi kužki Stari grad Celje: razstava fotografij Vika Skaleta, do 31. 8. Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Društva krajinskih arhitektov Slovenije-Kulturna krajina in strukture v krajini, do 29. 8. Likovni salon Celje: razstava Tomaža Milača, do 24. 8. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Testament 101, do 9. 8. 1. nadstropje knjižnice Fotografska razstava Društva krajinskih arhitektov Slovenije - Kulturna krajina in strukture v krajini Razstava bo na voljo do 29. 8. 2014. knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 13. avgust 2014, od 10. do 11.30 ure POČITNIŠKE ustvarjalne delavnice. Delavnice vodi Nada Mlinarevic. Vstop prost! Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja An-tič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija Kvartirne hiše Celje: razstava slik avtorice Barbare Boršič, do 20. 8. Dom Alme M. Karlin v Pečovniku: razstava o Almi-nem življenju v Pečovniku (jul ij in avgust; sobote: 9.00 do 12.00 in nedelje: 14.00 do 18.00) Galerija AQ Na okopih: razstava The life circle of object Keiko Vahčič Miyazaki, do 14. 8. Galerija Mercator centra Celje: slikarska razstava Petra Zupanca, do 13. 8. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del xVl. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2014, do 30. 9. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava del akademske slikarke Suzane Švent, do 8. 9. Atelje Tomaža Črneja na Okopih: razstava Tri izložbe, do 25. 8. Pasaža hotela Thermana Park Laško: razstava 160 let v službi zdravja in dobrega počutja, do 31. 8. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Kolareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Anina galerija Rogaška Slatina: razstava enodnevnega slikarskega srečanja ob prazniku občine Rogaška Slatina, do 17. 8. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetno-stnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rif-nik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovar-stvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek--petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. MOTORNA VOZILA PRODAM CITROEN C2, letnik 11/2005, bordo rdeče barve, 2. lastnica, 145.000 km, garažiran, potrjena servisna knjiga, prodam. Telefon 031 303-808. 2185 AVTO Suzuki Jimny, pogon 4 * 4, letnik 2000, prodam, možna menjava. Telefon 031 884-937. 2194 SEAT Cordobo, l. 1999, registriran do 23. 11. 2014, bencin-plin, viden na Avto.net, prodam. Cena 1150 EUR. Telefon 031 885-698. 2220 KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000 ali skuter, 50 ccm, kupim. Telefon 041 708-497. Š 161 STROJI PRODAM TRAKTOR Univerzal 640 dtc 4 * 4, letnik 1999, prodam. Telefon 031 480-510. 2170 LESNO-obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon (03) 5461-764. 2214 KUPIM TRAKTOR: Zetor, Ursus, Imt, Deutz, Tomo Vinkovič, Štore, Univerzal, letnik ni pomemben, kupim. Telefon 031 678-130. p TRAKTOR Imt, Zetor, Deutz, Univerzal, Ursus, Štore ali drugo kupim. Telefon 041 680-684. p MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta ali Bcs, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 051 681-856. Š 177 TRAKTOR, pogon na 4 kolesa, 1 lastnik, kupljen v Sloveniji - Same, Lambor-gini, Huriman, do 70 k.m., kupim. Telefon 031 840-282. 2202 PRODAM BIVALNI vikend v okolici Celja, proti Laškemu (Tremerje), prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 2140 GOZD v izmeri 6000 m2 ter gradbeno parcelo v izmeri 300 m2, prodam. Telefon 031 317-714. 2214 RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, cena 49.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, cena 67.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, po ceni od 13.000,00 do 29.500,00 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n HIŠO s hlevom in malo zemlje v Brezju ob Slomu - Ponikva in zazidalno parcelo v Šentjanžu nad Štorami, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 325-191. 2221 KUPIM GRADBENO parcelo, približno 500 do 700 m2, v bližini Celja, kupim. Telefon 041620-129. p ODDAM VEČJI gostinski lokal, na lokaciji Cesta na Ljubečno - Celje, oddamo v najem. Vse ostale informacije po telefonu 041 359-309 2129 V OKOLICI Šentjurja oddam v najem 3 ha zemlje, travniki in njive. Prodam tudi letošnje seno, kocke. Telefon 041 815375. Š 181 STANOVANJE PRODAM JIIUMHM g astrologija 0906430 is pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja POSEST ŠENTJUR, prodam ali oddam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom na Ulici Dušana Kvedra 40, v II. Nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV. Cena 49.900 EUR ali oddam za mesečno najemnino 250 EUR + stroški. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠTORE, dvosobno stanovanje v I. Nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2, s kletno shrambo 18,40 m2 skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, prodam za 43.000 EUR. Možna tudi ločena prodaja, stanovanje i za 36.000 in garaža za 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n PRODAM KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, brejo 3 mesece, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5773-013. 2108 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Zlatko Bobinac, Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 20 MALI OGLASI C+TEHflOS ^^^^^ prefzmdi4astnjw1noredt|«ptwlalragume1npUstllce Podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, zaradi razširitve in nabave nove strojne opreme, objavlja razpis za dodatna delovna mesta: - orodjar (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - operaterCNC -rezialec m 4 in5cs lihs trgih - programer rezkanja, struženja - operater na žični in potopni erozji - konstrukter orodij (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) Zaželene so delovne izkušnje s področja mehanske obdelave, orodjarstva, s IV., V., VI., ali VII. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, koopera-tivnost in sposobnost delovanja v skupini. Nudimo: - delo v uglednem in dobro stoječem podjetju, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50. BIKCA, ČB, prodam. Telefon 041 732-194. 2164 TELICI, ena stara dve leti, za zakol, druga stara 7 mesecev, simentalki, prodam. Telefon 031 826-782. 2179 NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, Šentjur, prodam. Telefon 041 714-914. 2180 DVA bikca, stara 5 tednov in teličko staro 9 tednov, prodam. Telefon 031 840-282. 2202 TRI bikce simentalce, težke 250 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 2215 TELICO ls, brejo v 8. mesecu, prodam. Telefon (03) 5736-106. 2217 BERNSKE planšarje, 2 samički in 1 samček, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 693-055. 2217 BIKCA križanega, težkega 250 kg, zelo lep, prodam. Možen prevoz. Telefon 031 639-370. 2218 PRAŠIČE od 30 do 200 kg, ter breje plemenske svinje, prodam. Domača hrana in dostava. Telefon 031 311-476. p TELICE simentalke, breje, pašne, prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. 2223 win i m astrologinjai jasnovidnosti KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p KRAVE, suhe in debele, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p PRODAM KORUZO v zrnju, cena 0,20 EUR/kg, prodam. Telefon 041 708-154. p VINO, mešano, belo in modro frankinjo, s področja Sladke Gore, ugodno prodamo. Telefon 051 664-001. 2167 PŠENICO, sorta kerobino, prodam. Telefon 041 951-092. 2169 DOMAČI česen, večjo količino in vino iza-bela, prodam. Telefon 031 480-510. 2170 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje OSTALO PRODAM KOTEL za žganjekuho, prekucni, komplet s hladilnikom, 80 l, obrtniške izdelave, kot nov, prodam. Telefon 031 245-277. p OTROŠKI voziček Peg Perego Pilko P3, namenjen od rojstva naprej, v vso opremo, ugodno prodam za 110 EUR. Telefon 041 992-262. 2182 TELICE, breje 4 mesece simentalke in sivor-java, težke 450 do 500 kg, stare 20 mesecev in prešo, 150 l, prodam. Možna menjava. Telefon 031 467-862. 2210 NOV betonski kamin s pripadajočim nerjavečim priborom, ugodno prodam. Telefon 031 494-640. 2209 CISTERNO za kurilno olje, 200 l, izoliran bojler in peč na kurilno olje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 836-512. 2200 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p BUKOVA drva prodam po 50 EUR in bio krompir prodam. Telefon 051 822360. 2222 KUPIM 23 suhih okroglih bal prodam ali menjam za govedo ter 1,30 h koruze za silažo. Telefon 041 547-769. Š 179 KORUZO za silažo, 40 arov, kraj Tabor, prodam. Telefon 041 222-438. 2186 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n METRSKA bukova drva prodam, možna dostava in razrez, ugodno prodam. Telefon 070 376-076. p BUKOVA drva, možnost dostave in razreza, prodam. Telefon 031 709-745. 2030 PŠENICO, slamo v kockah, dvobrazdni plug, predsetvenik in rdeče vino, sorta jurka, prodam. Telefon 041 882-325. Š 172 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih, moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold Vse, kar potrebujete za dom, vam pripeljem na dom. \Y partner pri gradnji hiše CINKARNA g SPLETNA TRGOVUW KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, mo-tokultivator - priključke ter tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2106 PODJETNIK iz Ljubljane, 47 let, 175, nekadilec, vegetarijanec, išče žensko brez obveznosti, ki bi začela na novo. Možno sodelovanje v firmi. Oglasi se mi po telefonu 041 843-364. p POŠTEN, dober, iskren upokojenec iščem sebi primerno žensko, staro od 55 do 60 let. Nudim ti pomoč in ljubezen v teh težkih časih. Resna in poštena, pokliči 070 500-930. 2188 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO izkušenega serviserja za servis in popravilo BRP proizvodov (najmanj 5 let izkušenj) z znanjem angleškega jezika. Prijave po pošti: na naslov Ski&Sea, d. o. o., Ločica ob Savinji, Ob Savinji 12, 3313 Polzela ali info@ski-sea.si. n IŠČEMO mlajšo upokojenko za čiščenje in pomivanje posode - 4 ure dnevno. Gostilna Kolar, Obrtniška cesta 12, 3202 Ljubečna. Telefon (03) 5461452. 2224 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEM žensko za gospodinjsko pomoč. Hrana in stanovanje brezplačno. Telefon 5824-728. 2213 VDOVEC, 52 let, deloven, iščem preprosto gospo ali mamico, ki bi se sčasoma preselila k meni na podeželje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro AVGUST 2014. 2198 53-LETNI moški želi spoznati gospo za trajno vezo, brez obveznosti, po možnosti upokojenko. Telefon 041 969-815. 2211 ^BEBBk Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA I NAROCILNICA NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: : DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev \V PODPIS: ~ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupatenam že 69let novi tednik Poroke Celje Poročila sta se: Karmen DEBELAK iz Grobelna in Tomislav ŠENVETER s Ptuja. Laško Poročili so se: Sara LAH iz Srževice in Andrej MA-STNAK iz Boletine, Vesna PEKLAR in Vojko SELIČ, oba iz Hrastnika. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Barbara VIŠNAR iz Ponikve in Matej VIŠNJAR iz Lipja, Zdenka OMERZEL in Gorazd POTOČNIK, oba iz Loke pri Žusmu ter Sabina Rezec iz Straške Gorce in Mitja KLANJŠEK iz Primoža pri Šentjurju. Žalec Poročila sta se: Frančka LESJAK in Niko ČVAN, oba iz Vranskega, Maja JERE in Luka MODIC, oba iz Šent-gotarda. Velenje Poročili so se: Marjeta VIDMAR in Robert ŽILAVEC, oba iz Velenja, Špela AVBERŠEK in Peter MARUŠIČ, oba iz Velenja. Dobrote »fotke« Potopisi Smrti Celje Umrli so: Erna VREŽANO-VIČ iz Žalca, 71 let, Alojzija ZAGAJŠEK iz Šentjurja, 49 let, Frančišek KLEPEJ iz Štor, 74 let, Marija ROM iz Celja, 91 let, Zlata TOPLIČANEC iz Celja, 80 let, Ivan KRAJNC iz Šmartna v Rožni dolini, 77 let, Adela GOLOB iz Celja, 88 let, Dragica GRUŠKOVNJAK iz Celja, 67 let, Katja POTOČNIK iz Žalca, 22 let, Marija VERBOTEN iz Velenja, 80 let, Anton PEVEC iz Celja, 79 let, Ana SEVČNIKAR iz Celja, 85 let, Slavica PELKO iz Velenja, 79 let, Štefanija CO-KAN iz Celja, 79 let, Franc MASTNJAK iz Celja, 75 let, Mihael DEBELAK iz Celja, 80 let, Vida LAZAR iz Braslovč, 62 let, Jožefa HRIBERŠEK iz Mozirja, 85 let, Ema NOVAK iz Braslovč, 84 let, Terezija BOLARIČ iz Petrovč, 80 let, Janez ODER iz Celja, 94 let. Laško: Umrli so: Terezija KURAT iz Laškega, 95 let, Milan ŠORN iz Trnovelj pri Celju, 75 let, Mojca KOVAČ iz Reke, 45 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Danijela ČAKŠ iz Koretnega, 86 let, Avguština DUCMAN iz Strmeca pri Sv. Florjanu, 81 let, Marija ZOBEC iz Rogaške Slatine, 93 let, Rudolf GABROVŠEK iz Zagaja pod Bočem, 77 let, Frančiska KUNEJ iz Gorjan, 96 let. INFORMACIJE 21 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre, tete, snahe in prijateljice MOJCE KOVAČ (29. 10. 1969 - 25. 7. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: vsi tvoji, ki te bomo močno pogrešali L 107 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Zapustil nas je dragi brat, stric in svak IGOR VREČKO z Grobelnega (9. 5. 1977 - 26. 7. 2014) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala kolektivu Pilih Beton Celje za lep govor, sprevod in vso podporo, gospodu župniku za lepo opravljen obred in kolektivu furnirnice Merkscha d. o. o. za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki vas nismo imenovali in ste dragega brata pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: brat Aleš z ženo Katjo in hčerko Moniko 2196 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. IGOR VREČKO Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v četrtek pospremili na prezgodnjo zadnjo pot. Hvala sodelavcem betonarne in vodstvu podjetja Pilih za stisk roke, besede slovesa in denarno pomoč. Hvala pevcem, gospodu župniku, pogrebni službi Gekott in g. Polaku za organizacijo pogreba. Vsem iskrena hvala. Oče Mirko z družino S 182 Deseto leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN JOŽE LIPOVŠEK po domače Meloski Pepi iz Hrastja 34, Loka pri Žusmu (28. 1. 1945 - 5. 8. 2004) Hvala vsem, ki za njega molite, prinašate na grob cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji Š 183 Pred zadnjo potjo si ni mogoče zatisniti oči, kot ni mogoče zbrisati človekovih sledi v puščavi in med žitnim klasjem. Svojo življenjsko pot je sklenil upokojeni sodelavec BOGDAN GEOHELI Kolektiv in vodstvo ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Celje, 7. 8. 2014 n Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Prezgodaj me je zapustila, mirno zaspala in odšla k Bogu moja draga žena NEŽIKA GORENŠEK iz Zagajškove ulice 4, Celje (29. 12. 1945 - 26. 7. 2014) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste bili v težkih trenutkih njene bolezni z mano in mi pomagali. Hvala za izrečena sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujem se zdravstvenemu osebju, posebej še zdravnikom in sestram Bolnišnice Topolšica. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo in hvala dekliški skupini M. J. A. V. za odpete pesmi ob njenem slovesu. Posebej hvala nečakinji Mateji za ganljiv in nepozaben govor. Zahvaljujem se tudi DU Vojnik, Strelskemu društvu upokojencev Vojnik in Pogrebni službi Primožič. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in naj spomin nanjo za vedno ostane v naših srcih. Žalujoči mož Rafko 2227 Šentjur pri Celju Umrla sta: Frančiška KUMPERGER iz Sotenskega pod Kalobjem, 88 let, Amalija PRIVŠEK iz Kostrivnice, 76 let, Slavka ZAKOŠEK iz Loke pri Žusmu, 87 let in Marija MRKUN iz Lešja, 78 let. Žalec Umrli so: Antonija BER-ŠNJAK iz Vranskega, 83 let, Ivan JEZERNIK iz Žalca, 71 let, Marija CESTNIK iz Vranskega, 86 let, Ivan FERLIČ s Polzele, 72 let, Friderik ZABUKOVNIK iz Andraža nad Polzelo, 71 let. Velenje Umrli so: Biserka ŠTA-JERC MARTIN iz Velenja, 71 let, Frančiška BREZOVNIK iz Mozirja, 80 let, Slavica RA-DEJ iz Sevnice, 54 let, Marijana ŠALAMON iz Velenja, 87 let, Nežika GORENŠEK iz Celja, 69 let, Ivan BRDNIK iz Vitanja, 81 let, Anton VAJ-DL iz Šoštanja, 76 let, Milan FERK iz Raven na Koroškem, 61 let, Alojzija STROJANŠEK iz Braslovč, 81 let, Frančišek TERBOVŠEK iz Gornjega grada, 89 let, Jožef POGO-RELČNIK iz Velenja, 65 let. Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA Ob izgubi žene in tete ŠTEFKE KROFLIČ iz Malih Dol (21. 10. 1929 - 25. 7. 2014) iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospe Alenki Lonča-revič, dr. Dordeviču in zdravstvenemu osebju ZD Vojnik. Hvala tudi Slavici Kroflič za molitev, moškemu pevskemu zboru France Prešeren Vojnik, gospe Mileni Jurgec za poslovilni goror in gospodu Pergerju za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Silvo in družina Žerjav 2195 Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Neizmerna je bolečina in ne moremo verjeti, da nas je zapusti dragi mož, ate, tast, stari ate in prededek FRANC KLEPEJ (25. 9. 1940 - 15. 7. 2014) Z žalostjo v srcu se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter z nami delili tako bolečin, kot tudi spomine o lepih trenutkih, preživetih z jim. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nas bodrili in pomagali v najhujših dneh, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Vladu Zupančiču za lepo opravljen obred, govornikoma Mirku Zupancu in Alešu Vrbovšku za ganljive besede, pevcem, pogrebni službi Zagajšek in Godbi na pihala Svetina. "Žalujoči vsi njegovi 2226 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je FRANC MASTNJAK iz Dola pod Gojko 14, Frankolovo (26. 8. 1939 - 27. 7. 2014) Iskrena hvala vsem sorodnikom in sosedom za darovane sveče, cvetje in svete maše ter tistim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in kakor koli pomagali. Hvala duhovniku patru Andreju za opravljen obred in sveto mašo, Ireni Gorenšek za govor, cerkvenim pevcem, pevcem na pokopališču, trobentaču, pogrebni službi Raj in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dežurni zdravnici Vesni Arcet-Rodič in osebju oddelka intenzivne interne medicine Celje za vsa prizadevanja. Žalujoča: sestra Štefka in nečak Damjan z družino 2181 22 VSI NAŠI MOJSTRI Preberite aktualno ponudbo! Kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom Včasih so bili ti prostori ločeni med seboj, medtem ko so danes en velik komunikacijski center vsake družine, združen v en sam prostor. Tega ne smemo zanemariti pri oblikovanju in izbiri pohištva, barv in materialov. Da bi dosegli enoten vizualni učinek prostora - v tem primeru jedilnice v povezavi s kuhinjo in z dnevnim prostorom - moramo paziti na kar nekaj stvari. Priporočljivo je najti mizo v enaki barvi, kot so na primer fronte kuhinjskih omaric ali omarice v dnevnem prostoru. Poigramo se lahko tudi s kombiniranjem različnih tekstur - omarice v gladki površinski obdelavi s sijajem in miza grobo obdelana z rahlo nagrbančeno strukturo. Enako lahko naredimo s stoli in jih barvno uskladimo z izbranim pohištvenim elementom v prostoru. Kadar želimo bolj drzne kombinacije, si preprosto omislimo stole v popolnoma drugačni barvi, ki je v prostoru še ni, in jim tako določimo prostorsko barvno prevlado. Pri tem dosežemo enotnost s preprostimi manjšimi podrobnostmi v enaki barvi - na primer vaza, vzglavniki na sedežni garnituri, preproga ... Katera miza je prava? Izbira jedilniških miz je danes neskončna. Če le malo pobrskamo po spletu, lahko opazimo mize raznovrstnih oblik, izdelane iz različnih materialov. Vendar če potegnemo črto, še vedno pri izdelavi prevladuje les. V nekaterih primerih je miza iz masivnega lesa, lahko pa je iz raznih lesnih tvoril, ki so furnirana ali oblepljena z umetnimi materiali. Zlahka najdemo tudi takšne, ki so v kombinaciji s kovinskim podnožjem, s čimer je dosežen bolj industrializiran videz. Kovinska podnožja so lahko kromirana. Pogostokrat jih opazimo pri mizah s stekleno zgornjo površino. Steklene mize so najbolj prijazne uporabniku kar se tiče čiščenja (steklo je tudi kaljeno, da pridobi odpornost na mehanske poškodbe in trdnost). Vendar pozor. Biti moramo pazljivi, ko izbiramo črno barvo stekla, saj je zelo problematična - na njem se pozna prav vse. Od umazanije do prahu. Črna je nasploh težavna za katerikoli kos pohištva. Pri izbiri mize moramo biti torej pozorni ne samo na barvo in teksturo, temveč tudi na površinsko obdelavo, ki narekuje odpornost mize na praske in različne madeže. Ne izbirajmo mize z matiranim lakom, saj smo lahko kmalu razočarani zaradi prask. Nenazadnje je treba omeniti tudi raztegljive mize, ki nam lahko odlično služijo pri večernih druženjih ali družinskih praznovanjih. Paziti moramo samo, da imamo dovolj prostora, preden se odločimo za nakup takšne mize. Kaj pa stoli? Današnji trendi sledijo izdelavi stolov iz umetnih materialov, kot je poliuretan, pri čemer je zelo razširjena tudi uporaba usnja. Že nekaj časa je mogoče opaziti stole, popolnoma prevlečene v usnje, ki v prostoru delujejo zelo prefinjeno in elegantno. Hkrati jih lahko kombiniramo z mizo iz lesa ali kovine in stekla. Na drugi strani lahko seveda kombiniramo tudi lesene stole z leseno mizo, vendar moramo pri tem paziti, da so iz enake vrste lesa, sicer lahko Dride do prenasiče- nosti tekstur. Da razbijemo enoličnost, ki pri tem nastane, izberemo stole, ki imajo sedalo ali naslonjalo oblečeno v usnje ali kakšen drug tekstil. Zagotovo pa ne bomo zgrešili s kombinacijo mize in stolov, če imajo vsi kro-mirano podnožje. Plastični stoli so ponavadi najlažji za prenašanje in zato dobro služijo, kadar imamo več obiskov. Skoraj vedno imajo tudi največjo izbiro barvnih odtenkov. Če povzamemo: kadar imamo željo po umirjeni skladnosti, poiščemo enake barve, teksture in materiale, kadar pa želimo nekaj bolj igrivega in zanimivega, posežemo po bolj živih barvnih kombinacijah. r Naravno dobra hrana Zadobrova 39c, 3217 ŠKOFJA VAS Techni-Cal 1«t(ibj jjtt ft til T:0342S07S3 GSM: 040 82 1 421 www.hana-ana.si info@hana-ana.si M9 Če želite oglaševati v rubriki TaD) Vsi naši mojstri, pokličite: -^031 692-860 Domačnost rustikalne kuhinje Rustikalna kuhinja predstavlja največje nasprotje današnje tren-dovske sodobne izčiščenih linij. Njen namen je doseči maksimalno povezanost z naravo, kar se kaže v uporabljenih barvah, teks-turah in seveda materialih. Kar se tiče barv, naj bodo v ospredju tople zemeljske barve. Predvsem takšne, ki jih najdemo v naravi - rumena, razni odtenki rjave, oranžna, bež, umazano bela, svetlo modra ... Enaka barva naj se večkrat ponovi v prostoru, da ne pride do barvne prenasičenosti in posledično do prenatrpanega prostora. Za tla lahko uporabimo lesen pod, ki še posebno deluje toplo in starinsko, lahko pa se odločimo tudi za skrilavec, granit, marmor ali apnenec. Poseben uči- nek lahko dosežemo s ploščicami v zgoraj omenjenih barvnih odtenkih, z njimi lahko obložimo steno nad pultom, tla ali celo jedilniško mizo. Stene so lahko grobo ome-tane in svetlo pleskane, da dosežemo vizualni učinek svetlega in velikega prostora. Lahko jih obložimo tudi z opekami, ki prostoru s svojo teksturo dodajo nek nov učinek. Glavni material rustikalne kuhinje predstavlja seveda les. Miza, stoli, pult, stropni tramovi in še kaj bi se našlo. Vse to je iz lesa in vedno znova ponuja občutek topline celotnega prostora. Čeprav se morda zdi, da rustikalne kuhinje spadajo bolj na podeželska območja, jih lahko umestimo tja, kamor nam najbolj ugaja. VSI NAŠI MOJSTRI 23 fViaroscife si najiMrißei SMLjflCl SEEV1? FLtlCCA Tel.: on m Ol11 U. M. Gnwnbrouh ?, Nova ml, WOO Celje »I ill 1' — >OLNi ^VKTOSriLNlH IN USNJENIH OkLACIL DELOVW! Čfc: pen.-Fvt.: od l do Huri-, scir.:od l der 13. ure je sestavljeno iz minerala - KALCIJ in vitamina D3, ki ga vsakodnevno zaužijemo s hrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo In raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in minerale dobimo tudf i drugo hrano, ki jo zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, k I ga morda ne za užijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin 03, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 LJubljana ; www.eenterzdravja.net; prodaja@centerzdravJa.net; tet. 01/568 40 91 d o m o f i n a I GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o 2m strešnih cevi VM P00/IRI/I/I0 pri zamenjavi itreine kritine. T:(03) 583 1562 G: (051) 431 242 ^^WPItnikS^ POSTAVLJANJE OSTREŠIJ JERNEJ NAPCTN1K141. RADEGUNDA b WKI MOZIRJE E. tesarstvo.napotnik@gmail.com W: www, tesarstvo-napotn i k.si OHm Nataša Hrtbernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentj u r-Celje Kontakt: 031 -363-506 in 031 -302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 k ^ / - — m-fc O X PRI UREDITI/I GROBOt/, DELO BREZPLAČNO' Specialist za strehe že 30 let! FPišI I/se za streho! BRIGITA BUČAR s.p. Prolirska vas 57, 3220 Štore tomaz. bucarl@gmatl.com Streha za več generacij! I www.streha-metalko.si Čestitamo ob občinskem prazniku! AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA V02ILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKAN1ZAC1JA Bojan Kova«, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1,3Z70 USko IZPUŠNIH SISTEMOV HITRO KVALITETNÖ ni i ""i. iicnnuni 1 Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, use vrste senčit, notranja vrata, vüdovod in ogrevanje, slikopleskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic -lo% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 [ 031 311 640 | info@harmonijadoma.si ZoCnir BIRO OPREMA ŽOLN tU d.o.o. ude lava vi a th, ride Is us koledariev. termična obdelava (plastrTiciranjs) I utrne ta do širina Ai in dolžine po zalj:!. 15% popusta za tiskanje načrtov vseh velikosti NOVO TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na najnovejšem stroju KIP /\ Za Baiinepiisinn PRAŠI\fO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 luuuuw.strojepLastika.si v ASFALT Asfalt Kovač d.o.o., Planina pni Sevnici A. 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7491 031 +38 B 3 7491 032 ABFALT-K OVAC@SIO UN ET INSTALACIJE VERHOVSEK Z vami že 20 LET. inrmnf IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuL1 I NAPELJAV TEB SANACIJA KOPALNIC nffrillCOE VERHDriEEd.a.tt. Piozinska vas M/d. Štore, gsm; (Ml 6BZ907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov STROJNA ZEMELJSKA DELA | KERAMIČARSTVO Zlatko Belej S.p.; Proseniško 8, Šentjur; Tel.: 03/57 99 037 GSM: 041707 815 . \„ - ČIŠČENJE (okoli hiš, gozdov, pisarn ...) - ADAPTACIJE KOŠNJA GRADBENA DELA - ODVOZI (starega želeja, odpadnega lesa .,.) holbx •vtopralnica filc< iz Solčave, les je slovenski.« Blagovna znamka, ki je preživela vojno in se je obdržala vse do danes, nikoli nibila vaška gostilna, pripoveduje Martina. Slovenski turizem v zadnjih letih beleži daleč najboljše rezultate zadnjega obdobja. Nekoliko manj so zadovoljni ponudniki v Zgornji Savinjski dolini, kjer nestanovitno vreme kroji obisk gostov, predvsem domačih. A ker imajo v Hiši Raduha večino tujih gostov, se nad zasedenostjo ne morejo pritoževati. Hiša Raduha stoji v starem jedru Luč. Ime je dobila po gori Raduhi, ki se čez greben spusti do skalnatega praga z imenom Breznica vse do začetka vasi. Med hišo in skalo Breznice sta le reka Savinja in vrt s prečudovito arhitekturno umeščenimi bivalnimi enotami. Hiša Raduha nosi že tretje ime. Pred letom so zaradi obnove in povečane ponudbe spremenili ime Penzion Raduha, ki je med domačini že vrsto let znan pod imenom »Pri Medetu«. Gostinstvo in kuharske veščine se prenašajo iz roda v rod, Martina Breznik svoje znanje že prenaša na otroke SPODBUDNA ZGODBA Občina izvaja protipoplavne ukrepeob^L reki Savinji, ki teče mimo domačije, hkrati pa so dela del projekta za gradnjo obvoznice. Z uničenjem poti ob reki ter preostale naravne dediščine bi ne le Raduha temveč tudi Luče izgubile del edinstvenega prostora. »Radi bi uredili okolico, objekte še bolj povezali z naravo in uredili wellness center,« načrte razkrijeta 49-letni Matjaž in 47-letna Martina. in na prevzem pripravlja peti rod. Slovenska kultura privlači Ne samo hrana in domače dobrote, tudi prenočišča, ki ponujajo edinstveno nastanitev, kjer je naravo mogoče začutiti tako v kopalnici kot Ideja o hiškah na drevesu izvira iz otroške igre. »Najprej sva se zgrozila, kje sva pustila otroke, da so se pred leti igrali, a kmalu naju je prešinila ideja in zdaj nastaja že druga hiška.« na stopnišču, so tisto, ki privabljajo turiste z vsega sveta. Nove nastanitvene enote so načrtovali vrhunski arhitekti studia Odprti krog. Vse je domače, pravi Matjaž Breznik, Martinin mož. Iz stare »šta-le«, kjer je stara mama imela konje, so naredili dva apartmaja v dveh nadstropjih s kopalnico in z jacuzzijem. Kozolec, ki predstavlja slovenski unikat in na katerega bi morali biti ponosni, je del slovenske kulture. Ljudje iščejo avtentičnost, želijo spoznati našo kulturo, dodaja Martina. V objemu macesna, jerebike in lipe Bivalne prostore sta umestila v prostor med slovenske drevesne vrste, ki že od nekdaj rastejo na vrtu. Interakcija, ki sta jo dosegla z bližino skale, ki se dviga nad reko, je pred tremi leti prinesla idejo najprej za kozolec, ki je bil najprej samo majhna lopa za piknike. Streho so pokrili z ročno izdelanimi skodlami, uredili stopnice in notranje prostore in nastalo je novo bivališče. Sledila je hiška na drevesu, ki naj bi sprva izgledala bolj divje in pristno, a so želeli vanjo umestiti tudi kopalnico. »Hiški smo postavili na votle stebre, v katere smo napeljali vso potrebno napeljavo, poleg tega pa smo uredili, da pozimi voda ne zamrzne.« Zdaj nastaja že druga, lani pa so začeli preurejati »štalo«, ki še ni končana. V sožitju z naravo »Spreminjajo se potrebe gostov, ki sicer debelo po- Martina Breznik, večkratna kuharica leta, zna odlično pripraviti postrv na več načinov. »Poširana, surova, pečena in dimljena. Gostom rada postrežem tudi z obrnjenikom iz ajdove moke, ki ga osvežim z jogurtom, ocvirki in drobnjakom.« gledajo, ko slišijo, da bodo spali v >štali<, a so nato zadovoljni.« Sodoben popotnik išče modernost z naravnimi materiali, hkrati pa gre pri tem projektu tudi za varstvo naravne dediščine, pojasni Martina. Že k babici so prihajali pomembni gostje iz Celja, pohodniki in popotniki iz nekdanje Jugoslavije, danes pa so z modernimi in izvirnimi nastanitvenimi idejami pritegnili tudi petične goste z Japonske, s Havajev in iz Bangladeša. Ne samo nadstandardni nastanitveni prostori, celoten koncept je pritegnil tuje obiskovalce, je prepričana Martina. »Ko naravo začutiš na krožniku, v sobi, kopalnici, na hodniku ...« Družinsko podjetje Pri naložbi so si pomagali z nepovratnimi evropskimi sredstvi, vse ostalo je družinski dolgoletni prihranek. Vse dni v letu, cele dneve dela vsa družina. »Zaposlen je 22-letni Filip, pridno pa pomagata tudi Kristina in Jaka.« V kuhinji še vedno pomaga tudi 72-letna mama Emika, ki je kuharske mojstrovine uspešno predala Martini. Ta je uradno tudi ena najboljših slovenskih kuharic, ki nagrade pobira tudi v tujini. Snovalca Marca sta z Matjažem v Avstriji na tekmovanju združenja žičničarjev šestih različnih držav, ki vsako leto nagradi inovativne projekte, prejela dve nagradi. »Bil je nenapovedan obisk, gostje, ki so nas ocenjevali.« Martina je zmagala v kategoriji za najboljšo kuharico leta, Hiša Raduha pa v kategoriji za najbolj prisrčen hotel. Takšnim nagradam v tujini posvečajo veliko pozornosti. Na ta način promovi-rajo novosti in spodbujajo razvoj kraja. »Ni tako kot pri nas, ko dobiš nagrado in nikomur ni mar za to.« Njuna inovativna prenova penziona je bila leta 2010 nagrajena s »snovalcem«, ki pritrjuje arhitekturnemu povezovanju tradicije in inovativnosti ter k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Martina meni, da bi morali naravne danosti, ki jih imamo, bolj izkoristiti, jih zaščititi in graditi na trajno-stnem turizmu. Gostom je treba predstaviti avtentične zgodbe in doživetja, ki jih privlačijo, in teh je v dolini veliko, meni. »Samo upati si moraš in ti bo uspelo.« ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA meLu Melu Mizarstvo d.o.o. Raduha 56, 3334 Luče ob Savioji Tel: 00386 10)3 83 93 880 Fax: 00386 (0)3 83 93 888 e-mail: mizarstvo.selisnik@siol.net www: www.mizarstvo-selisnik.si Z najkvalitetnejšo ponudbo MASIVNIH notranjih vrat S n ay Velika izbira MASIVNIH notranjih vrat Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku Luče, našim strankam se pa iskreno zahvaljujemo za zaupanje. LUČE PRAZNUJEJO 33 Vsaka skulptura ima zgodbo Jože Strmčnik - Šlanger je pred 15 leti pustil službo in se spoprijateljil z lesom - Izdela toliko, koliko mora Ob prazniku Občinski praznik Občina Luče praznuje 10. avgusta, na god farnega zavetnika sv. Lovrenca, občinska priznanja pa bodo podelili danes ob 18. uri v dvorani gasilskega doma. Za dolgoletno aktivno društveno delovanje na področju kulture bo zlato plaketo občine prejel Jože Mlačnik. Priznanje občine bo prejelo pet najbolj zaslužnih občanov. Tadeja Robnik za aktivno delo na kulturnem področju, Anton Breznik starejši za dolgoletno aktivno društveno delovanje, Andrej Moličnik, zdravnik, ki živi v Dravogradu, za požrtvovalno pomoč občanom, pisatelj in predavatelj dr. Karel Gržan za nesebično delovanje na duhovnem področju, ter Društvo upokojencev Luče za 60 let aktivnega in organiziranega delovanja. V 15 letih, odkar podeljujejo priznanja, so imeli samo tri častne občane. AK V Lučah zraven potoka Lučnica Jože Strmčnik -Šlanger že petnajst let v svoji delavnici rezbari uporabne skulpture. Zadnjih trideset izdelkov je razstavljenih v sobi zraven delavnice, najstarejšo hrani doma. Je samorastnik in samouk. Trma, vztrajnost, občutek za linijo in estetiko, vera in igrivost so lastnosti, ki so ga skozi življenje pripeljale do dela, ki ga veseli in v njem več kot očitno uživa. Gimnazijski maturant se je petnajst let ukvarjal z ekonomijo, v življenju je marsikaj počel, a les je bil tisti, pri katerem se je ustalil. »Ničemur se ne prilagajam. Dolgo niti nisem vedel, kaj je zlati rez,« pripoveduje, kako mu je predavateljica z oblikovalske akademije dejala, da ima prirojen zlati rez. Nobena oblika posode ni normalna. »Tega se ne da strojno narediti. In nobene ne želim izsiliti. Delam iz celega lesa, globine, ki jih drugi ne delajo.« Dvajset odstotkov izdelkov gre v peč, saj med oblikova- »Ko delaš z lesom, je kot bi spoznaval novega človeka. Nikoli ne veš, kaj te na koncu čaka. Z lesom sklepam kompromise. Če vidim, da mi ne dovoli oblikovanja, se dogovoriva. Je moj partner,« o načinu ustvarjanja pove 55-letni Jože Strmčnik. njem popokajo. A ko delo konča, je zadovoljen. »Če bi v tem videl denar, ne bi bil nikoli.« Plemenit slovenski les Vsi njegovi izdelki so vrhunsko oblikovani in ročno izdelani iz enega kosa »Za izdelavo te skulpture bi potreboval tri ure, a ker sem ji želel dodati še nogice, je vse skupaj trajalo devet ur. A kaj, ko brez nogic ne bi bila tako elegantna,« med svojimi tridesetimi skulpturami pojasni umetnik. plemenitega slovenskega, to je zgornjesavinjskega lesa. Jablana, hruška, sliva, oreh, češnja, tisa, macesen, javor in jesen se znajdejo v njegovih rokah. Nastajajo posode v vrednosti od 30 evrov naprej, najdražja, ki jo je prodal, je stala 1.500 evrov. »Trdo živim. Preživim, živim v redu, denar mi ne pomeni veliko. Če bi mi, bi kaj drugega delal.« Razstavljal je že v Cankarje- vem domu, v galeriji Kogoj, Kamniku, njegove lesene sklede so si lahko v Centru Rinka ogledali obiskovalci Festivala gorskega lesa v Solčavi, tradicionalno bo razstavljal tudi na Lučkih dnevih. »Razstave vzamejo preveč časa. Gre za mesec izpada prihodka, zato večino prodam v tujino in ljudem, ki slišijo zame in me sami poiščejo.« Svoje izdelke je pošiljal povsod po Evropi, v Ameriko, na Kitajsko. »Kje je ta mašina?« Za oblikovanje uporabi vse, kar najde. »Še tisto orodje za rezanje parkljev. Mnogi stopijo v delavnico in me vprašajo, kje skrivam ta stroj,« pripoveduje, kako nato razočarani in presenečeni odidejo, saj je popolnoma vse delo ročno narejeno. Les je topel, lep, včasih ga je težko razumeti, toda ostaja živ in dišeč. Tako kot človek. In prav zato so Šlangerjevi izdelki samosvoji, dodelani do zadnje podrobnosti, toda v svojem bistvu še vedno preprosti, a tudi kritični - do družbe in naših odnosov. »Zakaj bi moralo biti nekaj, kar je bunkasto, neuporabno, nepravilno in neustrezno? Zakaj bi moral biti suh človek lep, bunkast pa ne?« Spopada se z družbenimi vprašanji in nanje odgovarja z izdelki. Žaljivo se obnašamo do videza, meni. »Zakaj bi morali biti trendi, ki jih narekuje industrija, ustrezni, vse ostalo pa neuporabno?« Bolje ne bi moglo biti Ravna se po občutku, vztraja na svoji poti, črpa iz svojih idej, ki nastajajo tudi kakšno leto. Ima idejo in išče način, kako jo izpeljati. Išče podatke, ne ve, kaj bo z njimi, a ko ideja dozori, nastane izdelek, pripoveduje. »Včasih še kaj izpopolnim, včasih bolje ne bi moglo biti.« Povezuje vrhunsko obrtniško izdelavo in izjemen občutek za obliko. Za dosego vsega naštetega mora biti človek tudi pristen in iskren. Iskren do sebe in drugih in takšni so tudi Šlangerjevi izdelki -pristni, živi in dišeči, vsak s svojo zgodbo. ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA »To je spočetje. Fizično posoda predstavlja celico pravilne oblike. Psihično gledano je to življenje, urejeno in zaokroženo.« Nova celica predstavlja novo življenje, novo linijo. Ko pride do spočetja, se stara celica spremeni, vse je treba postaviti na novo. Nikoli več ne bo, kot je bilo, pojasnjuje zgodbo, ki ga je gnala k rezbarjenju te posode. Gre za obstanek vrste, novo življenje, novo linijo, novo mišljenje, a ponovno združeno v celoto, zaključi. Več kot 2000 let star les močvirskega hrasta, ki ga je dobil iz Srbije. Bil je zakopan pod plazom, ki je utrgal del pragozda. Les je črn, saj je bil dolgo brez kisika in so mu kemične reakcije dale barvo, da izgleda kot kovina in se sveti. »Posoda lahko predstavlja tudi objem, ta predstavlja varnost, toplino. Nikogar si v objemu ne smemo lastiti, pustiti mu moramo svobodo. Če si nekoga lastiš, bo našel trenutek in odšel.« Ob občinskem prazniku Luč čestitamo vsem krajanom. 1 BBSS EDBE S CELJSKEGA - NEVI ffl i BČIN Romantično razvajanje v skritem kotičku sredi narave Sprostitveni vikend paketi Mini oddihi Domača hrana Masaže Savna, masažni bazen Darilni boni ■ j 34 REKREACIJA Anja Tratnik iz Prebolda, 30-letna mati dveletnega Vala, ki se je že preizkusil v supanju skupaj z mamico. Anja je s prijateljico supala tudi v paru, se preizkušala v izvajanju lastovke, stoje ... Supa že tri leta, ima svoj sup, rada teče, se udeležuje skupinskih vadb, kot je body pump, rada tudi rola in hodi v hribe. Supa vsa družina, tudi fant in Biba, shitzujka, ki zelo uživa v vodi. (Foto: osebni arhiv) Stojiš na deski in veslaš Supanje torej! Pogled na eni od hrvaških obal je bil prav zanimiv. Starejši moški se je pokončno postavil na desko, a v trenutku, ko je želel z veslom malce manevrirati, se je, kolikor je bil dolg in širok, znašel v vodi. Ko sem slišala sočno slovensko preklinjanje »z je belo cesto« na jeziku, sem se le ustavila in se pridružila kar zajetni skupini gledalcev. Nekateri so mu veselo vzklikali »saj bo šlo«, drugi so se prav prizanesljivo kro-hotali. Takole med vrsticami sem le ujela, da tole »supanje, pač ni od muh«. Aha, torej supanje. Kaj je to? Očitno ena bolj novih, malo tudi modnih, predvsem pa vsaj na pogled dokaj preprostih oblik rekreacije na vodni površini. Oceno o preprostosti sicer pustimo kot zapriseženi nepoznavalci ob strani, »razsvetlimo« se predvsem s pojasnili, kaj za vraga počnejo ljudje v kopalkah, ki stojijo na deski z vesli v rokah in se po padcih v vodo eni bolj in drugi bolj spretno pobirajo. Sup je okrajšava za angleško poimenovanje »stand up paddling«, torej za šport, pri katerem stojiš v vodi na posebni deski in veslaš. In pri tem seveda opazuješ naravo okoli sebe. Drsenja po vodni gladini se lahko lotimo v rečnih rokavih, jezerih in vzdolž obal. V svetu se menda nad tovrstno vodno rekreacijo navdušuje kar nekaj zvezdnikov in športnikov. Na svetovnem spletu izvemo, da za poslovenjeno različico, torej supanje, ne potrebujemo predznanja in tudi ne posebnih priprav, le nekaj prave opreme. Dobra vaja za telo Supanje je menda izredno dobra vaja za telo. Če namreč želimo ohraniti ravnovesje na deski, mora biti zgornji del telesa ves čas aktiven. Že samo s tem, ker na deski stojimo, okrepimo trebušne mišice. Veslanje je prav tako intenzivna vadba, s katero krepimo zgornji del trebuha in razvija- mo moč, gibljivost, stabilnost. Tisti, ki tovrstno drsenje na vodi preprosto obožujejo, pa pravijo, da tovrstna vaja za um in duha preprosto prežene stres. Pri tej aktivnosti na vodi je v gibanju celo telo, od prstov na nogi za ravnotežje do glave, s katero spremljamo dogajanje in svoje premike. In si krepimo tudi mišice na tilniku. Ameriški fizioterapevti naj bi supanje predpisovali kot osnovno terapijo ljudem, ki imajo težave s hrbtom, in sicer prav zato, ker ta aktivnost izboljša motorične sposobnosti posameznika (njegovo moč, vzdržljivost, koordinacijo in gibljivost). Zelena dejavnost Za veslanje na deski ne potrebujete veliko pripomočkov, zgolj desko in veslo, torej nič motorja, prav tako ne bencina, tudi hrupa ne povzročamo. Na tržišču je seveda več desk za supanje, ki se razlikujejo po dolžini, volumnu in namenu uporabe. Za za- Skupini polzelskih kolesarjev je na poti v Koper v nedeljo prizaneslo tudi vreme. Večurna kolesarska preizkušnja, ki so jo kolesarski zanesenjaki začeli ob 2. uri v Ločici, je namreč zaradi letošnjega spremenljivega vremena še do zadnjega visela na nitki. V Koper s kolesom Za polzelske ljubitelje kolesarjenja se je tokratna nedelja začela že zelo zgodaj. Skupina osmih rekreativnih kolesarjev se je v zgodnjih jutranjih urah s kolesom odpravila proti Kopru. Športno društvo Savinja 2000 s predsednikom Bojanom Krivcem na čelu je letos že tretje leto zapored organiziralo kolesarski maraton Ločica ob Savinji-Koper. Kolesarje, ki so si v največjem slovenskem obmorskem kraju privoščili osvežitev v morju, je na 190 kilometrov dolgi poti po magistralni cesti spremljalo vozilo z osvežilnimi napitki in s prigrizki. Do slovenske obale so prispeli v 7 urah in 32 minutah, kar pomeni, da so izboljšali lanski čas vožnje, ko so za podvig potrebovali šest minut več. ŠO, foto: arhiv ŠD Savinja četnike naj bi bile deske širše in zato bolj stabilne, obstajajo tudi napihljive, ki jih lažje prenašamo naokoli. Sicer pa se je šport v takšni obliki, ki jo poznamo danes, razvil na Havajih. In ker lahko supate sami ali v družbi, utegne ta oblika rekreacije postati tudi prijetno in zabavno druženje. In primerno je tako za ženske kot moške, starost pa menda ne igra prav nobene vloge. Tako naj bi bili Brazilki Andrea Moller in Maria Souza prvi ženski (sicer tudi tekmovalki v deskanju), ki sta leta 2006 s supanjem prečkali kanal med havajskima otokoma Molokai in Oahu in ugnali v kozji rog to izredno zahtevno 51 km dolgo »suparsko progo«, znano po močnih tokovih in velikih valovih. BPT, AK NE PREZRITE ... prispevka o pozitivnih plateh vadbe karateja pri otrocih. In zakaj klub Shotokan iz Celja zagovarja vadbo vseh generacij? v prihodnji rubriki Rekreacije LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Näe kukrski hkye m Mo pri fim v pome! za uelt,ke in male ßodpodutj J' • / oainiel marjj k 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR s & £ S S 3 28 «I £1 ^J^uliarihe bu.lt ve iiouenihili gospodinj i Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čaine mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). NaroCilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: BUKVARNA/ PODLISTEK 35 Lojze Selič: Zaarana nevesta Svetovna vojna 1914-1918 Mošnjiček srebrnikov namesto zaročnega prstana Pisatelj Lojze Selič je znan po tem, da v svojih knjigah v prvi vrsti piše o etnoloških in zgodovinskih temah s Celjskega. Nič drugačen ni njegov zadnji roman Zaarana nevesta, ki je izšel pred kratkim. V njem predstavi, na kakšen način so se mladi spoznavali nekoč, ko ni bilo različnih družabnih spletnih omrežij, kjer bi si lahko našli morebitnega življenjskega sopotnika. Nič nenavadnega ni bilo, če so snubci namesto z zaročnim prstanom bodoče neveste »zaa-rali« kar z denarjem. Svetina je znana po romanju k Mariji Snežni na šen-toščevo nedeljo v začetku avgusta. Prav na ta romarski način se je tudi Selič kot majhen fantič prvič srečal s tem krajem in ga nato z leti še dodobra spoznal. Še danes se spominja dneva, ko se je s staro mamo, z mamo in s sestro odpravil na romanje na Svetje, kakor Svetino imenujejo domačini. Kot sedemletnemu dečku mu je to doživetje ostalo tako globoko vtisnjeno v spomin, da se ga še danes spominja, kot bi bilo včeraj. Verjetno je to tudi razlog, da gleda na to O avtorju: Zaarana nevesta je deseti roman Lojzeta Seliča. Pisati je začel po upokojitvi, zadnjih deset pa je pisanju še posebej predan. V prvi vrsti se posveča etnološkim in zgodovinskim temam iz domačega okolja. Navdih za svoje literarno ustvarjanje črpa v rodni Gorici pri Slivnici, kjer je doživel lepe in tudi trpke trenutke svojega otroštva. Knjiga je bila njegova velika prijateljica že od malih nog. Poleg Zaarane neveste, ki je izšla letošnje poletje, njena uradna predstavitev pa bo jeseni, so njegova dela med drugim tudi Zgodovinska kronika Dobrotina, Slivnica od habsburške krone do rdeče zvezde in Ljubezen ob voganci. vasico, od koder izvira njegov rod po mamini strani, z veliko simpatijo. Roman Zaarana nevesta govori o družini Klinar s Svetine, v kateri se je kot ena od številnih otrok očetu Andreju in mami Katarini tudi pisateljeva stara mama, v tem romanu ena od dveh »zaaranih« nevest. Ker sta bila Klinarjeva zelo verna, oče je bil celo cerkveni ključar in mežnar, sta božje zapovedi dosledno upoštevala. Zakonsko življenje sta smatrala kot zakrament, otroke pa kot božji dar. Leto po poroki se jima je rodil najstarejši sin Franček in le leto zatem deklica Katra. Klinarje-vim so se rojevali otroci skoraj vsako leto. Katri so sledili Napovedujemo Bukvama Novega tednika je z vami že tretje leto. Ne prodajamo vam knjig neposredno, želimo vas le zvabiti med dobre stare platnice s sočnimi mislimi in z dobrimi zgodbami oplemenitega papirja. In vsake toliko časa želimo rubriko popestriti v duhu temeljnega poslanstva, ki smo si ga naložili in sliši na ime Za knjigo. Akcija, ki smo jo pred meseci izpeljali s celjskim Klubom modrosti in zaokrožili s pomočjo knjigoljubca in podjetnika Mirana Gracerja iz Celja, je za nami. Zremo naprej. V prihodnji številki bomo objavili intervju z enim od pisateljev s Celjskega in vam potem v branje ponudili dva podlistka iz njegove knjige. In odločili smo se, da prostor znotraj Bu-kvarne odmerimo še kakšnemu pisatelju in pesniku »z našega konca«. Na branje torej! Andrej in drugi, do najmlajše Barbare, ki je bila zadnja od desetih otrok. Razmiki med rojstvi so se povečevali. Nad številnimi brati in sestrami ni bila nič kaj navdušena Katra, ki je bila od najmlajše Barbare starejša približno dvajset let. Staršem je nekoč celo zabrusila, da bo zaradi njih treba natisniti posebno pratiko, ker v obstoječi ni več dovolj svetnikov, da bi lahko našli ime za novega otroka. Selič se v romanu posveti predvsem mladostniškemu življenju najstarejšega sina Frančka, najstarejše hčere Katre in najmlajše Barbare. Franček je kot mlad fant zahajal na delo na eno od velikih kmetij na Ložnico pri Žalcu, kjer je pomagal pri težaških delih na hmeljišču. Priljubil se je tako svojemu gospodarju kot njegovi edi-norojeni hčeri Juliji ter tako postal gospodar na kmetiji. Tudi Katra, ki je veljala za trmoglavo in odrezavo, se je želela karseda dobro omoži-ti. Ker v okolici doma ni našla primernega ženina, je za pomoč prosila brata Frančka, ki je zaradi gospodarske žilice poznal veliko ljudi. In res, na enem od sejmov je spoznal samskega gospodarja Jožeta Hrovata, ki se je kmalu zatem odpravil na Svetino po Katro. Že na prvem srečanju je za dovoljenje za poroko vprašal njene starše in s srebrniki »zaaral« svojo nevesto. Z aro sta se oba zaveza, da ne bosta preklicala dogovora. Kljub temu da se sploh nista poznala, sta se predvsem zaradi ekonomskih koristi tako enega kot drugega nekaj mesecev po prvem srečanju že poročila. Nič drugače se ni zaročila tudi njena mlajša sestra Barbara, pisateljeva stara mama, ki je svojim vnukom zelo rada pripovedovala zgodbe o svoji mladosti in tako bila bogat vir, kako so živeli in se možili oziroma ženili nekoč. ŠPELA OŽIR Bukvarna Priporoča 7 Bagola Brezinščak, Božidar: Moje slovenske izkušnje 8 Balague, Cuillem: Pep Guardiola. Drugačen način zmagoslavja 9 Beckwith, Harry: Prodaja nevidnega 10 Boccaccio, Giovanni: Dekameron 11 Bojetu, Berta: Filio ni doma 12 Bucay, Jorge: Ti povem zgodbo? Anton Czmyr, prejemnik cesarjevega odlikovanja za hrabrost Prejel je cesarjevo odlikovanje za hrabrost »Njegovo veličanstvo cesar Avstrije, kralj Češke ... in apostolski kralj Ogrske« je z najvišjim sklepom 26. januarja 1916 računskemu podoficirju Antonu Czmyru zaradi posebne vestnosti v službi proti sovražniku dodelil srebrni križec za zasluge in krono z medaljo za hrabrost. Anton Czmyr, rojen leta 1888 v Chodorovu v okraju Bibrka (Galicija), je bil vojni obveznik od leta 1909 in pripadnik topniške baterije št. 1 gorskega topniškega polka št. 11. Štab in divizija havbic sta imela sedež v Sarajevu, topniška divizija pa v Foči. Poveljeval je polkovnik Ferdinand Wi-edersperger von Wiedersperg. Prispevek: Miroslav Čmer, Osenca (Celje) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si NE PREZRITE Robert Simonišek bo med prvimi avtorji, ki ga bomo predstavili v rubriki Bukvarna Novega tednika in zatem objavili tudi dva podlistka iz njegovega romana Soba pod gradom. Z njim je poklepetala novinarka Ivana Stamejčič, ki ga je med drugim povprašala: »Napisali ste tri pesniške zbirke, zbirko kratkih zgodb, vmes znanstveno študijo, na koncu pa roman Soba pod gradom. Je to nekakšno logično zaporedje?« Robert Simonišek: »To zaporedje kažejo le letnice izdaj. Strokovna monografija je na primer nastajala ves čas, in čeprav je izšla šele leta 2011, je v njej nadgrajena moja doktorska disertacija, v kateri sem se osredotočil na secesijo. Izdaje sploh nisem načrtoval, spodbudil jo je moj mentor dr. Milček Komel, po mojem prepričanju najbolj senzibilen slovenski umetnostni zgodovinar. Pri literarnem ustvarjanju sem bil bolj prepuščen sam sebi, ta dela sem zavestno pošiljal urednikom v presojo.« Prihodnjič v Novem tedniku 36 POTOPIS Na jug, ] ► Piše: BARBARA FUŽIR vse do konca sveta Sonce, vino in grofje Celjski pod Andi Ze aktualni papež je ob svoji izvolitvi dejal, da so ga v Rim pripeljali iz »konca sveta«. To ni bila le metaforična označba Argentine, ampak se ta lahko pohvali z najbolj južno celinsko točko na svetu - ki jo imenujejo kar »konec sveta«. Papež je mislil dobesedno. Devet mesecev sem preživela kot učiteljica slovenščine v šoli Colegio Esloveno - to je slovenska šola v Mendozi, ki je na zahodu Argentine, tik pod Andi. V šoli je izziv preživetja zame predstavljalo to, da kar 80 odstotkov učencev ni imelo nobenih slovenskih korenin. In da sem precej nevešča španščine začela opismenjevati razred, ki je veselo čebljal v jeziku, ki me je prestavljal v neke vrste južnoameriško »žajfnico« - le da v tisti bolj dramatični del. Bilo je kot plavanje v globoki vodi povsem brez rokavčkov. A se nisem utopila. Uprizarjali smo prizore iz življenja grofov Celjskih - verjetno ti še v času svojega življenja niso teh prizorov doživljali tako burno in začinjeno z latinskim temperamentom, kot so jih petletniki tokrat na drugem koncu sveta. Že pred odhodom me je razveselilo, da je Mendoza, od Ljubljane malo večje mesto, zelo sončna. Na spletu je pisalo: mediterantsko podnebje. V pričakovanju kakšne Dalmacije sem naletela na popolnoma suho pokrajino, ki se tam, kjer je umetno ne namakajo, spremeni v opuljene grmičke, pesek, v najbolj suhih delih tudi v čisto pravcate sipine. Na poti v nekaj ur oddaljeni San Juan, ki zaradi potresnih tal, ki jim botrujejo mladogo-rati bližnji Andi, nima stavbe, starejše od 70 let, sem doživela tudi pravo pravcato peščeno nevihto. Kjer podeželje po kapljicah namakajo, pa pokraji- no krasijo hektarji vinogradov - zaradi nadmorske višine in suhega podnebja tamkajšnje grozdje, ki je sladko in neškro-pljeno, daje eno najboljših svetovnih vin - malbec. Slovenski smučarji Ob koncu argentinskega šolskega leta, v času božiča, ko so temperature v Mendozi krepko presegale 40 stopinj, sem skočila na avtobus in vročini pobegnila globlje na jug, v Patagonijo. Po kilometrih nenaseljenih območij sem naletela na - malo Slovenijo. Mesto Bariloče z alpsko arhitekturo in s smučišči večkrat spominja na srednjeevropske države, ki se lahko pohvalijo z Alpami. Tam živi veliko potomcev Slovencev, po njih so poimenovane tudi ulice, veliko smučarjev, ki so kdaj pod argentinsko zastavo tekmovali na olimpijskih igrah, je nosilo slovenski priimek. Pot me je vodila do enega čisto posebnega, do legendarnega Dinka Bertonclja, ki je že kot prekaljeni plezalec in poznavalec ledenikov še ne polnoleten po drugi svetovni vojni odšel v Argentino. Dinko je v Bariločah opravil več prvenstvenih vzponov, leta 1954 je bil Slovenec (in Argentinec, saj je tik pred odpravo prejel državljanstvo), ki je takrat stal najvišje - dosegel je 7.500 metrov v steni Dhaulagirija v Himalaji. Dinko in slovenski andisti so zaslužni za več slovenskih poimenovanj v tamkajšnjih gorah: Torre Tuma (po Henriku Tumi), Laguna Tonchek, Campanile Esloveno in seveda Cerro Dinko. »Včasih je sem hodil Bojan Križaj,« odgovori Dinko, ko ga povprašam, če kaj spremlja slovensko smučanje. In doda, da navdušeno navija za Tino Maze. »Ni fotomontaža!« Še globlje spuščanje na jug me je pripeljalo do Chaltena, »Celjska« gledališka ekipa - kdo najde napako? le 29 let starega kraja hostlov in - turistov, večinoma plezalcev. Takšen z nahrbtniki ovešen newagevski kraj, kjer »se vsi iščejo« - a nihče se prav ne najde. Babilon življenjskih usod, ki povzroča zanimiva križišča. In tako obeduješ z Avstrijcem, ki ima po dobrem letu odsotnosti od svojih štirih otrok že rahlo domotožje in se strašno navdušuje nad vsako mojo polomljeno nemško besedo. Del poti do vznožja Fitz Roya, gore razodetja za plezalce in tudi čisto navadne spreha- jalce, prehodiš s Švicarjem, ki je pustil službo - in išče pravo pot na drugem koncu sveta. In osupneš ob pogledu na prelep, že kar kičast vrh - motiv, kjer uspejo tudi fotografije najbolj amaterskih fotografov, kot sem sama. Na takšno misel me je napeljalo dejstvo, da velikanski ledenik Perito Moreno kljub povsod prisotnemu globalnemu segrevanju (ki ga v Mendozi, kjer so odvisni od vsakoletne zaloge ledu, staljenega v bližnjih andskih ledenikih, še kako občutijo) Navdušite nas s potopisom! Pokrovitelj akcij e 'T I III 11""" "T" Navdušite nas s potopisom: " 1 | I II I 11 www.optimist.si KOVČKI - DODATKI -TOR.BE - DENARNIC Bariloče, kraj gora in jezer. »Vurilo« v jeziku domorodnih ljudstev pomeni gore, »che« pa človeka, torej ime kraja dobesedno pomeni ljudje z gora. POTOPIS 37 Dinko Bertoncelj, alpinistična-andistična in smučarska legenda. Pred dobrimi desetimi leti je med plezanjem doživel hud padec skoraj 50 metrov globoko. Danes je spet poln energije in načrtov. - raste. In dejstvo, da se je število plasti oblačil z vsakimi prevoženimi sto kilometri na jug večalo. Na koncu sveta Podobna polarnemu medvedu sem tako prispela v najbolj južno mesto na svetu, v Ushuaio na Ognjeni zemlji. Ognjena so jo poimenovali prvi tuji obiskovalci, misijonarji, ki so jih domorodni naseljenci pričakali v čolnih z baklami v rokah. Od daleč so tako videli le ognjene plamene, ki so pluli na viharni Argentinski Friderik vodi. Kasneje so naleteli tudi na njihove nosilce. Misijonarji v te kraje dolgo niso prišli. Ko me je vso prepihalo in sem imela usta polna prahu, ki mi ga je vanje radodarno nanesel veter, me to ni niti najmanj čudilo. Še posebej zato, ker večino noči nisem spala, saj me je mučilo dejstvo, da je bilo na polarno poletje temno le kakšne tri ure. Budna kot svizec, a z ogromnimi podočnjaki sem razvajala brbončice s svežo hobotnico, ki mi jo je ponudil moj kavč surfer gostitelj. In premlevala dve tragediji v argentinski zgodovini, ki ju Ushuaia skriva v svoji zgodbi. Domorodno ljudstvo je izumrlo, saj so ga v nekaj desetletjih (kljub tokrat miroljubni politiki novih naseljencev) zdesetkale prej neznane bolezni. Ushuaia je bila tudi izhodišče argentinskega boja za Falklandske otoke. V argentinski narodni zavesti so Malvinas Argentinas rana, ki še dolgo ne bo zaceljena. S konca sveta, iz Fin del munda, sem se po slabem letu le vrnila ... Domov. Puščavske sipine le dobro uro od mesta Mendoza Mendoza je peta najpomembnejša vinorodna pokrajina na svetu in dom znanega vina malbec. 38 PODLISTKA Stavbna dediščina mozirskega trga (16) ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Viri:Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu.Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985.Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. V sklopu predstavitve stavbne dediščine mozirskega trga predstavljamo še Pekovo-Jankovo hiša ter so-kolski dom. Pekova-Jankova hiša Je zadnja na novo zgrajena hiša v mozirskem trgu pred prvo svetovno vojno. V hiši je od leta 1913 do 1943 živela soproga avstro-ogrskega diplomata na Kitajskem Eleonora von Haas. Prvotni lastniki so se izselili v Ameriko. Prvič so šli v Ameriko 10. oktobra 1903 in bili tam do leta 1907. Živeli so v mestu Cambria v državi Wyoming, kjer je rudarsko območje. Alois Štrucel je drugič odšel v Ameriko 29. avgusta 1911, žena Elizabeta pa je odšla za njim 12. oktobra 1922. Čez nekaj let, točneje 26. februarja 1929, so hišo prodali peku Francu Pečniku (Osredniko-vemu iz Gneča). V hiši je od leta 1913 do 1943 živela soproga avstro--ogrskega diplomata na Kitajskem Eleonora von Haas, roj. Edle von Per-tazzi. V Mozirje se je preselila po smrti moža, ker je tam imela sorodnike. Njen mož je bil v začetku podkonzul Avstro-Ogrske monarhije v Šanghaju. Kot član kraljevega združenja Velike Britanije in Irske je sprejel ponudbo za službovanje v Seulu (Koreja) kot komisar za carine. Po preteku pogodbe se je vrnil na konzulat v Šanghaj povišan v konzula. Umrl je na Kitajskem star 49 let v kraju Ningbo 26. julija 1896, pokopan pa je v Šanghaju. Lola Haas se je rodila leta 1866 v mestu Ruse v Bol- gariji avsto-ogrskemu vi-cekonzulu in plemiču Fri-edricku von Pertazziju in slovenski materi Frančiški Repin iz Vojnika. Na Kitajskem je bila sedem let in je doživela prvo japonsko-ki-tajsko vojno. V Evropo se je vrnila leta 1896 po tragični smrti moža, ki je utonil v vzhodnokitajskem morju. Po bivanju na Dunaju in v Gradcu se je leta 1913 preselila k sorodnikom v Mozirje in tam ostala do smrti. Na Kitajskem je živela med vladanjem zadnje mandžurske dinastije Qing. Dom športnega društva - sokolski dom Na tem mestu je stal ro-tovž, zgrajen v drugi polovici 19. stoletja, kjer je bil sedež župana. Pred drugo svetovno vojno so bile županske funk- cije neprofesionalne. Stavbo so porušili zaradi slabega stanja in leta 1932 zgradili sokolski dom, leta 1957 pa še prizidek. V njem danes do-muje Športno društvo Mozir- je, dvorana pa je namenjena rekreativni športni dejavnosti domačinov. V stavbi so tudi poslovne pisarne. ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje S sokolskim domom končujemo predstavitev mozirskega trga, ki danes sodi med najlepše slovenske trge. Ker gre za pomembno stavbno dediščino, je bil trg temeljito prenovljen leta 2008, zato ste vsi vabljeni, da pridete v Mozirje in si ga ogledate. Celjski mestni gozd v Pečovniku (4) Upravljanje z mestnim gozdom Upravljanje z mestnim gozdom je bilo vedno večplastno. Za temeljni nadzor nad gozdom in delom v njem je imela občina sprva priložnostnega in kasneje redno nastavljenega gozdnega čuvaja. Njegov delokrog je bil točno določen, prav tako pooblastila in odgovornost. Za nepravilnosti je odgovarjal občinskemu svetu in je bil lahko tudi odpuščen. Za večje odločitve in upravni nadzor sta sprva skrbela župan in občinski svet, po letu 1875 pa sta postopno prenesla pooblastila na poseben odbor za nadzor mestnega gozda in njegovega predstojnika. Glavni nadzor opravljali gozdni čuvaji Gozdni čuvaji so bili sprva okoliški kmetje, ki so to službo opravljali občasno in so za to prejemali določeno nagrado, ki je bila predvsem v naravni obliki. Izbirali so jih med tistimi, ki so se obnesli pri delu v gozdu, pri prevzemih večjih sečenj, pri čemer je bila ugodna tudi lokacija njihovega bivališča. Značilen primer je gozdni čuvaj Flori-jan Božič, lastnik žebljarne ob izlivu Pečovniškega potoka. Da je bila to ugodna lega za nadzor nad mestnim gozdom, dokazuje logarnica, ki jo je mestna občina za potrebe svojega gozda pozneje zgradila nasproti žebljarne. Tudi naslednji gozdni čuvaj Franc Kumer, ki je to delo nastopil leta 1860, sprva ni bil redno nastavljen in si je plačano mesto gozdnega čuvaja pridobil postopoma. Kot priznanje za vestno delo v gozdu je prejel srebrni častni znak Štajerske kmetijske družbe, leta 1892 pa tudi priznanje mestne občine. Leta 1900 je mestna občina od njega odkupila posestvo Štolakovo pod Tolstim vrhom. Od leta 1914 do 1922 je v prelomnem obdobju delo gozdnega čuvaja opravljal upokojeni železničar Franc Tratnik. Leta 1922 ga je nasledil sin Matevž Tratnik. Gozdni čuvaji so morali po letu 1929 zapriseči. Imeli so rdeče izkaznice, v katerih je bila natisnjena prisega s podpisom in fotografijo, bili pa so tudi oboroženi. Veliko zanimanje mestnih svetnikov za gozd Za tem so nad gozdom bdeli in usmerjali gospodarjenje z njim, mestni svet in župan Mestne občine Celje. Seveda ni bilo pričakovati, da se bodo vsi člani sveta, vključno z županom, ukvarjali z vsem, kar je prinašalo vsakodnevno gospodarjenje z gozdom. Znotraj sveta so zato izbrali svetnika, ki se je posvetil gozdu. Država je leta 1873 zahtevala popis gozdne posesti. Da bi občina temu zadostila, se je obrnila na leta 1872 v Gradcu ustanovljeno društvo za varstvo planin in gozdov. Pooblaščenec društva prof. Schmierger je izdelal opis gozda. Pri tem se je številna skupina svetnikov, z županom in mestno občino na čelu, vpisala v društvo. Ohranil se je seznam članov v letih 1872-1875, ki je zanimiv tudi zato, ker so v njem navedeni poklici tistih odbornikov, ki so se za gozd zanimali in verjetno o mestnem gozdu tudi največ odločali. Člani društva so bili občinski odborniki: dr. Karl Neckermann (župan, zdravnik), Johann Kreutz-berger (trgovec), dr. Edmund Langer (odvetnik), Friedrich Mathes (hotelir), Moris Sajo-vitz (notar), August Tischek (telovadni učitelj), Friderick baron Bruck (posestnik), Jakob di Centa (lesni trgovec) ter Josef Wokaun, tudi Jožef Vokaun (pek in lastnik gozda ter steklarne na Rakovcu). Odbor za nadzor mestnega gozda Na seji mestnega sveta 16. novembra 1877 so svetnike seznanili z dopisom državnega namestništva okrajnemu glavarstvu v Celju. V njem se zelo pohvalno izražajo o gozdnih nasadih, ki so v lasti mesta. Svetniki so obvestilo z zadovoljstvom vzeli na znanje in ga predali »sekciji«. Tako je verjetno prvič omenjen odbor za nadzor mestnega gozda, ki je v letih do konca avstrijskega obdobja imel odločilno vlogo pri gospodarjenju z mestnimi gozdovi. Sestavljali so ga načelnik, namestnik in trije člani, ki so bili vsi iz vrst mestnih svetnikov. Mestna občina Celje je imela srečo, da je v tem obdobju večino časa na čelu odbora imela dva ustrezna moža. Prvi je bil trgovec in velik ljubitelj gora Alojz Walland. Leta 1903 pa srečamo najprej v mestnem svetu, nato pa tudi na čelu odbora za nadzor mestnih gozdov okrajnega gozdarskega komisarja in pozneje cesarsko--kraljevega svetnika Franca Donnerja. Zavzetost za gozd je lahko združil s strokovnostjo. Leta 1903 je novi mestni svet v odbor za nadzor mestnega gozda imenoval štiri CELJE svetnike, in sicer so to bili Franc Donner (načelnik in višji gozdarski komisar) in člani Karl Ferjan (trgovec), Josef Pallos (vinski trgovec in investitor), Max Rauscher (lekarnar) in Marcus Tratnik (lastnik kopališča). Po razpadu Avstro-Ogrske je nova država organizirala občine po svoji meri. Neposredna pristojnost novega občinskega sveta nad mestnim gozdom je zadnjič razvidna leta 1922. Tako se je tudi formalno končalo odločanje o mestnem gozdu, ki je še spominjalo na to, da je bil nekoč skupna last meščanov. Gozd je postal last občine. Prihodnjič: Velika sprememba: smrekove mono-kulture namesto naravnih mešanih gozdov Besedilo: Dušan Košutnik (iz knjige Celjski mestni gozd v Pečovniku, 2013. Zavod za gozdove Slovenije, 192 str.). Izbor in prireditev besedila: mag. Robert Hostnik. PISMA BRALCEV 39 V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Arheološka delavnica na Polulah Med vožnjo iz Laškega do Celja lahko na Polulah opazimo šotor. Čeprav sem najprej pomislil, da gre samo za reklamo posojevalca šotorov, sem po nekaj vožnjah toliko poškilil pod šotor, da sem nepoznavalsko ocenil, da gre tam za arheološko izkopavanje. Potem ko na moja pisma o naplavinah ni bilo nobenega informativnega odgovora, mi je ob vožnjah mimo padlo na misel, da je izkop tudi priložnost za specializirano arhe-oanalizo naplavin na desnem bregu: koliko so vode porečja Savinje na stare kanalizacije naplavile nezaželenih stranskih produktov novejše, industrijske zgodovine, ki jo raziskuje tudi specializirana veja industrijske arheologije? Prav tako bi bilo zelo zanimivo rekonstruirati potek stare struge Savinje kot podlago za bodoče načrtovalce rezervne struge (primer Donave in Dunaja), ki bi resnično razbremenila Celje poplav. Žal ne tudi Laškega. MARJAN ZAVŠEK, Laško Odmev na odmev Nujna je združitev obeh energetskih holdingov Vesel sem odmeva HSE (objavljen v Pismih bralcev dne 24.7. na strani 47 v NT št. 30) na moj intervju v Novem te- dniku pod naslovom Nujna je združitev obeh energetskih holdingov (objavljen dne 17.7. na strani 5 v NT št. 29). V nasprotju s cilji avtorjev tega odmeva njihove besede mojih trditev iz sicer telefonskega, a zelo solidno zapisanega intervjuja namreč ne zanikajo, temveč potrjujejo, kar lahko opazi vsak skrben bralec obeh prispevkov. Najbolj smešna je trditev, da ne potrjujem z nobeno številko stališča o nujnosti združitve obeh slovenskih energetskih holdingov. Pred časom sem namreč prav za HSE s sodelavkami naredil obsežno študijo, v kateri sem argumentiral to združitev. Strokovnjaki iz HSE niso nikoli rekli, da so ugotovitve brez veze. Le sedanje vodstvo verjetno misli, da se zgodovina vodstva tega podjetja začne z njim in da pred njim ni bilo nič. Očitno zgodovino HSE poznam bolje kot njegovo sedanje vodstvo. Seveda je me-nedžerju zelo težko izpeljati nekaj, čemur njegova stranka politično nasprotuje, on pa je s srcem pri stranki. Nasploh iz celega pisma veje prepričanje, da mi znanje o slovenski energetiki onemogoča, da bi jo lahko komentiral. A bodite prepričani, o slovenski energetiki sem dovolj vedel za takšne komentarje že tedaj, ko nekateri iz vodstva HSE še niso dobili niti prvih pubertetniških mozoljev, danes pa vem še veliko, veliko več! In človeku na mojem mestu ni treba medijskih nastopov načrtovati, kot mi malo očitajo pisci iz HSE. Če želim kaj povedati, ne da bi me novinarji sami vlekli za srajco, kot to de- Po dolgi in neozdravljivi bolezni je 16. junija letos v Celju umrl naš dolgoletni kolega, sodelavec in prijatelj Anton Mikac, dr. med., specialist splošne medicine. Rodil se je v kmečki družini 26. januarja 1931 v vasi Zakot pri Brežicah. Po končani gimnaziji je nadaljeval študij medicine na MF v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1955. Po opravljenem stažu in strokovnem izpitu se je leta 1957 zaposlil v ZD Metlika. Leta 1960 se je preselil v Celje, kjer si je ustvaril družino. V ZD Celje je delal kot specialist splošne medicine vse do upokojitve leta 1996. Med opravljanjem zdravniškega dela je leta 1969 končal podiplomski študij iz javnega zdravja na MF v Zagrebu, leta 1972 je opravil specialistični izpit iz splošne medicine. V ZD Celje je ANTON MIKAC dr. med., specialist splošne medicine (1931-2014) nju zdravniškega poklica, zaradi odlične organizacije dela v svoji ambulanti in spoštovanja strokovnosti in poštenosti. Cenili smo njegovo široko splošno razgledanost, mlajši sodelavci so ga spoštovali kot objektivnega in v praksi izkušenega učitelja ter strokovnega nadzornika. Bil je predan zdravniškemu delu, izredno učinkovit in delaven, dosleden in korekten v odnosu do bolnikov ter sodelavcev. Naštete vrline kolega Toneta, kot smo ga imenovali najtesnejši sodelavci, njegova skromnost in organizacijske sposobnosti ter smisel za reševanje in urejanje administrativnih in birokratskih zapletov ter zahtev na področju zdravstva, so se pokazale najbolj po ustanovitvi ZD Celje leta 1983, ko je postal nepogrešljiv član ožje opravljal številne odgovorne strokovne in poslovne funkcije, sodeloval aktivno pri vodenju in organizaciji osnovnega zdravstva v Mestni občini Celje kot tudi na regijski ravni v takratnem Zdravstvenem centru Celje. Bil je tudi član in predsednik številnih komisij na področju zdravstvenega zavarovanja bolnikov, delavcev, borcev in invalidov. Med kolegi je imel velik ugled in je užival spoštovanje zaradi natančnosti in doslednosti pri opravlja- vodstvene ekipe in poslovnega kolegija. Številni uspešni strokovni projekti in poslovni rezultati ZD Celje v obdobju 1985-2005 so sicer rezultat ekipnega dela in prizadevanj vseh zaposlenih, ni pa mogoče spregledati prispevka in dela kolega dr. Mikaca. Po upokojitvi je ostal v stiku z nami, kolegi in sodelavci, spremljal je naše delo in se hkrati odločno in uspešno boril z boleznijo vrsto let. Zadnja leta so mu začele pešati moči, čutil je, da se bliža poraz. Skromen in racionalen, kot je bil, je sprejel še zadnjo odločitev: ni želel svojih težav in bolečin ob slovesu prenašati na družino in prijatelje, zato se je umaknil v zavetje Doma svetega Jožefa, kjer se je mirno poslovil. BRANE MEŽNAR, RUDI ČAJAVEC lajo dnevno, to sam napišem in dokumentiram. Sicer pa še enkrat: brez PV ni Teša, brez Teša pa ni HSE in slovenske elektroproizvo-dnje. Razmere v PV so nastale skoraj izključno zaradi poslovanja znotraj HSE in torej po krivdi vodstva HSE, kar dokazuje, kot pravim v intervjuju, da je HSE pustil PV na cedilu. Problemi se zato tudi lahko rešijo in morajo rešiti znotraj HSE. Seveda nisem nikjer rekel, da je sedanje vodstvo prvo vodstvo HSE. Toda v skladu s pravilno ugotovitvijo avtorjev odmeva s HSE - tretji odstavek - da je holding odgovoren za solventnost in likvidnost podrejenih podjetij, je tudi izbruh sedanjih problemov v PV njihova odgovornost. Noben odgovoren menedžer si ne more dovoliti izbruha takšnih problemov, če so vzroki zanj - preko internih cen, uravnavanja zadolževanja, solventnosti in likvidnosti, a tudi upravljanja podrejenih podjetij v celoti - v njegovih rokah. Izzivanje problemov z nižanjem dohodkov rudarjev v jamah je v takšnih razmerah poslovno in moralno nesmiselno in nestrokovno. Razen če nima kakšnih drugih ciljev namesto uspešnosti holdinga. In tudi izgovarjati se na sindikate se dober menedžer se tudi ne sme izgovarjati na sindikate; so del njegovega posla. In lahko mi verjamete, ker sem z njimi imel več za opraviti kot celotno sedanje vodstvo HSE skupaj. V tretjem odstavku odmeva avtorji iz HSE tudi dobro argumentirajo moje mnenje, da so prihranki v hSe možni tudi kje drugje kot pri dohodkih rudarjev in da - zelo verjetno - holding tudi ne opravlja v celoti dobro niti prodajne niti finančne funkcije ter da je zelo verjetno tudi nedomiselno organiziran. Hvala za pomoč! Iz mojih besed v intervjuju je tudi jasno vidno, da vem, ka- kšni so poslovni rezultati podrejenih podjetij PV. A o dveh trditvah iz mojega intervjuja bi se morali vsaj zamisliti tudi v HSE. Prvič, Pv je z vidika življenjskega cikla v zatonu. Tedaj pa se »po šolsko« iščejo diverzifikacije, ki omogočajo zmanjševanje zaposlenosti pri glavnem poslu - kopanju premoga. In drugič, mogoče bi pa moralo vodstvo holdinga več narediti, da bi bile te družbe donosne. Vodstvo holdinga je namreč odgovorno tudi zanje! MAKS TAJNIKAR, Ljubljana NAS! ZVESTI BRALCI Brez Novega tednika ne gre Za ustvarjalce Novega tednika ni lepšega, kot so naši zadovoljni bralci. Prejšnji petek nam je delavnik polepšal obisk zveste bralke Magdalene Urlep iz Svete Eme pri Pristavi, ki se je med opravki v Celju oglasila tudi v redakciji in se nam na najslajši možen način - s čokoladicami in še zalogo kavice - zahvalila za naš trud. Magdaleno Urlep Novi tednik spremlja praktično že vse življenje. Prebirala ga je že kot mladenka, ko je še živela v Spodnji Savinjski dolini, zvesta mu ostaja še danes, ko skupaj z možem živi na Kozjanskem. Sprva je bil naročnik njen oče, nato je njegovo poslanstvo prevzela sama. Pri prejemanju še povsem svežega časopisa, kot se danes spominja, ni šlo brez zapletov. »Ko sem še živela v bloku v Žalcu, je eden od sosedov skrivaj iz nabiralnika jemal moj še povsem svež izvod, ki sem ga nato dobila šele čez nekaj dni. Odločila sem se, da bom prekinila naročniško razmerje in Novi tednik raje redno kupovala v trafiki.« A kot kaže to ni trajalo dolgo. Magdaleni se je nasmehnila sreča na eni od prireditev, ki jih je organizirala medijska hiša Novega tednika in Radia Celje na terenu. V Loki pri Žusmu je kot ena od dveh srečnih izžrebancev v začetku 80. let prejela vseživljenjsko brezplačno naročnino na ta osrednji regionalni časopis na Celjskem. Danes v njem prebere vse od začetka do konca, še posebej rada preizkusi kakšen recept (letos smo vam jih nekaj natrosili v akciji Dobrote), pri čemer ji urice popestri tudi poslušanje še enega zvestega spremljevalca. Ob koncu klepeta nam je zaupala, da slednji sliši na ime Radio Celje. ŠPELA OŽIR Magdaleni Urlep četrtke že vrsto let polepša prebiranje Novega tednika. (Foto: ŠO) 40 BRALCI POROČEVALCI ZŠAM Laško proslavilo 60 let Dan za Anico Dan, a vendar ne navaden dan. Dan spominov in dan, ko smo se odpravili na obisk k naši dolgoletni članici in poverje-nici Anici. Dan, ki se le enkrat v življenju zgodi, saj je dan praznovanja 90-letnice. Z veseljem nas je sprejela hči Vlasta in nas povabila v prijeten dom naše Anice, ki ji je družbo delala najmlajša sestra, ki je v njeno čast prišla na obisk. Kljub temu da pridno koraka samo tri leta za Anico, se je k njej pripeljala z avtobusom, da bi bila med prvimi, ki so Anici voščili. Kdo je gospa Anica? Rodila se je v številni družini v Tuhinjski dolini. Že kot otrok je morala služiti kruh pri različnih kmetih in tudi pri graščaku. Pot jo je peljala v Celje, kjer sta z možem služila kruh v celjskem Emu. Delala sta na tri izmene. Rodile so se jima tri hčere, ki sta jih namesto vrtca čuvala sama. Težki časi so bili to, pravi Anica. Trdo delo, skrbi, skromnost in bolezen so bili njeni redni spremljevalci. Že skoraj tri desetletja je vdova, zanjo vzorno z vso ljubeznijo in spoštovanjem skrbi hči Vlasta. Drugi dve hčeri, vnuki in vnukinje in pravniki jo redno obiskujejo in ji polepšajo dneve. Kakšen je recept, da dočakaš tako lepa leta? »Ja, dragi moji, skromnost, trdo delo in garanje, malo hrane.« Kaj naj si človek, kot je naša gospa Anica, zaželi, saj ima vse? Srečna je ob družini, sama poskrbi zase in družina ji rada prisluhne in kar je največja življenjska dota - zdravje ji služi in ob pomoči Vlaste in njene družine ima vse. Da bi ji zdravje služilo, smo ji v imenu Društva delovnih invalidov Celje zaželeli in nazdravili ob rujni kapljici z željo, da bi se tako srečevali še vrsto let. Ganjenost, topel stisk roke in solze sreče so povedali več kot nešteto besed. Srečno Anica in ob letu na veselo snidenje. DRAGICA MIRNIK AMON Ponedeljek, 4. avgust 18.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNE DELAVNICE RECIKLIRANJA ZA OTROKE IN MLADE: LETEČI ZMAJI Delavnice izvaja: Društvo GUMB, Ljubljana. Torek, 5. avgust 18.00 MESTNA PLAŽA PREDSTAVA ZA OTROKE: MARTIN KRPAN Gostuje: Lutkovno gledališče Uš Sreda, 6. avgust 20.30 MESTNA PLAŽA CELJANI CELJANOM: PREDSTAVLJA SE TEOZOFSKO DRUŠTVO JIVATMA CELJE »Skrite moči v človeku«. Četrtek, 7. avgust 11.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNE DELAVNICE: OBUDIMO PRETEKLOST SKOZI USTVARJALNOST Delavnice izvaja: Bojana Komplet, Otroške sanje s.p. 2014 Poletje v CELJU, knežjem mestu www.celeia.info FB V Celju smo face Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa. ZAVOD CELEIA CEUE Ml l IIHIIM1IU Ekskluzivni _ vor™em pwpHfflq Pokrovitelji: ) banka celje V sklopu prireditve Pivo in cvetje so svoj jubilej šestih desetletij proslavili tudi članice in člani ZŠAM Laško. V soboto, 19. julija, so dopoldne pripravili »šofersko« parado, ki ji je na graščinskem dvorišču sledila uradna proslava s kulturnim programom. V »šoferski« paradi, ki se je vila po laških ulicah, so obiskovalci lahko videli »šalon« častnikov, članic in članov, na ogled so bili prapori vseh združenj, sledili so jim policijska vozila in starodobniki, za strumen korak je skrbela Vaška godba Vrh nad Laškim. Na proslavi je goste v imenu društva pozdravil podpredsednik ZŠAM Laško Martin Pu-šnik. Proslave so se udeležili predsednik Državnega zbora RS in Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Janko Veber, župan Občine Laško Franc Zdolšek in številni drugi gosti, ki so s člani ZŠAM Laško proslavili jubilej. ZŠAM Laško je nastalo leta 1954. Takrat je bilo v Laškem lepo število voznikov in mehanikov. Velik vozni park sta namreč imeli Pivovarna Laško in KZ Laško, manjši vozni parki pa so bili tudi v vseh ostalih podjetjih, ki jih je bilo pred letom 1990 v Laškem kar nekaj. »Šoferji« in avtomehaniki so začutili potrebo po združevanju in ustanovili ZŠAM Laško, ki je v najboljših časih štelo približno 200 članov. Janko Veber je v pozdravnem nagovoru čestital sla-vljencem za doslej prehojeno Milan Sivka je prejel priznanje za kar 59 let članstva v ZŠAM Laško. ZŠAM Laško se je predstavilo tudi v nedeljski povorki Pivo in cvetje. pot. Članom je čestital tudi za izjemne športne dosežke, ki jih dosegajo na državnih prvenstvih poklicnih voznikov in na tekmovanjih celjsko--zasavske regije. Člani ZŠAM Laško so namreč trikratni zaporedni državni prvaki in petkratni regijski prvaki, zaradi česar so prehodne pokale prejeli v trajno last. Zahvala najbolj pridnim Jubilej 60 let je bil pravšnji tudi za podelitev zahval in plaket najbolj zaslužnim članom. Podeljena so bila priznanja tekmovalcem na regijskem in državnem tekmovanju 2014, male plakete, s priznanji so bili nagrajeni tudi člani, ki so v združenju že več kot 50 let, velike plakete pa so slavljenci za dobro sodelovanje podelili prijateljskim združenjem ZŠAM. Zahvalili so se tudi številnim sponzorjem, ki so jim pomagali pri uresničitvi proslave. Za kulturni program so poskrbeli pevci MePZ Jesen Društva upokojencev Laško, ki so pod vodstvom Jožice Soko zapeli pesem, posebej namenjeno »šoferjem«. Program so popestrili še člani Vaške godbe Vrh nad Laškim s kapelnikom Ivanom Medvedom, ki so ob koncu proslave zaigrali z Okroglimi muzikanti. Po uradni proslavi je sledilo prijetno druženje, ki se je nadaljevalo v zgodnje popoldne. Člani ZŠAM Laško vsem bralcem želijo srečno vožnjo! NP Foto: Fleš Veselo praznovanje V lepem in sončnem sobotnem popoldnevu 28. junija smo se v velikem številu srečali v prijetnem kmečkem okolju na turistični kmetiji Turk v Prožinski vasi. Prijatelji in sorodniki slavljenca Rudija Kresnika iz Kompol smo proslavili njegovo okroglo obletnico. Dandanes že ni več vsakemu dana priložnost, da lahko s prijatelji oziroma sorodniki proslavi okrogli jubilej ali podoben praznik. Rudi ima veliko prijateljev, ki ga cenimo zaradi njegove dobrote in zelo pridnih rok. Vedno je vsakemu pripravljen priskočiti na pomoč, če mu je le dana možnost in mu služi zdravje. Zato bi jih lahko povabil še mnogo več, vendar bi bil prostor veliko premajhen. Vsi tisti, ki smo lahko bili poleg njega, smo bili veseli, da smo lahko svoje veselje delili z njim in njegovo lepo družino, zato se mu še posebej lepo zahvaljujemo za povabilo. Lepo smo se imeli, saj ni manjkalo veselja in lepe slovenske pesmi, za katero sta še posebej skrbela naš harmonikar Srečko Pajk in njegov prijatelj Zdravko. Vsem nam bo lahko to popoldne ostalo v lepem spominu, saj smo za trenutek lahko odložili vse tegobe in skrbi in se s slavljencem veselili pozno v noč. Rudiju oziroma našemu slavljencu pa ob tej priložnosti še enkrat želimo veliko let trdnega zdravja, posebej pa obilo lepih užitkov ob nabiranju gob. Naša želja je, da bi bilo takšnih ali podobnih srečanj še veliko. DANICA MAČEK BRALCI POROČEVALCI 41 Islandski častni konzul Sigtryggur Rösmar Eytörsson med obiskom OŠ Frana Kranjca Celje Del razstave Obiskal nas je častni konzul Slovenije na Islandiji Konec junija je bil na neuradnem obisku v Sloveniji Sigtryggur Rosmar Eytörsson, častni konzul Republike Slovenije na Islandiji. Med svojim obiskom je obiskal tudi OŠ Frana Kranjca v Celju, kjer si je ogledal razstavo Znamke sveta učencem OŠ Frana Kranjca Celje, ki smo jo pripravili učenci filatelističnega krožka. Na razstavi smo prikazali zbrana pisma skoraj vseh držav sveta, ki so bila naslovljena bodisi na naš naslov ali so nam jih podarili znani filatelisti. Pisma, ki smo jih razstavili, so nam pošiljali mnogi ambasadorji in med njimi je bil tudi konzul Sigtryggur Rosmar Eytörsson, ki je tudi sam filatelist. Prav letos bo s svojo filatelistično zgodbo ponovno sodeloval na svetovni filatelistični razstavi, ki bo v Seulu. Na podobnih svetovnih razstavah je prejel že dve zlati medalji. Častni konzul je bil nad razstavo mladih celjskih filatelistov navdušen. Obljubil je, da bo v Reykjaviku na Islandiji poiskal šolo, ki bi bila pripravljena organizirati podobno razstavo in sodelovati s člani našega krožka. Upamo, da bomo z njegovo pomočjo lahko začeli plodno sodelovanje z mladimi vrstniki z Islandije. Celjani osvojili Beltince Člani KD Celjska folklorna skupina smo se zadnji konec tedna julija udeležili državnega srečanja odraslih folklornih skupin v Beltincih, ki ga je pripravilo Kultur-no-umetniško društvo Beltinci. Po vaji smo se odpravili v osnovno šolo, kjer nas je Pozvačin povabil na povorko po ulicah od OŠ do gradu v Beltincih. Poleg nas je nastopilo še 10 skupin iz različnih koncev Slovenije, in sicer KUD Beltinci, Folklorna skupina KD Marko iz Beltincev, Folklorna skupina Leščeček, KD Slavka Osterca iz Veržeja, Mlajša odrasla folklorna skupi- Domišljija ne pozna meja Poletje je čas, ko se lastniki vrtov veselijo rezultatov trdega dela. V smeh jih ne spravlja zgolj bogata bera pridelkov, temveč očitno tudi njihova oblika. Predan vrtičkar Milan Smiler iz Celja je pred dnevi z ženo naletel na zelo zanimivo obliko korenčka. Preden ga bosta uporabila za pripravo nedeljske goveje juhe, sta se odločila, da ga bosta pokazala tudi bralcem Novega tednika. Svetujeta jim, naj pri pobiranju pridelkov pustijo domišljiji prosto pot. Sama si namreč na ta način pogosto popestrita delu na vrtu, saj sta do zdaj naletela že na številne zanimive oblike zelenjave. ŠO na FS Lancova vas, Odrasla folklorna skupina Karavanke Tržič, Mladinska folklorna skupina Karavanke Tržič, FS Klas PD Horjul in Folklorna skupina Dragatuš ter folklorni skupini iz Porabja in s Slovaške kot gostji revije. Na odru na prostem v Prekmurju smo zaplesali goričke plese, ki jih domačini zelo dobro poznajo. Povezovalec programa mas je še posebej pohvalil in dejal, da smo sprejemni izpit opravili in da Celjani še lahko pridemo in jim zaplešemo njihove plese. Zahvaljujemo se KUD Beltinci za zelo dobro izpeljano prireditev. TATJANA PEVEC V zanimivem »trikrakem« korenčku lahko z malo domišljije vidimo veliko več kot zgolj zelenjavo za nedeljsko govejo juho. 42 BRALCI POROČEVALCI Gasilsko kolesarjenje Najbolje, da bi začel kar z naslovom Kolesarska zgodba se nadaljuje. Pred približno letom smo gasilci PGD Lokrovec-Dobrova na tej strani objavili kolesarski podvig v Varaždin. Letos z veseljem objavljamo obisk pobratenih članov iz DVD Gojanec, to je kraj blizu Va-raždina, pri nas v Lokrov-cu. Naj spomnim, da se je ideja, da naše društvo obišče pobrateno društvo blizu Varaždina s kolesi, porodila na našem vsakoletnem srečanju. To se je zgodilo 16. avgusta 2013. Letos mi je pred kratkim zazvonil telefon: »V soboto vas bomo obiskali s kolesi, če je možno.« Sledila sta kratko presenečenje in odgovor: »Ni problema, vas pričakujemo.« Stekla je akcija, kot je pri gasilcih navada. Še isti dan so se začele priprave. Srečanje je bilo v soboto, 19. julija 2014. Pobratene gasilce smo s kolesi pričakali na Stranicah pri gostišču Jana, kjer smo si segli v roke, se pozdravili ter se okrepčali z dobro malico. Pot nas je potem vodila čez Vitanje, kjer smo si ogledali vesoljski center. Tam smo občudovali dosežke našega rojaka Hermana Potočnika, ki mu je center tudi posvečen. Pot smo nadaljevali mimo Socke, Nove Cerkve, Vojnika in Šmartinskega jezera do Lokrovca. Tam smo si v našem gasilskem domu na kratko odpočili, se osvežili in odpravili na kosilo v prekrasno okolje ob Šmartinsko jezero v gostišče Muzl. Po kosilu smo peš nadaljevali po poti čez most in ob jezeru do jezerske ladje, s katero smo se tudi popeljali. Naši pobrateni člani in kolesarji so občudovali lepote Šmartinskega jezera z okolico. Po končani plovbi smo peš nadaljevali pot do Pušn šanka pr Tini, kjer smo se pri naši članici tudi osvežili s pijačo. Tako smo pot končali v našem gasilskem domu z večerjo in druženjem z ostalimi našimi člani. V znak spoštovanja in uspeha po opravljenem kolesarskem podvigu jim je naš predsednik Pavel Ster-mecki izročil kipec kolesarja v spomin na ta dogodek. Dan je minil, kot bi trenil. Noč se je spustila in naši prijatelji so v domu sladko zaspali. Zjutraj smo jih pričakali z zdravim kmečkim zajtrkom v naravnem okolju pod brezami. Sledili so zahvale, poslavljanja in pot nazaj v njihov Gojanec. Kaj naj napišem na koncu, to srečanje ni samo obisk, je tudi dokaz naše kondicijske pripravljenosti, ki jo potre- bujemo na intervencijah. Prekolesariti 120 kilometrov v enem dopoldnevu ni ravno mačji kašelj, enako tudi ne zdržati nekaj ur pri kakšnem požaru ali poplavi v zaščitni opremi. Smo pač prostovoljni gasilci. BORIS ZORINIČ, poveljnik PGD Lokrovec Desetič po enajstih »gorcah« Sladke Gore Letos je bil na Sladki Gori v organizaciji Turističnega društva Skriti biser že deseti jubilejni Pohod od gorce do gorce. Svoja vrata je odprlo enajst »gorc«, med njimi se je sprehodilo približno 450 pohodnikov. Zbirno mesto je bilo pred vaško gasilskem(pred vaškim gasilskim domom/pred vaško-gasil-skim domom) domu, kjer je bil kratek kulturni progam, organizator pa je pohodnikom razdelil majice in zloženko o ponudbi posameznih »gorc«. Pot ni bila pretežka, saj je primerna za mlajše družine kot tudi za starejše. V »gorcah« so ponudniki okušali sveže pečen domač kruh, suhome-snate izdelke, jedi na žlico in z žara, pečenega odojka in še kaj. Vse skupaj so lahko poplaknili s kapljico rujnega iz gospodarjeve kleti. Krožna pot je vodila čez Ržiše do Šketove gorce, kjer je bilo možno jezditi konje. Nato se je nadaljevala čez Jerovsko vas in Beli Potok mimo obnovljene Fidlerjeve kapele do Cahonove domačije, kjer je bil prikaz izdelave vinskih sodov. Od tam se je povzpela mimo Šebatove gorce na Pečico do Potiskove domačije in Andrejeve gorce. Po grebenu je pot vodila do cerkve sv. Mihaela in se nato spuščala do ljubiteljskega slikarja Slavka Jeriča in Majcnove gorce. Končala se je na Sladki Gori, kjer so pohodniki lahko obiskali Čebularjevo, Sitarjevo, Smoletovo in Juršetovo gorco. Nepogrešljivi Biserni zvoki so poskrbeli za tiste, ki so jih med potjo zasrbele pete. Ta dan je po sladkogorskih vinogradih odmevala glasba, bilo je polno dobre volje in želje, da se naslednje leto na istem mestu ob istem času zopet srečajo prijatelji. POLONA BERCKO Pohodniki pred Čebularjevo gorco Skupina pohodnikov iz Pesja na poti v smeri proti Tajni Vse več je pohodnikov Spet je pritisnila vročina in pohodniške poti v Šaleški dolini so oživele. Seveda je najbolj obljudena pot okoli Škalskega jezera in prav zanimivo je, da je vedno več pohodnikov ob vročih dneh. Bolj kot je vroče, več je gibanja v naravi. Nekateri prisegajo na hojo, drugi na tek, pomembna pa je tudi prehrana. Ob hladnejših dneh in ob dežju je pohodnikov vse manj, le najbolj vztrajnih tekačev rahel dež ne moti. Ob koncu junija in ob prazničnih dnevih pa oživi kar nekaj poti s pohodniki, ki pridejo na povabilo krajevnih skupnosti na pohode ob mejah krajevnih skupnosti. Eno takšnih skupin smo ujeli na poti od Pesja mimo pokopališča v Podkraju, mimo Podgorja proti Tajni in Andražu. »Že nekaj let hodimo po tej poti in zbere se nas kakšnih dvajset ali več krajanov Pesja,« je povedal eden od pohodnikov, ki ga srečamo včasih tudi v skupini pohodnikov Kluba upokojencev Gorenje, ki so med najbolj zvestimi udeleženci gibanja v naravi. HINKO JERČIČ SVET ŽIVALI / INFORMACIJE 43 NAGRADNI RAZPIS Vse več nevestnih lastnikov Policisti, veterinarji in zavetišča se tudi sicer vse pogosteje srečujejo z zanemarjanjem psov. Eden zadnjih primerov je bil pred dnevi v Celju, ko je lastnik privezal črnega mešanca pred nakupovalnim središčem in »pozabil« nanj. Zaposleni so poklicali policijo, ta pa nato zavetišče Zonzani, od koder so naslednji dan prišli po psa. Tatjana Lenko, vodja zavetišča, pravi, da je psa že naslednji dan odpeljal lastnik, ki pa ni mogel plačati 35 evrov stroškov zanj. Zato je obdržala njegov potni list, kar običajno nima smisla, saj denarja nikoli ne vidi in dokument običajno vrne lastniku. Podobnih primerov neskrbnega ravnanja lastni- kov je veliko, pravi Lenkova, skupno pa jim je, da stroškov ne morejo plačati, psu pa se tudi niso pripravljeni odreči. Le v tem primeru bi ga namreč zavetišče lahko dalo v posvojitev. Take lastnike bi lahko prijavili inšpekciji, kar pa je povezano s kupom »papirnatega« dela, stroškov pa kljub temu ne bi imeli plačanih, razmišlja. »Je pa zanimivo, da ima pes izpred nakupovalnega sedišča v registru vpisanih že osem ugrizov, zaradi česar bi inšpekcija že prej lahko ukrepala,« pravi Lenkova. Vsak ugriz se namreč vpiše v register psov in prijavi pristojnim, ukrepi pa so odvisni od števila ugrizov in od tega, kako nevarni so. Foto: Zonzani Grajska mačka Veronika Podpredsednica društva Verica Štante (desno) in članica Katarina Šumej z grajsko Veroniko Setveni koledar Čas za presajanje je do 7. avgusta do 5. ure. f 7. ČE list do 13. ure, od 14. ure plod 8. PE plod do 12. ure, od 13. ure list 9. SO plod do 13. ure, od 14. ure korenina 10. NE korenina do 8. ure 11. PO od 10 ure cvet 12. TO cvet 13. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Hrano, ki jo Društvu proti mučenju živali Celje ljudje podarijo na naših stojnicah, na katerih tudi osveščamo o tem, kako ravnati z živalmi, zberemo in razdelimo na več mestih v širšem okolišu Celja. Priboljška je bila tokrat deležna tudi mucka, ki ni navadna, temveč grajska. Veronika živi na starem gradu v našem knežjem mestu! Sicer ima že svoj nastavljen »šparovček«, kamor obiskovalci prispevajo kakšen evro. Naše društvo ji je namenilo hrano iz trgovine Mr. Peet in iz Mercatorja, kjer imamo nastavljene skrinjice, kamor lahko ljudje prispevajo za naše društvo. Zdaj bomo muco redno obiskali in tega bi bila vesela tudi Veronika Deseniška. VŠ Pošljite čim bolj zanimivo fotografijo svojega ljubljenčka Zagotovo ste svojega hišnega ljubljenčka s fotoaparatom že kdaj ujeli v kakšni zabavni ali nenavadni situaciji. Če bi radi z bralci Novega tednika delili to svojo izkušnjo, nam pošljite fotografijo in napišite nekaj o tem, kdo je na njej in ob kateri priložnosti je nastala. V uredništvu jih bomo sprejemali vse poletje in objavljali v julijskih in av-gustovih številkah časopisa ter na koncu nagradili tistega avtorja, ki bo s kuponi bralcev zbral največ glasov. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi (www.hana-ana.si), ki ponuja hrano in pripomočke za hišne ljubljenčke. Pobrskajte torej po arhivu ali ustvarite nekaj povsem svežega! Izdelek (izberite enega) nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si (pri tem mora biti fotografija velika vsaj 300 kb). Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Pošiljam vam sliko svojega maltežančka Snoopija. Je zelo nagajiv in radoveden kuža ... Zelo rad se fotografira, če je treba, tudi s kapo. Nevenka Rabuza, Šentjur Nedelja, 10. avgust 18.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNE DELAVNICE RECIKLIRANJA ZA OTROKE IN MLADE: VETRNICE IZ PAPIRJA IN PLASTENK Društvo GUMB, Ljubljana. 19.00 ATRIJ DOMA SV. JOŽEF CELJE KONCERT IZ SKLOPA VEČERI V ATRIJU: S PEVKO NINO STRNAD IN SAKSOFONISTOM JAKO KOPAČEM Ponedeljek, 11. avgust 18.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNE DELAVNICE RECIKLIRANJA ZA OTROKE IN MLADE: MAGNETI Delavnice izvaja: Društvo GUMB, Ljubljana. Torek, 12. avgust 11.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNE DELAVNICE: OBUDIMO PRETEKLOST SKOZI USTVARJALNOST 20.30 VODNI STOLP SVET V MESTU: VOKALNI TRIO KATRINAS Sreda, 13. avgust 18.00 MESTNA PLAŽA DELAVNICA IN IGRALNICA Z NAŠIMI KUŽKI Četrtek, 14. avgust 18.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNA DELAVNICA Poletje v CELJU, knežjem mestu www.celeia.info FB V Celju smo face Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa. ZAVOD CELEIACEUE IffiCTM IIBÜMI KI JK C e Ekskluzivni pokrovitelj v tiskanem mediju: Pokrovitelji: I) banka <::"": H VZAJEMNA [Htfigiav sirnblo 44 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Doživljenjska stroga dieta brez glutena Zavestnih prekrškov pri celiakiji ne sme biti Težave zaradi prekinitve diete lahko vodijo v veliko hujšo obliko bolezni, ki jo je težje pozdraviti. Rak prebavil, predvsem maligni limfom, je pogostejši pri bolnikih s celiakijo, ki se diete ne držijo. Celiakija je ena od bolezni, o katerih se v zadnjih letih vedno več govori. V šolah in vrtcih je vedno več otrok, ki zaradi takšne diagnoze potrebujejo posebno dieto. Mnogim bolezen di-agnosticirajo šele v odrasli dobi. Gre za doživljenjsko avtoimuno bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Slednji je osnovni protein zrnja pšenice, je tudi v zrnju ječmena, rži in tudi ovsa. Celiakija je resno zdravstveno stanje, toda obvladljivo z redno in dosledno dieto. Za gluten je značilno, da poškoduje sluznico tankega črevesa, kar pomeni njegovo zmanjšano delovanje, pri čemer prihaja do motnje v presnovi hrane. Resice tankega črevesa zaradi glutena izginejo, sluznica postane ploska, kar v zdravstvu označijo z besedo atrofična. Zdravniki zato osebi, za katero sumijo, da ima celiakijo, s postopkom biopsije odvzamejo vzorec črevesne sluznice in ga analizirajo. Vas muči napihovanje? Zaradi tako imenovane atrofičnosti črevesne resice ne morejo absorbirati toliko hranilnih snovi, kot jih človekovo telo potrebuje. In takrat se pojavijo težave. Osebe, ki imajo to bolezen, tožijo predvsem zaradi napihovanja trebušnega dela, težav z želodcem, refluksa. Nekateri opazijo na koži izpuščaje ali izpadanje las. Znakov, ki kažejo na celiakijo, je več in so zelo različni. Ravno to je razlog, da morajo biti tudi zdravniki izredno dosledni pri preiskavah, da pridejo do pravega vzroka za slabo počutje. Znano je namreč, da mora marsikdo opraviti mnogo testiranj, preden sploh odkrijejo, da ima celiakijo. Zato je zelo pomembno, da jo zdravniki odkrijejo čim prej, pravi podpredsednica celjske podružnice Slovenskega društva za celiakijo Nataša Forstner Holešek. »Zaradi zgodnjega odkrivanja in pravilnega načina zdravljenja ter diet je tudi obnavljanje črevesnih resic hitrejše in učinkovitejše.« Ob tem opozarja, da je celiakija doživljenjska, torej se je treba diete držati vse življenje in ne le določeno obdobje: »Kajti četudi se resice popravijo in bi lahko rekli, da smo takrat zdravi, moramo še naprej jesti brezgluten-sko prehrano, saj bi se sicer zaradi ponovnega uživanja živil z glutenom zdravstvene težave spet pojavile. Spremenjena hrana Čeprav se celiakijo da s pravilnim načinom prehra- Bolniki s celiakijo zelo dobro vedo, da je njihova dietna prehrana krepko dražja od navadnih izdelkov. Tako morajo za kilogram moke brez glutena odšteti kar petkrat več kot za navadno. Tudi za testenine je treba globlje seči v žep. Zato v društvu svetujejo, naj vsi, ki morajo uživati brezglutensko hrano, kruh raje pečejo doma. Zanimivo je, da imajo bolniki s celiakijo v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem ter v mnogih drugih državah možnost dobiti osnovna živila brez glutena tudi na recept. Pri nas ni tako. V Slovenskem društvu za celiakijo so zato že podpisovali peticije, da bi podoben način uvedli tudi v Sloveniji, vendar očitno naša država za to nima posluha. Podpredsednica celjske podružnice Slovenskega društva za celiakijo Nataša Forstner Holešek ima že pet let brezglutensko dieto. ne popolnoma obvladati in oseba, če se pravilnega načina življenja drži, velja za popolnoma zdravo, gre še vedno za bolezen. »V družbi je pogosto občutek, da je celiakije vedno več, treba pa je vedeti, da napreduje tudi diagnostika. Včasih je bila celiakija bolj kot ne bolezen majhnih otrok, šele kasneje so začeli diagnosti-cirati bolezen pri odraslih osebah,« še dodaja Forstner Holeškova. Da so ljudje danes na gluten bolj občutljivejši, kot so bile pretekle generacije, sogovornica povezuje tudi s spremenjeno prehrano v zadnjih desetletjih: »Pšenica je imela v preteklosti manj glutena, kot ga vsebuje danes, saj so žitarice zdaj tudi gensko spremenjene. Zato je vedno več težav, ki izvirajo iz prehrane.« V Slovenskem društvu za celiakijo redno skrbijo tudi za testiranje več vrst živil, da bi s testi preverili, ali so za bolnike s celiakijo ustrezna. Čeprav so morda priporočljiva, s testi pogosto ugotovijo, da katerega živila bolniki s celiakijo ne smejo uživati. Bolniki pa morajo pri nakupu biti pozorni predvsem na znak na embalaži. Prečrtan žitni klas v krogu namreč pomeni, da gre za brezglutensko živilo. Lahko uživajo le tiste moke, ki imajo na embalaži to oznako, kar pomeni, da so mlete iz žit, ki v osnovi ne vsebujejo glutena, saj so običajno mlete v istem mlinu kot žita, ki vsebujejo gluten, in zato posledično vsebujejo nedovoljene količine le-te-ga. Količina glutena v živilu namreč ne sme presegati 20 mg na kilogram živila. Gluten v salamah Diete se je treba strogo držati. Res strogo, dodaja podpredsednica celjske podružnice društva. Za tiste, ki jim analize pokažejo, da imajo celiakijo, je najtežje na začetku. Takrat se morajo seznaniti z glavnimi prepovedmi, ki jih celiakija prinaša. Gluten je v osnovnih štirih žitih: pšenici, rži, ječmenu in ovsu, kar pomeni, da so živila iz teh žit črtana z jedilnika. Poleg NE PREZRITE Ko zboli telo, boli tudi duša Stres privede do bolezni Kako in zakaj »poiskati psihoterapevta« za pomoč pri težki bolezni razkrivajo strokovnjaki celjskega društva Srečališče. >Hvala, da sem lahko povedala / povedal< pa je najpogostejša izjava bolnikov, ki jih psihoterapevtke iz Srečališča obiskujejo v Splošni bolnišnici Celje. In ravno v takšnih izpovedih ljudje tudi sami pogosto povežejo hude dogodke v svojem življenju z nastankom bolezni, češ >leto dni po smrti hčerke ali moža sem zbolela<. Iz tega je domnevati, da morda niso samo življenjske navade vzrok bolezni, ampak njihov skupni imenovalec: teh so strogo prepovedani tudi pira, kamut, tritikale in bulgur. Živil iz omenjenih žitaric, kot so moka, zdrob, kruh, drobtine, keksi, testenine, zakuhe, pecivo, omake in temu podobne jedi, bolniki s celiakijo ne smejo uživati. Vsa druga živila, kot so koruza, riž, ajda, proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe, so v prehrani bolnikov s celiakijo dovoljena. Kot nadomestilo za pšenično moko obstajajo posebne brezglutenske moke, brez-glutenski kruh, testenine in brezglutenski keksi. Vezivno sredstvo Zdravniki ali člani Slovenskega društva za celiakijo bolnikom svetujejo diete in povedo, katera živila so sprejemljiva in katera absolutno ne. »V živilski industriji uporabljajo gluten tudi kot vezivno sredstvo. Prisoten je na primer v jušnih kockah, čipsih, salamah, skratka v mnogih živilih, kjer žita pravzaprav sploh ne bi smela biti prisotna. Zato je ključnega pomena, da se bolniki za začetku s tem seznanijo. Ko se enkrat navadijo na pravilno prehrano in upoštevajo navodila, vse skupaj ni več tako zahtevno. Meso, sadje, krompir in riž lahko uživamo brez težav, pri čemer se da jedilnik sestaviti tudi iz teh živil,« dodaja Forstner Holeškova. Ločevanje pribora in živil Nataša Forstner Holešek v pogovoru uporablja prvo osebo množine zato, ker so celiakijo pred petimi leti odkrili tudi pri njej: »Že 15 let pred tem sem začela opažati spremembe. Težave sem imela predvsem z izpadanjem las in s kožnimi izpuščaji. Šestkrat so mi opravili gastroskopijo, preden so mi odvzeli vzorec za odkrivanje celiakije.« In ko so ji postavili diagnozo, je začela dieto. Že po enem tednu je čutila spremembo na bolje. Izginil je čuden občutek v želodcu, ni bilo več kožnih izpuščajev niti izpadanja las. Kot pravi, se ji je dvignila raven energije. Ker je za celiakijo značilna dednost, morajo starši s celi-akijo biti pozorni na znake, ki bi kazali na isto bolezen morda tudi pri otrocih. Takšna diagnoza zelo vpliva na spremembo življenja in tudi pri Forster Holeškovih je. »Mi smo si doma uredili tako, da so moja živila, pribor ali deske za rezanje ločeni od tovrstnih stvari, s katerimi pripravljamo hrano za ostale člane družine. S tem preprečimo, da bi prišle drobtine navadnega kruha v stik z mojim priborom, oziroma poskrbimo, da ne režemo kruha z istim nožem ali mešamo jedi z enako kuhalnico. Če bi to na primer naredili, bi lesena kuhalnica, s katero premešamo navadne testenine, vsrkala gluten in ga prenesla v testenine brez njega. Zavednih prekrškov ne sme biti in tudi pri pripravi in vnosu hrane ne sme biti napak,« razlaga sogovornica. Vsi se morda takšnega ločevanja v kuhinji ne držijo, znak, da so njihova brezglutenska živila zaradi tega prišla v stik z glutenom, so lahko bolečine v želodcu. Nekateri težav ne opazijo takoj, a so vidne spremembe pri krvni sliki, ko opravijo testiranja. Najtežje je tistim, ki se morajo zaradi narave dela veliko prehranjevati v gostinskih lokalih. Četudi je hrana primerna, je tam toliko težje zaupati ravno načinu priprave hrane. SIMONA ŠOLINIČ Na spletni strani Slovenskega društva za celiakijo so nanizani številni recepti iz živil, ki so za celiakijo primerna. V društvu opozarjajo predvsem na to, da se v postopku proizvodnje tudi živilom, ki ne vsebujejo glutena, lahko med predelavo ali obdelavo dodajo sestavine, ki gluten vsebujejo. Takšna živila niso primerna pri dieti. stres. »Predvsem za rak je značilno, da je povezan s stresom, ki ga človek doživi okoli leto dni pred pojavom bolezni. Ob stresu oslabi imunski sistem in nastane prostor za bolezen. Ampak mi pravimo, če je stres odprl vrata bolezni, potem lahko podpora in pogovor, ki zmanjšata stres, odpreta vrata okrevanju. Ljudje se morajo znebiti stresa, spremeniti svoj >fokus<, se spomniti vseh svojih življenjskih dosežkov, odpreti oči in s tem dobiti moč za naslednji korak,« pojasnjuje dodaja univ.dipl.soc. Delavka in specializtantka sistemske družinske psihoterapije Sabina Rožen. v prihodnji številki Novega tednika NA KOLESIH 45 Vožnja v naravi po novem Od letošnjega poletja velja za vožnjo vozil na motorni pogon v naravnem okolju zakonska novost - Za voznike nevarna vozila Adrenalinski užitek brez meja iz naših krajev Eni prekipevajo zaradi adrenalinskega užitka, drugi od jeze. Štirikolesni-ki so pač dejstvo, saj premagajo tudi tiste prepre-ke, ki jih osebni avtomobil ne zmore. Po drugi strani se zaradi njih razburjajo kmetovalci, lovci, gozdarji, planinci, varuhi okolja in še marsikdo. Podobno velja za motokrosiste. Do letošnjega poletja je veljala za štirikolesnike in še nekatera druga vozila uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju iz leta 1995, od letošnjega julija velja nova zakonska ureditev. Po noveliranem Zakonu o ohranjanju narave je vožnja z vozili na motorni pogon v naravnem okolju omejena na javne ceste, nekategorizira-ne ceste za javni promet in gozdne ceste. Med izjemami so ustavljanje in parkiranje v petmetrskem pasu ob cestah, službene vožnje in vožnje na javnih prireditvah v naravnem okolju, ki ni na zavarovanem območju narave. Za slednje mora izdati dovoljenje upravna enota, potrebna sta soglasje Zavod RS za varstvo narave ter pozitivno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije ali Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije. V tistih občinah, kjer bodo to želeli, bodo morali v okviru občinskih prostorskih načrtov določiti posebna rekrea-cijsko-športna območja, kjer bo dovoljena vožnja z vozili na motorni pogon. Od leta 2017 bodo morala biti vozila na motorni pogon, če bodo brez registrskih tablic, označena in evidentirana. Vozniki štirikolesnikov in motokrosisti se največ vozijo prav na naravnih območjih, kjer je to po zakonu prepo- vedano. Vozijo se na posebej zaščitenih naravnih območjih, tudi na območju Nature 2000, in povzročajo škodo na gozdnih poteh, planinskih in pohodniških stezah. Na brezpotjih si celo ustvarjajo nove poti in uničujejo naravo. To, da je štirikolesnike in moto-krosiste mogoče srečati na območjih Mrzlice, Šmohor-ja, Pohorja, Raduhe, Uršlje gore, Pece in drugih gora, je skorajda običajno. »Vozniki štirikolesnikov plašijo in preganjajo divjad iz lovišč. Nekatere predele, predvsem dolge doline, so spraznili do zadnjega kotička,« se jezi na enem od spletnih forumov nekdo iz zelene bratovščine. Vozila lahko zasežejo Na Policijski upravi Celje odgovarjajo, da je bilo lani zaradi kršitev cestnoprome-tnih predpisov kaznovanih štirinajst voznikov štirikole-snikov, letos enajst. Nadzor nad tistimi vozniki štiriko-lesnikov in motokrosisti, ki kršijo predpise in so izmu-zljivi, je seveda zahtevna naloga. Novelirani Zakon o ohranjanju narave prinaša pomembno novost. Prekr-škovni organi, med njimi so inšpekcija in naravovarstveni nadzorniki, lahko po novem vozila na motorni pogon v nekaterih primerih zasežejo. To velja v primerih vožnje nad gozdno mejo, na zavarovanem območju in pri povra-tništvu. Po novem je mogoče še, da takrat, ko ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška, uvedejo prekrškovni postopek proti lastniku vozila na motorni pogon. Vsi z noveliranim zakonom niso enako zadovoljni. »V novem zakonu medobčinska redarstva nimajo nobenih pooblastil, kar je po našem mnenju velika napaka zakonodajalca,« komentirajo na policijski upravi. »Vožnja v naravnem okolju je neposredno vezana na posamezne lokalne skupnosti, zato bi morala nadzor izva- jati tudi občinska redarstva,« dodajajo. Prav na sejah občinskih svetov je mogoče občasno slišati o pritožbah kmetovalcev in drugih, ki jim prepovedano početje voznikov motornih vozil v naravnem okolju ni všeč. Za opravljanje nadzora policija ponavadi povabi gozdarske inšpektorje, ki imajo pooblastila po Zakonu o gozdovih. Policisti celjske policijske uprave so tako pred nekaj dnevi z gozdarsko inšpektorico opravili nadzor vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju na območju Rogle, Ribniškega Pohorja in Kop. Nadzorova- li so voznike štirikolesnikov in motokrosiste. Med nadzorom so ugotovili osem kršitev Zakona o ohranjanju narave in Zakona o gozdovih. Poleg tega so naleteli še na voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Nevarni štirikolesniki Poseben vidik vožnje s štirikolesniki je nevarnost, enako velja za motokrosiste. Na pobudo nemškega združenja zavarovalnic je organizacija Dekra opravila preizkusno vožnjo z lutko, s katero so dokazali, da štirikolesniki v nesreči pogosto pod seboj pokopljejo voznika. V naši državi so umrli v šestih letih štirje vozniki šti-rikolesnikov, veliko je bilo hudo ali manj hudo poškodovanih. Na območju Policijske uprave Celje so bili lani štirikolesniki udeleženi v enajstih prometnih nesrečah, od tega v eni s hudo telesno poškodbo. V kar osmih primerih so nesrečo povzročili vozniki štirikolesnikov. Letos je bilo šest prometnih nesreč s štirikolesniki; od tega dve s hudimi poškodbami, mlad fant iz okolice Celja je zaradi poškodb ob nesreči celo ohromel. Vozniki so pogosto agresivni. Predlani je prišlo v bližini Loke pri Dobrni do odmevne prometne nesreče, ko so po lokalni cesti nepravilno pripeljali štirje štiri-kolesniki. Voznik osebnega avtomobila se jim je moral izogniti in je trčil v drevo, vozniki štirikolesnikov pa so odpeljali naprej, ne da bi se ustavili. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Paraplegiki gobarji Zanimivo je, da so med ljudmi, ki jih vožnje s štirikolesniki posebej privlačijo, paraplegiki in lažje gibalno ovirani tetraplegiki. Ti so lahko s pomočjo ATV-vozil (all terrain vehicle) postali celo gobarji, ribiči in lovci. Pri Zvezi paraplegikov Slovenije je celo posebna sekcija za voznike ATV-vozil. Ima približno šestdeset članov in organizira različna srečanja. Zanimivo je, da sta se dva paraplegika iz Slovenije udeležila celo štiri tisoč kilometrov dolge puščavske karavane po Sahari, druga dva sta predlani po Alpah prevozila tri tisoč kilometrov. Prešla sta več kot dvajset alpskih prelazov, ki so na višini več kot dva tisoč metrov. Prihaja tudi do posameznih padcev paraplegikov na štirikolesnikih, zato sekcija člane poziva k skrajni previdnosti. Leteči štirikolesnik S štirikolesniki je mogoče početi marsikaj. Mojster prostega sloga vožnje s šti-rikolesniki (quad freestyler) Aleš Rozman, je v preteklih letih med Celjani in okoličani vzbudil veliko pozornost s skoki po zraku. Na spletnih straneh si je mogoče med drugim ogledati posnetek njegovega spektakularnega skoka s strehe Tuševega trgovskega središča v Celju, od koder je pristal na veliki napihljivi blazini. Ekstremni športnik z Gorenjskega, ki ga imenujejo kralj prostega sloga, redno poskrbi, da gledalcem zastaja dih. Njegovi skoki, tudi če so visoki po petnajst metrov, niso zanj prevelik zalogaj. a vašo popovo bveščenost Č PONEDELJKOVO OporfnoDi LJK lOt^O LDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 dO 11.45 95.1 | 95.9 L 100,3 I 90.0 MHz www.radiocelie.com i PdjOC^lC; ■ Po novem se lahko kolesarji v naravnem okolju vozijo po utrjenih poteh. Pogoj je seveda, da lastniki ali upravljavci poti temu ne nasprotujejo. Fotografija je bila posneta v kolesarskem parku na Rogli. (Foto: arhiv NT) Novost tudi za kolesarje Po noveliranem Zakonu o ohranjanju narave, ki je začel veljati prejšnji mesec, kolesarjenje v naravnem okolju ni več prepovedano. Ker pa to področje še ni urejeno v zakonih o gozdovih in planinskih poteh, je vožnja dovoljena zgolj v soglasju z lastniki in upravljavci zemljišč. Planinske poti so še vedno v domeni planinskih društev in so načeloma namenjene pohodnikom. V zadnjih letih obstaja možnost ti. dvonamenske rabe, ki jo planinska in kolesarska društva natančno opredelijo. V Sloveniji imamo takih primerov, ko planinske poti v harmoniji legalno uporabljajo tako pohodniki kot gorski kolesarji, zaenkrat zgolj za vzorec. Prav tako so bile kategorizirane gozdne ceste kolesarjem že doslej na voljo. Odslej pa se lahko namenijo tudi po utrjenih poteh in vlakah, v kolikor lastnik gozda temu ne nasprotuje. Po novem je vožnja s kolesom v naravnem okolju med javno prireditvijo dovoljena pod določenimi pogoji. To pomeni, da je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za ohranjanje narave ter pozitivno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije (če gre za gozdna zemljišča) ali Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (za vožnjo po kmetijskih zemljiščih). Dovoljenja izdaja upravna enota. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena tudi v izjemnih primerih, kot so opravljanje dejavnosti, službena vožnja ali opravljanje določenih nalog. Maja Zupan, predstavnica iniciative gorskih kolesarjev pravi, da je uredba korak v pravo smer. »Vendar pa je pot do urejenega področja, kot ga imajo zgledne destinacije dobrih praks, še dolga,« dodaja. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Grafiti Mene denar in slava ne zanimata. Zanima me samo denar. Ker pametni popustijo, neumneži vladajo v svetu. Človeška pamet je omejena. Neumnost ne. Če vam gre v življenju preveč zlahka, pozor! Morda se spuščate. Samo enkrat ljubiš, vse ostalo je praksa. Bolje je, če molčiš in mislijo, da si neumen, kot da spregovoriš in odstraniš vsak dvom. Vici Ženo in ljubico hkrati Slikar, zdravnik in programer se pogovarjajo o tem, kaj je boljše: imeti ženo ali ljubico. In slikar pojasni:« Boljše je imeti ljubico, saj ti nudi več vznemirjenja in navdiha. Zdravnik:« Žena je boljša izbira, saj ti nudi varnost in umirjeno zvezo.« Programer:« Veste kaj, fantje? Najboljše je imeti ženo in ljubico. Medtem ko žena misli, da si pri ljubici in je ljubica pomirjena z dejstvom, da si pri ženi, ti uživaš s tretjo ... Povabili smo vas, da nam napišete vsaj dve državi, o katerih smo doslej že pisali v rubriki Poletje v Novem tedniku - Potopisi. Pravilnih odgovorov je bilo več, saj smo doslej objavili že kar nekaj potopisov. V spomin so se vam vtisnili: Kam-bodža, Normandija, Italija, Indokina, Brazilija. Žreb pa je izbral zvestega bralca iz Vojnika. Nagrado, majico NT&RČ, prejme Rene Kračun, Koblek 2, 3212 Vojnik. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje poletna rubrika v kateri smo mesec in pol razvajali vaše brbončice? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Mi imamo pa svojo kronistko Špela Ožir pridno skrbi, da obiskovalci Facebooka vsaj približno vedo, kaj vse počnemo, razen tega seveda, da delamo. Tu in tam jim namigne celo, da se nam prav dobro godi. Še posebej ko nas je Saška T. Ocvirk po koncu porodniškega dopusta razveselila in se z vso vnemo pridružila zelo delovni ekipi. Obdarila nas je s prav posebnim kolačem, ki je hitro nekam poniknil. In še posebej navdušen nad njim je bil naš športnik Dean Šuster. A glej ga, zlom-ka. Naša kronistka je dobroto spremenila v dobrote in zapisala, da gredo Deanu še kako v slast. In doživela prvi »popravek«. Kolega se je namreč pritožil, da je bil na mizi vendarle en sam, samcat kolač, če smo bolj natančni, zelo okusna pita. Razumeli smo. Avtorica dobrote in kronistka tudi. Prihodnjič bomo pred Deana postavili bolj zajeten kupček najrazličnejših domačih dobrot. Je zrnje in so pleve Slovenske modrosti o tem, da bo treba počistiti tudi v lastnih vrstah, se zaveda vse več državljanov. O goljufijah nekaterih hmeljarjev je v tokratnem intervjuju zgroženo pripovedoval tudi Anton Rožič, predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Takole se spominja ene od svojih poti na tuje: » ... Nato mi je (sogovornik) pokazal, kakšen hmelj mu je poslal Slovenec kot golding boljše vrste. To je bil samo zdrobljen star hmelj. Ko sem to videl, me je bilo sram, da sem slovenski hmeljar.« ANEKDOTE Liza Lik, slikarka, katere slike so razstavljene v Osnovni šoli Ljubno, je s potovanj ponavadi prinesla več, kot je sama tehtala, je povedala njena hči Andreja Lik, ki se je v šoli pred sošolci kdaj pobahala z razglednicami, ki jih je mama Liza pošiljala s študijskih potovanj. »V Rusiji so imeli nekoč kakovostnejše gramofonske plošče kot pri nas,« pripoveduje Andreja Lik. Ko se je umetnica Liza Lik vrnila s potovanja po Rusiji, je s seboj prinesla kar 33 gramofonskih plošč, za kar bi morala plačati celo premoženje. A ko so jo vprašali, koliko jih ima in so jih nato cariniki še sami prešteli, so ugotovili, da jih ima samo 31. Ker se je zmotila sebi v škodo in ker je povedala, da je velika ljubiteljica gramofonskih plošč, so jo carinskih dajatev oprostili. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 12. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RČ. 1 8 2 4 3 6 9 2 5 1 9 9 5 6 7 4 4 1 6 7 8 9 6 5 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Ko ti dopust ni namenjen Če mene vprašate, so dopusti čisto precenjeni. Celo leto načrtuješ, kje boš preživel tistih nekaj dni poletne svobode, ki so ti na voljo. Pravočasno rezerviraš vse potrebno in se v službi dogovoriš za proste dni. Nakupiš vse, kar se zdi, da še manjka za popolnost, in si že vnaprej prepričan, da bodo dnevi nepozabni. Še za vreme si odločen, da bo takrat zagotovo lepo, če se že doslej ni ravno izkazalo. In potem ko naj bi napočil veliki dan, gre vse narobe in meseci velikih načrtov se v trenutku sesujejo. In ne prvič! Murphyjev zakon, da če lahko gre kaj narobe, bo tudi šlo narobe, velja kot pribito! Prvič smo načrtovali velike počitnice v predelu Slovenije, ki ga bolj malo poznamo. Tam bi raziskovali bližnje in bolj oddaljene hribe, lepote reke in krajev. A me je nekaj dni pred odhodom ustavil zdravstveni zaplet, ki ni dovoljeval velikih avanturističnih pohodov. Doma je tudi lepo, sem si rekla in pač stisnila zobe ter se usmerila v urejanje svojega zdravja. Letos je bil načrt podoben, le da za drugi konec Slovenije. Že pred mesecem me je sicer začelo boleti koleno, toda nisem obupala. Bom pa še kolo s seboj vzela, če ne bo šlo po hribih tako dobro, sem se odločila in se sprijaznila, da gre v veliki meri za boj z mlini na veter, ko enkrat prideš v leta, da slišiš škripanje v kolenih in te hoja po hribu navzdol čisto uniči. Lotila sem se samozdravljenja z raznimi mažicami, saj se zdravnikov izogibam, dokler se le da. Izvedela sem, da pomagajo kapsule, ki izboljšujejo gibljivost sklepov. Dobro, bom poskusila še to. Ni vrag, da ne bi mogla avgusta vsaj na tiste manj visoke hribe. Kura je čez nekaj časa res pomagala, koleno me ni več bolelo. Juhu! Torej sem lahko brez težav peljala na sprehod izposojenega pasjega prijatelja Rexa, močnega in poskočnega psa, ob katerem lahko človek nabere kar precej kondicije, če to redno počne. Midva sva občasen par, ki se je doslej kar dobro ujel - do nedavnega, ko ni šlo po načrtu. Nov razREŠITEV SUDOKU 112 9 1 8 6 7 4 3 5 2 6 3 4 8 2 5 9 7 1 7 2 5 3 9 1 8 4 6 2 4 9 7 8 6 1 3 5 3 5 6 1 4 2 7 8 9 1 8 7 9 5 3 2 6 4 8 6 2 5 1 7 4 9 3 4 7 3 2 6 9 5 1 8 5 9 1 4 3 8 6 2 7 tegljiv povodec se je na prvi pogled zdel odlična ideja. Na drugi pogled pa se je izkazal za zelo nevarnega, ko je Rex hotel na sprehodu obračunati z dvema mačkama, jaz pa sem se znašla sredi te bitke. Da jo lahko tudi mirovni posredniki pošteno skupijo, sem (še) živ dokaz. Ranjena in razbita sem tokrat le morala k zdravniku - pes in obe mački so imeli za razliko od mene po tem srečanju vse dlake na svojem mestu... Pohodnih palic se z ranjeno roko ne da dobro držati, z bolečo ramo tudi ne gre najbolj varno po skalah, lahko se še zvrnem v kakšen prepad, sem kaj hitro ugotovila, in moj dopust je seveda padel v vodo. Vsaj ne takšen, kot sem ga načrtovala. Zdaj razmišljam, če se ne bi šla raje namakat v kakšne toplice. Menda koristi kostem in sklepom in je bolj primerno za ljudi moje generacije. Ali pa bi šla ležat nekam ob morje. Zdaj ko imam spet ležalnik, za katerega sem že mislila, da so mi ga ukradli, potem ko sem ga posodila hčeri. Ta ga je po dveh dneh, ko je izginil s plaže, naenkrat zagledala v rokah tuje turistke, ki je priznala, da je mislila, da ni od nikogar, in ga je pač vzela. Nič se ni upirala, ko ga je morala vrniti, sem se pa spomnila še na zgodbo kolegov, ki so razlagali, kako so morali s svojih brisač odganjati tujce, ki so se kar lepo »razkomotili« - tiste dni, ko je za nekaj minut posijalo sonce. In potem naj človek temu reče dopust?! Ali pa prigoda kolegice, ki je na spletu našla poceni »apartma« na hrvaški obali, za katerega se je izkazalo, da je navadna soba brez kuhinje. Ko je na balkonu prižgala električni pekač, da bi pripravila nekaj hrane, ki ko je imela s seboj, ker bi jo brez hladilnika in štedilnika lahko vrgla v smeti, jo je lastnica nagnala iz »apartmaja« . Zato je vsako veliko načrtovanje in pričakovanje dopusta nesmiselno, me je izučilo. Najbolje se je prepustiti trenutku in se odločiti za spremembo takrat, ko si v službi in doma vsega sit. Ni vrag, da vsaj občasno ne »rata«! (NE)DOPUSTNIČA Zaupate nam že —69 let— K RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za šiviljski servis Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 12. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz št. 31 Vodoravno: SPEV, PAST, MANEKENKA, URE, ASKET, ČASAR, ELA, AL, POSTER, PREJEL NITI, EI, LET, OR, TRATENJE, NIRVANA, REBRCE, AOSTA, NET, IZ, TOGOST, FLERE, ZIMA, ASTON, TACEN, ONA, DOL, KOTEK, NE, BARBADOS, KORIST, JANG, EMIR, RMAN, ALDO, SAAB, NEBO, LENT, VETO, ADITIV, IK, IKONA, ŽREC, LI, MOL, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ona: Še vedno le od daleč opazujete osebo, ki bi si jo v bistvu radi ogledali povsem od blizu. Stopite vsaj za nekaj korakov nasproti in ne bo vam žal. Seveda lahko z odlašanjem vse skupaj tudi kaj hitro izgubite. On: Nikar se ne branite pogovora, ki se ga že nekaj časa izogibate, saj vam bo prinesel odgovor na staro vprašanje. Seveda bo vsebina precej neprijetna zadeva, za katero pa je že zadnji čas, da se je lotite in jo rešite. Ona: Pošteno boste pretehtali svoje možnosti na ljubezenskem področju in spoznali, da sploh niste v tako podrejenem položaju, kot se vam je to dozdevalo. Treba je le nekaj več poguma in vse bo steklo kot namazano. On: Če se ne boste zagnali v uresničitev poslovnih načrtov, se vam lahko prav hitro zgodi, da boste zamudili ugodno priložnost. To se vam lahko maščuje tudi na ostalih področjih, predvsem v družini. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Prikrito vas bodo obtožili za zadevo, pri kateri niste nikoli sodelovali. Zaman boste skušali razložiti, dokazati bo treba. Pri tem vam bo v obilni meri pomagal partner, ki je veliko sposobnejši, kot si mislite. On: Sestanek se bo končal povsem po vaših načrtih -uspelo vam bo celo tisto, za kar niste pričakovali, da se lahko tako hitro realizira. Delite uspeh tudi z ostalimi in si naberite točke za prihodnost. mzm Ona: Teden bo sicer naporen in poln presenečenj, vendar boste s svojo veliko energijo vsekakor uspeli razrešiti vsako še tako zapleteno situacijo. Konec tedna si boste privoščili malo ponočevanja, kar vam ne bo prav nič škodilo. On: S tveganjem in prodornostjo boste prišli do velikega uspeha, ki pa ga na tihem že dolgo pričakujete. Pa saj je tudi že skrajni čas, da tudi vi končno poberete sadove svojega dela. Le tako naprej. DVOJČKA ■ STRELEC # Ona: Še vedno se niste spustili iz oblakov na realna tla, vendar vam takšen način življenja prav odgovarja. Toda nikar se preveč ne prepuščajte lagodju, ker se boste prav kmalu morali spoprijeti z nastalimi težavami. On: Vaši namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudite prepričevati ljudi v nasprotno. Nekdo vas skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi vam. Toda za kaj takega bo treba še kaj več kot le aro-gantnost. Ona: Poskusite se ustaliti vsaj za kratek čas in počakajte, da se vihar poleže. Je že res, da je takšno življenje karseda prijetno, vendar prinese s seboj tudi določene posledice. V viharju je že veliko ljudi povsem omagalo... On: Prijeten nasmeh in nagajiv pogled vam bosta dodobra pospešila srčni utrip. Ponuja se vam ugodna priložnost, zato jo dobro izkoristite in preživeli boste čudovit konec tedna v dvoje. Zabavajte se in se končno malo sprostite. Ona: Ves čas se boste zanašali na prijateljevo pomoč, na koncu pa boste vendarle morali zadeve vzeti v svoje roke. Delo bo sicer naporno in utrujajoče, vendar bodo tudi dosežki več kot odlični. On: Skrajni čas je že, da se posvetite svoji partnerki, ki ste jo dlje zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, ki jih še vedno pomnite. KOZOROG jf^ Ona: S srčnim izvoljencem se boste dogovorili o težavah, ki sta jih imela zadnje čase, in tako zakopala nesoglasja. Očitno je to novo poglavje v vajinem odnosu in se vama tako obeta precej svetla prihodnost. On: Nikar se ne otepajte ponujenega vabila, saj ste ga navsezadnje presneto dolgo čakali. Izkoristite ugoden trenutek, ki pa ni ugoden samo za vas. Toda vseeno vam bo uspelo tekmece kaj hitro prelisičiti. ORANJE, SAINT, ENOJKA, KALIN, NOE, TOVOR, SAMOZAVEST, AMEBA, PRADA, USTA. Geslo: Uživajte dneve dopusta Izid žrebanja 1. nagrado, bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju, prejme: Drago Flis, Laška vas 63, 3220 Štore 2. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Anja Simončič, Ob strugi 22, 3311 Šempeter 3. nagrado, bon za šiviljski servis Flikca v Celju, prejme: Danica Šket, Topolovec 4, 3241 Podplat Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Nikar se preveč ne zanašajte na pomoč prijateljev, ampak raje kar sami pošteno pljunite v roke. Ko bodo ostali videli to vašo vnemo, vam bodo tudi sami hitro priskočili na pomoč. Razpoloženje bo več kot veselo. On: Zaman pričakujete, da vam bo prijateljica razkrila srce, saj se nalašč dela bolj neumno, kot je v resnici. Torej storite prvi korak in spoznali boste, da se vam bo bogato obrestovalo. Treba bo le malo poguma... DEVICA Ona: Nikar se ne zaletite, saj se bodo stvari uredile same od sebe. Torej nikar ne delajte hitrih korakov, temveč se raje posvetite svojim najbližjim, ki vas že dolgo pogrešajo. To bo najboljša naložba za prihodnost. On: Neverjetno hitro vam bo uspelo, da se boste ponovno pobrali in pokazali v polni moči. In to vam bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohitite, tako v ljubezni kot tudi drugje. VODNAR Ona: Sprejeli boste ponudbo simpatičnega znanca, ki ste jo že kar nekaj časa po tihem pričakovali. Zmenek se bo razvijal povsem po vaših pričakovanjih, saj bosta našla veliko skupnih točk, ki vaju bodo še dodatno zbližale. On: Prepozno boste odkrili, da niste ravnali prav. Vse, kar vam ostane, je, da čakate in upate, da posledice ne bodo preveč hude. Naslednjič se nikar ne spuščajte v zadeve, ki jih ne obvladate, kajti grdo se boste opekli. Ona: Če boste neko preizkušnjo dobro prestali, se vam bodo odprla marsikatera vrata, ki so vam bila do zdaj zaprta. In to tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se vam res splača potruditi. On: Skrbi glede partnerke in njene zvestobe so povsem odveč, zato ji raje zaupajte in vse se bo uredilo. Spoznali boste, da so bila vsa vaša pretekla su-mničenja le plod govoric, ki jih je sejal nekdo, ki vam je želel nagajati. 48 RUMENA STRAN V zgoščenem programu so si discipline hitro sledile ena za drugo in za delo je moral poprijeti tudi predsednik AD Kladivar Stane Rozman. Oviro je nesel vzvratno, zato se je moral prepričati, kod hodi. Na stezi delo, na tribuni čvek Čeprav se ne spomnimo, kdaj je bilo treba nazadnje za ogled atletike v Celju ali Velenju (na vrhunskem mitingu) plačati vstopnino, se organizatorji ne morejo pohvaliti, da so napolnili tribuno. Malce bolje kot prejšnja leta je bilo tokrat na Kladivarjevem štadionu med dvodnevnim državnim prvenstvom, saj so bili zbrani vsi najboljši slovenski atleti in atletinje z izjemo, ki je zgolj potrdila pravilo, bolno Marino Tomič. Tako je bila zasedena približno polovica tribune. Skoraj vse je minilo v pričakovanju evropskega prvenstva v Zürichu, kjer si Slovenija seveda obeta precej več kot pred olimpijskimi igrami ali svetovnim prvenstvom. MSH, foto: SHERPA Branko Vivod (levo) in Vlado Lipovšek, ki športne dogodke spremlja zelo podrobno, sta se morebiti zapletla tudi v politično razpravo. Vivod, ki je svoj čas najvišje skakal v Jugoslaviji, pred kratkim ni uspel preskočiti »ovire« s svojimi Zelenimi Slovenije, Lipovšek pa je kandidiral na listi SMC v volilnem okraju Velenje II. Preboj jima ni uspel kljub skupni temi, to je ekologija. Sta se pa namesto v prvem sklicu novega državnega zbora spet našla na bolj domačih športnih terenih ... Skupaj tudi v avtu Na povorki Flosarskega bala so se predstavila ljubenska društva, tudi Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine zgornjesavinjski starodobniki in Občina Ljubno. Da je delovanje društev vzajemno z občinskim, priča tudi fotografija. Ljubenski župan Franjo Naraločnik se je v družbi strokovnega sodelavca za turizem Radenka Tešanoviča in »flosar-skega« botra Marjana Žveplana pripeljal v avtomobilu znamke Mercedes 220, letnik 1956, katerega lastnik je Janez Jevšnik. AK, foto: SHERPA Naj govorijo dejanja Župan Občine Podčetrtek Peter Misja in župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman sta se udeležila tradicionalne Klopotčeve sobote in praznika virštanjskega vina na Banovini na Virštanju. Promocijo virštanjskega vina sta, kot se za prava Kozjanca spodobi, seveda vzela dobesedno. JP, foto: GrupA V senci sina Konjske dirke v Imenem si je ogledal tudi direktor Kemoplasta in Kozjanec po rodu Peter Lapornik. Spremljala sta ga hči Petra in javnosti bolj znan sin Luka, slovenski košarkarski reprezentant, ki je bil zaradi težav z zapestjem prisiljen opustiti priprave na svetovno prvenstvo v košarki. Želimo mu uspešno operacijo in čimprejšnje okrevanje. JP, foto: GrupA Vsi »ena A« Potem ko je bila dosedanja direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič na predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko v državnem zboru, bo velenjsko občinsko upravo začasno kot vršilec dolžnosti vodil Anton Brodnik. Njega, ki je bil zdaj vodja urada za komunalne dejavnosti pa bo nadomeščala Amra Kadrič. Ker so torej vsi »na A«, ugotavljamo, da v »ena A« velenjski ekipi ne bo prav nobenih težav. BPT Anton Brodnik (prvi z leve) v družbi Andreje Katič (tretja z leve) in vmes velenjski župan Bojan Kontič. (Foto: RG)