posmmrA rATSAonAÄA. I €»> < 1 EFaiih'äBei-MA'E'lW. I-IjTB' T»G-0'W'IW0 ŠTEV. 15. , ©BBÄTBT UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/L - TELEFON INTERURB. 174. LJUBLJANA, DNE 24. APRILA 1931. IMOB^TBISO. H LETO III. Sä uradni, trgovski, pis- H 'jLJf meni, ovojni, svileni, Ä Ä äA prepisni, ogljeni itd., pisarniške in šolske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške RAZ G LEDNICE kupite najceneje pri tvrdki Ivan Gaj šek, papirna trgovina LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 2, pol. Prometne banke. Trgovina z Nemčijo! Import TRIGLAV Export DRESDEN-A. Zinzendorferstr.2b. Brzojavna adresa: „Triglav“ - Dresden. . Tel. št 10 510. Največje ugodnosti! Nameravamo kupiti večjo tovarno za klobuke v Ljubljani ali okolici. Cenjeni dopisi pod „B r a r i s" na upravo „Jugoslov borze“. iz kovanega železa 601 obsega 30 kg težke, le STAVBENA DVIGALA za 800 kg nosnosti, 400 kg1 Kč 2900"— za komad, 1500 kg nosnosti 550 kg lastne teže Kč 3700'— komad. ===== Od mejne železnične postaje Bfeclave nudi Ostravsky obchodni Merkur, Mor. Ostrava Ceskoslovensko. Enonadstropna trgovska hiša v manjšem prometnem mestu v Sloveniji se vsled izselitve iz Jugoslavije ugodno proda. Dopise se prosi pod „Barvanje“ na upravo „Jugoslovanske borze“. Vsebina 15. številke: Razvoj in ureditev naše valute. — Slovenija — jugoslovanska Švica. — Premogovna kriza na Angleškem. — Banke in kmetijstvo v Ameriki. (Konec.) — Narodno gospodarstvo. — Iz malega raste veliko. (Povest. Dalje). — Novoustanovljena podjetja. Razvoj in ureditev naše valute. Dr. Fran Ogrin. Eden najvažnejših pogojev z.a tndiio državno in narodno gospodarstvo so urejene notranje razmere. Dokler teh nimamo ni misliti, da bj se 'mogli izkopati iz današnje gospodarske kaiami-tete. Najvažnejši gospodarski problem, ki se ga moramo takoj po sprejeti ustavi lotiti in ga stop-niema — sicer bi bili gspodarski »tresljaji prehudi — rušiti, je definitivna ureditev valute. Z valutnim 'vprašanjem se pečamo iže nad 2 leti in'iimamo že tretjo fazo iza seboj. Najprvo smo hoteli izivedeti. tolika je cirkulacija kronskih bankovcev v bivših avstro-agrskih deželah. V ta namen se je odredilo žigosanje, ki naj bi tudi izabramjevailo nadaljni dotok bankovcev iz Nemške Avstrije ;in Madžarske. Ker pa smo izvršili žigosanje talko nepremišljeno, da smo poverili s tem delom vse občine, dalje, davčne urade in denarne zavode, je prišlo toliko raizinoviistnih, zamazanih in slabo čitljivih pečatnih odtfskov na uibog kronski papirnati denar, da je bilo ponarejanje igrača. To je imelo za posledico velikansko inflacijo kronskih bankovcev vsled uvoza iz Nemške Avstrije m Madžarske, na eni strani, na drugit strani pa forsiran izvoz živil, verižiiištvo' in navijanie cen brezvestnežev, ki so 'izraibljaM nastali položaj. Šele čez dalj časa je prišla prepoved uvoza nežigosanih bankovcev in uporabe teh kakor tudi zlorabilo žigosanih. Bilo je prepozno. Sicer pa se državna uprava v svojih permanentnih denarnih stiskah niti sama ni ravnala vedno po gorenji prepovedi. Korak naprej smo storili v decembru 1919., ko smo ikolkiovali kronske bank ovce raz ven eno-in dvokranskih. Od kolk o vanja pa sp bili izvzeti nežilgiosani in očitno zlorabilo žigosani. Kolkovauje je bilo izročeno ijako omejenemu številu zavodov, in razventaga je dobila vsaka vrsta novčanic poseben kolek. Ponarejanje je bilo tedaj malo težje, vendar pa so začeli tudi sedal kmalu krožiti bautovai s ponarejenimi kolki raznega izvora. Celo 1919. leto se je bil boj za to, v kakem razmerju naj se zamenjajio krone za državne ali banske dinarje. Slovenska in hrvaška javnost je zastopala večinoma stališče, da se mora izvršiti zamenjava al pari t. i. 1 : 1 in da bi učinkovala zamena po kakem kurzu (1 : 4) uničevalno za narodno gospodarstvo (uničenje 3U premoženja, draginja.) Zagovorniki posestnikov srbskih bane. denarjev so zopet dokazovali, dia ima dinar na-pram kroni veliko večjo vrednost, ker je krit, kar da kaže tudi faktični in uradni tečaj dinarja. Proti temu tečaju se je zopet ugovarjalo, da je le umetno narejen na oči vidno škodo kroni. Smatra se lahko, da se je zadevni dokaz doktor Janko. Hhtin-u, izvedencu na);e mirovne delegacije v ■ Slovenskem Narodu z dne 31. XII. 1919, Bukove prage I za državne železnice, normal, oblika 2/2 a, 1360 komadov, postavljenih na kolodvor Litija., proda grajska uprava Grmače, pošta Šmartno p. Litiji, kamor so ponudbe v zaprtih kuvertah pod nadpisom „ofert na prage“ do 30. aprila t. !. vposlati. Šivaće strojeve najbolje svjetske tvornice „Kayser“, iz Njemačke, prodaje uz jamstvo, na malo i veliko, postavno željeznica Sisak: trg. tvrdka Ivan Horvatič, sisak. FRANCOSKO - SLOVENSKI ŽEPNI BESEDNJAK ZA TRGOVCE IN DIJAŠTVO i IŠČE SE ZALOŽNIK. DOPISI POD „BESEDNJAK“ NA UPRAVO. Nudim trgovcem po najnižjih cenah Kanafase, cena za meter Kč. 14’—, Oksforde za srajce, cena za meter Kč. 14'—, Zefire za srajce, cena za meter Kč. 14'—. Dalje bele in barvaste žepne robce, rute za na glavo, potiskano blago za predpasnike. HyljaM TproBUHiua no HajunacHM nenama: Ka-nacjjace, nena sa Merap Kn, 14'—, Okcc^opäc sa Komy^se, nena sa wexap Kh. 14'—, 3e4>npe saKO-myjhe, nena sa inerap Kn, 14'—. Jtaa>e 6eae n mapene Mapaumne, jara-MaKe, HamTaMnany po6y sa nperane. FRIDERIK KUDELKÄ TKALNICA ČERVENV KOSTELEC, ČEŠKO. „OST- EXPORT“ Organ für den :::: Waren-Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo :: :: :: :: Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji, izhaja v Berlina. Zastopstvo :Änoatna ekspedicija AL JATELIÜ, Ljubljana, Kongresni trg 3. Čitajte Jugoslovansko borzo! Orodje, okove za pohištvo in stavbe nudi najugodnejše Rudolf Kmen, Dunaj Wien V. Margarethenstr. 110. Zahtevajte vzorce. Priporoča se tvrdka JOSIP PETELI, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles. Proda se vila v bližini Celja, zgrajena I. 1915, enonadstropna, z vrtom, krasna lega, 8 sob, kabineti, kopalnice, pralnica i. dr. Kupec se lahko takoj vseli. — Ponudbe pod „Blizu železnice“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3. uratfn* plakate-"REK LAM N E-RIABE* OmUTKE-VAROV-ZNAMKE/IMEMA-DI-PLOHE- MODERNO IvOVOJNIDO-ETlKETE ' KLtfEJE-OJKRBI- i š* gg S 1 # * s m M %' I üulqma: UUBUANA št. 255 posrečil. On preračunajva dolgove prejšnjih avstro-oigrsleili dežela na 13 milijard 'K, Srbije pa na 9 milijard dinarjev/ On piše: »Pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da obstoja nad polovico dolga osvobojenih krajev baš v kronskih bankovcih, za katere ni treba plačevati nobenih obresti. To z-a kurz krone naspram dinarju skrajno ugodno razmerje je za njo še mnogo ugodneje, ako se pomisli, da imamo v Sloveniji in Hrvatski kolikor toliko urejen davčni sistem, v Srbiji pa še ne. Z ozirom na mednarodno plačilno bilanco navajamo le, da je ves srbski državni dote umeščen v tujini in da ie za njega obrestovan j e plačati po sedanjem kurzu dinarja letno 450 milijonov dinarjev. Nasprotno pa je več nego polovica dolga osvobojenih krajev (bankovci) sploh brezobrestna. drugi del (vsa vojna posojila in velik del (predvojnega dolga) pa je umeščen doma. — Naš izvoz gre za enkrat skoro ves iz oisvoboje-niih krajev, uvoza pa najmanj dve tretjini v Srbijo. Večja industrijska podjetja so v obeh slučaj,ih večinoma v tujih rokah. Od leta 1919. je bilo že veliko tujih podjetij deloma ali popolnoma nacijo,naliziranih. Ako nam tudi niso na razpolago natančne številke, je iz rečenega vendar jasno, da je plačilna bilanca novo osvobojenih krajev neprimerno ugodnejša, nego srbska, prva je neverjetno aktivna, druga pa v sled vojnih strahot, ki so nam prinesle osvobojenje. pasivna. Seveda nismo pri tem šteli v dobro vojne odškodnine. ki jo dobi po versaiillski pogodbi Srbija. Tretja faza v reševanju valutnega vprašanja je začela z ministrskim sklepom z dne 12. januarja 1920. Uradni komunike o tem se je glasil: 1. Finančni minister more takoj začeti s pretiskavanjem novčanic, ki so bile naročene povodom valutne reforme, na ta način, da se mora na vsaki novčanici označiti na obeh straneh iznos V kronah v razmerju en dinar je štiri krone. 2. Finančni minister se pooblašča, da začne jemati iz prometa današnje kronske in dinarske navičartice rv svrho zamenjave z novo kronsko-dinarsko novčanico, kakor hitro bo imel zadostno množino novih novčamic na razpolago. 3. Kronske novčanice p,o eno. dve in deset kron -ostanejo še nadalje v prometu, dokler nove kronsko-dinarske novčanice v istem znesku ne pridejo v promet. 4. Z ozirom na to. da je v enem delu našega kraljestva udomačena krona kot merilo vrednosti, a -v drugem dinar v isti lastnosti, zato se bo v državnih blagajnica,h nadaljevalo obračunavanje v obeh denarnih edinicah. 5. Čim s,e današnje kronske novčanice avstro ogrske banke in dinarske novčanice Narodne banke vzamejo iz prometa, postanejo nove kron-sko-dinarske novčanice Narodne banke kraljstva SHS edino in obče zakonito plačilna sredstvo. Plačevalo se bo torej z eno ,in 'isto novčanico brez ozira na to. v kakšni denarni edinici je izražena vsota, katero je treba plačati. 6. Vrednost v zlatu ene in druge denarne edinice se bo odredila svoječasno s posebnim zakonom. Iz načrta se je raz videlo-, da je relacija 4 -K za 1 dinar gotova stvar, klub odporu slovenskih in hrvaških gospodarskih krogov. Slabe posledice so bile: ,zmanjšanj e bank o v-ske cirkulacije v nepravem času. povečanje draginje, nejevolja kronskih posestnikov, ker zgubi 3li svojega papirnatega premoženja, ako ostane označena relacija končna. Nadaljnje posledice valutne reforme pa so še sledeče: 1. Ostalo je še vedno dvojno denarno štetje v državi. Da to ni moglo pospeševati naše politične in gospodarske konsolidacije na znotraj in da je to škodovalo našemu političnemu ugledu in gospodarski veljavi v inozemstvu, je jasno. 2. Se je bil in še se bije boj za vrednost krone in dinarja dalje, s čimer se slabi edinstvena -ideja, če tudi ie za enkrat to razmerje že rešeno s formulo 1 : 4. 3. Je trgovski promet s štiinikratniki: 80. 200, 400, 4000 K otežkočen. Torej kaj in kako? Mi rabimo res eno valuto, en denar, popolnoma enotno edinico. pa nai se Imenuje dinar ali krona ali pa tudi drugače. In če ie res srbski bančni dinar več vreden, kot ie bila naša žigosana — kolkovana krona. — dr. Janko Hacin je dokazal nasprotno — potem imamo ta-le izhod: Grajščinsko posestvo z moderno lesno industrijo. Velik krasen gradič, z vsemi udobnostmi opremljeno gospodarsko poslopje, 126 oralov, velik mrtvi in živi fundus instruktus, dalje popolnoma opremljena tovarna za izdelovanje lesa, industrija pohištva z bogatim inventarjem modernih strojev in orodja, električna razsvetljava in končno še opekarna, proda se vsled družinskih razmer. Najnižja cena 1 in pol milijona dinarjev. — Resni ponudniki naj izvolijo nasloviti tozadevne dopise pod „Najboljša naložba kapitala“ na upravništvo „Jugoslovanske borze“ Ljubljana. Najfinejše ultramarlnovo v krogljicah In prahu ;;; plavilo 6Ä.*.IX' F. Turin, Celje T rgovci! POZOR! T raf ikanti! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Tovarna za kovinasto blago, — železolivarna TaopHHiia aa KOBimacxy [ po6y, [acejbesoJiHBapna Pazderka i drug, Vyškov, Čehoslavija nudi po konkurenčnih cenah namizne tehtnice, zmožne za cimentiranje, kuhinjske tehtnice, urne in ročne tehtnice, mlinčke za mak, kruh in meso in drugo kuhinjsko opremo. — Dobavlja vsakovrstne sive odlitke in izvršuje vsa kovo-tlačiteljska dela. Odpremo večjih naročil oskrbuje franko državna meja. Zahtevajte cenike! nyba ys Komcypemme neue: Bare aa ctojic, cnocočne aa bhmchth-pa&e, KyxH&cice Bare, carae h , pyine Bare, Manne aa Max, xpyx h Meco h ocrajry Kyxnn>-cxy onpeMy. HoöaBJba CBaKOBpcne chbc oäjih-Be re HaBprayje cse KOBHHCKOIHTaMIiapCKe paflH>e. OrnpeMy Behnx Hapyyöa oöaBjta c^pan-KO ÄpxaBHe rpamme. TpaxHTe ueHHKe 1 Proda se večja množina, krog 20.000 komadov „Drainage cevi“ premer 8, 10 in 13 radi pomanjkanja prostora po ceni K 1'50 za komad. Informacije daje veletrgovina M.OSWATITSCH, Celje. Nočne lučke po 24 kosov in več v lesenih škatlicah ceno na prodaj. Heinrich Kohn, Praga, V. ul. Elisky krasnoh št. 9. Domača tvrdka. Solidne cene. Velika izbira izgn-tovljene obleke Ljubljana Prešernova ulica 9. Hajnovejči kroji. Točna postrežba. vseh vrsi za gospode, dame in ■ otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga \ za molke obleke, s površnike in sok- » nje, dalje vata za krojače v kosih « in na metre. S ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Oi ■* Mostna tehtnica znamke Schember za tehtanje naloženih vozov do 5000 kg s patentiranimi skalami in napravo za registriranje teže, 4.5 m dolgim in 2.2 m širokim hrastovim mostom, patentirano napravo proti poškodbi oglov, želez, okvirjem, v tvornici preizkušena. Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Brnska industrija predpasnikov (kecelja) Wodak & spol BRNO Starobrnšnska 9/11. Češkoslovenska. Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. — Spreten zastopnik se sprejme. * ■ 1 V • 1 razimo agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu »»Jugoslavenske burze“. Prvovrstno fevdalno posestvo z veliko, odlično grajščino v slogu „Renaissance“ z angleškim parkom, lepimi velikimi gospodarskimi poslopji, z živim in mrtvim inventarjem se proda. Posestvo slovi kot eno najlepših na Spod. Štajerskem ter je posebno prikladno za sanatorij. Leži v S a v. dolini in meri 110 oralov. Najnižja cena 6,000.000 kron. Resne ponudbe pod „First Class“ na upravo našega lista. Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v „OST-EKSPORTU“ listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Iščemo agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo »Jugoslovanske borze“. Ustvari se popolnoma nova edinica. za katero se zamenjajo krone al pari. še preostali srbski bančni dinarji pa v razmerju, kakor se to za prav spozna, recimo 4 : 1. Na ta način -bi se dobilo pri zamenjavi toliko novih edini c, kolikor kažejo sedanje kronsko-dinarske novčanice kron. Vsi dolgovi in terjatve v kronskih deželah bi ostali številčno nespremenjeni, dočim bi se v dinarskih deželah zvišali štirikratno. Namesto prejšnje edinice krone ali dinarja bi se pripisala nova. Ker kažejo srbske dežele manjši gospodarski naisvoj. kakor preč-anske. bi se o.ndotne trgovske. -denarne in poslovne -knjige sploh popravila -z malim trudom, kakor bi ga bilo treba za pre-čanske pokrajine, ako nad -obvelja kot končna relacija med krono in zadevno enotno edinico 4 : 1. Rnako mnenje je zastopal neki pisatelj pred kratkim v Slovencu. Na ta način bi tudi -popravili najhujši vzrok notranje politične napetosti im preostalo nesoglasje med plemeni. Ako bi se nato Luokaza-lo. da imamo preveliko množino bankovcev v prometu, hi cirkulacijo lahko 'zmanjšali z raznimi odredbami, z oddajo premoženja, z državnim posojilom itd. \ Taka končna ureditev našega valutnegh vprašanja se da radi tehničnih in drugih ovir izvesti seveda šele v par letih. Vsako nepotrebno zavlačevanje po-menia milijardne izgube za naše narodno gospodarstvo. Zamenjava perperov v Črni god in n ožigosanih bankovcev v novo osvobojenih krajih 1 v Dalmaciji ne sme ovirati glavne naloge. Obenem z enotno novčanico bo ustvariti tudi enotni kovinski drobiž, ker sedaj kroži najmanj petetovrstni Nemška odškodnina Jugoslaviji. Jugoslovanska Borza je.svoj -čas svetovala, naj zahtevaimo od Nemčije namesto nam priznane živine predmete, ki jih sami nimamo. No, sedaj je prišlo ministrstvo na to. Od Nemčije bomo prevzeli kot -odškodnino 100 lokomotiv in 2000 tovornih vagonov. ■awaBnBDgaanROwniPiagTBDBaBnBPBa Ljubljanski vel. POZOR! vzorčni semenj Ljubljana. 6.—20. avgusta 1921. ■aeoBOBnHneiMDanBnBnBaeoBnBnaine Slovenija — jugoslovanska Švica. ,Priznano je, da so -evropske Alpe naikras-nejše pogorje na svetu. Na tej božanstveni prirodni krasoti ima svoj delež v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških -planinah tudi Jugoslavija. Dolino Save -od Kranja do Planice imenuje angleški prirod-oslovec Sir Humpry Davy najlepšo dolino Evrope. V tej dolini se nahaja znano Bled-sko jezero, biser prirodnih krasot, ki ga imenuje pesnik Prešern »podobo ratja«. Bled (510 m) je letovišče zdravilišče in toolpališče prvega reda z najdaljšo kopališko sez-dno v Alpah. Jezerska voda ima poleti do 28° C. Tu -je zdravišče z zračnimi in Mučnimi kopeli po sistemu Švcirja R Adija. Ne daleč'od Bleda ie diivjenomantična soteska Vintgar s 26 m visokim slapom. S -postaje Bled vozi železnica skozi prekrasno ozko alpsko dolino na Bohinjsko Bistrico (507 m) znano letovišče z duh -in telo osvežujočim. ozotnapolriim -gorskim Brakom, obdano od gorskih velikanov, nad katerim kraljuje Triglav (2865 m).. Blizu Bistrice se naJhaia sloviti biser Julijskih -Alp Bohinjsko jezero (523 m) -s kristal-nočisto vodo. Divna lega jezera v tihi gozdnati samoti pod navpičnimi stenami in s smrekami obraščentai griči ge nepopisna. Odtod pelje pot ob jezeru mimo hotelov Sv. Janez. Sv. Duh in Zlatorog k slavnemu 58 -m visokemu slapu Savice — k izviru Save. Od Savice vodi drzna pot k sedim, e rim triglavskim jezerom. Izhodišče na Triglav ne železniška postaja in -znano alpsko letovišče Mojstrana 650 m (Dovje 703 m). Od tu pelje pot v najlepšo dolino Julijskih alo v Vrata s prekrasnim slapom Perič-nikom. Ob koncu te doline se nahaja udobni turistovski hotel (1015 m) pod 1000 m visoko gro- terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga H. Trebar Ljubljana Sv, Petra c- 6. Telet. 539. Na prodaj manjša oprema za tovarno slamnikov z vsemi pripadajočimi stroji, surovinami in zgotovljenim blagom. Dopise pod „G. L. 1000“ na upravo „Jugoslovanske borze“. Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova uL 1. Štora d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d. Proda se elektromotor ki se da rabiti tudi kot dinamo za proizvajanje električne luči, 110 do 120 voltov, 6 konj. sil z regulatorjem, števcem, z nekaj žice in zavarovalnico zoper blisk. — Cena 6500 dinarjev. Tovarniško poslopje z okoli 25 m visokim dimnikom, zidanim z opeko, pol ure od Maribora, 10 minut od kolodvora, primerno za stanovanja ali za kako večje podjetje Cena 37.500 dinarjev Pojasnila daje A. BERNHARD, MARIBOR, KOROŠKA CESTA 10. ADRESAR grada Zagreba za g. 1921. sadržava tačne naslove (sa ulicama) svih vlasti, uredova, društava, trg. zavoda, industrijalaca, trgovaca, zanatlija, posjednika i privatnika. Cjena samo 200 kruna. Narudžbe prima „Anončna ekspedicija“ Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Reklamne prostore na stavbišču palače Ljubljanske kreditne banke pred glavno pošto (križišče štirih najprometnejših ulic v Ljubljani) oddaja Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana. ■■HMBIBBIBBBHBB ■ CBSE I P P BHHHBIBBIBBBBB» Opačić, Zotman i Pavlica trgovina željeza na veliko :: ZAGREB :: Pisarna Jurišićeva ul. 3. — Skladište'Mi-hanovićeva ul. 30. — Brzojavi: Opačić, Zagreb, Jurišićeva. — Inter, telefon 12-39. Nudjamo na prodaju sa skladišta više vagona željeza u svima dimenzijama — naročito „Sinje“ za Srem, Banat i Bačku 30, 33, 36 mm širine, lim daljine u svežima iz štajerskih i čehoslovačkih tvornica I. vrsti — Osim željeza imademo na skladištu u Zagrebu stalno velike - količine: crnog, pocinčanog i cink lima, eksera i žice svih brojeva, brava i panti za vrata, lanaca, :: lopata, ašbva i krampova. :: Trpežno izdelane železne štedilnike izdeluje Jakob Preželj, iNovomesto madno navpično severno triglavsko steno, ki nima primere v Alpah. Komai pol ure oddaljeno od tega hotela je že večni sneg. Od tu je tudi krasen pogled na srebrno-blestečj (triglavski Ledenik. Pot na vrh Triglava traja 5 do.6 ur. Razgled ie d iver. Zlasti veličasten je pogled na sinji Jadran. S -prostim očesom zagledamo Tržaški zaliv, izliv bistro Soče v morje, Gradež, Oglej. Lag unske otoke, bele Benetke, prostrano Furlanijo, Beneško Slo-vienifjo. Dolomite, Ortler, Veliki Klek in divne hrvatske in ogrske nižine. Od postaje Mojstrana vodi železnica mimo postajališča Gozd. kjer se nam odmre razgled na prekrasni gorski kotiček M ar tuli ak. obdan od skalnatih velikanov — pravi naravni amfiteater, najlepša pokrajinska slika v Alpah. Alko se peljemo iz Ljubljane do postaje Kram, zazremo pred seboj velikana Savinjskih planin, Kočno in Grintavce v večni lepoti. Do mm vodi avtomobilua cesta skozi mm antično Kokrsko dolino na Jezersko (1898 m), gorsko letovišče m važna turistična postojanka v skalnati Motim ki jo Obdaja krasna panorama razdrapanih gorskih velikanov, izredne prirodne lepote. Pod Grintavcem (3559 m) pa stoji udobna »-Češka bata«, ena mar'e,psih 'koč v Alpah. Onstran Savinjskih Alp ie slavnoznana Logarska dolina, ki io okrog in okrog -okrožuiiejo visoki goli orjaki. Diven je pogled na te vnlikane z navpičnimi nedohodni-mi stenami iz veličastnim 120 m visokim slapom, čegar voda ima pri -izviru le 2° C Tudi v Dolomitih razvajeno -oko se cua' -lepoti Logarske doline. Enak gorski, oklep se nahaja baje samo v Pirenejah. Izhodišče ie zelez-jiiškd postaja Rečica na Paki na progi južne železnice Celje-Velenje. Vsa ta krasota — to je slovenska zemlja. Naišlo vi te-iša termalna kopališča v Sloveniji so: Rogaška Slatina. Rimske Toplice. Toplice pri Novem mestu. Dobita pri Celju, Čatež, Radenci, T-nnliice pri Zagonu, Topolšica j. dr. 8!r6$BBVi0SBBBT5BB0BT!BBBB»BBBBBflBB i SEJM-VAŠAR 1 LIBERCE-REICHENBERG Bi (ČEŠKOSLOVAŠKA) |j 1 AVGUST 1921 E 5 _.s ■ BBffl^aSEBBBBBBBBBHBBB'SBBBBHBBBBS Premogovna kriza na Angleškem. (Konec.) Tudi če bi delavci sprejeli predlagano znižanje plač, bi stvar ne bila še rešena, kakor bi se komu zdelo. Znižanje plač pomeni ob enem zmanjšane kupne moči delavstva. 1,200.000 delavcev pomeni! okoli 41 U milijona ljudstva, t. j. približno desetino vsega angleškega prebivalstva. Delno obubožanje ki bi nastalo vslod zmanjšanja dohodkov, pri tako ogromnem delu iprebivaJstva pa ne iftore ostati brez posledic, na panoge go-spodarskega življenja dežele. Prodajalci živi, oblek itd. bodo prvi to občutili, manjša uporaba pa ima za posledico nove omejitve v izdelovanju, teraj zopet zapiranja tvonnic in naraiščainj-e brezposelnosti. Država bi morala plačevati ogromne vsote v obliki podpor brezposelnim delavcem. To bi bila tor a j le slaba rešitev. Zato predlaga tajnik rudarske delavske zveze naj nakaže država gospodarjem rudnikov državno podporo, da bodo zamogli šest mesecev prodajati premog pod lastno proizvajalno ceno. Med -časom se bode domača industrija toliko opomogla, da bo brezposelnost deloma izginila, cene izdelkom se bodo naravnim potom znižale, in tedaj bi bil čas za znižanje P-lač, ki bi se lahko 'izvedlo brez nevarnosti. da se zruši ravnotežje v domačem gospodarstvu. Seveda bi bilo treba prej dobro premisliti, če bi taka rešitev zares ugodno razvozi jala ta Svakovrsne cipele na malo i veliko, proizvode iz prave kože bez papirnatih dodataka, sve ručno, fino i trajno izradjeno, razšilje Cipelarska gospodarska zadruga LjubnO pri Podnartu Gornja Kranjska. Pomšmo HRBTA Seoer Ljubljana h lil Kolizej . 11 mi ni' lila z gostilno ali lotelom ^ v Ljubljani oz. neposredni okolici. - Enako podjetje vzamem tudi takoj v najem. Ponudbe pod „300.000 takoj“ na Anon. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev 3. Albert Matijevič odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon- 22-73. Lesene žeblje za čevljarje (drvene cavlje za postolare) izradjuje Tvornica drvenih ča vij a, Ivan M rnUaten pod harno goro pri Lioiiljani. VILA NA BLEDU naj- krasnejše letovišče Jugosla-vije, na |_]_| prodaj. Krasna I 1 I oprema. Sobe prirejene tudi za zimsko sezono. — Zidava moderna, solidna. I |_| |_ | Proda se vsled j__I I ! 1 preselit- ve iz Jugoslavije. — Cena K 850.000"—. Pojasnila daje Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana. «•z rs ■3 8' o y £» ti". r-ö"-n’ S> g g zr &- M C 3 “< 3 IT" a'S1 a ss c< e gc " Z = -D » E (D vi-še društvo osnuje po celi deželi, kakor se je naše, in sicer v svrbo, da se hlagostanje kmetijskega stanu -poviša. Združite se z nam-i v sledeče namene: za zdrava čista semena, za boljšo domačo živino, za boljše kmetijsko izobraženje, za osredotočenje šol na deželi (kmetih), za osnovanje visokih kmetijskih šol, za delovanje okrajnih nadzornikov, in demonstracijskih vladnih učiteljev, za osnovanje deških in dekliških kmetijskih društev, za pouk pri tako razsežnih kupčijah kot so -naše. Danes še dobra firma mora jutri vsled nesrečno izpadlih (špekulacij a! vsled političnih n-enadnih zapi e tli ai-ev zaiti v plačilne težkoče. Na drugi strani ne -morenfo 'odhiti dovolitev kredita, če hočemo napraviti dolMčkanosne kupčije pri tem pa so izgube skoraj neizbežne. Te zadnje omejiti na minimum, ki stoji v pravilnem razmerju z skupnim prometom je naloga vsakega trgovca, ki previdno vodi svoje operacije. Vi ste, Dušan naš krmar, ki peljete trgovsko ladjo skozi najnevarnejše vode do dovoljevanja kreditov. Bodite pri tem kar najbolj previdni, da nas obvarujete težjih havarij. Vaš -gospod oče in jaz bova imela pri vsem tem gotovo odprte oči, navzlic temu pa nosi V-aša služba kar največjo odgovornost. Oddelek za Statistik o in informacije bo Vaše znanje samo razširilo -in Vas bo vpeljal v celi trgovski obrat. Oddelek je izborna šola in radi tega se boste Vi vsi pri izvrševanju te -službe vrstili, da nima ne eden pred drugim kakšnih prednosti. Priložnost pridobiti si nova znanja in nove izkušnja morajo biti vsem enako na razpolago. V našem novem domu v Beogradu bodo prostorno oddelieni od knjigovodstva naši trije glavni (oddelki, špedicija korespondenca in fakturni oddelek in končno Statistični in (informativni oddelek, pri tem pa bodo še zmerom med seboj v dobri zvezi kar se vrši v enem 'oddelku je -treba, da z interesom sledijo tudi drugi oddelki na ta način se izognemo enostranski izobrazbi, najtežji napaki trgovca, in vsakdo od Vas mora moči 'nadome-stovati popolnoma drugega, z drugimi besedami povedano vsi skupaj se morate spoznati v različnih idejah trgovine in čim bogatejše bodo Vaša znanja in izkušnje, tem lažje in bolj interesantno Vam bo delo. o rabljeni]u kmetijskih strojev, za osnovanje kme-tijsikiih okrajnih društev, za osnovanje pridelovalnih in razpeoevalnih kooperativnih društev, za građenje skladišč, za građenje in vzdržan j e cest in potov, za pro učenj e najemniških odniošajev 'n za podpiranje najemnikov, da postanejo lastniki, za ustanovitev narodnih kmetijskih posojilnic. Porabljajte vpliv vašega društva, da državni zbor in senat dovolita potrebne svote za delovanje .kmetijskega ministrstva. To je nekoliko stvari, ki jih skuša naše društvo ameriških bankirjev uresničiti. Vabimo vas in vsako drugo trgovsko in obrtno organizacijo, da se nam pridružite. VELESEJM FOIRE V PARIZU DE PARIS j 10.—25. MAJA 1921 fiiiiiiiiiiiiiiiiimnnniiiiiinjiiiimmiin,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Narodno gospodarstvo. Trgovska pogajanja z Italijo. V komisiji, za ta pogajanja so dr. Ninčič, dir. Trulmbič in dr. Žerjav (razen izvedencev), tako da so zastopana vsa tri plemena. Upamo in pričakujemo, da bodo znali ti trije možje — četudi ima Trumbič po dogodkih v Rapallu vezane, roke — zastopati celokupne interese Jugoslavije z vso doslednostjo in neizprosnostjo. Ako smo doživeli 12. novembra lansko leto v borbi z Lahi poraz, ga ne rabimo tudi letos. Vse, kar smo do sedaj uvažali iz Italije, imamo ali moremo imeti doma, oz. moremo uvažati od drugod, dočim Lahi ne morejo tralno pogrešati našega žita. živine in lesa. Državni proračun za leto 1921—22. Zanj so skoro iže vse priprave dovršene. V tehničnem oziru je želeti, da vsebuje finančni zakon le postavke o dohodkih in stroških, ev. novi davki in davčni predpisi sploh pa mat bi se izdali v posebnih zakonih. To omogočuie bistveno pregled. Središnja zadruga za izvoz i snabdevanje. ki je provzročila svoj čas toliko prahu, je končal i svojo likvidacijo. Interesenti se morajo zglasiti radi izplačevanja pri Narodni banki. Zlati zaklad Nemške Avstrije. Proti razdelitvi glasom semžermenske pogodbe le avstrijska vlada dvignila protest, ki ga je pa zavezniški svet odklonil, tako da utegnemo tudi mi dobiti nekaj milijončkov. . . Velika poljedelska razstava v Pragi. Zveza češkoslovaških izvoznikov in uvoznikov v Pragi nas naproša, da objavimo pod gornjim naslovom sledeči članek in nam v svtriho propagande in reklame dajejo svoj list »Čehosio-vaški Merkur« na razpolago. Češkoslovaška republika iz glavnim mestom Prago leži v sredini Evrope in ima okrog 14 milijonov prebivalcev. Češkoslovaška država re oripada le k. najnaprednejšim državam iz stališča industrijskega razvoja, ampak je lepo razvita tudi v celi poljedelski produkciji. Od njene površine. ki meri 140,000 km5, je 96% rodovitne zemlje in 50 % od tega je oranic. Na ha se pridela 22 metrskih centov žita. Repni sladkor iz Češke je znam. Letno se ga pridela 12 milijonov mtz in izvozi od tega 8 mtz. Češka pridela nadalje letno okrog J50.000 -mtz hmelja s Slavnimi znamkam] »Saatz in Auša«. Pri tem ne smemo pozabiti slada. ki se ga pridela iz 33.000 vagonov ječmena podrug milijon mtz. Poleg tega ima Češka bogata tla na mineralijah — na železu — in na premogu. Vse navedeno je glavni predpogoj razvoja irdu-strrj-e poljedelskih strojev. Da je taka potrebna, je -razvidno 'iz njenega razovita. Nahajamo obseg 120 podjetij, ki zaposlijo okrog 20.000 delavcev in ki izdelujejo -različne poljedelske stroje od nai-nava-dnejšh pa do najbolj kompiliciranejših. Tj stroji so bili znani že pred vojno v Rusiji in na Balkanu, kamor je tudi šel večji del izvoza. Izvažalo pa se je nekatere vrste strojev celo v Francijo in njene kolonije, v Italijo, na Balkan, v Južno Ameriko in Egipt. Poljedelska razstava. ki se je vršila v Pragi od 12.—18. maja, je bila posebno -iz stališča poljedelskih -strojev zanimiva. Oglasilo se je posebno mnogo posestnikov in pn-javnikov iz tujih dežel. Organ iz ačni komite ■overil vso inozemsko propagando »Čehaslavaškc-mu Merkurju«, oficijetnemu organu sindikata češkoslovaških izvoznikov in uvoznikov. Red aken a bo izdala eno brošuro v francoskem jeziku, ki bo razpravljala o vprašanju poljedelskih strojev in poljedelskega orodja z 'imenikom najvažnejših češkoslovaških fabrikatov. ki pripadajo tei branži. Interesenti, ki bi želeli dobiti brošuro 'zastonj, kakor tudi informacije, tičoče se razstave, nai javijo svojo željo in naslov na redakcijo Čeho-slovaške-ga Merkurja, Praga, poštni predal -št. 77. »Koroški Slovenec«. Prejeli smo, priobčujemo in priporočamo: Na Dunaju je pod najtežjimi meprilikaim-i pričel izhajati »Koroški Slovenec«, ki, je koroškim Slovencem tako potreben, da bi ga morali ustanoviti. če že tega ne bi storili nekateri koroški -rodoljubi. »Koroški Slovenec« je danes edin glalsn-ijk naših v Avstriji preganjanih bratov in je zato dolžnost vsega slovenskega naroda, da podpre idealno delo »Koroškega Slovenca« v kolikor je le v njegovi moči. Uspešno delo »Koroškega Slovenca« na je v mnogem odvisno od njegovih -informacij, predvsem od informacij, ki jih ima iz naše domovine. Zato uljudno prosimo cenjeno uredništvo, da pc-šilja sv-oä Ust v zameno »Koroškemu Slovencu« in prilagamo v ta namen poslednjo številko »Koroškega Slovenca«. Prosili bi tudi. da opozorite .v svojem cenjenem listu na »Koroškega Slovenca« in da mu s pridobitvijo naročnikov olajšate njegov lobstoi. »Koroški Slovenec« se naroča na Dunaju V.. Margareteniplatz 7, Lidova knihtiskarna. Novo ustanovljena podjetja. »Tiskarna Sava v Kranju«, r. z. z o. z. v likvidaciji. — Kranj. »Uradni Ust« št. 30. z dne 23. marca 1921. Franica Štross, branjarstvo, trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom. — Javornik. O. Golob, Dental-Depot, trgovina z ‘zobbtehnič-ni-mi in zob ozd ra vni-šk trm potrebščinami. — Ljubljana. Dular & Fabiani, trgovina z manufakturnim blagom na debelo. — Ljubljana. Katarina Peternelj, trgovina z deželnimi pridelki. — Sovodnje. Marija Pirc, trgovina z mlekom. — Matena. Antonija Kotar, trgovina s špee. blagom in žganjem v zamašenih posodah. — Ljubljana. »Uradni list« št. 31. z dne 25. marca 1021. F. Ostrelič, trgovina z mešanim blagom na drobno etc. — Ljubljana. Al. Cvenkelj, trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Ljubno. Golli & Pompe, trgovima z pisalnimi in kadilnimi potrebščinami. — Ljubljana. Josip Stupica, trgovina z vozovi. — Ljubljana. A. Čebulj, trgovina z žitom in moko. — Jesenice. Ivan Petrič, lesna trgovina. — Borovnica. Ivan Triller, kiju-čavnSčarstvo, instalacija in prodaja -orožja. — Zagorica. Franc Mulec & Co., tvornica kuvert in konfekcija papirja. — Ljubljana. Bermež & Rahne, trgovina z mešanim blagom na drobno ter vinom na debelo. — Selo pri Mostah. Juri Šorli, trgovina z čevlji In čevljarskimi potrebščinami; — Rupa pri Kranju. Charles Princ, trgovina z manufakturo na debelo. — Ljubljana. Franc Šmalc, trgovina z klobuki na drobno in debelo in z mešanim blagom na drobno. — Ljubljana. Štefan Erman, periodično prevažanje ljudi. — Št. Vid nad Ljubljano. M. Grgurevič, tvornica :za izdelovanje kovinskih izdelkov im orodja. — Ljubljana. Franc Demšar, trgovska agentura. — Sava pri Jesenicah. Anton Novak, trgovina z vinom v zaprtih steklenicah. — Trojane. Janez Vrtnik, valjčni mlin. — Klanec ip. Komenda. »Uradni list« št. 32. z dne 26. marca 1921. Žitni zavod v Ljubljani. — Ljubljana. Ivana Potočnik, lesna trgovina. — Krnica. Valentin Prešern, trgovina s konji. — Ljubljana (Sp. Šiška). M. Urbas, trgovina z mešanim blagom, — Ljubljana. Jerica Malovrh, trgovina z živino. — Trata. Jos. Ravnikar, trgovina z mešanim blagom. Ljubljana. Hinko Štancer, trgovina z mešanim blagom, materialnim, kolonijalnim blagom itd. — Ljubljana. Vendelin Stare, sej-marstvo z manufakturnim in galanterijskim 'blagom. — Ljubljana. Marija Sušnik, prodaja sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov etc. — Jesenice. Kosta Novakovič, -veletrgovina z mavcem. -Ljubljana. Rudolf Linke, mlekarna. — Škofja Loka. Matija Pograjec, trgovina z deželnimi pridelki na debelo in drobno. — Ljubljana. Saks in Tratnik, elektrotehnika. — Ljubljana. Pavlina Javorsky, trgovina z mlekom in kmetijskimi pridelki. — Jesenice. Sava. Franc Kotnik, trgovina z lesom. — Dvorje pri Kranju. Adolf Guštin, trgovina z mešanim blagom. — Zalog pri Devici Mariji v Polju. M. PaSman, trgovina z mešanim blagom in žganjem v zaprtih steklenicah. — Selo pri Mostah. J. Eržen, prodaja sadja, živil in delikatesnega blaga. ,— Ljubljana. /Emil Golle & Co., galanterijska trgovina. — Ljubljana. Slovenska rudo- in premogokopna družba z o. z. — Ljubljana. Obrtno hranilno in posojilno društvo, r. z. z o. z. — Bled. Petek in Pečovnik, trgovina z -mešanim blagom. — Celje. Puncer & dr., trgovina z mešanim blagom, lesom, usnjem in deželnimi pridelki. — Laško pri Celju. Karol Pajk, manufakturna in modna trgovtrna. — Celje. »Uradni list«, št. 33 z dne 31. marca 1921. Anton Brenčič, trgovina z železnino. — Ptuj »Uradni list« št. 34, z dne 2. aprila 1921. Gospodarska preskrbovalnica, r. z. z o. z. — Ljub-Ijana. Centralna banka DD. Krapina, s sedežem v Zagrebu," podružnica Maribor. — Maribor. Tovarna za špirit in drože d. d. — Račje. »Narodne Novine« br. 13 z dne 18. januarja 1921. »Vulkan«, trgovina željezom, Bauer i drugovi. -• Zagreb. V »Koncerin« sjedinjenih iimldustrij.al.nih poduzeća dd. Zagreb. — Zagreb. Gospodarsko društvo kan zadruga. — Pavlovac. Gospodarsko društvo kao zadruga. — Budrovac. Wanderer avtomobil 3-sedežni, tovarniško popolnoma nov 5/15 PS, F. N. Automobil Fabrique Nationale Antwerpen, 4-sedežni, najmodernija karoserija, električna Bosch-razsvet-Ijava 18 PS se prodasta po zelo ugodni ceni. — Vprašanja je nasloviti pod „AJT“ na upravo „Jugoslov. borze“. nahajajočo se v trgu na Dolenjskem, zamenjam za malo hišo v Ljubljani, ker rabim stanovanje za šoloobvezne otroke. Dopise se prosi pod „Valpa“ na Anon-čno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Prodaje se za Sloveniju 1 stroj za prženje kave sa plinskim pogonom System „Perfekt“. Pržiti se može 10 kg najedanput. Selzer i Rank, Osijek 3. Slivovka (rakija) (25 g) 250 hl in špirit 89—90% nerafiniran 200 hl se proda. — Vprašanja na upravo lista. 200 HL prvovrstnega belega , namiznega vina letnika 1919 in 1920 iz Varaždinske okolice na prodaj. Interesenti se naj blagovolijo obrniti na upravo „Jugoslovanske borze“. TPAHHMO arHjme sacxynHHKe no cbhm BehuM MecrHMa sa nam jihct. rioHyaöe na ynpasy »JYTOC^ABEHCKE EYP3E« Trgovina čevljev (cipela) in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Telefon št. 539. »Tungsram Societe Anonyme d’Electrlclte Zürich, podružnica u Zemunu. — Zemun. »Ljetnikovac« dioničko gradijevmo društvo. — Crikvenica. DRUŽABNIK, TRGOVSKO NAOBRAŽEN SE IŠČE DO 1. MAJA S KAPITALOM DO 50.000 K ZA DOBRO VPELJANO TRGOVINO. PONUD. NA UPRAVO LISTA POD „DRUŽABNIK 50“. LOKAL, Z INVENTARJEM PISARNE, PRIPRAVEN TUDI ZA MALO TRGOVINO SE UGODNO ODDA. — PONUDBE NA UPRAVO LISTA POD „LOKAL Z TRGOVINO". Bije proti narašcujoči konkurenci in izostajanju naročil je dobra reklama! Zahtevajte proračune! Anončua ekspedicija M. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! Nudjam ukusno Mjenn vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M —'45, —'50, —'55, — BO; nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumi-leve (mnogobrojne zahvale 1); cijena po paru 10 mm široke počrnjene M 1-40, pomjedene M V50, posrebrene M 210, počrnjene M 170. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici i Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden Ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0 34. Memeler Strasse 76/1. v. s trgovskimi prostori v Ljubljani se ugodno proda. Resni reflektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslove pod „600.000“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Za Staro Srbijo, Makedonijo in Sumadijo prevzel bi, kot dober poznavatelj razmer, zastopstvo večjega podjetja. Dopise prosim pod „Z-ivič“ na upravo „Jugoslovanske borze“: stare zaloge ceno na prodaj. Reflektanti naj vpošljejo svoje naslove pod „Boč“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Parne stroje vseh velikosti, rabljenih in skoro popolnoma nove, kmetijske stroje vseh vrst, kmet. vozove, avto - pluge znamka „Praga“ 2-pluž., „Scheffeld“ 5 - pluž., lokomobile rabljene vseh tipov in sil dobavlja Adolf Eckert, Chrudlm, Ceškoslovenska republika. Zahtevajte ponudbe 1 „Jugoslovanska borza” se razpošilja brezplačno! 'SSrTiS* Orion-Maršner akc. spol. Praga - Kral. Vinohrady Československo nudi za eksport: Hyl)a sa eKCnopx: čokolado, oriental. HOKOJiaÄy, OpH6H- bonbone, fine de- ran. öohöohc, (Jume serte itd. Zahte- Äecepxe h t. a. vajte ponudbe. Tpancirre noHyae. Hajittuji aitriMl piiali slio] ÜNDERW00D dobije se odmah kod THE REX C0., Ljubljana Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Kod većih narndžaba popust. Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za pisaće strojeve, naročito bojadisane vrpce za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaja Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood. I Skoro največji modemi mlin v Češkoslovaški na prodaj. — Cena Kč 4,700.000. Reflektanti, ki se zanimajo za točen opis, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na An. / ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. H Ustanov. 1898. 1 Anončna ekspec Ljubljana, Kongresn (Pri vprašanjih zadostuje 32. Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, križem strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Cena K 55.000'— Ustanov. 1898. licija Al. Matelič trg 3. Telefon 174. poleg navedena številka.) stružnica se franko Slovenija po ugodni ceni proda. 43. 3 motorna kolesa 1) Puch 2 HP, 2) 6-7 HP, 3) Raaf 3 V, HP, v dobrem stanju z malo rabljeno pnevmatiko ceno naprodaj. 36. Službo potnika za hrvatske in srbske pokrajine sprejme mlad Slovenec, zmožen slovenskega, srbohrvatskega in nemškega v govoru in pisavi, ter knjigovodstva 44. Proda se salonska oprava s krasnim stoječim ogledalom. Fino empire-delo iz mahagonija. 38. Družabnik za mizarsko podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje. 45. Visoka vrata z angleško ključavnico, skoraj popolnoma nova, se prodajo. 46. Sprejme se razmnoževanje vsakovrstnih risb, not, okrožnic, z ročno in strojepisno pisavo, vabil itd. po najugodnejših cenah in takojšnji prvovrstni izvedbi. 42. Moderna lokomobila na visok pritisk (Hochdruck) 16 HP, prvovrsten fabrikat, kurljiva z drvmi, cirkularna žaga 5 HP 'in železo- Prvovrstni kotli za kuhanje slivovke po 25 in 50 I na prodaj. Vprašanja na Art. eksp. Al. Matelič :: Ljubljana. Soudeležba z varnostjo na posestvu je omogočena trgovcu ali pa tudi samo kapitalistu, ki bi se hotel udeležiti ev. tudi aktivnega sodelovanja pri trgovini z mešanim blagom, deželnimi pridelki, lesom, vinom in sadjem v prometnem kraju na Štajerskem (Slovenija). Trgovski prostori se nahajajo v lastni hiši. Kapitala se potrebuje 400—500.000 kron. Reflektanti naj blagovolijo vposlati svoje naslove na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Vsakovrstni stroji za lesno in mizarsko industrijo, nadalje vsi poljedelski stroji se pod najugodnejšimi pogoji dobavljajo od svetovnoznanih tovaren. — Interesenti naj se obrnejo na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča J. Goreč, garaža, delavnica Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8. TproBUH y CpÖHjH Kojn jom ne aoÖHBajy öeciuiaxHO »Jyroc;iaBeHCKe öypse«, HeKa npujase CBoj hec/iob ynpaBH, JaBHxe h HacjioBe CBojux Koaera! OBRTNA BANKA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508 JADRANSKA BANKA .__________________________________________________________________________________________ . • Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj. LJUBLJANA, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji = v tu- in Inozemstvu. ==