I Edini s lor en« kTdnernik ffl T A TWT A I B V A S The onlTSlorenian dal^ ffi i i ■ T i . z\ ^ ■ rv/\ i^f 111 \ i i f VeQ. m we leto... $3.00 f ^ * JL 1 1 JI J.1/V/X/1 1 W Issued erery da, except f L^^^SS^I List slovenskih delavcev v Ameriki. B Sundays and HoBda^^ | ginjros rauwi «mt oostlawdt, it— «. -«»M-ob«. imtf, n. iw, ^ n. m otu. t T«fc.t« tt. a«* ^ So««w d itot«. urt, rsLMo* nuuij trn ponum WO. 29S. — ŽTET. 295._NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 17, 1914. — ČETRTEK, 17. DECEMBRA, 1914. VOLUME T»T|, „ LETHIK NEMŠKO BRODOVJE JE OBSTRELJEVALO ANGLEŠKA MESTA SCARBOROUGH, HARTLEPOOL IN WHITBY. VELIKA PANIKA. Nemške bojne ladije so se naenkrat prikazale pred temi mesti ter pričeli metati vanje granate. - Nekako 50 oseb je bilo ubitih, kakih 150 pa ranjenih. ~ Materijalna škoda velika. - Po celi Angliji je zavladala panika, ker se je splošno domnevalo, da nemške bojne ladije ne morejo v bližino. -- Nemško brodovje je po izvedenem napadu srečno odneslo pete v gosti megli. -- Iz Srbije so bili pognani zadnji Avstrijci. - Boji na iztočnem bojišču se normalno razvijajo. - Glasi se, da so pričeli Francozi s splošno ofenzivo. Obstreljevanje angleških mest od strani nemškega brodovja. London, Anglije, 16. decembra. Danes je vladalo v Londonu razburjenj«* kot jfa «e ni bilo opaziti odkar je izbruhnila vojna in to valed naznanila adiniralitete, izdanega po enajsti uri da so nemške l»ojne ladije obstreljevale an-Kb'siea pristaniška mesta Scarborough. Hartlepool in Whitby. Ofieijelni tiskovni urad je objavil sledeče: "Trdnjavski poveljnik v West Hartlepool poroda, da so napadle trdnjavo nemške bojne ladije danes zjutraj med osmo in deveto uro. Nasprotnika se je odbilo. Neka majhna bojna iadija je istotako otvorila ogenj na Whitby in Scarborough\ Že preje p* je izao bledeče ofi-rijcluo poročilo: "V Severnem morju so se izvršila danes zjutraj važnejša gibanja nemške mornarice. Obstreljevalo se je Scarborough in llart-lepool in na*a brodovja so bila na različnih mcatrh zapletena v boj. Situacija se razvija. Tukaj se poroča, da je angleško brodovje, ki je pričelo zasledovati nemške Itojne ladije, potopilo dve nemški bojni ladiji. Newcastle zatrjuje, da so štirje angleški torpedni čolni rušilei iraskočili Nemce, ko so se slednji umaknili od Hartlepoola. vendar pa noče admiraliteta potrditi ni-1 li povega niti drugega poročila, j Vse, kar se ve, je to. tla sta price- 1 la zasledovati Nemce dva mogoč- j na brodovja. <»lasi se. da so vrgli Nemci v vsako imenovanih mest kakih "KJI granat. Obstreljevanje Hartlepoo- j 'a j«- trajalo nekako 25 minut ter je povzročilo veliko škodo. Tovarna za plin j«*, pri eel a goreti in {»oškodovane so bile tudi vodovodne naprave. V Scarborough je nastala divja panika in vse je hitelo na železniško postajo, da o« 1 potuje s prvim vlakom. Popolnoma porušena j«' obrežna strašna postaja.' Takoj po obstreljevanju so /.be-1 žali prebivalci v notranjost deže-' le. Velika drznost Nemcev ter | dejstvo, da je an^Ješko brodovje I popolnoma odpovedalo ter ni bi-1 lo v stanu odvrniti napada, sta' povzročila nepopisno paniko in prebivalstvo je pričelo trumoma zapuščati mesto. j Vlada je takoj izdala nove odredbe za varnost obrežja. Vse preostale oddelke infaiiterije in arti-lerije se je odposlalo v zakope in forte na obrežju. O lasi se. da se je vdeležilo napada osem nem-1 ških križar k. V kolikor je mogoče presoditi, sedaj, je moralo nemško brodov-j je zapustiti svojo postojanko pri Helgolandu v pondeljek ponoči. Prava uganka je le to, kako se je moglo to nemško brodovje približati angleški obali, ne da bi ga zapazile v torek angleške patrul-ne ladije, ki križarijo v Severnem morju. Udarec je prišel kot iz jasnega neba in Anglija je prvič občutila na lastni zemlji, kaj pomeni vej. na, o kateri se je dosedaj le či-talo v časopisih. Glavni napad je bil namenjen mestu Scarborough in nemške bojne ladije so se ze'o približale angleški obali. Cilj je bil takoj pogoden in pričelo je deževati granat na mesto, ki šteje kakih 40,000 prebivalcev. Nemške granate so razdejale goreti. Razdejana je bila banka poleg Grand hotela in isto se je zgodilo s številnimi j>oslopji v drugih delih mesta. Železniška jKJstaja je le malo trpela. Napad je bil skrbno pripravljen in dočim se ostale štiri bojne ladije {red Scarborough, sta se podali dve pred Hartlepool in Whitby. Nemcem so morale biti znane vse posameznosti glede lege posameznih poslopij in razdalje. To pa zato, ker niso izgubili niti ene minute ter takoj pričeli z uspešnim obstreljevanjem. li lasom danes zvečer izdanega poročila admiralitetc se angleškim bojnim ladijam ni posrečilo odrezati nemške križarke. Slednje so se umaknile, vozeče s polno paro. ter pobegnile v gosti me-, gli. ki se je. ravno pojavili. Veliko prebivalcev v Scarborough je pribežalo v Hull ter izjavilo, da so se Nemci izkrcali. To je še bolj povečalo paniko. Glasom poznejšega poročila admiralitetc so se vdcležile napada na nemški strani dve bojni kri-žarki in ena oklopna križarka ter .štiri do šest lahkih križark. V Hartlepool, katero mesto so obstreljevale tri nemške bojne ladije, je bilo sedem vojakov ubitih.» 14 j>a ranjenih. Civilistov je bilo ubitih 22, ranjenih pa 50. V splošnem se ceni izgube na (■"»<» mrtvih in nekako 150 ranje-! nih. Baterije v Hartlepool so vračale ogenj ter se glasi, da so bile i zadete napadajoče ladije. To je prvič v zgodovini, da so bila angleška mesta predmet sovražnikovega napada in lahko si je misliti. kakšen utis je napravilo to na celo Anglijo. Domneva se. da je bil la napad prvi udarec velike akcije, katero nameravajo vprizoriti Nemci. Prodreti hočejo s svojimi ( velikimi ladijami iz Kiel-prckopa1 ter uničiti angleško trgovino v I Atlantiku. ! | V sled obstreljevanja je Lloyd , takoj zvišal zavarovalnino proti' .obstreljevanju za poslopja v ob- [ režnih mestih. Obstreljevanje mesta. I Scarborough, Hartlepool in Whitby, mesta, katera so včeraj Nemci obstreljevali, se nahajajo na severoiztočni obali Anglije in skoro direktno nasproti nemški mornariški postojanki v Kielu in Helgolandu. Hartlepool je važno pristanišče ter šteje nekako 25 tisoč prebivalcev. | Whitby leži ob izlivu reke Ksk iter je kopališko mesto z nekako '12,000 prebivalci. Scarborough, j eno najslavnejših angleških kopališč leži 37 milj severo-iztočno od Yorka in nekako 200 milj od Londona. Normalno šteje 45,000 prebivalcev. Hartlepool ni le pristaniško mesto, temveč tudi sedež precej razvite industrije. — Pred vojno je imelo mesto živahno trgovino z baltiškimi pristanišči, s Hamburgom. Antwerpenoin in Rotterdamom. Utis nemškega napada v Washington u. Napad nemškega brodovja na angleško obal je vzbudil v vseh krogih veliko pozornost. Vprašuje se, kako je bilo Nemcem mogoče prodreti obrambni pas, katerega je po mnenju večine potegnilo angleško brodovje krog Anglije. V dobropoučenih mornariških krogih se smatra obstreljevanje kot strategieen manever, ki bo brž ustvariti strah in grozo, vsled koje bi se koncentriralo angleško brodovje, ki bi bilo nato izpostavljeno napadu od nedoločene strani. Domneva se. da so podmorski čolni spremljali nemške bojne ladije. V krogih, ki simpatizirajo z zavezniki, se je izjavljalo, da se bo s tem činom Nemcev le pospešilo rekrutiranje v Angliji. Danes je tudi krožila vest, da so nemške ladije na begu metale v morje mine. na katere so nato zadele zasledujoče angleške bojne ladije. Nekatere teh so bile baje močno poškodovane. Opozarja se slednjič na dejstvo, da so vsa obstreljevana mesta neutrjena z izjemo West Hartlepool. Obstre-, ljevanje neutrjenih mest pa je glasom haaškega dogovora prepovedano. Boji z Rusi. Berlin, Nemčija, 16. decembra. Veliki nemški generalni štaij je sporočil, da je bilo zadnje dva dni vjetih im Rusko-Pojjskem 3000 Rusov; razen streljiva in provianta so zaplenili Nemci tudi štiri strojne puške. Koncentracija nemških čet. Varšava, Rusija, 16. decembra. Nemci so začeli na :"ron*i med Lo-witzom in 1 lovom koncentrirati močno armado, ki bo skušala prekoračiti reko in priti Rusom za hrbet. i Ruska poročila. Pet rograd. Rusija, 16. d« c. — Tukajšnje časopisje poroča. — Nemški napadi na črti Lowitz-Fiov niso imeli dosedaj še nobenega uspeha. Naši vojaki so odbili vse sovražniške napade in prizadeli sovražniku velike izgu-be. | Med 12. in 14. decembrom je j poskušal sovražnik ustaviti juž-j no od Krakova našo ofenzivo, kar se mu pa ni posrečilo. 15. deeem-. bra so prišli močni sovražniški 'oddelki preko Dukla prelaza. Vnel se je hud boj, v katerem so bili pa Rusi zmagovalci. Sovražnik. katerega izgube so precejšne, se je moral umakniti. Obleganje Krakova. Pet rograd. Rusija. 16. dec. --Neki prejšnji ruski minister, priznan vojaški strokovnjak, je rekel, da bo ruska armada prenehala z obleganjem Krakova in prepustila tudi mesto Lodz sovražniku. — Namen Nemcev in Avstrijcev ni — je rekel, — da bi si o-svojili kolikor mogoče naših mest in ozemlja, ampak oni nameravajo v prvi vrsti oslabiti našo armado. Edina njihova ugodnost je, da imajo dovolj železnic, po katerih lahko dovažajo ojačenja in vojni materijal. Levo rusko krilo ▼ nevarnosti. Berlin, Nemčija. 16. decembra. Vojaški kritik major Morath in sotrudnik "Berliner Tageblatt-a" je rekel, da so uspehi avstrijske armade med Krakovom in Novim Sandecom velike važnosti. Levo rusko krilo ni samo pognano nazaj, ampak se nahaja tudi v zelo kritičnem položaju. Napad na Varšavo. Varšava, Rusija, 16. decembra. Boji med Lowitzom in reko Vislo se še vedno nadaljujejo; kakor kaže, bodo Rusi zmagovalci. Kljub temu je pa kaj lahko mogoče, da -. Nemei napadejo Varšavo. V me-1 mora pomagati pri utrdbah. V teku nekaj dni bo dospelo v Varšavo 200.000 vojakov in s tem bo posadka popolna. Varšava je dobro preskrbljena s topovi, inuni-eijo in proviantoin. Srbski kralj Peter v Beogradu. London, Anglija, 16. decembra. Reuterjeva agentura je dobila iz Niša brzojavko, da je danes dospel kralj Peter v spremstvu prestolonaslednika Aleksa in princa Jurja v glavno mesto Srbije. Bel-grad. Srbski generalni štab je izjavil. tla se sedaj ne nahaja v Srbiji nobenega Avstrijca več. Včeraj so se baje umaknili zadnji oddelki preko reke Drine. Fariz, Francija. 16. decembra. Poročilo, ki ga je izdalo francosko vojno ministrstvo, se. glasi: — 15. decembra ob enajsti uri dopoldan je dospel kralj Peter v spremstvu prestolonaslednikov v Belgrad. Srbi so prepodili vse Avstrijce iz ozemlja, ki leži med Savo in Drino. Od začetka vojne pa dosedaj je padlo v srbske roke kakih 60 tisoč jetnikov. Nov sovražnik Srbije. Amsterdam, Nizozemsko, .16. decembra. — Tukajšnjemu listu Telegraat" so sporočili iz Pt)ro-grada, da so napovedali severni albanski rodovi Srbiji vojno. Na treh mestih so baje že udarili preko meje in se spopadli s srbskimi vojaki. Essad paša, bivši branilec Skadra in ministrski predsednik izgnanega albanskega kralja Viljema je velik prijatelj Srbov. Ko je poslala k njemu Visoka Porta svojega odposlanca, se ni hotel žnjim pogajati. Separaten mir. Petrcgrad, Rusijo. 16. d.-e. — Tukajšnji uradni krogi deiiienti-rajo novico, da namerava Avstrija skleniti z Rusijo separaten mir. ne da bi prej vprašala Nemčijo za svet. Neki ugleden diplomat je rekel: To je naravnost nekaj nemogočega. Avstrija in Nemčija sta v nerazdružljivi zvezi. Avstrija ne sme brez privoljenja Nemei je storiti ničesar. Nadalje je tudi Rusija takoj po napovedi vojne razglasila, de je pripravljena osvoboditi vse Slovane izpod avstrijskega jarma. Slednjič je pa tudi skoraj ne-vrjetno, da bi Avstrija prej sklenila z Rusijo mir. predno bi bila popolnoma izčrpana. Senussi v Egiptu. Berlin, Nemčija, 16. dec. — Iz Rima poročajo, da je rod Senussi prekoračil egiptovsko mejo in stopil proti angleškim četam v ofenzivo. Novoimenovani egiptovski kediv je rekel, da ne bo prej zasedel prestola, dokler ne bodo s tem zadovoljne evropske velesile. Odstavljeni kediv Abbas Hilmi je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da bodo imeli Angleži precej dela, če bodo hoteli premagati vse sovražnike. V Ale-ksandriji so umorili ustaši nekega angleškega policista. Abbas Hilmi na Dunaju. Dunaj, Avstrija. 16. dec. — Neka brzojavka iz Carigrada pravi, da je odpotoval odstavljeni kediv Abbas Hilmi na Dunaj, kjer se bo posvetoval z avstro-ogrski-•mi oblastmi. Kediv je bil na Du-Inaju vzgojen in je tadi tam hodil Vsa posadka rešena. [ Amsterdam, Nizozemsko, 16.1 dec. — Turška bojna ladija "Messudieh" se je kmalu potem potopila, ko jo je torpediral angleški podmorski čoln "B 11". Moštvo se je vse rešilo. Car cdpctoval fe Kavkaza. Petrograd, Rusija. 16. dec. — Uradno se poroča, da so bili vsi1 dosedanji boji med Turki in Rusi v Kavkazu le brezpomembni spo-' padi. Car, ki se je par dni mudil v ruskem glavnem stanu, je zo-' pet odpotoval v Petrograd. Kars, Kavkaz, 16. dec. — Ko je dospel 13. decembra sem ruski car Nikolaj, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Pe-Ijal se je po mestu in si ogledal vse bolnišnice. Veliko ranjencev, je odlikoval. Poveljniku je rekel, da je z utrdbami zelo zadovoljen, nakar se je odpeljal v Sarakany-che. Na fronti je nekatere vojake odlikoval z velikim zaslužnim križcem reda sv. Jurja. Kdo bo zmagal? Tiflis, Kavkaz. 16. dee. — Car je poslal poveljniku onih ruskih čet, ki so koncentrirane v Tiflisu,! sledečo brzojavko: 44 Ravnokar sem preživel med svojim voja-' štvom v Kavkazu par dni, katerih lic bom nikdar pozabil. Država, ki ima tako vojaštvo kot je naše. mora zmagati." Koncentracija turške armade. Berlin, Nemčija, 16. l< cembra. Iz Carigrada poročajo, da je bila v Armeniji koncentrirana 300.000! močna turška armada, ki je že za-j čela prodirati proti rusii meji.I j Pri Batumu se namerava združiti z drugim vojaštvom. Ob perzijski meji se boji št; vedno nadaljujejo. Oddelek turških bojnih ladij je obstreljeval včeraj pr stanišče Batum; več hiš je poškodovanih. Kaj pravijo Nemci o zavzetju j Belgrada. Dunaj, Avstrija, 16. decembra. Srbi so samo zato zmagali, ker so morali Avstrijci poslati večino svojih čet na Rusko-Poljsko in v Galicijo. Avstrijska posadka v Srbiji je primeroma slaba, toda temu se bo kmalu odpomoglo. Če smo stopili v Galiciji v ofenzivo, bomo isto še lažjp napravili v Srbiji. Poročilo, da namerava skle- ( niti Avstrija s Srbijo separaten . mir. je neresnično. i Ruski general nevarno zbolel. Berlin, Nemčija, 16. decemhra. Iz Bazela. Švica, poročajo, da je ruski general Ruszkv nevarno i obolel. General je poveljeval o nim ruskim četam, ki stoje ob reki Visi i na Rusko-Pol jskem. Dospela je VELIKA PRATIKA za leto 1915. V tej Pratiki so tiskani tudi: 1 Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela — Labor Daj. Pratika velja s poštnino vred 12 centov. Razprodajalei jo dobe 100 komadov za $8. [ Boji v severni Franciji, j Berlin, Nemčija, 16. decembra. Glavni vojni stan pravi v svojem današnjem poročilu: "Na zapad-nera pozorišcu so zavezniki zopet skušali prodreti proti Nieuportu in sicer s pomočjo svojih bojnih ladij, ki se nahajajo v Kanalu. Ogenj bojnih ladij je bil popolnoma brezuspešen ter se je odbi-,Io naskok sovražnika. Ujeli smo 400 Francozov. i Z ostale fronte ni poročati ničesar važnejšega razven o zavzetju neke višine zapadno od I Sennheim, katero so predvčeraj-šnem zasedli Francozi.*' Angleži so obstreljevali Westende. i Pariz, Francija, 16. decembra. V oficijelnem popoldanskem poročilu se glasi: | "V Belgiji so obstreljevali An-1 gleži mesto Westende, ki leži se-verozapadno od Lombardtzydc. Belgijska armada je zavrnila pro-tinaskok na St. Georg ter zasedla farme na levem bregu Yser-prekopa. V Ar ras, ob Aisne in v Champagne so se vršili artilerij ski boji. V Woevre-distriktu smo zavr-jiiili nemške naskoke v gozdu pri j Mortrnare. Pariz poroča o majhnih uspehih. Pariz, Francija, 16. decembrd. V današnjem večernem poročilu se glasi: "Naše čete so nekoliko napredovale v smeri proti Severnemu morju, severoiztočno od Nieuporta in južuoiztočno od Ypres ob železnici; istotako v smeri proti La Bassee. Z ostal * i fronte ni poro.'-ati ničesar nove-ga." j I Delovanje letalcev. V posebni poslanici vojnega ministrstva se poroča o uspešnem delovanju francoskih letalcev te kom zadnjih dni. Leteli so preko sovražnih pozicij v višini nič manj kot 300 čevljev ter vrjli veliko število bomb. Splošna francoska ofenziva? Bazel, Šv ca. 16. decembra. —' Vse kaže, da so pričele francoski;, armade z ofenzivo na celi fronti med Bel fort in Marie-aux-Mines. I Streljanje artilerije je bilo celi dan in eelo noč tako inoeno. da t so neprestano ropotale šipe na, oknih. i j Izgube Angležev. I Washington, D. C., 16. dee. — Nemško poslaništvo je objavilo danes poročilo glede pomorske bitke pri Falkland otoki'i Poro-j čilo je objavilo nemško poslaništvo v Chile. Glasom tega poročila se je vdeležilo boja na angle-ški strani osein bojnih ladij in si-cein "Invincible", "Inflexible", "Canopus", "Carnovora". 'Cornwall", "Kent", "Glasgow" ii. "Bristol". Bitka je trajala od devete ure zjutraj do sedme ure zvečer. Veliko nemških častnikov in moštva s je rešilo, vendar pa je bilo premalo čolnov na razpolago, da bi se rešilo vse. Glasom tega poročila se je po- Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjigo". Kakor hitro bodsmo obveiee-ni, da so nahajajo na kakftB par-aflra^odeaw^to nampfii. Zato tepilo neko angleško bojno ladije in neka druga . angleška križarka, "Defence", ki se ni vde-ležila boja. je nasedla v P^irt Stanley, na Falkland otočju. Japonska armada pomaga Rusom. London, Anglija. 16. decembra. Tukaj se poroča, da se je neko japonsko armado poslalo po tran-skavkaški železnici Ruscru na pomoč in da se je veliko japonskih vojakov spravilo na parnikih v Francijo. Japonce se bo baje uporabilo v bojih proti Turkom. Lov na kriiarko "Dresden". Valparaiso, Chile. 16. dec. — Iz Punta Arenas se poroča semkaj. da je nemška križarka 'Dresden* v nedeljo zvečer zapustila ondotno pristanišče in da so jo čakale angleške bojne ladije na obeh straneh Magelhaens ceste. Ameriška križarka "Taconta" za Panamo. Washington, D. C., 16. dec. — Mornariški tajnik Daniels je danes zvečer sporočil, da se bo odposlalo križarko 'Tacoma* v Panama. Tam bo morala paziti na to. da se varuje določbe nevtralnosti. Kot že poročano, je zahteval governer Goethals dva tor-pedna čolna rušilca. Zavzetje Guadalajare. Washington, D. C., 16. dec. — Ameriški konzul je brzojavil, da je vest o zavzetju trdnjave Guadalajare resnična. Carranzori ljudje so odšli iz mesta in razstrelili most. ki vodi proti vzhodu. Če . bi se to ne zgodilo, bi Villovi vo-;jaki že dan prej lahko zavzeli mesto. Krvava bitka pri Cimi. Dcnglas, Ariz., 16. dec. — Trideset milj južno od tukaj, pri mestu C ima, se je vršila včeraj med 250 Mavtorenovimi vojaki in 300 jCarranzisti bitka, ki se še danes nadaljuje. Iz poročila, ki je dospelo v Agna Prieto, je razvidno, da je na obeh straneh padlo precejšnje število vojakov. . Denarje v staro domovino. j Promet s Avstrijo se je tolik« sboijžal, da zopet pošiljamo da« nar v staro domovino. V slučaja, da bi se razmere pozneje na kak način predrngačile, in bi m dense ne mogel izplačati določenim osa* bam, bodemo istega vrnili pošilj* tel jem. V sedanjem položaju pa ni ml sliti, da bi denar dospel v roke na« slovljenca tako hitro, kakor preje v normalnem čara, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bode denar ▼ stari domovini tatf izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nnjnff potrebe in za enkrat ne ved ka kor 600 K. On«] K $ K « s.... i.io ioo. ••• zo.no ;10.... S.10 110.... 82.00 IS.... S.I0 190.... 84.00 SO.... 4.10 ISO.... S6.00 6.10 140.... 98.00 SO.... S.10 ISO.... M. 00 SS.... 7-10 1«0.... 81.00 40 ... 8.10 170.... $4.00 4S.... 8.10 180.... 86.00 60---- 10.00 180.... 88.00 6S.... 11.00 800______40.00 60.... i9.oo ase.... 50.00 66.... 18.00 800.... 60 00 70.... 14.00 868.... 70.0) 75.... 16.00 400.... 80.00 16.00 460.... 80.00 ,8S.... 17.08 ffiO.... 100.00 , 88.... 18.00 I ^^^^^^^^^ • -> ifcaa GLtAS NAKOPA, 17. PECEMBB A, 1914. "GLAS NARODA"! (Slovenk Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. I LOUIS BENEDIK. Treasurer. Flaee of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortiandt Street, Borough of Man-. hattan. New York City, N. Y. Za ctrlo I. to velja list za Ameriko in Canada........................$3.00 " Pol leU....................... 1.50 leto za mesto New York........4.00 » m pol leta za mesto New York ... 2.00 Evropo u vse ieto____-......4.50 ** ** pol leta.............2.55 ** četrt I eta............ 1.70 j "GLAS NARODA" izhaja vsak dan j _izvzemaj nedelj in praznikov. , "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. , __Subscription yearly $3.00. __Adwtiixmewt on a^rafnenl. Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne priobčujejo. D* *nar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri ppremembi kraja. naročnikov proximo, da se nam tudi prejinue bivsliiče naznani, ds hitreje _najdemo naslovnika. Dop ?ura in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** fe2 Crtbmdt St., New York City. Telefon 46» s? Cortiandt. igg|}j e p ijhr/ živeli v najlepšem miru t< r bi se ne zapletli v boj, ki preti s uničiti celo Evropo. K.j j ( menijo priprave na voj-f '1, l jui razumejo oboroževalni fanatiki, zi\ Združene države, ii-vjija s!. t a len na povsem logičen nji.- ( MK>r<>/.evalni patrioti pra-\ .i », :, « "azijatnki nevarnosti", ki ! 1 + 7. ir.ižt ni m državam. Ako bi , • v, -lo t<* argumente resno, bi ( pu i. tii! . to, da bi morale imeti , /dru/ ri" države najmanj dva- , kr. i i;, ko iiioeno armado kot ka-t rak i dežela na svetu in isto- , t;;ko dvak-rat tiiko močno morna- i lir Ml -- » 1 ^ " no različni oboroževalni, j pa- »dni in jeklarski trusti ter \ z nji ki zve/ana častniška klika. , ki j. eakuje od pomnoženja ar-| , >: i f • n mornarice višjih soeijal- ] iiili sfopinj, s svojo agitacijo v . pravem, potem je povsem logično, , ako s. izjavlja, da trebajo Zdru- , ž« ii. države stoječo armado dveh ] milijonov mož ter vojno mornari- i co, ki bi bila štirikrat tako močna f kot sn. s ured.) Pruski Wilhelm je mislil, da bo kar z metlo pometel Slovane in njih zaveznike. Toda zmotil J se je. Dragi sorojaki Slovenci! \ Ali ne \*pije kri naših bratov v z stari domovini po maščevanju? 1 Na mrzlih galiških poljanah leži -ranjen vojak. V smrtnem boju v prosi: "Dragi brat! Reši mojo do- 11 movino in brate, da ne bodo zasužnjeni kot sem jaz tu." Dolž- E nost naša je, da se združimo in r pri sklepanju miru z zavezniki ' zahtevamo našim bratom popolno z svobodo, kot jo imajo drugi na- s rodi. Potem pa bodimo ali Srbi ali Rusi. Slovenske dežele se naj ^ združijo in naj postane velika v slovanska velesila. 0e pa kdo ro- 11 jakov pravi, da ni prav, če se piše 1 čez Avstrijo in Nemčijo in da je F dobro v Avstriji, mu rečemo: 4'Če si imel tako dobro življenje, po r kaj si pa prišel sem tako težko delat ? Samo Ameriko gotovo nisi I prišel gledat. Če bi imel kruha doma. bi ga ne hodil tako daleč ri iskat." Pozdrav vsem zavednim r Slovencem! — .los, Buchar. m , z j Milko Vogrii* 6 i ~~^ h Novela. — Spisal dr. Stojali. n 0 s o (Nadaljevanje.) Tako ^japosled baron Benda v vendar1 ijlMpu sebi pripoznaval, s da je režrSpko Vogrin njegov L rešitelj! a pravila, da ne zasluži take milosti in dobrote od človeka, - katerega je povsod Obrekoval in preganjal, uničil mu ves up in nado do samostalnosti ter mu še celo po življenju stregel. , "Res, plemenito je ravnal Vo-1 grin z menoj", misli si večkrat Benda. "Take milosti nisem pričakoval od neolikanega Slovenca. V njegovih rokah je bilo moje življenje. Le ena beseda iz njegovih ust in stražniki bi me bili kakor vstaša neusmiljeno umorili. : Ali on se ni hotel maščevati nad i menoj, če mu je bilo to tudi lah- i ko. On ni hotel ugonobiti mene. 1 j da si s tem pridobi Olgo, on ni hotel oskruniti rok. s katerimi bi objemal potem — lepo in bogato deklico!" In sedaj spozna stoprav Benda. kako zlobno, hinavsko in lopov- ] sko je ravnal nekdaj sam proti plemenitemu rešitelju. Vest in < spomin ga peče. Pogreznil bi pod zemljo, kadarkoli pomisli, da se ■ ima zahvaliti za svoje življenje le i onemu, kateremu je stregel sam i po življenju. A bolj, kakor vse to, pekla ga ] je v srcu misel, da si je Vogrin i svest" svoje velikodušne zmage 1 nad njim. Nehote si je domišlje- l val. da ve on gotovo vse, kar je proti njemu počenjal. Saj mu j' : Olga brez dvombe naznanila, kako ga je on očrnil pri njenem o-četu in da se je ona le prisiljeno zaročila s človekom, katerega ne ljubi in ga ni nikdar ljubila. A njen oče je menda tudi že po Olgi sami zvedel za njegovo zvijačo in nesramno laž. Zakaj si eer si ne zna in ne more tolmačiti, kako da še ni do danes od Skenovskih prejel nobenega pisma. Take hude misli in slutnje so mučile nadporočnika Bendo. Pobit in potrt je bil, videč, da je vse izgubljeno, ako že vesta Vogrin in Olga za nesramno laž in obrekovanje njegovo. A na dan pa mora priti vse, če ne zdaj, pa pozneje. Zakaj on še ne more za-, voljo svoje rane takoj na Dunaj, da bi se ob pravem času poročil z Olgo. Vsled tega je postajal baron Benda malodušen. Njegov up ga je pa tem bolj zapuščal. Čim plemenitejše se mu je dozdevalo dejanje in vedenje Vogrinovo. On »i ni mogel tolmačiti Vogrinovo plemenitosti, ker ni bil sam plemenitega srca. Po sebi, po lastnem dejanju je sodil tudi druge ljudi. Vsakemu je prisojal oni sa-moprid in pripisoval ono sebičnost, ki je v toliki meri navdajala lastno njegovo dušo. Nehote si jf torej domišlje val, da se je vedri Vogrin nalašč, s posebnim namenom, blagodušno proti njemu, svojemu tekmecu. Tej viharni noči je sledil miren da i. Imeli smo poč:tek, da se oddahnemo od hudega dela. Ravno sva Vogrin in jaz sedela popoldne v taboru, pogovarjajoč se o vsta-škem napadu, kar dojde majhno pisemce na mojega tovariša. List je bil od nadporočnika barona Bende. V njem prosi Vogrina, naj ga blagovoli še ta dan obiskati, kaj i i vsled svoje rane lie more 1 sam do njega. Dolgo se je obotavljal moj prijatelj, rekoč, da ne gre k baronu Bendi; zakaj s tem človekom je ; že svojo stvar za vselej dognal, i A naposled sem ga vendar pregovoril in Vogrin se napoti proti 1 večeru v bolnišnico k nadporoč- ' niku Bendi. 1 Na postelji ležečega, z obveza- ' no glavo in pripadlega lica, je našel Vogrin svojega tekmeca, 1 barona Bendo. Po nemem hi mrzlem pozdravu ponudi ta prišlecu : sedež poleg svoje nizke postelje. - Dolgo molčita nato nasprotni- 1 ka. Barve na licu pa so se obema ' vidno menjavale, kajti v teh tre- ( notkih so razne misli in spomini 1 navdajali srca obeh. Naposled iz-pregovori prvi Vogrin: ' '"Zakaj ste me, gospod nadpo- 1 ročnik, prosili, da pridem k vam? 1 Govorite, sicer se moram takoj ' posloviti!" "Zahvaliti se vam hočem oseb- 1 no za svojo in drugih bolnikov 1 rešitev", jame s tresočim glasom ' baron Benda. "Zlasti pa vam 5 zdaj tu izrekam, da zelo obžalu- 1 jem in se kesam zato, ker sem vas 1 bil v dvoboju tako hudo ranil." f "Zaradi tega se vam ni treba kesati", odgovori mirno in kakor i brez čuta Vogrin. "Zakaj roka se ( mi je zacelila. Ali rane, katere ste mi .vi vsekali v globino mojega srca, še niso cele in menda tu- ' di ne bodo nikdar vec. Vi ste mi vzeli vse, kar sem imel. Spravili ste me ob dobro ime, črnili mene | in moje rojake, vzeli mi samo- t stalnost in vsakdanji kruh, zatrli J posled mi še vidno stregli po življenju! To so tiste rane, katerih ne more ozdraviti nobeden zdravnik, niti čas zaceliti. Zavoljo teh ran se morate tedaj vi kesati!" Sedaj nastane mrtva tišina. Baron Benda molči kakor zid. On ni-i ma besede, da bi govoril, ne ve, kako bi se opravičeval pred svojim sodnikom in rešiteljem. Kakor se zgane v človeku život in se v njem vse do zadnjega živca pretrese, ako zasadi vanj gad svoje strupene zobe, tako globoko so rezale baronu v srce ostre besede, ki jih je govoril s pomenljivim naglasom nekdanji njegov tekmec. Vse ga je tako osupnilo in iznenadilo, da ni mogel najti pravih besed za svoje opravičevanje. Razumel je. kar je govoril j Vogrin. Vedel je dobro, kaj misli i njegov nasprotnik, a vendar se.' hlini, kakor da bi ne razumel ni-česa. Zatorej odgovori: "Nerazumljive so mi vaše besede in temen njih pomen. Vi se motite ter mi delate veliko kri- ; vico." p „ I "Ako so moje besede vam ne- ' razumljive, tčm jasnejše je pa vse j meni. Srečen bi bil jaz, ako se varam v tem, kar mi je svetlo kakor beli dan. Recite, ali niste bili vi,' ki ste me zasledovali v Porečali stopinjo za stopinjoAli vas ni bila na kresov večer ploha prisi- j lila pod našo pojato, ko ste opa- j zovali Skenovske in mene? Ali me. niste očrnili vi pri gospodu Ske-novskem, proseč ga, naj me spravi za vselej ob samostalnost in službo državno? Ali niste, spo-znavši, da ne najdi? vaša ljubezen odmeva v Olginem srcu, nasno-vali s svojim slugo onega zlobnega načrta, da se na jezeru zavrat-no napade ter uniči vaš tekmec? In nate še vi dolžite moje rojake uboja in ropa! A ko sem vam o-ponašal, da ste le vi krivi nesreče Olginega brata Riharda, pozvali "ste me v svoji besnosti na dvoboj n tedaj ste mi vidno stregli po življenju! Kaj ste še počeli pozneje, pa veste sami. Ali nič ni tako skrito, da bi ne postalo enkrat očito! Prisilili ste po zvijači ne nesramnih lažeh nedolžno deklico, da se je zaročila z vami. rdala se je ubožiea prisiljena. A kolikor jaz vem in gospico Olgo poznam, ne bodete vi nikdar z njo uživali srečnega življenja. Ona vas ni nikdar in vas tudi ne bode in-.more nikdar in nikoli spoštovati, niti ljubiti! Jaz poznam 01-gino nedolžno in plemenito srce. A tako se ne more nikdar združiti v srečni zakonski harmoniji s človekom, ki si je le šiloma, z zlobnostjo in lažmi prisvojil njeno roko, zato da uživa potem tuje bogastvo! Recite, ali ni to res. kar vam tu trdim?! So li pa moje besede gola laž in obrekovanje ter vam le žalijo čast in stan, tedaj pa vstanite sami, ali pa pokličite kogar, naj se bije z menoj za vašo prazno in navidezno baron-•iko čast! Tu stojim jaz, in dokler ■ni zadnja sraga moje žaljene krvi prelita, ne jenjam in ne odstopim od svoje trditve!7' Vogrinova odločnost in sa-mo-svest je bila oplašila in uničila že prej inalodušnega barona. Prestrašil se je hudega očitavanja in ni ga mogel več zavračati. Čutil je moč in silo svojega svestega si nasprotnika. Spoznal je, da ve Vogrin vse njegove naklepe do pičice. A taki odločnosti bi se tudi ne mogel več uspešno in srečno ustavljati. Povrh pa je še lien-da iz Vogrinovih besed povzel, da ve vse to tudi Olga in njen oče, gospod Skenovski sam! A kaj naj stori on sedaj? Ali še more pred oči možu, čegar otroka je tako nesramno pred njim samim ogrdil? Ali si še more misliti, da bi mu sledila Olga pred oltar, če ve ona, kaj je počel, kaj nameraval, kaj storil njen ženin? V take misli je bil baron Benda utopljen in Vogrin, končavši i svoj govor, čakal je na njegove < besede. Vpadel mu je bil ves up, ; udal se je svoji usodi. Benda ni tedaj odgovarjal Vogrin u, niti se opravičeval pred , njim. Le k steni se je obrnil, re- , koč tiho in jecljaje: "Moje. moči j so jele zopet pojemati. Zdaj ne I i morem govoriti. V bodočih dneh vam naznanim svoj odgovor in , sklep. Z Bogom T" Tako sta se ločila Benda in Vo- , grin, ne da bi se bil poslovil drug ■ od drugega. ~~^—■ čez 5000 učiteljev na Češkem v -vojaški raknji , Na zadnji seji češkega deželne- : ga šolskega sveta je bilo konšta- i tirano, da je bilo brez drugega ] poziva domobrancev in brez nči- in 1757 nemških ue'teljev, vseh skupaj torej 4:172 učiteljev. Ako prištejemo k temu učitelje drugega poziva domobrancev, ki so že stopili pod orožje in mlad" u-eitelje, ki bodo še oblekli voja-jško suknjo, pa ni dvoma, da bo na Češkem vsega skupaj 500 uei-tejev, zamenjalo učilnice z bojiščem. Sklad ameriških Slovence? za najbednejše med bednimi ? stari domoTini. j Dosedaj nabranega $1030.05. Nadalje so darovali: Gowanda, N. Y. Josip Pečnik' Anton Majcen $1.50. Union Hill, N. J. Alojzija Kve-der $1. Thornwood, AV. Va. Fran Ger-: bec $1. j Chicago, 111. Fran Blažnn 55c.' I Century, Va. Fran Hribar; $1. i Pittsburgh, Pa. Peter Balkovec! $2. I Posedaj nabranega $1037.40. LISTNICA UREDNIŠTVA^ | Dopisniku v Brocklynu. — Vsi dopisniki so nam poslali svoja' imena, le junaški zagovornik Av-1 strije (Bog obvaruj Avstrijo pred' takimi zagovorniki!) iz Brooklv-j !na si ne upa z imenom na dan. Pa' naj bo potolažen, dobro ^a pozna- ■ mo! Kot se pozna ptieo po perju,! se pozna človeka po njegovem i govorenju in pisanju. Take posu-rovele podlosti more spraviti na dan le človek, ki je izgubil vsak čut dostojnosti. Anonimni dopisnik pravi koncem svoje umazanije, da lahko preskrbi sto podpisov, da pa nas nič ne briga. To je značilno zanj. Niti enega ne more preskrbeti, reva uboga, ker se niti sam ne upa podpisati. Pa kot rečeno, saj ga poznamo, a se zmenimo zanj toliko kot za lanski: sneg. Vsaka psovka iz njegovih nst je za nas zadoščenje ter nas: potrdi v prepričanju, da smo pra-j vo zadeli. Sicer je pa to zadnja beseda. Have pacem, a nima pia!, ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Mr. ALLOTS SKULJ, P. O. Box 1402, New York. N. Y. S poslano harmoniko sem jako zadovoljen; ne samo meni, vsakemu, kedor jo vidi, se dopade. Joseph Janesh, Box 129, Rittman, Ohio. Tudi ■jaz sem s poslano harmo-j ni ko kar najbolj zadovoljen. Vsem igralcem Vas bom priporu- j čal. Frank Mikoletich, Box 42, Crosby, Pa. | Poslano harmoniko z veseljem! prejel. Prav taka je, kakršno sem si želel. Zahvaljujem se Vam za Vaš trud. Joe Dobnikar, Box 14, Bryant, Okla. Poslano harmoniko prejel. Ne morem se Vam dovolj zahvaliti, ko ste mi poslali tako izvrstno' harmoniko. Vedno in vsakomur Vas bom priporočal. Joseph Baloh, Box 184,_Yukon, Pa. Vojne nevarnosti nafarmahvWisconsinani! To je gotovo! Ravnotako je gotovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na kateri obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sa perejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v Obilici je tudi kristalno-čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa — Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še. danes po natančen, popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 do $20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj 1 BoTtmkt W»—lhhudca Draft*, ■ ■ ■■ * A - - - na ... veliko plesno veselico, katero priredi Društvo Slovenski Bratje štev. 23 S. D. P. Z. v soboto, dne 26. decembra 1914, V MIKE BULLIČ-EVI DVORANI, na 2nd Street, V TOMAS, W. VA. Vstopnina jc samo 50 centov. Na veselici bode igrala Slovenska premoga >ka godba u Thomas, Vf. Va. T« mpotom so uljudno vabljena vsa sosednja slovenska društva v/. Thomas in Davis. \V. Va.. da se udeležijo ves-.-Iicc ter s tem pripomorejo k boljšemu uspehu. \ enakem slučaju bode vedno tudi nase društvo vrnilo obisk. Med veselico bode src-čkan.je šaljivih dobitkov. Gospe in gospodične v spremstvu moških so vstopnin.' proste. Pr-.eett k v< seilce točno ob 2. uri popoldan. Za vsestransko postrežbo bode skrbel tozadevni odbor. Za obilno udeležbo se pripor ;f-a __________________O D B O E. ^b 'zfe* crfa* TT« 3 Zadnja novost. 1? Vsskevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropino vec itd., kakor O j. tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez ku- 0 hanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vFake ^ jS steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj- še in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri v fsalonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vnm, tla ?rm prejel od va? izvlečke za deiali pijačo č* Q I.epo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je re3 tako blago ka- kor ste vi pisali. Pošljite še itd," (J Takih in enakih pisem, dobitn vsaki dan, kar je jatno, da je blago v resnici hvale vredno. v « Pišite na:. • ^ 01 Z. JAKSHE ^ j Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. t ^ > «15^C/ o I Prave Lubasove HARMONIKE J importirane iz Siovenjega Grade?imrm v zalogi in siccr: S Model "H" trivrstna, dvakrat uglašena........ § 45.00 » „ "K" trivr.-tna, trikrat uglašena.......... $ 55.00 fi§ < ,, "K" trivrstna, štirikrat uglašena........ J 65.l>0 » ,, "L" štirivrstna, dvakrat uglašena........$ tiO.Oo ga "M" štirivrstna, trikrat uglašena........ $ 05.00 tt " . "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......$ 80.00 S Kranjski model, trivrstna, dvakrat uglašena......$ 45.00 H Kranjski model, trivrstna. trikrat uglašena......$ 60.00 Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena____S »JO 00 M Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____S 70.(Hi Hromatično uglašena harmonika................ $ 00.00 Jr Imam v-zalogi tudi kovčege za harmonike po $ S.OO M Za natančnejši popis harmonik pišite na: K ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City. 1 M \r • i «v. ► < I Vojska umci vse, ► ' ne uniči pa kakovosti in dobrote vina ' izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki ^ L,ouii >> y ¥ w d njeno vlado. Mi hočemo, da da Slovencem Slovenijo, slovensko upravo, kajti le tedaj bode naš obstanek zagotovljen, le tedaj bodemo še imenovali slovenske dežele res slovenske. Ako pa ne dosežemo tega, ako bode- i mo držali križem roke mi, ki lahko storimo za Slovenijo veliko, mi, kateri imamo proste roke, ne tako zavezane kot oni v domovini, tedaj bo pa. bratje, izginila z zemljevida slovenska dežela, slovenske province. O lepi Sloveniji ne bode duha ne sluha in po zemlji, katera je bila naša, bode stopala tujčeva noga. Kaj hočeš torej brat: da si ti in tvoji bratje v domovini in v tujini prosti, samosvoji, ali hočeš, da še naprej hlapčuješ in ko-nečno pogineš pod tujčevo petof Izbiraj sam! : Bratje, okletiimo se ideje brata Blatnika, vstanovimo si ligo in pokažimo, da je 200,000 Slovencev v Združenih državah sklenilo reiiti milo domovino iz tuj- , čevih rok. Zato kličem vsem: V vrste zavednih sinov majke Slave! rfelujmo složno v tem kritičnem trenutku, ko zavisi neodvis- i nost slovenskih dežela in slovenskih sinov od nas, ki smo svobodni. ki želimo biti svobodni, ki hočemo dati svobodo našim potomcem. V vrste torej za narodno obrambo, za neodvisnost Slovencev in južnih Slovanov. V nadi, da ne bode ni enega med nami, i ki bi bil zoper svobodo slovan-sega naroda, kličem vsem: Naprej zastava Slave! Slovenija ne sme umreti, ampak živi i j naj na veke I Mnenja naših čitateljev o evropskem položaju. Frank Pavlin iz Lorain, Ohio, i piše: 1 | Če imamo kaj prostega časa, 1 čitamo časopise, oziroma se po- i govarjamo o evropski vojni. Sko- \ raj vsak je drugačnega mnenja, vsak ima svoje predsodke. Že sa- 1 ino beseda vojna navda človeka i z grozo. Koliko gorja doprinese 1 ta nesreča, koliko pomanjkanja, 1 opustošenja. Vse, kar se je v sto- < let jih z žrtvami zgradilo, je v par 1 dneh prah in pepel. Kakor blisk < in pepel pride smrtna žetev med uboge narode in jim pobere še ] tisto malo sreče, ki jo mogoče u- i živajo. Otroci zastonj vzdihujejo 1 po svojem očetu, žene, po svojih možeh. Zastonj prosijo za košček kruha. Očeta oziroma moža ni več. Kdo bode skrbel za otroke in za druge žrtve vojne? Zakaj vse to? Po vojni bode že J sedaj težak jarem še dvakrat tež- : ji. Še bolj bo padal bič po plečih ! naših bratov v stari domovini. V < mirnem času delamo in se trudi- i mo od zore do mraka. V vojnem 1 času morajo iti trpini v klavnico. Toraj ni bilo dovolj, kar so i prej dali državi, še kri in življenje zahteva od njih. Dokler bo vladal med narodi tak duh. dokler bo proletariat sam sebi zadajal rane. nam ni pričakovati boljše bodočnosti. Proč z orožjem ! Mir naj zavlada med narodi! • * • V odgovor "štirim iz C'hiea- ge ": Čudno se mi zdi. ko berem, da se štirje rojaki zavzemajo za dobroti ji vost Avstrije. Ali ni bič. ki tepe slovenski narod, dovolj močan, ali niso rane, ki jih ta bič povzroča zadosti globoke? Omenjena štiriperesna deteljica piše: Smrt izdajalcem! Vprašam vas, rojaki, kdo je izdajalec: Ali mi, ali vi? Nadalje niso izdajalci oni Slovenci, ki zdihujejo po zaduh-lih ječah nazadnjaške Avstrije. Za pravico so se borili ti reveži, sedaj pa morajo trpeti, toda tr- 1 pijo junaško. Rojaki spreglejte, ! presodite vsako stvar malo bolj J trezno, pa boste kmalo izprevide- 1 li, kje je pravica in kje je krivi- ! ca. Pravite, da so Srbi ubijalei. < Ne, prijatelji, oni niso ubijalci. 1 oni se borijo za svobodo. Noben i trezno misleč Slovenec ne bo sovražil Srbov. Res, Srbi niso na ta- J ko visoki stopinji kulture kakor J drugi narodi, toda temu niso sami krivi, pač pa Turek, ki jih je : tlačil stoletja in stoletja. Ali jim ni Avstrija po naročilu Prusov odvzela Bosno in Hercegovino? Ali si niso z velikanskimi žrtva- j mi pri borili poti do Jadranskega morja? Ali jim ni Avstrija zasta- ] vila te poti? Ali niso Črnogorci j zavzeli Skadra, katerega jim je i Avstrija vzela in ustanovila ci- < gausko Albanijo? Vse se mašču- j je na svetu, če prej ne, pa pozne- < je. In tudi za Avstrijo bo prišlo i kmalo plačilo. , John Rožanec, i Cleveland, Ohio. i * • • Gorenjec iz Oak Park, Camas, Wash., piše: V zadnjih številkah 44Glas Naroda" sem tudi čital zelo veliko I o sedanji vojni, katera vihra po celi Evropi. Večkrat mi je bilo 1 hudo, zelo hudo pri srcu. Čital ; sem zelo pazljivo dotiene kolone, v katerih je popisano, kdo je največ kriv vojne. Hvala listu 'Glas ' Naroda', da brez vsakega zavijanja in brez vsakih laži popiše vse dogodke. Le tako naprej, da se razkrinkajo vsi oni nemško-avstrijsko-turski falotje. Vem, da ■ bo masikdo mislil: zopet en izda- 1 jalec domovine več. ' Vsak zaveden rojak Slovenec j mora vedeti, koliko nedolžnih o- 1 t rok je že sedaj brez očeta in koliko jih še bo. Na tisoče žena ' brez moža, na tisoče očetov in mater bo, ki bodo žalovali za svojimi sinovi. To pa zaradi nemško- 1 avstrijsko-turškega pohlepneža. 1 Kdor to odobrava, kar se sedaj 1 .vrši na naši rodni zemlji, je be- 1 dak. Pomislimo koliko zla so storili Turki našim prednikom. Nič boljši pa niso bili Nemci, in u-radniki v Avstriji. Ali so nam dali dela. za katerega smo prosili. Ne, stokrat ne. Ali 6o nas pustili, ! da bi se prosto gibali in izobraževali v našem rodnem jeziku? J Stokrat ne! Povsod kamor si šel, je bil tuji German prvi, ti pa zad- s nji. Ce je bilo dobro onim, ki poveličujejo gnjilo Avstrijo, zakaj so pa z nami vred prišli za delom in kruhom v Ameriko ? < nih svetinj si Slovenci zaslužijo 1 v sedanji vojni. Zares je lepo, ] kdor pa natančno premisli, bo'1 rekel, da je to nekaka premija od glavne klavnice. Po vojski bo vse drugače. Kaj bo koristil človeku majhen košček srebra ali brona, ki se mu bo lesketal na prsih? Nekateri bodo brez roke, noge ali pa na oba očesa slepi. Vse naj vsak dobro premisli, potem bo drugače obsojal kronane glave. Bližajo se nam veseli božični prazniki. Želim vsem Slovencem in Slovenkam, da bi jih srečni veselo praznovali. Gorenj ene. * # * Chicago. 111. Da smo Slovenci Slovani, ni i pač ne more nikdo oporekati! Sprevidel sem, da taki ljudje, ki se navdušujejo za nemško Avstrijo, Nemčijo in Turka ne vedo, da so slovanskega rodu ali pa sovražijo sami sebe in svoj ma-terni jezik. Čital sem v "Glas Naroda'' odgovor onim. ki so še nekako vneti zato, da se naš narod mori in zapira brez A^zroka. Ti ljudje so bili prav gotovo tudi veseli, ko je nemški pešpolk streljal naše ljudi v Ljubljani. Pravijo nadalje, da so Srbi ubijalci. Seveda, samo prestolonaslednika vidijo pred seboj. Kdo pa je umoril Ru-dolxa, ženo Franca Jožefa, kdo je napovedal vojno? Ali tudi Srbi? Slovenci! Srbi so Slovani kot mi. govorijo slovanski jezik kot mi Vsak, kdor je nasproten Srbom in Rusom, je nasproten slovanskemu plemenu. Ko je laškega kralja Viktorja Emanuela silila hunsko-nemška Avstrija v vojno, jim je odgovoril tako: Ako bi bila Avstrija napadena, bi bil takoj pripravljen pomagati. Ker ste pa vi napadalci, jaz tega ne morem storiti, ker nisem ropar. Še nikdar nisem čital v zgodovini, da bi nam Nemci, Ogri in Turki kaj dobrega storili. Čudim se, kako pač morejo biti nekateri toliko nevedni, da z vso silo hočejo odpasti od svojega rodu in se pridružiti tuj-eem-sovražnikom, ki bi radi videli, da bi nas čimpreje zmanjkalo s površja. Mr. I. B. je popisal vse resnično in pravilno in ne preveč, pač pa premalo. S prisrčnim pozdravom vsem zavednim Slovencem. Just Paulin. * * * Kojak F. iz Sheboygaiia nam piše: Številka 23. Vašega lista me je privedla do tega, da sem vzeL v roko pero in začel pisati. Ze kot šestnajstletni mladenič sem začel čitati časopise in jih čitam še danes. Vsi slovenski časniki so se do sedaj zavzemali za Slovence oziroma za Slovane. Ali nista za časa balkanske vojne nad vse častita lista "Slovenec" in "Domoljub" pisala navdušeno o Srbih in nazivala Srbe naše brate? Takrat se naši ljudje niso ozirali no veroizpoved, takrat se niso brigali, kakšne vere so Srbi. Poglejmo kako je pa sedaj. Kakor hitro je Avstrija napovedala Srbiji vojno, so tudi slovenski listi začeli kričati. — Proč z neverni-ki! Proč z ušivci! Vse to zaradi-tega, ker so Bošnjaki 'unorili avstrijskega prestolonaslednika. — Prepričan sem, do se bo sčasoma dokazalo, da je bil umor prestolonaslednika plačan z nemškim ali pa še celo z avstrijskim denarjem. Vseeno se pa še dobijo med nami ljudje, ki bolj ljubijo nemške naduteže kot pa svoje brate Slovence, nekateri še celo bolj ljubijo Nemea kot pa Solvenca. Ne zamerimo onim, ki so v stari domovini, zamerimo pa rojakom, ki so v svobodni deželi Ameriki. Nemec je vendar tako zaljubljen sam vase, da od njega ne moremo drugega pričakovati kot palico. Spametovali se bodo, toda takrt bo že prepozno. Ugrabljeni lasje. Srečata se stara prijatelja, ki se že dolgo nista videla. "Kako si, prijatelj, ali si zdrav?" "Hvala, prav dobro! Le lase ! sem žal izgubil!" Nato sname prvi klobuk z gla- j ve, pokaže mu svojo plešo ter reče:" Prijatelj, mene ne moreš ob- i dpHftLda ti 1 jfti |r "iij [)!!," Raznoterosti. Matere. Vojaka Fischelschweigerja, ki je služil pri 27. pešpolku, so Rusi težko ranjenega zajeli in prepeljali v bolnišnico v Kijev, kjer 'je umrl. V bolnišnici mu je stre-i gla ruska usmiljenka, katere mati je sedaj ki je ucenejši od nje. Tako je po- , tekal čas, zaspano in leno, tako je' čez dolgo, dolgo prišel dan Vseh,j svetnikov... [, iS cvetjem je »topila v vežo inh > rdeč, pomešan z zelenjem, bleščeč od velikih deževnih kapelj. Obesila ga je na steno pred seboj in se ozela vanj. Kakor veliki curki strjene krvi so rdele rdeče krizanteme, kakor mrtvaški prt so se > belile bele astre in kakor utrinki mrtvaških sveč so se nagibali zagoreli lističi temnih georgin. In velike deževne kaplje so se tresle kakor solze pogrebcev. Duri so se odprle in prikobacal je mali Andrej v vežo. S prstom v ustih je stopil pred venec, ki ga je zagledal. "Komu si napravila venec, mama ?" "Tistim, ki nimajo nobenega, da bi j liri £a položil na grob." "Ali je tistih mnogo?" "Mnogo, otrok moj... sedaj jih je mnogo, pravijo." Prijela ga je za roko in peljala s seboj v kuhinjo, kjer ga je na ognjišču oblekla. V tem je že pri-drsal mlajši, Francek, ki je tudi že opazil venec. "Lep, lep, mama, čegav bo?" je jecljal. "Ne vem, kako se imenujejo vsi, ki jim je namenjen", je dejala mati in njeno oko je strmelo v plamen na ognjišču. Vprašanja otrok so vzbudila v njej čudna čuvstva, čudne žalostne misli, ki so se razpletale v njeni glavi in pekle kakor žerjavica. J n nazadnje je sama sebe vprašala : "Komu se mnapravila venec pravzaprav . . . komu?" Kakor iz škafa je lilo, vedno bolj, vedno gosteje. Po zraku je šumelo iz doline navzgor, v gozdu je stokalo in ječalo smrečje, je škripalo bukovje in visoko gori, nevidne, so krakale vrane... Na poti pod hišo se je prikazala temna postava, zavita v čm deževni plašč. Težko se je pomikala navzgor, kakor bi nosila na ramah ves svet. "Kdo je neki, ki nas obišče?" si je dejala Vrtačnica, uprav odpravljajoča se z vencem na roki iz hiše. In je počakala. ; "Bog daj, mati Vrtačnica I" se je oglasil prišlec in otresel dež raz sebe. "A, ti si, Miha?... Kaj dobrega?... Morda pismo..." Sapa ji je zastala v pričakovanju. Morda od njega, od moža. "Da. pismo", je dejal pismo-noša in ji izročil list. "Bog daj res kaj dobrega... Pa dajte, da se malo osušim prDognju... " Pismonoša se je grel, Vrtačnica je odpirala pismo z drhtečo roko, na mizi je ležal venec, namenjen nepoznanim. Andrej in Francek sta stala materi ob strani in vpi-rala vanjo svoje oči... Ko je prebrala, je zbrala vse : dušne sile. da se ni opotekla. Trde kakor kamen so bile poteze -njenega obraza in roka je stiskala list kakor s kleščami. Nato je dvignila otroka zaporedoma kvišku, ju stisnila k sebi ter zopet trdo postavila na tla. "Skriuarjev Tone je pisal*', je dejala nato mirno pismonoši. "In ' sedaj vem, komu sem napravila ! venec... njemu... mojemu možu..." ] Črno morje. —o- Morski ožini Bospor in Darda-uele ločita Sredozemsko morje od Č rnega, da ji? to mare clausum, zaprto morje. Kdor je gospodar ožin, ta odločuje o prometu s Črnim morjem. Itadi tega je bil ve-den boj za posest Dardanel, radi tega je tudi sedaj rusko-turška vojna. Orno morje, ki je bilo obdano z naselbinami že v starem veku, je bilo od zasedenja Carigrada pa do Petra Velikega čisto j turško morje. Ruske vojne in posebno mogočen razmah Rusije po 1 padcu Napoleona pa je vedno ! bolj premenjavalo Orno morje v ' iusko morje, dokler ni krimska i vojna, po kateri se je morala Ru- i sija zavezati, da nima nikdar več kot 10 bojnih ladij, končala ta j razvoj. Za časa nemško-francoske vojne pa se je Rusija samovoljno oprostila te obveze in pričela je z gradnjo črnomorskega brodovja, ki ga je potem zanemarila, ker je delala isto Turčija še v večji meri. Orno morje, ki bo še gotovo torišče hudih pomorskih bojev, je ogromna kotlina, ki pada strmo in globoko (mestoma 2245 m) in ima dva zaliva, Ode-ški zaliv in Krč, ki loči Azovsko morje od Ornega. Oblika kotline je ovalna, okoli 1150 km dolga, 600 km široka. Plima in oseka se v Črnem morju ne opazita. Črno morje je dosti manj slano kot Sredozemsko morje in to v&Ied je velike reke, kot Donava, Dnje-Jster, Dnjeper in Don. Orno morje l je od nekdaj znano po svojih nevihtah, ki se čisto naenkrat pojavijo in ki so zelo nevarne. Luke so slabe. Klima obrežnih krajev je povprečno mnogo ostrejša nego v drugih, enako visokih krajih v Evropi. Ali kljub temu pa so znani nekateri, proti severu zaprti kraji na Krču, po svojem milem podnebju in bujni vegetaciji, ki spominja na Riviero in Si-cilij o. Večina obale z lukami Ode-1, sa, Nikolajev, Kerson, Sevastopol, ] Feodozija, Krč, Anapa, Novo- « rosijsk. Šušmukale in Batum so ' v ruskih rokah. Le mal del teh \ luk pa je moderno zgrajen. Tur-} ška, ki ima vso južno obal morja, nima niti ene moderne luke in ^ niti ena železniška proga ne vodi k morju. Dobra pristanišča ima v Trapezuntu, Samsunu in Sino- j pi. Zahodni del Ornega morja pa si delita Bolgarska in Rumunska s pristanišči Varna in Kostanea; ^ prvo je bolgarsko, drugo pa ru-munko. Portugalska armada. V zadnjih letih je bila portugalska armada večkrat reformirana, dokler ni bila uvedena leta 1 1911 splošna vojna obveznost. 1 Vsak Portugalec od 16. do 48. le- \ ta je vojni obvezanec, in sicer od J 16. do 20. in od 40. do 45. leta v 1 teritorialni armadi (črna vojska), 1 od 20. do 30. leta v armadi in od ' 30. do 40. v rezervi Faktična službena doba pa je silno kratka. ^ Najdalje služi konjenik 210 dni, 1 topničar 110 in pešec le 105 dni. ' Zato pa je vojaštvo tudi le površ- 1 no izvežbano. Ker ne sme število ' vojske presegati 30,000 mož, zato ( je poklican le mal odstotek teh 1 mož pod orožje. Vsako nedeljo 1 prireja teritorialna armada gim- f mistične in strelne vaje, ki pa ! imajo bolj značaj veselice kot ve- [ žbanja. Od 30,000 mož vojske je \ 21,000 pešcev, 3600 topničarjev, J 1500 konjenikov, ostanek pa odpade na razne druge čete, telinič- f ne, železnične in stotnijo aero- 1 navtov. Orožje potugalske arma- s de je zelo moderno, obleka zelo ^ prikladna. Zanimivo je, da izhaja dve tretjini častnikov h vrst navadnega moštva. Častnike imenu-je parlament, kar rodi protekcio- 1 nizem. Oastniki so jako dobro s plačani. General ima 675 mark * mesečno, polkovnik 300 mark, po- ' ročnik okoli 220 mark. Upoštevati pa je treba, da je življenje na Portugalskem zelo poceni. V * vojni šteje portugalska armada 1 175.000 mož. Portugalec ljubi zelo 4 svojo armado, je nanjo ponosen ® in ne zamudi nikdar glasno na- * zdravljati vojake, kadar gredo z 1 zastavo. POZOR ROJAKI! \ Naznanjam, da izdelujem prave domače mesene, jetrne, krvave in riževe KLOBASE, dtoane prav po starokranjskem načmu; g dobe se tudi pečene klobase z ze- \ ljem. Cene nizke. ] Priporočam se rojakom za mnogobrojni obisk. 1 Anton Bauear, 1 161 "Graham Avenue, t pri Montrose Ave., Brooklvn, ] (28-11 10x v 2 d) N. Y. J Iščem svojega brata JOHNA MI- j HEVC.* Doma je iz Logatca. . Jaz njegov brat Ignacij Mihevc ^ sem sedaj v bolnišnici na Elk- * ins, W. Va. Prosim cenjene ro- ( jake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj A se pa sam javi na: John Ko-govšek, Camp 3, Yelk, W. Va. . (17-19—12) j Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska. Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 7Sc. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj. ^ SLOV. KNJIGARNA 535 Was&iDgtoa St., Milwartc, Wif. BRATA VOGBI0, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT; , 211 Graham Ave., Oor. Staff St., , Brooklyn, N. Y., se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obiak. 1 Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan -brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišč«. — Svoji k svojim! — ' w ' Kje je moj bratranec ALOJZIJ MEŽNAR? Doma je iz Dolšeka pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki biva kake dve leti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam več važnih stvari. — Frank Mežnar, P. O. Box 41, Aurora, Minn. (16-18—12) ~ NAZNANILO. članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddock, Pa., in okolici, naznanjam, da se vrši dne 120. decembra glavno zborovanje in volitev odbora za bodoče leto. Ker imamo takrat rešiti še več drugih važnih točk, prosim vse sobrate, da se v polnem številu udeleže. Obenem pa tudi prosim vse člane in članice, da do takrat poravnajo svoj dolg, ker inače kaj lahko pridejo slabe posledice. Torej na svidenje 20. dec.! Z bratskim pozdravom P. O. Box 73, Braddock, Pa. (16-18—12) Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1QI5 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnič no zgodbo, kako je s svojimi po močniki zasledoval in konečno u gcnobil zločinsko družbo, ki živ od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Že sama ta po vest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da bo le tošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar razlie na, veljajo za posamezne državt sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštni no vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer sey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštni . no vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Geor feia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken ; tucky, Kansas, Michigan, Minne ; sota, Mississippi, Montana, Nortk : Dakota, South Dakota, North Ca : rolina, South Carolina, Nebraska : Tennessee, Virginia, West Virgi nia, "Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stan* Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, Washington, Ore gon, Nevada, Arizona, Colorado New Mexico, Wyoming, Utah ii> Idaho. V naši podružnici Frank Sa kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve land, O., pri L. Balantu v Barber tonn, O., in pri Frank Lebenu \ Forest City, Pa., pri Chariest) Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chishclm, Minn., pri Chas. Kar lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj s« ozira na te cene. Naročite ga pri s SLOVENK? PUBLISHING CO *2 Cortland t St.. N«w York Citv OGLAS. Cenjenim rojakom priporočan; svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po 45tf gal., staro rdeče vino po 50^ galona, lansko belo vino po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po gal. 100 proof močan tropinjevec 4% gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinama in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: - STEP1TCM JifigflB v, ^^^ Pazite na nič- j Ii pristni Richter- ! H jev Pain-Expel- j H lerzAnchorvar- | 1 RI|hter ^ New York"V- ' ___ _ POZOR, KOVAČI! Prodam takoj lepo urejeno ko-vačnico 36X50, hišo s 5 sobami in vse pohištvo, vsakovrstni stroji in gasolin stroj 4 konjske moči. Vse to je na dveh lotih. Mesto je novo in dovolj delu za tri kovače. Pišite na naslov: Anton Wacak, (17-21—12) Big Piney, Wyo. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo -obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIE, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravo veljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NOVO! NOVO I 4'SVETOVNA VOJNA". Popis pričetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Čisti dobiček te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu vdov j in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni. ■ Rojaki, pomagajte dobri stvaril Cena zvezka Naroča s« pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. _(30-10—30-12)___ VAŽNO NAZNANXLoT^ Hy Vsi potniki, kateri so ma-S(T meravali potovati v staro domovino ta teden ali na HW mera vaj o potov* ■ r prt-MF" hodnje, naj ostanejo na sva ST jih mestih, ker so ve« paro W brodne družbe prekinile s» SV* nedoločen čas a premetom. Kadar se xopet razmsre pre-■T drugačijo, bodimo pravo-SV časno poročali na tem me- sr iti. _Tvrdka Trik fchMf. i jmmmmmmmmmmmmm j ' L Izšla je druga, izdaja veleranimi- | , ! > ve knjige, prevod grofice Lariicb: j . ; I Življenje na avstrij. dvoru! I ; ! ali j ' \ Smrt cesarjevima Rudolfa.;; j Ksjift j« tiikui na ujfiKjiem pipiijo ter J ' | sijlcpit ku jik je ktdij iob t Aacriki v tlim- ' , , xken jezika. Obseg* 144 itrlli ter tri alike M | I jMMbaem papirja, cesarice ELIZABETE, cesarje- , I ričt RUDOLFA in aesrečne baronice YETSERE, 1 ! ljubimke sle&ajega. j | Cena knjige t poštnino vred 75c. . I Denar pošljite po pošt. Money Order I , 1 ali pa v poštnih znamkah na: i John PutricH, 1 I 520 E. 77th St. Box 21, New York | tlawawaBBiyiianmiimwuin HAKMOMKiL udld kakorfiotkoli vrata lid^lijm It opravljam po najnltjlh eeosh, a Sole rpetao In sanesljlvo. V popravo iut lH*o vaakdo pošlje, kar aein i« nad 1> 3t tukaj v tem poslu In sedaj v avo-em lastnem domu. V popravek vaamam Asjiltc kakor tm druge. harmonik* vr nCuoam po dela kakorino kdo satova tore« nadallnlk vpraSani. JOHN WENZEL, 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. juuuui_ji_ilji_ii_i|_||_|1_i|_iljiljljljljlji-iljlji-ji Iz Missouri. Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih. CLARET rdeče, CONCORD rdeče po 55c. gnlon. IVES črno. ELVIRA belo po 65c. galon. RIESLING belo po 75c. galon. Žganje kuhano po st&rokrajskem načinu. Pravi TROPINJEVEC po $3.25 galon. JABOLČNIH po $3.00 galon. BRESKOVEC po $3.50 galon. V cenah pri vinu in žganju je vračunjen tudi davek. Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in manjši sodi atanejo $1.00 komad, Žganje se posilj'a direktno od kmeta in je posoda zastonj. Naročila sprejema iz prijaznosti FRANK GRAM, Naylor, Mo. j Obenem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino najfine-jega drevja, rož in trtja, posebno priporočam kostanj (maroni), čješnje in vse vrste češplje Europe po najnižjih cenah. ZASTONJ! ZASTONJS^flSTONJ! RADI VOJNE smo nakupili veliko zalogo različnih predmetov od neke propadle nemške tvrdke. Sklenili smoa da dajemo te predmete ZASTONJ z našimi urami. Kdor kupi toraj od n s možko ali žensko uro, dobi gori naslikanih 8 predmetov ZASTONJ. Tipredmeti so: 1.) Verižica 2.) Privesek 3.) Nožič, 4.) Pero 5.) Britev 6.) Ura-budil-ka 7. \ Prstan 8.) 32 kaliber revolver (model). Ako torej hočete našo 14 karatov pozlačeno, od tvrdke za 20 let jam-čeno uro, s svetovnoznanim kolesjem in teh osem predmetov kot darilo POVSEM ZASTONJ poleg ure, — potem izrežite ta oglas ter ga pošljite nam zaeno z depozitom 25 centov v znamkah. Stem nas zagotovite, da resno želite imeti to uro. Kakor hitro prejmemo naročilo, vam posljen o uro in imenovanih 8 predmetov POPOLNOMA ZASTONJ, Kadar Be vam izroči pošiljatev ter ste zadovoljni z uro in darilom, plačajte ostanek $7.70 ter stroSke pošiljatve 25 centov. Ako ne boste zadovoljni, zavrnite pošiljatev in mi vam vrnemo 25 centov. Omeniti moramo, da bi plačali drugod za isto uro in predmete trikrat toliko, dočim zahtevamo mi le $7.95. Teh osem predmetov predstavlja že samoposebi vrednost $7.9». Oddamo jih pa lahko zato, ker smo kupili veliko zalogo in ker želimo, da postanejo naše ure č.m bolj znane. Zapomnite ci, da ne bo vojna z Nemčijo vedio trajala. Ne boste imeli vedao pril kž kot je sedanja ter se ne bost« mogli poslužiti tako u-godnega trenutka kot je sedanji. Pišite še danes. Naslovite: HEW YORK WATCH GRED, GO,, I m enik padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: od kje je kdo loma, leto rojstva, kateremu vojnemu oddelka pripada L t. d.,"tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, pri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne moYete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M. Dolinar, 45 Vesey St. Dept. G, New York, N. Y. Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje. |j Velika vojna mapa ?] . vojskujočih se evropskih držav, £i i Velikost j© 21 pri 28 palcih. i—jO Cena 15 centov. 1 \ 1 Zadej jejnatančen p^pis koliko obsega kaka država, £ | koliko^ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. t j ■»I V zalogi imamo tudi C j [ i Novo stensko mapo cele Evrope. [ j 11 Cena ji je $1.50. [ J I «* Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih J J S držav, kakor naprimer od Rnsiie, Nemčije, !raiicljt», Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in 55 vsak stane 50 centov. ^ | ! J Naročila in denar pošljite na: \ J [ j Slovenic Publishing Company, \ ] | j 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. jj 1 KLMAJli. IMAitOCAJTE NA ' OLlAS NABODA". tiAJ lEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK._ Ker so se poslednji čas postne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. Pošiljfe*Tč ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni. 100 K je sedaj $23 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-man je pa denarje poslati potom brzo java. Frank: Sakser 0 ' 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. ■ . ... • .i,. ' Jj^fe' . . , _GLAS NARODA, 17. DECEMBR A, 1914. y f f i m v + + + + + + + + ' ^ ^ ^ ^ ^ ~ rfi i i ^ : Doli z orožjem! : m ZGODBA ŽIVLJENJA. * m __m M m H Spisala Berta pl Suttner. — Za "Glas Naroda" u H priredil J. T. . N M _1 ►< Ayyyyyfyyytyff r y ¥ y O ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ > 58 (Nadaljevanje). Pogovor bom povzela nataeno po svojem zapisniku. Meyerbeer je iskal za svojo drugo hčer talentiranega moža. Izbral si je mojega prijatelja Ollivera. Olllver je udovec. Svoj čas se je bil poročil s hčerjo skladatelja Li.szta. Ta zakon je bil srečen, in Ollivera je vse spošto-\a!o kot dobrega zakonskega moža. Premoženja sicer ni imel. kot govornik in državnik je bil pa zelo slaven. Ker ga je hotel Meyerbeer osebno poznati, je priredil meseca u, rila leta 1864 velik ples in povabil k sebi najbolj ugledne Parižane. Olliver se je Meyerbeeru zelo dopadel. Naloga je bila precej težavna. Meyerbeerova hčerka je hotela svojevoljno izbrati moža, vsled česar sta s«' njen oče in Olliver dogovorila, tla se bosta sestala v Badenu. Štirinajst dni po onem plesu je Meyerbeer umrl. Gotovo vam je znano, tla mu je Olliver govoril na grobu. Prepričan sem, da bi ne bilo vojne med Francijo in Nemčijo, če bi se poročil Olliver z Meyerbeerovo hčerjo. Vsakdo je vedel da je Meyerbeer iz dna svoje duše sovražil cesarstvo. Vsakdo je vedel, tla bi ne bilo nikdar vojne, če bi Olliver rekel ,da raje demisionira kot da bi se vojna napovedala. Sedanja vojna je delo treh cesaričinih svetovalcev: Jerome Davida, Pavla de Cassagnaca in Duca tie Grani-monta. Poleg tega je cesarico tudi papež naščuval. — To je toraj diplomacija! — sem vzkliknila, ko mi je povedal. Poslušajte — je nadaljeval. — Petnajstega julija mi je re-kel Olliver da je mir zagotovljen. Kako se je zgodilo, da je par dni pozneje ravno ta mož sam napovedal vojno, ne da bi podal tle-niisije? To je skrivnost, katero Vam prav lahko pojasnim. Cesar, za katerega nima denar druge vrednosti kot da si kupi prijateljstvo in ljubezen, ima navado vsakemu ministru dati miljon frankov za darilo, s;;mo da ga še tesnejše naveže nase. Samo Daru. ki mi je vse to povedal, ni hotel sprejeti darila. "Boj se Dancev, čeravno ti prinašajo darila". Edino on je demisioniral. Dokler je delal cesar po svoji pameti, je bil Olliver za mir. Kakor hitro ga je pregovorila cesarica in njeni trije svetovalci, je bil pa tudi Olliver ves navdušili za vojno. o. gos j od, o gospod, kaka sreča, tako dobre novice pa še ne! — S temi besedami sta planila nekega dne v Friderikovo sobo hišnik in kuhar. — Kaj je novega ? — Na borzo je dospela brzojavka. Zmagali smo! Armada pruskega kralja je uničena! Po mestu razobešajo zastave. Zvečer bodo vse hiše slavnostno razsvetljene. Popoldne se je pa doznalo, da je bila novica neresnična, nekak borzni manever. Olliver je imel raz balkon na množico navdušen govor. veda toliko boljše. Ž" vsaj oken ne bo treba razsvetliti. I\> oknih naj bi se toraj prižigalo sveče, če bi hiio toliko in in toliko sovražnikov uničenih. — Da, da, boljše bi bilo pri Be-dilinih ! * 7 avgusta. Slabo poročilo! Cesar je odpotoval na bojišče. Sovražnik je vdrl v deželo. Časopisje je bilo silno ogorčeno. Klic: "V Berlin! V Berlin!" se jim je zdel nekaj čisto naravnega, Ijudjein pa nikakor ni šlo v glavo, da bi vzhodnji barbari vdrli v krasno Francijo! To je največja predrznost, največje divjaštvo. Vojni minister je izdal povelje, tla morajo vsi za vojaščino sposobni meščani od tridesetega do štiridesetega leta. ki še niso pri deželni hrambi, stopiti pod orožje. stvorilo se je ministrstvo deželne hrambe. Vojno posojilo so zvišali od petsto na tisoč milijonov. Človeku se smilijo ljudje, ki izdajo za take nepotrebne stvari toliko denarja. Pri novčiču šte-dijo. na drugi strani pa zmetavajo tisočake. Kdor je hotel /.menjati bankovee, je moral plačati deset- odstotkov. V Franciji je bilo tedaj več bankovcev kot pa kovanega denarja. Navsezadnje pa še: — Nemške zmage so se vrstile druga za drugo. Razmere v Parizu so se precej izpremenile. Prej so ljudje ponosno hodili naokoli, z navdušenimi besedami slavili francosko armado, naenkrat so pa postali vsi nekako potrti in zamišljeni. Vedno (»olj jih je navdajalo čustvo, da so vdrli sovražniki v deželo, da se bo zgodilo nekaj strašnega, nezaslišanega. Vsi so bili prepričani, da se bliža velika nesreča. Niso pa seveda pom is ili. na, bol«, tare. krast« In kurja oCaaa. bradavica, potonja nov. aabllna itd. odrtrsnin ▼ treh daab. MoJa adravlla m registrirana ▼ Waahingtoao. snemanj«, da ao CUta In najbolj otipata«. Plilto takoj po aanikl Poiljam ga aaatonj. JAKOB WAHCI6, 1092 E. 64th St., Cleveland, O. N. B. Onmnu. U M rabil noja adravlla brat aspafaa. »latam WOO. Aneriki in Amerikanci. Spisal WEV. J. M. TRU^K. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIK A NCL Ni naš namen izreči na tem mostu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani ^Djigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. I Veliki vojni atlas j S vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- i B skih posestev vseh velesil lull Obsega 11 raznih zemljevidov. Rk aj nal20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri palca velika. «EI Ky Cena t a no 25 centov. | Manjši vojni atlas n II obaega"devet raznih zemljevidov V na 8 itraneh, vsaka stran S pri 14 palcev. Cena samo 15 centov.! 8 Vsi zemljevidi so'narejeni v raznih barvah, da se vsak 6 lahko Bpozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- J| bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod § tudi^označen obsegfpovršine, katero^ zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslor E I in mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem E odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, J m 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. j[ (Jupape Generale Traisatlantlp (Francoaka^parobrodna družba.)) Direktna trla do tHavre, Pariza, Švice, Inomosta le Ljubljane Poštni pamiki so: • AlPaO VENCE" "LA S A V OtE^HJkSLlT*!. A*-ORRAJMX* "l A FHAKCj ' .■■IJ« »iTliak« Hdt«Til^a u*fe»ra riUka fe**>»ri Ekspresni pamiki so: "Chicago", ML« Tom-aims", "Bocbambean" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building. Postni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 57. N. K. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. I. Denar meCete proč! 'zvrstRB im I Pu,ti s* poeabno pr'porotam slavnim S , aloTAMkim druetvam ob priliki kake the- ^ BHH^. m^l ^ imam iiTritn« domač« klobai« m ^^HkVkJ^H viakomtno grocerijeko blago, katerega W ■HW^BkhJ^B^^BH ljubi nak narod. Pošiljam denar ca ti« strani sveta in parobrodne listke za vse fj proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam §§ in kupa)em avstrijski denar. B tvrdko Frank Sakser sem v trgovski sveči. Upravljam vse Mš S f aotarskl poseT apadajeCe dela, ker itn || ^^^^ PRANK JURJOVBC- jk • Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKEQAN, IUU. PRODAJA fina vina,^ izvrstne imotkt, PRODAJA rožne listke vseh prekomor-phone 24a skih črt. „ . ., POŠILJA denar v stari kraj zanesljiTo Zastopnik in p0gten0i "GLAS NARODA" v 82 Cortlandt Street, UPRAVLJA tst t notarski posel spada-New York, N. Y. joča dela. "GLAS NARODA'' JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK X ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I ,