Kamniški obe
LETO XXXI
KAMNIK, 23. APRILA 1991
USTANOVNI SESTANEK DELAVSKE STRANKE SLOVENIJE V NAŠI OBČINI
Za soupravljanje in socialno pravično državo
V dupliškem Kulturnem domu se je 16. aprila sestal iniciativni odbor Delavske stranke Slovenije za območje občine Kamnik. To je >il ustanovni zbor občinske organizacije Delavske stranke Slovenije. " kulturnem programu je nastopil pevski zbor »TITAN« Kamnik.
Po udeležbi sodeč je tudi v na-em koncu očitno, da hočejo de-avci tudi na tak način aktivno odelovati v vsakodnevnem živ-jjenju. Večina delovnih ljudi da-jPes ni tvorno vključenih v politične stranke. Le-te zdaj na poli-•ičnem prizorišču morda tudi ne 0«morejo dovolj predstaviti pragih interesov delovnih ljudi. Res jPa je tudi, da delavci pogosto nOimajo zaupanja v vodstva obstoječih strank. Tako je pomemben del delovnih ljudi izločen iz
zacijsko in akcijsko svobodo sindikatov. Ti morajo postati enakopravni pogajalec z zastopniki kapitala. V nadaljevanju poudarjajo, da mora biti soupravljanje ustavno in zakonsko zagotovljena pravica. Prav gotovo bo večini delavcev všeč slogan, ki ga lahko preberemo v programski listini Delavske stranke Slovenije: »Za nas je najpomembneje, da ustvarimo socialno pravično državo, ki bo uveljavljala politiko visoke zaposlenosti, pravic-
^oblikovanja slovenske politike ■ tudi ne sodeluje pri njenem Uveljavljanju.
V Delavski stranki Slovenije f ™J° te slabosti odpraviti, je po-| daril predsednik Delavske tranke Slovenije Vlado Ranči-K- V programsko listino so zato apisali, da se bo stranka zavzeli3. za demokratično, socialno ravično in bogato družbo, ki bo Prta na ekonomske svoboščine ut"> na industrijsko in gospo-Jrsko demokracijo, na organi-
nega zaslužka, delavskega upravljanja in delničarstva...«
Pravijo, da so za pluralizem lastnin, ob tem pa je treba preprečiti neupravičeno zasebno prisvajanje in nekritično podržavljanje obstoječe družbene lastnine. Niso za to, da državni socializem v slovenski družbi nadomestimo z državnim kapitalizmom. Lastninjenje podjetij mora omogočati konkurenco vseh lastninskih oblik in čimvečjo avtonomnost podjetij pri izbiri metod in oblik lastninjenja, upoštevaje
CIVILNA ZAŠČITA
Priznanja za požrtvovalnost
, Predsednik vlade Lojze Peterle je konec marca izročil odlikovanja Republiškega štaba za civilno zaščito najbolj požrtvovni m posameznikom, organom in organizacijam, ki so se 't- .a" P" zaščiti in reševanju ljudi in premoženja med lan-sk'nii novembrskimi poplavami, ki so prizadele večji del Slovenje. Med občinami je bila kamniška precej prizadeta. Pohvalno pa lahko prizadevne posameznike in organizacije.
Od petih podeljenih zlatih znakov v Sloveniji, sta kar dva nšla v Kamnik. Prejela sta ga Občinski štab za civilno zaščito
njegov načelnik Lado Šerbelj.
slovesnosti na republiškem izvršnem svetu so se poleg obeh ;rajencev udeležili tudi dobitniki bronastega znaka. Pode-n je bil predstavniku krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Gasilskega društva Kamnik. Bronaste znake je podelila ' ,;dsednica izvršnega sveta Kamnik Marija Sitar. Za svoje 'žrtvovalno delo pri reševalni akciji so ga prejeli občinski '"bor Rdečega križa Kamnik, Franjo Janša, vodja kamniške ?"ote Gradbinca, krajevna skupnost Moste, SGP Graditelj, ženina in Titan. R G
PRAZNIK VAM ČESTITAJO OBČINSKA SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET, KRAJEVNE SKUPNOSTI IN UREDNIŠTVO KAMNIŠKEGA OBČANA
tudi različne načine nastajanja družbene lastnine v podjetjih.
Delavska stranka hkrati tudi zahteva primernejši odnos državnih organov in drugih družbenih organov do nezaposlenosti in takšno politiko, ki lastnike kapitala spodbuja k vlaganjem v nova delovna mesta.
Delavska stranka naj bi sodelovala z vsemi sindikati, ki jim je uresničevanje teh pravic programska osnova in konkretno ravnanje pri zavzemanju za delavske pravice ter interese pa merilo za njihovo avtentičnost.
Na ustanovnem sestanku so za predsednika občinske Delavske stranke Slovenije izvolili Franca Sikoška. R. G.
Reševanje stisk
Odpiramo svetovalnico
za pomoč nezaposlenim
Naraščajoča brezposelnost je, kot povsod po Sloveniji, tudi v Kamniku močno otežila življenje ljudi.
Da bi omilili stisko ljudi, ki zaradi najrazličnejših vzrokov nimajo službe in s tem tudi ne dovolj socialne varnosti ter denarja za preživetje, smo se dogovorili, da na predlog občanov - iskalcev zaposlitev - ustanovimo SVETOVALNICO ZA POMOČ NEZAPOSLENIM.
Osnovni cilj svetovalnice je pomoč posameznikom in njihovim družinskim članom pri iskanju dela in občasnih ter začasnih zaposlitev po vsej kamniški občini. Gre za prostovoljno pomoč, ki jo bomo nudili občanom glede na ponudbe raznoraznih delodajalcev in tudi glede na vsebino in potrebo posameznika ali njegove družine.
Ker je vsak začetek težak in ker v prvi vrsti potrebujemo prostor za zbiranje in povezovanje, smo se obrnili na Mladinski center v Kamniku in ti so rade volje odstopili za naše potrebe svoje prostore dve uri na teden.
Zbirali se bomo torej vsak torek in četrtek od 14. do 15. ure v prostorih Mladinskega centra Kamnik, Ljubljanska 1 (v pritličju starega zdravstvenega doma).
V primeru večje odzivnosti nezaposlenih Kamničanov imamo namen ustanoviti svojo lastno zvezo, ker bi tako organizirani verjetno laže uresničevali svoje interese, hkrati pa bi v pogovorih s partnerji imeli večjo možnost.
Poleg nezaposlenih vabimo tudi vse tiste, ki želijo kakorkoli pomagati. Javijo naj se osebno ali pismeno na zgornji naslov - s pripisom za svetovalnico, lahko pa se oglasijo tudi v omenjenih dnevih in omenjenih urah na telefon 812-083.
Iniciativni odbor vabi vse, ki so zainteresirani za kakršnokoli pomoč nezaposlenim, da se obrnejo na naš trenutni naslov (sicer naslov MC Kamnik) in s tem na nek način poskušajo zmanjšati stisko ljudem.
INICIATIVNI ODBOR
Petkova hiša v novi obleki. V kratkem bo v njej začela s svojo dejavnostjo PE Stanovanjske komu nalne banke. Mimoidoče prijetno preseneča prav tako lepo obnovljena sosednja stavba.
(Foto: VERA MEJAČ)
OZAVEŠČANJE
Zatreti odvečne razvade!
Četrtina odraslega prebivalstva v Sloveniji redno uživa alkohol in tudi število kadilcev kljub akcijam proti kajenju ne upada, narkomanija in tableto-manija pa postajata resen problem. Vse naštete razvade se začnejo že v zgodnji mladosti, zato je treba prav med mladimi najprej preventivno ukrepati. V sedmih razredih osnovnih šol v naši občini tako vsako leto poteka akcija osveščanja mladine o boleznih odvisnosti, v kamniškem zdravstvenem domu pa je bila od 4. do 20. aprila tudi razstava likovnih del na temo Bolezni odvisnosti.
Višja medicinska sestra Milena Cerar (na sliki) je v osnovnih šolah predavala o škodljivosti navedenih razvad. Predavanja so imeli sedmošolci v obliki takoimenovanih naravoslovnih dnevov. Vsakoletno akcijo, ki jo v občinah ;,vaj<>ji p<> republiškem programu, so v osnovni šoli Frana Albrehta že tradicionalno organizirali z lastnimi strokovnjaki (socialnim delavcem, psiho-logom in učiteljem biologije). ^ R_ GRČAR
EKOLOGIJA
Očiščevalna akcija ob
Bistrici
Kljub rahlemu pršenju dežja se je v soboto, 13. aprila, očiščevalne akcije udeležilo kar lepo število ljudi, mlajših in starejših.
Zbrali so se na avtobusni postaji v Kamniku. Množično so se odzvali povabilu Zeleni Kamnika, ribiči, jamarji, planinska skupina iz osnovne šole Duplica, prišli pa so tudi drugi.
Ob dobro zastavljeni akciji ni bilo zastojev. Vsi so dobili zaščitne rokavice in vreče za zbiranje odpadkov ter določena so bila odlagalna mesta.
Cilj tokratne akcije je bil očistiti obrežje Kamniške Bistrice od železnega mostu navzgor in navzdol. Vso akcijo sta zelo dobro vodila predsednica KS Mekinje Marija Reba in njen mož.
Kmalu po začetku akcije je dež prenehal, tako da so vsi lahko nemoteno nadaljevali z delom. Očistili so precejšen del obrežja in nabrali kar zajetne količine smeti in drugih v reko odvrženih odpadkov. Tudi straniščna školjka se je znašla med odpadki.
Očiščevalna akcija je dosegla svoj namen. Ob tolikem onesnaževanju našega okolja se postavlja pred nas vrsta vprašanj in morali bi začeti na njih odgovarjati.
Mar je res potrebno, da morajo drugi čistiti umazanijo za tistimi, ki ne čutijo odgovornosti do okolice in niti ne do samega sebe? Mar je res treba za takimi brezvestneži in neodgovornimi ljudmi čistiti njihovo slabo »vzgojo«? Kje je njihova srčna kultura, da ne znajo spoštovati najelementarnejših pravil življenja?
Cas bi že bil, da v današnjem ekološko osveščenem času končno že sami nekaj storimo tudi zase in za okolico pa za lastno zdravje. Skrb za zdravje bo morala biti čedalje večja, zato bo treba zahtevati od vseh, da se aktivno vključijo v vse oblike vzgoje. Le tako je mogoče pričakovati v daljšem časovnem obdobju drugačen in boljši odnos do okolja.
Vse sodelujoče in organizatorje očiščevalne akcije moramo pohvaliti za dobro opravljeno delo.
Celotna očiščevalna akcija je trajala dva dni. Že v petek so delavci UTOK-a očistili bregove Nevljice od Doma upokojencev do izliva v Kamniško Bistrico. Očistili so tudi jez pri Trivalu.
Tudi njih je potrebno pohvaliti.
Očiščevanje rečnih obrežij je potekalo tudi v nekaterih drugi okoljih. Tako so tega dne tudi krajani KS Nevlje čistili bregove Nevljice. Opazili pa so ljudi, ki so zbirali odpadke tudi na drugih mestih.
Podobne očiščevalne akcije na naseljenih področjih in v stanovanjskih naseljih bodo še organizirane, tako da bomo zagotovili bolj prijazno in zdravo okolje.
Po sedanji akciji sodeč lahko pričakujemo, da bodo v naslednje očiščevalne akcije vključeni tudi drugi krajani.
STANE SIMŠIČ
Čiščenje obrežja reke Kamniške Bistrice
Vabimo vas na slovesno prireditev
NIHČE NAS IZ NAŠE ZEMLJE NE IZRUJE
v počastitev 50-letnice ustanovitve OF, ki bo v dvorani kina Dom Kamnik v četrtek, 25. aprila 1991, ob 20. uri.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK
ANKETA
OF in 1. maj
Nekaj naključnih izbrancev smo povprašali za mnenje o praznovanju OF in 1. maja. Želeli smo zvedeti, kaj mislijo o teh praznikih skozi zgodovinsko preteklost in kako ta praznika vrednotijo danes. Oba praznika sta dela prosta, zato smo naše anketirance še vprašali, kako in kje jih bodo preživeli.
Helena Habat, 36 let
»Oba praznika imata zgodovinsko vrednost. Menim, da morata tudi v sedanjem času ostati. Ne morem se strinjati s poskusi nekaterih, ki bi hoteli vse postaviti na glavo. Še do včeraj so govorili drugače. Ljudem, ki niso stabilni in se spreminjajo po vetru, sploh ne zaupam, ker to, kar delajo, počnejo zaradi lastnih karierističnih namenov.
Za 1. maj, če bo vreme lepo, gremo z družino v Kamniško Bistrico. Tja zahajamo že dolga leta ob tem prazniku.«
Franc Novak, 48 let
»Praznik dela, 1. maj, naj ostane, ker ima svojo tradicijo in vrednost. Praznik dela je mednarodni praznik in ga praznujejo tudi drugje v svetu.
Praznik OF pa ni več tako pomemben in aktualen. Ob 50-letnici naj se dogodek primerno obeleži. Ustanovitev OF je bila za takratni čas pomembna. 1. maj bomo praznovali v okviru družine v Kamniški Bistrici, kjer se srečamo s prijatelji in znanci. Če pa nam vreme ne bo naklonjeno, bomo ostali doma.«
Miha Hribovšek, 60 let
»1. maj in dan OF spoštujem. OF je pomembna prelomnica v boju proti okupatorju. Pred 50. leti sem bil še otrok, toda čas mi je ostal še kako v spominu.
Oba praznika imata zgodovinsko vrednost in ju ni mogoče zanikati in to tudi ne bi bilo pravilno.
Za 1. maj gremo v Kamniško Bistrico, kot vsako leto do sedaj. Z ženo bova prekinila obisk v zdravilišču za to, da bova lahko šla na srečanje.«
Ana Kastelic, profesorica
»Praznik dela, 1. maj in dan OF sta izredno pomembna. Jaz praznike razumem kot vrednoto, kot sporočilo in manj kot dela prost dan. 50-letnica OF je pomembno prelomno obdobje v naši zgodovini, predvsem gledano z vidika protifašističnega boja.
Kje bom praznike preživela, se še nisem odločila, je še predaleč.«
Matija Briški, 62 let
»Ti prazniki so pri nas uveljavljeni, zato ne bi odgovarjalo resničnemu stanju in razpoloženju ljudi, če bi ju hoteli odpraviti. OF je zgodovinski dan. Potvarjanje tega dne ne more biti. 50-letnico slavimo kot zgodovinski dan in pomeni začetek organiziranega boja proti sovražniku.
Za 1. maj gremo skupaj z družino v Atomske toplice.«
Branka Outrata, 42 let
»Prazniki so nekaj lepega, zato je pravilno, da jih praznujemo. Praznik OF je nastal zaradi pomembnih usodnih dogodkov za slovenski narod. Praznik dela 1. maj mora ostati. Praznujejo ga delavci skoraj po vsem svetu. Ima globoke zgodovinske korenine in opravičuje svoj pomen.
Za praznike gremo z družino na obiske v okolico Kamnika ali pa na Podkraj-nik.«
Tanja Šimenc, 19 let
»Dan OF in 1. maj za mene pomenita globoko tradicijo. Kot dijakinja gledam sicer na praznike deloma skozi proste dni.
50-letnico OF moramo praznovati, saj se je naš narod takrat uprl sovražniku, bili pa smo vedno zatirani. Takrat je naš narod dokazal, da hoče biti svoboden.
1. maj kot mednarodni praznik je v svetu uveljavljen, sama pa čutim do njega posebno spoštovanje.
Za praznike bom odšla kam na morje ali na krajše izlete.«
Okolje
Moratorij na Veliki planini
Na prihodnji seji občinske skupščine bo Izvršni svet predlagal, da se razveljavi sklep o moratoriju za vse nove posege na področju Velike planine.
Zeleni Kamnika se zavedmo, da je potrebno Veliko planino razvijati tako turistično kot kmetijsko in gospodarsko, vendar mora tak razvoj temeljiti na celovitih načrtih, s pomočjo katerih bomo ob vsem pospeševanju razvoja ohranili že zdaj zelo ogroženo naravno in kulturno dediščino tega področja. Celovitih načrtov pa še ni! Ukinitvi moratorija za zdaj nasprotujemo. Z argumenti za nasprotovanje želimo seznaniti tudi širšo javnost:
• Na 1. seji zborov SO Kamnik, 30. maja 1990, smo Zeleni Kamnika opozorili na vrsto konkretnih vprašljivih posegov v prostor na področju Velike in Gojške planine (nove, na črno zgrajene gozdne ceste, ki jih neovirano uporabljajo tudi vozniki osebnih vozil; obnova pastirskih koč z za Veliko planino povsem neustrezno arhitekturno zasnovo; načrtovana izgradnja 30 novih tipskih turističnih koč, pri tem pa so stare nezasedene in propadajo; sporno načrtovane nove vlečnice, problem odpadkov in odplak...).
Predlagali smo, skupščinski zbori pa so soglasno sprejeli več sklepov.
Izvršni svet SO Kamnik mora takoj pristopiti k razreševanju problematike v smislu podanih pobud Zelenih Kamnika in drugih razprav-ljajočih skupščinskih delegatov. Pristopiti pa mora predvsem k izvrševanju reda na Veliki planini, kot to določa odlok o redu in k izdelavi ureditvenega načrta za področje Velike in Gojške planine.
Da bi preprečili nenačrtnc in za varstvo naravne in kulturne dediščine sporne in škodljive posege v prostor, se razglasi moratorij za vse nove posege na področju Velike planine.
Iz tega izhaja, da je skupščina sprejela sklep o moratoriju, ki je posledica stihijskih, pogosto škodljivih posegov v prostor in zaradi nespošto-vanja odloka o redu na Veliki planini.
Skupščina je menila, da so morebitne negativne posledice moratorija manjše od škode, ki bi bila povzročena brez moratorija.
• Na seji občinske skupščine 27. 11. 1990 je bila podana informacija o programu razvoja Velike planine. Delegati so imeli k informaciji veliko konkretnih in tvornih pripomb, zatem pa so zbori sprejeli sklep, da se da osnutek programa v 30-dnevno javno razpravo.
V javni razpravi (15. 2. do 16. 3. 1991) je predlagatelj dobil dodatne argumentirane pripombe in predloge.
• Ker se moratorij v javnosti že več mesecev prikazuje kot (edini) škodljiv zadr-ževalec del na Veliki planini, ponovno poudarjamo (v ved-
nost avtorjem in posrednikom omenjenega mnenja), da je bil moratorij sprejet kot kratkoročno zdravilo proti takrat predvidenim spornim posegom na Veliki planini. Torej kot posledica in ne kot vzrok.
Sprejem ustreznih razvojnih načrtov bo odpravil vzroke in moratorij ne bo več potreben. Za te načrte je zadolžen Izvršni svet občine.
Ko smo vsi pričakovali, da bo skupščini predložen v sprejem osnutek razvojnega programa, nam namesto tega Izvršni svet zdaj ponuja odpravo »škodljivega« moratorija, katerega avtorji so povrhu vsega še Zeleni Kamnika.
Za tak predlog je potrebno kar precej poguma. Mimogrede je treba prezreti pravi vzrok sprejema moratorija in sicer dejstvo, da je bil moratorij sprejet v paketu soglasno sprejetih sklepov, da obstajajo neuresničeni predlogi o regijskem oz. krajinskem parku, da se odlok o redu na Veliki planini ne izvaja, da inšpektorji ne ukrepajo, da ni urejeno vprašanje kmečke lastnine in ni pašnega reda in še in še... ter za edinega krivca proglasiti moratorij , pri tem pa še malo ošvr-kniti predlagatelje takrat sprejetih sklepov.
Ker pa namen sprejetih sklepov prav gotovo ni preprečiti vzdrževalna dela na planšarskih in drugih objektih, menimo, da bi, če bi Izvršni svet to zahteval, statu-tarno-pravna komisija SO Kamnik že pred meseci izdala ustrezno tolmačenje odloka.
Prav tako je nerazumno, da je Izvršni svet na skupščinski seji 30. 10. lani umaknil predlog, s katerim bi iz moratorija izvzeli popravilo pastirskih koč, če bi bile obnovljene s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ker se torej razmere na področju urejanja razvoja Velike in Gojške planine (in s tem tudi pri načrtnem varovanju naravne in kulturne dediščine) še niso uredile, predlagamo, da se moratorija še ne odpravi, pač pa naj Izvršni svet pospešeno nadaljuje in dokonča razvojne načrte za to področje.
Zeleni Kamnika Predsednica predsedstva: MARIJA REBA
Proslava 50. letnice ustanovitve OF
V zadnji številki Občana smo poročali o 50-letnem jubileju OF, ki bo v soboto 27. aprila, ob 11. uri na Trgu revolucije v Ljubljani.
Zaradi precejšnjega zanimanja za to prireditev priporočamo, da naj udeleženci potujejo predvsem z rednimi avtobusi. Tega dne bodo vozili avtobusi po rednem voznem redu. Iz Kamnika proti Ljubljani pelje avtobus vsakih 40 minut pred in vsakih 10 minut čez polno uro, npr. 6.40, 7.10, 7.40... (avtobus pelje vsake pol ure). V enakem časovnem zaporedju vozijo avtobusi tudi iz Ljubljane proti Kamniku.
Vse, ki bodo odšli na osrednjo proslavo, organizator prosi, da se odpeljejo pravočasno. Parkirne prostore za osebne avtomobile lahko uporabijo povsod, kjer je dovoljeno. Priporočajo predvsem uporabo parkirišča pri hali Tivoli.
Vsi, ki se bodo tega dne udeležili 12 km pohoda po Poteh prijateljstva, naj gredo v Ljubljano z avtobusom ob 6.10 in se pridružijo skupini upokojencev, ki se bo pohoda udeležila. Vodstvo pohoda je zagotovljeno.
Organizatorji proslave 50-letnice OF priporočajo, da se organizacije, društva in drugi slovesnosti ob 11. uri na Trgu revolucije v Ljubljani udeležijo s prapori.
Nasvidenje v Ljubljani! STANE SIMŠIČ
Jakob Škrjanec, upokojenec
»Nič nimam proti prazno-! vanju, še zlasti ker ta praznovanja obhajamo v pomladnih mesecih.
OF pomeni, da se je slovenski narod pred 50. leti moral odločiti ali sodelovati z okupatorjem ali iti v boj proti njemu. Odločil se je za boj. To je bila nadvse pomembna odločitev.
1. maj - praznik dela je priznan praznik. Menim, da teh praznikov ne bi smeli obravnavati skozi strankarske poglede in njihove tre-j nutne cilje.
Za 1. maj gremo običajno na ,Stari grad', letos pa bova šla z ženo verjetno na morje.«
Božo Matičič, 64 let
»Oba praznika sta zelo pomembna, zato morata ostati. OF je bila ustanovljena pred 50. leti, ko so se združile vse stranke za boj proti zavojevalcu. OF je pomemben slovenski praznik. To je praznik zgodovine.
Praznik dela 1. maj je internacionalni praznik, pogojen je z zgodovinskim dogajanjem, zato ga moramo še naprej proslavljati.
Ža 1. maj grem na srečanje v Kamniško Bistrico, tako kot vsako leto do sedaj.«
čej val
Jože Kočar, 63 let me
»1. maj ima stoletno tradi- sk<
cijo. Delo je osnova obstoja val
človeške   družbe.   Praznik Dc
spoštujem. pa
OF, zlasti pomena njenih mr
50 let, ni mogoče zbrisati iz nai
narodove zgodovine. To je vse
hkrati čas, ko je njen pomen pa<
laže ocenjevati in vrednotiti to,
iz  različnih  zornih  kotov, vaj Prav je, da bi tako oceno tudi naredili.
V prazničnih dneh bom doma s svojo družino. Prilike pač ne dopuščajo posebnih možnosti, smo namreč tri članska družina.«
Posebno velikih razlik pri anketirancih v pogledih na oba praznika ni. Niti pri vrednotenju teh praznikov ni opaziti večjih razlik.
Najverjetneje bosta praznika ostala in se slavila v taki ali drugačni obliki. Ljudje so praznovali po svoje tudi takrat, ko so bili prazniki prepovedani; ali javno ali v zaključenih družbah ali med prijatelji ali v družinskem krogu.
STANE SIMŠIČ
URAR BRANKO MARIC
Kamnik, Kolodvorska 1
Občanom Kamnika želim prijetne praznike.
Priporočam se za obisk od 8. do 12. in od 14. do 16. ure,
v sredo od 8. do 15. ure, v soboto zaprto.
ZASEBNA AVTOŠOLA
»MIKANEC« d.o.o.
Domžale, Ljubljanska 102 Tel. 721-947
ORGANIZIRA TEČAJ CPP. Tečaj se prične 6. maja 1991. Predavanja bodo potekala v Osnovni šoli šlandrove brigade, Bistriška 19, Domžale. Možna je izposoja učbenikov.
Organiziramo tudi TEČAJ PRVE POMOČI, ki bo potekal v istih prostorih kot CPP. URE PRAKTIČNE VOŽNJE potekajo na vozilih R 5 campus in R 5 TD.
Cena za uro je 200,00 din.
Za vse informacije se oglasite v pisarni na Ljubljanski 102 v Domžalah (bivša zgradba milice), tel 721-947. Pisarna je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
OBČANI - PRIDITE, KAJTI PRI NAS BOSTE PRIŠLI HITRO IN KVALITETNO DO ŠOFERSKEGA IZPITA!
Vsem Kamničanom čestitamo ob prazniku dela.
POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA
Industrijska proizvodnja pada, povečuje se izvoz
Predsednik komiteja za gospodarstvo in družbene dejavnosti ter hkrati podpredsednik izvršnega sveta Miha Novak nam je že ob začetku pogovora povedal, da je težko govoriti o kakršnemkoli vplivu občine kot take na gospodarstvo v njej. Sestanki direktorjev kamniških firm na občinskem izvršnem svetu pomenijo le povezavo z republiko, saj le na tej ravni lahko integralno vplivajo na gospodarstvo in poskrbijo za pogoje njegovega prestrukturiranja, in kar gospodarstvo že dolgo zahteva, za njegovo razbremenjevanje.
Padec proizvodnje in zmanjšanje zalog
Pogovor je tekel predvsem o bistvenih značilnostih gospodarjenja v občini v letu 1990. Pri
tem najbolj izstopa podatek, da je v primerjavi z regijo in republiko v naši občini opazen večji padec industrijske proizvodnje, skladno s tem pa so se občutno zmanjšale zaloge. Za izjemo od ostalih pa proizvodnje niso zmanjšali v Menini in Eti ter podjetju Meso Kamnik.
Zakaj je po vašem mnenju prišlo do takega stanja?
»Absorbcijska možnost domačega trga močno pada. Upoštevati je treba tudi politične razmere v Jugoslaviji, ki so od srbske blokade naprej precej vplivale na medsebojno trgovanje. Domača naročila so padala, ker pa se niti z izvozom, tudi ta namreč zaradi podcenjenega dinarja ni najbolj ugoden, ni dalo vsega nadoknaditi, je prišlo do padca proizvodnje. Je pa res tudi to, da si v večini podjetij prizadevajo doseči višji cenovni razred
na domačem trgu povprečno za 37 odstotkov večje kot na tujem. Ker v tujini dobro poznajo naše ekonomskopolitične razmere, so naše gospodarstvo na nek način lahko izsiljevali z nizkimi cenami.«
Gospodarstvo še akumulativno
Slaba likvidnost in precejšnje terjatve so prav gotovo največja težava kamniškega gospodarstva?
»Res je, pri nekaterih firmah terjatve dosegajo višino desetih in tudi dvajsetih mesečnih plač. Drži pa, da se v večjih težavah kljub vsemu naše gospodarstvo še ni znašlo, a stečajev v občini na srečo še ni. Nekaj težav je imel Utok, vendar se tudi tam že kažejo možnosti predvsem v možni preselitvi mokrega dela v sosednjo Hrvaško.
Kamniško gospodarstvo se v primerjavi z regijo in republiko lahko pohvali, da kljub vsemu še ima netto akumulacijo. Republika ima tako polovico ljudi za-
ludi v letošnjem letu so v gospodarstvu še opazni trendi zaostrene likvidnostne situacije, zmanjševanja zaposlenosti, zniževanja proizvodnje, terjatve so še vedno zelo velike. Dokler ne bo prišlo do dotoka svežega kapitala (to pa je edino tuji kapital, ki še vedno čaka na normalno politično situacijo v državi!), ni moč pričakovati bistvenega izboljšanja.
predvsem s kakovostjo, količina jim je drugotnega pomena.«
Kako so to komentirali direktorji na zadnjem sestanku z izvršnim svetom?
»Padec industrijske proizvodnje je vezan tudi na zmanjšanje delovne sile in na zviševanje ravni strukture zaposlenosti. Glavni vzrok je seveda povsod predvsem manjše povpraševanje. Tudi z izvozom si niso opomogli, saj je znano, da so v tujino prodajali pod ceno in tako so bile na primer oktobrske cene
ppslenih v podjetjih z izgubo, medtem ko je v naši občini le deset odstotkov zaposlenih v takih podjetjih. Nobeno od podjetij, ki so lansko leto zaključila z izgubo, nima sedaj blokiranega računa. V Alpremu so na primer odpisali kar za 50 milijonov terjatev, veliko so jih imeli predvsem do Elana in prav zaradi tega je pri njih nastala izguba. Večina podjetij z izgubo za letos predvideva pozitivno polletno bilanco, če bo le poslovanje potekalo normalno.
cmmm
IZREDNA PRILOŽNOST!
REKLAMNA PRODAJA!
Gume good year 145 sr 13
grand prjx 988,00 din.
Nudimo vam veliko izbiro gum drugih firm in vseh dimenzij. Kvalitetna guma z enoletno garancijo.
VSEM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE!
Kako pa so se v prvem letu poslovanja izkazali zasebni podjetniki?
»Lani je bilo v naši občini registriranih več kot sto podjetij. Zaključni račun za leto 1990 jih je predložilo 98, kar je razumljivo ob dejstvu, da nekaj podjetij še vedno ni začelo poslovati in obstajajo le na papirju. Kljub vsemu pa zasebno podjetništvo le ni ustvarilo tako malo prihodka in sicer kar sedem odstot-
Sicer pa je zunanjetrgovinska menjava za kamniško gospodarstvo kot že nekaj let tudi sedaj ugodna. Podjetja so tako za 26 odstotkov več izvozila kot uvozila. Od tega so kar 98 odstotkov izvozili na konvertibilno področje.
kov vseh prihodkov v gospodarstvu pripada zasebnim podjetnikom, ki pa imajo zaposlenih le 136 delavcev.«
Zasebna pobuda v povojih
In kako si občina prizadeva zasebni sektor bolj spodbuditi?
»Nekaj sredstev imamo v proračunu namenjenih za obrtnike, predvsem za ugodnejše kreditiranje (približno en milijon dinarjev). S perspektivnimi programi naših podjetnikov (trenutno imamo ponudbo podjetnice iz Komende za razširitev živilske proizvodnje na okrog petdeset zaposlenih) bomo kandidirali pri republiškem sekretariatu za drobno gospodarstvo.«
Zaradi stalnega slabšanja življenjskega standarda in vse večje brezposelnosti bo čedalje bolj potreben tudi dober socialni program. Kaj lahko tu naredi občina?
»Zelo malo. Čeprav se socialni položaj naših občanov nenehno slabša, v našem proračunu na žalost za te namene nismo imeli možnosti nameniti več sredstev. Velikost proračuna opredeli republika, za izvajalca pa določa občina, a tudi gospodarstvo nenehno zahteva razbremenitve. Vsekakor bomo skušali še letos v sodelovanju s sekretariatom za delo organizirati javna dela v občini in bi brezposelnim tako omogočili dobiti še kako dodatno denarno stimulacijo. Vemo pa, da je republika s tem že poskušala, vendar ni bilo pravega odziva na to akcijo. Kaj lahko sklepamo iz tega? Da pri nas še vedno ni dovolj kritično? Da nam še ne teče voda v grlo? Verjetno to ne bo držalo. Vendar je res, da marsikateri primanjkljaj v družinskem proračunu še vedno rešuje siva ekonomija. Drugo leto bo to drugače, saj bo nova davčna zakonodaja verjetno naredila svoje. Sicer pa tudi slab odziv na številne oglase, kjer prosijo za pomoč na domu, v gospodinjstvu, pri različnih gradbenih delih in podobno, pove svoje. Komentar ni potreben.«
ROMANA GRČAR
kemijska Industrija
tJ^^%lAMN5cr't,ustri*01    61241 Kamnik, Fužine 9, tel. (061) 831-011, 831-371, 832-711
fax: (061) 832-735
V maloprodajni trgovini PLASTIKE - Šmarca, Kamniška cesta 19, tel. (061) 815-077 vam po najnižjih cenah nudimo:
- polietilenske folije za: vzgajanje jagod,
vrtne tunele (do 4 m širine) siliranje živinske krme hidroizolacijo
- vrečke za smeti (iz polietilenske ali naravno razgradljive folije)
- polietilenske folije za zavijanje delikates
- vrečke za zamrzovalnike z nalepko
- nakupovalne vrečke (obarvane, potiskane s pomladnimi motivi). ČESTITAMO OB DELAVSKEM PRAZNIKU!
Pokojnine
Za odvzeto medvojno delovno dobo je treba
vložiti zahtevek
V začetku februarja letos je bilo uveljavijo delovno dobo, ki jim je v nemški vojski.
Iniciativni odbor Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 - 1945 je od Izvršnega sveta Republike Slovenije in drugih odgovornih organov zahteval pojasnilo, kdaj bodo dana ustrezna navodila in kdaj se bo začelo vračati protiustavno odvzeto delovno dobo.
Skupščina Republike Slovenije je na seji 23. januarja letos sprejela spremembe in dopolnitve ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije. V 1. členu ustavnega zakona je določeno, da se v Republiki Sloveniji ne uporablja določba drugega odstavka 263. člena Kazenskega zakona SFRJ. S tem je posredno določeno tudi, da se v Republiki Sloveniji ne moreta
objavljeno, da lahko upokojenci bila odvzeta zaradi sodelovanja
več uporabljati določbi 163. in 164. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964.
Zavarovanci, ki jim je bilo obdobje od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 oziroma pred 15. 5. 1945 že
všteto v pokojninsko dobo, naknadno pa odvzeto zaradi okoliščin iz 163. oziroma 164. člena temeljnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko ponovno vložijo zahtevo za vštetje odvzetega obdobja v pokojninsko dobo.
Za iniciativni odbor O. J.
AVTOŠOLA »AURORA«
Komenda, Glavarjeva 80 Tel. 841-236
sporoča, da se prične tečaj CPP 14. maja 1991 ob 19. uri v OŠ Komenda. Prijavite se na gornji naslov. Po potrebi bomo organizirali tudi tečaj PRVE POMOČI.
Vabljeni!
Vsem bodočim in bivšim kandidatom želimo prijetno prvomajsko praznovanje.
Kadrovanje
Naša SKZ - LS je za kadrovske spremembe
Na sestanku občinskega odbora SKZ-LS Kamnik smo med drugim razpravljali tudi o trenutnem političnem in gospodarskem položaju kmetijstva v občini in Sloveniji nasploh.
Položaj kmetijstva se nezadržno slabša in ne uresničujejo se niti minimalna pričakovanja kmetov, da ne govorimo o pričakovanjih pred volitvami.
Pred očmi se nam ruši gozdnogospodarski sistem s svojimi slabimi in tudi nekaterimi dobrimi lastnostmi. Imovina, katero smo kmetje dolga leta pod prisilo ustvarjali in ni majhna, nam kopni pred očmi. Vse to lahko samo nemočno opazujemo. Zakon o gozdovih velja samo še toliko, kolikor je to všeč tako imenovani stroki. Gozdnim cestam grozi katastrofa. Obvezen odkup lesa še velja, davek se pobira, vračanja v gozdove pa ni. Pričakovali smo, da se bo dosedanji gozdnogospodarski sistem preoblikoval v gozdarsko-zadružnega brez večjih pretresov, vendar je ta ideja po krivdi nekaterih splavala po vodi. Kje je regres za nafto? Zakaj govori gradivo zakona o denacionalizaciji o letu 1958 kot o letu, do katerega so se delale krivice?
V Kamniku so pod pretvezo arondacij plenili zemljo v šestdesetih letih! Ali to za našo stranko, vlado ali kogarkoli ni krivica? Kje je zadružni zakon, kje je pravični zakon o lovstvu? Pričakujemo jih težko in ne razumemo, zakaj takšno zavlačevanje? V vseh gradivih, osnutkih in predlogih zakonov s področja kmetijstva se čuti, da jih pripravljajo ljudje, ki jim je pri srcu nekdanji odnos oblasti do kmetov.
Pri svojih zahtevah vedno naletimo na pojasnila, da je treba stvari reševati po navodilih stroke in smo na ta način kmetje postali drobiž v rokah stroke, ki nas je reševala že nad 40 let in malo je manjkalo, da nas ni dokončno rešila.
Odločili smo se, da na IO SKZ-LS pošljemo naslednjo
IZJAVO:
- Povsem podpiramo zahtevo IO SKZ-LS o kadrovskih spremembah v republiškem sekretariatu za kmetijstvo.
- V primeru neupoštevanja zahteve s strani vlade zahtevamo od IO SKZ-LS sklic izrednega občnega zbora, na katerem bi se pogovorili o nadaljnji politični usmeritvi.
- Nikakor nismo pripravljeni biti žrtvovani na račun višjih političnih ciljev. V samostojni državi nočemo biti in ne bomo obrobni in manjvredni del prebivalstva, zato je zahtevo treba izpeljati do konca, ne glede na posledice.
- Opozarjamo vodstvo stranke^ da se bo naša stranka
v primeru nadaljevanja takšnega obnašanja oblasti začela rušiti. Krajevni in občinski funkcionarji se bodo morali obrniti proti svoji stranki ali pa bo vse breme
krivde obviselo na njih. Do tega ni daleč, zato vzemite naše svarilo in zahtevo skrajno resno!
SKZ-LS Podružnica Komenda
SKZ-LS Podružnica Kamnik
SKZ-LS Podružnica Tuhinjska dolina
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG p. o. KAMNIK
Steletova 8, Kamnik
razpisuje po sklepu delavskega sveta podjetja
javno licitacijo
za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva:
NEREGISTRIRANO OSEBNO VOZILO znamke IMV, tip R 4 TLS, leto proizvodnje 1980, barva karoserije -zelena 36.
Izklicna cena 10.000,00 din.
Javna licitacija bo 7. maja 1991 ob 8. uri v podjetju SKG Kamnik, Steletova 8.
Ogled licitiranega osebnega vozila je mogoč uro pred pričet-
kom licitacije na parkirišču SKG Kamnik.
Javne licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe.
Pred licitacijo morajo interesenti vplačati varščino v višini 5%
od izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
Kupec mora vozilo prevzeti v treh dneh in ga odpeljati na lastne stroške.
Prodaja bo po načelu »videno-kupljeno«.
Obnova Albrehtove hiše gre h koncu
Pričujoči posnetek smo naredili zadnje dni v marcu, zato je sedaj, konec aprila, še bolj očitno, da bo obnova Albrehtove hiše kmalu končana.
Na Stanovanjsko komunalnem gospodarstvu so nam povedali, da obnova objekta, skupaj s pripravljalnimi deli poteka že tri leta. Stanovanjsko komunalno gospodarstvo je prevzelo celoten inženiring za obnovo stavbe vse do 4. gradbene faze. Gradbena dela opravlja Gradbinec. Konec aprila je predvidena predaja objekta. Po načrtih naj bi bili v njem poslovni lokali; v pritličju tekstilna dejavnost, v prvem nadstropju kompleks za nego - frizer, pedikura, kozmetika in v podstrešnem delu okrog 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Za vse lokale bo objavljen javni razpis. Ivo Stražar iz Stanovanjsko komunalnega gospodarstva nam je povedal, da bodo obravnavali tudi več deset pisnih vlog za lokale, ki so že prispele. Sicer pa jih ne bodo prodajali, ker so možni lastninski zapleti, ampak jih bodo oddajali v najem.
Ko bodo dobili dodatna sredstva, bodo začeli tu z gradnjo naslednjega objekta v tem kompleksu in sicer na mestu, kjer sedaj stoji kiosk s sadjem in zelenjavo. Z obnovo začelja pa bodo predvidoma začeli junija.
R. GRČAR
AMATERSKA KULTURA
GLASBA
Ogledalo srečanja amaterskih
gledališč
V Kamniku, kjer se po prepričanju nekaterih na področju kulture menda nič ne dogaja, seje v soboto, 13. aprila, iztekla osma predstava v okviru občinskega srečanja gledaliških skupin.
V okviru letošnjega Srečanja so naši gledališčniki pripravili deset predstav širokega žanr-skega razpona: v uprizoritvi KD I. Cankar Šmartno smo videli »Pogodbo« I. Cestnika, gledališčniki iz KD Srednja vas so uprizorili »Zveze in razveze« J. Moškriča, MKD Pedenjmožic iz Kamnika je na Srečanju sodelovalo s predstavo »Izganjalci hudiča« M. Župančiča, gledališka skupina PD Zgornji Tuhinj je pripravila domačo detektivko avtorja J. Kranjca »Detektiv Megla«, njihovi mlajši kolegi iz istega društva pa so na oder postavili »Namišljenega zdravnika« H. Weigla.
Sodelovali so tudi naši najmlajši gledališčniki, ki delujejo še v okviru šolskih kulturnih društev oz. njihovih gledaliških skupin: ŠKD Peter Pavel Glavar OŠ Komenda-Moste z igro J. Vari-ota »Vzorni soprog«, ŠKD OŠ F. Albrehta Kamnik pa z Linhartovo »Županovo Micko«. V okviru Srečanja, ki ga lahko poimenujemo tudi revija predstav naših ljubiteljskih gledališč-nikov, so sodelovali tudi člani gledališke skupine KD Motnik s kmečko burko »Hlače«, dogajanje pa je za zdaj zaključila predstava Daria Foja »Naključna smrt nekega anarhista«, ki jo je odigrala gledališka skupina Zaklonišče štev. 4 iz Srednje ekonomsko-naravoslovne šole Rudolfa Maistra iz Kamnika. »Za zdaj« zato, ker iz te šole prihaja še ena predstava, komedija L. de Vege »Domiselno dekle«, ki pa jo bo - že v majskih dneh, verjetno z namenom ustvariti ambientalno predstavo, uprizorila gledališka skupina Pod mostom. Kot povzetek letošnjega gledališkega dogajanja na kamniškem je organizator ZKO Kamnik podelil vsem sodelujočim gledališkim skupinam spominska priznanja, ob tem pa pripravil tudi pogovor o dosežkih te zvrsti ljubiteljske kulture pri nas.
Kajti kljub nekajletnemu mrtvilu na tem področju vendarle lahko spet govorimo o napredku in ta se kaže tako v izbiri reper-
izbor konkuriralo vsaj še troje prav tako odličnih naših predstav - v okviru občinskega Srečanja so bile namreč uprizorjene premierno, ko je rok za selektor-ski ogled že potekel. Škoda je tudi, da je takšen dogodek, kot je bil naš gledališki maraton, pri gledalcih, kljub pravočasno objavljenim vabilom v vseh medijih
Gledališka skupina KD Srednja vas se je z delom Jožeta Moškriča, v režiji Zdenke Klančnik predstavila občinstvu v kinu Dom Kamnik. Igrali so odlični amaterski gledališčniki iz Srednje vasi: Janez Belaj, Sebastjan Drolc, Anton Erzar, Brane Hribar, Dare in Zdenka Klančnik, Irena in Jernej Koncilja, Janez Pavlic, Brigita Poljanšek, Franc Šuštar, Helena Vrtačnik in Damjan Zore... (Foto: VERA ME-JAČ).
toarja kot v dramaturški obdelavi, v aktualizaciji besedila kot o številnih elementih režije in igre, torej najbolj vidnih elementih uprizoritve gledaliških del. O uspehu kamniških gledališčni-kov zgovorno priča dejstvo, da sta se po izboru območnega oz. republiškega selektorja, režiserja Aleša Jana, kar dve naši predstavi uvrstili na območno srečanje, ki bo v prihodnjih dneh pod naslovom »S Tespisovim vozom po Gorenjskem«. To sta predstavi »Zveze in razveze« Jožeta Moškriča v uprizoritvi Gledališke skupine KD Srednja vas in komedija Hansa Weigla »Namišljeni zdravnik«, ki so ga za oder oživili člani mladinske gledališke skupine PD Zgornji Tuhinj.
Uspeh je seveda vreden vsega priznanja, čeprav je treba hkrati kar obžalovati, da ni za območni
obveščanja, naletel na tako malo pozornosti. Vsako predstavo je namreč v povprečju spremljalo le okrog trideset gledalcev.
Očitno je večini tistih, ki so jim bila vabila namenjena, prav malo mar, koga in česa se dandanes loteva gledališče in kakšno je pravzaprav to dogajanje v našem Talijinem hramu, kateremu se v osrednji dvorani v občini, nekdanjem kinu Dom, oder in še kaj drugega dobesedno sesipa, pa vendar tu še vedno živi gledališče, ki naj bi navsezadnje le držalo ogledalo naši družbi. Pri nas je gledališče kljub vsemu bilo, družbe pa žal ne prav veliko.
Toda to je že druga zgodba, ki bi ji v gledališkem žargonu rekli vsaj farsa, če že ne kar tragikomedija!
TONE FTIČAR
UMETNOST
Slike in fotografije
Od 17. aprila do 5. maja razstavljata v razstavišču Veronika slikar Dušan Lipovec in fotograf France Štele.
Skupen nastop fotografa in slikarja nas navaja k razmišljanju o prepletenosti teh dveh umetnosti, o njuni soodvisnosti in razhajanjih, a tudi o skupnih točkah. Slikarstvo je spremljevalec človeštva od začetka samozavedanja in je staro kot civilizacija sama. Fotografija, ki je otrok prejšnjega stoletja, je bila najprej le kot eksperiment in dokumentacijsko sredstvo, kmalu pa je postala pol-nokrvna umetnost, saj se je v na-
šem času zaradi tehničnih motnosti razmahnila do neslutenih razsežnosti. Mimetičnost fotografskega medija in podobno orientirano slikarstvo sta s pojavom fotografije vzpostavila specifično medsebojno razmerje. Fotografija je pogosto tehnično olajšala delo slikarstvu, to pa je bilo dostikrat percepcijsko kazalo fotografiji, predvsem v postavitvi figuralnih kompozicij, posnemanju tihožitij, krajine, portretnih študij itd. Tudi v moderni umetnosti lahko zasledimo pri posameznih avtorjih to prepletenost. Eklatanten primer je svetovno
znani umetnik Man Ray in njegova usodna razpetost med fotografijo, slikarstvom in grafiko, ki je bila posledica in vzrok njegovih kvalitetnih likovnih stvaritev.
Skupna razstava slik in fotografij, na kateri del razstavljenega gradiva obravnava iste motive, predvsem krajino, skozi pogled dveh različnih avtorjev, naj prikaže kreativne rezultate teh raziskav na konkretnih primerih.
V otvoritvenem programu sta nastopili pianistka prof. Martina Bohte in kitaristka Alenka Okorn.
DUŠAN LIPOVEC
RAZMIŠLJANJE
Še o kamniški televiziji
Vem, da v svetu obstajajo struje, ki so zavrgle že vse »predsodke krščanstva« in ohranile pravilo »samo enkrat se živi«. Zakaj omejitve, vse je dovoljeno za vsako ceno, saj nobenemu ne odgovarjamo. Tak »liberalizem« je. zlezel že v naše kosti.
Vprašujem se, ali nam je vseeno, kar se govori na kamniški televiziji? Gre za sporni intervju (F. Pestotnik s »Temnim valčkom«), ki je poln kletvic. To je žalitev za vse verujoče. Če sklepam po obisku cerkva na velikonočno • ■ eljo, nas je kar veliko.
Marija-tfiati božja je vsem lati, Zelo jo spo-
štujemo. Kletvice na njen račun so žalitev vseh, ki tako mislimo! Kletev po svojem psihološkem jedru ni nič drugega, kakor skrajno neolikan, surov in barbarski način govorjenja. So ljudje, ki nobenega stavka ne spregovorijo, ne da bi uporabljali pro-staške izraze, kvante ali kletvice. To jim pride v meso in
kri in tega se ne zavedajo več.
Lahko pa bi se zavedal »novinar«, ki je prispevek pripravil! Govornika ni treba predstavljati, ker vsi vemo, kako je z njim. Upam, da na IMPULZU vedo, da obstaja montaža, tako da bi lahko sporni »besedni zaklad« izpustili! Zato zelo odločno nasprotujem takemu poneumljanju ljudi.
Pa še en nasvet! Zakaj vsak dan oddajanje? Dvakrat na teden, in tisto naj bo kakovostno in pripravljeno.
METKA MALI
Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske '91
V avli SENŠRM je v začetku aprila potekalo srečanje odraslih pevskih zborov gorenjske regije. Šest občin (razen Radovljice) je poslalo svoje predstavnike. Po zborovskih dosežkih Gorenjska zaostaja za Štajersko in Primorsko. Zato bi morala bolje poskrbeti za nivo te revije, ki ne bi smela biti samo srečanje, kot pravi naslov, ampak predstavitev boljših oziroma najboljših dosežkov na področju amaterskega zborovskega delovanja.
Kranjčani niso poslali svojega najboljšega zbora. Obrtniški moški pevski zbor je pod vodstvom Janeza Forška odpel program po svojih zmogljivostih. Z bolj dognanimi interpretacijami bi zbor mnogo pridobil.
Ostali udeleženci so bili po kakovosti zelo izenačeni. Z Jesenic se je srečanja udeležil ženski pevski zbor »Milko Škoberne«, ki ima z zborovodjem Antonom Cimpermanom že nekaj tekmovalnih uspehov. Po številu najmanjši, kar komorni zbor, je napravil na poslušalce najgloblji vtis. Največ truda so vložili v dinamično niansiranje in dosegli zrelo interpretacijo.
Naslednji je nastopil komorni zbor »Peko« iz Tržiča, ki je po številu večji od jeseniškega. Tudi ta zbor se je že preskusil na Naši pesmi v Mariboru, ponaša pa se tudi s ploščo iz leta '83. Zborovodja Jožef Močnik ni segel po pretežkih pesmih, zato so pevci brez težav sledili muzikalnim zahtevam zborovodje in zelo korektno odpeli svoj program.
Iz Škofje Loke se je srečanja udeležil mešani pevski zbor Lub-nik. V dvanajstih letih svojega delovanja je pripravil več stilnih in sakralnih koncertov ter gostovanj. S svojim zborovodjem Tomažem Tozonom je tudi organizator raznih kulturnih prireditev v domačem kraju. Da v zboru vlada zdravo vzdušje, pove že dejstvo, da v njem prepevajo pevci, ki se vozijo petnajst in več kilometrov daleč. Žal je zaradi odsotnosti zborovodje zbor vodil Franc Čufar, ki je imel pred nastopom samo eno vajo. Zato ponekod prenizkim tenorjem ne
sti Metke Novak, lahko brez strahu poseže po težjem programu.
Iz občine gostiteljice je za konec zapel moški pevski zbor »Lira«. Znan je kot najstarejše pevsko društvo na Slovenskem. Zbor se ponaša z bogato zgodovino, radijskimi posnetki, gostovanji in tekmovanji doma in na tujem. Največje uspehe je Lira
Obrtniški moški pevski zbor iz Kranja (Foto: VERA MEJAČ)
gre zameriti, saj je bila to posledica neupetosti. Sicer pa je zbor s svojim zrelim in stabilnim zvokom dokazal, da je sposoben večjega dometa in samo skromnosti Tomaža Tozona gre pripisati, da se niso udeležili še nobenega tekmovanja.
Občino Domžale je zastopal mešani pevski zbor »Šentviški zvon« iz Prevoj, ki sicer ni najboljši v domžalski občini, je pa izredno solidno prepeval. Zbor deluje šele dve leti in ravno zato je poskrbel za prijetno presenečenje, saj se je predstavil z lepim, čistim in zvenečim zvokom, ki ga dajejo mlade pevke in pevci. Zborovodja Karel Lesko-vec, ki zbor vodi zaradi odsotno-
dosegla s prof. Samom Vremša-kom, ki jo vodi že skoraj trideset let. Nastopajoči so prepričljvo in muzikalno odpeli svoj program, ker pa je manjkala kar četrtina pevcev, se zbor ni mogel predstaviti v taki luči, kot bi se sicer.
Letos praznujemo štiristolet-nico smrti našega velikega rojaka Jakoba Gallusa-Petelina, a smo slišali samo dve njegovi skladbi. Sicer pa je bil program zborov tradicionalen - slovenski. Navdušenje poslušalcev je dokazalo, da smo preživeli lep večer. Ubrano petje je duševna hrana, ki je vedno dobrodošla, saj nam v teh kriznih časih primanjkuje optimizma in sprostitve.
JANEZ KLOBČAR
V ljubezni ni strahu
Zelo preprost, a tako zahteven stavek.
V soboto, 9. marca, smo lahko njegovo resničnost videli in slišali na odru v kulturnem domu v Slednji
vasi.
Začel je, kot se spodobi za tak dan, moški. Predsednik KS Jernej Koncilja je pozdravil navzoče, predstavil, kaj se v kraju dogaja in jim zaželel prijeten večer.
Tu o ljubezni ni bilo dosti sledu, govor je pač govor, in posebej, če je prebran, ne seže dosti dlje.
Mamice in dekleta so ga pospremile z aplavzom. Z istim aplavzom so privabile na oder drobne cicibane.
Cicibani so vedno drobni in škrbasti in njihove iskrene očke pričajo o pravi ljubezni. Ljubezni, ki ne prosi, ampak zahteva, kar ji pripada. A tudi ne baranta, ampak da, kar premore. Peli so, govorili, plesali. Sredi velikih cvetov, ki so krasili oder, so bili kakor drobni razigrani metulji. Če bi jih pustili še nekaj minut, bi iz njihovih glasov in kretenj izpuhtela vsa trema. Poželi so velik aplavz.
Sledili so malo starejši. Starejšim še malo starejši. Tem starejšim še starejši, se pravi najstarejši, ki premorejo že celo desetletje.
Predstavili so svoj vsakdanji svet z nevsakdanjimi težavami, a z vsakdanjimi zapleti in razpleti. Igrali so kakor pravi igralci. Cele strani, vse na pamet in tako resnično, da je bilo na trenutke tudi napeto. Tudi plesali so. Samo »ton mojster« je imel rahle težave, kar je vzdušje samo popestrilo. Tako smo lahko odkrivali nove govorniške, igralske in plesne talente. Trije so predstavili svoje znanje igranja na harmoniko.
Vsi skupaj so dokazali, da v ljubezni ni strahu in le malo treme. Vsakdo je svoji mami spregovoril ali na kak drugačen način pokazal, da je fant od fare ali deklica kot se spodobi.
Ne samo svojim mamam, ampak vsem nam so pokazali, da iskreno otroško rajanje, čeprav naučeno in s kančkom treme, prinese več veselja, kakor na kile napisanih neumnosti ali prazno izgovorjenih besed.
Ljubezen se je pokazala takšna, kakršna pač je. Mame so izpolnile svojo dolžnost in tudi otroci svojo. Ljubezen je v tem, da so vsi to storili zastonj. Ne eni in ne drugi se ne sprašujejo o vzrokih, ampak praznujejo v času in razmerah, ki so jim podarjene danes in ta trenutek.
Praznuje se vedno takrat, ko je veselje v srcu, v družini, v hiši. Potem se mami lahko vošči tudi za pusta, kakor je dejal zadnji nastopajoči. Mladim je sledil mešani pevski zbor Mavrica. Zapel je nekaj domačih pesmi, ki so ozračje naredile še bolj slovesno. Bili so nagrajeni z dolgim aplavzom. A naše mame so prave mame in dekleta prava dekleta, ki se ne obračajo po vetru ali politiki in so to celo pri Zdravljici opravile sede.
Sledil je še prosti del ob prigrizku, pogovoru in pijači. Vse skupaj se je menda zavleklo pozno v noč.
Res v ljubezni ni strahu. In kjer je ni, ne pomaga niti osmi marec ali materinski dan. Ne pomaga ne emancipacija, zakoni ali država. Kar se poraja med starši in otroci, odseva v vseh medsebojnih odnosih in na ostalih področjih v življenju. Je že tako, da smo država in zakoni mi sami ali naši najbližji ali naši sosedje.
Bilo je lepo. Zato se je potrebno zahvaliti tovarišicam, nastopajočim in vsem povabljenim, ki so prišli. Vsi skupaj z menoj vred pa smo storili samo to, kar smo bili dolžni storiti.
TONE Š.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Vabimo vas...
Razstavišče Veronika, Kamnik
RAZSTAVA DEL DUŠANA LIPOVCA IN FRANCETA STELETA: SLIKE IN FOTOGRAFIJE.
Razstava je odprta od 5. maja '91, vsak dan od 10 do 12 in od 17 do 19 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa samo dopoldne
Četrtek, 25. aprila '91 ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
NIKDO NAS IZ NAŠE ZEMLJE NE IZRUJE
Spominska prireditev ob 50-letnici ustanovitve OF.
V programu sodelujejo Simfonični orkester Domžale-Kamnik
s solisti in recitatorji.
Petek, 26. aprila '91 ob 20. uri
Dvorana TVD Partizan, Mekinje
KONCERT MoPZ »LIRA« IN ŽePZ DKD SOLIDARNOST IZ KAMNIKA
Sobota, 27. aprila '91 ob 20. uri
Kulturni dom Srednja vas KONCERT MEPZ »MAVRICA« TETA
Petek, 10. maja '91 ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
LETNI KONCERT PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA IZ KAMNIKA
Petek, 17. maja '91 ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
LETNI KONCERT ŽePZ IN MoPZ DKD SOLIDARNOST IZ KAMNIKA
Vstopnice za prireditve bodo v prodaji eno uro pred pričetkom pri blagajni kulturnega doma, lahko pa jih v predprodaji dobite na ZKO Kamnik, Japljeva 2, tel.: 831-612.
VLJUDNO VABLJENI!
IN TUNJIŠKEGA OK-
KS KRIŽ
Pred odločitvijo o novem samoprispevku
V krajevni skupnosti Križ razmišljajo o svojem položaju in o nalogah, ki so jih uspeli rešiti v zadnjih letih. Vse bolj pa je prisotna skrb, kako bo potekal razvoj v naslednjem obdobju.
Svet krajevne skupnosti, ki ima 11 članov, je sprejel pobudo, da bi v naslednjem 4-letnem obdobju morali še marsikaj dokončati, popraviti, obnoviti, da bi za tem lahko rekli, da imajo že skoraj popolnoma urejeno KS.
V tej krajevni skupnosti, ki jo sestavlja vas Križ, živi 440 prebivalcev, od tega je okrog 300 volilcev. Prebivajo v 110 gospodinjstvih. Po velikosti in številu krajanov spada KS Križ med najmanjše v občini, z doseženimi uspehi pa se uvršča znatno višje. Predsednik sveta KS Križ Ivan Hlade dobro pozna krajane in njihov življenjski utrip, zato optimistično razmišlja o tem, da se bodo krajani pozitivno odločali 0 predlaganem krajevnem samoprispevku v višini 1,5 odstotka osebnega dohodka za dobo štirih let.
Zbor krajanov je na svoji seji 15. marca sprejel predlog sveta o razpisu novega krajevnega samoprispevka. Odločitev ni bila težka. Dosedanji rezultati iz zadnjih 5 let nazorno kažejo, da je KS v celoti dosegla načrtovane naloge, ki so bile zahtevne in odgovorne ter zelo pomembne za normalno življenje v KS.
Kaj so dosegli v času od 1986 do 1991?
Zgrajena je bila kolesarska steza skozi naselje do sosednjega naselja Moste. Zgraditev kolesarske steze je bila prednostna naloga in naj bi zagotovila varnost otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Mostah. Krajani so b'li vedno v skrbeh za svoje otroke, predvsem zaradi vse večjega prometa. Bali so se nesreče. Poleg kolesarske steze skozi nabije je bil zgrajen tudi pločnik, v zadnjem času pa še utripajoči semafor, ki opozarja avtomobili-ste na previdnost. Po vsej dolžini Pločnika so bile položene tudi cevi za kanalizacijo in meteorne vode.
, Krajevna skupnost je z ustreznim delom denarja sodelovala tudi pri izgradnji mrliške vežice v Komendi. Ta naloga je bila v celoti realizirana. , Med zelo obsežne naloge sodi 'zgradnja večnamenskega doma. Dobršen del te naloge je že resen, drugi del pa naj bi dokončali v naslednjih letih. V izgradnjo tega doma je bilo že do sedaj vloženih več kot 9000 ur prostovoljnega dela.
rialu.
Pred odločitvijo o krajevnem samoprispevku nas je zanimalo. Kaj predlaga krajevna skupnost krajanom za naslednje obdobje, da bi le-ti bili pripravljeni še naprej plačevati krajevni samoprispevek.
Program aktivnosti KS Križ do 1995. leta je naslednji:
Na območju krajevne skupnosti bodo uredili in asfaltirali 1500 m lokalnih cest.
Del naselja Križ v smeri proti Komendi ima zelo slabo nape-
Pogled na kolesarsko stezo z utripajočim semaforjem    (F.: S. S.)
Izgradnja avtobusnih postajališč je potekala po načrtu. Le eno postajališče ni bilo napravljeno in je zato ta naloga uvrščena v program dela za obdobje 1991-1995.
Rekonstrukcija ceste Križ--Komenda je bila v celoti opravljena. Ta naloga je zahtevala precejšnje angažiranje in sredstva, ki pa so bila racionalno izkoriščena.
Poleg teh naštetih del je bilo v času sedanjega krajevnega sa-moprispevk;. opravljeno še mnogo drugega. KS je sodelovala tudi pri sofinanciranju programov društev, zlasti gasilskega, ki vzorno skrbi za požarno varnost in tudi za dobro strokovno usposobljenost gasilskih desetin. Pri vseh akcijah v KS je sodelovalo veliko krajanov s prostovo'inim delom in s prispevkom v denarju ali mate-
tost električne energije. Da bi to stanje izboljšali, bodo s sofinanciranjem sodelovali pri izgradnji trafo postaje 2. S to izgradnjo trafo postaje bo možna večja uporaba elektro strojev in naprav, kar je do sedaj bilo ovirano.
Dokončanje večnamenskega doma. Ta je že sedaj delno izkoriščen. Z dokončno ureditvijo pa bo dosežen cilj, ki je določen v programu.
Izgradnja še enega avtobusnega postajališča, kar ni bilo mogoče realizirati v sedanjem razvojnem obdobju.
V programu porabe sredstev v KS načrtujejo tudi sofinanciranje programov društev in varovanje kulturne dediščine. V KS se zavedajo, da dobro delo društev v marsičem prispeva k medsebojnemu sporazumevanju, zlasti če so društva s svojim delom
SAMOPRISPEVEK
Pred odločitvijo v Tunjicah
y maju mesecu se izteka petletno obdobje krajevnega samopri-D ..v8 v naši krajevni skupnosti v višini 1,5 odstotka od OD. Ob tej Pruoznosti smo pripravili pregled, kaj smo s tako zbranimi in dodatno P'emenitenimi sredstvi zgradili:
t ~ utrjeno, razširjeno in asfalti-rano je bilo 630 metrov ceste Pr°t< Lanišam,
~ rekonstruirane in asfalti-^ane. je bilo 530 metrov ceste Pr°ti Vrhovju,
L~ razširjeno in utrjeno je bilo *r metrov ceste proti Zad-jemu vrhu oziroma proti Komendi,
. ~ zgrajen je bil zahteven vojvod s črpališčem za naselje vmski vrh,
urejena javna razsvetljava avtobusnih postajališčih I enotnim avtomatskim stikališ-
~ prekrita je bila stavba mež-ar'ie in nabavljena nova okna a mrliško vežico,
~ skrbeli smo za urejanje pokopališča in odvoz smeti, v krilnih primerih smo nasipali va-
e Poti, podpirali akcije os-B°yne šole, gasilskega društva in Rdecega križa.
Te,efonija
•j. Ker ima krajevna skupnost unjice zelo zahtevno in ob-
la
sežno območje, si je svet KS prizadeval, da bi v vsakem zaselku v krajevni skupnosti bilo vsaj nekaj narejenega, da se krajani ne bi počutili zapostavljene. Zelo veliko breme nam je predstavljala občinska akcija izgradnje telefonskega omrežja in nove PTT centrale. Tako smo omogočili vsem zainteresiranim krajanom, da, upamo še v tem letu, pridejo do telefonskih priključkov.
Po dosedanjih prijavah bo s to akcijo priključeno na telefonsko omrežje 125 domačij od skupno 143, kolikor jih je v krajevni skupnosti. Gradnja telefonskega omrežja nas relativno veliko stane, zato upamo, da bo s to akcijo problem telefonije rešen za dalj časa, saj je bila to naša dolgoletna želja.
V zadnjem obdobju smo v našo KS pripeljali tudi omrežje kabelske TV, vendar ne s sredstvi krajevnega samoprispevka. Tako sedaj lahko približno polovica krajanov gleda programe, ki
ČISTILNI SERVIS DEISINGER MILAN
Kamnik, Kidričeva 35/a tel- 814-520
~ dnevno čiščenje poslovnih prostorov, "~ strojno čiščenje vseh vrst talnih oblog, sedežnih garnitur, Avtomobilskih sedežev in vseh vrst trdih podov s premazi, Z »ljenje vsen vrst stekla, ~~ čiščenje lamelnih zaves.
SE PRIPOROČAM!
6stitam ob prazniku dela, 1. maju.
jih posreduje ta mreža. Posebno gledan je interni kamniški program Impulz.
Komunalna ureditev
In kakšen program pripravljamo v krajevni skupnosti za v bodoče. Po temeljitih pripravah in ob upoštevanju trenutnega gospodarskega položaja in nove davčne politike smo se odločili za ponoven razpis krajevnega samoprispevka. Referendum bomo imeli 5. maja. Samoprispevek naj bi trajal 3 leta v višini 1,5 odstotka od osebnih in katastrskih dohodkov. Na ta način bi mesečno zbrali - ob 206 zaposlenih, 112 upokojencih in od kmetov - približno 30.000,00 dinarjev. Ta sredstva bomo vlagali v izgradnjo komunalnih objektov ob sodelovanju ostalih občinskih dejavnikov, in sicer v:
- posodobitev cest v KS,
- dokončanje prenove stavbe za mrliško vežico,
- razširitev javne razsvetljave,
- vzdrževanje in širitev pokopališča ter nujne dejavnosti v KS.
Svet KS si bo prizadeval za vse naložbe pridobiti še dodatna sredstva od pristojnih upravljal-cev cest in občinskih institucij in na ta način čimbolj koristno uporabiti krajevni samoprispevek. Skušali bomo prisluhniti krajanom iz prav vsakega zaselka, tako da bodo vsi kar največ pridobili iz samoprispevka, predvsem pa, da bodo na ta način prišli do boljše komunalne opremljenosti svojega življenjskega okolja.
Zavedajmo se, da bomo imeli le to, kar bomo sami ustvarili. Podaril nam ne bo nihče nič!
IVAN NOGRAŠEK
močno vpeta v življenjski tok kraja, kot je npr. gasilsko društvo, RK, pa še katero. Pri varovanju kulturne dediščine želijo zaščititi pred uničenjem nekaj zgodovinsko-cerkvenih znamenj.
Poleg teh nalog bodo v KS Križ uresničevali še mnoge druge, ki so pomembne za krajane. V ta okvir uvrščajo manjša opravila na cestnih, komunalnih in drugih napravah.
Po približnih ocenah bo vrednost del, omenjenih v programu za obdobje do 1995, znašala 2.500.000,00 din. S samoprispevkom bi naj zbrali 1.200.000,00 din. Manjkajoči del sredstev v višini 1.300.000,00 din pa bi pokrivali s soudeležbo iz drugih virov.
Predsednik sveta KS Križ Ivan Hlade je prepričan, da bodo krajani glasovali za novi krajevni samoprispevek.
Gospodarske razmere pri nas vsaj še nekaj let ne bodo omogočale večje porabe sredstev za namene v krajevnih skupnostih, zato bodo KS v glavnem odvisne od lastnih sredstev. Če želijo v KS uresničiti zastavljene cilje, to brez samoprispevka sploh ne bo možno. Sredstva, ki jih sedaj prejema KS za redno delovanje, so izredno skromna in bodo zadoščala le za pokrivanje golih administrativnih stroškov.
Zaradi teh razlogov in velikih potreb, ki vsako leto še naraščajo, vabi Ivan Hlade kot predsednik sveta v KS vse krajane-volilne upravičence, da se 28. aprila 1991 udeležijo referenduma, ki bo potekal v gasilskem domu na Križu od 7. do 19. ure in da glasujejo za sprejem 1,5 odstotnega krajevnega samoprispevka z veljavnostjo od 1. 6. 1991 do 31. 5. 1995, t. j. za dobo 4 let.
Ob zaključku našega pomenka smo še zvedeli, da se krajani radi odzivajo na skupne akcije in razumejo položaj, zato so v svetu KS prepričani, da se krajani tudi tokrat ne bodo odločali drugače, kot jim narekuje čas.
STANE SIMŠIČ
SOLIDARNOST
SAMOPRISPEVEK V KS SREDNJA VAS
Združimo moči za lepši jutri
Zadnje čase stalno poslušamo vas, odrasle, ko ob vsaki priložnosti poudarjate, kako tetki časi so. Povsod primanjkuje denarja. Družba je v krizi, brezposelnost, porast kriminala, sprti narodi, vojne...
Saj vam mi otroci verjamemo in tudi ne zahtevamo stvari, za katere mamica reče, da so predrage. Tudi v naših drobnih glavicah je jasno, da če očka ali mamica ne bosta imela službe,
tudi ne bo denarja za igrače, kolo, žogo____sicer pa vseh teh
stvari tudi ne zahtevamo! Mladost je lepa tudi brez igrač in sladkarij.
Želimo pa si varno pot v šolo! Radi bi, da nam zgradite pločnik od Srednje vasi do Potoka. Nočemo izgubiti svoje mladosti pod avtomobilskimi kolesi!
Še vedno smo brez igrišča, na katerem bi brezskrbno tekali za žogo, igrali nogomet, košarko in tenis.
Mi, šolarji radi vidimo čisto Nevljico. Brez vrečk, steklenic in drugih odpadkov. Da ste se v njej pred leti še kopali, se nam zdi kot dobra pravljica. Pomagajte nam, da jo očistimo!
Radi bi hodili v šolo po gladkih cestah, mi pa imamo skoraj povsod še prašne makadamske ceste, na katerih je polno luž in kamenja.
Potrebovali bi kanalizacijo, v katero bi spuščali vse gospodinjske odplake, ne pa, da odtekajo v potoke. Vsi nam govorite, da se moramo veliko gibati na čistem zraku in jesti dovolj zelenjave in sadja. Toda, ali naj jemo zastrupljeno hrano?
Radi smo tudi strumni gasilci. Gasilski dom smo pomagali zgraditi, sedaj pa bomo uredili še okolico doma. Potem bomo lahko hodili na gasilske vaje, sproščali odvečno energijo in s tekmovanj prinašali pokale in priznanja.
V veliko veselje nam je vožnja s kolesi, vendar je cesta preveč prometna in nevarna. Lepše je oditi za Kulturni dom, kjer nas nihče ne preganja. Toda joj, največkrat je tudi tam veliko blata in luž. Asfalt bi bil rešitev naših težav. Pa tudi vam, krajanom, bi prišel zelo prav.
Mi mladi smo, razposajeni in veseli. Radi gradimo gradove v oblakih in razmišljamo, kaj bomo, ko odrastemo. Jure bi rad postal pilot, Silvo kapitan, Špelca stevardesa, Mojca kuharica, Tine pravi, da bo ostal doma na očkovi kmetiji, Angelca...
Pred nami je še dolga pot učenja in dela. Strah nas je, ali bomo kljub bistrim glavicam ostali doma in to brez službe. Zato te prosimo oči, mami, dedek, babica, stric, da nam že sedaj pomagate. Skupaj zgradimo čisto in zdravo našo vas. Zagotovite nam vsaj nekaj delovnih mest, zgradimo si majhne toplice - zdravilišče, kmečki turizem, obrt...
Naše glavice so premajhne za vse te probleme, toda hočemo se spopasti z njimi. Danes vi pomagajte nam, jutri pa vam bomo vse povrnili z zdravim nasmehom, lepim uspehom v šoli in kasneje s poštenim življenjem mladih krajanov.
V našem kraju ste v preteklosti z zbranim denarjem od samoprispevka marsikaj že storili za nas. Zato pa vas prosimo, da tudi tokrat pomislite na nas, vaše otroke in se 5. MAJA 1991 odločite za našo prihodnost, srečno in brezskrbno mla-
d0St! VAŠI OTROCI IZ
KS SREDNJA VAS
Hitra in učinkovita pomoč Tinetu Štorglju iz Gozda
Kdor hitro da, dvakrat da.
Ponoči od 28. na 29. marec je pogorela lesena hiša, v kateri je kot najemnik stanoval Tine Štorgelj. Ob požaru je bil odsoten. Hiša je zelo hitro zgorela do tal in z njo vred vse, kar je bilo v njej. Človek je ostal brez strehe nad glavo.
Pred obnovljeno hišico. V sredini Tine Štorgelj, desno tajnica RK Kamnik Marija Zagore, levo predsednik gasilcev na Gozdu Lojze Spruk.
V skupni akciji KO RK Črna in       Kamniški RK je prispeval štedil-gasilskega društva na Gozdu je sode-    nik, komplet posteljnine in sredstva lovala  tudi  občinska organizacija    za material za obnovitev novega bi-RK. Akcijo odpravljanja posledic nesreče je vodil predsednik gasilskega   društva   na   Gozdu Lojze Spruk. V zbiranje pomoči so se vključili skoraj vsi vaščani Gozda. Tine   Štorgelj.   ki   je  sicer živel v skromnih razmerah in je občinski socialni     podpiranec (prejema 1.3(X),00 din), je ostal brez vsega, razen kar je imel na sebi.
Akcija je stekla izredno hitro. Krajani so prispevali material, les in ostalo, tako da so prizadevni gasilci že do 3. aprila usposobili bližnji zi-, dani objekt in se je Tine lahko vanj vselil.
Vaščani so prispevali skoraj 8.000,00 din. S temi sredstvi so kupili nekaj najnujnejših potrebščin, obleko, perilo, posodo za kuhinjo in drugo, tako da lahko Tine danes do-
vališča v višini 7.895,00 din.
S hitrim prostovoljnim delom gasilcev in vaščanov Gozda je bil problem Tineta Štorglja izredno hitro rešen. Neverjetno kako si ljudje znajo pomagati v nesreči. V tem primeru gre zahvala gasilcem, ki so akcijo uspešno vodili in so tako učinkovito zagotovili novo bivališče sovaš-čanu.
Tineta Štorglja smo obiskali v četrtek, 11. aprila. V imenu občinske organizacije RK si je kraj dogajanja ogledala tajnica RK Marija Zagor-čeva in predsednik gasilcev iz Gozda Lojze Spruk. Obiska je bil zelo vesel. Pravi, da je iskreno hvaležen vsem, ki so mu pomagali v nesreči. Če bo mogel, bo tudi on pripravljen ob takih prilikah pomagati drugim.
Pri prizadetem se do tega dne ni oglasil niti lastnik pogorele hišice in bojda niti predstavnik KS Črna.
Občinska organizacija je bila pripravljena pogorelcu dodeliti še nekaj pohištva, ki pa ga ni mogoče razporediti v obstoječi prostor.
Nekaj omar, ki jih ima občinska organizacija RK. bodo dodelili drugim prosilcem, ki se bodo oglasili na sedežu RK Kamnik, Ljubljanska c.
St- L STANE SIMŠIČ
liTTle
ENGLAND CLUB
d.o.o., Medvedova 6 Kamnik, tel. 832-865
Dragi najstniki!
Začnite počitnice tokrat nekoliko drugače! Pridružite se naši angleški poletni šoli, kjer se boste v družbi učiteljev iz tujine seznanili ne le z jezikom, ampak tudi z anglosaksonsko kulturo.
Program bo nadvse pester in zabaven (športne in družabne igre, izleti, glasba, video, pripravljanje angleških jedi,...).
Informacije po tel.: 832-865 ali osebno v našem klubu.
PREVENTIVA
Cepljenje lisic proti steklini
O steklini je bilo že veliko povedanega, vendar ne bo odveč, da na kratko še enkrat opišemo glavne značilnosti te bolezni. Steklina je virusna bolezen vseh toplokrvnih živali in človeka. Povzročitelj bolezni je virus, za katerega je značilno, da se prenaša s slino stekle živali. To pomeni, da se v glavnem prenaša z ugrizom, lahko pa tudi z okuženim materialom, ki pride v dotik s poškodovano kožo ali sluznico. Doba od ugriza do pojava prvih znakov bolezni traja pri steklini praviloma od dva do osem tednov, redko daljši ali krajši čas. Vendar moramo vedeti, da je slina okuženih živali kužna že štiri do sedem dni prej, preden se pojavijo prvi znaki bolezni. Osnovni znaki bolezni potekajo v dveh stopnjah:
- v prvi fazi se spremeni predvsem obnašanje živali, ki se kaže kot nemir, razdraženost, popadljivost, nenavaden apetit do drugih predmetov, močno slinjenje, strah pred vodo;
- v drugi fazi se pojavi paraliza mišic, posebno na glavi in vratu, zaradi česar žival ne more piti in žvečiti hrane, usta so odprta.
Glavni prenašalec stekline je lisica. Obolela lisica izgubi strah pred človekom in podnevi prihaja na dvorišče ter se ne boji psov in se z njimi tudi tepe.
Lahko jo je tudi ujeti. Zavedati se moramo, da je steklina smrtno nevarna, zato se preprečuje in zatira zaradi zdravja in življenja ljudi. Predvsem so v nevarnosti otroci, ker so največkrat v stiku z živalmi. Zato ponovno naprošamo vse občane, da ne spuščajo psov brez nadzorstva.
Pravica in dolžnost lovcev, ki je določena tudi z zakonom, je, da ustrelijo vsakega psa, ki se klati zunaj naselja.
Kljub vsem ukrepom se steklina še vedno širi. Letos je bilo samo v naši občini ugotovljeno šest steklih lisic. Zato bomo 11. maja letos izvedli akcijo cepljenja lisic proti steklini z vabami in tako bomo preprečevali možnost okužbe ljudi in živali.
Lovci bodo položili vabe na določena mesta v gozdovih in na polju. Vabe so rjavosive, vonja po ribji moki in so podobne piškotom. Ko lisica vabo ugrizne
in prežveči, preide cepivo v usta, kjer začne razvijati zaščito proti steklini.
Cepivo je neškodljivo za domače živali. To veija tudi za ljudi, a s pripombo, da ne sme priti do dotikanja vabe in nato do prenosa z rok v oči. Ponovno opozarjamo, da je prepovedano dotikati se vab oz. jih zbirati ali odstranjevati, sicer akcija nc bo uspešna. Če pa slučajno kljub temu pride do direktnega stika cepiva z rano, očmi ali usti, je treba to mesto umiti z milnico in splakniti z vodo. Takoj je treba poiskati zdravniško pomoč.
Na cepnih območjih bomo namestili letake z napisom:
POZOR, OBMOČJE CEPLJENJA PROTI STEKLINI!
PSE VODITE NA VRVICI!
Za morebitne druge informacije pokličite na telefon: 812-207 ali 831-266, int. 22 - veterinarska inšpekcija!
OBČINSKI VETERINARSKI INŠPEKTOR MARJETA  DOLINAR, dipl.
vet.
ČEBELARSTVO
Čebelarji
■
iz
Komende praznujejo
Ob 270-letnici rojstva svojega velikega vzornika in učitelja, istočasno pa rojaka iz Komende, Petra Pavla Glavarja, so se člani Čebelarske družine Komenda - Moste odločili postaviti čebelnjak v njegov spomin.
Postavila ga je družina v lastni režiji in ob izdatni pomoči krajanov vseh treh krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ, kakor tudi občine Kamnik.
Največ zaslug za pridobitev na kulturnem področju in na področju izobraževanja mladih čebelarjev ima nedvomno predsednik Čebelarske družine Komenda - Moste Stane Jenko, ki je v gradnjo vložil nešteto delovnih ur in veliko napora pri pridobivanju potrebnih dokumentov za gradnjo.
Čebelnjak je zgrajen v klasičnem gorenjskem stilu in kot tak dopolnjuje kulturni spomenik Benificijske hiše v Komendi.
Svojemu namenu bo izročen ob proslavi v spomin Petra Pavla Glavarja v nedeljo, 5. maja ob enajsti uri pri Be-nificijski hiši v Komendi. Čebelarji vabijo vse ljubitelje narave in kulturne dediščine, da s svojo prisotnostjo na proslavi prispevajo k slovesnemu vzdušju.
Po proslavi bo mogoč ogled znamenite Glavarjeve knjižnice v Benificijski hiši.
FRANC PREZELJ
SADJARSTVO
Industrijsko montažno podjetje BLISK Murska Sobota Bjedićeva 3, 69000 Murska Sobota telefon 069 31-715, fax. 069 25-310
UGODEN NAKUP
A. KMETIJSKI PROGRAM
- Drobilec za zrnje na traktorski pogon DB 350
- Ciklon za DB 350
- Polžni transporter za zrnje z el. motorjem 6 m
4m
- Napajalniki goveji
- Napajalnik svinjski - korito
- Solnica
- Pretočna črpalka HOB11000 (pogon na el. vrt. str.)
- Vinogradniški napenjalec žice
- Cucla za svinje 3/4"
1/2"
B. OLJNE ARMATURE
- Filter za kurilno olje 0-7 (garnitura)
0-6 (garnitura)
- Filter za kurilno olje R 3/8"
- Sesalni ventil R 3/8"
- Merilec nivoja kurilnega olja
- Oljni filter 1/2"
C. BOJLER RACIONAL (kombinirani) 801
V cene je vračunan prometni davek.
19.570,00 din 4.000,00 din 13.276,70 din 12.617,50 din 473,80 din 298,70 din 97,70 din 433,90 din 20,00 din 100,00 din 83,40 din
1.588,60 din 1.308,30 din 560,00 din 113,50 din 280,30 din 854,40 din
6.007,50 din
Vse artikle, ki jih je možno poslati po pošti, je možno kupiti po povzetju. Kupec plača razen cene artikla še poštne stroške.
Zdravo in rodovitno sadno drevje
Pregovor pravi, da mora moški v svojem življenju spočeti sina, zasaditi drevo in napisati knjigo. Večini mož vse troje ne uspe, marsikomu pa niti ena od teh treh. Nekateri bi radi zasadili drevo, pa nimajo vrta, kjer bi to storili. Imeti lasten vrt je danes razkošje, ki si ga ne more vsakdo privoščiti, obenem pa tudi kotiček, kjer lahko ljudje po opravljenem delu po mili volji brkljajo, kakor jim velevajo domišljija in vrtnarske sposobnosti ter spretnosti.
Skora'j v vsakem vrtu, naj bo to v mestu ali na podeželju, raste kakšno drevo. Tega ima lastnik vrta še posebno v čislih, če mu bogato rodi in zdravo odganja. Žalosten pa jc pogled na bolno drevo in na kilave sadove.
Skrbeti za zdravo in lepo raš-čeno ter rodovitno sadno drevje pa ni tako preprosto, kot bi si človek mislil. Začne se že pri pravilnem obrezovanju. Te veščine je danes zmožnih le malo ljudi. To takoj lahko ugotovi izkušen sadjar. Če le malo bolj pozorno pogleda s ceste po slovenskih vrtovih.
Časi se spreminjajo, ne le v družbenopolitičnem in strankarskem oziru, ampak tudi v zavesti ljudi. Slovenci spet začenjamo bolj ceniti zdravo hrano in poskušamo temeljiteje skrbeti za lepo urejene in negovane ter obdelane vrtove, ki postajajo izraz naše notranje urejenosti, lepotnega občutka in skrbi za zdravo okolje. Zanimamo se za drobne, a pomembne stvari, ki nam bogatijo in lepšajo življenje.
Ta duhovna in zunanja prenova se dogaja tudi v glavah prebivalcev treh komendskih krajevnih skupnosti: Komende, Križa in Most. Tik pred začetkom letošnje pomladi se je na
siceršnje sodelovanje s krajani ter tudi za njihovo večjo razgledanost na področju sadjarstva.
Maležič je zbranim krajanom, ki so pozorno sledili njegovim besedam in praktičnim nasve-
s škarjami in drugim sadjarskim orodjem skozi vrt in pri tem opraviti to ali ono. S sadnim drevjem moramo ljubeče rav-' nati, saj je živa rastlina, da nam bo potem ustrezno odgovorilo na našo pozornost. Predvsem se moramo naučiti spoznavati skrivnosti sadjarstva.
Takšna srečanja in prezentacija so koristne za vse udeležence, saj mnogi ne znajo niti pravilno obrezati mlade jablane.
JOŽE PAVLIC
tom, pokazal, kako se obrezuje drevesa različnih starosti in vrst, kako cepi, obenem jim je omenil še druge nasvete iz svojih bogatih sadjarskih izkušenj. Svetoval je, kdaj in s čim škropiti proti sadnim škodljivcem. Posvaril je, da se ne sme škropiti brez potrebe.
enem izmed vrtov v Suhadolah zbralo kar 33 krajanov, da bi se podrobneje seznanili s tehniko pravilnega obrezovanja sadnega drevja in skrbi zanj. Prvo takšno srečanje je bilo že lani. Obakrat jim je govoril in pokazal pravilno obrezovanje sadnega drevja inženir agronomije in predsednik Sadjarskega društva Slovenije Matjaž Maležič. Tega mladega sadjarskega strokovnjaka iz Kmetijskega zavoda Ljubljana je v Komendo povabil inženir agronomije, domačin z Brega pri Komendi, Tone Jagodic, ki si zelo prizadeva za dobro kmetijsko in
Praktično predavanje je popestril z domislicami, da bi se pomembne stvari bolj zasidrale v glave navzočih gojiteljev sadnega drevja.
Med drugim je dejal, da se moramo    večkrat sprehoditi
Obvestilo lastnikom gozdov
Gozdarska služba v Kamniku obvešča vse lastnike gozdov na območju občine, da so še vedno v veljavi določila zakona o gozdovih, ki se nanašajo na zaščito pred gozdnimi škodljivci; 9. člen pravilnika o gozdnem redu (Ur. I. SRS 31/86) zahteva, da morajo biti vsi panji smreke in bresta obeljeni.
Po 13. členu istega pravilnika morajo biti tudi vsi sorti-menti iglavcev, ki so namenjeni prevozu, obeljeni. Slednje ne velja za prevoze iglavcev na žago, ki ima lupilni stroj. Za tak primer izda gozdnogospodarska organizacija posebno potrdilo o lastništvu.
Za žagarske obrate velja, da je prepovedano skladiščenje in razžagovanje iglavcev v lubju.
Vodja izpostave javne gozdarske službe IGOR CURK
GOSTILNA PLANINKA KAMNIK Titov trg 4, tel. 831-451
V PRIJETNEM AMBIENTU ORGANIZIRAMO OHCETI IN DRUGA DRUŽABNA SREČANJA. Obiščite nas!
Pridružujemo se čestitkam ob prvomajskem praznovanju.
BIO PREHRANA
Manj nitratov v zelenjavi
Nitrati v prevelikih količinah zaidejo v človekov želodec in v njem razpadejo v nitrite, ti pa se z beljakovinami vežejo v nitrozamine. Nitrozamini pa so po ugotovitvah sodobne znanosti rakotvorni (kancerogeni).
Precej nitratov se lahko nabere v zelenjavi. V ekološko bolj osveščenih deželah zato že nekaj časa skrbijo s strogimi predpisi, da bi bilo teh škodljivih sestavin v prehrani čim manj.
V Nemčiji so v veljavi zelo visoke kazni - do 50.000 DEM - za tiste poklicne pridelovalce špinače, v kateri bi našli več kot dovoljena dva grama nitratov na en kilo-
gram. Lani so namreč inšpekcijski organi v več primerih našli v špinači zelo visoke količine nitratov.
Preveč nitratov v špinači si razlagamo takole: špinačo pridelujemo predvsem spomladi in jeseni, poleti gre namreč prehitro v cvet, v teh letnih časih pa je premalo dnevne svetlobe, ki je potrebna, da nitrati, ki se nabirajo v zelenih delih sproti raz-
padejo. Nitrati se v listih špinače zato skladiščijo.
In kako zmanjšati količino nitratov v špinači:
špinačo sejemo v z dušikom siromašno zemljo, ki je nikakor ne dognojujemo, dovoljen in koristen je le popolnoma zrel kompost;
- uporabljamo semena tistih (Fl) hibridnih špinač, ki v listih zbirajo manj nitratov;
- špinačo nabiramo čim bolj proti večeru in nikdar zjutraj, ko je nitratov v listih največ;
- steblo in odebeljene listne žile pred kuhanjem odstranimo;
- špinačo pred kuhanjem in tudi pred zamrzovanjem blanširamo, a uporabljeno vodo odlijemo;
- špinačnih jedi nikdar ne pogrevamo ali dalj časa grejemo.
BRANKO NOVAK
kcčna
trgovsko podjetje p.o.
MALOPRODAJA VELEPRODAJA
KOOPERACIJSKA DEJAVNOST KMETIJSKA DEJAVNOST
Lepo prvomajsko praznovanje vsem cenjenim kupcem in ostalim Kamničanom!
Obračun dela upokojencev v KS Motnik-Špitalič
Upokojenci KS Motnik in Špitalič so imeli v soboto, 13. aprila, svoj redni letni občni zbor. Zbralo seje kar lepo število članov, in sicer 54 od 123 kolikor ima društvo članov. Čeprav relativno majhno društvo vseeno živi svojstveno in aktivno življenje.
Iz poročil, ki so jih udeleženci občnega zbora poslušali, jc razvidno, da jc aktivnost raznovrstna. Poleg reševanja društvenih vprašanj so bili marljivi tudi v športno rekreativnem življenju, izlctnišlvu in tudi pri razstavah niso zaostajali. Pripravili so več kolesarskih izletov in pohodov po bližnjih krajih. Organizirali so uspelo društveno srečanje na Kckcu. Poleg organizirane razstave ročnih del v Motniku so člani sodelovali tudi na razstavi DU Kamnik ob njihovi 40-lct-nici.
Povedati velja, da so sc občnega zbora udeležili tudi člani pobratenega društva iz Celja in predstavnik DU Kamnik.
DU Motnik-Špitalič vzorno skrbi za svoje člane. V preteklem letu so obiskali bolne in ostarele, lepo poskrbijo za zadnje slovo od umrlih in zelo so sc potrudili pri vključevanju novih v zadnjem času upokojenih krajanov.
Razprava se je dotaknila tudi
trenutnih žgočih problemov, ki neposredno prizadevajo upokojenec, zlasti njihov gmotni polo-
LETNA KONFERENCA ZZB NOV KAMNIK
Poskusom potvarjanja zgodovinskih dejstev se je treba upreti
Krajevna organizacija ZZB NOV Kamnik ima 370 članov. V preteklem letu je umrlo 11 članov. Konference, ki je bila v sejni sobi občinske skupščine, se je udeležilo 61 članov.
Predsednik upravnega odbora France Trdin je v poročilu o delu v minulem obdobju analiziral družbene spremembe v Sloveniji. Ustavil se je pri nekaterih poskusih revanšizma, da bi borčevsko organizacijo oziroma na-rodno-osvobodilni boj izenačili z bojem narodnih izdajalcev in sodelavcev okupatorja. ZB ne more mimo takih teženj, zato se bo odločno uprla vsem takim in podobnim poskusom. Za nekatera nerazumna dejanja, storjena po vojni, ni mogoče kriviti borcev, niti diskreditirati ciljev osvobodilne vojne. Prav to pa želijo doseči nekateri in s sebe °prati lastne madeže sodelovanja z okupatorjem in izdajalci. Borci se morajo na vseh področjih organizirano spopasti s takimi težnjami. Okrepiti je treba do-Pisniško mrežo in bolj redno odgovarjati na različne časopisne razprave in polemike.
Poročilo o delu nadalje govori 0 aktivnosti krajevne organiza-5Je tudi na drugih področjih. Člani odbora so obiskali 34 članov. Nekaterim so bila izročena nianjša sredstva. Zdravstveno stanje članstva se poslabšuje, za Preventivno zdravljenje pa je denarja vsako leto manj. Poročilo obširneje govori o sedanjem političnem dogajanju in nemoči članov ZB, da bi lahko uspešno kljubovali različnim pritiskom. \"a zadnje volitve se borci niso đ°volj temeljito pripravili, niso 2našli, zato skoraj nimajo svo-W| predstavnikov v slovenski
Kupščini. To jim mora biti v po-Za naslednje volitve je
reba taktiko ceniti.
Razprava, ki se je razvila, je 'a obširna, temeljita, predvsem ra je bilo iz nje čutiti skrb za naš Jutri. Borci se bodo morali spojiti s sedanjimi poskusi negirala vloge NOB in storiti vse. da °do v pedstavniške organe izmjeni ljudje, ki znajo ceniti pogost in se upreti poskusom
P°tvarjanja   zgodovinskih dejte v t
.Obširnejša razprava se je raz-"a tudi o vprašanju, ali naj ZB "stanovi svojo lastno stranko in p°tem z njo nastopa v parla-mem-u. Sprejeta je bila pobuda 0 tesnejšem sodelovanju borčev-*e in upokojenske organizacije. j~°e organizaciji naj se medse-boJno posvetujeta  o skupnih
in priprave spre-
bil
vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na gmotni položaj članstva. Sprejmeta naj skupna stališča o stanovanjskih vprašanjih, zdravstvenem varstvu in podobnem. Skoraj vsi člani ZB so že upokojeni, zato tudi svoja materialna vprašanja rešujejo v okviru društvo upokojencev. Društvo upokojencev meni, da bi v sedanji fazi organiziranje lastnih strank obe organizaciji še bolj osiromašilo. Podobnega mnenja je tudi republiški odbor ZZB NOV in Zveza društev upokojencev Slovenije. Pri vsem tem pa ne gre zanemariti pomembnosti skupnega političnega nastopanja na prihodnjih volitvah. Na te se bo treba temeljito pripraviti in predlagati kandidate, ki naj bi jih podprli, da bi bili izvoljeni v republiški ali v občinski parlament in bi v celoti podpirali usmeritve ZZB NOV in upokojenske organizacije. To bo zahtevalo maksimalno angažiranje članstva in vodstva obeh organizacij. Že danes se je treba konkretneje pogovarjati s strankami in analizirati njihov odnos do upravičenih zahtev ZB in upokojencev. Pregledati je treba, kaj vse so stranke obljubljale v svojih predvolilnih programih in oceniti, kako te obljube uresničujejo.
Dokaj polemična in tudi konkretna razprava je razkrila marsikatere probleme, ki jih je ZB premalo aktualizirala in sedaj vplivajo zaviralno na notranje razmere. Spori, ki so nastali po posameznih republikah, so med drugim tudi posledice nerazumevanja specifičnosti življenja v posameznih okoljih in obdobjih.
Razpravljala so kritično govorili tudi o politiki vlade, ki zapostavlja temeljna gospodarska vprašanja. Vse preveč je bilo v tem letu »pomembnih vprašanj«, ki pa so v bistvu razdvajala, namesto da bi združevala slovenski narod. Učinek takega dela je viden na številnih področjih. Povsod je opazno nazadovanje.
Vprašanja denacionalizacije, reprivatizacije in še nekateri ukrepi vodijo po mnenju raz-pravljalcev v nadaljno siromašenje gospodarstva in v povečevanje brezposelnosti ter sploh do zmanjševanja življenjske ravni. Že sedaj so nekatere skupine ljudi na robu življenjskega mini-
muma. Vse to povzroča vedno večje nezadovoljstvo in nezaupanje.
Posamezniki so razpravljali še o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih, kot so prodaja družbenih stanovanj upokojencev in borcev, o organizacijskih nalogah ZB in podobno.
Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Janez Prezelj je govoril o pomenu 50-letnice OF in o predvidenih proslavah. Prisotne je pozval, da se prireditev v Kamniku in v Ljubljani udeležijo v čim večjem številu. Prisotne je seznanil z aktivnostmi, ki teko v okviru občine in republike, zlasti pa je opozoril na razmere, ko delovne ljudi vedno bolj potiskajo v revščino. Borci so nad takim stanjem resnično zaskrbljeni. Nekatere pravice borcev so ogrožene, zato je
PRAZNOVANJA
predlagal, da naj se vsi, ki jim je mar naša preteklost, združujejo, usklajujejo svoja stališča. Tesnejše sodelovanje je potrebno med ZZB in upokojenskimi organizacijami. Borci se morajo odločno postaviti po robu poskusom enačenja borcev in sodelavcev okupatorja. Take zahteve v nekaterih okoljih javno razglašajo, zato brez organizirane akcije ne bo mogoče takih poskusov zaustaviti.
Na konferenci so razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih. Sprejeli so poročila in naložili so vodstvu, da dogajanja redno spremlja in o tem pravočasno seznanja članstvo ZB, ker bodo edino tako lahko bolj aktivno sodelovali pri odločanju in oblikovanju nadaljnjega razvoja.
STANE SIMŠIČ
Tečaj o izdelovanju belokranjskih pisanic
Kdo jih ne pozna? V črno rdeči barvi jih spoznamo na prvi pogled. In kako nastajajo, so nekateri (bilo jih je okrog 50) izvedeli 20. in 21. marca na predstavitvi njihovega izdelovanja.
Gospodu župniku Dragu Markušu hvala, ker je velikodušno odstopil prostore veroučne učilnice.
Že Kitajci in Egipčani so poznali barvana jajca. Omenja jih tudi Valvazor. V krščanstvu je to postalo simbol Kristusovega vstajenja.
Za belokranjske pisanice in prekmurske remenke so značilni geometrijski in stilizirani liki. Na gorenjskih pirhih pa se ponavljajo pc naravi posnete ornamentike rastline in cvetovi.
Ne belokranjskih pisanicah srečujemo ravne, cikcakaste in valovite črte, križe, spirale, trikotnike, srca, kroge in pike. Pridružujejo se jim krščanski simboli. Sledijo razni napisi: »Evo jaje, ki se iz ljubavi daje!« Pri
je udeležil predsednik KS Motnik. ki jc udeležencem zaželel uspešno delo tudi v prihodnje.
Ob zaključku dela občnega zbora je predstavnik DU Kamnik, ki je hkrati predstavnik ZDUS,. izročil Pavli Hribovšek
izdelovanju rabimo pisalo z lijač-kom na držalu. V to damo vosek, ki ga stopimo nad svečo. S tem pišemo po izpihanem jajcu, ki mora biti razmaščen, saj barve tako bolje primejo. Ko je jajce popisano, ga damo najprej v mrzlo rdečo barvo. Osušimo ga, potem pa še enkrat pišemo z voskom tisto, kar želimo, da ostane rdeče. Končno barvamo v črni barvi za tekstil. Omenjen postopek seveda zahteva še dodatne »finese«. O teh so »tečajniki« izvedeli na tečaju, ki je v celoti uspel. Nekateri so se izkazali za prave umetnike. Tečaj bo tudi prihodnje leto.
METKA MALI
Pavla Hribovšek s priznanjem Zveze društev upokojencev Slo venije.
žaj. Podprl
so opredelitve, da upokojencev ni mogoče uvrščati med povzročitelje trenutnih gospodarskih problemov. Način spreminjanja pokojninske zakonodaje v republiški skupščini ni primeren, zato odklanjajo tak pristop. Razprava je tekla tudi o strankarskem povezovanju oziroma stališčih, da DU ostanejo nestrankarske, stanovske organizacije.
Sodelujoči na občnem zboru so po krajši razpravi sprejeli poročila in potrdili podatke o finančnem poslovanju ter sc dogovorili za delo v tem letu.
Program dela zajema podobne aktivnosti kot v prejšnjem obdobju. Večji poudarek dajejo le še tesnejšemu povezovanju z drugimi DU v občini in zunaj nje. Sprejeli so celotni program načrtovanih aktivnosti in trudili se bodo, da ga uresničijo.
Spodbudno je sodelovanje društva z obema krajevnima skupnostima. Občnega zbora se
posebno priznanje ZDUS za njeno dolgoletno in plodno delo v upokojenski organizaciji.
Občni zbor jc izvolil nove organe Društva upokojencev Motnik-Špitalič. Društvo bo še naprej vodil Matevž Baloh.
Po zaključku rednega dela občnega zbora so se vsi člani zadržali še nekaj časa na prijateljskem in družabnem srečanju.
STANE SIMŠIČ
ELEKTRONIKA TV SERVIS FIDLER
Volčji potok 30 tel. 812-065
Popravilo TV sprejemnikov, radio aparatov, kasetofonov, Hi-R. Popravilo na domu. Popravilo li-kalnikov Rovventa. Sprejem in oddaja non-stop. Dostop do servisa s kamniške obvoznice.
Pridružujem se čestitkam ob 1. maju.
Dovršen sistem cevnih instalacij v gradbeništvu, industriji in kmetijstvu. Fusioterm je moderen in popoln instalacijski sistem.
Glede na namen vam priporočamo: čisto fusiotherm cev iz umetne mase, fusiotherm štabi cev z ojačitvenim Aiu-plaščem za instalacije ogrevanja.
Nova in moderna tehnika povezovanja umetnih mas je s pojmom varjenja pojasnjena le deloma.
Rezultat je namreč zlitje materiala na spoju, kar pomeni popolno zanesljivost. Varnost fusiotherm sistema omogoča naravnost neverjetno garancijo kakovosti.
Fusiotherm vam skrajša čas montaže in s tem poveča produktivnost.
llliR
SALON Preserje Kamniška 21
V MESECU MAJU TUDI PRI NAS KOIV PJU TORIZIRANA GIMNASTIKA:
- zdravje,
- oblikovanje postava,
- razgibavanje mišic,
- kondicija,
- sprostitev,
- počutje.
VSE TO, BREZ NAPOROV!
<AMNIŠKI OBČAN STRAN 8
Zlatoporočenci
UPOKOJENCI
Komendski upokojenci na letni konferenci
Komendsko društvo povezuje upokojence iz KS Komenda, Križ in Moste. V društvo je včlanjenih 483 upokojencev. Društvo ima dobro urejene prostore, v katerih se sestajajo poleg njih še nekateri drugi iz KS.
Predsednik društva Franc Drolc je najprej vsem zaželel uspešno delo in osebno zadovoljstvo. Poročilo o delu društva je pokazalo, da so bili uspešni. Bilo je veliko aktivnosti. Člani so se radi udeleževali kolesarskih izletov, pohodov, nekateri pa so sc podajali tudi v visokogorje. Precej članov je v letu 1990 prejelo posebno priznanje upoko-jenec-športnik. Mnogim bo to spodbuda za nadaljnje sodelovanje. Društvo je obiskalo jubilante in bolne člane, za kar so jim bili hvaležni. Organizirali so tudi več avtobusnih izletov.
S sredstvi, ki so jih imeli na voljo, so skrbno gospodarili. Kljub določenim težavam so program dela za leto 1990 v celoti uresničili in na nekaterih področjih ga celo presegli. Iz poročila je razbrati, da so bili člani
društva zadovoljni s srečanjem, ki je bilo lani pri lovski koči, zato tako srečanje načrtujejo tudi za to leto.
Nekaj težav so imeli z urejanjem uporabne pravice društve-
10 B
lili ZOR& DOMŽALE,
61234 Mengeš, Prešernova 33
GRADITELJE - POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA IN STORITEV
obveščamo:
- da razširjamo svojo dejavnost z enoto STANOVANJSKA ZADRUGA in
s ponudbo različnega GRADBENEGA MATERIALA
- da skupno z zadružniki in kooperanti nudimo storitve s področja GRADBENO ZAKLJUČNIH DEL.
Obišičte nas v Mengšu, Prešernova 33, oziroma nas pokličite po telefonu 737-224.
Živa meja rešila življenja!
Kaj nevsakdanja nesreča se je zgodila 10. aprila ob 23. uri v Godiču. Drago Vuk je vozil avto iz Kamnika proti Godiču. Na rahlem ovinku mu je nasproti pripeljal drug avto in vanj se je zaletel z vso silo. Vukov avto je odbilo na živo mejo, kjer je obstal. Popolnoma uničeno vozilo je obstalo na strehi. Ljudje menijo, da je to rešilo potnike diane. Če bi avto vrglo v hišo, le-ta je obstal od nje le slab meter, verjetno nihče od potnikov ne bi preživel. Vukova žena in otrok sta ostala v bolnišnici na opazovanju, sicer pa težjih poškodb kljub hudemu trčenju na potnikih diane ni bilo.
Krivdo za nesrečo bodo ugotovili pristojni strokovni organi oziroma postaja milice in temu primerno ukrepali.
Najvažnejše je vsekakor to, da ni bilo smrtnih žrtev. Taki nesreči bi bilo moč pripisati tudi kanček sreče v nesreči, ki jo je imela tokrat Vukova družina, ki sicer stanuje v Podstudencu
U- STANE SIMŠIČ
Avto na živi meji
nih prostorov. V obstoječe prostore so mnogi člani DU v zadnjih letih vložili veliko dela. Po skupnem pogovoru na KS so se končno sporazumeli, da prostori ostanejo še naprej v razpolagalni pravici DU.
Na letno konferenco je od vabljenih prišel predsednik KS Križ, ki je navzočim zaželel zdravje in veliko uspehov v naslednjem letu.
Predstavnik DU Kamnik je ugotavljal, da je sodelovanje med društvi upokojencev zelo dobro. Vrsto akcij so realizirali skupaj in takega sodelovanja si še želijo. V nadaljevanju je predstavnik DU Kamnik v imenu društva in v imenu ZDUS-a pozdravil vse prisotne. Seznanil jih je z aktivnostjo republiške zveze upokojencev pri reševanju materialnih vprašanj. Zadnje spremembe republiške zakonodaje o usklajevanju pokojnin bodo upokojence močno prizadele. Upokojenci se morajo do teh vprašanj jasno opredeliti. Ni mogoče sprejeti teze, da zaradi upokojencev gospodarsko stanje šepa, niti se upokojenci ne morejo strinjati z načinom in postopkom, ki je bil izpeljan ob zadnjih spremembah pokojninske zakonodaje v republiški skupščini. Soglašali so z mislijo, da imajo upokojenci svoje pravice zapisane v zakonih, zato bi jih ne smeli po hitrem postopku brez sodelovanja ZDUS spreminjati.
Letos bo organizirano srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v Ljubljani konec maja ali v začetku junija. Na tem srečanju bi poleg predstavitve dela in življenja in organiziranih aktivnosti v društvih upokoje, ;ev postavili tudi zahteve slovenski vladi in drugim organom. S tako usmeritvijo so sodelujoči na letni konferenci soglašali.
Na konferenci društva upokojencev Komenda je sodelovalo več kot 100 članov. Vsa poročila in vse predloge iz razprave so sprejeli. Soglasno so sprejeli tudi program dela za letošnje leto.
Letna konferenca ni bila volilna. Dosedanji odbor je kljub temu predlagal nekatere spremembe v organih društva. Po predlogu naj bi v izvršni odbor društva prišlo več novih in mlajših ter delavoljnih članov. Po krajši razpravi je skupščina tako pobudo sprejela in potrdila predlagane spremembe in dopolnitve organov društva. Izvoljen je bil izvršni in nadzorni odbor.
Za predsednika društva je bil izvoljen Jože Kern iz Klanca. Dosedanji predsednik France Drolc. ki je društvo uspešno vodil zadnja leta, je za razrešitev zaprosil zaradi zdravstvenih razlogov, bo pa še naprej ostal član izvršnega odbora.
Ob zaključku dela letne konference je DU Komenda zlato-poročencem Ivanu in Pavli Ciba-šek iz Klanca, Janezu in Tereziji Gašperlin iz Most, Janezu in Mariji Kuhar iz Podboršta ter Janezu in Francki Marolt iz Križa podelilo posebna priznanja z željami za še dolgo in zdravo življenje.
Po končani konferenci so se udeleženci še naprej zadržali v društvenih prostorih na družabnem srečanju.
STANE SIMŠIČ
Mali oglai
INSTRUIRAM angleščino za osnovno šolo. Tel.: 812-065.
IŠČEM pomoč v gospodinjstvu. Informacije na tel.: 811-231.
IŠČEM varstvo za enoletnega dečka v dopoldanskem času. Tel.: 813-425.
NUDIM računovodske - knjigovodske storitve. Tel.: 814-518.
ENOINPOLSOBNO družbeno stanovanje na Groharjevi, 45 m2, pritlično, zamenjam za večje. Tel.: 811-160 (popoldne).
OTROŠKO italijansko kolo (4-7 let) roza barve, prodam in italijansko birmansko, novo oblačilo za deklico, prodam. Tel.: 715-030.
PRODAM zazidljivo parcelo v okolici Kamnika. Naslov v uredništvu.
IŠČEM odjemalce za čisto in kvalitetno mleko na domu, po 7,00 din. Tel.: 841-050, Klanec 3 , Komenda.
Mamica z otrokom išče sobo z možnostjo kuhanja, v Kamniku ali okolici. Karupovič, Jakopičeva 25, Duplica, Kamnik.
Parcelo v Stolniku 700 do 86 i, m2 prodam. ŠlebirFranc, Stotnik 11, Stahovica.
Trisobno, komfortno opremljeno stanovanje 74 m2, v dveh etažah, prodam ali zamenjam za manjše. Po dogovoru. Rampre, Groharjeva 18, Duplica, tel.: 813-187.
Alpinisti sporočajo...
Pred občnim zborom Planinskega društva smo člani Alpinističnega odseka pregledali našo dejavnost v lanski sezoni. Z doseženo kvaliteto smo lahko zadovoljni, saj smo dosegli naslednje rezultate: zvezni razred je dosegel Marko Prezelj z zimskimi vzponi, perspektivni razred je s kopnimi in zimskimi vzponi dosegel Tomaž Humar, republiški razred pa s kopnimi in zimskimi vzponi Bojan Pollak in Tomo Drolec, samo z zimskimi pa Matjaž VViegele.
Med letnimi vzponi izstopajo solo ponovitve Tomaža Humarja v Triglavski steni Obraz Sfinge, solo prosta ponovitev Helbe s Čopovim stebrom in v Koglu Rumena zajeda. V Štruci je Marko Prezelj v navezi z Matjažem VViegeletom prosto ponovil smer Treh svedrovcev, ki je ocenjena z osem plus.
V tujini je Tone Škarja v navezi s hčerko Simono opravil prvenstveni vzpon v Sattelhornu-Berenske alpe z oceno pet minus in dolžine 700 metrov. Tomaž Humar in Tomo Drolec sta v francoskih Alpah v zahodni steni Druja ponovila ameriško direktno smer. Humar je plezal prosto. Marko Prezelj je v Malem Koritniškem Mangartu s so-plezalcem opravil prvo ponovitev smeri Beg v večnost, hkrati je bila to tudi prva prosta ponovitev. V Marmoladi je s soplezal-cem prosto ponovil Via deli Ideale, v Veliki Cini pa Comici-Di-mai.
Medtem smo tudi postavili umetno steno v dvorani. Naj omenim, da smo steno v celoti postavili sami s prostovoljnim delom in tako bistveno zmanjšali stroške zanjo.
Ob konou sezone smo zamenjali načelnika, tako da nam zdaj načeljuje Matjaž VViegele. V Kamniški Bistrici smo podelili priznanje za najboljše vzpone v lanski sezoni, ki ga je prejel Marko Prezelj. Sprejeli smo tudi nove alpiniste. To so: Tomaž Humar, Tomaž Juvan, Stane Kranjc in Andrej Zabret.
Letošnja sezona se je začela zelo tragično, saj nas je vse pretresla vest o smrtni nesreči Danila Goloba, kar je tudi vplivalo na našo dejavnost pozimi. Sedaj smo sredi priprav za kopne vzpone, kajti snežna odeja v gorah se tanjša in našo dejavnost bomo iz umetne stene, kjer smo pridno trenirali, preselili v stene v gorah.       TOMO DROLEC
OBVESTILO ZA VSE LASTNIKE TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES
Obveščamo vas, da bomo letošnje leto organizirali tehnične preglede za kmetijske traktorje in motorna kolesa na terenu po krajevnih skupnostih.
Lastniki traktorjev in motornih koles, ki vozilo prvič peljejo na tehnični pregled, naj imajo s seboj račun o nakupu vozila, oziroma carinsko deklaracijo in osebno izkaznico. Za vozila, ki pa so že registrirana oziroma evidentirana, pa prometno dovoljenje in osebno izkaznico.
Tehnični pregledi se bodo izvajali po naslednjem vrstnem redu:
Torek, 7. maja 1991
-MOTNIK (od 9.-11. ure)
- LAZE (pri kulturnem domu) (od 12.-16.ure)
Četrtek, 9. maja 1991
- KOMENDA (pri kmetijski zadrugi) (od 11.-16. ure)
Četrtek, 16. maja 1991
- KAMNIK (pri Pnevmatik centru Sitar)
(od 10.-16. ure)
Upamo in pričakujemo vas v polnem številu, ker le brezhibno vozilo je vaeno vozilo v cestnem prometu.
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
JATA - REJA DUPLICA
V farmi Duplica prodajamo v dopoldanskem času rjave jarčke, odlične nesnice, stare 16 tednov in več.
V maju pa bomo prodajali tudi kokoši - nesnice, primerne za nadaljnjo rejo ali za zakol.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. Območna enota Ljubljana PE DOMŽALE-KAMNIK
OBVEŠČA zavarovance, ki imajo sklenjeno življenjsko zavarovanje v PE Domžale-Kamnik, in katerih mesečna premija za to zavarovanje znaša manj kot 50,00 din, da teh zavarovanj zavarovalnica ne kasira več. Zavarovanja ostanejo v veljavi še do poteka zavarovanja. Zavarovance obveščamo, da jih bodo v kratkem obiskali naši predstavniki - zastopniki, da se o teh zavarovanjih pogovorijo, ali ostanejo še naprej v veljavi z ozirom na majhno jamstvo, ali bi jih preuredili. Lahko se oglasite tudi na predstavništvih.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
obvešča
da bo namesto v sredo, 1. maja - praznika dela, odvoz smeti v petek, 3. maja. V četrtek, 2. maja pa ostane odvoz smeti nespremenjen.
Redno zaposlim
- KV kuharja in KV natakarja
GOSTILNA MLAKAR Ljubljanska 40 Kamnik-Duplica Tel. 812-758
POPRAVEK
V prejšnji številki Kamniškega občana smo na 5. strani poročali o samoprispevku v krajevni skupnosti ŠMARTNO in napovedali napačen datum referenduma.
Krajane Srednje vasi ponovno obveščamo, da bo referendum za novi krajevni samoprispevek v nedeljo, 28. aprila 1991. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
ROČK VESTI
Kaj pa »Veselo v Kamnik« za mlade?
V eni od številk Kamniškega občana ste lahko brali prispevek o skupini Arene. Poleg njih je v Kamniku še nekaj mladih skupin, ki pa še niso kdovekako znane. Kdor rad posluša glasbo »v živo«, je lahko prišel na svoj račun v gostilni Pod skalco, kjer so nekaj časa potekali glasbeni večeri. Vendar je kljub vsemu opaziti pomanjkanje tovrstnih prireditev na področju ročk glasbe. Tudi tu bi potrebovali podobno prireditev, kot je bila »Veselo v Kamnik«, ki pa je bila naravnana na narodnozabavno glasbo.
rem bodo odkrili pravo indenti-teto Rock'n'rolla. Vabljeni so predvsem tisti, ki razširjajo lažne govorice, da si fantje sami delajo reklamo.
V Kamniku je tudi izposojevalnica CD plošč. Ko boste imeli v načrtu kakšno zabavo, zavijte v izposojevalnico, vzemite dobre plošče in na zabavi bo tako poskrbljeno za dobro vzdušje. Seveda pa lahko podobno zabavo priredite tudi sami sebi.
vaš Rock'n'roller
Problem je najbrž tudi v tem, da v Kamniku ni primerne dvorane za ročk »žure«. Še najprimernejša se zdi dvorana v Šmarci, kjer so pred leti že bili koncerti znanih slovenskih skupin.
Problem vseh mladih skupin je seveda tudi denar. Zato skupina Archč išče sponzorja, ki bi financiral prodor skupine po vsej Sloveniji. V zvezi s to skupino pa še ena informacija; fantje bodo organizirali predavanje, na kate-
Ob 1. maju, prazniku dela, vam čestitajo
JATA -REJA OE DUPLICA
RUDNIK KALCITA KAMNIK p.o.o.
čestita vsem Kamničanom ob 1. maju.
KOMUNALNO
PODJETJE
KAMNIK
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d.
Območna enota Ljubljana PE DOMŽALE-KAMNIK
priporoča osebna in premoženjska zavarovanja v naših predstavništvih in preko zastopnikov na terenu.
GOSTILNA MLAKAR
Duplica, Ljubljanska 40, Kamnik Tel. 812-758
Odprto vsak dan od 12. do 23. ure, v sredo (zaprto.
CVETLIČARNA LAP
Kidričeva 54, Kamnik, Tel. 831-769
Odprto od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure.
MODNI SALON »TEJA« Tunjice 25/a
Vsem bralcem želimo lepo prvomajsko praznovanje, obenem pa se s pestro izbiro priporočam za
nakup
GOSTILNA SLANOVEC REZKA Tunjice 25
Cenjenim gostom čestitam za 1. maj in se priporočam za obisk
SADJE ZELENJAVA »PRI ZELENEM LISTU«
Kidričeva 24 (na Šutni)
Priporočamo vam nakup najkvalitetnejšega sadja in zelenjave po zmernih cenah.
ALPETOUR
PODJETJE ZA MEDNARODNI
IN DOMAČI TRANSPORT
KAMNIK, Bakovnik, Obrtna cona B/17
Nudimo transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu.
MeninA
industrijsko podjetje alprem
kamnik 61240 usnjarska cesta 9
ALPREM
Kamnik
Usnjarska cesta 9
Nudimo vam:
- fasadne elemente,
- predelne stene,
- trgovinsko opremo.
USLUGA KAMNIK Šlandrova 1
OBRTNO PODJETJE
- TAPETNIŠTVO, KROJAŠTVO, ŠIVILJSTVO, ČEVLJARSTVO
Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to.
X©  ljubljanska banka d.d.
ljubljanska banka d. d. podružnica Kamnik
vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg, Tomšičeva in Bakovniku - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
STOPNJEVANA VARNOST VAŠEGA DOMA Z NOVIM CIUNDROM K 2
1 specialni Z-profil dodatni prečni zaporni mehanizem (vdolbine na boku ključa) zaščita proti vrtanju jeklene kroglice v vzmeteh ponujamo vam tudi razmnoževanje ključev
TITAN
a    komi »k
SLPH
LONČARSKO
PODJETJE
KOMENDA
Mlaka 4 61218 KOMENDA tel. 061/841-015
Mlaka 4, tel. 841-015
Nudimo vam:
- cvetlične lončke in korita,
- uporabno kmečko keramiko,
- keramične unikate.
TURISTIČNA AGENCIJA
Titov trg 20, Kamnik Tel. 831-249
VABIMO VAS
NA EKSOTIČNA POTOVANJA:
15 dni 14 dni
19 dni
- 15. maja Singapur - Tajska
- 29. maja Burma-Tajska
- 30. maja Tajska - Hong-Kong -BalKJava - Singapur
Že razmišljate o počitnicah?
Zagotavljamo vam, da boste v naši pestri ponudbi našli možnost za prijetne počitnice.
DIJAKI!
Končne in maturantske izlete organiziramo po vaših željah. Obiščite nas vsak dan od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
ŽELIMO VAM
PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
l—i-f
RDNOST IN IHAJNOST
Kemična industrija ima v Kamniku že več kot stoletno tradicijo. Eden od njenih nosilcev je podjetje KEMOSTIK, ki sodi med najpomembnejše proizvajalce lepil in drugih kemičnih izdelkov pri nas. Naš glavni izdelek je univerzalno lepilo NEOSTIK, ki ga kupci poznajo in uporabljajo že več kot trideset let.
Strokovnjaki KEMOSTIKA smo v tem času razvili mnoga druga lepila za najzahtevnejša lepljenja, ki smo jih prodajali pod različnimi imeni. V letu 1990 pa smo za vsa naša lepila oblikovali nov znak in jim dali skupno ime NEOSTIK. S tem lahko od zdaj naprej za vse probleme lepljenja najdete odgovor pod isto šifro - lepilo NEOSTIK.
Na vsakem našem lepilu je natančno opisan namen in način uporabe in dodana je tudi posebna oznaka. Skupine lepil pa se razlikujejo med seboj tudi po značilni označevalni barvi.
NEOSTIK SK - kavčukova lepila
Univerzalna kontaktna lepila za lepljenje vseh vrst usnja, gume, tekstila, plute, plastičnih materialov, itd.
NEOSTIK PU - poliuretanska lepila
Enokomponentna kontaktna lepila za lepljenje v čevljarski industriji, za lepljenje mehkega PVC-ja, kasiranje folij, itd.
Dvokomponentna lepila brez topil za lepljenje izolacijskih materialov (terv.ol, stiropor, itd.) na pločevino, les, beton, za lepljenje cement-azbesta, itd.
NEOSTIK EP - epoksidna lepila
Dvokomponentna lepila brez topil za visokokvalitetna lepljenja v gradbeništvu (beton, kamen, kovine, star/nov beton itd.). Za lepljenje kovin, stekla, marmorja, plastik, itd.
NEOSTIK RP - raztopinska lepila
Enokomponentna univerzalna lepila in lepila za lepljenje tekstilnih in PVC talnih oblog.
NEOSTIK DS - disperzijska lepila
Enokomponentna lepila za lepljenje lesa, vezanih plošč, iveric, parketa, talnih oblog, samolepljiva lepila, lepila za kasiranje folij itd.
NEOSTIK CN - cianoakrilatna lepila
Hitra enokomponentna lepila v obliki tekočine ali gela za lepljenje gume, plastike, kovin, itd.
NEOSTIK AN - anaerobna lepila
Enokomponentni sistemi za pritrditev, tesnenje, varovanje in lepljenje kovinskih delov (vijakov, ležajev, itd.).
NEOSTIK TOPILA
Vse vrste topil za odmaščevanje površin, razredčevanje lepil, čiščenje orodja in proizvodnjo.
Poleg lepil v Kemostiku Izdelujemo še brusne in polirne paste, čistila, med katere spadajo
UNIVERZAL
PUROL - UNIVERZAL je sredstvo, ki polira, odstranjuje rjo in čisti različne kovine: baker, medenino, krom, cink, nikelj, aluminij... Primerno je tudi za čišćenje emajliranih predmetov in plastičnih mas.
> i»unat:
SILVER
OSJKIN- SOFT
LESKIN SOFT je sredstvo za umivanje močneje umazanih rok brez dodanega peska.
|flE*ft©SAM
FERROSAN je sredstvo za odstranjevanje rje.
FERROSAN - GEL je antikorozijsko zaščitno sredstvo, ki pretvarja rjo in se uporablja za obdelavo manjših zarjavelih površin pri avtomobilih in kovinskih površinah. Gel je kompakten, zato je mogoče z njim delati tudi na navpičnih in poševnih površinah.
gram avtokozmetike, ki je dobila skupno ime LESKIN:
LJ5KIN ČISTILO ZA STEKLO
LESKIN - ČISTILO ZA STEKLO se uporablja za čiščenje stekla in polnjenje v dozirne posodice.
UgKIN AHTISTATIK
LESKIN - ANTISTATIK je sredstvo za čiščenje in zaščito vseh plastičnih avtomobilskih površin. Vsebuje antista-tično sredstvo, zato ščiti daljši čas površine pred vsedanjem prahu.
L13KIN ODSTRANJEVALEC LEDU
LESKIN - ODSTRANJEVALEC LEDU se uporablja za od-mrznitev avtomobilskih stekel.
KEMOSTIK
Te,, h. c, (061) 832-713, 831-286, 831-289      ^ShlSelkov. p. O.
Telex: 31884 Kem YU     Molkova pot 10 Telefax: (061) 831-391     61241 Kamnik
Ob prazniku dela vam čestitajo:
CVETLIČARSTVO IN VRTNARSTVO »FLERE«
Sadnikarjeva 3 Tel.: 831-002 Kamnik
Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
MOŠKO FRIZERSTVO ŠTRUKELJ ANTONIJA
Kamnik, Kidričeva 19
Delovni čas: od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Se priporočam za obisk!
TRGOVINA »PRIMA« Kamnik, Kidričeva 18
(iskoznih oblačil, oblačil iz IIK BOK oblačila za
Boga jeansž POC( mlade.
Odprto od 9. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure.
ZLATARSTVO ŠTERN
Kidričeva ulica 20 „ Kamnik %0 ft^\ \fcVON
Tel. 831-873   ^/vUT\ST&eQft ^T^HNATp Zaredi *BBBafeg55WJwiBga^prto od 13. do 18.30, v soboto od 8. do 12. ure.
MODNO FRIZERSTVO
IRENA KLADNIK
Kamnik, Kidričeva 32
Delovni čas:
ponedeljek od 9. do 19. ure; torek, sreda in četrtek od 9. do 12. ure; petek od 8. do 19. ure; v soboto samo za izredne priložnosti po naročilu.
Se priporočam!
d. o. o., Križ 24, tel. 841-113
PROIZVODNJA IN MONTAŽA VENTILACIJSKE OPREME, NAPELJAVA STROJNIH INŠTALACIJ, ZASTOPSTVO IN PROJEKTI V A
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- prezračevanje-klimatizacija,
- centralna kurjava,
- vodovodne inštalacije
- sončni sistemi,
- projektiva cevnih inštalacij.
VINKO PETEK
FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 Tel. 841-072
Izdeluje:
- ključavnice in tečaje za elektro omarice,
- ključavnice posebnih izvedb,
- ključavnice za steklarstvo,
- ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil,
- orodja za plastiko in liv pod pritiskom
OPTIK
HELENA DOLINŠEK Šlandrova 14 Kamnik
vam nudi
ELEKTRONSKO MERJENJE DIOPTRIJE
brezplačni okulistični pregled vsak torek od 14. do 16. ure. Pri nas dobite vse vrste okvirjev, stekel in sončnih očal. Opravljamo popravila. Odprto od 8. do 18. ure.
Samostojni obrtniki združeni v
OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO
»ŽAGAR«
Kamnik, Titov trg 17
želi vsem svojim strankam in občanom Kamnika prijetne prvomajske praznike in se še naprej priporoča za obisk.
tir
>s<\e trt® «e $ K*
TRGOVINA DISKONT KRIŽ
Odprta od 8. do 20. ure
v soboto od 8. do 16. ure v nedeljo od 8. do 12. ure
Obiščite nas!
V naši trgovini pripravljamo vedno nova presenečenja, da so kupci res zadovoljni.
VSEM CENJENIM KUPCEM ČESTITAMO
OB 1. MAJU!
OPTIKA TINA
Kamnik, Kidričeva 26 Tel. 831-136
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure,
v soboto zaprto.
Turistična agencija ARTUR čestita vsem bralcem za PRVOMAJSKE PRAZNIKE in vabi na 4-dnevni izlet v Benetke in severno Italijo. Odhod 1. 5.1991. Prijave in informacije T. A. ARTUR, Kidričeva 29, Kamnik, tel. 832-012.
»PIKA«
Papirnica in knjigarna, Kamnik, Kidričeva 34
Bombač Milena
Velika izbira šolskega in pisarniškega materiala, knjig, igrač, galanterije... Možnost dostave na dom. Odprto od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
POPRAVEK
V prejšnji številki Kamniškega občana je bil v zahvali pokojni TONE BUTALIČ pomotoma imenovan kot Tone Bulatič. Za nenamerno napako se svojcem in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in tete
Marije Kregar
iz Stahovice 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam pomagali, nam izrazili sožalje, mami podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi.
April 1991
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 84. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast in stric
ANTON VRTAČIČ
s Podlimbarskc poti 2 v Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo Domu upokojencev Kamnik za nego, pevcem za občuteno zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Tonetu Modicu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
April 1991
Žalujoči vsi njegovi
Skrb, delo in trpljenje
Tvoje je bilo iivljenje.
V našem domu je praznina,
v srcih neizmerna bolečina.
Ko na Tvojem zadnjem domu lučke zagorijo,
se v naših očeh solze zablestijo.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 57. letu starosti zapustila draga žena. mama. stara mama. sestra in teta
IVANA JONTEZ
iz Kamnika, Perovo I O/a
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem iz Stola. Titana in RUZV Ljubljana. Prav tako hvala tudi dr. Andreji Krt in patronažnima sestrama iz ZD Kamnik, gospodu župniku za lep obred, pevcem za zapete žalostinke in Komunalnemu podjetju Kamnik. Vsem se enkrat iskrena
hvala.
April 1991
Žalujoči vsi njeni
Premalo je beseda hvala, za vse, kar ste za nas storili, draga mama. Besedo prvo - mama - ste nas vi učili korake prve z nami naredili. Noči nešteto prebedeli. Res, mnogo ste za nas trpeli, zato naj bo usmiljen z vami naš plačnik.
ZAHVALA
89 let je utripalo srce naši dobri in nadvse skrbni ženi, mami, stari mami, prababici, sestri in teti
JOŽEFI AJDOVEC
Ob boleči izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani, ji prinesli cvetje, darovali za sveto mašo in jo tako številno pospremili v njen zadnji dom, iz katerega ni več vrnitve. Hvala gospodu župniku dr. Janezu Juhantu, Tomažu Plahutniku in Janezu Majcenoviču. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Vsi njeni
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan tazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni?
V SPOMIN <
28. aprila mineva leto dni, odkar je kruta usoda pretrgala nit življenja
RENATU CIBAŠKU
Vsem prijateljem in drugim, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje, prižigate svečke in se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala!
Moste, 28. aprila 1991
Mami, oči in brat Sašo
Tekmovanja
pionirjev - odbojkarjev
Po zaključku občinskega prvenstva v odbojki se je OŠ Frana Albrehta uvrstila na področno prvenstvo Ljubljane, ki je bilo od 3. do 6. aprila v Domžalah.
Pod vodstvom mladih trenerjev Daniela Habjana in drugega trenerja Aca Kramarja so učenci te šole dosegli imeniten uspeh, saj so izmed devetih ekip zasedli prvo mesto in se uvrstili na regijsko prvenstvo, kjer se bodo potegovali za vstop med najboljše slovenske šole, ki se ukvarjajo z odbojko.
Rezultati! Predtekmovanje:
OŠ Frana Albrehta : OŠ Ledina - 2:0 (7,5) OŠ Frana Albrehta : OŠ Horjul - 2:0 (9,5)
Polfinale:
OŠ Frana Albrehta : OŠ Ferdo Vesel - 2:0 (6,9) OŠ Frana Albrehta : OŠ 8 talcev - 2:0 (10, 11)
Finale:
OŠ Frana Albrehta
OŠ Danile Kumar - 2:1 (-8, 8,7)
Ta velik uspeh so dosegli naslednji igralci:
Grega Orel, Boštjan Dovič, Andrej Farazin, Danilo Džu-nov, Uroš Pušnik, Boštjan Kranjc, Matjaž Kokalj.
Upamo, da smo po nekaj sušnih šolskih letih spet dobili šolo, ki je sposobna v odbojki dosegati velike uspehe.
Zaželimo jim še veliko uspeha in obilo športne sreče v na-daljnjem tekmovanju. dijak 3 ^
Ekonomske sr. šole SENŠRM Kamnik
Odbojkarski klub Kamnik je v sodelovanju z ZTKO - Kamnik organiziral konec februarja občinsko prvenstvo v odbojki za fante in dekleta osnovnih šol. Tekmovanja se je udeležilo vseh pet kamniških osnovnih šol.
V moški konkurenci so bile tokrat enakovredne tri ekipe (OŠ Frana Albrehta, OŠ Marija Vera, OŠ Toma Brejca). Njihove tekme so bile kvalitetne in zmagala bi lahko vsaka ekipa. Na koncu je bila najsrečnejša šola Frana Albrehta, ki je premagala vse nasprotnike. Še najtežje delo je imela z osnovno šolo loma Brejca, ki jo je osnovna šola Frana Albrehta tudi s sodnikovo pomočjo premagala šele v tie-breaku. Nasploh je prevladovalo mnenje, da bi bilo v prihodnje dobro biti pozoren pri izbiri sodnikov.
Rezultati:
OŠ Komenda-Moste : OŠ Kamniški bataljon 0:2 OŠ Frana Albrehta : OŠ Toma Brejca 2:1 OŠ Toma Brejca : OŠ Komenda-Moste 2:1 OŠ Kamniški bataljon : OŠ Frana Albrehta 0:2 OŠ Marije Vere : OŠ Komenda-Moste 2:0 OŠ Kamniški bataljon : OŠ Marije Vere 0:2 OŠ Toma Brejca : OŠ Komenda Moste 2:0 OŠ Komenda-Moste : OŠ Frana Albrehta 0:2 OŠ Marije Vere : OŠ Frana Brejca 2:0 OŠ Frana Albrehta : OŠ Marije Vere 2:1
Vrstni red na koncu: OŠ Frana Albrehta, OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, OŠ Kamniški bataljon, OŠ Komenda-Moste.
Najboljši igralci prvenstva: Grega Orel, Danilo Džunov, Simon Schnabl.
Pri dekletih je lanskoletno lovoriko obranila OŠ Komenda--Moste, ki je v odločilni tekmi premagala OŠ Toma Brejca. Raven igrane odbojke je bila nekoliko nižja kot pri fantih.
Končni vrstni red: OŠ Komenda-Moste, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Frana Albrehta, OŠ Kamniški Bataljon.
Najboljše igralke: Urša Debeljak, Tina Kukovič, Meta Skok.
ACO KRAMAR
KEGLJANJE
Tekstilci smo tekmovali
V soboto, 19. aprila, je bila na kegljišču v Kamniku regijska tekstiliada v kegljanju. Nastopile so ekipe Tosame iz Domžal, Induplati Jarše in kot organizator tekmovanja Svilanit Kamnik. Rezultati tekmovanja
MOŠKI POSAMEZNO
1. Stare TOSAMA 827
2. Novak SVILANIT 808
3. Poznič TOSAMA 778
MOŠKI PARI
1. Stare-Kerč TOSAMA 1592
2. Novak-Zver SVILANIT 1582
3. Poznič-Osolin TOSAMA 1518
MEŠANI PARI
1. Stare-Štrukelj TOSAMA 1184
2. Kerč-Kerč TOSAMA 1153
3. Zver-Žnidar SVILANIT 1123
ŽENSKE POSAMEZNO
1. Kerč TOSAMA 388
2. Hafner TOSAMA 367
3. Štrukelj TOSAMA 357
ŽENSKE PARI
1. Štrukelj-Kerč TOSAMA 745
2. Kunstelj-Hafner TOSAMA 717
3. Marolt-Gorjan INDUPLATI 659
BORBENE IGRE
1. SVILANIT 450
2. TOSAMA 445
3. INDUPLATI 419
Skupni zmagovalec tekmovanja je bila ekipa TOSAME in si tako priborila pravico nastopa na rep. tekstiliadi. F. N.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav.
Pridem tudi na dom.
Se priporočam!
Želim veselo prvomajsko praznovanje.
FOTOREPORTAŽA
Neznanska lahkotnost padanja
Nad vasjo Slevo, desno od Okroglega ali kar enostavno pod Kamniškim vrhom, se raztezajo prostrane senožeti, ravno prav gričevnate, da so primerne za odskok začetnikov privlačnega športa, ki je očaral (da ne rečem zasužnjil) prav vsakega, ki se gaje lotil. Znano je tudi, daje večina med nami že sanjala o tem, da leti oziroma pada. Govorimo namreč o prostem padalstvu.
Na že omenjenih senožetih se ob sončnem vremenu zaiskrijo pisana padala. Se posebno ob nedeljah se v smeri proti vasi Slevo oziroma Kamniškemu vrhu »valijo kolone« obiskovalcev. Že nekaj časa med njimi niso le planinci in izletniki ampak tudi padalci, ki posebno ob koncu tedna pridejo tja z vso družino. Ni namreč malo žensk, kijih možje navdušijo za ta šport in se kar hitro iz spremljevalk prelevijo v padalke.
Za padalstvo se navadno navdušijo planinci, a tudi ostali ljubitelji izletov v naravo. S padalom na hrbtu se povzpnejo na hrib, lahko tudi na zahtevnejšo goro ali vrh, a pot navzdol jim je prihranjena, saj jih v dolino ponese padalo. K g_
Eden prvih prostih padalcev v Kamniku in znani alpinist Marjan Kregar seje že mnogokrat prelevil v učitelja. Podobno vlogo ima tudi njegovo padalo...
...s katerim je prve padalske korake preskušal tudi delegat v DPZ, liberalni demokrat Rudi Capuder, ki seje iz delegatskih višav - kljub pomoči padala - kaj kmalu...
...spustil na realna tla. Ob prvih padalskih poskusih priporočamo oblazinjeno zadnjo plat! Fot0: ROMANA GRČAR
OBVESTILO
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK OBVEŠČA VSE KMETE, UPOKOJENCE IN OBRTNIKE, KI VLOGE ZA DENARNO POMOČ OTROKOM V LETU 1991 ŠE NISO OBNOVILI, DA TO STORIJO TAKOJ.
POPOLNE VLOGE NA OBRAZCU SPN-1 DOSTAVITE OSEBNO NA CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK, LJUBLJANSKA 1, SOBA 3/I.
KOŠARKA
Komenda vodi v domžalski ligi
V Domžalah poteka košarkarska liga, ki se igra po dvokrožnem sistemu - po pravilih KZS-KZJ.
Odigran je prvi del tekmovanja - sedem kol. Rezultati KK-Komenda pa so sledeči:
Komenda : Rekeljček - 62:60 Komenda : Virtus - 74:58
Komenda : Mengeš - 67:41 Komenda : Helios - 43:42
Komenda : Ekologi - 62:51 Komenda : Sokoli - 53:36
Komenda : Veterinarji - 62:48
Lestvica po sedmem kolu: 1. Komenda (14 točk), 2. Helios (10 točk), 3. Sokoli (8 točk), 4. Mengeš (6 točk), 5. Rekeljček (6 točk), 6. Ekologi (4. točke), 7. Virtus (4 točke), 8. Veterinarji (2 točki).
Vse tekme se igrajo v hali Komunalnega centra v Domžalah. Za odlične rezultate pa so zaslužni naslednji igralci: Hafner, Grošelj, Maren, Mikuš, Zorman, Logar, Lap, Keren, Pader in Kerin.
CVETO HAFNER
Naskok na Blegoš
Na Planinskem društvu Kamnik so nam povedali, da bodo letos organizirali pohod na BLEGOŠ v
nedeljo 12. maja 1991.
Iz Kamnika se bodo odpeljali s posebnim avtobusom ob 6.30 s Trga prijateljstva.
Planinci, ki želijo obiskati Blegoš, naj se prijavijo na PI) Kamnik, Kidričeva 38, vsaj do petka, 10. maja 1991.
Skupne hoje, tja in nazaj, je približno 5 ur. Pot ni preveč zahtevna in je primerna za skoraj vse planince.
STANE SIMŠIČ
»
TAIDA
«
Kamnik, Titov trg 22 tel. 831-641
TRGOVINA S TEHNIČNIM LAGOM IN STORITVE
- satelitske naprave z montažo in servisom
- telefonske naprave z montažo in servisom
- akustika
- alarmni sistemi z montažo
Delovni čas:
od 8. do 19. ure,
v soboto od 9. do 13. ure.
Kros v Mekinjah
Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo PARTI-ZAN-MEKINJE letos že tretjič zapored prireja odprti »KROS« za vse starostne skupine. Ob 50 jubileju OF bo ta prireditev letos še posebej zanimiva, saj prireditelj pričakuje rekordno število udeležencev iz vseh krajev Slovenije.
Prireditelj vsem udeležencem in navijačem zagotavlja resničen športni užitek, saj proga poteka po lepih in dokaj zahtevnih gozdnih poteh v okolici Mekinj, Brezij, Kužne, Olševka. Proga za člane je dolga okrog 12 km, za ženske 5 km in za pionirje in pionirke 3 km. Ob sodelovanju delovnih organizacij, zasebnikov in občanov, ki bodo z denarnimi prispevki in praktičnimi nagradami podprli prireditev, bo prireditelj med udeležence teka z žrebom razdelil praktične in dragocene nagrade.
Začetek prireditve bo 27. aprila ob 10. uri. Prijave bo prireditelj sprejemal eno uro pred pričetkom prireditve.
Poskrbljeno bo seveda tudi za navijače, saj bo izsušena grla mogoče poplakniti v društveni okrepčevalnici. S športnim pozdravom »sonce-voda-zrak-svoboda« vabimo vse ljubitelje teka v naravi, da se udeležijo prireditve.
IO PARTIZAN-MEKINJE
PLANINE
Porezen je pokazal zobe! I
Letošnji spominski pohod na Porezen je bil v soboto 23. marca. Kamniški planinci se tega pohoda udeležujejo že vrsto let. Zjutraj o t) 6. h so se odpeljali iz Kamnika proti Škofji Loki. V Mostah so morali kreniti proti Kranju zaradi zapore ceste pri Vodicah. Skozi Škofje Loko in Selško dolino so že pred osmo uro zjutraj prispeli na stari - na Petrovo brdo. Vreme je bilo oblačno in nič obetavno.
Planinci so krenili proti cilju. Med potjo so se jim priključili še drugi, ki so prav tako prišli na pohod. Skoraj pol ure hoje po makadamski cesti je pohodnike pripeljala do zadnjega višinskega kmeta. Od tu dalje se je pot vila strmeje navzgor. Kmalu so bili pri prvem snegu, južnem in mehkem. Snega je bilo vedno več. Udiralo se je globoko. Napredovanje je šlo počasneje. Dokaj strma pot je bila kar naporna in snega že kar za dober meter. Pohodnikom se je za nameček pridružil še dež. Začelo je rositi, nato pa je padalo vedno bolj. Pred zadnjim vzponom na greben je že močno z vetrom deževalo. Nobena zaščita ni pomagala. Naši planinci niso odstopili. Vztrajali so in skoraj po treh urah hoje prišli do cilja - planinske koče Andreja Žvana-Borisa na Poreznu 1632 m/n. Planinska koča je bila odprta le toliko, da so pohodniki vtisnili žige in že so morali napraviti prostor novim pohodnikom, ki so prihajali iz smeri Podbrda, Cerknega in iz Davč. Bilo jih je veliko. Niti dež, niti megla in sneg niso nikogar odvrnili. Veliko pohodnikov je prišlo iz Reke, Zagreba in od drugod.
sebno doživetje. V dolini je bila že pomlad, na Poreznu pa je bila še prava zima. Tudi tako vreme je treba doživeti, če naj bi znali pravilno presojati zahtevnost hoje v gore v težavnih razmerah. Nihče ni tarnal, ampak so vsi vedrega srca zatrjevali, da se bodo ponovno srečali čez leto dni na tej muhasti gori.
V Kamnik so se pohodniki vrnili okrog 15 ure. Dogovorili so se, da bodo šli ponovno na pot v aprilu, in sicer na Rašico, v mesecu maju pa bodo obiskali Blegoš, Stol, prišli pa bodo tudi na srečanje MDO Ljubljana na Gobavici.       STANE SIMŠIČ
Pohod na porezen je organiziran v spomin na zadnje boje partizanov 24. 3. 1945. Mnogi med njimi so na pragu svobode izgubili svoja Življenja. Obisk je vsako leto zelo množičen.
Povratek vseh 40 kamniških planincev v dolino je potekal po isti poti. Dež se je še okrepil, zato se pohodniki niso nikjer zadrževali, ampak so hiteli do avtobusa, da bi se čimprej preoble-kli v suha oblačila. Bili so čisto premočeni. V avtobusu so se zavarovali tudi proti prehladu s po-žirkom kačje sline.
Pohod je bil kljub vsemu po-
■ P) Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel   srebrni   znak OF
- Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir - Uredniški odbor: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Votek. Strokovna sodelavka Vera Mejač
- Izhaja  dvakrat mesečno
- Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-311 ali n.c. 831-511, 831-504 in 831-266 interna 29 - žiro račun: Prelest, d.o.o. Ljubljana 50102-601-3114 - Rokopisov in fotografij ne vračamo
- Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.