URN_NBN_SI_DOC-SE9L2F5P

ŽIVLJENJE MED KNJIGAMI (Čestitka NUK ob 200-letnici) V kartoteki bralcev NUK najbrže nisem vpisan; ali pa zelo malo in zelo pozno. Toda čas in stroka sta me držala ob drugih knjižnih virih, četudi mi je bila Univerzitetna knjižnica pri srcu že iz časov težav z gradnjo današnjega poslopja. Nisem med strokovnjaki, za katere pravimo, da bi dobili pretres možganov, če bi morali prebrati leposlovno knjigo. Najbrž si od časa, ki si ga lahko odtrgam za branje, celo premalo pridržim za strokov­ no čtivo. Moji na institutu označujejo beg v knjige 16. stoletja kot »anti-science-fiction«. Seveda imajo prav. Toda, kar sem hotel povedati NUK za njen jubilej, je bilo tole: o treh epizodah iz življenja skromnega knjigoljuba: Prva, nekoč še pred letom 1925: Mestni trg, knjigarna J. Gion- tini. Oče, Fran Milčinski, je organiziral akcijo. Trije otroci smo iz mračne globine antikvariata nanosili dober tovor knjig in ga čedno položili na precej velik lojtrski voziček, dokler se ni zvrhano poln zašibil pod težo. Bile so poceni knjige, vezani letniki nemških dru­ žinskih časopisov s konca stoletja, broširane ljudske izdaje svetov­ nega slovstva, vmes pa, karkoli je prišlo pod roko. Potem smo kre­ nili proti domu v Wolfovi ulici. Dva sta vlekla voziček, tretji je po­ pravljal in podpiral, kadar so se knjige hotele sesuti na cesto, oče pa je nadziral prevoz, žareč od veselja nad novimi pridobitvami. »Zapomnite si, otroci,« je oznanil, »knjiga ima zmeraj svojo vred- 130 Knjižnica 18(1974)3-4