122 I/, prakse za prakso ARHIVI XXH 1999 UDK 025.7 konservu an »c in restavr -aiije mat1- li H knjig župnije Korte STANKA (jRKMAN Konscrviniujc knjižnih blokov V letu 1^98 smo zaceli v. konservatorska elela na hudo poškodovanih matičnih knjigah v lasti župnije Korlc nad Izolo. Do polelja 1999 sme s kenservalorsko-rcslavralorskiiui posegi obdelali knpž.nc bloke XX matičnih knjig Rekonstrukcija vezav bo opravljena po postopku skeniranja. Knjige so bile v zelo slabem stanju, saj so bile daljše obdobje hranjene na izjemno vlažnem mc-sln (med drugo svetovno vojno dalj časa zakopane). Vlaga je povzročila razvoj plesni in kc-nuj:;ki razkroj papirja in zapisa. Vse kniigc so bile tako poškodovane, da uporaha ni bih mogoča. Ker bi se ob vsakem nadaljnjem, tudi mini maluem rokovanju stanje objektov samo poslabšalo, smo gradivo prevzeli in obdelali kot prednostno nalogo. Konscrvalorsko restavratorski po siopki so bi i i W5di močno preperclio listov izjemno zahtevni in dolgotrajni. Ker so matične knjige zelo pomembna kale gonja arluvj;kega grabiva, poleg tega pa so raz nicroma veliko v rabi, in ker so listi, tudi po ko nservatorsko-restavratorske m no^egu, prcccj mehansko občutljivi, smo sc z naročnikom domenili za izdelavo nadomestnih kopij, s katerimi bi zaščitili originale Tako smo sc domenili, da konservranc knjižne bloke nred vezave presna memo. Zaradi slabe čitljivosti zapisa iri zaradi velikosti, ki jc večji od A3 formata, smo sk.ipno z. naročnikom ugotovili, da jc za lo gradivo verjetno najboljši način znščitne kopije skcniranjc. Po končanem skeniranju, lc-to zaradi slabe čub vos i i poreka razmeroma počasi, bomo na knjigah opravili še drugo fazo dela. to je reko nstriikci' o vezav Konscrvatorsko-rcslavratorski postopki knjižnih blokov so bili zaradi izjcnmo preperclc pisne podlage zahtevni in dolgotrajni Prav za reševanje tega gradiva smo izpopolnih postopek kon-serviranja papirnih listov s strojem /a dolivanje celulozno pulpc in s tem zmanjšali število po rabljenih delovnih ur približno na četrtino. Kliub-temu smo za vsako knjigo v povprečni porabili več kol sto delovnih ur. V nadaljevanju so navedeni sbematski podatki za dela na posameznih matičnih knjigah, natančneje pa je opisan konser^atorsko-restavra-torski postopek pri knjigah STATUo ANI M A RUM o? 2. pol. 19. sto! (cv št. 81/97) in KRST NA KNJIGA 1816 1855 (,:v. št. 8?/97). T, knjigi sta bili, predvsem zaradi poškodb in slabše, kakovosti papirja, najzahtevnejša objekta v sku jini poškodovanih matičnih knjig iz župnije Ko rte. Podatki o objektu, ki smo ga restnvrinili 81/97 Nrslov: Status animariurn, 2. pol. 19. stol. Vrsta' Matična knjiga - rokopis Lastnik / Naročnik: župnija Korlc / škofija Koper Število listov: 140 Format. 460 x 315 cm Stanje pred restu vri ranjeni Fdcn na. logoslejših vzrokov poškodb na klasičnem arnivskcin in knjižničnem gradivu je vlaga H krni z drugimi atmosferskimi vplivi povzroča propadanje knjige. S povečano vlago sc pojavlja tudi plesen, ki jc ?*] ni mogoče odstranili z nobenim sredstvom, ki ne škodi gradivu. Navadno prodira vlaga v staro knjigo, pisano ali tiskano na ročno izdelanem papiiju, postopno in tudi takrat, ko robovi že precej pmpadejo, lahko ostane notranjost knjižnega bloka še sorazmerne zdrava - poškodba ostane lokalno omejena. Pri matični knjigi lahko zagotovo rečemo, da jc biia knjiga dališc ohdobjo izpostavljena vlagi, ker so bili listi, predvsem na spodnjem desnem delu. povsem picpcrcli, ali pa so sc že izgubili. Listi celotnega knjižnega bloka so bili zelo uma/ani in zguba/.i. Papir ic izgubil mehanske in kemične lastnosti, k: iib jc imel ob nastanku. Knjigo je bilo povsem nemogoče listati. Poutupck rcstavriranja Razvez Hrbol knjige jo b i zelo poškodovan. Ostankj veza\c so bili opazni lc na spodnjem delu 1'a^iiiiraujc V restavnranje knjig sodijo dela, ki so po trebna, da knjiji vrnemo obliko, primerno za njeno uporabo, poleg tega pa se moramo čnu bolj približati stanju, v katerem jc bila knjiga v nepoškodovani podobi Od stare knjige jc treba uporabiti vse dele. k- so še uporabni, in sicer na enak način in na istem mestu, kot so bili prvotno uporabljeni. Zato je treba v knjigi vse tlele označi i. ARHiVI XXII Bn Iz praksi, za prakso 123 Stanje pred rc.Ua vri ranjeni Suho čiščenje Težava jt naslala žc takoj na začetku, ico je bilo treba "oštevilčili posamezne lis e. Zaradi njihove prcpcrclosli je bilo treba naj'i pt.ucrno mcslo, na kdcreiu pozneje pri nadaljnjem postopku konscrvalorsko-restavralorskoga po stopka paginaetja ne bi zbrisala. J^ivadmj paginiramc '.isle vedno na islem delu (ali desne, spodaj ali desno zgoraj) tn pa nismo imeli sistema. Izbrali smo mesta, ki sc se nam zdela najmanj prep ada, ker na prepjrela mesla ni mogoče pisali, ali pa ostane svinennc na površini in se potem pri suhem čiščenju hitro zbrise. Čiščenje Zaradi prepcrclosli papirja je bilo suho čiščenje zj<\mno zahtevno. S knjižnega bloka smo prah previdno odstranili z valo, pri tem pa pazili, da nismo poškodovali površine papi:ja, ker tu s tem lahko izgubili del zapisa. P.i pre perebh delih smo morali pazili, Ua poškodovani 124 I/, prakst za prakso Mi H l v. XXII 1999 delci niso odpadli. Problematično jc bilo tudi mokro čiščenje, ker sc pn pranju papir razteza m jc velika verjetnost, da sc na prcpcreli h delih ra/:lrga. Obstajala jc tudi nevarnost, da bi prcpcreli dclci odplavili oziroma odleteli. Po premisleku smo sc odločili za nov način mokrega čiščenji" na posebni tkanini, iz sintetičnih vlaken (polipropilcnski lile). Deb;la je približno eentimeter in deluje na osnovi kapi larncga vleka. Za pranje na tkupim smo sc odločili predvsem zato, ker jc pranje v kopeli za tako poškodovano gradivo preveč tvegano, saj prcpcreli delčk z lahkoto odplavaio. Pri mokrem čišccnju jc pomembno, da sc papir popolnoma onioči, sicer labke nastanejo vodni robovi. Pranje na tkanini omogoča papirju, da sc enakomerno omoči hkrati pa mu jc tkanina podlaga, ki preprečuje, da bi list plaval. Tkanino smo do polovicc dobelinc položili v vodno kopel. Nanjo smo položili tanko sintetično tkanino, t.i. holilcks. nanj pa objekt posamezni list iz knji gc. Iz. mokrega objekta so nečistoče migriralc v tka lino m naprej t vodno kopel. Nečistoče so sc spirale z. meniavo vode v kopeli. Zc:o pomembno je, da sc zelo poškodovan objekt že v suhem stanju pravdno naravna na tkanino, ker ga potem, ko sc n;rvlaži, ni mogoče več premiki j. Postopek praflji smo malo pospcsMi, .11 siter nismo menjali samo vode v kopeli, ampak smo izp.-^ali oz. menjavali (udi tkanino. Ker jc pi. postopku dolivanja cclttloznc pulpc i/jcmno pomembno, da so objekti povsem očiščeni, smo posamezne lisic, vložene med tkanino holilcks in položene na poševno ležečo oporo, šc luširnli Pn tuširanju jc pomembno, da med holi leksoni in in objektom ni r.rakii, ker sc drugače objekt laliko poškoduje. L : med listom in I10-litekstom ni /raka, sc mokri 1 si sprimc s lioli tekstom in ga labko brez bojazni, da bi sc delčki objekta premaknili, lusiramo ali prenašamo. Dolivanje ccluloznih vlakcu Opranim listom smo na stroju za dolivanje pnlpc manjkajoče dele dopolnili s celulozno pulpo - lo jc suspcnzija celuloznih vlaken, z katere sc i/dcluje papir. Uporabili smo mcšanico vlaken iz. evkaliptusa in bombaža. Vlakna smo že prej obarvali z. alka-lijskimi barvami. Stroj za dolivanje s pnlpu |C sestavljen z. Ireh posod. V prvo po.iodo damo snspcnz.ijo vlaken, ki jih nato prečrpamo v drugo posodo, v kateri imamo na mrežici pripravljen li.^t kL ga želimo dopolniti. V tretji posodi, povezani s kompresorjem. pa ustvarimo vakum, ki povzroči pre hajanjc vlaken na manjkajoča mesta na objektu, ki ga obdelujemo. Po končanem nlitjn objekt skupaj zJ podlago prenesemo na vakuumsko mizo na njej ousesamo odvečno vodo. Sočasno pa objekt s čopičem prt maže m o z. mešanico lepila in kalcijevega bilro- ksida S tem ga utruimo in mu povrnemo alkalno zalogo. Kol lepilo najpogosteje uporabljamo zmes škroba in inelilccluloz.c. Ker suki med starim in na no"o ustvarjenim papirjem med sušenjem radi odstopijo, lake predele dodatno utrdimo s tankin japonskim pa pirjem (npi JAP1C0 611 140) Dolivanje na pulpi Sušenje, ravnanje Tudi sušenje ic zelo pomemb^na stopnja pri konscfininju prcperelih I slov Dobre jc. da sc objekt čim počasneje suši. Objekte sušimo in ravnamo med bombažnimi tkaninami obtežerani z deskami, tako da na vlaženc bombažne tkanine incnjujcmo s suhimi Ker so imeli listi zaradi tkanin, ki jih 11 po-rattljamo kot podlago med postopkom dolhanja pulpc, grobo strakluro. smo suhe objekte znova gladili med sil ikonskimi paprj' in uh za kra|ši čas ohtežib v presi. Pregled 111 ocena rezultatov Postopek restavriranja na pulpi jc hitrejši v primerjavi s starejšo metodo ročnega icstavri ranja - za delo porabimo približno tretjino manj časa. Knjige pred re.stavriranj;m m bilo mogoče uporabljali S postopkom rcslavuranja smo krj. gi delno vrnili nekdanj- videz, pri Čemer nismo prikril i meje med izvirnikom n dopolnjenim del01 n Najpomembneje jC, da jc knjiga spet primerna za rokovanje z uporabnikom ARHIVI XXI. -999 I/, prakse za prakso Pranje na tkanini S ki1: p Za üelo na pnlpi «ko zahtevnega obiekta je treba imeti veliko potrpljenja, nekaj /nanja ir delovne KknSnje, Delo jc bilo limsko.Opraviii svtu ga Slanka Grk man m Malcja Kolar in zani porabdi 150 ur •/nSAMMl-NYASSUNO KONSERVIERUNG UND RFSTAURII-RUNG VON MATRIKliN DFR PFARRF KORT. Im Iahte 199Ü begann man mil Kopservicnings-.ubeiien an den siark beschädigten M .-Unken, die sich im liesil/ der Pfarre Körte bei Izolc befinden. Di'; Hiiclicr waren in einen. Maße beschädigt, daß ihre Verwendung mein mehr nii ^lich jdh'r, Kon.;crvierungs- und lie stauncrungsvcrfahreii waren infolge der stark ver witterten Blattei außerordentlich ampnichsvoll oder /eil raubend. Zur Restaurierung des erwähnten Arcliiv-matcrials wurde das RcraaurLerungsverfahrcn mit der Maschine zur Zuführung von Zcltstoffirark vervoll släiKiigi. ]ni vorliegenden Artikel wird das K