Stari in mladi Slovenec. r. O. U je a) conj. iam, kar tudi uže; b) praep. ad, apud cum gen. iungenda; c) componitur «) cum adjectivis ad deminuendam significationem na pr. ubagru purpureus, ubledivu sub- pallidus, ubeliznti- ninu subalbus, uzelenu, učriinii; /9) cum verbis, respondens lat. au in auferre, aufugere, scr. ava ab, herab, weg, quod in compositione norainuin respondet a privativo. Za pervo pisarim navadno le že, u ali v opustivši; drugo rabijo Slovani in težko ga pogrešam časi Łcf. fris. u Iica); tretje ra/Jočujem še tudi p. ubežati, upeči se sicb einbacken an grosse beim backen verlieren, ustaviti einstellen t. j. abstellen, nasprot vstaviti; ušteti se sich verzahlen cf. Jezičn. I. 52). Ubiti — ubyti. 0. Ubiti - bija, - ješi occidere, od tod ubivati - jati; ubyti - ba.da,-deši deficere, od tod ubyvati deminui. 8. Po perveni tudi ubivinti atrox, ubivičinu caedis cupidus, uboj , ubij - bojstvo, ubici - ijeci - ijca-teli-bojca-bojnikii homicida; po drugera pa ubytiiku quod deest, tučinu deficiens, ubavljati derainuere, ubavka. Udobljati — udovljati: 0. Udobijati vincere, kar ude - udoleti - evati, udoleHnikil viclor, -leniku victus; udovljati tudi vincere, cum dat. pa sufFicere, satisfccere. /S. I udovliti - lj^ - liši sufficere, idoneum reddere, necessaria Uibuere (cf. dobli VI, 28; II, 31); udovoliti sg fatigari. Ukora. 0. Exprobatio, ukoru m. contumelia, -riti-rjati contemnere, nkorivu insolens, - rilivu - rinii - nikii iniurius , riteli contumeliose tractans, ukorizna f. ludibrium, opprobrium , ignominia. <S'. Pomen mi je znan iz k a r a t i - koriti, pokoriti itd. Ukrgnati. $. Ukrgna^ti sg-neši sg sensus dubius, pravite, pa vendar primerjate z njim nsl. neukreten inexorabilis, cf. krgn^ti.