Leto m, Stev. II (»Jutro« XV., št. 114«) Ljubljana, torek TL maja 1934 Cena 2 Din Upravmstvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Pooedeijska izdaja »JuUa» vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašai cih dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefot St. 8122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št- 2440. Celje: Stroesmayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Velike reforme v Bolgariji Nova bolgarska vlada Georgijeva je izvedla že velike upravne reforme - Namesto na 16 okrožij Je država razdeljena na 7 pokrajin - Reformirana bosta tudi sodstvo in občinska samouprava - Razpust organizacije makedonstvu j u ščih Sofija, 21. maja, r. V Sofiji in ostali Bolgariji vlada mir. Od včeraj je življenje po vsej Bolgariji zopet normalno. Ukinjeni sta omejitev nočnega prometa po mestih in cenzura brzojavk, namenjenih v inozemstvo. Uvedba diktature je sicer presenetila bolgarsko javnost, ni je pa zrevoltirala. Iz manifesta nove vlade je razvidno, da so njene ideje iste, za katere so se v Bolgariji borili politični ljudje okoli »Zvena«. 2e v času razkola v Demokratičeskem zgo-voru se je v skupini okoli Aleksandra Can" kova osnoval poseben krožek idejnih ljudi, katerih glasilo je bilo nekaj časa list »Luč«. V tej skupim so se zbrali naenkrat vsi, ki so se pozneje združili okoli časopisa »Zve-no«. Skupina okoli lista »Luč«« se je polagoma ločila od Cankova in končno pred 5 leti je osnovala svojo neodvisno organizacijo. Časopis »Zveno« je kmalu zbral okoli sebe precejšnje število intelektualcev iz neodvisnih poklicev ter bivših oficirjev bolgarske vojske, ki so po večini sodelovali v prevratu 9. junija 1923. »Zveno« je kmalu zavzel vplivno mesto v bolgarskem javnem življenju in ljudje okoli njega so dobivali čim dalje večji vpliv zlasti v vrstah bolgarske aktivne vojske. »Zveno« in njegovi pristaši so zbudili v bolgarski javnosti pozornost zlasti v času tako zvane vohunske afere 1. 1930., ki je bila uspešno razkrinkana samo s prizadevanjem omenjenega lista in ljudi okoli njega. V tej aferi je padel kot žrtev polkovnik Marinopolski, odpuščenih je bilo več oficirjev, popolnoma pa sta bila razkrinkana Bakardžijev,. tedanji vojni minister in bivši šef bolgarskega generalnega štaba, ter general Zdravko Georgijev, sedaj upokojeni poveljnik sofijske posadke. Pristaši »Zvena« 90 že prej, preden so se ločili od Cankova, pričeli v času vlade pokojnega Ljapčeva pripravljati načrte za prevrat v svrho izvedbe svojega programa. V početku njihovega pokreta je Aleksander Cankov sam delal za to, da bi se zarota čim prej izvrčifa, ker pa so se pristaši »Zvena« čim dalie bolj oddalievali od niegove politike, in tudi njega samega, je ostal skoro popolnoma osamljen. Zgodilo se je še več. sobotni prevrat je v precejšnji meri naperjen proti politiki Cankova sami. Program „ZvenaM Za ideologijo pristašev »Zvena« so značilne nekatere programatične točke od 25. junija 1933. Da bi zavrnili razna sumniče-nja ter preprečili gotove intrige svojih nasprotnikov, so tedaj objavili deklaracijo, v kateri trdijo, da niso proti ustavi, temveč odkriti nasprotniki cele vrste zastarelih določb v ustavi, ki dajejo možnost strankam, da brezsrčno eksnlrmfiraio državo fr demobilizirajo narod. Tedaj so dejali, da niso proti monarhiji, temveč za razmerje svobodnih državi ianov proti tej ustanovi, namreč, da se vidi vsak negativen pojav tako »v pastirski kolibi kakor v kraljevski palači«, Kot neomajni borci za samostojno Bolgari jo so oni, kakor nravi jo. prijatelj zbližan ia z Jugoslavijo. Bore se za suverenost države na vsem ozemlju in tudi v pe-triškem okrožju ter obsoiajo zločine makedonstvu iuščih. Prvi in drugi člen njihovega programa pravita: »Politična skupina »Zvena« ima glavno nalogo, da zbira v skupni politični akciji državljane vseh političnih strank iz vseh družabnih slojev, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih organizacij.« »Zveno« je za prostovoljno nacionalno in državno disciplino ter ima za cilj politični pokret obnove, ki naj v celoti izvede program te skupine, objavljen 28. junija 1930. ki ga v glavuih smereh vsebuje tudi manifest nove vlade Zveze z vojsko Ta idejna skupina je proti strankam, vendar pa je bilo potrebno, da se nasloni na kakšno organizirano moč. tem bolj, ker je imela proti sebi vse politične stranke in velik del neodgovornih činiteljev. Poizkus z Aleksandrom Cankovim in še nekaterimi strankami ni imel povoljnega uspeha. Cankov je po njihovem mnenju zaigral prevrat 9. junija in njegov poizkus, da bi osnoval novo stranko široke množice, ni zbujal zaupanja. Za uspeh akcije je bilo treba poiskati zaslombe bodisi pri vladarju bodisi v vojski, ker drugega izhoda ni bflo Kralj jim je zbujal upanje, da bo šel po njihovem potu. sami pa so neutrudno organizirali vojsko. Njihovi voditelji so neprestano obiskovali posamezne posadke ter pridobivali v njih pristaše za svoje cilje. Od časa do časa so v nasprotnem tisku iz" šli napadi proti njim. češ, da zastrupljajo vojaštvo, pojavljale so se tudi grožnje od strani VMRO ter prijateljev neodgovornih faktorjev v vojski in izven nje, pred mesecem dni pa je zarotniško omrežje že pre-nredlo vso Bolgarijo. V vrstah aktivne vojake so se jim pridružili zlasti mlajši oficirji Ho rnajorskega čina pa tudi nekateri višji ificirji. Vodstvo „ZvenaM Vodstvo politične skupine »Zveno« tvorijo sedanji predsednik vlade Kimon Georgijev, sedanji finančni minister Peter To-dorov, rezervni oficir Vasilij Karakulakov, rezervni oficir in publicist Ivan Harizanov, ^danji upravnik policije Vladimir Načev er rezervni polkovnik Stavre Andrejev, ki o idejni voditelji akcije. G avni organizator in inspirator pa je i a oseba katere ime se je le redko ome- njalo izven Bolgarije. To je bivši upravnik sofijske vojne akademije Damjan Velčev, ki je bil skupno s Kimonom Georgijevim in pokojnim Nikolom Račevim glavni organizator prevrata 9. junija 1. 1923. Kar se tiče zunanje politike, namerava nova vlada nadaljevati politiko zbliževanja. Ali bo v reševanju vseh zelo zapletenih vprašanj notranje in zunanje politike Bolgarije imela uspeh, bo pokazala šele bodočnost. Izjava Georgijeva Sofija, 21. maja. r. Predsednik nove vlade Kimon Georgijev je izjavil, da bo zunanja politika nove vlade izraz mirnih odnošajev s sosedi na podlagi enakopravnosti, gospodarskih zvez in kulturne avtonomije bolgarskih manjšin, kjerkoli se nahajajo. Kar se tiče odnošajev z Rusijo, je dejal dalje, moram reči, da moremo mirno voditi politiko mira z vsemi, pa tudi s Sovjetsko unijo. To je naša želja, to so naša prizadevanja, naša volja, okoliščine pa bodo rešile vse drugo. Kar se tiče gospodarske politike, namerava nova vlada započeti širokopotezno akcijo v vseh panogah gospodarskega življenja s podpiranjem delovnih slojev in posebno s skrbjo za kmeta, ki je edina sila naroda in ki največ trpi zaradi današnje gospodarske krize. Osnovna naloga nove vlade bo podpirati kmečko prebivalstvo, da bi moglo zadostiti svojim potrebam s povečanjem dohodkov od svojega dela. Razen tega hoče vlada podpirati zadružništvo, ki je neobhodno potrebno in koristno za novo gospodarsko organizacijo države. V svrho olajšanja položaja delovnega ljudstva bo uvedla sistem monopola na proizvodnjo prvih neobhodnih potrebščin, kakor je bilo že poudarjeno v vladnem manifestu. O odnošajih nove vlade napram parlamentu je ministrski predsednik odgovoril: Parlament bo ostal, vendar pa bo temeljito reformiran v soglasju s potrebami časa. Uvedlo se bo sodelovanje gospodarskih kategorij v zakonodajnem delu države. Med tem bomo krojili novo državo v soglasju z osnovnimi potrebami življenja, ki ne trpe odlašanja. Kar se tiče ustave, je izjavil Georgijev, nove vlade ne more ovirati v nobeni iniciativi. Stvar drugih je ugotoviti, ali bo njeno konstruktivno delo v soglasju s formalnimi zahtevami ustave. Nova upravna razdelitev Sofija, 21. maja, r V soboto zvečer je bil objavljen ukaz o novi upravni razdelitvi Bolgarije. Namestu 16 okrožij ima Bolgarija sedaj 7 pokrajin, in sicer: 1. sofijsko, 2. šumensko, 3. vračansko, 4. staroza-gorsko, 5. plovdivsko, 6. plevensko in 7. bolgarsko. Nove pokrajine upravljajo pokrajinski direktorji, ki so že imenovani Reforma uprave Sofija, 21. maja p. Vlaua dela pospešeno za reorganizacijo občin v novih upravnih pokrajinah Kakor znano, je novi režim razdelil Bolgarijo na sedem pokrajin. Imenovani pokrajinski direktorji, ki so se včeraj predstavili vladi, so imeli ž njo skupno konferenco, na kateri so prejeli potrebna navodila. V novih pokrajinah bo notranji minister nadomestil dosedanje predsednike občin z novimi. Občane bodo dobile tudi gotov« mero sodne kompeten-ce. Občinski tajniki bodo morali biti pravniki. število okrožnih sodišč bo zmanjšano ln bo vseh samo sedem, v vsaki pokrajini po eno. Vlada pripravlja tudi zakon o stabilizaciii dtržavmdh nameščen cev. Slovo Mušanova Sofija, 21. maja AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Dopoldne so izročili v posameznih ministrstvih in v drugih državnih ustanovah posle novim osebam. Bivši ministri in bivše starešine uradov so se poslovili od svojega uradništva in ga izročili novim predstojnikom. Bivši predsednik vlade in zunanji minister Mušanov se je poslovil od svojega uradiništva z govorom, v katerem je dejal med drugim, da se je mednarodni položaj Bolgarske močno popravil in da je to zasluga smeri, p0 katerem se je ravnala zunanja politika Bolgarske. Predsednik vlade in zastopnik zunanjega ministra Kimon Georgijev je s svoje strani po©dravll uradmištvo in Izjavil, da se je v zadnjem času ugled Bolgarske v inozemstvu znatno popravil. Izrazil je upanje, da bo uradništvo enako prisrčno z njim sodelovalo, kakor je sodelovalo z njegovim prednikom. Preosnova parlamenta Sofija, 21. maja p. Vlada se smatra za popolnoma stabilno. V Soffiji in v drugih krajih je zopet uvedena dosedanja policijska ura, s čemer je dobilo prebivalstvo ponovno svobodo gibanja, življenje v So fiji je postalo normalno. >Iz vseh krajev poročajo o lepem sprejemu novega režima. Velika stavka delavcev v tobačni industriji v Plovdivu je končana in likvidirana. Danes je vlada izdala uredibo, s katero se prepovedujejo vsi napovedani sestanki shodi 'n krmfprenfe Zborovalna svoboda bo obnovljena v dogledcem času. V vladnih krogih izjavljajo, da bo sedanji režim trajal tri do štiri leta. Eden iznned članov bolgarske vlade je danes izjavil novinarjem: čim se bodo uredile notranje razmere in bo vlada ustvarila možnost za normalno vzdrževanje tekočih poslov, bo pričela direktna pogajanja s svojimi sosedi. V prvi vrsti bo Bolgarija nadaljevala pogajanja z Jugoslavijo, ki so se pričela na tako prijateljski način v času prejšnje vlade. Nova vlada želi čimprej razčistiti vsa sporna vprašanja in ustvariti prijateljske zveze s sosedi. Nadalje je izjavil član nove bolgarske vlade, da b0 Bolgarija v kratkem priznala Sovjetsko Rusijo. Prav tako je izjavil kot povsem gotovo, da bo imel novi parlament samo 100 poslancev, izmed katerih jih b0 imenoval 75 kralj, 25 pa stanovske organizacije. Mir ni kršen Bolgarski tiskovni u:ad je opoldne objavil naslednji komunike: Vesti, ki so se razširile ob Imenovanju vlade Georgijeva o velikih in krvavih neredih v Sofiji ter v ostali Bolgariji, so popolnoma fantastične. V bolgarski prestolnici in notranjosti države vlada mir. Nikjer ni Prišlo do spopadov In policiji ni bilo v nobenem primeru potrebno intervenirati. Nekatere policijske oblasti v oddaljenih krajih so okrožnico o proglasitvi obsednega stanja prejele s 35 urno zamudo in čeprav se je tam vedelo, za izpre-membo v Sofiji, do nemirov ni prišlo. Prebivalstvo je povsod mimo sprejelo na znanje novo stanje stvari. Novi zunanji minister pariz. 21. maja p. Po vesteh iz Sofije je bolgarski poslanik v Parizu, Bartolov, imenovan za zunanjega ministra. Bartolov smatrajo za inteligentnega človeka, ki ima mnogo dobre volje ter je W1 vedno pristag modre ln realne politike. On je zet francoskega poslanca Reniona. V Parizu ima izredno dobre zveze, kar mu bo znatno olajšaj izvrševanje njegove dolžnosti. Rimski poslanik odpoklican Sofija, 21. maja p. Dosedanji bolgarski poslanik v Rimu general Vlkov, ki je odpoklican, je odpotoval Iz Rima v Nemčijo, kjer se bo stalno nastanil. Kosta Todorov poslanik v Parizu Sofija, 12. maja, p. Doznava se, da bo bivši minister in bivši bolgarski poslanik v Beogradu, Kosta Todorov, imenovan za bolgarskega poslanika v Parizu. Zemljedelci za vlado Sofija, 21. maja p. Zemljedelci po vrsti izjavljajo, da odobrava njo delo nove vlade. Obenem zahtevajo preiskavo o delu bivše vlade, o kateri trdijo, da so bili v njej mnogi ministri korupcijonist.i Razkol med pristaši Cankova Sofija, 21. maja p. Demokratičeski zgo-vor Cankova, ki je nastopal kot fašistična stranka pod imenom narodno socialističnega pokreta, se je razdelil takoj po imenovanju nove vlade v dva tabora. Prvi je pripravljen podpirati novo vlado, drugi s Cankovim in Kazasovirn na čelu pa hoče ostati ob strani. Razpust VMRO Sofija, 21 maja. p. Iz petriškega okrožja, kjer je središče makedonstvujuščih, prihajajo vesti, da je prebivalstvo z velikim veseljem sprejelo vesti o imenovanju nove vlade, od katere pričakuje, da ga bo osvobodila strašnega terorja makedonstvujuščih. Zaradi izpremembe razmer so včerajšnji dan slavili kot pravi narodni praznik. Ljudje se polagoma vračajo v domove, iz ka terih so pobegnili zaradi nasilstev makedonstvujuščih. V mnogih krajih so priredili manifestacije za novi režim Vse konspi-ratorske organizacije v Bolgariji so razgnane in likvidirane. Razpuščena je tudi organizacija VMRO. O usodi njenega voditelja Vanče Mihajlova krožijo razne verzije, ki pa še niso potrjene Veliki nemiri v Italiji Važne izpremembe v železniški upravi Beograd, 21. maja. AA. Za pomočnika ministra za železniško službo je imenovan v 2. skupini g. inž. Milivoje Djurovid. — Premeščena sta: za ravnatelja državnih železnic v Sarajevu inž. Dimitrije Naumovič, ravnatelj državnih železnic v Beogradu, za ravnatelja državnih železnic v Beogradu inž. Aleksander Petrovič, ravnatelj držav nih železnic v Sarajevu. Upokojen je Miroslav Lontkijevič, načelnik splošnega oddelka prometnega ministr stva. Izgredi na beograjskem vseučilišč«' Beograd. 21. maja AA Dopoldne )e bil na pravni fakulteti beograjskega vseučili šča shod dijakov, na katerem so razprav ljali o uredbi o dijaških društvih. Že med shodom je prišlo do izgredov, v katerih so noškodovali opravo. Odpor proti fašističnemu gospodarstvu — zavzemajo prav resno obliko Dunaj, 21. maja p. Ze nekaj let so se le redko čule vesti o neredih v Italiji. V zadnjem času pa so ponovno pričela prihajati poročila o tamošnjih nemirih. Čeprav je italijanska cenzura zelo stroga, ji vendar ni uspelo preprečiti teh vesti, kar dokazuje čimdalje večje naraščanje gospodarskih težkoč, v katere je zašla Italija v poslednjih mesecih. Znižanje mezd je še poslabšalo položaj. Poizkus, da bi se posledice znižanja mezd izravnale s prisilnim znižanjem cen, pri čemer mora nositi mali trgovec vse breme, je doživel neuspeh že v drugih državah in sedaj v Italiji. Mussolini je zašel v položaj, v katerem se je nahajala Nemčija, ko sta delala tamkaj takšne eksperimente Luther in Briining, čeprav so zapirali trgovce celo v koncentracijska taborišča. V raznih italijanskih krajih je prišlo do demonstracij zaradi lakote. Izvršene pa so bile mnogoštevilne Nemiri aretacije v Florenci, Padovi, Vidmu in Turinu. Nezadovoljstvo se ne kaže samo v industrijskih središčih severne Italije, temveč tudi v pokrajinah podjarmlje-nih narodnih manjšin, zlasti pa v slovenskih in hrvatskih krajih. Tako so v Zagraju na Goriškem priredili velike demonstracije, pri katerih so klicali: Dajte nam kruha in dela! Demonstranti so poslali k podeštatu deputacijo zaradi pogajanj, člani deputacije pa so bili vsi aretirani. Nato so ostali demonstranti priredili še hujše demonstracije ter je bila policija prisiljena izpustiti areti-rance. V nekem kraju v Istri je došlo do hudega spopada, ko je neki ekseku-tor hotel zapleniti imetje nekega kmeta. V Kožbani se je morala fašistična policija umakniti pred kmetom ter pustiti na mestu zanlenjene stvari davčnih obveznikov. Sestanek zunanjih ministrov Male antante Priprave za pakt o nenapadanju med Rusijo in Malo antanto — Turčija za osnovanje črnomorskega bloka Ženeva, 21. maja. p. V poučenih krogih govore, da se bodo zunanji ministri Male antante sestali v Ženevi 23. t. m. London, 21. maja. p. »Daily Mail« Je objavil vest, po kateri se bodo prihodnji teden sestali v Montreuilu zastopniki Rumuni-je, Turčije in Jugoslavije z ruskim ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Litvi-novim. ki se mudi v Franciji in ki se bo vrnil na ta sestanek v Švico, čigar namen je pripraviti vstop Rusije v Društvo narodov ter skleniti pakt o nenapadanju med Rusijo in državami Male antante. Ankara, 21. maja. p. O razgovorih turških državnikov z grškim vojnim ministrom Kondilisom se doznava, da je bilo pri tej priliki sklenjeno, da se glede na nevarnost, ki grozi od strani Italije, mili-tarizira obmejna Tracija na eni in drugi strani meje. Kakor znano, je bila ta pokrajina na podlagi lausannske pogodbe demi- litarizirana. Prav tako Je sklenjeno, da se v danem primeru zapro Dardanele zaradi obrambe Turčije. Ker sta oba sklepa proti lausannski pogodbi, računajo, da bo prišlo do protestov, zlasti od strani Italije. Turčija želi ustvariti črnomorski blok, zaradi česar je prav tako, kakor sta Grčija in Jugoslavija, zainteresirana pri sporazumu z Bolgarijo. V tem pogledu imajo vse tri države enake interes*. Zato se s posebno pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov v Bolgariji, ker se širijo glasovi, da skuša Italija uveljaviti svoj vpliv. Italijani skušajo zlasti povzročiti tez-koče bolgarsko-jugoslovenskemu zblizanju in morebitnemu razširjenju balkanskega pakta. Črnomorski blok, pri katerem bi prišli zlasti v poštev turško-ruski odnošaji in rumunsko-ruski odnošaji. ki se stalno zbolj-šujejo, bi vsekakor nudil veliko jamstvo za mir. Udarec za udarcem Pred seboj imam »Lagebericht« iz leta 1931, izdan ob času manjšinskega kongresa v ženevi. V tej nemško pisani knjigi je nagrmadeno polno gradiva o trpljenju narodnih manjšin. Tudi položaj naših Korošcev je .am naslikan. Nič kaj razveseljivega ne najdeš v tem trezno pisanem poročilu, le ena svetla točka ti vzbudi pozornost: poročilo priznava Avstriji in njenemu v činskemu narodu, da dopuščata koroškim Slovencem svobodno kulturno izživljanje, v kolikor sloni le-to na privatni iniciativi. Nemci, ki so sicer ostala poročila strastno napadali in z njimi polemizirali (Schei-chelbauer itd.), so vzeli to lojalno priznanje z zadoščenjem na znanjem. Razvoj dogodkov pa Kaže, da je bilo tudi to kulturno delovanje nemški nestrpnosti v spotiko in da da so sklenili onemogočiti vsako kulturno delov? je. Dane^s je položaj tak, da bi še tako obziren poročevalec ne mogel več priznati tega, kar je priznal oni leta 1931. Prvi namen koroških Nemcev je, preprečiti vsak stik naše manjšine z maternim narodom v Jugoslaviji. Tako, mislijo, bodo koroškim Slovencem vcepili prepričanje, da so narod, različen od onega tostran Karavank, in da pripadajo nemškemu kulturnemu območju. Odtod dalje je le še korak i zunanje vidne asimilacije — do prevzema nemškega jezika. Ta svoj načrt so začeli izvajati naši nasprotniki že v decembru 1. 1932., ko je deželna vlada z odrekom skupnega potnega lista zavlekla in otežko-čila turnejo koroških pevcev v Jugoslavijo, izrabljajoč pri tem neki obmejni incident, ki se ni koroških Slovencev niti najmanj tiKal. Ostreje so nastopila koroška obla-stva lansko poletje, ko niso dovolila Trigla-vanskemu kvartetu nastopiti v Zahomcu in ga niso pustila niti na zahomško planino, da se ne bi sestal s koroškimi študenti. Višek pa je celovška nestrpnost dosegla letos, ko so bile v zadnjem trenutku prepove Jie štiri velik "> pevske prireditve, na katerih bi moral nastopiti kot gost oktet »Ljubljanskega Zvona«. Na tem mestu nas zanima obrazložitev teh prepovedi, zlasti ona v odloku celovškega okrajnega glavarstva, ki je najbolj značilna in se glasi: »Pri sedanjem notranjepolitičnem položaju se je bati, da bi se vse one prireditve, Iu ne služijo domovinski ideji, utegnile zlorabljati za politične demonstracije ...« Potem nadaljuje: »Ker so ti pogoji dani glede na duh te prireditve (koncert v Borovljah), je bilo treba izdati gornjo prepoved.« Te besede ne pomenijo nič več in nič manj kakor očitek, da so slovenske prireditve na Koroškem protidržavne in izdajalske, prireditve onih Slovencev torej, ki so bili od vsega po ;etka na strani Dol^ussa in ki so za svojo pripravljenost, sodelovati v pozitivnem smislu pri obnovi Avstrije, čuli nedavno priznanje iz ust Dollfussa samega. Toda kaj naj porečemo mi Jugosloveni o številnih javnih prireditvah naših Nemcev in njih pomenu za okrepitev domovinske deje in jugoslovenske državne zavesti? Celovški gospodi ne gre le za to, da .ne mogoči koroškim Slovencem kulturne stike z nami, ampak tudi za to, da uniči sploh vse kulturno življenje naše manjšine. To dokazujeta naslednja primera: Jeseni leta 1933. je oblastvo nenadno prepovedalo že dovoljeni veliki pevski koncert koroških zborov pri Mostniku (Anna-briicke), in to iz smešnih razlogov, da je tisti kraj posvečen po obrambnih bojih proti jugoslovenskim četam leta 1919. in da bi mogla taka prireditev izzvati incidente z »domovini zvestim« ljudstvom. Nič manj gorostasna ni bila prepoved nedolžne igrice »Hrepenenje po materi«, katero so hoteli igrati šentjakobčani lani o božiču. Tudi tu je okrajno načelstvo v Beljaku že izdalo dovoljenje, a se je od nekaterih šovinistov dalo prepričati, da predstavlja v tej igri mati — Jugoslavijo, po kateri hrepeni koroški Slovenec, in je dovoljenje preklicalo. Razumljivo je, da so vse te prepovedi povzročile tudi znatno materialno škodo. Vsi znaki kažejo, da se gonja ne bo ustavila niti pred poedinimi društvi, odnosno pevskimi zbori. Tako je bil na pr. slovenski pevovodja v Dobrli vasi kaznovan pred nedavnim časom z globo 50 šilingov, odnosno z zaporom 5 dni, češ, da njegov zbor ni prijavljen, dasi oblastva dobro vedo, da so slovenski pevski zbori na Koroškem samo odseki izobraževalnih društev, ki so seveda prijavljena in delujejo že dolgo vrsto let, ne da bi bila doslej v spotiko. Navedeni primeri ne dopuščajo dvoma več o tem, kake načrte imajo v vladajoči celovški krogi z našo manjšino. Kaj pomenijo vse lepe besede zveznega kancelarja, najsi bodo še tako iskreno mišljene, ko pa si je znala nam sovražna celovška klika ohraniti svoje pozicije tudi pod novim režimom; in ne Dollfuss, ampak ta klika odločuje slej ko prej v vsem javnem življenju Koroške. Od teh ljudi pa nima koroški Slovenec ničesar pričakovati. Zato je naša sveta dolžnost, da pazno zasledujemo dogodke onstran Karavank, opozarjamo svet na krivice, ki se tam gode, in reagiramo na primeren način. Le tako bomo lahko preprečili, da nam ne bo treba lepega dne objokovati kulturnega pogorišča koroških Slovencev. —t —t V" TUDI VI obiščite XIV. ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija železniška izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO se dobi pri blagajnah vseh železniških poeta] ln velja Din 5.— jermanentne velesejmske legitimacije se lobe pri Putnlku, denarnih zavodih ln občinskih uradih. 40.000 m» obsega sejmišče, /sakovrstno blago. Specljalne razstave: *-;oerafska gospodinjska, reklamno-propagandna ruska. Priključeno vellkomestno zabavišče. Združitp koristno 7 ugodnimi 4598 Pesem druži Jugoslovene in Bolgare Proslava „SlavčeveM so-letnlce z gostovanjem »Rodne pesmi" iz Plovdiva Ljubljana, 21. maja. Svečanosti za 50 letnico dragega najstarejšega slovenskega pevskega društva »Slavca«, ki so se vršile pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in ki jim je dal prihod bolgarskih pevcev obenem značaj im-pozantne manifestacije za čim tesnejše zbližanje in sodelovanje vseh južnih Slovanov in vsega slovenstva, so se pričele včeraj zjutraj s poklonitvijo »Slavčevih« pevcev in njihovih gostov na grobeh umrlih tovarišev pri Sv. Križu. Obiskali so tudi grob Rudolfa Lundra, ki je bil vnet pevec »Slavca« in ii je padel pod kroglami avstrijske soldateske med septembrskimi žrtvami pred 25 leti. . ... Ob 11 dopoldne se je včeraj nato vršil koncert gostov v veliki dvorani Uniona, pa katerem sta nastopila železničarski pevski zbor »Sava« iz Zagreba in najstarejsi bolgarski pevski zbor »Rodna pesem« iz Plovdiva. Dvorano je napolnila množica občinstva, ki je prihitela na proslavo od blizu in daleč. Koncertu je prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, komandant ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik likrič, nadalje inšpektor prof Vrhovnik kot zastopnik bana, predsednik Jugoslovenske pevske zveze senator dr. Ravnihar m predsednik Hubadove župe ir. Svigelj. ravnatelj opere Polič, predstavniki bolgarske glasbe in drugi. Že zbor iz Zagreba, ki je x dostojnim prednaSanjem predstavd umetno hrvatsko pesem, je bil pr: občinstvu sprejet z gromkim naviišenjem .n predsednik »Slavca« inž, Krainer je s toplimi besedami zahvale izročil dirigentu pozlačen venec za spomin. Ko so po odmoru nastopili Bolgari pod vodstvom dirgenta Ko-četova, se je navdušenje stopnjevalo do viška. Plovdivci so nam na vzoren način pokazali dragoceno, svojevrstno lepoto bolgarske pesmi. Njihov koncert pa se je obenem razvil v manifestacijo jugoslovensko-bolgarskega pobratimstva, kakršnega pri nas še nismo doživeli. V kratkem premoru so bolgarskim pevcem poklonili vence m izrekli čestitke in dobrodošlice inž. Krainer za »Slavca«, dr. Svigelj za Hubadovo župo, Pečenko za pevski zbor Glasbene Matice, Lavrič za Pevsko zvezo, Cucek za Akademski pevski zbor m Cerat za bči-teljski pevski zbor. Predsednik »Rodne pesmi« prof. Bukoreštlijev, čigar skladbe so izvajali plovdivski gostje, je bil med ogromnim navdušenjem priklican na oder in izrazi odobravanja in zahvale njemu in njegovim pevcem se kar niso hoteli poleči. Zvečer pa je bil v isti dvorani slavnostni koncert „Slavca" Za uvod v večer je orkester dravske divizije pod taktirko kapelnika kapetana Ziva-noviča zaigral državno himno, nato pa je nastopil znani, priljubljeni koncertni pevec tenorist Franzl, ki je žel za svojo pesem silen aplavz. Ko je nato nastopil Slavcev zbor, je vsa dvorana odmevala od ovacij in čestitk. V imenu »Rodne pesmi« je profesor BukoreStlijev s kratkim nagovorom pokloniH jubilantu krasno vezano spominsko knjigo, predsednik dr. Svigelj za Hubadovo župo lepo izdelano diplomo zastopnik zagrebške »Save« spominsko plaketo, svoje čestitke pa sta izrazili tudi Pevska zveza in Glasbena Matica. Skladatelja Prelovec in Koporc in »Slavcev« dirigent Rupnik so prejeli cvetje. Tudi Bolgari so zvečer še enkrat zapeli. Ob koncu so vsi trije zbori iz Plovdiva. Zagreba in Ljubljane skupaj stopili na oder in njihovi trije prapori so se ob prekipevajočem _ navdušenja občinstva pobratiti med seboj. Ko js> »Slavec« zapel še »Hej Slovani««, Bolgari pa svojo »Rodno pesem«, se >e razpoloženje razgibalo do takšne ognjevitosti, da se občinstvo kar ni hotelo razitl __ Danes dor>oldne se je v filharmoničm dvoiani vršilo jubilejno slavnostno zborovanje Oder je krasil kip pokrovitelja Nj. Vel. kralja in nacionalne trobojnice. Ko je predsednik inž. Krainer otvoril zborovanje, so bolgarski pevci pod vodstvom dirigenta Kočetova zapeli najprej jugoslovensko himno, nato pa še svojo »Sumi Marica« Predsednik je najprej pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, nato pa je prečital vda-nostno brzojavko, ki je bila sprejeta z živahnimi aklamacijami. Nato je po vrsti pozdravil najodličnejše predstavnike, pomočnika bana dr. Pirkmajerja, konzula inž. Sevčika kot zastopnika poslanika CSR dr \Vellnerja, častnega predsednika Dražila, predsednika plovdivskega Bolgarsko-jugo slovenskega društva dr. Baltova. predsed nika »Rodne pesmi« prof. Bukoreštlijeva zastopnika Zve'ze češkoslovaških učiteljem in profesorjev glasbe prof. Hulo, zastop nika komandanta dravske divizije podpolkovnika Jorgoviča, podžupana prof. Jarca. predsednika Jugoslovenske pevske zveze senatorja dr. Ravniharja, senatorja dr Rožiča, poslanca Pustoslemška. profesorja glasbene akademije dr Brašovanova iz So fije, generalnega sekretarja Bolgarske pevske zveze Djudjeva. častnega člana bolgarske opere prof. Nikolova, skladatelja prot Georgijeva, očeta slovenskih pevcev ravna' telja Hubada, predsednika Hubadove žu pe dr. Sviglja, prof Jurkoviča in prof. Se-verja za Jugoslovensko profesorsko društvo §e zastopnike Glasbene Matice. Učiteljskega pevskega zbora. Pevske zveze. Ljubljanskega Zvona, ljubljanske »Save«, trži-škega Bralnega društva, jeseniške »Save« »Tabora«, kamniške »Lire«, bežigrajskega pevskega društva m »Soče«. Nato je podban dr Pirkmajer v bano-vem in v svojem imenu izrekel čestitke k jubileju, ki priča o tem kako je v našem narodu že stara kultura Slovenska pesem je od nekdaj družila naše Mudi. iz nje se je širila nacionalna zavest Posebno prizna nje pa gre »Slavcu« za to, da je s svojim nastopom zdramil v kulturno in nacionalno delavnost ravno male ljudi, ki imajo v svo ji težki borbi za vsakdani' kruh malo prilike za višje kulturno udejstvovanje. Ze podžupanom prof Jarcem, ki je izrekel »Slavčevemu« delo spoštovanje v imenu mestne občine, je senator dr Ravnihar sporočil pozdrave Jugoslovenske pevske zveze ter Glasbene Matice in nienega pev- skega zbora tovarišu »Slavcu«, kl spada med tiste naše ustanove, ki oo ustvarjale temelje naši kulturni in nacionalni zgradbi. Posebej je senator dr. Ravnihar čestital »Slavcu« in njegovemu dirigentu še za snočnji koncert. V imenu češkoslovaških učiteljev glasbe je prof. Hula med živahnim odobravanjem vse dvorane nazdravil »Slavcu«. bratom Bolgarom in slovanski vzaiem* nosti. Prof dr Brašovanov je v svoiem pozdravu naglasil, da je »Slavec« lahko vzor vsem slovanskim pevskim zborom. Slavčev praznik, h kateremu so se sestala zastopniki Slovanskih pevcev s severa rn juga, naj bo obenem pobuda za trajno, čim tesnejšo vez med nami Po pozdravnem nagovoru zastopnika Jugoslovenskega profesorskega društva prof. Severja je izrekel čestitke poslanec Pustoslemšek kot zastopnik ljubljanskega poslanca dr. Kramerja. ki so ga nujni posli zadržali, da se ni mogel sam udeležiti slavja, in v svojem imenu kot predsednik Vodnikove družbe. V posebno čast je »Slavcu«, da je od nekdaj znal slovensko idejo družiti s široko ideio slovenstva, in v tem smislu naj »Slavec« poje in dela tudi v bodoče. Ravnatelj Hu-bad je s preprostim nagovorom ves ganjen opozarjal na »Slavčeve« zasluge, da se je ustanovila Slovenska pevska zveze m pozneje tudi vseslovenska zveze. Naj bi »Slavec« z enako vztrajnostjo in ljubeznijo kakor doslej tudi v bodoče delal v čast Slovenije m vse velike Jugoslavije! Sledil je slavnostni govor g. Vilka Bojca. ki je v lepih, globok zajetih izvajanjih raz-členjal socialni, nacionalni in kulturni pomen »Slavčevega« dela od začetka do danes. Petdeset let je bil »Slavec« brez pre-stanka tesno zvezan z vsem, kar je doživljal naš narod žalosti in veselja. Zrasel ie iz majhnega kroga nacionalno zavednih delavcev v času, ko je ljubljansko meščanstvo še dremalo pod vplivom nemške premoči. Značilno za njegovo široko slovansko razgledanost in usmerjenost je dejstvo, da je »Slavec« med prve svoje častne člane štel tudi velikega jugoslovenskega biskupa Strossmajerja. O vzorni organizaciji našega drugega najstarejšega pevskega, društva pa priča dejstvo, da je imel v vseh petdesetih letih samo sedem predsednikov, izmed katerih je Ivan Dražil, sedanji častni predsednik društva, predsedoval »Slavcu« nič manj kakor 36 let. Za svoje verno slovansko delo je »Slavec« trpel v Avstriji mnogo preganjanja in avstrijska oblastva so mu tudi preprečila, da bi M! le takrat j stopil v stik s srbskimi pevci. To prevratu p« je bil »Slavec« prvi med našimi društvi, ki je zapel prerojen in nov, ter se je stavil v službo vsemu, kar pomaga graditi svobodno domovino. Njegovo delo se je v Jugoslaviji iva široko razmahnilo. Do leta 1924. je imelo društvo svoje prostore v Narodnem domu. Ko se je moralo izseliti, je nekaj let preživljalo precej težke čase. dokler mu ni leta 1931- stopil na čelo sedanji predsednik inž. Krainer »Slavec« je našel svoj dom spet v staro znani Lozarjevi gostilni v Rožni ulici, kjer »e je bil pred petdesetimi leti rodil. Ko se je vrnil v svoje gnezdo, se je dvignil in izpopolnil, da spet pomlajen stopa za svojo petdesetletnico na plan. Naj bi tudi dalje dvigal, širil in u trie val sWensko pevsko kulturo! Ker so morali bolgarski gostje hiteti na vlak, je predsednik kmalu nato zaključil slavnostno zborovanje. V naglici »o izrekli čestitke še zastopniki Pevske zveze. Ljubljanskega Zvona, ki je poklonil jubilantu tudi lep venec, Hubadove župe. tržiškega Bralnega društva in najstarejšega slovenskega pevskega zbora kamniške »Lire«. Brzojavne in pismene pozdrave pa so poslali na slavje minister za soc:alno politiko in narodno zdravje dr Novak, generalni tajnik JNS minister dr. Kramer. minister Pucelj, senator dr. Ploj, senator Kostič za pevsko društvo »Uroš« iz Prizrena, poslanca Benko, Koman in Krejči, ljubljanski župan doktor Puc, dvorna dama ga Tavčarjeva. Pevecka obec česko-slovenska iz Prage, Jugoslovenska pevska zveza iz Beograda. Ipavčeva župa iz Maribora in še dolg« vrsta glasbeni^ in pevskih korporecij in organizacij iz Jugoslavije in od onkrai meia Bolgarski pevci so se danes popoldne odpeljali v Zagreb, kjer bodo jutr: imeli koncert, in Ljubljana se je na postali od njih prav prisrčno poslovila. Na Taboru pa se je razgibala živahna, dostojna zabava, s katero je »Slavec« zaključil svoj jubilej. * V počastitev spomina na velikega kralja Petra Osvoboditelja so bolgarski gostje položili pred njegov spomenik na Mestnem trgu lep venec. M - m m - m kako je dobra 100-letnlca slovenskega čebelarstva Manifestativna proslavitev Janševega spomina Ljubljana, 21. maja yena v Nemčiji m dr. A™hruster^iz;Ber- Med svečanostmi, ki jih je Ljubljana doživela za binkoštne praznike, se je proslava 2001etnice rojstva Antona Janše, po-četnika modernega znanstvenega čebelarstva razvila ob navzočnosti praktičnih čebelarskih delavcev in znanstvenikov iz vse Jugoslavije v mogočno gospodarsko, moralno in nacionalno manifestacijo; saj ima čebelarstvo po svojem bistvu poleg pridobitne važnosti tudi velik moralno vzgojni pomen in saj je čebelarstvo v modernem gospodarskem svetu panoga, ki ji je stekla zibelka v slovenski kmečki hiši na Gorenjskem in ki jo v prvi vrsti goje slovanski narodi. Prav poseben pomen Ima počastitev Janševega spomina za gospodarsko kulturo naše ožje domovine. Kakor je visokošolec Mihelič, avtor spominskega spisa »Anton Janša«, ki ga je za jubilej izdalo Čebelarsko društvo, pravilno naglasil, je Janša črpal vse svoje čebelarsko znanje iz nenapisanih modrostnih knjig svojega naroda. Njegovo življenjsko delo je kore-ninilo v čebelarskih izkušnjah slovenske kmetske skupnosti, ki so se sporočale in izpopolnjevale od roda do roda, dokler jih ni on ponesel v svet in jih strnil v individualno poglobljen sistem. Zato je ocena Janševega dela obenem ocena takratne visoke stopnje čebelarske kulture našega kmeta in zato se ob 2001etnici njegovega rojstva klanjamo tudi onemu Jedru naroda, iz katerega je veliki mojster izšel — slovenskemu kmetu. čebelarji od Varšave do Sofije Na slavnostnem zborovanju, ki se Je vršilo včeraj dopoldne v dvorani Delavske zbornice, so se zbrali čebelarji iz vseh naših krajev v prav velikem številu. Med drugimi odličniki so prisostvovali svečanosti tudi načelnik kmetijskega oddelka pri ban-ski upravi inž. Zidanšek kot zastopnik ministra za kmetijsko in bana, šef odseka Držaj za prometnega ministra, major Jane za komandanta dravske divizije, ravnatelj Lap za mestno občino ln župana, univ. profesor dr. Hadži za univerzo tn zoološki institut. Iz Beograda so prispeli generalni direktor poštnega ministrstva dr. Dimitri-jeviC, inž. Novakovič s soprogo, inž. Bo-žovič, inž Pobegajlov in gdč. Mišičeva, hči vojvode Mišiča, kot zastopnik Jugoslovenske čebelarske zadruge inž. Jevtič za Zvezo jugoslovenakih čebelarskih društev in Jovanovič za Srbsko čebelar, društvo, nadalje Horvat za vukovarsko in osiješko čebelarsko podružnico. Izmed domačih zastopnikov so se udeležili svečanosti tudi šef bakteriološkega zavoda dr. Hribar, predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva štrekelj, ravnatelj meščanske Soie Hočevar, predsednik banovinskega odbora RK dr. krejči, zastopnik JUU Kumelj in starosta slovenskih čebelarjev Sajovic, ki se ni ba; truda, da je prihitel k proslavi iz Postojne številni prijatelji in zaščitniki čebelarstva od blizu in daleč, ki niso mogli osebno priti na zborovanje, pa so pismeno pozdravili delo naših čebelarjev, tako minister dr. Kramer za glavni odbor JNS, pomočnik ban dr. Pirkmajer, poslanec Benko, kanonik Vole za stolni kapitelj, češki in poljski čebelarji, bolgarsko čebelarsko društvo »Nektar«, znameniti strokovnjaki dr. Lenenberger in dr Morgenthaler iz Švice, inšpektor bavarskega deželnega zavoda za čebelarstvo dr. Zander, dr. G6tze iz Ma- lina, Centralno čebelarsko društvo v Zagrebu, Hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo v Osijeku, Čebelarsko društvo v Sarajevu, Čebelarska zadruga v Smederevu tn dr. Bosek iz Zagreba. Počastitev Janševega dela Predsednik Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani prof. Ver bič je ob otvoritvi najprej pozdravil delegate in člane društva ter predstavnike korporacij in oblastev, nato pa se je v vznesenih besedah spominjal najvišjega zaščitnika vseh čebelarjev Nj. Vel. kralja in pokrovitelja njihove organizacije Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Med spontanim odobravanjem je skupščina sprejela vdanostno brzojavko kraljevskemu domu. Nato je predsednik v širokih obrisih oCrtal pomen Janševega dela za naš narod in kulturo. Mnogi ljudje po krivem smatrajo čebelarstvo za malopomembno vejico kmetijske stroke ali pa celo za šport. V resnici pa je Cebe-loreja važna pridobitna panoga, s katero si človek lahko zagotovi obstoj, v manjšem obsegu pa si lahko pridobi z njo vsaj lep postranski zaslužek. Takšnih malih čebelarjev je v naši domovini nad 12.000. še važnejše pa je čebelarstvo zaradi svoje tesne zveze z drugimi kmetijskimi strokami, pred vsem s sadjarstvom m semenogoj-stvom. Znanstveniki so s poskusi dokazali, da oploae čebele najmanj 80—85 odstotkov vsega cvetja na sadnem drevju in da se moramo za tri četrtine pridelanega sadja zahvaliti čebelam. Znanstvene temelje za dobičkanosno čebelarstvo pa je podal vsemu svetu naš veliki rojak. Janša nam je dal taka navodila za oskrbovanje čebel, kakršnih ni dal nihče pred njim. Njegovi nasveti so tako popolni, da so še danes povsem v veljavi. Z izredno bistroumnostjo je Janša pojasnil mnoge pojave iz življenja čebel, ki ao bili dotlej nerazumljivi. Po njegovem obširnem načrtu o nujnosti kmetijskih in čebelarskih organizacij, ki ga je predložil oblastvom in s katerim takrat ni uspel, je bistveno vplival na razvoj čebelarske zakonodaje. Bil je prvi čeoelarski učitelj na Dunaju, in kolikor je znano iz zgodovine, prvi poklicni učitelj te stroke sploh. Dve knjigi, ki ju je spisal, sta nam do danes ostali kot čebelarsko sveto pismo. Pri svojih učencih si je pridobil izredno ljubezen in spoštovanje. Eden izmed vodilnih sodobnih čebelarskih strokovnjakov dr. Armbruster je zapisal o njem: »Janša je bil genialen in mnogostransko nadarjen človek in je hitel daleč, daleč pred svojim časom.« Po vsem tem smo Slovenci in Jugosloveni upravičeno ponosni nanj. Prav tako pa smo lahko ponosni tudi sami nase, ker smemo trditi, da smo kakor na drugih poljih, tako tudi v kmetiistvu nekaj storili za srloSen napredek človeštva. Po tem lepem otvoritvenem govoru, ki ga je poslušalstvo sprejelo z živahnim odobravanjem, je Čestital k proslavi zastopnik kmetijskega ministra ln bana dr. Marušiča inž. Zidanšek ter izrekel društvu prav toplo zahvalo za njegovo delo. Posebej je opozoril Še na potrebo živahnejše propagande za čebelarstvo med tistimi kmetovalci, ki se doslej še niso navdušili za to panogo, in pa potrebo propagande za uživanje medu, kl Je dragoceno hranilo, sladilo in zdravilo. Inž. Je vtič Je v imenu jugoslovenskih čebelarjev Izrekel slovenskim tovarišem ob tem pomembnem jubileju Iskrene Cestttke. Janift gre zasluga da je vsa Slovenija kakor en sam velik čebelnjak in po njenem vzoru bi morala postati takšen čebelnjak vsa Jugoslavija. V teh 160 letih, odkar je nehal delovati Janša, pa smo njegovi rojaki v čebelarstvu mnogo premalo napredovali. Zlasti nam manjka dobro strokovno izvežba-nih čebelarskih učiteljev. Tu nas Čaka še mnogo dela. Na koncu je govornik poprosil slovenske Čebelarje, naj bi dali Zvezi jugoslovenskih čebelarskih društev na razpolago original Janševih knjig, da jih bo izdala v srbsko-hrvatskem prevodu. Na kratko Je pozdravil zborovanje še zastopnik učiteljstva Kumelj. Nato je predaval prof. R a i C o življenju ln delu Antona Janše. Obširna, toplo pisana izvajanja prof. RaiCa je objavila že zadnja številka »življenja in sveta«, na kar pri tej priliki še posebej opozarjamo. Sledilo je še izčrpno, strokovno temeljito predavanje generalnega direktorja dr. Di-mitrijeviča iz Beograda o razvoju čebelarske znanosti s posebnim ozirom na Janševo delo. Pred zaključkom lepo uspele manifestacije je predsednik prof. Ver-bič sporočil, da je odbor Čebelarskega društva stavil mestni občini prošnjo, naj bi v teh časih, ki nam ne dopuščajo postavljati spomenike, Ljubljana počastila Janšev spomin na ta način, da bi prekrstila Novi trg na njegovo ime. To misel so vsi zborovalci pozdravili z navdušeno aklamacijo, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Živahen zbor naših čebelarjev Popoldne se je v isti dvorani vršil občni zbor Čebelarskega društva za Slovenijo, matice vseh čebelarskih organizacij v naši banovini. Skupščine so se udeležili delegati številnih podružnic in odposlanci obeh beograjskih osrednjih zvez, Zveze Jugoslovenskih Čebelarskih društev in Jugoslovenske Čebelarske zadruge. Zborovanje, ki je mestoma poteklo v prav živahnih debatah in ki je obenem izpričalo, da vodijo naše Čebelarje pri njihovem strokovnem in organizacijskem delu samo resni, stvarni gospodarski in delovni interesi, je vodil predsednik prof. Verbič, ki je obenem podal kratko predsedstveno poročilo. O podrobnem delovanju društva in o denarnem gospodarstvu je poročal tajnik in blagajnik Dermelj, o poslovanju blagovnega oddelka pa ravnatelj A r k o. Revizorji, ki so pregledali delovanje društvene uprave, so našli v knjigah in v inventarju vzoren red in absolutorij, ki so ga predlagali, je bil soglasno sprejet. Pri volitvah, ki so sledile, je bil z majhnimi izpremembaml izvoljen stari odbor. Precej živahna debata se je vnela pri točki o izpremembi društvenih pravil, še živahneje pa se je razgibalo zborovanje pri samostojnih predlogih in slučajnostih. Med drugim je skupščina sprejela predlog mariborske Zveze Čebelarskih društev, naj se čebelarski dom, katerega gradnjo ima Čebelarsko društvo v naCrtu, v počastitev slavljenčevega spomina imenuje Janšev dom. Pri prometnem ministrstvu bo društvo poskusilo izposlovati poloviCno vožnjo za prevoz čebel na pašo v Času od marca do konca septembra. Prav tako bo odbor vnovič poskusil izvesti zavarovanje panjev za primer nozeme (čebelje kuge), ki od časa do časa pomori po cele ulnjake- Z mislijo na to zavarovanje se društvo še dalj Časa ukvarja, pa so se doslej vsi poizkusi razbili ob finančnih težkoCah. Tacenski Čebelarji so stavili tudi predlog, naj bi društvo pobiralo članarino po številu panjev, tako da bi bila Članarina po principu progresivnosti višja za bogatejše in nižja za siromašnejše' čebelarje. Mnogim majhnim kmetovalcem Je sedanja pavšalna čla- Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa koleraba ali karfijola obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. Vvandera Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzjm« se dobiva v vseh dro-gerijah in lekarnah. Cena Din 39.—. narina, ki je bila prav na tej skupščini znižana od 40 na 35 Din letno, v dandanašnjih Časih še zmerom previsoka. Po kratki debati je bil tacenski predlog zavrnjen. Vseslovanski čebelarski kongres in odkritje spominske plošče Pri slučajnostih je član odbora Bukovec sprožil zanimiv razgovor o vprašanju vseslovanskega čebelarskega kongresa, ki se bo vršil letos proti koncu avgusta v Beogradu in ki bi se bil moral že zdavnaj vršiti, pa so beograjski Čebelarji iz neznanega razloga odlašali leto za letom. Zaje bil iznenada napovedan za avgust. Zastopnik beograjske Zveze jugoslovenskih čebelarskih društev inž. Jevtič je na-glašal, da se beograjski čebelarji z vso vnemo pripravljajo na to veliko prireditev in jamčijo, da bodo ob tovariškem sodelovanju vseh pokrajinskih Čebelarskih organizacij lahko dostojno predstavili delo naše zemlje gostom onkraj meja. Zastopnik Jugoslovenske čebelarske zadruge inž. B o -ž o v i č je pri tej priliki navedel zanimivo podrobnost, da so si srbske čebelarske zadruge, ki jih je 36, prizadevale doseCi, da bi se vseslovanski kongres vršil v zvezi a Janševo 2001etnico v Ljubljani, ki je sre-dišCe čebelarsko najbolj napredne pokrajine. Po kratki debati je predsednik prof. Verbič zavrnil vse pomisleke in izjavil, da se bodo slovenski čebelarji udeležili beograjskega kongresa in razstave na dostojen način. Ko je bil občni zbor zaključen, so ee nekateri delegati že snoči odpeljali iz Ljubljane, mnogi izmed njih pa so se davi odpeljali na Breznico na Gorenjskem, v rojstni kraj Antona Janše, kjer se je ob dveh popoldne vršilo slovesno odkritje spominske plošče na župniškem poslopju. Na poti z Lesc do Breznice so čebelarji obiskali mimogrede tudi dom velikega Janševega soseda Franceta Prešerna. Pred župni-ščem je slavnost, h kateri se je razen gostov zbralo tudi lepo število domačinov, otvoril prof. Verbič, slavnostni govor pa je imel šolski upravitelj M a z e r. Marmornata plošča, ki so jo odkrili, je darilo bohinjskih čebelarjev in delo ljubljanskega kamnoseka Vodnika, v obliki in v merah starega kranjiCa predstavlja živ spomin na stari Janšev panj, ki ga je v novejšem času izpodrinil žnidaršiCev panj, in nosi napis: Antonu Janši slavnemu slovenskemu čebelarju in prvemu čebelarskemu učitelju ob 2001etniei darovali bohinjski čebelarji«. Tako so najožji Janševi rojaki na skromen, pa prisrčno lep način uklesali njegovo ime v kamen, ki ga zob časa nikdar ne izje. LJubljana ob blnkoštnlh praznikih Liubijznu, 21. mala. j S prazniki smo lahko zadovoljni. Po več- j dnevnem dežju smo dobili lepo solčno vreme, ki je za binkošti izvabilo v naravo na tisoče ljudi. Na glavni in dolenjski postaji je oba dneva vršalo ko v panju. 2537 birmancev Kljub temu, da je odšlo iz Ljubljane toliko ljudi, je bilo v mestu živahno, saj je bila oba praznika v stolnici birma in je škof g. dr. Gregorij Rozman birmal skupno 2537 birmancev. Na Rakovniku se je vršila tradicionalna procesija, na katero Je prihitelo na tisoče in tisoče romariev- Teater pod milim nebom Narodno gledališče je za oba bmkoštna praznika priredilo tudi po dve operni in dve dramski predstavi pod mihm nebom: »Pri belem konjičku« in »Gorenjskega slavčka« na terasi hotela Tivolija m »slehernika« na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Gledališke uprizoritve na prostem so v Ljubljani v resnici postale senzacije m 'ako so tudi binkoštne predstave lepo uspele. Samo »Slehernika« v nedeljo zvečer je zmotil dež. Ko so igralci srečno odpravili prvo, veselejšo polovico te znamenite nabožne igre, so strele m bliski m ploha napodili občinstvo, ki se je zbralo na trgu v prav lepem številu. Ta mali vremenski leuspeh pa ae bo mogel zavreti podjetno--ti ki jo kaže Ljubljana v smen stalne or-anizacije gledaliških predstav pod milim ebom ki utegnejo v doglednem času po* :at. prava atrakcija našega tujskega prometa. Strela je zanetila požar Po solnčnem dnevu so se v nedel jo zvečer n^eli kopičiti na nebu temni oblaki, kmalu se je vlilo kakor iz škafa, a vmes je silno treskalo. Sedemkrat po vrsti je treščilo Strela je dvakrat udarila v tramvajska vozova, v enega, ko je drvel proti Viču. a v drugega, ko je vozil z Dolenjske ceste proti mstu Na prvem vozu je strela samo pre-žgala varovalne, na drugem je pa razbila nKmaluP'po 21. uri pa je treščilo v hlev tvorničarja Rudolfa Zalokarja na Vičui in ga užgalo. Na podstrešju so bile nakopi; čne ogromne zalege sena in že čez nekaj minut je velikanski plamen daleč na okrog razsvetljeval okolico. Na pomoč so prihiteli ljubljanski poklicni gasilci pod vodstvom g Ogrina nato pa viški in ljubljanski prostovoljni Napeljali so cevi na V^bhino 600 m oddaljeno Gradaščico m kmalui so padali na goreči hlev ve iki curki vode Ogenj je že bil zavzel velike dimenzije tn je bila v nevarnosti tudi bližnja stanovanjska hiša. Po napornem gašenju se je pa gasilcem posrečilo ogenj udušiti in rešiti del hleva. Zgorelo je ostrešje z vsem senom. Zalokar je bil zavarovan. Huda nesreča motociklistke V nedeljo je napravila 251etna trgovska uslužbenka Albina Kosova, zaposlena pri tvrdki Strojanšek, v družbi z nekim gospodom z motociklom izlet na Gorenjsko. Ko sta drvela proti Lescam, je nenadno počila pnevmatka in oba sta odletela z motorja. Posledice so bile hude: Kosova je obležala nezjavestna z zlomljeno nogo, zlomljeno ključnico, razbila si je obraz in pretresla možgane. Na pomoč so bili poklicani ljubljanski reševalci, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je resno. Nesreča je tembolj tragična, ker si je Kosova šele nedavno pri smučanju zlomila nogo. V smrt zaradi nesrečne ljubezni Danes okrog 10. so našli na podstrešju barake št. 7 na Kodeljevem obešenega delavca 321etnega Josipa Zura, rojenega v Košutu in pristojnega v Trii, srez Senj, ki je bil zaposlen pri regulaciji Ljubljanice. O samomoru je bila obveščena policija. Na Kodeljevo sta odšla policijski zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnis g. Kette, ki sta ugotovila, da gre za samomor. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico. 2ur je pustil na mizi košček papirja, na katerega je napisal, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Imel je ljubavno razmerje z M- V., ki ga pa zadnje čase ni več marala. To ga je tako potrlo, da je obupal. ■HKBBBSBBBI ČVOCN1 KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 SCAMPOLO i ljubko Dolly Haas in Carlom L. Diehlom. Za smeh in zabavo skrbita Paul Horbnger in O. Sima. Predstave v torek, sredo in četrtek ob po-1 7. in pol 9. Pride! Frančiška Gaal: CSIB1 »TTTROr poneaeTJsTčs Izrlaja 3 Torek, 22. maja 1934 Srebrn! jubilej mojstrov »črne umetnosti" Jubilejni slavnostni občni zbor ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Ljubljana, 21. maja V mali dvorani »Zvezde« se je včeraj dopoldne vršila tiha slovesnost. K slavnostnemu zborovanju so se zbrali tiskarniški ravnatelji in faktorji iz vse banovine ter manifestirali 25 let plodnega dela za slovensko tiskarsko umetnost, za kulturni in nacionalni prospeh vsega jugoslovenskega naroda. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev g. štrukelj, ki je s kratkim uvodnim nagovorom pozdravil zastopnika banske uprave g. dr. š i n k a, za mestno občino ljubljansko g. Kosma, za Pokojninski zavod g. dr. Kosti a, za trgovsko akademijo ravnatelja g. dr. p i r j e v c a, ravnatelja Delavske zbornice g. Kopa-č a, predsednika društva tiskarnarjev g. Hrovatina, predsednika Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. V i r a n-ta, načelnika konzorcija »Jutra« g. Adolfa R i b n i k a r j a, pred=edn. centrale udruženja grafičnih faktorjev g. Ambrožl-ča, zastopnika zagrebške podružnice g. Podhraskega, zastopnika grafičnih delavcev g. Gomiljščka, zastopnike tiska, tiskarn itd. Zatem je predsednik prebral. številne brzojavke, častitke in pozdravna pisma, med njimi pismo g. ministra dr. Alberta Kramerja, v katerem častita organizaciji grafičnih faktorjev k dosedanjemu tako plodnemu delu, ji želi v bodoče še več uspehov kakor doslej ter prosi zborovalce, naj mu zaradi nujne politične zadržanosti oproste njegovo nena-vzočnost. Pozdravni brzojav so poslali tudi tovarna strojev iz Augsburga, bratska češkoslovaška organizacija iz Prage, prvi predsednik češkoslovaških faktorjev g. Spolka, sedanji predsednik češkoslovaških grafičnih faktorjev g. Jan Maly in predsednik praške organizacije g. Rich-t e r, oboleli podpredsednik grafičnih faktorjev g. O j stri ž, splitska podružnica Itd. Predsednik je še zlasti toplo pozdravil številne tovariše iz Zagreba, nato pa le prežel na zgodovinski prikaz dela grafičnih faktorjev. Med drugim je izvajal: 25 let je poteklo letos, odkar so grafični faktorji ustanovili svojo organizacijo. Nekaj jih je še čvrsto na svojih mestih, nekateri uživajo zasluženo pokojnino, veliko jih pa že krije zemlja. Njihovi nasledniki se jih hvaležno spominjajo ter jim izrekajo zahvalo za njihovo delo v korist stanu grafičnih faktorjev. Pred 25 leti je bil položen temelj slovenskemu faktorskemu društvu, ki je predstavljal podružnico avstrijske faktorske zveze za Kranjsko. Na ustanovnem občnem. zboru spomladi 1. 1909. je bil izvoljen Josip Kostanjevec t Maribor, 21. maja. V nedeljo zjutraj je po kratkem trpljenju preminil eden najplodovitejših naših pisateljev, vadndški učitelj v pokoju gospod Josip Kostanjevec, ki je bil v letošnjem februarju slavil svojo 70 letnico. Pokojnik ni bil prav zdrav že dve leti — odkar si ie bil namreč zlomil nogo. Pokojni pisatelj se je rodil dne 19. februarja leta 1864. v Vipavi. Učiteljsko šolo je dovršil v Kopru in je nato učiteljeval na Colu, v Premu in v Litiji. Ko je bil upokojen, se je preselil v Maribor. Pisal je pesmi romane, novele, povesti in črtice. Nie-rtov najplodnejši pisateljski čas je bil od leta 1897. do 1902. Sodeloval je pri Ljubljanskem Zvonu, Kresu, Slovanu, Domu in Svetu, Slovenski Matici, Mentorju, Zvončku, Mohorjevi družbi, Ilustrovanem tednika, Slovenskem Narodu, Slovencu, Miru. Domovini in drugod. Spretnega pripovedovanja in lahkega stik se je učil pri Kersniku, katerega sicer v pogledu realne karakterizacije ni dosegel. Hitro se je pokazal v njegovih novelah in romanih vpliv naturalizma, pa tudi vpliv novejše lirično-psihološke noveii-stike Meška in Cankarja. Na zadnji poti bomo spremljali zasluženega pisatelja jutri 15.30 iz mestne mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Kostanjev-cu, ki si je s svojimi deli postavil trajen spomenik v našem narodu, bodi časten spo- mni! Razstava akvarelov Bruna Vavpotiča Ljubljana, 21. maja. V Kosovem salonu na Mestnem trgu je pretekli teden otvoril veliko kolektivno razstavo slik akad. slikar Bruno Vavpotič. Poleg neštetih umetniških iu neumetniških razstav, ki jih je že kar preveč, je človek te zadnje prav gotovo najmanj pričakoval. Kazalo je, kakor bi se bil Bruno Vavpotič umaknil iz hrupnega in nehvaležnega javnega udejstvovanja v kak tih kotiček, v katerem je ustvarjal bolj za svoj notranji kakor za zunanji svet. Nemara je v tem ali onem pogledu res malo tako. Njegova razstava je v pravem pomenu umetniško doživetje, njegovo delo tako poglobljeno, resnobno, da se obiskovalec mora zamisliti v umetnikov svet, v tiste mirne, skoroda z dostojanstvenim mirom izvršene akvarele. Ko pride človek po precej razkolniških stopnicah mimo slik raznih mojstrov mednje, se ne more iznebiti občutka, da je pri nas pravi umetnik, ki mu je le do resničnega ustvarjanja brez postranskih, posvetnih namenov, še zmerom obsojen v tisto živo-tarjenje, v katerem gleda povprečen meščan le bolj ali manj veseljaškega bohe-ma, ki se pa na vse zadnje smeje skozi solze plehkosti okoli sebe. Zakaj če le katera dela mlajše generacije, zaslužijo prav gotovo Vavpotičevi akvareli lepših prostorov, hkratu pa tudi večjega zanimanja tako pri inteligenci kakor v pridobitniških vrstah. Nič kričečega, nič spekulativnega ni v Brunu Vavpotiču. Ne išče cenenih efektov ne v snovi ne v barvi ne v tehniki, ki jo uprav mojstrsko obvlada, to najtežjo tehniko v slikarstvu. Razstavil je 60 akvarelov, ki so iz let 1930. (Pariz), 1932. (Benetke) in 1933. (naše planine v veliki noči). Prav te planine, Sedmera triglavska jezera, ki jih je umetnik dal v osmih akvarelih, vzbujajo na razstavi največ občudovanja. Zlasti »Megla nad triglavskim jezercem« je mojstrsko delo, pri nas nedvom- naslednji prvi odbor: Karel Ceč, ravnatelj tedanje Katoliške tiskarne kot predsednik, Alojzij Hofler, faktor Zadružne tiskarne kot tajnik, Josip Klovar, faktor Katoliške tiskarne kot blagajnik, in Srečko Magolič, faktor tiskarne Hribar kot pregledovalec računov. Alojzij Hofler je pričel izdajati 1. 1909. strokovno revijo »Tiskarski obzornik«, s katero je slovensko tiskarstvo prvič pričelo s strokovnimi članki pospeševati svojo obrt. Svetovna vojna je to uspešno pričeto delo temeljito zavrla. Po prevratu pa se je društvo faktorjev reorganiziralo v zvezo faktorjev za Slovenijo, društvena delavnost je pridobivala na pomembnosti, njeno udejstvovanje se Je razširilo. Stroka se je pričela v vseh smereh izpopolnjevati. Pred par leti se je ustanovilo Udruženje faktorjev za vso državo in Zveza je postala ljubljanska podružnica. Ta ima danes tudi dobro razvito socialno organizacijo in ravno v letošnjem jubilejnem letu bodo njeni fondi prekoračili 1 milijon dinarjev. (Več podrobnosti o razvoju faktorske organizacije smo objavili že v binkoštnem »Jutru«.) Predsednik Štrukelj je zaključil svoje Jubilejno poročilo: »Nemogoče je naslikati vse delo naših faktorjev, delo na katerega moramo biti upravičeno ponosni tako v na cionalnem kakor v kulturnem pogledu. S ponosom more organizacija grafičnih faktorjev konstatirati, da tudi ona prispeva po svojih močeh k urejenosti in napredku tiskarske »črne umetnosti« v Sloveniji. .Vsi zborovalci so sprejeli predsednikova izvajanja z viharnim aplavzom. Nato so zastopniki državnih, kulturnih in gospodarskih oblasti in koiporacij ter zastopniki tovariških organizacij izrekli ob tem srebrnem jubileju ljubljanske podružnice grafičnim faktorjem čestitke ter želeli organizaciji nadaljnih uspehov za še večjo izpopolnitev črne umetnosti. Delegacija zagrebških grafičnih faktorjev je svoji ljubljanski posestrimi poklonila krasno oljnato sliko, ki predstavlja Krvavi most« iz leta 1840. Umetnina je delo znamenitega hrvatskega sodobnega slikarja Kirina. Predsednik zborovanja g. Štrukelj se Je vsem govornikom toplo zahvalil in jim zagotovil, da bo ljubljanska podružnica grafičnih faktorjev tudi v bodoče delala z vsemi svojimi silami za povzdig obrti ter za moralno moč naroda. Zborovalci so se nato podali v veliko dvorano k skupnemu obedu, ki je ob razgovorih in zdravicah potekel v prijetni domačnosti; k lepemu razpoloženju sta mnogo pripomogla tudi neumorni oddelek orkestra Sokola I. in pa izborna postrežba restavracije Zvezde. Torek, sreda, četrtek ob 20.30 velenapeti cowboyski film »KRVAVA MEJA" Pride: »MADAME BUTTERFLY« no brez primere. V tej skupini se vrste slike: Razor izpod lepe špice, Koča pri sedmerih jezerih, Jalovec v meglenem morju, Pogled po dolini Sedmerih jezer. Vsi ti akvareli so tem bolj omembe vredni ne le zato, ker so res redka umetnina, ampak še zlasti zaradi tega, ker se doslej še skoro noben slovenski slikar ni upal'lotiti planin niti z oljem. A da so ta dela Brunu Vavpotiču tako mojstrsko uspela, razodeva ž njimi vso svojo umetniško potenco in temeljito znanje akvarelske tehnike. Zakaj megle, neprestano se menjajoča svetloba, trenuten žarek, itd. so muhe planinskega sveta, ki delajo slikarju nemalo preglavic v tehničnem pogledu. Vendar kakor so umetnine te in druge pokrajinske slike, predstavljajo one, v katerih daje Bruno Vavpotič arhitekturo, umetnika, ki zna predmetu vdihniti dušo, izvabiti tisti osnovni ton, ki je lasten okolju, da je slika prava pesem. Tako so zlasti globoko občutene nekatere slike iz Pariza in Benetk. A kakor so prve, na pr. Beograd staro mesto, močno dekorativne in odločno ekspresionistične, imajo poznejše le še lep odtenek ekspresionizma, so mirne, kakor same sebi posvečene, dane človeku v veselje. Iz marsikatere slike je pa čutiti umetnikovo globoko dramatičnost, po kateri mu je celo vsak negiben predmet poln duše, ki se umetniku razodeva. Dostojevski je dejal, da zavisi vsa vrednost dela od pogleda. Prav v tem je pa Bruno Vavpotič umetnik. Moralen uspeh mu je zagotovljen. Občinstvo se pa naj zave svoje dolžnosti do ustvarjajočega, do tistega, ki mu v lepi obliki prikazuje čas in njegov obraz. —al Objave »Srečna zakonca« sta prav gotovo Stan-ley Laurel in debeli OHy Hardy, ki danes zadnjikrat nastopita na programu ZKD v Elitnem kinu Matici ob %3. Smeha in zabave več kakor dovolj. Kdor se hoče nasmejati, naj ne zamudi današnje predstave. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev In arhitektov — sekcija Ljubljana ima danes ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu članski sestanek, na katerem se bo obravnaval dnevni red letošnje glavne skupščine v Zagrebu. J. n. a. d. »Jadran«. Danes ob 18. uri v Areni važna pevs-ka vaja. Vsi in točno! — Prireditveni odsek. Na banovinski cesti Radmirje-Ljubno-Luče-Solčava-Logarska dolina, katero je v marcu letos razdejala povodenj, je promet s 15. t. m. spet upostavljen tudi za avtomobilski promet. Treba je le na nekaterih mestih malo previdnosti. Cestna uprava v Gornjem gradu. Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva 29, priredi v sredo 23. t. m. ob pol 21. društveni sestanek s predavanjem profesorja Hauptmanna o naših gospodarskih razmerah v francoski dobi. Gosti dobro došli! Obledele obleke barva v različnih barval ln plisira tovarna JOS. REICH. Lepa proslava materinskega dne v društvu »Taboru« Ljubljana, 2. maja. Sicer malo pozno, vendar pa tem lepše je primorsko društvo »Tabor« proslavilo v soboto zvečer v dvorani Delavske zbornice Materinski dan z mladinsko predstavo Marije Grošljeve »Dve Marički ali brez mamice«. Izvedba je bila vsekakor dobra. Čeprav Je v delu precej dobrih domislekov, je v začetku moralizirajoči ton premočan, pa tudi tako zelo ovekovečenega pridnega Janezka in hudobnega Mihca se avtorica kljub dobri volji ni mogla povsem znebiti. Je pa ta igra po svoji razgibanosti kar majhen dogodek. Otrok se more ob njej razživeti, ker je ritmično tako v plesnih kakor v pevskih točkah, dobra. Resnejši ali starejši gledalec je imel zdaj pa zdaj vtisk, da je avtorici šlo za to, da da mladi otroški duši, ki gleda, in oni, ki igra, le veselje in smeh. Tako je prav. Režija je bila vendar preveč površna in premalo poglobljena, in sicer v pogledu odrske tehnike kakor glede na otroški svet, ki je celo poklicanemu režiserju pogosto težek odrski problem v psihološkem pogledu. Predstava, ki je bila namenjena mladini, je bila odločno predolga. Delo je treba v interesu umetniških vrednost, ki jih ima, krepko črtati. Otroci, pa aemara še bolj odrasli, so bili h koncu utrujeni Vsa čast pa mladim agilnim igralcem, dečkom in deklicam, ki so bili v igri kar veliki mojstri. Prav v tem je pa tudi največja vrednost predstave, ki je pokazala v veliki meri otroka - umetnika! Človeka mika, da bi zapisal nekaj otroških imen, pa je v vzgojeslovnem pogledu prav, da niso bila zapisana na programu Tako sta bili obe Marički prav odlični, zlasti kraljevska, ki je že zdaj pokazala omembe vreden talent. Prav gotovo so si pa vsi zapomnili služb-nika Mihca in Jakca. Zlasti lepo je nastopil Mihec, ki je pokazal kar zavidanja vredno porednost in lep čut za ritmiko. Jakec je imel sicer težje delo kot solist, in bi v boljši režiji lepše uspel. Čevljar Martin Kopitar je krasno priznanje vsega občinstva pošteno zaslužil. Pesem o čevljarju je tako imenitno zapel, da bi jo bil moral ponoviti. Za očeta je pa bil odločno premlad. Vobče so bile maske slabe. To so otroci igralci čutili. Tako je bil na primer kralj bolj podoben kakemu španskemu narodnemu klatežu kakor pa knezu. Škoda, da je igra zaradi tega hudo trpela. Otrokom je predstava ugajala. Njena vrlina je razgibanost, plesi in petje. Etično je delo prav za prav brez pomembnosti. Dvomim, da more otrok doumeti simboliko materinega duha z velikim srcem, ki je bil vsaj za oči — bonboniera! R. K. Iz akvaristove torbe O načinu določanja rib in drugo Akvanirajioč na z ap a dnem Barju v ba-jerju tik žage pri Sinji gorici sem žal ugotovil, da nd majhnih ostrdžkov, kajti kljub nizkemu stanju vode nisem videl niti reipi&ka. Bržkone so pomladne poplave izvalile ostrile v Ljubljanico im slučajno ni ostal noben parček v bajerju. V stoječih vodah, ki niso prevelike in pregloboke, mi hudo ujeti nekaj teh uličnih, dasi roparskih ribic, v rekah ln potokih je pa lov nemogoč, ne samo zato, ker se živalce laže umaknejo, temveč ker so v takih vodah tudi zelo plašljive. Namesto ostrižev sem ujel nekaj letošnjih ščukic, nekaj zelemik in majhno andirogo ter jih vzel s seboj za akvarij, kjer se prav dobro počutijo. V splošnem sem ugotovil, da bo jate lanskoletnih mladičev zelo slabe. Tudi na vzhodnem delu Barja, v Izaru, je razimenno malo manjših ribic: posledica Lanskih in letošnjih povodnji, ko je poginilo mnogo ribic, kd so zaradi padca vod ostale v majhnih, naglo vsihajočih milakah in jarkih. Za nas akvariste so take majhne ribice najiprikladnejše; samo je bolj težko, določiti vrsto nekaterih krapovcev po vmanjosti in je potrebno, poseči po drugih pripomočkih. Določanje majhnih ribic po vnanjostd je tudi za radii tega otežkočena, ker je mnogo križank. Morda bo nekatere akvariste zanimal način določanja, M je pa pri živih ribah, zJ^&ti če so majhne, silno težaven, ker so nemirne. Kakor v botaniki, kjer določamo rastline, ki so nam neznane, po obliki listov, v glavnem pa po cvetu, to je po cvetnih listih, po prašniku in braadah, tako se poslužujemo tudi pri ribah izve-stnih, od zmanetvenikov utrjenih znakov za določevanje, ki ne dopušča dvoma o rodu in o vreti rib. Znano je, da imajo razne ribe v plavutih trde io mehke šibice. Ostroplute ribe imajo ceLo bodice, to so trde šibice, kd Str le kakor iglice iz dotične plavuti. Mehkoplute imajo samo nekaj trdih ši-bic. Po številu teh trdih :n mehkih š'iblc jdh torej že lahko določamo Drugi pripomoček za določanje so lustjce, in to število lusk po dolžnni in po "riSini trupa. Po višini trupa štejemo luske nad pobočnico in pod njo. Kakor znano je po-bočniea ona, z majhnimi presledki prekinjena črta, ki jo vidimo na ribjih bokih od škrg, navadno v loku navzdol, do repne plavuti. Ob pobo&nici štejemo luske po vsej njeni dolžini. Slednjič prepoznamo ribe, zlasti krapovce, tudi po zobeh v požiralniku. Zobje se vre te desno in levo tik zadnjih »blokov Škrg. Oglejmo si izražanje števila šibde, Iusk in zob po formulah. Pri takih formulah je kratica za hrbtno plavut H, za prsno Ps, za trebušno T, za podrepno Po ln za repno R. Ko vidimo na pr. formulo Hi 14—15, H,2 1/14 pri katerikoli ostro-pduti ribi, vemo, da je v ptrvii hrbtni plavuti 14 do 15 trdiih šibic ali bodic, v dragi hiltltmi (Hi2) je pa ena trda in 14 mehkih. šibice pred poševno črto (/) »o torej vedno trde, za njo pa mehke šibice. Posumila lusk L 7—8/40—44/4 nam pove, da je na črti od pobočnice do hrbtnega roba, kjer Je ribji trup najvišji, odnosno najširši, 7—8 lusk, vzdolž pobočnice od štarg do repa jih je 40—44, pod pobočnico do trebušnega roba je pa četvero lusk Formula zob Z 3.5—5.3 pomeni, da so zobje v dveh vrstah kakor na desni tako tudi na levi strani. V prvi vrsti so 3, v drugi pa<^ 5. če bi torej hoteli določiti katerokoli ribo, bi Jo dali najfprej v alkohol, zatean bi morali šteti luske od pobočnice navzgor in navzdol in počezno ob pobo&nici, potem šdbice, trde in mehke, pri krapov-c*ih, ki se določajo tudi po zobeh v požiralniku, bi pa morali odipreti gobček in iprešteti zobe. Po dobljenih formulah bi Vaša naklonjenost je nam potreba! Zato »i prizadevamo kar je le mogoče, ustreči Vam kot v cenah tako tudi v po-' strežbi — tako, da ste z nam; trajno zadovoljni. DROGERIJA GREGORIC dr. z o. z„ Ljubljana, Prešernova ul. 5. teka.M v dobri strokovmd knjigi, in to v oni skupini, kamor riba spada (losos, ostriž, krapovec i. dr., kar spoznamo že na nekaterih vnanjSh znakih), in ko bd našli ene formule, ki smo Jih pni vestnem štetju dobili, bi mogli kot laiki neobvezno reči, da imamo pred seboj to in to ribo. Po večkratnem pregledni raznih rib Ui se v tem poslu izurili, da bi mogli zanesljivo trditi, da ipriipada riba tej ali .>11 i vrsti in kako io imenujemo. Navadno sipozmanso naše domače ribe, pa tudi ve-čiino tujik po vnanjih znakih, posebno če th odrasla. Začetniku akvarista, ki H kateregakoli vzroka ni utegnil r. Maks Thorek, Cichago: »Njegov veliki moment...« obsega ne pomenja le poguma, vse več sposobnosti, talenta, širokopoteznosti, lastnosti, ki jih prireditelji niso pogrešali, ko go se odločili za tvegano podjetje. Ce upoštevamo fotografijo med panoge likovnega upodahljanja, ki jo kulturni narodi visoko čislajo, ponekod ne manj, kakor vse ostale, prav ali tudi neprav povzdigovane s prilastkom umetnosti, potem moremo razumeti, da je bilo vse dosedanje delo Fotokluba na moč resno, da si je znalo pridobiti zaupanje skoro vsega sveta. In to kulturnega sveta. Saj so med razstavi jalci izvečmS duševni dielavct, lite-rati, slikarji, igralci, inženjerji vseh strok, edravniki, pedagogi itd. Med razstavljenimi fotografijami pa so tudi take, ki niso na prodaj, ki jim je bila pri postanku jrgaka misel na materialno korist več ko tuja. Za ilustracijo vrednosti in pomembnosti te razstave le poudarjamo, da ima-po Slovenci in smo jih še več imeli klubov, društev in združenj likovnikov baje naj-rišjih sposobnosti, ki nam do danes niso mogli, znali ali hoteli prirediti razstavo, ki bi v pogledu mednarodnosti vsaj za petino odgovarjala pričujoči. Taka razstava bi za vzgojo našega človeka, ki mu je čut za umetnost komaj v embrionalnem zarodku, več koristila, kakor vse moledovanje, prosjačenje in tarnanje, da ljudje plodove naših umetnikov ne razumejo, ne pripozna-vajo in — ne kupujejo. Priznati moram, da bi bilo za tako razstavo treba del, ki bi vzdržala s svojo močjo soseščino mednarodnih upodabljajočih gtvaritev. Bržkone pa našim umetnikom primanjkuje vseh pogojev in se zato s potrebno previdnostjo rajši grejejo na soncu lastnega in priznanja svojih znancev in nekaterih nevednežev. Zabubljeni bodo ostali za vse čase v malomeščanskih razmerah, boreč se za drobtine in namišljeno duhovno vodstvo svojega kavarniškega omizja. Pogumnemu pa je odprt svet, ves, kar ga je. Naši fotoamaterji, ki iščejo lepoto po svoje, so si priborili priznanje, ki jih Je odrešilo vse plašljivosti, vsega omahovanja, vse negotovosti. S svojimi deli so se postavili ob stran najboljšim, kar jih premore svet, povsod in vsikdar morejo z njimi. Sedaj šele, ko so prestali veliko preizkušnjo, ko so si utrdili zavest svojih sposobnosti s primerjavo lastnih del z oni-prd, ocenjenimi z odličnimi priznanji velikih mednarodnih razstav na vseh kontinentih. Ne s samohvalo, s poveličevanjem eebe in svojega dela, ne, le s primerjavo je piogoče določiti pravo kvaliteto ustvarjenega dela. kar Jih je bilo. Od vposlanlh del je razstavljenih približno le 30%, kolikor je zahtevala razsežna, trinadstropna razstavna dvorana. V manjšem razstavnem prostoru bi bila žirija še strožja in nepristransko bi bilo decimirano število fotografij domačih amaterjev. Ni čuda! Iz nič so počeli, zgolj samouki, navezani sami nase. Nekateri med njimi so prav spredaj. Ne zadovoljuje jih več običajna kopija ali povečava, z velikim znanjem opravljajo plemenite fotografične postopke: bromooljne pretiske, pigmente, gumijeve in platinove tiske. Dabac, Michieli, oba Kocjančiča, Habermiiller, Kornič, Koželj Ravnik, Si-stek, švigelj, Schleimer itd., so imena, ki se na razstavi prav dostojno uveljavljajo. Na prihodnji razstavi pa nam bodo pokazali še več, saj so sedaj v najbolji šoli. Zastopniki ostalih dežel nam kažejo vsak nekaj svojske lepote. Med štirimi Angleži posebno Alex. Keighley s svojimi romantično nastrojenimi pokrajinami, kakor gobelini iz starega gradu. Trije Avstralci so največji mojstri fotografije. Kar je še danes vsakemu slikarju problem, so eni s fotografijo imenitno pogodili. Zrak njihovih pokrajin miglja od razgrete sopa-rice, čudovite so Hawkesove pokrajinske V sončnem siju, Ožarjeni gozd in Poletno popoldne. Med šestnajstimi Avstrijci, ki potrjujejo najboljši sloves svoje dežele, najbrž nI pravično dajati prednost Hanslikovi z Dunaja, Penecku iz Gradca, ali Neumtillerju iz Linza. Poslednji pa je z Grozdi, ki učinkujejo manj prostorninsko, zato pa tembolj s čebulo ustvaril eno najboljših tihožitij na razstavi. Čebule so tako plastično podane, da je čutiti mesnate, tenke plasti luskin, ki so kakor lazurne barve na telesu, po katerem se igrajo prameni svetlo-—— ——— V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljanju pokvarjenih jedil kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je vporabna naravna »Fanz Josefova grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in spec. trgovinah. rONE BREZAR: Eskorta Kratka zgodba iz velike vojne Enoletnikoma Beftediku in Elsnerju ie bilo naročeno, da odženeta Jovana Stijiča k vojaškemu sodišču v Gradec, frav zarana, ko je bila še trda tema, sta ga dvignila iz zapora. Četovodja Ddnter, ki je pri kadru vršil službo pro-fasa, je uklenil Jovana Stijica in ga potem izročil obema mladcema. Molče je trojica odkorakala proti kolodvoru. Zgodaj se je danilo. Visoko po nasipih je sopihal vlak. Po globeli so se raz-gubljale vlažne megle, kakor ogromne krpe bombaža. Drevje je že slutilo pomlad. Tihi, polni svežega upanja so mirno sopli gozdovi v hladno jutro. Smrdelo je v vagonu po potnih nogah. Od Celovca gori so se vračali frontniki na dopust. Imeli so čevlje sesute, dremali so po klopeh in kotih, nekateri so lezli čisto na tla, da jim je glava kinkajoč visela med kolenoma. Pragi so pušili, vlekli neutrudno. Še premnogo bolj dušeče kakor smrad po znoju je pritiskal v grla dim iz pip in Čebelo sesvaljkanih cigaret. Samo posu-peno listje in hmelj in bogve kakšne rože. Ali pa italijanske viržinke! — Bog se usmili, hujše in bolj dušljive kaje ni bilo na svetu kakor laške viržinke. — Kaj pa ta? — je očeta obesil? — je pokazal bradat frontnik z dolgo svojo pipo na Jovana Stijica. be tn prosojne sence. Staro a preizkušeno slikarsko pravilo se je tudi pri fotografiji obneslo: na tihožitju spoznaš pravega mojstra. Belgijo zastopata dva mojstra, Bolgarijo pa sam Arnaudov z Igro valov, solidnim in snažnimi delcem. Cehoslovakov je 51, število, ki dokazuje, kako zelo je razvita fotografija v tej državi. Med njimi so imena, poznana po svojih mojstrovinah iz revij. Razstavljajo vse mogoče sižeje, od romantičnih, realističnih pa do takih, ki so se zgledovali na Izdelkih nove stvarnosti. Za primer Gottliebovih Lepaki in Iz stare četrti, Ježekova Arhitektura, Marečkovi Trije kozarci vode ln Lanschmannovl Vejica s snegom in Ob koncu zime. Štirje Francozi niso preveč zgovorni, zato pa oba Holandca kažeta dela po vzorih svojih velikih slikarskih mojstrov. Schaep-manovi št. 178 in 188 sta kakor dve stari radiranki. Indijcev je devet. V3i so svojevrstni mojstri, najizrazitejši pa je Ratnagar s svojimi resnimi motivi klasične mirnosti. Italijani iz Torina, Milana, Merana, Saa-aarija in Trsta, šest jih je, razstavljajo dela odličnih kvalitet. Vseh petnajst fotografij je združena celota ki uspešno prikazuje znanje italijanskih amaterjev. Oba Japonca s sedmimi fotografijami ne zatajujeta svojega eksotičnega porekla. Kakor v vseh tehnikah, so se tudi v fotografski priborili v sprednje vrste. Nihče jfii več ne zaustavi. Mehkoba tona fotografij Van Oudts-hoorna, Afričana iz Capetowna je taka, da je kar slutiti barve. Posebno pri njegovi Cesti ▼ Caledon. Njegovo deželo zastopata še dva rojaka. Med štirimi Kanadci razstavlja Mlnna Keene portret žene s križem, ki je kakor reprodukcija Whlstlerjeve podobe. Osemnajst Je kitajskih fotografij, vse tehnično dovršene. Učinkujejo pred vsem motivno, dr. de Carvalho iz Shaughaja pa razstavlja Kitajske menihe in duhovne, prav živo podane v njihovi mistični za-maknjenosti. Lotiška Je zastopana z eno, Madžarska z dvema, Nemčija z desetimi (Leni Lung-hausove Dalmatinska pokrajina!), Norveška z eno, Nova Zelandija s tremi, Portugalska z dvema, Poljska pa z desetimi fotografijami, med katerimi je zanimiv Edvard Czerny z dvema izohelijama, tehniko, ki oponaša barvasti lesorez ln se tudi omejuje na tri, štiri tone v ploskvah. Za Spance je značilna prava baročna monumentalnost v kompoziciji. Campana Bandranosa Kmetsko delo, konja pred plugom na prevalu hriba je eno najsllkovltej-ših del na razstavi. So tu še Švedi, Švicarji in zastopniki Zedinjenih držav. Švicarji so veliki mojstri. Schmid iz Basla ln Stolker, ki pa je Tržačan, znata svojim slikam vdahniti življenja, pa najsi bo tudi le tihožitje kakor Je št. 450. To grozdje pa porcelanasti krožnik pod njim! Pri Američanih se vsakdo more učiti, kako se fotografira voda. St. 504 ali 486! To je v resnici voda, ne pa volna ali brezoblična snov svetlega tona. Helen Forrell je ženska, česar po njenih fotografijah ne bi sklepal. Njeno kraljevsko Vlsočanstvo je mogočen portret mačke in tudi št. 481 je živalski motiv: roj vrabcev prezeba na vejicah, ki mole iz zasneženih tal. Pravi biser te vrste fotografij. John Mudd je zanimiv s svojimi motivi iz strojne tehnike, vsak izmed trideset Američanov pa ima svoje kvalitete. Nemogoče si je z enim obhodom ogledati vso razsežno razstavo. Preveč je lepega in zanimivega, da ne bi utrujalo. Treba je razstavo večkrat obiskat. O lepem ilustriranem katalogu, zmisel-ni razporedbi fotografij ln v celoti zelo okusno aranžirani razstavi so dnevniki že poročali. Še par besed o umetnosti v fotografiji in tudi sicer. Razpasla se je pri nas navada, da je že vsako delo umetnost, menda zato, ker tako malo delamo ali pa, ker je tako malo dela in je v resnici živeti postalo umetnost, poznamo pa umetnost friziranja, masiranja, serviranja, imamo umetnike, ki znajo peči žemlje, še manjše pa, ki znajo peti in igrati na harmonike. Vse je torej umetnost. Včasi tega ni bilo. Pred stoletji so bili slikarji in kiparji spoštovani mojstri obrti ki so zahtevale gotove predpogoje, posebne nadarjenosti. Takrat so ustvarjali umetnine. Pozneje je bilo umetnin vedno manj, umetnikov pa vse več tako, da smo sedaj umetniki vsi, tudi tisti, ki fotografu a. Kaj pa je umetnost v fotografiji ■ Razstava je najboljši dokaz, da skušajo vsi, ki resno streme za dobro fotografije, slediti vzorom iz slikarstva. Tako vidimo fotografije, ki so kakor reprodukcije slik baročnih mojstrov, romantikov, klasikov, natu-ralistov, najsi bo v portretu, pokrajini, tihožitju ali kompoziciji. Nekaterim so vzor dekorativnejše podobe, drugim moderna stvarnost. Kajti vse, kar skušajo doseči v dobri fotografiji, obstoji že stoletja v slikarstvu: življenje v podobi! To pa je moč doseči s pravim sorazmerjem tonov, z razdelitvijo sence in luči, zadovoljivo telesno in zračno perspektivo itd. To eo komponente, brez katerih tudi ni nobene umetniške, oziroma dofore fotografije, kar vse pa je prav tako tu, kakor pri vsaki umetnosti trajne vrednosti povezano s trudom marljivega ročnega dela, iz katerega šele je zgrajena vsa lepota ki je imenujemo s tako prafanlranim nazivom — umetnost. Mnogim razstavljavcem je to uspelo. Vse tiste fotografije učinkujejo slikovito, dokaz, da slikovitosti ni zamenjati s pisanostjo barv, temveč le s stopnjevanjem iste barve v razne tonske vrednote. Naša prva mednarodna fotografska razstava, ki odkriva gledalcu toliko lepote, Kadar zobno ti meso že gine, rabi Doramad — potem nevarnost mine! SDoramac/ zobna krema s čudodelni* mi žarki radija. zasluži pozornost vtefc, prav posebno »e prosvetne oblasti, ki naj zaradi vzgojnega in poučnega pomena razstave nje ogled priporoči vsem šolskim zavodom. Skupnim obiskom bodo prireditelji nedvomno 1 na razpolago za strokovno vodstvo. C. 8. — Ah kaj, babja storija! — je odmahnil Benedik in priboril vsem trem prostor ob oknu. — Neko babo je pričakal in posilil. Potem so molčali. Čisto miren je bil Jovan Stijič, gledal je skozi okno v jutro, ki se je tiho porajalo. Uklenjene roke je skrival za kolenoma. Elsner je sedel ob njem, Benedik nasproti, nagnjen naprej, z obema rokama oprt ob puško. — Ta oslarija, da moraš za vsak šmir vleči puško s seboj! — je s puškinim kopitom potolkel Elsner ob tla. — V mestu se potem človek ne more nikamor dati. Kakor da si žandarskega rodu... — Služba! — se posmehne Benedik. — In kam bi ti v Gradcu? Imaš denar? — Za silo. Ali kaj, vraga, ko vendar tudi v Gradcu ne dobiš za denar že nič več drugega, kakor vino in ženska. — Tudi nekaj! — Ko bi imel vsaj ščepec suhega listja!... Ne moreš ustreči? — poprosi Elsner. — Nimam, je odkimal Benedik — pustil sem to norost. Le časih še pri Bosancih iztaknem kaj dobrega tobaka. Pri onih, M pridejo z dopusta. To se pu-ši, gospod moj! Ali treba je dati kruh, ves kruh. Pa izbiraj! — Vam Slovanom je lahko, ko se razumete po jeziku. Nam Da živ krst ne da ničesar. — Kdo pravi da ne? — se tedajcl za Elsnerjem oglasi bradati frontnik, Po širnem svetu Drama v stratosferi V nedeljo zjutraj je startal pri Bttter-feldu v Nemčiji stratosferni balon »Barth v. Sigfeld«. Kmalu po startu je izginil opazovalcem izpred oči. Strokovnjaki so menili, da ga Je odneslo proti Poljski ali celo Rusiji. Dva dneva ni bilo o njem duha ne sluha, tretji dan Je prišla vest, da je padel na zemljo pri Dilnaburgu na li-tavsko-ruski meji. Pri najdbi balona je ležal opazovalec Masuch v gondoli mrtev. Stratosferni balon je vzletel pod vodstvom inž. dr. Schrenka, ki ga ni bilo ob Popoldanska obleka lz črnega črtastega tvoriva s črnim plaščem in rdečimi gumbi (Malson Včra Borča, Pariz) najdbi balona nikjer. Balon je padal na zemlje okolu polnoči. Po dolgem iskanju so našh truplo tnž. dr. Schrenka 15 km od mesta, kjer je pristal ponesrečeni balon. Mrtva letalca bodo zdaj najbrže prepeljali v Moskvo, od tam pa v Nemčijo. »Barth v. Sigfeld« je imel »500 kuSb«-nih metrov prostornine. Njegov polet je organiziral zavod za raziskovanje kozmič-nega žarkovja v Potsdamu. Mati Ane Pavlove v revščini Pred londonskim civilnim sodiščem se je te dni končal proces proti možu ruske plesalke Ane Pavlove. Zagovarjati se je moral zakonski mož pokojmice, Francoz Viktor Dandrš, ki ni hotel izročiti materi svoje pokojne žene pripadajočega dela zapuščine velike plesalke. Ana Pavlova je vse svoje življenje podpirala svojo mater s stalno rento. Po plesalkini smrti se je polastil vsega premoženja njen mož, katerega Je morala tašča pred sodiščem prisiliti, da JI je priznal njen delež. Dandrč je moral priseči, da bo tašči odstopil to, kar Ji je volila njena pokojna hči. Nesreče pariških igralcev Znana francoska igralka Edita Mora, ki je ie pred nekaj dnevi slavila pravcate tri-umfe v »Theatre des Nouveautes« ter je znana tudi iz filmskega platna po svojih vlogah, predstavljajočih vampske tipe, se je v napadu melanholije zastrupila. Porži-la je večjo dozo veronaia m odprla plin. da bi se zadušila. K »reči so njeni bližnji pravočasno opazili, za kaj gre in so jo re* šili. Igralec Ren£ Lefevr« je isti dan, ko se je zastrupila Morova, padel s konja in je dobil hude notranje poškodbe. Tretja žrtev je znana umetnica Cecile Sorelova. Ko se je v soboto zvečer peljala domov s svo* jim možem, grofom Segurjem, je njen avto za vozil v neki taksi. Sorelove je bila pr«« cej ranjena. Uspešna kolonizaelfska politika Poeled na Tel Aviv v Palestini, kjer je zrasla pred 25 leti osnovana židovska naselbina do danes na 80.000 prebivaloev trr» smradeč s svojo dolgo pipo. — Hočei cigaro? Na! Elsner se je priklonil v zahvalo ln hlastno potegnil. Ali kakor da ga je kdo butil v prsi, je obupno zakašljal in ga je tako dušilo, da je s puškinim kopitom trkal ob tla. Bradati frontnik se je grohotal, da so mežikale njegove svetle neprespane oči. Prebudili so se dragi okrog njega, zaspani pogledovali in se posmihali siromaku Elsnerju, ko je pokašljeval in si z umazanim robcem otiral solze. — To ti je, vidiš, laška viržinka! Dc si bil na fronti, fantič, te ne bi prem os la! Elsnerju je bilo sitno. Pogasil je vlr-žinko in jo shranil v žep. Vse mu je smrdelo po njej. Bled in svetlo razprtih oči je zrl skozi okno. Zunaj je bil že svetel dan. Se ujetnik Jovan Stijič se je po malem muzal in kinkal in kukal skozi okno v divji gozdni in skalnati svet, ki se je pomikal mimo. Na lepem se je tedajcl Stijič okrenil od okna, privzdignil svoji uklenjeni roki in pokazal na svoj plašč. Elsner je razumel. Segel je v njegov žep in izvlekel zavojček tobaka. Dobrega, tem-nožoltega tobaka, gostega kakor predl-vo. Debelo cigareto si je zvil enoletnik Elsner, skrivaj in previdno je vrnil zavojček ujetniku v žep, potem pa si je prižgal in zmagoslavno zapuhal. Nič več ni bilo sramu v njegovem obrazu. Fini vonj bosanskega tobaka je zaplaval v vijoličastih meglicah po vagonu. — A da, da! — je tedaj jezljivo začel vohati bradati frontnik. Grdo je pogledal golobradega Elsnerja. — Kadrovske podgane še zmerom najdejo kaj boljšega, kakor mi tepci na fronti! Na veliki postaji v Smihelu je bilo creba prestopiti. Vsi tiri polni, zasedeni. Vrvež na peronu. Čudovitih^ podob, obrazov in uniform sc bile gruče vojakov, ki so tu postajale in se prerivale Od mnogih gornještajerskih kadrov zbrani enoletniki, ki so se peljali v posebnem vlaku v Gradec, v šolo za etapne oficirje. Vzporedno z njihovim vlakom je stala dolga, dolga veriga samih sta rih tovornih vagonov in v njih je bilo polno srbskih in rumunskih ujetnikov. Ti so bili na transportu iz madžarskega taborišča, namenjeni za poljska dela po vseh koncih in krajih hribovite, rebra-ste, trde gornještajerske dežele. 2e ves čas transporta, že dva dneva in dve noči niso dobili ničesar pod zob. Čemu, saj jih bodo nakrmili na kmetijah! Le tu na šmihelski postaji so jim iz velikanskega kotla delili ob vlaku samem neko črno čobodro, gnojnici podobno. Enoletniki, Cehi in Rusini in Slovenci in Hrvati, založeni od kadra ali z doma, so metali Srbom iz vagona v vagon koščke kruha in sira. Zgražali so se Nemci in je prihitel nemudno tudi poveljnik eno-letniškega transporta, nadporočnik planinskega polka. Široko se je razkoračil med obema vlakoma ln ee drl nad eno- letniki, da so se mu tresla odttkorooja na zeleni bluzi... — Menda ne boste mantfesttrafi, da so robijaši vaši bratje! Po vagonih, med enoletniki, grobot, sekanje, hihitanje. — Vsi v vagone! — ee je v borbo ker Je ie na prrl predaji prednost obeh prhnorJnttAclk štafet bila precejšnja, ki se je od predaje do predaje stalno povečavala. Letošnja prireditev Je tedaj v pnopa-gadnem ozlru dosegla svoj namen ln pričakujemo, da bo vsaka naslednja lahkoatletska prireditev temn sledila ln boota oba kluba lahko z zadovoljstvom beležila vedno večji obisk na svojih lahkoatletsklh prireditvah. Dve zasluženi zmagi Primorja V nedeljo in ponedeljek je razilo GAK Primorje je za Mnkoštne praznike povabilo za dve tekmi avstrijskega amaterskega prvaka GAK iz Gradca ter izvoje-vala dve lepi zmagi, od katerih je bila zlasti ponedeljska zelo prepričevalna, vendar pa je bila prva tekima odigrana v mnogo lepšem stilu. Tektmi sta bili za pilimorjansko moštvo prav dober trening aa bonbe, ki ga čakajo v bodočnosti. Primorje : GAK 2:1 (1:0) Primorje: Lo«ar — H^sl, Stanko — Zemljak, Boncelj, Prevodnik — šlamfoer-ger, Pupo, Jež, Pepček, Zemljič. GAK: Jesenlčmik — Venbošek, čehar — Irbar, Fabijan, Kovarek — Grdlč, Heu- brarudner, Reiter, Lube, Adamek. Črno-beli so torej nastopili Se vedno nekomipletni, ker najavljena igrača nista prišla. Tudi Gradčanl niso imeli v moštvu Fritsoha Ln Gabra, tako da sta se nedo-statika nekako izravnala. Z igro je bilo občinstvo zadovoljno. Bila j« vse prej ko prijateljska, ne da bd prešla v kake surovosti, napeta in borbena prav do zadnje poteze. Zmaga čnnobelih Je Izven debate, ker s<> Imeti, da »i so bile obojestranske moči še precej izravnane, daleko odločnejši ln prodomejšl napad, ki j« tudi mnogo in Lz vsake poetioije streljal. Nasprotno je bel o rdeči na^ad v polju prav lepo delal, predvsem jo morala ugajati Igra notranjega tria, vendar v zaključnih potezah si ni mogel izidelatl pravih položajev, ki bi nudili kaj nad za uspeh. V prvem polčasu so bili domači v rahli premoči, po igri, po odločnosti, po borbenosti. Izvedli so nebroj lepo zasnovanih in enostavno izpeljanih napadalnih akcij, ustvarili so si prav lepe Ln zrele pozicije, trčili pa so v izbornem vratarju na skoro nepremagljivo oviro, Ln kolikor ni vratar preprečil uspehov, je bila po sredi ali smola ali lastna nerodnost. Spočetka so halfi oprezno-boječe nastopali, ln tedaj so Gakovci bili stalno v ospredju, vendar se je situacija po četrt ure bistveno lapre-rnenila, srednja vrsta črno-belih je počasi prehajala v polet in do konca polčasa je trajala neprestana ofenziva domačega moštva. V drugem delu igTe je spremenjena postava dokaj negativno učinkovala. Tako s<"> seu tegnili gostje razigrati, zlasti ker je pregrupira-n domač napad močno zaostajal ra isto formacijo iz prvega polčasa. Sredi polčasa pa se je Igra spremenila v srdito borbo, Gradčanl so med tem znižali od 0:2 na 1:2. Forsirali so nizko igro, s katero so bolj uspevali, nasprotno so črno-beli vedno znova uvajali polviso-ko Igro, v kateri so bolj domači. V tej na oko prijetni borbi so končno domači uspeli na riniti svoj sistem in so v zaključnih fazah igre prešli celo v nevarne napade, tako da je imel Jeseničnik zopet polne roke dela. primorjansko moštvo po-iz Gradca Pri črno-belih še vedno n2 vse v redu, Hael je bil ves čas zelo neeiguren, Stanko se je proti koncu popravil. Logar ni Imel mnogo pravega dela, edini gol je bdi dobro plasiran in neubranljiv. Prevoinik Je Igral samo prvi polčas, boljše kot v zadnjih igrah, srednjega krilca sta igrala BoncelJ in Slamič, niti eden niti drugii najboljše. Zemljak je bil spočetka malo okoren, proti koncu igre pa se je razvil v najboljšega halfa. V napadu ao bili vsi na mestu. Zemljiču bi bilo zelo priporočiti, da opuetl egoistično igro, Slamlberger se je zelo popravil proti konou igre, v drugem polčasu jo izostal Pepček Ln Je šel na njegovo mesto Zemljič, sa krilo pa Petelin. V tej obliki se napad dolgo nI mogel znajti, proti konou polčasa pa Je izvedel nekaj prav lepih ln za nasprotnika nevarnih poteo. V moštvu gostov je predvsem oaneniitS vratarja, ki je držal, kar se je držati dalo' Ln še malo več. Na mestu Je bil desni branilec s svojim odločnim startom in dobro taktično igro. O halffih ni mnogo povedati. Dokler Jim J« uspevalo držati igro po tleh, so dajali ton Igri, morali »o pa popustiti, čim je šla žoga nekoliko v zrak. V borbi s krili sta stranska krilca bolj poredkoma uspevala. V napadu Je omeniti trojico: Lube-Reiter iz trija in Grdiča na desnem krilu, prva dva kot tehnično izvežbana borca, slednjega zaradi njegove brzine, ki »e Je mnogokrat prav nevarno poslužil. Prvi gol je dal Jež v 23. min. po te«kl borbi za žogo pred golom Gradčanov. Vratar se je za pol sekunde prepoano spomnil, da bi lahko posegel v borbo za žogot medtem jo Je Jež hladnokrvno poslal v nezaščiteno mrežo. Povišal je Zemljič Se v drugi minuti drugega polčasa z volley-strelom po sijajno izpeljani kombinaciji. V 14. min. je nato Reiter predrlblal par protivnikov Ln lepo plasiral ob Btativl. Sodil je g. Lukežflč. Primorje : GAK 4:1 (3:1) Primorje; Logar — SrLntoorec. Bertoncelj I. — Zemljak, Pišek H. BoncelJ, 61am-fb-erger, Pupo, Jež, Pepček, Petelin. GAK; Jesenlčnik — Verbošek, Eoker — Kovarek, Fabijan, Ritter — Nemec, Lube, Reiter, Heubranjdner, Adamek. Drugo tekmo so črno-beli odločili v svojo korist sicer s prepričevalnejšim rezultatom, vendar v manj lepem stilu kot prvo. Bilo je jasno videti, de moštvo nI doraslo dvema zaporednima tekmama. To velja zlasti za one Igralce, ki so šele nedavno prišli iz naraščaja v prvo moštvo. Poleg tega tudi postava ni bila v prvem polčasu najerečneje sestavljena. Mlajši Pišek je bul na važnem mestu srednjega krilca čista zguba, ker ga sploh nI bilo videti na terenu. V drugem polčasu ga je nadomestoval Boncelj z mnogo večjim uspehom. ga zasledovalca ne vidita več, se je znova sklonil pod vlak in šinil tik ob kolesju na drugo stran. Še se je bilo treba izogniti nekaterim vagonom, ki so stali na stranskih tirih, potem pa se je odprlo polje in tam daleč zunaj se je zelenil gaj. Nekaj streljajev je do njega. Tja, tja se je uklenjeni Stijic vrgel v beg! Zasledovalcema je zastala sapa, Els-nerju je pognala kri v glavo. Benedik je pridrvel tik do njega. Komaj sta se spogledala, in že se je Elsner skokoma pognal na sprevodnikovo stojišče. Tako je imel širok razgled na polje. Videl je, kako beži Stijic, kako na begu z ukle-njenima roka buta ob lastni trebuh, kako se opoteka zdaj na levo, zdaj na desno, kadar preskoči jarek ali kotanjo. Samo še dobrih deset korakov poskoka — pa ga bo skril gozd v svoje varstvo. Brez prevdarka, strastno je Elsner vzel beguna na muho. Ustrelil je. Repe-tiral. Pomeril še drugič. In še je počilo tretjič in četrtič. Jovan Stijic se je opotekel... Samo še tistih osem, sedem korakov poskoka do gozdnega roba!... Ali, ko je za njim jeknilo tretjič, se je Jovan zgrudil. Pa se je spet vzpel na kolena... In je znova omahnil na tla. 2e je hitelo za njim nekaj vojakov. 2e je šumelo na šmihelskem kolodvoru, kakor da se je vnel požar. Jovan Stijic je ležal tik pred gozdom. Odpeli so mu plašč in bluzo. Po malem se ie onesveščpj. Oder-niU b« mu vai- co: krogla mu je bila vsekala v telo tik ob hrbtenici, med desnim kolkom. Rdeče se je po koži pocejala kri. Zasopihan je pokleknil ob njem Benedik, odložil puško, ogledoval rano in mrmral bolj sebi kakor ranjencu: — Strela neumna! Kaj ti pade v glavo! Pomlad ga je obnorela, norca! Tedaj je h gruči, ki si je dala opravka z ranjencem, prisopihal zmedeni Elsner. — Der Hund! — je siknil. A le ga Je bilo sram besede. Najrajši bi se bil razjokal. Tisti bradati frontnik je, otovorjen t nahrbtnikom in vso frontno opremo, stal poleg drugih radovednikov. Pomeril je Elsnerja z očmi. Na dolgo, v vsem pomilovanjem: A... ta je streljal! Otrokom puško pa norcem ogenj... kaj more biti pametnejšega na svetu? Elsnerju je znova butila kri v glavo. Stal je oprt ob puško in kakor skesan grešnik zrl v ranjenca. Vprav tedaj je Jovan Stijič na tleh okrenil glavo in ga pogledal z neizmernim prezirom. Potem so ga — uklenjenega kakor je bil — prenesli v bolnico. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Po bo^ve kakem naključju J« moštvo prišlo tekom prvega polčasa po mnogo slabši Igri v vodstvo 3:1, dočim Je v drugem polčasu poželo po neprimerno bolj ubrani ln Izravnani borbi samo en zgodl-tek. Napad je imel pri tem veliko smolo, saj je nekaj žog obtičalo na prečki, marsikaj pa Je naravnost čudovito držal zopet izbora i vratar. Najbolj uspešen Je bil v napadu Petelin z dvema goloma, dasi je bil v resnici najmanj aktiven napadalec. Poleg njega je bil precej slab tudi Pupo, ki je oči vidno prešibak za tolike napore. Dober ln priden pa je bil šlamber-ger, izpeljeval je z velikim razumevanjem poedine akcije. Včasih mora risklratl tudi kak strel na gol! Jež in Pepček »ta dala običajno dobro igro, zlasti Imponlra njuno sodelovanje, Pepček pa briljira s svojimi nenadnimi bombami. Njegov uvodni gol Je bil nekaj kapitalnega. V srednji vrsti se Je zopet razigral Zemljak. Sploh Je bil ta del moštva Sele v drugem polčasu, t Boncijem v «redl ln * Prevol-nikom na levi v polni formi ln dirigiral igro. Obramba Je bila bolj zanesljiva kot prvega dne, pustila je le redko nasprotniku do čdsteca strela. Gradčanl so izkoristili nasprotnikove slabosti v prvem polčasu in pTedvedll močno ofenzivno igro. Izdelal! si niso v napadu veliko situacij, še edini gol jim Je moral zabiti Pišek, streljali niso posebno. Tekom prvega polčasa so v dobri povezanosti t oaadjem pnodevajaM lepo ikomlbinactijsfco igro kratkih nizkih pasov, ki Jih niso nikamor privedli. Po stanju 4:1 sta se dala zapeljati najprej Nemec, potem pa še Reiter do surovih dejanj, da Ju je moral sodnik Izključiti. Od halfov je je najbolj ugajal Rlttct; niti srednji niti desni krilec nista bila kos brzLm nasprotnikovim napadalnim akcijam. Preostalo je mnogo dela ožji obrambi, v kateri Je bil sopet zanesljiv steber vratar- Dobro se Je boril tudi Verbošek, dočim je bil Eoker postavljen menda Lz zadrege. Tudi ta igra Je imela »koro Izrazit pr-veostvenl značaj. Potekla je v premoči Gradčanov v prvi polovici, v drugem delu fgre pa so domači prevladovali. Do konca Je ohranila oster značaj, bila Je pri vsem tem še dokaj fair, razen par omenjenih primerov. Zadnje minute pa so potekle precej mlačno. Soore Je otvoril Pepček 8e v prvi minuti po leagi po ročila, ki ga je bil sestavil inž. Urgon tedaj, ko je še mislil, da so petrolejski viri neizčrpni Inž Ugron pohiti v pristanišče in še v zadnjem tenutku dobi prostor na ladji, s katero potuje Delmonde v Evropo. Zaman se trudi Delmonde, da bi odvrnil inženjerja od potovanja Ugron je trdno odločen, da prepreči sleparstvo, in zahteva, da se mu poročilo vrne. Delmonde ne prizna resnice, čeprav je že sklenil prvi dogovor z družbo Europa Oil Co. v Berlinu, katere upravni svet ga nestrpno čaka. Za petrolejske vire se zanima še mednarodni špekulant Santoš, ki ima na ladji dva agenta. Njuna dolžnost je, da Delmondeja tako dolgo zadržujeta, dokler se Santos ne pogodi z neko ,denarai)k° ^ pino. Santos jima je obljubil nagrado 25.UUO dolarjev. Sibila, tajnica agenta Godfreya, opazuje Delmondeja in dozna, da namerava Delmonde naslednjega jutra z letalom zapustiti ladjo. To pove Godfrevu. Nihče ne sluti, da beži Delmonde pred Ugronom. Ta je po naključju videl, kako je Godfrey sirovo napadel Sibilo. ki je hotela preprečiti napad na Delmondeja. Ugron je ubranil Sibilo, ki mu je bila zelo všeč. Oba agenta se dogovorita, da bosta Delmondeia odstranila. Izvabita ga ponoči na krov ln Godfrey ga vrže v morje. Naslednjega jutra odleti z letalom z bro-da namesto Delmondeja njegov morilec Godfreiy. Sibila mora v tem času zabavati Ugrona. Na ladji vsi verjamejo, da je Del-mande poletel v Nemčijo. Ugron opazi, da ga hoče Sibila zavesti na krivo sled. Istega jutra javi ste\vard kapitanu, da je potnik Godfrey izginil. Godfrey medtem na letališču na njegovo največje presenečenje pričaka upravni svet družbe Europa Oil Co. in ga pozdravi kot direktorja Delmondeja. Direktor družbe Europa Oil Co. ponudi lažnemu Delmandeju 100.000 dolarjev provizije in ta se mu odloči, da pre-slepari Santosa in podpiše pogodbo. V tem se pojavi .Ugron. Oba morilca skleneta ubiti ga. vendar poslušata nasvet Sibile, ki Urgona na tihem ljubi in ga hoče rešiti. Prijavi Ugrona policiji kot Godfreyjevega morilca Ugron beži pred policijo, ker je spoznal, da ga je izdala mladenka, ki jo tudi on ljubi. Skoro se je njegova ljubezen že izpre-menila v sovraštvo, ko ga Sibila ponovno reši in mu dokaže, da je njegova tiha zaveznica. Z uradne potrjeno Delmondeievo radijsko fotografijo dokaže Ugron, da je Godfrey morilec in slepar. Godfrey pravkar hoče dvigniti v banki svojo provizijo, ko opazi, da je razkrinkan. Beži pred policijo v veliki tresor in se ubije. Tako postane Sibila prosta in srečna ob strani Ugrona. Forst — oproščen Pred dvemi leti se je Willyju Forstu pripetila huda avtomobilska nesreča. Blizu Mecklenburškega gozda se je hotel z avtom umakniti motornemu kolesu, ki je iznenada pridrvelo izza ovinka. Toda mo-tociklist je izgubil živce in se zaletel v njegov avto. Pri tem se je ubil, smrtno pa se je ponesrečil tudi Forstov prijatelj, ki se je v avtu vozil. Zadeva je prišla pred sodišče in Forst je bil obtožen uboja iz malomarnosti. V drugi instanci je bil zdaj oproščen krivde, češ da nesreče ni on zakrivil, čeprav je baje vozil s hitrostjo nad 100 kilometrov. Prodam tieeeda i Din davek 2 Din za 6lfro ali dajanje na Move 5 Din. Najmanjši TOeaet 17 Din Zelo poceni se oblečetc pri Preskerju Ljubi j*, ni. St. p«tm e* •la »t- 14. 133 6 Elektrifikacija francoskih železnic MtnisteT za javna dela Marquet je te dni predložil francoskemu ministrskemu svetu dekret glede javnih del. Dekret predvideva v prvi vrsti elektrifikacijo francoskih železniških prog. Pravijo, da bodo začeli s temi deli že proti koncu letošnjega junija, najpozneje pa v avgustu. 12 oken s šipami 1.16 1.60 in pletilni stroj »VVedermaon« 8/50, na dva nitOTgia«. oddelek »Jmtra« pod Sobo odda Seseda 5C para davek V Din ea šifro aU dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 13 Din Prostorno sobo udobno opremljeno, svetlo 6isto in miirao, s posebnim vhodom, parketom in eJek-triko par sto korakov od Zvezde oddam s 1. j-umijem stalnemu boljšemu gospodu. Na-slov pove oglas, oddelek ■Jutra«. 14-257-33 Stroji Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali (lajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj znamke »G'>l'umbu6« z okroglim 6olni6kom. uporaben ta kro-jač«. krojačiic« in ve-ziilje. šiva naprej in nazaj, zelo ugodno naprodaj. Na ogled prt tvrdki »Promet« v Ljubljani, Napoleonov trg 7. nas-protl KriževniSke oerkve. 13846-20 > Stalna 1934«. 14243-1 beseda 1 Din davek 2 Din m šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto Fiat 521 se ugodno proda tudi proti mesečnemu odplačilu pri garanciji. Kari Wrentschur, Marenberg. 14102-10 Vrednote Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlš znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po da j višjih cenah CERNE — iuvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 DIN Brinjevo olie pristno kupim vsako mnotalno. Ponudbi js navesti količino ter ceno postavno v dr overijo A. Florjančlč, Ljubljana. Sv. Petra c. 19 14137-8 Rabljen biljard prodam. Vprašati Cuček. Ptuj. 14093-« Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pridnega učenca poštenih staršev, v trgovi oo mešanega blaga sprejme Stanko Lenarčič. Xora vas pri Rakeku. 13918-44 ZA ČRNE PRIŠČE Ln nečiste čire (karbunculus, furunculus) O delovanju »Fitonina« pravi dr. J. N.: Z »Fitoninom« ima sam sijajne in nepričakovane uspehe. Pri nekem bolniku s kar-Dunculusom (nečistim čirom) se je stanje bolnika, ko so se že pokazali znaki zastrup-Ijenja, izredno popravilo že tretji dan p« uporabi »Fitonina«, a v 15 dneh je pri zdravljenju z i>Fitoninom« ozdravel popolnoma. Steklenica Din 20.— v lekarnah. Pc pošti dve steklenici po povzetju Din 50.— Poučno knjižico št. 14 vam pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78 (Reg pod br. 1281 od 28. VII. 1933.) Komfortno stanovanje na Miklošičevi cesti, kompletno, 1. nadstropje, sestoječe i2 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice in vseh pritiklin, se odda 1. avgusta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4442 GOSPA! Negujte Vašo kožo zjutraj in zvečer... z nekoliko vate, namočene v mleko »IN-N>OXA«. Iznenadeni boste, kako bo vata pobrala mnogo nečistoče. Ta preprosti postopek, če ga boste redno izvrševali, Vas bo uveril: 1. da mleko »INiNOXAc čudovito varuje kožo; 2. da do dna izčisti kožne rore ™ to mnogo bolie kakor milo, in da kože ne draži; 3. da omogoča koži nemoteno dihanje; 4 da z nekimi določnimi primesmi racionalno prehranjuje kožo, io dela gladko, zdravo, ter io spravi dejansko v »mlečno« stanje. Zdrava koža je edina tajnost drivne poMti. Puder in šminka le nepopolno prikrivata, včasi pa še celo povdarjata napake utrujene in izsušene kože. Nasprotno pa proizvodi »FNlNOXAc povečujejo lepoto gladke kože, ter ji dajejo resnično diven sijaj. Mleko Innoxa M ŠMINKA! Krema in puder »INNOXAc izpopolnjujeta blagodnejni učinek mleka >iMNOXA« Dobava se v vseh parfumerijah, drogerijah n apotekah. Telefon 2059 Premog Karbopaket« drva in ko^ nudi POGAČNIK Bohoričeva alica Tovarna lesenih pet I \ in kalupov - Industrij. Trgovskega k. d. v Zaječaru se odda v zakup s strani upravitelja stečajne mase Mike Miloševiča tod. -eventuelno se tudi proda. Glede pogojev se je Milana Stevanoviča. advokata v Zaječaru. obrniti na 4727 t V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast &osip JCcstanievec vadnlški učitelj v p. ln plsateli danes po dolgotrajni bolezni v 71 letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mimo preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne a. t. m. ob 15 ^ iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. MARIBOR, dne 30. maja 1934. Žalujoče rodbine Konstanievec-dr Trsteniak-Valent.č .am JezerseiL t* inserauu aei je Zgovoren Alojz Novak_ Vsi v Ljubtjam