9 771 580"3 72009
Številka 6
Leto 1
Cena 190,00 SIT
5. julij 2000
f	n
Kakšna bo usoda dijaškega doma v Brežicah?
Brežice - Kot kaže, se grožnja, da bo od 1. julija dijaški dom namenjen za tujce, ni uresničila. Po izredni seji brežiškega občinskega sveta je vse utihnilo.
Občina je Ministrstvu RS za notranje zadeve dvakrat poslala pismo, v katerem napoveduje državno nepokorščino in oster protest, ker lokalna skupnost ni bila obveščena o nameri za vzpostavitev doma za tujce. Pismo je romalo na omenjeni naslov dvakrat - zaradi menjave vlade, torej sta ga dobila tako prejšnji minister Borut Šu-klje kot novi Peter Jambrek.
Od prvega je prišlo sporočilo, da so si dijaški dom res ogledali, vendar na policiji še ni sprejeta nobena odločitev, in da bodo občino seznanili o nadaljnjih sklepih. Morda je ravno menjava oblasti pripomogla k doslej ugodni rešitvi za Brežičane, pa tudi po našem poizvedovanju na MNZ smo dobili podobno zagotovilo. Vesna Drole, ki je pri ministru odgovorna za stike z javnostjo, je povedala, da res iščejo lokacijo za center za tujce in da potekajo pogovori na različnih koncih države, trenutno pa še niso sprejeli nobenih odločitev. Na vprašanje, ali bodo res od 1. julija v naš dom začeli nameščati tujce, kot so občini Brežice ustno sporočili z omenjenega ministrstva pred nekaj več kot mesecem, pa je odgovorila, da te trditve ne držijo.
Lahko torej le upamo in si želimo, da se zgodba ne bo končala kako drugače. S. V.
V___________________________________________________✓
Nakupovalni turizem ali invazija
Zadnjih deset let v Posavju rastejo nakupovalna središča kot gobe po dežju. Domači trgovci, ki že dolgo prodajajo v takih centrih v bližini mestnih središč, pa se pritožujejo nad čedalje več prodajalnami tik ob meji, ki naj bi zadrževale hrvaške kupce in prepustile životarjenju trgovine v zaledju. Kljub temu trgovin očitno še ni dovolj, saj nastaja novi Intermarket, trgovska dejavnost naj bi zaživela tudi v nekdanjem Remontnem zavodu, načrtovane soseske pa bodo poslov-no-trgovske. Občina Brežice se je vendarle odločila narediti konec nenadzorovani širitvi trgovske dejavnosti. Morda že prepozno, čeprav je konkurenca zdrava in jo velja zagovarjati, toda takega izida nismo pričakovali. Ostali smo brez družbe, ki nas je spremljala skoraj 50 let: Posavje trgovina je bila naš “najboljši sosed”. Zdaj je več ni.
Po dolgem desetletju so očitki, da je zaradi množice kupcev treba zagotoviti tudi primemo infrastruk-
turo, le prišli do pravih ušes. Razmere ob koncih tedna v Slovens-
ki vasi so bile kaotične. Zdaj so se začele izboljševati.
... na strani 3
Neurejene razmere na MP Slovenska vas
Žetev - nekdaj praznik slovenskega podeželja
Artiče - Obujanja starih kmečkih praznikov in še posebej opravil, ki so bila nekoč vsakdanjik naših babic in dedkov, so se uspešno lotili tudi v Artičah. Na Banovi domačiji so priredili pravi Dan žetve in gostili ducat in več žanjic, ki so številnim zbranim prikazale to nekdaj zelo zahtevno in težko opravilo, ki so ga v večini opravljale prav ženske.
na strani 6...
Žanjice so se dela lotile resno in kaj kmalu pokazale, da ga tudi zares obvladajo.
RADIO/BR E ŽICE
na 88,9 In 95,9 MHx
Petrov sejem - prireditev s pridihom preteklosti
iz vsebine...
Pod lupo
Brestanica -Turistično društvo med zabavnejšimi dogodki pa so bili CivilnO letdUŠČe V Cerkljah... Brestanica je tudi letos poskrbelo za vicarsko tekmovanje, barantanje s	J
zanimiv turistični dogodek v starem kozo, vaške igre in obisk grajske gos- ■'	•	2
trškem jedrn - Petrov sejem.	pode s spremstvom.	...Ali U l
Gospodarstvo
Posavje trgovina Merkatorjeva.
...stran 4
Kmetijstvo
Inšpektorji že na delu...
...stran 6
Zdravstvo
Previdno po soncu...
...stran 7
Trško jedro je bilo nabito z množico radovednih obiskovalcev.
Glasba
Sejem so obudili nekako pred tre-	Petrov sejem se je, kot je že v
mi leti, zdaj pa je postal že prava navadi, končal v večernem času, ko Intervju Z I-MTO BttrUCtt... turistično-kulinarična prireditev, na so na trgu za dobro glasbo, ples in	J
kateri se lahko številni obiskovalci razpoloženje poskrbeli člani ansam-	...Strttn 9
seznanijo s rokodelstvom in starimi bla Totter midi Sotošek. D. K. obrtmi, kot so lončarstvo, kovaštvo, čevljarstvo, rezbarstvo, čipkarstvo, sedlarstvo, klobučarstvo in številne druge, skoraj že pozabljene ročne obrti.
Med zanimivostmi, ki si jih je ogledalo nekaj tisoč ljudi, smo lahko videli tudi, kako je pred sto in več leti potekal sejem. Med zbranimi še je sprehodil trški klicar s spremstvom,
POSEZONSKA
(afeKte «*<>


ELEKTRO J&M TRGOVINA IIM ELEKTROINSTALACIJE
GOTOVINSKI 00
15%
10%
Ivan Smrdej s p.
Utica stare pravdo 32. Brežice	—
Tel . 0608/ 86-666. Far 0608/ 66-661 GSM 041/6S1-127
n	jMMf/i-mnlh kablu'
11**1 m ladji- mci'H'1
IflfttlMI VM't> 1T<d viivltnurltti jiltAv
■ \. ;r:
IČk
^Gon/^
Jkičii2
CUr/Ae,

Telefon:
(0608) 61-216
, v, . ,	Bizeljska c. 26/a
dozica Lubsina s.p. 8250 Brežic«
tehnounioriDoiovničas:
AS SERVIS . TRGOVINA P«"-;'P*
9-12,14-19
Offitm Mlele «*■*-«
a J 'J 'h\&
KUHINJE
Zvone Novak s.p.
I Unartova poM2, t2M Breilca 04» 041 «»444
POHIŠTVO
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264
POD LUPO
Vse kaže, da civilno letališče v Cerkljah ob Krki bo
Podpisano pismo o nameri in ustanovljen zavod
Brežice - Pismo o nameri, podpisano ob letalskem mitingu, izpolnjuje pričakovanja domačinov, ki si že dolgo želijo civilno letališče. Na občinskem svetu so potrdili ustanovitev javnega zavoda, ki bo skrbel za izvajanje dejavnosti na tem letališču.
S podpisom listine o nameri sta brežiški župan Vlado Deržič in obrambni minister Janez Janša (na fotografiji) zapečatila usodo civilnega letališča. Sporazum je že pripravljen, ne pa tudi podpisan, ker ministrstvo čaka na vzpostavitev pravne osebe, ki bo vodila vse dejavnosti na tem letališču. V listini oba podpisnika soglašata, da se bo civilna letalska dejavnost na vojaškem letališču Cerklje ob Krki začela po predhodni izpolnitvi zakonskih določb in bo podrejena izvajanju vojaških aktivnosti. Civilna uporaba bo opredeljena s pogodbo med ministrstvom za obrambo in upravljalcem civilnega dela letališča
Brežiški svetniki so že potrdili ustanovitev javnega zavoda, o letališču pa izrazili nekatere pomisleke. Ob tem, da bi ga že kar takoj radi namenili za mednarodni promet, so opozorili tudi na pomen soustanoviteljstva, v katero bi radi pritegnili državo in tako zagotovili dostop do vseh naslovnikov, potrebnih za nadaljnji razvoj letališča.
Kot je dejal brežiški podžupan in vodja skupine, ki je pripravljala ak-
tivnosti za civilno letališče, mag. Andrej Vfcyak, je veliko že, da so pridobili ministrstvo za promet in zveze, ki ima letos za projektno dokumentacijo namenjenih pet milijonov tolaijev. Ne veijame, da bi vlada pri-
volila v soustanoviteljstvo, in pou-darja, daje veliko doseženo že s tem, da jim obrambno ministrstvo omogoča uporabo opreme na letališču,
prometno pa sredstva, povezana z dokumentacijo.
Po njegovem mnenju ta napredek pomeni dobro podlago za začetek šolskega in športnega letenja na klubski ravni. Ravno tako že poteka-
jo pogovori z ministrstvom za promet in zveze o vzpostavitvi civilnega letališča za ves javni civilni promet Suzana Vahtarič
Aktivnosti KS Krško za izločitev iz obstoječe občine
Krško - V krški krajevni skupnosti ne skrivajo nezadovoljstva. Prav nasprotno. Ker so člani sveta KS Krško svoj program dela za obdobje 2000-2002 zastavili zelo smelo in v upanju, da jim bo uspelo uresničiti glavne cilje, pri tem pa ugotavljajo, da v občini ne bodo razrešili mnogih vprašanj mesta in neposredne okolice, so sklicali sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki mejijo na KS Krško.
Sestanka so se udeležili predsedniki krajevnih skupnosti Krško, Leskovec, Brestanica, Gora in Veliki Podlog, medtem ko sta predsednika KS Dolenja vas in Zdole imela drage obveznosti. Vodstvo KS Krško je vse sosednje krajevne skupnosti obvestilo o projektu ustanovitve svoje občine, ki bi se lahko na podlagi sprejetih odločitev na referendumu in v sedanjem občinskem svetu oblikovala v prihodnjih dveh letih, torej do naslednjih lokalnih volitev leta 2002.
Člani Sveta KS Krško predvidevajo, da bi projekt utegnil zanimati tudi sosede, zato so opozorili na vprašanja, ki jih je treba vsak dan učinkovito razreševati. To pa je v tem
trenutku skoraj neizvedljivo, saj svet ni izvršilni organ in po zakonu o lokalni samoupravi nima pristojnosti neposrednega upravljanja na svojem prostora.
Mesto Krško po mnenju članov sveta ne more biti nikomur v ponos, saj ni urejeno, krajevna skupnost pa za uresničevanje zahtevnejših načrtov nima ustreznih in zadostnih sredstev.
Nezadovoljni s položajem osrednje krajevne skupnosti, ki je hkrati tudi upravno središče občine Krško, opozarjajo župana in njegove strokovne sodelavce, da imajo do mesta in krajevne skupnosti Krško preveč mačehovski odnos. To naj bi čutili
predvsem Krčani, ki vse pogosteje tudi javno opozarjajo na krivično razdeljevanje občinskega denarja. Po njihovem mnenju se ta deli nesorazmerno glede na podatke, koliko ga katera izmed krajevnih skupnosti prispeva v skupno občinsko blagajno. Kot je povedal tajnik KS Krško Dušan Vladič, je sestanek potekal v konstruktivnem ozračju. Predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti so se seznanili z namerami vodstva KS Krško in pozvali kolege iz Krškega, da jih o svoji pobudi v prihodnjih dneh uradno obvestijo. Le tako bodo lahko o zadevi sploh razpravljali in dokončno izoblikovali svoja stališča. D. K.
posavske mušice
Strehe puščajo, mar ne?
Mimo je evropsko nogometno prvenstvo, ki je pred TV pritegovalo zlasti moški svet, iztekel se je doslej najobsežnejši remont JE Krško in zaključil se je tudi tako opevani miting na cerkljanskem letališču. Pa ni bilo vse tako, kakor so napovedovali prireditelji, za kar so jim bili okoliški prebivalci celo hvaležni. Prebivalci Črešnjic, Zasapa in Hrastja so kar pet dni poslušali oglušujoče hrumenje letalskih motorjev in se dušili v smrdljivih in raznobarvnih hlapih, ki so jih za sabo puščali italijanski akrobati. Nič manj na udaru pa niso bili ljudje okrog Skopic, saj so se hrumeča letala dvigovala prav nad njihovimi glavami. Predstavniki KS so se šele zdaj spomnili, da je pravzaprav velika škoda, ker bolečin v ušesnih bobenčkih niso vsaj nekolikanj vnovčili in pridobili na račun mitinga kakšno krpo črnega asfalta. Zdaj je, kar je, zato so tudi besede njihovega občinskega svetnika Staneta Štefaniča izzvenele bolj v prazno. Morda pa tudi ne, kajti novi državni sekretar in brežiški podžupan Andrej Vizjak je na isti seji promoviral bodočnost cerkljanskega letališča. Za zdaj bo z njega menda frčalo kar pet civilnih žepnih letal...
Mimo pa je seveda tudi še eno šolsko leto. Nadvse razgibano je bilo za učence, dijake in profesorje. Vrstili so se vlomi v šolska poslopja, nepridipravi so vanje stopali celo sredi belega dne in vpričo varnostnikov, “špricanje” učnih ur je bilo vse bolj množično in zlasti mlajše pedagoške moči niso bile kos vsem domislicam današnje mladine. Je kaj čudnega, če seje komu zrolalo? O drogah ni nič novega, zato pa so se v minulem šolskem letu dodobra uveljavili mobiteli, ki so veselo peli po straniščih in za vogali. Praktično napravo so na šolah v Brežicah in Krškem dodobra izkoristili zlasti maturanti. So člani komisij in profesorji nakane maturantov spregledali tudi zato, da se bo šola lahko pohvalila z boljšim učnim uspehom?
Zdaj je mimo tudi prva obstrukcija nove brežiške krščansko-ljudske stranke, katere predsednik je Ivan Vogrinc in janševsko-veršecevske socialdemokracije. Vendar so preostali svetniki vseeno sprejeli nekaj sklepov. Očitno imajo kljub suši v Brežicah veliko težav z dežjem, kajti strehe mnogih zavodov kar naprej puščajo. Zdaj je na vrsti knjižnica, kjer vodo med policami lovijo v vedra, nekoliko prej je zamakala terasa pred zdravstvenim domom, da zato zdaj dobiva neugledni nadstrešek. Za zdaj na občinski strehi še ne zamaka, a imajo tik pod njo druge težave. Še pred leti se je solzila streha na Kolešnikovem balkonu, direktor športnega zavoda pa bi lahko bil kriv za pomanjkanje vode v drugih objektih. Pridno je namreč zalival trato mestnega stadiona, zato pa je presahnil vodomet sredi novega krožišča. Za izgubo vodnjaka sredi Trga izgnancev, ki je “ugasnil” že pred letom in na njegovem mestu sredi cvetočih gredic zdaj štrli le še neugledna cev, Kolešnik ni kriv. Morda bi to pripisali Ivanu Tomšetu, predsedniku mestnega turističnega društva ali kakšnemu njegovemu turističnemu kompa-njonu? Vsa čast pa šolarjem, ki so z lepo pobarvanimi stolčki in klopmi poživili mestno središče in tudi marsikateri starejši osebi ponudili prostor za počitek!
Če so mimo protesti čateškega župnika Jožeta Packa in njegovih faranov zaradi faraona Borisa Kobala v TV Popru še ni znano, kakor ne, če bo magister Drago Fabijan, ki ga je ustoličila LDS, še lahko direktor brestaniške elektrarne in član poslovnega odbora JE Krško. Zato pa je res, da je Bojanu Petanu uspelo ostati na čelu DZS, nekako v stilu “tresla seje gora, rodila miš”. Seveda ni nepomembno, daje v novi nadzorni odbor uspel pripeljati celo direktorja čateškega zdravilišča Boruta Mokroviča. Bojan Petan je zdaj ustoličen še v portoroškem Casinoju, tako da postaja v državi skoraj tako popularen kot nekoč Bojan Gričar.
V Sevnici pa govorijo o direktorici Jutranjke Zdenki Marčič in ugibajo o njenih mesečnih prejemkih. Zato pa je občanom prinesel pravo olajšanje dr. Janez Drnovšek, predsednik LDS, stranke, ki ji očitno ni vseeno, v kakšnem stanju je država. S svojim prihodom na sevniški grad so namreč po daljšem sušnem obdobju priklicali dež. Namesto državnega udara so povzročili vremenski udar. Žal je bil Drnovšek videti močno utrujen; člani njegove stranke vendarle upajo, da to ni zgolj zaradi številnih predavanj in pisanja gospodarskih komentarjev.
Prav nič utrujeni pa niso vodilni ljudje v občini Krško. Še posebej to velja za neumornega Martina Kodriča iz Podbočja, ki si najbolj prizadeva za povrnitev nekdanjega imena. Pravzaprav je tako goreč, daje menda prijavljen v vasici Mladje, samo da ne bi bil Podbočjan. Na zadnji seji sveta KS je zbrane nagovoril kot krajane Svetega križa, nekdanjega Podbočja!? Morebiti je prizadet tudi zato, ker ni več predsednik SKD, vendar vse ni izgubljeno, kajti nova SLS+SKD Ljudska stranka še nima predsednika. Da ne pozabimo, vse bolj znani poslanec, Sevničan Branko Kelemina je medtem postal predsednik dolenjsko-posavske SDS...
Posebno oporo pri poimenovanju na polovico podeljenega Podbočja, tako kot je slovenski parlament, pa bi zdaj potreboval kraki župan Franc Bogovič. Odločitev ne bo lahka! Morda zaradi tega načrtuje spremembo občinskega statuta, da bi ob morebitni izvolitvi za poslanca lahko hkrati bil tudi nepoklicni župan? Se zato pripravlja še eno mesto za podžupana, ki naj bi ga prevzel dr. Damjan Obradovič iz SLS+SKD Ljudske stranke?
Vlado Podgoršek
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
Spoštovani minister gospod prof. dr. Lovro Šturm!
Pričakovala sem, da bo vaša prva okrožnica, namenjena šolam, izzvenela v prijazno sporočilo o našem prihodnjem sodelovanju. Tako so nas razvadili dosedanji ministri. Ne. Vi ste poslali pravzaprav le pripravo za izvedbo zadnjega šolskega dne. Najprej nas poučite, da je podelitev izkazov in spričeval državotvorno dejanje, nakar priporočate, naj se slovesnost začne z državno himno, ki naj jo po možnosti zapojejo Vaši učenci, na šolskih ali drugih poslopjih, kjer bo prireditev, naj bo državna zastava. Nato preidete iz priporočila v ukaz: "Omenjena dolžnost se izvede tudi pri
podelitvi spričeval za učence 8. razreda, ki končajo pouk 15. junija 2000." Spoštovani gospod minister, užalili ste me. Verjamem, da še marsikatero ravnateljico in ravnatelja, marsikateri osnovnošolski učiteljski zbor. Podelitev izkazov in spričeval je zagotovo pomemben dogodek, a na vsaki šoli izvedemo v vsakem šolskem letu dosti zahtevnejših prireditev in proslav. Vsako leto od osamosvojitve dalje se nam tudi pouk konča tik pred dnevom državnosti, kdaj se uporabljata himna in zastava, tudi vemo. Res pa sama nisem nikoli pomislila, da je podelitev izkazov pomembna tudi kot državotvorno dejanje. Spoštovani gospod minister, ali nam res niste imeli kaj drugega povedati v Vašem prvem uradnem stiku z nami? Ali imate res o nas šolnikih tako slabo
mnenja,
mnenje, da nas poučujete o izpeljavi ene od manj zahtevnih prireditev? Ne dvomim o dobronamernosti Vašega sporočila, le žalosti me ponižujoč odnos. Ne zaslužimo si ga, zares ne. Lepo pozdravljeni.
Milena Jesenko, ravnateljica OŠ Brežice
Spoštovana glavna in odgovorna urednica ga. Lidija Kostevc!
V	vašem časopisu ste v številki 5, 21.junija 2000 na strani 16, v rubriki “rekla kazala ” v zvezi z našo družbo zapisali same laži, zato resno razmišljamo o sodnem pregonu vašega novinarja in vas kot odgovorne urednice.
Zahtevamo, da v skladu z Zakonom o javnih glasilih v naslednji številki objavite naš odgovor v naslednji vsebini:
Odgovor družbe KOSTAK d.d. v zvezi s prispevki novinarja časopisa Sava-Glas v rubriki “rekla kazala ” objavljenih v številki 5 časopisa, ki je izšel 21.6.2000
V	družbi Kostak d.d. Krško se sicer zavedamo, da so bili prispevki novinarja objavljeni v rubriki “rekla kazala ", ki sodi v okvir rumenega tiska,
i, popravki...
vendar bi novinar, če živi ali dela v Posavju le moral vedeti nekaj osnovnih podatkov o gospodarskih subjektih v našem prostoru in v svojem prispevku vsaj splošno znana dejstva in stanje opisati vsaj približno resnico.
Z družbo Kostak d.d. se v zadnjem času ne dogaja nič neobičajnega. Napačna je ugotovitev o velikih težavah družbe, saj Kostak d.d. v zadnjih desetih letih nikoli ni zašel v izgube, kljub izredno težkim gospodarskim razmeram in hudi recesiji v gradbeništvu, katera je glavna dejavnost družbe, saj gospodarske javne službe, ki jih Kostak d.d. izvaja po pogodbi sklenjeni z Občino Krško predstavlja v vseh letih le okoli 20% bruto prometa družbe Kostak d.d.. Velike težave pa v resnici predstavljajo izgube iz naslova gospodarskih javnih služb. Družba Kostak d.d. je tudi leto 1999 zaključila z dobičkom, skupščina družbe pa bo 31.8.2000 sklepala o razporeditvi dobička in delitvi dobička iz preteklih let. Glede na uspešnost poslovanja v letošnjem letu, pa družba pričakuje dobiček iz poslovanja tudi v letošnjem letu. Govorice o nameravanem prevzemu družbe Kostak d.d. s strani ene večjih gradbenih firm iz Slovenije sicer res krožijo, kar kvečjemu kaže na uspešnost poslovanja družbe, ne pa na
njene težave, vendar je glede na strukturo lastninskih deležev oziroma številom delnic s katerimi razpolagajo dosedanji lastniki ter ceno delnice družbe Kostak d.d. skoraj nemogoče pričakovati, da bi se takšen prevzem res zgodil. Sicer pa je osnovni kapital družbe razdeljen na delnice, katerih lastniki z njimi prosto razpolagajo, tako tudi na sam promet z njimi družba Kostak d.d. ne more imeti vpliva. Cilj in naloga uprave družbe in zaposlenih v družbi je uspešno poslovanje, kar pa je verjetno tudi cilj vsakega lastnika. Ta cilj zasleduje tudi Občina Krško, ki ima v lasti 20,85% delnic družbe Kostak d.d.. Občina Krško nadzira poslovanje družbe preko skupščine in nadzornega sveta in v sodelovanju z revizijsko hišo, ki revidira računovodske izkaze družbe. Dodatno pa nadzira še poslovanje gospodarskih javnih služb, za katere sprejme letni plan in letno poročilo. Letni plan pa spremlja skozi vse leto še preko svojih strokovnih služb, izvaja pa tudi neposredno kontrolo izvajanja dejavnosti in kontrolo dokumentacije.
Napačna je tudi trditev novinarja, da imajo občine v,Posavju ustanovljena Javna podjetja komunale, sicer pa so ta tudi v Sloveniji zgolj izjema.
V zvezi s cenami je nesporno dejstvo,
da so bile te v preteklosti vseskozi v pristojnosti države in ne družb, ki opravljajo dejavnosti gospodarskih javnih služb ali občin, takšna politika cen pa je povzročala izgube na področju gospodarskih javnih služb iz samega rednega poslovanja, v celoti pa je bil onemogočen razvoj in sistematično reševanje komunalnih dejavnosti. Cene, ki veljajo v občini Krško pa so daleč pod povprečjem v Sloveniji, kaj šele v Evropi.
Silvana Mozer, univ.dipl.ekon. Direktorica družbe Kostak dd Krško
Pozdravljeni!
Ko pomlad prešla je v poletje, v žarečem klasju mak je zažarel, na Radiu Brežice slišalo se je, da nov časopis z imenom SavaGlas k nam na obisk kmalu bo prišel Ko zjutraj se prebudimo, vsakih štirinajst dni SavaGlas lahko že na posteljo dobimo. Z veseljem ga prebiramo vsi saj tukaj zanimivih novic iz vseh koncev in krajev mrgoli
Hvaležni smo jim za ta pogumni in potrebni korak Upamo in želimo si da se ta njihov korak nikoli ne ustavi Če kaj zaškriplje, se ne ustrašite vi saj vsi vaši zvesti poslušalci in bralci vas bomo z veseljem do konca vzpodbujali in podpirali Zato le pogumno naprej SAVAGLAS -KORAJŽNO IN LEPO SE IMEJ.
Anica Kodrič, Župeča vas
POD LUPO
Trgovina je vedno cvetela in vedno bo -tako je vsaj videti, toda ...
Naši kraji so že od nekdaj povezani s trgovino. Ta se je razmahnila zlasti po slovenski osamosvojitvi, ko so začela nastajati velika nakupovalna središča. Vanje so se valile množice predvsem hrvaških kupcev in prispevale k razcvetu trgovske dejavnosti. Neurejena parkirišča, nezadostna infrastruktura na slabo prepustnih mejnih prehodih, izumiranje zasebnih trgovinic in ne nazadnje hrvaščina v prodajalnah pa so druga plat zgodbe.
Najdišča v kotlini med Orliškim pogoijem in Goijanci pričajo, da je bil kraj ob prometni cesti Emona-Siscia pomembno trgovsko središče. Najpomembnejše antično najdišče v Posavju je Drnovo, ki se je iz vojaške postojanke hitro razvilo v rečno pristanišče z velikim skladiščem, tržnimi prostori in domačim rokodelstvom.
Čas kroji podobo, a pridih stoletnega izročila ostaja. Že proti koncu 12. stoletja so Brežice postale upravno in gospodarsko središče salzburške posesti, sto let pozneje so dobile mestne pravice in svojo mitnico. Leta 1353 sta bila v Brežicah organizirana dva dvotedenska sejma, leta 1501 pa še dva štiritedenska.
Tradicija se vsaj navzven ohranja
Brežice so vedno bile trgovsko središče. Tu so se križale rečne in cestne poti, kar je omogočalo razcvet trgovinske dejavnosti. Tudi zdajšnja podoba ni drugačna, le da so svoje prispevali še številni hrvaški kupci. Takoj po vzpostavitvi državnih meja so nastala velika trgovska središča. V zadnjih desetih letih so kot gobe po dežju vzniknili trgovski centri tudi na obrobju mesta, v Slovenski vasi in Jesenicah na Dolenjskem - in zapečatili usodo domačega podjetja Posavje trgovina ki nas je spremljalo skoraj pol stoletja.
Čeprav vsi menimo, da je konkurenca dobra, takega konca ni bilo pričakovati. Po preoblikovanju družbe in ugibanjih, kaj bo z njo, smo minuli teden tudi formalno ostali brez nje. Prevzel jo je Mercator Dolenjska z novo politiko, ki bo še kako občutna na našem koncu. Majhne trgovine jim niso poslovno zanimive, zato so takoj vpeljali diskontno prodajo Cash & Carry, že pred tem zaprli grosistično skladišče pri Bre-žičanki, naše območje, tako kot upravo, pa pokrivajo iz Novega mesta.
Mestno jedro izumira
Posledice hitrega odpiranja trgovskih središč se že vidijo v
samem mestnem jedru. Kot kaže, bodo prazne izložbe vsaj še nekaj časa naš vsakdanjik. Z Mercatorjevim prevzemom Posavja trgovine se je pojavilo vprašanje denacionalizacije v nekaj manj kot desetih trgovinah, in kot pravi generalni direktor Mercator Dolenjske, d. d., Stanislav Hribar, zaradi zapletov z nepopolnimi vlogami upravičencev še kmalu ne bo rešeno.
Res je tudi, da nova družba gradi na združevanju trgovin in obljublja, da bodo od prevzetih manjših enot ostale tiste, ki bodo zelo dobro poslovale. Vendar v takih trgovinah kupuje le malo ljudi, to so zlasti starejši z nizko kupno močjo. Raziskave pri nas in po svetu kažejo, da so najboljši kupci mladi oziroma njihovi prezaposleni starši, ki jim skušajo z gmotnimi dobrinami nadomestiti njihove čustvene potrebe. Toda take kupce zanimajo drugačne prodajalne. Kakšna je torej usoda trgovinic v mestnem jedru?
Mercator zagotavlja, da bi zanje ob razrešenem denacionalizacijskem vprašanju takoj poskrbeli zasebniki. Vendar denacionalizacijski postopki tečejo svojo pot. Župan Vlado Deržič pravi: “Poskušali bomo storiti vse, da se to hitro reši in mesto spet oživi. Še posebno zdaj, ko je pripravljen osnutek prometnega režima skozi mesto. Naša želja je, da bi teh sedem trgovinic Posavja trgovine čimprej zapolnili privatniki.” Nihče pa ne zna odgovoriti, kako dolgo nas bodo na glavni mestni ulici pozdravljale - prazne trgovinice.
Pozabili smo na vse drugo
Po skoraj desetletju so si začeli prizadevati za rešitev težav krajanov Jesenic na Dolenjskem in zlasti tistih, ki živijo tik ob mejnem prehodu. Večna opozorila, da so razmere v naselju zaradi kolon zlasti hrvaških kupcev nevzdržne, leta niso zalegla. Sele lani so prebivalci Slovenske vasi in Jesenic dosegli, da sta jim prisluhnili tako občina kot država. Predsednik KS Jesenice
Boris Ajster meni, da je to velik napredek, in pozdravlja urejanje infrastrukture pri mejnem prehodu, ki bo krajanom olajšala bivanje. Čeprav niso proti novi gospodarski coni na območju Remontnega zavoda, zahtevajo, da se najprej razreši mejna problematika.
Občina ima končno zagotovila, da bosta mejni prehod v Slovenski vasi in prometni režim urejena do konca leta, pravi župan Deržič. Tre-
večje trgovske družbe.
Da bi le nekoliko zadostili zahtevam trgovcev, župan na preostalem območju obljublja izključno visoko tehnološko proizvodnjo. Po drugi strani zagovarja stališče, da se morajo tudi trgovci navaditi na konkurenco in kakovost, v dejavnost pa pritegniti še zasebnike.
Sredi avgusta nas čaka še odprtje drugega poslopja Intermarketa, v katerem bo imel večji delež Merca-
ga konkurenta, je pomenil njegov prihod obogatitev ponudbe, v prihodnosti pa bo gotovo učinkovito prerazporedil zaslužek in s tem tudi dobiček, ki je zaradi Mercatorjeve razvejenosti ostajal večinoma v njegovih blagajnah. Toda očitno Mercatorjevi načrtovalci razvoja razmišljajo drugače. Številna nova poslopja, prenavljanje več sto prodajaln po vsej Sloveniji, agresivno oglaševanje in nekatere druge dejavnosti ned-
Mestno jedro še kmalu ne bo lepše
nutno se že postavlja del infrastrukture, dela pa naj bi končali prihodnje poletje.
Nič več trgovine
Ob ostrih protestih trgovcev, ki negodujejo zaradi prodajaln tik ob meji, ki jim odtegujejo kupce, župan Vlado Deržič odločno poudarja: “Občinska politika ni več naklonjena trgovskim središčem in gigantom.” Kljub temu so pred nekaj več kot mesecem na občinskem svetu potrdili novo gospodarsko cono v Slovenski vasi, ki naj bi zaživela že prihodnje leto in jo sestavljajo prav
tor. Naš “najboljši sosed” bo poleg Dolenjke prevzel še Jestvine Koper, vprašanje pa je, koliko nas bo v primerjavi s Posavjem trgovine upošteval kot posavsko regijo.
Mercator je dobesedno preplavil Krško
V primerjavi z Brežicami, kjer je imelo vrsto let vodilno trgovsko vlogo podjetje Posavje, je v Krškem ta pripadala sistemu Mercator, ki se je sčasoma poslovno utrdil v celotni občini. Čeprav so Krčani šele z Intersparom dobili prvo veliko trgovino, Mercator pa prvega prave-
vomno dokazujejo, da se Mercator ne misli ukloniti pred tujimi konkurenti, domačih pa pravzaprav skoraj nima. Toda ali lahko takšen sistem obstane v boju z velikimi tujimi sistemi, je povsem drugo vprašanje.
Tudi v Sevnici ni skoraj nič drugače
Poslovni sistem Mercator je v sevniški občini razpredel mrežo svojih prodajaln že takrat, ko ga je vodil direktor Albin Ješelnik. S kolegom Vilijem Mančkom, nekdanjim direktorjem krškega Mercator-
ja, sta že pred desetletjem postavila trdne temelje, na katerih lahko današnji Mercator zlahka gradi svojo vse pomembnejšo vlogo v širšem posavskem prostoru. Seveda pri tem ne gre zgolj za prodajanje na eni in kupovanje na drugi strani, ampak tudi za mnoga delovna mesta in vir zaslužka za številne družine.
Tudi za Sevnico in njeno zaledje je v zadnjem času značilno, da je tu Mercator prenovil veliko svojih prodajaln. Čeprav je v kraju trgovina, kije v lasti celjskega Merxa, Mercator pravzaprav nima prave konkurence. Kljub temu, da se je v Sevnici na pol uradno že večkrat govorilo, da bo kmalu dobila prvo veliko trgovino, se to do danes še ni zgodilo. Sevničani se dokaj množično odpravljajo po nakupih v Celje, Krško in seveda tudi v Brežice. Velikokrat prav zaradi boljše ceste.
V Radečah imajo svojo trgovsko hišo
V nasprotju s Krškim in Sevnico je v Radečah popolnoma drugače. Že pred letom 1995, ko še niso imeli svoje občine, je imela tu poleg nekaj manjših zasebnih prodajaln odločilno vlogo Trgovska hiša Radeče kot matično podjetje, ki jim gaje uspelo obdržati vse do danes. Čeprav nekateri občani pogrešajo konkurenco, ki jo za trgovsko hišo morda pomeni samo večja zasebna trgovina oziroma market naJagnjenici, kije v lasti radeškega podžupana Valentina Medveda, in si želijo tudi kakšno večjo trgovino, drugi zatrjujejo, da zdaj ni težko odpotovati po nakupih tudi nekaj deset kilometrov daleč. Prav imajo najbrž oboji in zato se že vrsto let na tem področju ni nič premaknilo. Radečani gredo po večjih nakupih zlasti v Celje ali Trbovlje, res pa je, da se jih v zadnjem času zaradi slabih cestnih povezav vse več odpravi tudi v Krško in Brežice, ki tako postajata privlačni nakupovalni središči tudi zanje.
Suzana Vahtarič, Danilo Koritnik
Janko Komočar, upokojenec iz Velikih Malenc:
Majhne trgovine so še kako dobrodošle za večino prebivalcev, ker so jim blizu.
Če je trgovina majhna, je lahko ob vsakem objektu in tako se ljudje tudi lažje oskrbujejo, zlasti starejši in invalidi. Saj so veliki marketi čisto v redu, a ponavadi so daleč iz mesta, ljudje nimajo prevoza, marsikdo pa tudi težko hodi, še posebno invalidi in starejši, zato menim, da so tudi majhne trgovine potrebne, kajti ljudem je tako lažje. Zdi se mi, da manjših trgovinic v mestu ne bi smeli zapirati, tudi zaradi turistov, ki pridejo v center iri bi želeli kaj kupiti, in prodajalcev, ki so tako ob delo.
Boris Černoga, delavec iz Krškega:
Prodor večjih trgovin v manjša središča, kot so Brežice ali Krško, se mi zdi tvegan. Zavedam se, da uspešna podjetja na podlagi analiz in preveritev trga sprejemajo takšne strateške odločitve, toda trgovina je lahko danes donosna dejavnost, jutri pa morda nič več. Občutek imam, da veliki vlagatelji pričakujejo, da bo prav naše območje še nekaj let trgovsko zanimivo. Morda takšni obeti tudi na račun milijonskega Zagreba. Sicer pa so mi veliko ljubše manjše, zasebne trgovine, kjer je stik med prodajalcem in kupcem neprimerno bolj oseben in pristen. To, kar potrebujem vsak dan, najdem tudi v majhnih trgovinah.
Amalija Oks, upokojenka iz Zagreba:
Sem Slovenka, ki živim sicer v Zagrebu, vendar imamo na Čatežu že osemnajst let hišico, tu nam je lepo. To, da so v mestu začeli zapirati trgovinice, se mi ne zdi ravno prav, ampak kaj hočemo, očitno mora biti tako. Sicer je res, da grem občasno tudi v velike trgovske centre, na primer v Intermarket in Slovensko vas, ampak to se ne zgodi velikokrat. Res je tudi, da se v teh velikih trgovinah vse dobi, zdijo se mi kar v redu in tudi lepe so, toda včasih bi le rada kupila kaj v manjši trgovini, pa kaj hočem, potem grem pač v veliko. Kaj se bo zgodilo s prodajalci teh trgovinic, ki so zaprte, ne vem, težko je, res, ne vem, kaj bo z njimi.
Rudi Špan, novinar iz Radeč:
Zelo podpiram zdravo konkurenco v trgovski ponudbi in menim, da ta z vidika kupca pomeni tudi nekakšno svobodno izbiro. Naše mesto ni prav veliko, zato veliki trgovski sistemi verjetno nimajo posebnih interesov vlagati in graditi velike trgovine. Drugače je le nekaj kilometrov od nas.
Trbovlje, Celje, Krško in posebno Brežice postajajo prava trgovska mesta, kjer je trenutni splet okoliščin morda še ugoden za razcvet veletrgovin, toda po mojem trdnem prepričanju bo spet prišel čas, ko bodo majhne in še posebno specializirane prodajalne spet dobile svoj širši, ne le trgovski pomen. Zlasti v manjših mestih.
Vesna Ogorevc, dijakinja iz Brežic:
Ne vem, to se mi ne zdi prav, ker morajo obstajati tudi majhne trgovine, ne zdi se mi pošteno. Tudi zaradi turistov, sicer je veliko bolje, da so tudi velike trgovine, ker je to v resnici veliko bolj praktično, ampak menim, da bi morale biti tudi manjše, prav zaradi turistov. Še posebno pa se mi zdi, da so takšne trgovine pomembne za prebivalce. Kar zadeva Mercator, bi rekla takole: to je sicer njihova zadeva, ampak spet se mi ne zdi pošteno, da bi Mercator zavladal v vsej Sloveniji, to je čisto nezdrava konkurenca. Dejansko se majhne trgovine morajo podrejati velikim, saj jim te ne dajo nobene izbire, in tako obstanejo pod Mercatorjem ali popolnoma propadejo.
Marko Sorčan, podjetnik iz Sevnice:
Agresivnega prodora velikih trgovskih sistemov, kakršnemu smo priča v nekaterih posavskih mestih, na primer v Brežicah, v Sevnici ni. Zaradi Mercatoijevih trgovin in celjskega Merxa, ki so že dolgo v našem mestu, so prebivalci pač navajeni na ponudbo in večinoma tudi zadovoljni z izbiro. Veletrgovin v Sevnici še ni in prav zaradi tega se Sevničani velikokrat odpravimo po nakupih v Celje, Brežice in ne nazadnje tudi v Krško. Z družino velikokrat nakupujemo v celjskem Intersparu, posebno takrat, ko nameravamo kupiti tudi nekaj za zalogo. Drugače pa sem zagovornik majhnih trgovin, ki jih mesta, med njimi tudi Sevnica, iz več razlogov nujno potrebujejo.
GOSPODARSTVO
SsmGlas, 5.7.2000
Remont v JEK je potekal po načrtu
Stane Rožman: “Redko gre tako gladko”
Krško - Dvainšestdesetdnevni remont, ki je bil daljši kot običajno zaradi zamenjave uparjalnikov, je potekal uspešno, po načrtu in v okviru investicijske vrednosti, kar je po besedah direktorja nuklearke Staneta Rožmana redkost v elektroenergetskih projektih naše države.
Doslej najdaljši remont je končan, s tem pa tudi celotna posodobitev krškega giganta. Kot je na novinarski konferenci povedal direktor Stane Rožman, je jedrska elektrarna nekaj dni obratovala s 95-odstotno močjo, do konca tedna pa je ob zadnjih nastavitvah instrumentov prešla na polno moč. Nuklearka bo poslej največji slovenski elektroenergetski objekt, kajti vgradnja novih uparjalnikov in posodobitev omogočata, da bomo iz Krškega dobili več kot 5 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto.
Direktor Rožman je poudaril, da je bila 205 milijonov mark vredna posodobitev presežena zgolj za 5-6 odstotkov. To se nasploh zgodi redko ob vlaganjih v naši energetiki, s tem da so bila dela končana v načrtovanih rokih.
Ob sklenitvi projekta posodobitve je izpolnjena glavnina zadanih ciljev - ob zamenjavi obeh uparjalnikov se je povečala moč jedrske elektrarne in s tem letna proizvodnja. Uvedli so tudi vrsto novih varnostnih rešitev, s katerimi bodo vsako leto povečevali varnost. Ponosni so na nov simulator, na katerem so med remontom vse izmene opravile letne preizkuse.
Vodja projekta posodobitve Martin Novšak je povedal, da je pri delih sodelovalo več kot 1200 izvajalcev, od teh na primarni strani 800. Pri zamenjavi uparjalnikov je sodelovalo 12 domačih montažnih organizacij, delež domače udeležbe pa sestavlja 30 odstotkov skupne investicijske vrednosti. Kot zanimivost je omenil, da je bilo treba pri več kot 500 varih popraviti le dva. Zatrdil je,
Minuli teden naj bi se sešel komaj mesec dni star poslovni odbor JEK pod predsedstvom Uroša Koržeta. Slovenski del odbora sestavljajo še direktor Termoelektrarne Brestanica Drago Fabijan, krški podjetnik Miran Stanko in prejšnji državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob. Štirih hrvaških članov, ki se zaradi nestrinjanja hrvaške strani z našo uredbo o preoblikovanju nuklearke v javno podjetje niso udeležili sestanka, niso niti pričakovali.
Srečanje je bilo ta teden dvakrat zapored preloženo oziroma so ga na koncu odpovedali, ker se želi ministrstvo za gospodarstvo najprej podrobneje seznaniti z vsebino predlaganega dnevnega reda, gre za letošnji poslovni načrt JEK in poročilo o njeni kapitalski ustreznosti. Stane Rožman meni, da tako ravnanje poslovnega odbora ne vpliva na poslovanje elektrarne, ker imajo sprejet gospodarski načrt in energetsko bilanco za leto 2000, ki JEK zagotavljata nemoteno poslovanje.
da stopnja radioaktivnega sevanja ni presegla načrtovane. Vsi, ki so sodelovali pri zamenjavi, so prejeli odmerek pod 20 mSv razen enega, ki je prejel 20,96 mSv, kar pa je še krepko pod dovoljeno me-
jo 50 mSv. Redni letni remonti bodo poslej seveda krajši in naj ne bi presegli 30 dni. Naslednji se bo začel prihodnje leto sredi aprila.
Suzana Vahtarič
Državni zbor potrdil posavski projekt prihodnosti
Sprejet zakon o pogojih izkoriščanja energetskega potenciala spodnje Save
Državni zbor je 23. junija potrdil zakon, ki so ga v parlamentarno proceduro prve dni aprila vložili poslanci Jože Avšič, Branko Janc in Anton Anderlič. S tem se je končalo dolgoletno ugibanje, ali bo Slovenija začela graditi hidroelektrarne v Posavju.
Verigo šestih hidroelektrarn so načrtovali že v sedemdesetih letih, po podelitvi koncesije leta 1994 pa se je končno premaknilo šele lani. Takrat je nova vladna pogajalska skupina sicer sprejela predloge posavske delovne skupine, vendar so ob koncu leta propadla pogajanja s slovensko-avstrijskim podjetjem Sava, d. o. o., kar je bil tudi razlog za vložitev zakonske pobude.
Sprejeti zakon podeljuje Savskim elektrarnam, ki so lastnik hidroelektrarne Vrhovo kot prve v
verigi elektrarn na spodnji Savi, koncesijo za petdeset let in določa normativne pogoje za začetek gradnje HE Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice.
Kot pravi brežiški poslanec Jože AvŠič, je to po avtocestnem programu drugi največji infrastrukturni projekt v državi. Predračunska vrednost celotne naložbe skupaj z izvedbo vseh infrastrukturnih del znaša 92,8 milijarde tolarjev. Štiriinsedemdeset odstotkov celotne investicijske vrednosti bo moral zagotoviti koncesio-
Poslovanje s čeki da ali ne?! Kakor kje!
Posavje - Glede na to, da so banke rekle svojo zadnjo besedo o plačilu s čeki, tu gre predvsem za obročno odplačevanje na čeke, so se tudi trgovine prisiljene prilagoditi novim razmeram. Vendar pa bo nekaj trgovin obročno odplačevanje na čeke še vedno ponujalo svojim kupcem, ki bodo predhodno podpisali pogodbo, s katero sc zavezujejo, da bodo imeli na svojem računu kritje, v nasprotnem primeru pa bodo strošek poravnali. Zanimalo nas je torej, kako so se odločile predvsem večje trgovske družbe.
V Merkator kmetijski zadrugi v Sevnici so nam pojasnili, da imajo v svojem podjetju hranilno kreditno službo, tako da tudi do sedaj niso imeli obročnega odplačevanja na čeke, kar pa zadeva plačila s čeki le-teh več ne sprejemajo, tudi rednih plačil ne. Tudi v podjetju Spar, ki se nahaja v poslovnem centru Tabu Krško ne bodo več sprejemali plačil s čeki, sicer pa obročnega odplačevanja tudi do sedaj niso imeli. V brežiškem Granitu bodo zaenkrat še sprejemali čeke, saj so plačilno sredstvo, sicer pa bodo v nadaljnjem poslovanju še videli, kaj bo prinesla praksa. V Kovinotehni Brežice, ki je v nakupovalnem centru Intermarket Brežice bodo čeke še naprej sprejemali, pa tudi obročno odplačevanje po sistemu 1+5 bo še vedno možno. Stranka se bo za redno plačila zavezala s podpisom pogodbe, prav tako bodo poslovali s čeki tudi na obročno odplačevanje v Pohištvu Brežice, tu po sistemu 1+6, seveda ob podpisu pogodbe. Pri obeh omenjenih podjetjih velja opozorilo, da bo tako zaenkrat, v kolikor bi od pristojnih dobili drugačna navodila ali pa, če bi to
pokazala praksa, bodo poslovanje oziroma plačila s Čeki spremenili. Comming Brežice pa bo s čeki na odlog plačila še vedno posloval in sicer po sistemu 1+6, prvi obrok je plačilo z gotovino ali kreditno kartico, medtem ko rednih čekov ne bodo več sprejemali. Podobno pa je tudi v knjigami DZS, ki je posebno aktualna ob nakupu nove šolske literature. Možno je plačilo na dva obroka, s tem pa ob pq|ogu plačate z gotovino oziroma kreditno kartico. V brežiškem Keramctalu pa plačila na obroke v zadnjem času tako in tako niso imeli, v nadaljevanju pa bodo vsaj zaenkrat sprejemali čeke kot plačilno sredstvo.
Kaj pa pošta ? V Novem mestu so nam zatrdili, da bodo zaenkrat vse njihove poslovne enote poslovale tako kot do sedaj, torej po nespremenjenih pogojih, sprejemali in izdajali bodo plačila na čeke. Sicer pa kot rečeno, v kolikor bodo prišla drugačna navodila se jim bodo tudi na pošti prilagodili. Tako so zadeve postavljene v tem trenutku, kaj bo pokazal čas pa bodo videli tako prodajalci kot predvsem kupci!
Karmen Molan
nar oziroma Savske elektrarne in plačevati še 7-odstotni davek od vrednosti bruto proizvedene električne energije. Štirideset odstotkov te dajatve bo šlo v državni proračun, 60 odstotkov pa bo namenjenih občinam, kjer bodo elektrarne. Ta sredstva bodo občine uporabljale samostojno, vendar le za naložbo v svojo infrastrukturo, na razpolago pa bodo šele od začetka obratovanja.
Izvajanje zakona bo imelo velik narodnogospodarski učinek tako za državo kot Posavje, opozarja poslanec Branko Janc. Sprejetje zakona pa pomeni tudi, da bo treba poskrbeti ne samo za
delovna mesta v predvidenih 12 letih gradnje, ampak tudi za hitro ukrepanje vseh odgovornih v Posavju, še poudarjata domača poslanca.
Tudi Kristijan Janc kot župan sevniške občine, kjer naj bi se začela gradnja prve naslednje HE, opozarja na izreden pomen hidroelektrarn tako za občino Sevnica kot celotno Posavje, saj bodo pomenile ne le pridobivanje energije, temveč tudi zaščito pred poplavami, ureditev kmetijskih zemljišč, zaposlovanje novih delavcev, ne nazadnje pa bodo koristne tudi z ekološkega vidika.
Suzana Vahtarič
Pobudniki tega zakona bodo v kratkem državnemu zboru predložili tudi zakon o pokrajini Posavje kot naslednji normativni korak k utrditvi tega območja. Zato pozivajo posavske občine in svet pokrajine Posavje, da skupaj z drugimi zakonsko določenimi nosilci razvojne politike, razvojnih strategij in programov storijo vse potrebno za sprejetje razvojne strategije in razvojnega programa.
Odslej nič več Posavje trgovina
Po pol stoletja v Posavju novi “najboljši sosed”
Brežice - Zadnji junijski dan smo tudi formalno ostali brez domače trgovske družbe Posavje trgovina. Odslej bo naš “najboljši sosed” Mercator Dolenjska d.d., ki bo še s predvidenim prevzemom enot Jestvine Koper, končno zasedel tudi naše spodnje posavsko področje.
Predsednik uprave in generalni direktor Mercator Dolenjske d.d. Stanislav Hribar (na fotografiji) ob tem poudarja, da je prevzem Posavja trgovine na račun novo nastajajočega hipermarketa v In-termarketu Brežice toliko manj boleč kot drugje. Ta bo z odprtjem sredi avgusta, omogočil prerazporeditev zaposlenih, ki so ostali v podjetju. Več zaposlenih kot so
no poslovanje. Za izpraznitev nekaterih se ne čutijo krive, saj se zagovarjajo, da bi bile takoj v rokah zainteresiranih trgovcev, če se ne bi pojavil problem denacionalizacije. Še zadnjič v vlogi direktorja Posavje trgovine d.o.o. je Ivan Novoselič zagotovil, da se kljub iskanju rešitev z Upravno enoto Brežice, ti postopki res ne dajo tako hitro rešiti. To priznava
Ir
m-*.
mm
•t ?
ji
Stanislav Hribar, član uprave Marjan Sedej, voditeljica tiskovne konference in Ivan Novoselič
pričakovali, je izrabilo ponujeno možnost prostovoljnih presežkov. Kar je ob prerazporeditvi v oddaljeno Sevnico ali Novo mesto, tudi razumljivo.
Po znanem procesu preoblikovanja v zadnje pol leta in napovedanega prevzemanja, Posavje trgovina ne obstaja več. Sledi niz organizacijskih sprememb, ki jih strogo ekonomsko naravnano poslovanje Mercatorja že obljublja, najhujše pa je tudi po izjavah predstavnikov Občine Brežice, da smo ostali brez pravnega subjekta.
Pripojitev pa po drugi strani ne bi bila tako očitna, če v mestnem jedru Brežic ne bi bile izpraznjene manjše poslovalnice, ki niso v interesu centralistično naravnanega Mercatorja. Ti priznavajo, da bodo ostale le tiste manjše poslovalnice, ki bodo izkazale pozitiv-
mm

wšmm
tudi župan Vlado Deržič, ki se je odločno postavil proti novim trgovskim gigantom v občini, ob tem pa dal še zeleno luč trgovskemu centru v Slovenski vasi. Obljublja pa, da v okviru pripravljanja strategije nadaljnjega razvoja občine zagovarja večji poudarek proizvodne dejavnosti.
Mercator je v Posavju že prevzel Dolenjko, v kratkem naj bi še Jestvinine enote, obenem pa je odprl tudi diskont Cash&Carry. Prevzem Posavja trgovine se je začel spomladi z ukinitvijo grosističnega skladišča pri Breži-čanki. Oskrbo nadaljujejo iz centralnega skladišča v Novem mestu, na Brežičankine površine, ki naj bi jih v prihodnosti čakala prenova, pa bodo po besedah generalnega direktorja razširili dejavnost Cash& Carryja.
Suzana Vahtarič
r. : * ■

TOKO tudi v Termah Čatež
TOKO line je podjetje, ki se žf več kot tri četrt stoletja ukvarja z izdelavo usnjene galanterije. Njegov sedež je v Lukovici pri Domžalah - to je nekaj več kot 30 kilometrov iz Ljubljane v smeri proti Celju. V svojem proizvodnem programu ponuja pestro izbiro vseh vrst artiklov iz usnja - od drobne galanterije, torbic, izdelkov za šport in prosti čas do poslovnega programa. Slednji obsega izdelke, kot so etuiji, ovitki, denarnice, mape, namizne garniture, planerji, torbice, aktovke, pa tudi vse vrste poslovnih in potovalnih kovčkov najsodobnejših oblik. Pri poslovnem programu se še posebno pokaže kakovost osnovnega materiala, to je usnja. Nabavi usnja, ki mora biti zares izbrano in dobro, posvečajo zelo veliko pozornost. Zato so tudi cene osnovne surovine, če upoštevamo kakovost in obdelavo, precej višje. Velik delež v proizvodnem programu sestavljajo ženske in moške torbice. Ženske torbice izdelujejo iz različnih materialov. V kolekciji najdSmo od klasičnih torbic za starejše gospe, športno-ele-gantnih za vse generacije do mla-
dostnih za dekleta in žene. Ne smemo pozabiti tudi na slovesne, večerne torbice in tiste, ki so izdelane iz kož plazilcev (kač, krokodilov in martinčkov), petične ženske pa si lahko omislijo tudi torbico iz nojeve kože. Skoraj vse
nico, denarnico, etui za ključe, očala, svinčnike in še cel kup drobnarij.
Tudi na naše najmlajše niso pozabili. Zanje so izdelali razne nahrbtnike zn nošenje copatov v vrtec in zvezkov v malo šolo. Za
dopolnjujejo ustrezni pasovi in denarnice. Toliko o ženskem programu, poglejmo še moškega.
Poleg moških torbic, ki se lahko nosijo v rokah ali na rami, vam ponujajo tudi ustrezen pas ali list-
prvošolčke edini v Sloveniji izdelujejo TORBAKE, trde torbe za na rame. Zraven ponujajo tudi ustrezno peresnico za svinčnike, denarnico, ki se nosi okoli vratu, in torbico za okoli pasu. Za dijake

in študente so izdelali razne nahrbtnike in enoramne torbe, ki so primerne za šolo, šport in prosti čas. Takrat, ko bodo odhajali vaši otroci v šolo v naravi ali na zimo-vanje, pa ne veste, kam bi zložili njihove stvari, se spomnite, da lahko v prodajalnah TOKO line kupite lepe in kakovostne športne torbe, izdelane prav v te namene. Za potovanje in počitnice vam ponujajo poltrde in trde kovčke, športne in kozmetične torbe svetovno znanih proizvajalcev. Naj na koncu omenimo, da znamki TOKO, ki je znana doma in po svetu, lahko zaupate. Skrbna izdelava, pretehtane oblike in izbrani materiali so vodila snovalcev TOKO line, ki so za vas ustvarili program izdelkov iz usnja in njemu sorodnih materialov. Vodilo tovarne TOKO line Domžale so zadovoljni kupci - ti pa so najbolj zadovoljni takrat, ko dobijo kakovosten izdelek po sprejemljivi ceni. Tudi za to skrbijo v TOKU z različnimi akcijskimi prodajami. Julija bodo v novi prodajalni na Čatežu ponujali svoje artikle s 15-odstotnim poletnim popustom.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
*
mm
Ali bo sprejeti inicialni program razvoja širšega območja Bohorja res tudi zaživel?
Senovo - Na zadnji seji krškega občiaskega sveta so svetniki dokaj enotno sprejeli inicialni program razvoja širšega območja Bohorja in demografsko ogroženih naselij na njegovem pobočju. Krajevna skupnost Senovo je ob občinski podpori naročila izdelavo tega programa pri krškem lokalnem pospeševalnem centru in zahtevala vključitev vseh možnih nosilcev razvoja, skupaj z občino Krško.
Podlaga nastajajočega programa so številne delavnice in analize, seveda pa tudi pogovori z vsemi možnimi nosilci razvoja bo-horskega območja.
Sprejetje inicialnega programa pomeni zeleno luč za različne prijave na razpise in za usmerjeno delo pri opremljanju Bohorja s komunalno infrastrukturo. Uresničevanje programa bo omogočilo izkoriščanje naravnih in človeških potencialov, predvsem za večjo gospodarsko stabilnost območja. Čeprav Bohor poznamo kot zanimivo in privlačno izletniško točko v posavskem zaledju,
gotovo ponuja še veliko več. Gre za mnoge naravne znamenitosti, ki jih domačini, izletniki in naključni turisti tu na novo odkrivajo skoraj vsak dan.
Ker so se občinski svetniki strinjali, daje treba ljudem na tem območju pomagati v njihovih prizadevanjih in pri vzpostavljanju bohorskega turizma, so sprejeli tri sklepe, ki naj bi vse imenovane zavezovali k njihovemu uresničevanju. Tako krški svetniki podpirajo bohorske razvojne usmeritve v sodelovanju s krajani in KS Senovo, v programu infrastrukture, turizma, kmetijstva in malega
gospodarstva bodo v skladu z možnostmi, ki jih omogoča letni proračun, pomagali pri vsesplošnem razvijanju bohorskega območja, s tretjim sklepom pa so svetniki zavezali nosilce 'vseh dejavnosti, da se oglašajo na razpise za denarno pomoč in tako še dodatno prispevajo k razvoju Bohorja.
Ali se bo projekt res začel tudi uresničevati, je v tem trenutku težko napovedati, toda izkušnje ob takih in podobnih priložnostih so vse prej kot spodbudne. Upajmo, da tokrat ni bilo nikogar, ki bi se pogovaijal ali glasoval s figo v žepu. Sicer pa se bo to kmalu videlo. D. K.
PIGD Vipap Videm na Češkem
Žimrovice - Člani prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Vipap Videm iz Krškega so bili 23. in 24. junija gostje GD Hasiči Žimrovice. Društvo Kappa Karton Morava, ki letos praznuje 96-letnico delovanja, je organiziralo deveto tekmovanje gasilskih društev papirne industrije. Sodelovala so češka in pobratena društva Poljske, Slovaške in Slovenije. Na tekmovanju seje predstavilo 16 moških in 2 ženski ekipi.
Gostitelji so jih popeljali na ogled tovarne Kappa Karton Morava in tekmovalnega prizorišča. Pripravili so tudi slovesno gasilsko parado, na kateri so sodelovali mažoretke in pihalni orkester, posebno pozornost pa so namenili tudi gasilskim veteranom. Med njimi je bil tudi Ivan Bogovič iz Slovenije, ki so mu gostitelji izročili spominsko darilo. Na Češko sta odpotovala še veterana Mirko Koritnik in Franci Drnač.
Sobotno tekmovanje je potekalo v dežju, vendar to ni motilo udeležencev. Napetost je rasla, ali
bo našim uspelo ali ne. Obetal se je novi rekord: 20 sekund. Člani PIGD Vipap Videm Krško so dokazali, da so kos tudi opremi, s katero nimajo ravno veliko opravka. Deveto mesto z izidom 34,74 sekunde je bilo povsem zadovoljivo. Pomembno je sodelovati, predvsem pa se družiti s prijazni-
mi gostitelji in člani gasilskih društev, ki so bili takoj pripravljeni posoditi opremo krškim gasilcem. .
PIGD Vipap Videm Krško bo prireditelj gasilskega tekmovanja papirne industrije v Slovenije že prihodnje leto, nanj pa bodo povabili tudi češke kolege.
Srečko Pavkovič
Za gasilski album
Pet let nakupovalnega središča Intermarket Brežice
Brežice - Nakupovalni center Intermarket je svoja vrata odprl 30. junija 1995. V petih letih ga je obiskalo več kot 15 milijonov kupcev iz Slovenije in Hrvaške. Na 8700 kvadratnih metrih prodajnih površin je 36 trgovin, trenutno pa poteka gradnja novega trgovskega objekta, ki ga bodo odprli 18. avgusta. V novi dvoetažni stavbi bo na 12.340 kvadratnih metrih 40 prodajaln, največja med njimi pa bo gotovo Mercatorjev nakupovalni center, ki se bo raztezal na 3200 kvadratih.
NC Intermarket Brežice je vselej skušal zadostiti željam številnih kupcev, podjetje Denis d. o. o., ki je tudi lastnik objekta, je v teh letih pripravilo pestro ponudbo, pa tudi na pomembne praznike niso pozabili. Tako so si lahko kupci in obiskovalci ob prehodu v novo leto med mnogimi drugimi zabavnimi prireditvami ogledali tudi ognje-
met. Gostje v nakupovalnem središču so bili znani slovenski glasbeniki, ob Intermarketu pa je potekala tudi Marjanca, velika prireditev na čelu z Vinkom Šimekom.
Ob praznovanju pete obletnice uspešnega delovanja so v NC In-
termarket pripravili slavnostni program za svoje kupce, ki je med drugim vključeval nagradne igre. Seveda se lahko tudi v prihodnje tu nadejamo številnih prireditev.
Karmen Molan
NC Intermarket Brežice, v njegovem ozadju pa nova stavba, ki bo zaživela avgusta.
Kopanje v bližnjih bazenih in rekah venomer ni priporočljivo
Krka pogojno primerna za kopanje
Ob poletni vročini sc bomo hladili v bližnjih bazenih in rekah, ti pa temu zaradi neustreznosti vode pogosto ne ustrezajo. Primernost vode, ki jo kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo je v posavskih kopališčih zelo različna.
Na urejenih bazenih in v toplicah je po oceni tako novomeškega kot celjskega, ki pokrivata širše posavsko področje, voda še primerna, čeprav vsi letošnji vzorci niso izpolnjevali meril.
Po ugotovitvah celjskega je značilno, da je kvaliteta kopalnih voda v termalnih kopališčih boljša kot v letnih, tako ne ugotavljajo odstopanj v Atomskih Toplicah ali v Termah Čatež. V sevniškem ali radeškem bazenu, ki ju nadzirajo, so letos opravili že tri kontrole. Meritve bodo opravljali tedensko tudi v bodoče. Niso pa ugotovili večjih odstopanj, v nekaterih primerih je motila vsebnost klora.
Opozaijajo na izredno slabo urejeno naravnih kopališč, kjer se stanje iz leta v leto ne izboljšuje, temveč so na večini teh mest, ki so za kopanje dobro znana, le oznake, daje kopanje prepovedano. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto pa izpostavljajo slabe vzorce pri pregledu Krke, kjer so v prvi polovici junija spremljali primernost vode za kopanje od izvira do Brežic. Od 16. odvzetih vzorcev je bila Krka biološko neustrezna pod Novim mestom, v Podbočju, v Krški vasi in v Brežicalj. Kemično je neustreznih tri četrtine odvzetih vzorcev, kjer voda vsebuje preveč kisika in nitratov, kar je znak prisotnosti hranljivih snovi in onesnaženosti z industrijskimi in komunalnimi odplakami. Po analizi so Krko opredelili kot pogojno primemo za kopanje. Velja upoštevati opozorilo, da voda ni pitna in da se je po kopanju obvezno potrebno stuširati. In ne pozabite, tudi na čistočo kopalnih voda v bazenih odločilno vplivajo higienske navade kopalcev. S.V.
V Sevnici pred kratkim združili kabelska sistema

'l
Fotografija je nastala, lani, na njej pa so izdelovalci radeškega splava: Vid Šmid, Brane Klemenčič, Emil Majerič, Maks Podlesnik, Dejan Nikolič in Borut Podlesnik. Žal, dva med njimi nista dočakala letošnje vožnje na splavu.
na pravi praznik. Na rečnem bregu so organizirali prijetno zabavo. Tisoči obiskovalcev so si lahko od petka do nedelje ogledali nastop radeškega mladinskega pihalnega orkestra, tekmovanje harmonikarjev za značko radeškega splavarja, nastop ansambla Kresničke, prireditev za otroke Pojoči
Savagfe
Sevnica - Dela, ki so se začela lani v zvezi z združevanjem dveh televizijskih kabelskih sistemov, so se pred nekaj dnevi končala. Obnovili so vode med glavnima postajama in s tem omogočili delovanje iz ene postaje.
Kabelska televizija iz Sevnice je z dobili deset novih programov, ki so 2000 priključki in približno 10.000 gle-	jih gledalci Kabelske televizije Sev-
dalci eden srednje velikih tovrstnih za- niča že imeli. Med novimi program-vodov pri nas in s svojim signalom do- skimi pridobitvami je zagotovitev si-sega naročnike z Loga, iz Boštanja, Za- gnala nekaterih slovenskih regional-
Vzdrževalec sistema Ivan Jazbinšek in vodja zavoda KTV Franc Derstvenšek
puž, Sevnice in okolice: z Orehovega, Zajčje gore, vse do Krakovega, Peclja, Podgoija ter Lončarjevega in Žurk-ovega Dola. Kabelski razdelilni sistem Pečjc in Kabelska televizija Sevnica sta 20. marca 2000 podpisala pogodbo o združitvi, slab mesec pozneje pa jo je skupščina sevniške kabelske televizije tudi potrdita.
Z združitvijo so gledalci Kabelskega razdelilnega sistema Pečje pri-
nih televizij, med njimi tudi novomeškega Vašega kanala.
Želja prizadevnega vodstva in samih vzdrževalcev sevniškega zavoda kabelske televizije je, da se iz glavne postaje na Pečju, ki je opremljena tudi z rezervnim napajanjem (agregatom), z dodatnimi ojačevalci čimprej zagotovi boljši televizijski signal gledalcem iz Lončatjevega in Žurkovega Dola. V. Z.
Splavarjenje kot obujanje spominov na preteklost
Radeče - Čeprav so se v Radečah šele pred leti odločili, da bodo znova oživili tradicijo splavarjenja na Savi in v ta namen poskrbeli za odmeven dogodek, je bila prireditev minuli konec ted-
kuhar ter se zabavali z Zlatkom Dobričem in Andrejo Makoter. Vse tri dni je bila gotovo najzanimivejša celodnevna vožnja na splavu, ki so ga izdelali in upravljali domači mojstri. D. K.
Odpadki in odplake postajajo vse dražji
V krški občini si podražitve kar sledijo
Krško - Občinski svet je na 17. redni seji sprejel tudi sklepa o podražitvi cen ravnanja z odpadki ter odvajanja in čiščenja odplak in padavinskih voda za krško občino. Predlagatelja, župan in občinska uprava, sta zagovarjala občutno podražitev z obrazložitvijo, da obratovalni stroški v teh dejavnostih vseskozi naraščajo.
Tako po novem znaša povprečna lastna cena za ravnanje z odpadki v občini Krško 2349,86 SIT/m3 odpadkov, prejšnja pa je bila 1550,23. Nova cena je oblikovana po vrstah uporabnikov, in sicer za gospodinjstva in druge uporabnike 1385,62 SIT/m3 odpadkov, za gospodarstvo pa 3634,18.
Cene se obračunavajo po posameznih kategorijah: za uporabo posod izračun cene temelji na prostornini posode in pogostosti odvoza, medtem ko pri uporabi skupinskih posod temelji na prostornini celotne posode, pogostosti odvoza in deleža, ki se po številu porabnikov razdeli na gospodinjstvo.
Pri omenjenih komunalnih de-javnostih so imeli lani izgubo, ker naj bi se bistveno povečali stroški interventnega vzdrževanja, močno pa se je zmanjšala tudi količina odvajanih odplak. Po novem znaša povprečna lastna cena za odvajanje odplak in padavinskih voda 69,90 SIT/m3 vode, kar v povprečju pomeni več kot stoodstoten dvig cene, saj je prejšnja znašala 29,05 SIT/m3 vode. Cena je oblikovana po vrstah uporabnikov, tako daje za gospodinjstva 48,95, za gospodarstvo 86,87 in za druge uporabnike 63,99 SIT/m3 vode.
Na podlagi 25. člena odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padaviaskih voda za celotno krško občino se uporabnikom z lastnimi vrtinami zaračuna storitev glede na količino porabljene vode. Uporabniki lastnih vrtin morajo v čr-palnem jašku pred prvim objektom vgraditi merilec pretoka, in sicer tako, da je dostopen za upravljavca javne kanalizacije, ki na podlagi količine porabljene vode skladno s predpisom zaračuna storitev.
Sklep o povišanju cene za odvajanje in čiščenje odplak in padavinskih voda za občino Krško velja od 1. julija 2000, medtem ko bo nova cena za ravnanje z odpadki veljala od 1, avgusta 2000. D. K.
STU
io
■ Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 !0 ■ Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 Uredništvo: 07/ 373 10 20
e-mail: studiod® studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: wwui.shidiod.si
Prometne informacije sporočajte m GSM
■
041 900 800
-__________
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Subvencije kmetom nič več ua “lepe oči”
Kmetijska inšpekcija bo letos prvič nadzirala finančne intervencije države
Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 v svojem 10.členu določa, da mora kmetijska inšpekcija pred izplačilom finančnih intervencij izvesti nadzor pri 10% prispelih vlog oziroma v obsegu, ki ni nižji od zahtevanega obsega inšpekcijskega nadzora v državah EU.
Kmetje zagotovo še niso pozabili, koliko sivih las jim je povzročilo izpolnjevanje Osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu, ki je prvi pogoj, da sploh lahko sodelujejo na razpisih za finančne intervencije države ali Sklada za razvoj in poseljenost slovenskega podeželja. Prvi rok za oddajo tega obrazca ( 30.maj 2000) je bil podaljšan za mesec dni, saj je zaradi znanih za-petljajev na Ministrstvo za kmetijstvo do konca maja uspelo posredovati Osnovni obrazec le dobri tretjini upravičencev do finančnih intervencij.
Poleg novosti pri izpolnjevanju obrazca pa je letošnja novost tudi inšpekcijski nadzor nad finančnimi intervencijami, ki ga po vzoru držav iz EU letos prvič uvaja tudi naša država. V skladu z Uredbo o finančnih intervencijah je kljub podaljšanemu roku za oddajo Osnovnega obrazca v začetku junija že odšlo
na teren 30 kmetijskih inšpektorjev, ki bodo pregledovali vloge in podatke primerjali z dejanskim stanjem na terenu. Pregledali bodo kopije vlog in katastrskih načrtov, ki jih morajo glede na določbe upravičenci hraniti doma vsaj še pet let. Inšpektorji bodo preverili število živali na kmetijskem gospodarstvu, obdelanost zemljišč, kulture v primerih neposrednih plačil in posamezne parcele tudi izmerili. Njihove ugotovitve bodo predvidoma oktobra vnesene v podatkovno bazo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in šele takrat bo znano, ali so nepravilnosti bile.
Kazni za ugotovljene nepravilnosti bodo precej hude. Uredba namreč določa, da se vlogi za finančne intervencije ugodi le, če so ugotovljena odstopanja do 10%, če so odstopanja večja, se vlogi ne ugodi. V takem primeru mora upravičenec vrniti vsa neupraviče-
no pridobljena sredstva. Poleg tega pa mu bo izdana tudi odločba, da ne more pridobiti kakršnihkoli intervencijskih sredstev za obdobje dveh let.
Kmetijski inšpektorji so se konec junija že sestali na prvem sestanku in glavni kmetijski inšpektor Niko Si vic nam je povedal, da prve ugotovitve kažejo, da so obrazci pomanjkljivo izpolnjeni, poseben problem pa je tudi, da upravičenci nimajo kopij obrazcev in vlog, kot to določa uredba. Tudi kmetijski inšpektor za Posavje Bojan Jevševar na terenu ugotavlja podobne pomanjkljivosti. Pravi, da je napak veliko, čeprav je v mesecu juniju vzel pod drobnogled predvsem njivske površine, zasejane z žitom, ki jih kasneje ne bo mogoče več kon-. trolirati. Ugotavlja, da so upravičenci v glavnem podatke prepisovali s posestnih listov in pri
tem je prihajalo do manjših odstopanj, ki so v okviru 10%, ki jih uredba še dopušča. Večje nepravilnosti pa so tam, kjer se njivska površina ne ujema s parcelo, npr. če je polovica njive zasejana s pšenico, polovica pa je travnika.
Sicer pa je kmetijska inšpekcija v preteklem letu že izvedla kontrolo pri podporah za rejo krav, kobil, ovac in koz. Na terenu je preverila 1443 vlog in pri 295 ugotovila nepravilnosti v skupnem znesku nad 6 milijonov SIT. Upravičencem so bile izdane odločbe o vračilu sredstev, kar je večina tudi takoj storila, 25 se jih je pritožilo, 37 pa se jih ni pritožilo, pa tudi sredstev niso vrnili. Tem so bili izdani opomini, če sredstev kljub temu ne bi vrnili, se bodo ta izterjala po sodni poti. Enako bo veljalo tudi pri letošnjem nadzoru finančnih intervencij.
Jelica Koršič
Dan žetve - praznik žanjic
Artiče - Na Banovi domačiji v Artičah je bilo minulo nedeljo nadvse praznično. Kot v mnogih slovenskih krajih tudi tam krajani in ostali obujajo stare običaje in praznujejo razne kmečke praznike. Eden takih je gotovo tudi Dan žetve, kot so ga poimenovali Artičani, s katerim so obudili spomin na ročni način žetve. V ta namen so pri Banovih prihranili njivo rži, tako da je veliko zbranih opazovalcev lahko videlo avtentičen prikaz žetve s srpom, kot je ta v resnici pred desetletji tudi potekala. Pa po vrsti.
Pri gospodarju so se zbrale ža-njice, ki jih je v žetev seveda povabil. Ob njihovem snidenju je, kot je to bilo v navadi, sledil kratek klepet in pogostitev z rdečim vinom ter nekaj navodil in nasvetov gospodarja, na kaj naj bodo
žanjice pazljive. Žanjice so se po-	delu, tako da so tisti, ki so si prišli	prihodnje leto zagotovo vrnejo,
stavile v vrsto, vsaka pred sabo	žetev pogledat, zagotovili, da se	D.K.
so žele pšenico in jo vezale v snope. Te je gospodar skrbno spravljal in z njimi ravnal, kot bi bili zlati.
Pri celotnem dogajanju ni manjkalo duhovitosti in sproščenosti, tako daje tudi delo, ki so ga opravljale žanjice, bilo videti precej zabavno.
Zabavno pa je bilo tudi po
opravljenem Gospodar je žanjice pred začetkom žetve rotil, naj nikar svojega srpa nikoli ne odložijo.
KLAVNICA BREŽICE
Prešernova 18
MESNICA BREŽICE
Bizeljska cesta S
MESNICA DOBOVA
Ul. bratov Gerjjovič 52
MESNICA KRŠKO
O. julija 40/a
Sava Glas, 5.7.200C
kmetijski nasveti
Pomembno obvestilo za vse kmete
Upravičenci do vseh vrst državnih subvencij v kmetijstvu morajo v skladu z uredbo oddati Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu in hkrati z njim tudi že nekatere zahtevke za finančne spodbude. Rok za oddajo obrazcev je podaljšan, zato pozivajo vse, ki še niste izpolnili in oddali obrazcev, da to storite v najkrajšem času.
Obvestilo sadjarjem
V nasadih jablan priporočajo redna škropljenja proti škrlupu s kontaktnimi pripravki kot so DELAN, DODIN, KAPTAN, MER-PAN in drugi. Pepelaste poganjke v tem času odstranjujte mehanično, ob večjem pojavu pa uporabite pripravke STROBI ali ZATO.
Sedaj je tudi čas za zatiranje jabolčnega zavijača. V času med 30. junijem in 3. julijem priporočajo uporabo enega od naštetih pripravkov: MIMIK, ALSISTIN, MEČ, SONET.
Druge insekticide kot so: ZOLON, RELDAN, BASUDIN, DIAZOL, DIAZINON pa bi uporabili v času med 4. in 10. julijem.
Priporočajo, da škropilni brozgi dodate tudi kalcijeva foliarna gnojila.
Obvestilo vinogradnikom
Nevarnost peronospore se bo nekoliko povečala, zlasti v vinogradih, kjer se dolgo zadržuje rosa in je bolezen že vidno prisotna. Zato tam uporabite pripravke kot so ANTRAKOL COMBI ali AVISO ali CURZATE. Sicer zadostujejo le dotikalni pripravki ali STROBY, če ga uporabite proti oidiju.
Nevarnost napada in širjenja oidija bo povečana, ker je zvišana zračna vlaga, le da se temperature dvignejo na okoli 30" C in jutra ne bodo več hladna. Običajni sistemiki bodo delovali zadovoljivo le, če se poškropi po grozdju. Priporočljivo je uporabiti Stroby ali njemu podobne pripravke ali žvepla v prahu. Prašenje mora biti zelo enakomerno v vročini pa le po tleh.
Karatana se ne sme uporabiti več kot 8 dag na 100 litrov, ker zanesljivo povzroči ožige.
Če je oidij že prisoten na jagodah, je potrebno škropiti neposredno po njih, zato odstranite liste, ki zakrivajo grozdje, vendar pretežno s severne in ali vzhodne strani ter le spodnje liste.
Pozorni bodite tudi na pojav koprivne pršice, ki se pojavlja na mladih lističih, najpogosteje pri sorti kraljevina. Značilno je, da imajo lističi rjave poškodbe in se gubajo. Ponekod mladi listi v velikosti nohta celo odpadajo. Če je pojav množičen, uporabite pripravek ORTUS 5SC.
Tistim, ki morate upravičeno zatirati grozdne sukače sporočajo, daje čas za uporabo pripravkov mimic, match ali delfin do 5. junija. Z delfinom je škropljenje potrebno ponoviti čez 14 dni. Sedaj je še prezgodaj za uporabo drugih pripravkov.
Obvestilo poljedelcem
Varstvo krompirja:
Spremljajte pojav koloradskega hrošča oz. izleganje ličink. Čas za zatiranje je 30% izleženih ličink. Uporabite lahko pripravke kot
so: BANKOL, DECIS, EVISEKT, SONET ZLATICA OFUNAK in druge.
Opozarjajo tudi na nevarnost pojava krompirjeve plesni. Sedaj je čas za uporabo sistemičnih pripravkov kot so: AKROBAT, RIDOMIL GOLD, ANTRAKOL KOMBI ipd.
Kurja bedra z zelenjavo
Za 4 osebe potrebujemo:
4 kurja bedra (po približno 25 dag), sol, sveže zmlet poper, 20 dag čebule, strok česna, 10 dag korenja 10 dag stebelne ali gomoljne zelene, 40 dag paradižnika po 2 ali 3 vejice svežega ali po pol žličke posušenega -timijana in bazilike, vejico svežega ali pol žličke posušenega mžmarina 4 Žlice oljčnega olja 1/81 belega vina 2 dl čiste kurje juhe iz koncentrata, 2 lovorova lista in malo ostrega kajenskega popra
Kurja bedra operemo pod mrzlo vodo in s kuhinjskim papirjem popivnamo do suhega. Natremo jih s soljo in poprom. Čebulo in česen olupimo ter zelo drobno sesekljamo. Korenje operemo, olupimo in narežemo na majhne kocke. Zeleno očistimo, če smo vzeli gomoljno, jo olupimo, 1n operemo. Narežemo jo na kockice. Zlasti kocke gomoljne zelene morajo biti res majhne. Svež paradižnik za kratek čas potopimo v krop, prelijemo z mrzlo vodo in olupimo. Narežemo ga na koščke. Če smo vzeli sveža zelišča jih oplaknemo pod mrzlo vodo in popivnamo do suhega. Listke osmukamo s stebelc in drobno sesekljamo. V veliki ponvi segrejemo oljčno olje, nanj položimo kurja bedra in jih pečemo približno pet minut. Ko se obarvajo rjavo, jih vzamemo iz ponve, na maščobo pa stresemo pripravljeno čebulo, česen, korenje in zeleno. Vse prepražimo in damo v pekač. Prilijemo vino in juho, dodamo zelišča in lovorova lista. Zelenjavo v pekaču poravnamo in nanjo položimo kurja bedra. Pekač postavimo na drugo poličko od spodaj v pečico, ki smo jo segreli na 200 stopinj Celzija. Če imamo pečico z ventilatorjem, zadostuje 170 stopinj. Jed pečemo oziroma napol pečemo in napol dušimo približno 45 minut. Pečena bedra preložimo na krožnike, zelenjavo v pekaču solimo in po okusu začinimo s kajenskim poprom ter zložimo k mesu. Jed po želji posujemo z nasekljano zeleno. Poleg ponudimo dušen riž in svežo solato.
Praktični nasvet:
KIS V OLJE ZA CVRTJE
Če olju za cvrtje dodamo žlico kisa, bo jed vpila manj maščobe in ne bo imela okusa po prežganem in pregretem olju.
Sava Glas, 5.7.2000
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Na brezbrižno poletje se je treba pripraviti
Preudarno, da bodo počitnice in dopust
brezskrbni
Vsak letni čas ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, tudi poletje ni izjema. Muhasto vreme lahko hitro povzroči manjše prehlade, sonce pa nas lahko hitro pretenta. T\iji kraji niso samo privlačni, ampak tudi nevarni. A če smo previdni in poučeni, bo tudi poletje sproščujoče in čarobno.
Sonce v zmerni količini dobrodejno vpliva na naše telo, vendar seje treba pred žgočimi poletnimi žarki pravočasno zavarovati. To lahko storimo že z oblačili iz lahkih in hladnih materialov, ki naj bi pokrivala vse telo. Sicer pa je priporočljiva uporaba zaščitnih krem. Predstojnica internega oddelka Splošne bolnišnice Brežice dr. Vanda Kostevc - Zorko priporoča, da pred soncem zavarujemo tudi oči in si na glavo nataknemo pokrivala. Če dobimo opekline, je pomembno, da kožo ohladimo s prhanjem ali hladnimi obkladki, če pa so hujše, je treba poiskati zdravniško pomoč. Tudi sončarica je nevarna, saj seje pogosto ne zavedamo. Če se ob daljšem izpostavljanju soncu pojavijo nenadne vrtoglavice in slabosti, moramo takoj v hladen in temen prostor, čelo pa ohladiti z obkladki.
Ena od poletnih neprijetnosti so tudi alergije. Kot opozarja doktorica, je 20. stoletje stoletje aler-
občini Brežice.
Kot je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega križa iz Brežic Mira Davidovič, so prvi del tega leta uspešno sklenili, saj so izpolnili vse zastavljene cilje. Tudi redne akcije so bile uspešne, ena najvidnejših je bila vsekakor prostovoljno darovanje krvi. Vsako leto se nekako ob koncu junija zberejo vsi, prostovoljni darovalci iz brežiške občine ter aktivistke in aktivisti krajevnih odborov oziroma Območnega združenja Rdečega križa Brežice. Takšna srečanja jim veliko pomenijo, saj se ob druženju in zabavi o marsičem pogovorijo, rojevajo se nove zamisli, spregovorijo tudi o svojih varovancih, ki potrebujejo njihovo pomoč, si izmenjajo izkušnje.
Vsako leto se članom Rdečega križa pridruži tudi ansambel Majol-
gij. Za alergijo zboli vsak dvajseti človek, vsak deseti otrok pa je občutljiv na neki alergen. Pri tem imajo velik vpliv dednost in virusne okužbe. Tisti, ki svoje alergije poznajo, so na boljšem, saj imajo vedno s sabo ustrezna zdravila. Lokalne alergije ob pikih žuželk blažimo s hladnimi oblogami. Če se izpuščaji, ki so znanilci njergij, pojavijo po vsem telesu in je dihanje oteženo, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Spremljevalec poletja je tudi različen mrčes, od komarjev, klopov, bolj ali manj nevarnih pajkov do kač, ki se jih najbolj bojimo. Morda neupravičeno, saj po izkušnjah dr. Vande Kostevc - Zorko v zadnjih letih niso pogoste. Velja pravilo, da se moramo pri odhodu v naravo, na sprehod ali delo dobro obleči in obuti. Če nas piči kača, je treba mesto pika ali ugriza zavarovali in takoj poiskati zdravniško pomoč. Če vemo, da je kača nevarna, je priporočljivo, da nad mestom ugriza naredimo
ka, ki poskrbi, da nikomur ni dolgčas. Pa tudi pete kaj hitro zasrbijo ob njihovih napevih. Zabava je bila prijetna, in ko so se razšli, so si obljubili.
tesnejšo, ne premočno, prevezo in tako preprečimo pretok kačjega strupa proti srcu.
Na potovanjih so pogoste tudi prebavne motnje zaradi neustrezne higiene. Pomaga le dieta, veliko nesladkanega čaja in lahka hrana.
Najpogostejši spremljevalci poletja so glavoboli, slabo počutje in vrtoglavice. Ti se velikokrat pojavijo zlasti pri kroničnih bolnikih, tistih z visokim krvnim pritiskom, tistih, ki so doživeli kap, ali tistih z malignimi obolenji. Za vse velja opozorilo: čim manj na soncu.
Ko se odpravljate na dopust in počitnice, imejte v torbici prve pomoči vsa zdravila, ki jih redno uporabljate: obliže za manjše rane in žulje, aspirin proti bolečinam in povišani temperaturi, priporočljive so kreme za sončenje in tiste proti mrčesu. Tiste, s katerimi potujete, pa opozorite, kako vam lahko pomagajo, če se vam morda kaj pripeti.
da bodo pridno zavihali rokave in nadaljevali svoje poslanstvo, čez leto dni pa se spet srečajo.
Lions club Krško uspešen v svojem humanitarnem poslanstvu
Krško - Lions club Krško letos z donatorji, ki so omogočili tretji dobrodelni ples, uspešno opravlja svoje humanitarno poslanstvo. Iz zbranih sredstev so 700.(XX) tolarjev namenili Šoli življenja na Razborju, kjer bo julija zaživela skupnost za zdravljenje odvisnikov od mamil. Na območju vseh treh posavskih občin so člani kluba skupaj s patronažnimi sestrami obiskali pet družin z majhnimi otroki in jim razdelili darilne pakete v vrednosti 120.000 tolarjev, 480.000 tolarjev pa podarili nadarjenima študentoma likovne akademije v Ljubljani. Člani Lions cluba Krško se zahvaljujejo vsem, ki so se odzvali in podprli akcijo. K. M.
Ob koncu šolskega leta v krmeljski osnovni šoli
Krmelj - “Le deset mesecev je minilo od našega septembrskega srečanja, a zdi se, kot da je bilo včeraj,” je bila ena izmed misli, izrečenih na slovesnosti ob koncu šolskega leta v Osnovni šoli Krmelj.
V telovadnici, kjer so učenci pod mentorstvom svojih učiteljev prikazali resnično prijeten program, ni manjkalo petja, plesa in igranja na glasbila. Na krmeljski osnovni šoli se tokrat izteka tudi prvo leto devetletne osnovne šole. Če povzamemo besede predstojnika zavoda za šolstvo iz Novega mesta, je to zgodba o uspehu. Veliko zaslug za to in vse, kar se je v minulih treh desetletjih dogajalo na krmeljski šoli, gre zagotovo ravnateljici Berti Logar. Glede na to, daje Logarjeva kot ravnateljica zadnjič podelila otrokom priznanja, pohvale in knjižne nagrade, je toliko bolj razumljiv govor vseh povabljenih. Logarjevi se je ob odhodu v pokoj za vse, kar je storila za šolo, kraj in občino, zahvalil župan občine Sevnica Kristijan Janc in ji ob tej priložnosti izročil spominsko darilo. Sledili so govori in podeljevanje daril povabljenih gostov, staršev in njenih sodelavcev. V. Z.
Karmen Molan
Mize so se šibile od raznovrstnih dobrot, medtem pa se Majolka ni dala motiti, peli so in igrali, da je šlo lažje po grlu.
Suzana Vahtarič
Srečanje na Jesenicah na Dolenjskem
Jesenice na Dolenjskem - Aktivistke, aktivisti in prostovoljni darovalci krvi so se ob koncu prvega polletja sestali na Jesenicah na Dolenjskem. Namen je bil en sam - druženje in zabava. Vsako leto se zberejo na drugem kraju in vsako leto je organizator srečanja drug krajevni odbor Rdečega križa v
droga - ne, hvala
Blaževič dr. Marjetka, spec.spl.med.
Gotovo vas zanima, kaj mladi menijo o mamilih. Anketiranci večinoma ugotavljajo, daje droga veliko vprašanje, ki postaja še večje, da pa se o tem premalo pogovarjamo tako v šoli kot tudi doma. Mladi si želijo pogovora o mamilih, in kot je dejal eden od vprašanih: “Odrasli delajo prav, da nam droge prepovedujejo, saj nam s tem povedo, da jim ni vseeno za nas in nam hočejo dobro.”
Eno od vprašanj je bilo: Ali se lahko doma pogovaijate o drogi, ne da bi vas obsodili, da ste eden izmed mamilaijev? Nekaj več kot polovica sedmošolcev in dijakov se o tem doma brez težav pogovarja. Posamezniki so staršem menda celo zaupali, da uživajo marihuano, slednji pa tega niso sprejeli z odklonilnim stališčem (?!). Tretjina vprašanih se doma pogovaija o mamilih redko ali nikoli (zlasti tisti, ki so v anketi priznali uživanje drog!). Nekaj odgovorov nakazuje povsem napačno ravnanje staršev do mladostnikov, ki so začeli pogovor o svoji težavi. Takole pravijo: “Če poskusiš, te ubijem ...” In takoj komentar mladostnika: ‘To zame ni pogovor, je le še en razlog, da spel poskusiš drogo in razjeziš staric.”
In še en primer: “Rad bi se pogovarjal, a takoj mislijo, da sem narkoman, včasih pogovora raje sploh ne začnem, ker začnejo težiti...”
Sledilo je vprašanje: Komu najlažje zaupati svoje težave? Kljub temu, da naj bi se o tako kočljivem vprašanju doma pogovaijali, le manj kot tretjina sedmošolcev in le petina dijakov svoje težave rešuje najprej s starši. Skoraj dve tretjini sc jih najlažje zaupa prijateljem, nekaj malega bratom in sestram. Desetina jih ne zaupa nikomur, čeprav bi nekateri želeli. Nekaj jih zaupa le dnevniku, eden celo le svojim - plišastim igračkam. Zelo iskren je odgovor dekleta, ki ima dobre prijateljice, ki jim lahko pove vse, in ve, da je ne bodo izdale. Tudi z mamo se dosti pogovarja (pravi, da veliko več kot vse, ki jih pozna), toda vseeno ji ne pove popolnoma vsega. Ta odgovor ni problematičen, saj ima vsak kakšno skrivnost pred starši, vendar se zamislimo nad vsemi iskrenimi odgovori mladostnikov, ki postavljajo pod lupo stike med starši in otroki. Ali res nimamo nikoli časa, nas je povozila gonja za boljšim standardom, kupujemo otrokom gmotne dobrine, ne znamo pa jim dati starševske topline? Ali ponuja naša družina zavetje ali je v njej prepih, ki odnese nemočnega člana?
Današnji časi so bolj viharni, veliko več in bolj nevarnih stvari ogroža naša življenja. Zato če smo bili kot mladostniki zadovoljni s svojimi starši, poskusimo njihovo dobroto in modrost prenesti na naslednja kolena. Če pa nismo imeli te sreče in smo si tudi sami želeli pristnejših stikov, to omogočimo vsaj svojemu mladostniku. Naj v sebi nosi spoznanje, daje družina odprta za vse njegove težave. V njem moramo že od malega zbujati željo, da nam pove o težavi, že ko nastane. Takrat ga ne smemo grajati, saj naslednje težave ne bo več poskusil rešiti doma, ampak med vrstniki. Zavedati se mora, da materino in očetovo srce od n- 'i utka spočetja živita za dobro svojega otroka Če mu tega ne damo, smo ga vrgli v vodo, kjer mora plavati, kakor ve in zna. Nekateri so močni in uspejo tudi sami. Nekaj pa jih tokovi življenja neusmiljeno premetavajo in nikoli ne najdejo svojega smisla in cilja. Zato, starši, poskrbimo za vzgojo otroka. Vedno je čas, da se poskusimo vrniti na pot, če smo mogoče zašli. Nikoli ne dvignimo rok v predajo. Za svojega otroka se zavzemajmo, dokler je živ. Ce se ne bomo mi, kdo se bo namesto nas?
rojstva v porodnišnici brežice
Od 19.06 do 04.07.00
4 I
Glasbena šola Sevnica končala šolsko leto s koncertom
Sevnica - Glasbena šola se je ob izteku šolskega leta oddolžila učencem, njihovim staršem in ljubiteljem glasbe z vzorno pripravljenim koncertom v atriju sevniškega gradu.
Sevniška glasbena šola se lahko pohvali z desetimi glasbenimi oddelki. Fantje in dekleta se v tej ustanovi učijo igranja harmonike, klavirja, kitare, violine, pihal: kljunaste flavte, flavte, klarineta, saksofona in trobil: trobente in pozavne, v tako imenovani pripravnici, kjer so najmlajši, pa večinoma prepevajo.
Zato je bil poldrugo uro dolg koncert tudi zelo pester. Slišali smo vse naštete inštrumente in spremljali podelitev priznanj učencem za odličen uspeh oziroma prizadevno delo.
Mlade glasbenice in glasbeniki so od učiteljev prejeli tudi letna spričevala prireditev pa sklenili z nastopom mladinskega orkestra, ki ga šele krajši čas vodi mladi učitelj Dejan Brečko.
Vili Zupančič
Nagradne počitnice v Piranu za krške šolaije
Krško, Piran - Zveza prijateljev mladine Krško je tudi letos organizi-rala nagradne počitnice za krške učence in dijake, ki so končali šolsko leto z odličnim uspehom.
so preživeli veliko prijetnih trenutkov, spoznali Ibninovo hišo in si v njej ogledali, kako so nekoč pridobivali oljčno olje. Obiskali so istrske vasi, se vozili z barko, kopali na odprtem
sodelavci, vodja projekta sekretarka ZPM Krško Vida Ban, akvarist Branko Šmon, ki je skrbel tudi za morski del pustolovščine, Bojana Bomekar, specialna pedagoginja in mentorji oziroma vodje skupin. Solarji so spoznali tudi naj vodnika Ivana Lušo, ki jih je spremljal na njihovih poteh in jim omogočil nevsakdanje izkušnje.
Karmen Molan
Dečke so rodile: Karmen Brodar z Bizeljskega, Damjana Kem iz Jelenka Nataša Račič iz Krškega Vesna Cijan iz Sentlenarta Romana Kvartuh iz Podgorja pri Pišecah, Anita Šiško s Straže, Damjana Hudor-ovič iz Gorice, Katja Sotošek s Senovega Vesna Germovšek iz Brežic
Deklice so rodile: Stanka Zupan iz Gradišča Lidija Kukoviča iz Dečnih sel, Marija Marolt z Breg, Brigita Ceraj iz Golobinjeka Lilijana Hudorovič z Gorice, Ksenja Oštir z Gorenje Pirošice, Mihaela Bučar iz Dečnega sela Darja Bevc z Gor. Pirošice
Takšnih je bilo 37, med njimi tri dijakinje brežiške gimnazije in pet učencev krške glasbene šole, od petega razreda osnovne šole do tretjega letnika gimnazije. Za nagrado so odšli na štiridnevno letovanje v Piran v organizaciji ZPM Krško, kije upošteval mnenja in predloge ravnateljev vseh šol krške občine.
Odličnjaki so se odpravili na pot zadnji dan pouka v petek, 23. junija in se vrnili v ponedeljek. V teh dneh
morju, zanimivi so bili tudi nočni sprehodi po Piranu in Kopru ter ogled gojišča brancinov in orad, kaktusov in tamkajšnje forme vive. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na dogodivščine z inštruktorjem otroškega potapljanja Dušanom Knavsom. Tudi ob slabem vremenu so imeli veliko dela sicer pa so si zadnji dan pred odhodom ogledali še lepote Škocjana in Škocjanskih jam. Za to so poskrbeli njihovi spremljevalci in strokovni
Najuspešnejši učenci pri županu
Sevnica - Ob koncu šolskega leta je sevniški župan Kristijan Janc povabil najuspešnejše učence sev-niških osnovnih šol na prisrčno srečanje v sejno sobo sevniškega gradu.
Srečanje bo zagotovo ostalo v trajnem spominu vsem mladim nadobudnežem, ki so se lahko kot najboljši v svojem šolskem okolju odzvali vabilu župana Kristijana Janca. Na obisk k njemu je v spremstvu ravnateljev prišlo 32 učencev, od teh osem i/. največje osnovne šole v sevniški občini, šest iz Boštanja in po štirje iz OŠ Tržišče, Krmelj, Šentjanž in osnovne šole s prilagojenim programom iz Sevnice.
Župan Janc je mlade goste prijazno pozdravil, jim čestital za uspehe v šoli in na različnih državnih tek-
movanjih, kjer v najboljši luči predstavljajo tudi sevniško občino. Na koncu je vsem učencem izročil spo-
minsko darilo in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje.
Vili Zupančič
KULTURA
SavaGto, 5.7.2000
napovedi
5. julij
Brežice - turneja kanadske pevske skupine Plamen, koncert v viteški dvorani ob 20. uri, vstopnine ni
5. - 8. julij
Loka pri Zidanem mostu -
3. Kreart z vsakodnevnimi glasbenimi gosti in literati
7.	julij
Otočec - Rock Otočec otvoritev ob 18.30, nastopajo Rizol, Rodoljubac, Sausages, Jutro, Zaklonišče prepeva in Rollins band ter presenečenje in ob 23. Weeping Willow
8.	julij
Otočec - Rock Otočec od 11. ure naprej, ob 17.40 skupine iz predizbora
9.	julij
Otočec-Rock Otočec ob 11. budnica, ob 17.40 skupine iz predizbora, ob 20. Hladno pivo, ob 21. Vlado Di vjan, ob 22. Mag-nifico, ob 23. Siddharta
ob koncu tedna
Podsreda, 30. junij - Na
tamkajšnjem gradu je potekala otvoritev razstave akademskega slikarja Bojana Gorenca z naslovom “Kaj pa, če ne?”. Razstavo sta pripravila Kozjanski regijski park in Bežigrajska galerija. Gre dejansko za delni prenos razstave iz Ljubljane, ki je dopolnjena z novimi in starejšimi deli slikarja. Slikar se v njih že od začetka posveča raziskovalni vizualnosti. Razstava bo na ogled do 30. septembra.
Sevnica, 22. juny - V galeriji sevniškega gradu je območni Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravil razstavo fi-lografskih del Jožeta Tomažiča iz Pivke. Umetnik, invalidski upokojenec, o sebi pravi, da ga je življenje za nekaj prikrajšalo, ta izguba pa ga je na nek način pregnetla in razveselila ter ga s svojim nasprotjem oplodila, da je nadaljeval na drugem, filografskem področju. Tako je delavnost in značaj združil v posebni simbiozi, ki se srečuje v tehniki ustvaija-nja - filografiji. Pravi, da tako kot pajek, sam plete svoje občutke v mreže, ki nam jih predstavlja na razstavi. Dela, ki so tudi naprodaj, bodo na ogled do 30. julija.
Iz Toronta v viteško dvorano
Brežice - V Brežice prihaja pevska skupina Plamen iz Toronta, pod vodstvom velike prijateljice Slovenije in Posavja, Marije Ahačič-Pollak, ki je tudi urednica radia Glas, kanadskih Slovencev v Torontu. V okviru enotedenske turneje po rodni domovini se bodo danes ambasadorke Slovenije ustavile v najlepši dvorani naše dežele. V koncertnem programu se predstavljajo s pestrim repertoarjem slovenskih ljudskih pesmi, seveda ne morejo mimo kanadskih, do duhovne glasbe, sodobnih popularnih pesmi, ki jih pojejo tako v slovenskem kot angleškem ter francoskem, latinskem in swahili jeziku.
Suzana Vahtarič
Pred vrati Festival Brežice 2000
Razstava kiparskih in slikarskih del v spomin na mojstra Vladimirja Štovička
Brežice - Tudi letos bo festival stare komorne glasbe potekal v drugi polovici julija, od 15. do 29. Celovečerni koncerti bodo kot običajno pretežno v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice in samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki, kot novost pa bodo koncerti tudi v akustični Lutrovski kleti na gradu Sevnica. Program koncertov priznanih tujih glasbenikov na starih avtentičnih inštrumentih je tako kot informacije o vstopnicah na voljo pri
Godba Sevnica se je obiskovalcem predstavila s koncertom v dveh delih. Prvi je bil resnejši, drugi pa, kot je že v navadi, bolj razigran in ritmičen. Program so izvedli prepričljivo, lahko bi dejali celo nad pričakovanji, glede na to, da se je v pihalnem orkestru zamenjalo vodstvo. Od letos ga vodi Simon Urh, z njim pa je zavel v godbi svež veter. Tildi nepoznavalec bi opazil, da godba v izvedbi nekaterih del posega po inštrumentih, ki so malce nenavadni za pihalni orkester (v Que-enovi Bohemian rhapsody je Zoran Lelič odigral solo na električni kitari).
Sevnica - Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti ,v teh dneh vabi v likovno galerijo na sevniškem gradu na ogled filografskih del Jožeta Tomažiča iz Pivke. Jože Tomažič seje rodil leta 1950 v Brkinih, po poklicu pa je lesarski tehnik. Leta 1992 je po operaciji hrbtenice postal invalid in bil nekaj let tudi na invalidskem vozičku.
Sam pravi: “Čeprav me je življenje za nekaj prikrajšalo, me je ta izguba po svoje pregnetla in razveselila ter me s svojim nasprotjem oplodila, da sem nadaljeval na drugem področju. Moja delavnost in značaj sta se združila v posebni simbiozi in se še vedno srečujeta v moji tehniki ustvarjanja - filografiji. Tako kot pajek prede svoje mreže, sem tudi jaz svoje občutke spredel v
organizatorju, Agenciji ARS Ramovš v Ljubljani.
Kot običajno, festival spremljajo študentski celovečerni nastopi po okoliških gradovih, ti se bodo zvrstili v prvi polovici avgusta. Za popestritev priredite bo od 17. do 22. julija v Glasbeni šoli Brežice potekal mednarodni mojstrski tečaj, v dneh tečaja bo na gradu Rajhenburg tudi razstava britanskih kronskih draguljev, v Kinu Brežice pa Teden britanskega filma. S.V.
Sicer pa Godba Sevnica vstopa v 23. leto svojega delovanja. Njeni člani - teh je 46 - so zelo mladi, večinoma učenci, dijaki in študentje, s primernim glasbenim znanjem. Kar lepo število jih nadaljuje šolanje na srednji glasbeni šoli in glasbeni akademiji, ne gre pa zanemariti tudi sevniške glasbene šole, ki odkriva mlade in nadarjene godbenike. Sevniško občino, sevniška podjetja in Slovenijo so od 30. junija do 3. julija zastopali na evropskem festivalu pihalnih orkestrov v Zlinu na Češkem, kamor so bili povabljeni na posebno željo orga-nizatoija festivala. V. Z.
mreže, ki vam jih predstavljam.”
Filografske podobe so v slovenskem prostoru še malo znane. Izdelovanje takih slik je zamudno, predvsem pa zelo natančno delo, ki zahteva veliko ročne spretnosti. Najprej je treba pripraviti podlago. To je lahko ultrales, oblečen v žamet, ali plošče iz borovega, jelovega ali tisinega lesa. Ko na podlago zabijemo žebljičke, dolge 15 mm, in z njimi naredimo obris podobe, začnemo med njimi prepletati raznobarvne niti. Tako Jože Tomažič, ki je tudi član zveze paraplegikov, počasi z veliko potrpežljivosti in spretnosti od nitke do nitke ustvarja podobe metuljev, cvetlic, nabožnih motivov ali abstraktnih vzorcev.
Razstava v sevniški galeriji Grad bo odprta do 30. julija. V. Z.
Krško - V organizaciji območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in krškega društva likovnikov OKO
so v Galeriji Krško v spomin na velikega mojstra in umetnika Vladimirja Štovička odprli razstavo slikarskih in kiparskih del članov društva OKO.
Devetnajst avtorjev, med njimi so tudi Simona Dular, Andrej Čebular, Blandina Markovič, Branka Pirc, Slavica Jesenko, Fabijančič Guni in drugi, se predstavlja s svojimi deli, ki so nastajala večinoma na kiparskih
Ob tej priložnosti so se spomnili začetkov, prvih zborovodij in svojega razvoja do današnjih dni, ko Moški pevski zbor šteje 16 članov, vodi pa ga prof.Dragutin Križanič. Potem ko sta se predstavila tudi Ženski in Mešani pevski
zbor KUD Brežice, je jubilante nagovorila podžupanja občine Brežice Milena Jesenko, ki jim je ob koncu zaželela: “Doslej ste živeli, da bi peli, odslej pojte, da bi živeli!”
Med slavljenci je bilo tudi nekaj “dvojnih”, ki so ob skupnem slavili še svoj jubilej. Tem je posebej čestitala predsednica Sveta Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, izpostave Brežice Vesna Bogovič in jim podelila Gallusove značke. Bronasto za pet in več let sodelovanja v zboru sta prejela
tečajih in ob drugih priložnostih skupinskega umetniškega ustvarjanja. Kot je povedala Tatjana Avsec, vodja območne izpo-
stave sklada iz Krškega, so razstavljene stvaritve plod aktivnega in predanega dela nekega obdobja, javnosti pa so jih namenoma predstavili ob koncu letošnje sezone, ko praznujejo dan društva OKO, ki je tudi dan rojstva kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička.
V kulturnem programu so sodelovali glasbeniki godalnega kvarteta Glasbene šole Krško. D. K.
Rajko Žnidaršič in Ludvik Hra-ndek, srebrno za 15 let in več je dobil Jernej Žnideršič in zlato za 30 let in več so podelili Janezu Av-šiču. Podelili pa so tudi še posebno zlato Gallusovo značko in sicer zborovodji prof. Križaniču za
dolgoletno uspešno delo v zboru ter za ustvarjalnost in poustvarjalnost v ljubiteljski kulturi.
Tudi na letošnjem koncertu so program popestrili artiški tamburaši. Posebno dobrodošel gost na koncertu pa je bil hrvaški skladatelj Julije Njikoš, ki je izkoristil priložnost in Tamburaškemu orkestru iz Artič izročil srebrno plaketo Tambure Paje Kolariča, ki so jo osvojili letos maja na festivalu v Osijeku.
Ob kavici klepetam s prijateljem, sicer uglednim hrvaškim umetnikom. V Ljubljano prihaja pogosto, v slovenske “province” še pogosteje. Občuduje naše naravne rezervate, najraje pa se navdušuje nad, kot pravi, “skrbjo Slovencev za njihovo kulturno in naravno dediščino”. Zanima ga vse o Sloveniji in včasih se mi zdi, da o njej tudi vse ve. In tako se dogaja, da on, ki je od tam, meni, ki sem tukaj, vedno znova odkriva zanimivosti, “ki bi si jih ob prvi priložnosti moral ogledati”.
Tokrat pa sem kar jaz sam načel pogovor na njegovo najljubšo temo. Od uredniške sodelavke sem namreč izvedel, da se bodo kmalu začela restavratorska dela na starodavnih posavskih fevdalnih objektih, na gradovih Pišece in Bizeljsko. Priznam, da o njiju še nikoli nisem slišal, a ker je pred menoj poznavalec, se ne morem upreti skušnjavi, da se postavim, češ, včasih tudi jaz kaj vem.
“Ha, res ne vem, zakaj so tako dolgo čakali,” mi odgovori, kot da sem mu nastavil žogico za uničujoči zaključni udarec. In nadaljuje: “V gradu Bizeljsko bi že pred razglasitvijo Slomška za blaženega morali nekaj storiti, saj je v tamkajšnji cerkvi sv. Lovrenca služboval in tudi ustanovil slovensko šolo. To je med drugim eden redkih pomembnih kulturnih spomenikov, ki še niso prišli na vrsto za obnovo.”
Hočem mu seči v besedo, a prijatelj nadaljuje: “Grad Pišece je družina Moscon dolga stoletja varovala kot punčico v očesu, toda odkar gaje zapustil Alfred Moscon, v slovenski politični preteklosti sicer najbolj znani potomec te plemiške družine, se tam nihče ničesar ni več dotaknil: ne grajske arhitekture ne botaničnega parka, ki seje razrasel pod zno-žjem gradu”.
“Uf,” ga prekinem in vprašam: “Od kod na vsem lepem toliko žolča?”
‘Ta dva gradova sta že več de-stletij moja priljubljena izletniška cilja. Doživljam ju kot svoja in, če na stvari gledaš skozi domicilno identifikacijo, ne moreš ostati neprizadet, kajne.”
In zakaj se mi je ta pogovor, razen tega, da se dotika aktualne teme, zdel tako pomemben, da ga tukaj navajam? Predvsem zato, ker sem iz ust tujca slišal diagnozo sindroma, ki me že dolgo muči. Prijatelj mi je namreč razložil, da tukajšnje stokanje v stilu “kritike vsega obstoječega” ter povsod razširjeno zapostavljanje in podcenjevanje uspehov lastnega okolja ni nikakšrna izmišljotina domače mentalitete, temveč gre preprosto za to, daje nekatere reči pač potrebno čim prej narediti. In, če pri tem vsi okrog tebe upirajo prst prav vate, kot v najboljšega, od tebe tudi pričakujejo, da boš dal od sebe več, torej največ.
Tako, dragi bralci, upam, da smo se razumeli.
Milan Zinaič
Začel se bo že tretji KreArt
Loka pri Zidanem Mostu - Od 5. do 8. julija bo v Loki potekal že tretji KreArt. Spet bodo prišli številni ugledni gostje iz domovine in tujine, ustvarjali in raziskovali pa bodo znamenite “loške teme”. Poleg glasbeno-literamega dela, v katerem se bodo predstavili nekateri uveljavljeni glasbeniki in skupine, bo tudi tokrat poudarek na likovnem področju. Sodelovali bodo likovniki, oblikovalci in arhitekti, med njimi Jože Marinč, Nikolaj Beer, Janez Knez, Todorče Atanasov, Davor Grgi-čevič, Jože Slak, Simon Semec, Blaž De Gleria, Tihomir Bregar in drugi. Med posebno zanimivimi bo gotovo četrtkov nastop Holidays Meet-ting Orchestra, skupine, ki jo sestavljajo mladi posavski glasbeniki Rok ^Lopatič, Aleš Gabrič, Primož Raubar in Aleš Hotko. D. K.
Jelica Koršič
Skupina ACCENTUS iz Avstrije
Letni koncert Godbe Sevnica v grajskem atriju
Sevnica - Člani kulturnega društva Godba so tudi letos v sodelovanju s sevniško območno izpostavo Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravili koncert v atriju sevniškega gradu. To je bil hkrati uvod v poletne prireditve, ki vsako leto potekajo pod imenom Sevniško grajsko poletje.
Razstava filografskih del v grajski galeriji
Jubilejni koncert MPZ Brežice
Brežice - V Viteški dvorani brežiškega gradu sta se v zadi\jem junijskem večeru znova oglasila pesem brežiških pevcev in zvok tamburic artiških tamburašev, ki so ob letošnjem zaključnem letnem koncertu proslavili tudi 35-letnico Moškega pevskega zbora KUD Brežice.
Jubilanti: Rajko Žnidaršič, Boris Kuzmin, Savo Repac, Slavko Ogorevc, Tone Baškovič, Martin Cizelj, Ludvik Hrandek, Branko Avguštin, zborovodja Dragutin Križanič, Janko Medvešek, Drago Savnik, Marjan Tomše, Karel Cerjak, Janez Avšič, Viktor Deržič, Jernej Žnideršič in Martin Šoško.
GLASBA
Lara Bariica
“Pri vas se počutim kot doma. Ljudje so veseli, sončno je in tudi Voda je!”
Laro Baruca so očarali naši kraji, očitno zaradi vode, saj prihaja z morja, iz Kopra, in zanjo je poglavitno to, da so okoli nje sonce, voda, toplota in veselje. Z najbolj priljubljeno rokerico smo se pogovarjali tik pred koncertom, ki ga je imela pred kratkim v Krškem.
Kako se počutil zdaj, tik pred koncertom? Ali imaš kaj treme?
Tri sekunde, preden stopim na oder, je vedno trema. Ko pa se začne glasba, vse izgine in poteka normalno.
Je za nastop vse vnaprej načrtovano?
Ne, ni. Prepustim se tudi kakšnemu presenečenju, kar je vedno dobrodošlo, zato da ni vsak koncert enak. Vse pa je vsekakor odvisno od občinstva.
Skupina, s katero sodeluješ, se imenuje BEE BAND. Kakšno glasbo izvajate? Samo tvojo ali tudi priredbe?
Večinoma predstavljamo glasbo z mojega CD KAR NE PIŠE, sicer pa zaigramo tudi kakšno tujo skladbo. Ampak to samo na koncertu.
Si pevka, ki si šele pred nedavnim dobesedno “skočila" na naše glasbeno prizorišče.
Ja, eno leto je, odkar sem na sceni.
Koliko časa pravzaprav traja, da prideš tako visoko, oziroma koliko časa si potrebovala ti?
Dolgo! Kar osem let, čeprav
jih štejem šele dvajset. Ko sem se začela ukvarjati z glasbo, sem imela enajst let.
Kako se je začelo?
Izhajam iz glasbene družine. Moj oče je kitarist. Vse se je začelo malo za šalo, malo zares. Nato pa se je nadaljevalo zares. Takrat sem na festivalu PO-
MLAD na OBALI že pela svojo avtorsko skladbo Pričenja se nova pot in dejansko se je res začela. Tudi moj bratje glasbenik. V bendu je klaviaturist.
Torej vzporedno s petjem si začela pisati tudi besedila?
Najprej se niti nisem zamišljala kot pevko. Ta želja je prišla šele po dveh letih. Šele potem sem šla v studio in začela snemati. No, naj povem, da CD Kar ne piše ni moj prvi, pred tem sem posnela še enega, ki pa Slovencem ni znan.
Kakšen je bil torej tvoj prvi CD?
Imel je zanimiv naslov Hudič izgublja svojo moč. To ni nič sata-nističnega ali mističnega. Takrat smo v gledališču uprizarjali igro, komedijo o čarovniku Faustu.
Tam je bil hudič taka reva in jaz sem igrala njegovo ženo, ki je bila šefinja v peklu. Moram pa priznati, da sem imela takrat obupno tremo.
Torej si tudi igralka?
Ne. Kasneje sem se res vpisala v gledališko šolo. Tam sem se naučila, kako ni nič narobe, da so oči usmerjene vate, da te vsi gledajo. Tako sem se navadila odra, kar mi zdaj, ko pojem, pride zelo prav. Naučila sem se sprijazniti s svojim telesom v prostoru, z očmi na sebi.
Kaj boš v prihodnosti - pevka, igralka?
Ne, gledališka šola mi je bila le kot šola za oder, na katerem sem vsekakor pevka.
Vseeno, želela bi slišati odgovor na prejšnje vprašanje.
Ne bi vedela, poti svojega življenja ne načrtujem vnaprej.
Tvoja glasba je zelo energična. In tudi iz tebe kar sije energija. Od kod jo črpaš?
Jaz sem Primorka!
Torej to je pogoj?
V bistvu je to sonce, morje, pa tudi lev sem po horoskopu in to je to. Levčki smo tako nagajivi.
Levi imajo menda velikansko srečo.
Ja, tako kot vsi drugi, mislim.
Naj se vrneva še h glasbi Kdaj so se ti dokončno odprta vrata na domačem glasbenem prizorišču?
Pravzaprav lani na festivalu Melodije moija in sonca, ko sem zmagala na NOVI SCENI. To mi je odprlo vrata.
Kritike so ti naklonjene. Kaj pa ti misliš o sebi?
K uspehu je veliko pripomoglo tudi to, da imam za sabo dober bend in da veliko koncertiramo povsod po Sloveniji.
S čim se še ukvarjaš? Živiš samo od glasbe?
Ne. Je pa to poglavitna stvar, s katero se ukvarjam. Delam tudi na radiu in TV pri glasbeni oddaji Vse je povedano z glasbo. In seveda študiram oblikovanje.
Omenila si, da pišeš besedila. Kaj pa glasbo?
V začetku sem se ukvarjala predvsem z besedami, no, zdaj se preizkušam tudi že kot avtorica glasbe. Mislim, da je to pravzaprav samoumevna nadgradnja prvega.
Igraš morda tudi kakšen inštrument?
Ja, imam glasbeno šolo klavirja. Zdaj pa me privlači kitara. Tudi za mojo glasbo se mi zdi primernejša, klavirje bolj resen!
Tvoja največja uspešnica je Tl SI SE BAL.
Ja, to sta napisala Danilo Kocjančič in Drago Mislej - MEF iz Primorske. S tem sem sodelovala na EMI - našem izboru za Evro-song. Skladba je bila res velika uspešnica.
Lara, s tabo je res lepo klepetati. Si zelo simpatična in prijetna. Želim ti še veliko glasbenih uspehov in obišči nas še kdaj.
Hvala! Ker je pri vas tako lepo, gotovo še pridem!
Majda Arh - Sevšek
slovenska narodna glasba
Devetič na Vurberku
Števerjan vabi

lestvice
■ wm
A L?
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	MINI BIKINI - KINGSTON
2.	POIŠČI ME - MAJDA ARH
3.	ČEZ 20 LET - NUŠA DERENDA
4.	KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - VILI RESNIK
5.	HOČEM, DA OSTANEŠ Z MANO - ANJA RUPEL
6.	MOJA SIMPATIJA - FOXY TEENS
7.	MOJE IME - REGINA
8.	KO GA SANJA - FLIRT
9.	LUTKA - LARA BARUCA
10.	OH, BABY - SOUND ATTACK
TUJA LESTVICA
1.	IT’S MY LIFE - BON JOVI
2.	BE WITH YOU - ENRIQUE IGLESIAS
3.	CISEITU-NEK
4.	TOO MUCH HEAVEN - EIFFEL 65
5.	OOOPS!... I DID IT AGAIN - BRITNEY SPEARS
6.	ANTON AUS TIROL - ANTON FEAT. DJ OTZI
7.	I WILL LOVE AGAIN - LARA FABIAN
8.	THE WAY YOU LOVE ME - FAITH FILL
9.	I VVANNA LOVE YOU FOREVER - JESS1CA SIMPSON
10.	DEPPER SHADE OF BLUE - STEPS
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	DOLENJSKA - Slapovi
2.	ČEZ SEDEM LET VSE PRIDE PRAV - Šaleški fantje
3.	OTROŠTVA ČAS - Čuki
4.	SEZIMO SI V ROKE - Nagelj
5.	K TEBI, MATI - Dan in noč
r KUPON ZA GLASOVANJE
Mladi Dolenjci, Dan in noč ter Rogla v ospredju - Ttodi tokrat povprečne skladbe - Vurberčani dobro opravili devetletno Šolanje
Ljubitelji domače zabavne glasbe so spet do zadnjega kotička napolnili grajsko dvorišče. Čeprav je bilo slišati, daje število letošnjih festivalskih pesmi bolj skromno, kar zadeva izvirnost, je občinstvo izbralo svoje favorite. Največ pozornosti je pritegnil sedemletni Tadej Brancelj, ki je nastopil z ansamblom Show band klobuk. Pesem Majhen deček je zapel brez treme in osvojil občinstvo. Dodelili so niu zlatega zmaja. Drugo nagrado občinstva sta prejeli dvojčici Vesna in Vlasta s prijatelji, ki sta prepevali o lovcu in lisički. Po daljši odsotnosti se je na festivalu predstavil tudi ansambel Rogla in za pesem Lepo se mi godi dobil bronastega zmaja. Navdušil je tudi strokovno žirijo, ki mu je namenila tretjo nagrado za izvedbo. Skupina Dan in noč je najstarejša udeleženka vurberškega festivala in vedno med nagrajenimi. Tudi tokrat je prejela drugo nagrado žirije, v pesmi K tebi, mati pa prijetno presenetila z zvončki. Njena avtorica Vera Šolinc si je prislužila tretjo nagrado za besedilo.
Prvi zamejski festival se je začel leta 1970 in ga odtlej v Štever-janu organizirajo vsako leto. Najprej je potekal na travniku pred gradom grofa Florentinija, ob slabem vremenu v dvorani, zadnja leta pa pod borovci na posebnem veseličnem prostoru sredi kraja. Lojze Hlede, eden od pobudnikov festivala, sicer pa vodja ansambla, se takole spominja začetkov: ‘Tedaj je bila narodnozabavna glasba povsod v središču pozornosti. Tudi pri nas je bilo tako. Leta 1969 se je moja glasbena skupina, ansambel Lojzeta Hledeta, udeležila ptujskega festivala. Števerjance je tako razvnel, da smo na poti domov sklenili, da bomo nekaj podobnega pripravili tudi mi.” Na prvem števerjanskem festivalu so nastopili le štirje ansambli.
Naš najstarejši zamejski festival narodnozabavne glasbe tako letos praznuje 30 let. Pod borovci se je doslej zbralo približno 600 ansamblov. Šicer pa je bil festival v Števerjanu, ki si ga ogleda veliko domačinov in obiskovalcev iz Slovenije, vedno nekakšna odskočna deska mlajših ansamblov. Nastopajoče skupine vedno zaigrajo eno novo in eno že znano skladbo. V petek, 7. julija, in soboto, 8. julija, bosta predtekmovanji, v nedeljo, 9. julija, pa finale. Ker želijo prireditelji po svoje zaznamovati obletnico, so v goste povabili legendarnega Slavka Avsenika, ki bo v Števerjanu zaigral z Gašperji in tako popestril glasbeni praznik. S.P.
Prejšnji mesec se je v gostišču Tri lučke na Sremiču “zgodil” za Majdo Arh pomemben dogodek v njeni glasbeni karieri, namreč promocija nove zgoščenke in kasete, ki nosi naslov “Poišči me”. Promocija se je odvijala v prijetnem vzdušju, ki so ga ustvarili Majda s svojimi skladbami in njeni gostje.
.	Glasujem	za slovensko pop	skladbo:________________________ .
Glasujem	za tujo skladbo:___________________________________.
Glasujem	za narodno zabavno	skladbo:_______________________ .
I	Moj naslov:________________________________________________ |
. Kupone pošljite na naslov:
I Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
l________________________________________________________________l
Rock Otočec
Otočec - Na povsem prenovljenem prizorišču se ta konec tedna od 7. do 9. julija ponuja pčster in bogat glasbeni program, ki ga mnogi poučeni z izkušnjami predhodnih spremenijo kar v neprekinjeno glasbeno zabavo. V petek se zabava začne v popoldanskem delu, z otvoritvijo ob 18.30. Ob številnih domačih skupinah prvega dne pa tokrat izpostavljamo hrupni Rollins band, ki velja za osrednje telo post-punkovske renesanse in za enega ključnih vplivov na svetovno alternativno sceno 90. let.
Strokovno žirijo so najbolj navdušili Mladi Dolenjci. Dobili so Prvo nagrado za izvedbo in tudi žirija radijskih postaj je njihovo pesem Hvala za kruh razglasila za najboljšo skladbo festivala. Prvo nagrado za besedilo je dobila Vera Kumprej za Hvala za kruh, drugo pa Lani Požek za Polka .mora biti okrogla. Skladbe letošnjega festivala bodo vsekakor našle pot do ljudi in obogatile glasbene arhive radijskih Postaj. Organizatorji pa ne mirujejo, saj že mislijo na 10. festival, ki bo prihodnje leto in bo nekaj posebnega. S.P.
Irena Vrčkovnik, Ana, Peter Špiler, Nuša Derenda in Majda Arh
Soorganizator Rock Otočca Franci Kek
Sobotno dopoldne se bo začelo z okroglo mizo na temo mladinske kulture ter debato in delavnicami, v drugem delu pa se bo odvijal festival skupin iz predizbora, med njimi iz izbora tudi domače brežiške in novomeške scene. Nedeljski sklepni del pa se po budnici ob 11. uri začne v dopoldnevu podobno kot prejšnji, obogaten še s tržnico “second hand”, impro tekmovanjem v improvizaciji ter športno-blatnimi tekmovanji. Ob 17.40 pa se na velikem odru nadaljuje žur s skupinami iz predizbora, večer pa bo izzvenel ob zvokih Hladnega piva, Vlada Divlja-na, prvaka pop scene na Otočcu Magnifica in najpopularnejše slovenske rock skupine Siddharte. S.V.
______________________________________________________________ŠPORT__________________________________________________________________
stran 10	SamGlas, 5-7.2000 s

mSmBBBBBKKKKm
. S

w& ;
BWWi
■n
Pred finalom svetovnega prvenstva posameznikov
Krško, Ljubljana - V soboto, 8. julija, bo v italijanskem Lonigu finale svetovnega prvenstva posameznikov v speedwayu. V močni konkurenci bosta nastopila tudi slovenska voznika Matej Ferjan in Izak Šantej, na žalost pa se ni uspelo uvrstiti tretjemu Tomažu Šuštaršiču, ki je izpadel v polfinalu. Oba naša mojstra bodo spremljali številni navijači, ki so na čelu z Matejevim Hopla teamom znani že po vsej Evropi.
Ljubitelji speedwaya se gotovo še spomnijo kvalifikacijske dirke četrtfinala svetovnega prvenstva v Krškem, vsekakor pa je mnogim, še posebno tistim, ki so se udeležili polfinala, v lepem spominu tudi dirka v Nemčiji. Na obeh je zmagal naš državni prvak Matej Ferjan. Tudi drugi najboljši Slovenec, viceprvak Izak Šantej je bil na obeh uspešen. Sedemindvajsetletni Izak Šantej je član AMD Krško, speedway je začel trenirati leta 1992, vendar je moral čez dve leti vadbo zaradi poškodbe prekiniti. Že trikrat je bil polfinalist svetovnega prvenstva, letos pa mu je uspel doslej največji podvig, saj bo nastopil v finalu. San-tej si izkušnje nabira tudi v tujini, saj že tretjo sezono tekmuje v poljski ligi, letos prvič tudi v češki, sodeloval pa je še v avstrijski ligi.
Izak Šantej je pred sobotnim finalom na kratko spregovoril o obeh kvalifikacijskih dirkah. Na četrtfinalu v Krškem je zasedel šesto mesto, čeprav je začel z ničlo, v nadaljevanju pa so mu uspevali nastopi. Tudi v Gdansku na Pol-
jskem, na polfinalni dirki, mu najprej ni šlo, pa še vreme je bilo neugodno, vendar mu je uspelo. S
tudi preveč ne pričakuje. Pravi, da bo konkurenca huda, ampak premagljiv je vsakdo, kar je dokazal
Izak Šantej ob svojem motorju
sedmim mestom se je uvrstil v zadnji in tudi najpomembnejši krog tekmovanja. Kako bo v Lonigu, Šantej za zdaj raje ne razmišlja in
tudi on. Na dirko se pripravlja kot običajno, vendar meni, da bo tudi na tem področju potreben korak naprej - sodelovanje z drugimi
strokovnjaki, recimo psihologom, ki ga Matej Ferjan že ima. To, da bosta s Ferjanom skupaj na tem velikem in pomembnem tekmovanju, je po njegovih besedah zelo dobrodošlo, saj se lahko posvetujeta, si pomagata, ko pa bosta skupaj na startu, se bosta tako in tako borila vsak za svoje točke.
Triindvajsetletni državni prvak Matej Ferjan, član AMTK Ljubljana, si že kar nekaj sezon nabira izkušnje v tujih ligah. O obeh kvalifikacijskih tekmah meni, daje bila v Krškem prednost domačega terena in občinstva. Želel si je vsaj uvrstitve v nadaljnje tekmovanje, še srečnejši pa je bil, ko je zmagal, in to brez poraza. V polfinalu v nemškem Olchingu je upal na finale, torej uvrstitev med prvih osem, toda dosegel je še več. Kljub hudi konkurenci in tujemu terenu je zmagal, kar je bilo zanj velika spodbuda za finalno dirko v Lonigu. O sotekmovalcih niti ne razmišlja, pravzaprav še ne ve, kdo so finalisti - razen San-
teja - sam pa pravi, da manj kot ve, bolje je zanj. Njegova velika želja je, da bi se uvrstil v challenge.
kolesarstvo
Bliža se 8. Rudijev memorial krških rekreativnih kolesaijev
Krško - Rekreativno kolesars-
ko društvo Krško (RKDK) združuje približno 40 članov, ljubiteljev kolesarjenja. Letošnjo sezono so začeli z otvoritvenim piknikom, potem pa se lotili treninga za čim večjo kondicijo. Vadba poteka na domačem terenu, v krški občini in okolici, gostovali pa so tako rekoč na vseh prireditvah v Sloveniji, povezanih s cestnim kolesarstvom, tudi v gorskem kolesarstvu so se pomerili. Nekaj članov uspešno sodeluje tudi v državnem prvenstvu, predvsem veterani in rekreativci, saj zasedajo mesta od tretjega do desetega.
Letos bo v organizaciji RKDK potekal že osmi tradicionalni kolesarski maraton Rudijev memorial, kije posvečen njihovemu pokojnemu članu Rudiju Pajtlu, ob tem pa se spomnijo tudi drugih članov, ki jih žal ni več med njihovimi vrstami. Ker bo maraton, ki vsako leto v Posavje privabi čedalje več udeležencev, 20. avgusta, trenutno že potekajo priprave, v kratkem pa bo objavljen tudi javni razpis za sodelovanje. Lani je na njem sodelovalo približno 300 ljudi, letos pa je pričakovati še večjo udeležbo. Prireditev bo tokrat še boljša, saj bo pri organizaciji sodelovala
tudi krajevna skupnost Kostanjevica na Krki, kije že trikrat gostila udeležence Rudijevega memoriala. Hkrati že potekajo priprave na leto 2002, ko bo deseti, jubile-
jni, maraton, ki bo tudi ena osrednjih prireditev ob prazniku Kostanjevice na Krki.
Letošnji Rudijev memorial bo torej spet v Kostanjevici na Krki,
javni razpis za udeležbo z vsemi potrebnimi podatki pa boste našli tudi v naslednji številki časopisa SavaGlas.
Karmen Molan
Start maratona 7. Rudijevega memoriala je bil množičen, prireditev pa je bila zelo odmevna.
Šahovski prvenstvi
Sevnica - Šahovski klub Mila-
na Majcna je junija organiziral odprto prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu. Udeležilo se ga je 18 šahistov, tekmovanje pa je potekalo po švicarskem sistemu in pravilih Fide, na sedem krogov. Zmagal je mojstrski kandidat Martin Povše, ki je zbral 6,5 točke, drugi je bil Milan Meštrovič, 5 točk, tretje mesto pa je zasedel Miroslav Šibilja, ki je prav tako dosegel 5 točk. V skupnem seštevku letošnjih sedmih tumiijev vodi Milan Meštrovič z 49 točkami, drugi je Toni Kranjec, 41,5 točke, tretji pa Miroslav Šibilja, 35 točk.
Drugo tekmovanje, ki je potekalo v organizaciji ŠK Milana Majcna iz Sevnice, je bilo odprto hitropotezno šahovsko prvenstvo. Na njem je sodelovalo 17 šahis-
tov in šahistk. Tekmovali so po Bergerjevem sistemu in pravilih Fide, na 16 krogov. Zmagal je prvokategornik Bojan Kuzmič s 14 točkami, drugi je bil Martin Povše, 14 točk, tretji pa Andrej Grilc, 12,5 točke. V skupnem seštevku sedmih turnirjev trenutno vodi Bojan Kuzmič, ki ima 140 točk, drugi je Zvonko Mesojedec, 132 točk, tretji pa Martin Povše, 116 točk.
radioamaterstvo
Odprto prvenstvo
Ormož - Odprtega prvenstva v amaterski radiogoniometriji se je udeležil tudi radioklub Krško. Njegovi člani so se uvrstili na naslednja mesta - ženske: L mesto Cvetka Mavsar; juniorji: 2. mesto Peter Kerin, 6. mesto Rok Kerin; starejši veterani: 3. mesto Janez Kuselj.
jiu-jitsu
Slovenija ekipno druga, posavski borci v ospredju
For/.heim - Na mednarodnem odprtem turnirju za veliko nagrado v jiu-jitsu se je spet izkazala slovenska ekipa, v kateri so bili tudi člani društva borilnih veščin Katana Ten team iz Globokega. Posavski par Vida Preskar in Sandi Hodko je v kategoriji mladinci osvojil absolutno zmago v sistemu duo, ob tem uspehu pa prejel tudi poseben pokal za najboljši mladinski par po strokovni oceni. Med člani sta Maja Ferenčak in Dejan Bahč dosegla peto mesto. V kategoriji do 85 kg sta Jože Kežman in Aleš Šentinc zasedla peto mesto, Peter Gregl in Daniel Lipar pa sta si v kategoriji do 77 kg priborila sedmo.
Drugi slovenski tekmovalci so se uvrstili takole: državni reprezentant Peter Petrovič je v kategoriji do 69 kg zmagal in bil razglašen za najboljšega tekmovalca turnirja, v kategoriji do 85 kg je zmagal Peter Bevc, Primož Manojlovič je v kategoriji do 62 kg zasedel tretje mesto, tretja pa je bila tudi državna reprezentantka Urška IVžan v kategoriji do 62 kg.
Turnirja, ki je eden od petih najpomembnejših v Evropi, se je udeležilo 90 tekmovalcev iz šestih držav. Ekipno je bila najuspešnejša Nemčija, drugo mesto je osvojila Slovenija, tretje pa Francija.
Karmen Molan
Sobota bo torej zelo zanimiva in napeta, številni ljubitelji naših najuspešnejših speedwayistov nočejo zamuditi priložnosti in se bodo odpravili na pot, njihova spodbuda s
sikaj, in zakaj jima ne bi tokrat uspel še en veliki met? Konec koncev sta se oba, tako Matej Ferjan kot tudi Izak Šantej ponovno izkazala v Petišovcih pri Lendavi, kjer je
Matej Ferjan v družbi pokrovitelja Dejana Šinka iz podjetja Fuchs Silkolene
tribun pa bo našim tekmovalcem še kako dobrodošla. Mateju in Izaku lahko zaželimo le to, da se jima uresničijo tihi upi. Ne nazadnje s trdim delom dokazujeta, da zmoreta mar-
potekala prva dirka za VN železnega ovna in pokal Dunlop. Zmagal je Matej, Izak je bil drugi, tretje mesto na tej dirki je zasedel Čeh Michal Makovvski. K.M.
rekreacija
7
'
Veter v laseh v Brestanici
Brestanica - Športna unija Slovenije in občina Krško sta v Brestanici pripravila zanimivo športno-rekreativno prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Kljub številnim športnim dejavnostim so bili organizatorji še kako razočarani, ker ni bilo pravega odziva. Tako so morali plesno delavnico celo odpovedati. Precej zanimanja je bilo za odbojko na mivki, ki je v poletnih mesecih nadvse priljubljena, pa tudi košarka in rolanje sta privabila kar nekaj udeležencev.
mali nogomet
Road bar Nakani -ali iz majhnega zraste veliko
Brežice - Malonogometni klub Road bar Nakani se s tem imenom
Odbojka na mivki je v vročih poletnih dneh ena najbolj priljubljenih Športnih zvrsti.
v brežiški malonogometni občinski ligi pojavlja od leta 1998, pred tem so se imenovali Olimp. Ekipa je v zadnjih dveh letih dosegla odmevne rezultate na tumiijih, saj na vseh tekmovanjih zasedajo mesta med prvimi tremi, seveda pa prevladujejo zmage, tudi v ligaških tekmovanjih jim gre odlično, saj so v lanski sezoni postali zmagovalci. Uspešni so bili tudi na Dnevnikovem tumir-
boljšega strelca v ligi, Alana Kranjca, ki je ta naslov osvojil že trikrat.
ju v Ljubljani. Ekipa pa se bo letos udeležila tudi zimske celjske lige in Pokala občinskih prvakov, febru-aija prihodnje leto pa se bodo udeležili tudi kvalifikacij za vstop v drugo državno ligo malega nogometa, sicer pa se bo v zelo kratkem času ekipa tudi uradno registrirala v Klub malega nogometa Road bar Nakani. Sicer pa ima ekipa v svojih vrstah ob odličnih igralcih tudi naj-
Spoštovani
bralci!
Vabimo vas, da se nam oglasite s svojimi športnimi podvigi in seveda tudi z napovedmi športnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v času štirinajstih dni med izidom časopisa. Pišite nam in nas obveščajte o športnih tekmovanjih ali rekreativnih prireditvah.
Naš naslov: Časopis SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice,
mail:sava.glas@radio-brezice.si
Dobrodošli med nami in veliko športne sreče!
KRONIKA
Sava Glas, 5.7.2000
Slavnostno tudi ob dnevu policije
Sevnica - Po številu policistov, ki so bili v četrtek, 22. junija, v Sevnici, bi mimoidoči lahko hitro ugotovil, da je to zagotovo najvarnejši kraj v Sloveniji ali da opravljajo kakšne posebne naloge. Šlo je bolj za slednje.
V teh dneh so policisti in vsi, ki delajo v policiji, praznovali svoj praznik. Delavci iz posavskih policijskih postaj oziroma krške policijske uprave so letos dan policije s skrbno pripravljenim kulturnim programom ter podelitvijo priznanj in pohval zaslužnim policistom praznovali v Sevnici.
Pisno pohvalo za zasluge pri razvoju in napredku posamezne službe ali za uspehe pri delu je prejelo 21 delavcev in delavka policije. Bronasti znak zasluge za varnost, ki se podeljuje za pomembne uspehe pri opravljanju nalog in krepitvi varnosti ali dajanju pomoči, so dobili Anton
Jermančič, Boris Kostevc, Aleksander Kranjc in Milan Sušin,
srebrni znak zasluge za varnost je prejel Anton Gasparič, zlatega pa Vlado Markovič. Priznanja je podelil namestnik generalnega direktorja policije dr. Andrej Anžič in dejal, da je glede na pohvalne besede sevniškega župana Kristijana Janca zadovoljen in si želi uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje.
Direktor Policijske uprave Krško Miha Molan je podelil še diplome in pokale za športne dosežke. Prvo mesto je osvojila brežiška policijska postaja, drugo krška policijska uprava in tretje Policijska postaja Sevnica. V. Z.
Utrinek s svečanosti posavskih policistov ob Dnevu policije, ki ga obeležujejo 27. junija.
Senat okrožnega sodišča je v primeru Šišič izrekel dolgoletne zaporne kazni
Krško - V razpravni dvorani okrožnega sodišča je sodnik Miloš Medved skupaj s člani sodnega senata in pred obdolženci prebral razsodbo v imenu ljudstva v primeru zakoncev Šišič, ki sta med drugimi upravljala tudi lokal Inn Club v Krškem. Po mnenju sodišča so bili Ana Šišič, Ankica Mavretič in Hašim Šišič vpleteni v kriminalne posle.
Ana Šišič in Ankica Mavretič
sta bili za poskus umora Hašima Sišiča obsojeni na šest let zapora. Ani Šišič so prisodili še štiri leta in šest mesecev zapora zaradi prekupčevanja z ljudmi, siljenja v prostitucijo in pravnega omejevanja svobode posameznika, tako da je zanjo enotna kazen devet let in šest mesecev zapora.
Hašima Šišiča je sodišče prav tako spoznalo ža krivega vodenja protizakonitih dejanj, kot so prekupčevanje z ljudmi, vzpostavljanje
suženjskega odnosa do podrejenih ter napeljevanje k spolnim storitvam. Prisodili so mu štiri leta zapora, vsem trem pa se v zaporno kazen šteje tudi prestani čas v priporu. V njem so že od začetka februarja in bodo tudi ostali do pravnomočne sodbe. Sodni senat jim je naložil poravnavo stroškov sojenja in plačilo poprečnine, in sicer Ani Šišič 200.000 tolarjev, Ankici Mavretič 100.000 in Hašimu Šišiču 300.000 tolaijev.
Po razglasitvi sodbe so zagovor-
niki obdolžencev že napovedali pritožbe zaradi visokih zapornih kazni, ki jih je izreklo sodišče. Omenjena trojica do zdaj ni bila kaznovana, kar je po besedah sodnika Medveda sodni senat upošteval kot olajševalno okoliščino pri vseh treh.
Okrožni državni tožilec iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Dejan Markovič je po izreku obsodbe povedal, da je zadovoljen z odločitvijo sodišča in da bo počakal na poteze zagovornikov
Gorelo je, čeprav ni ogroženosti...
Krško, 22. in 23. - V četrtek okoli 13. ure je zagorelo na deponiji lubja v Vrbini. Regijski center za obveščanje je poklical gasilce PGE Krško, ki so potem požar lokalizirali in nadzirali. Zaradi globinskega tlenja in vetra se je ogenj spet razplamtel in zajel približno pet hektarov površin, s tem pa ogrozil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Iz JEK v neposredni bližini se niso odzvali.
Čez štiri ure so poklicali še gasilce PGD Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Senuše, Zdole in Dolenja vas. Pomagal je tudi delavec Kostaka Krško, ki je s koli mpaktorjern rahljal in dvigoval tleče lubje. Šele sedem ur pozneje, pol ure po polnoči, je bil požar v celoti pogašen, na straži pa so ostali gasilci PGE Krško. Vendar se ognjeni zublji niso kar tako vdali. Naslednje dopoldne je na
prizorišču spet tlelo. Čeprav je Kostanjevica, Leskovec pri Kr-kazalo, da so požar pogasili, so škem, Brestanica, Zdole in Gora. morali gasilci nadaljevati delo. Že Požar so dokončno pogasili šele odjutranjihursoskompaktorjem v poznih večernih urah. Na ob-
vah deponijo in jo zalivali z vodo. Poleg PGE Krško so sodelovali še gasilci PGD Krško, Senovo,
nekaj lesenih električnih drogov in uničeno približno sedem hektarov travnatih površin. S. V.
obsojenih. Če bi tem uspelo s pritožbami, se bo tudi sam ustrezno odzval.
Omenimo še, daje Šišič po razglasitvi sodbe povedal, da je z njo zadovoljen, sodnemu senatu in sodniku Medvedu kot predsedujočemu pa izrazil zahtevo, da se mu prestajanje kazni začne odštevati takoj in dajo želi prestati v enem izmed ljubljanskih ali mariborskih zavodov, kjer se bo počutil najbolj varnega. Njegov zagovornik je zatrdil, da se bo na višino kazni gotovo pritožil. D. K.
Brez čelade
Krško, 27. - Zvečer se je v okolici Krškega 49-letni moški brez varnostne čelade spuščal s kolesom po klancu. Predvidoma zaradi prevelike hitrosti je izgubil nadzor nad kolesom in padel. Zaradi poškodbe glave je na kraju nesreče omedlel. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je na zdravljenju.
Ovadba
Brežice, 21. - Kriminalisti PUK so med storitvijo kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 267. členu kazenskega zakonika prijeli 39-letnega Dušana B„ uslužbenca brežiške občine. Zoper njega bodo vložili kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo.
113 - 113 - 113 - 113
Od 22. junija do 3. julija
Prometne nesreče
Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 32 prometnih nesreč, od tega 2 s hudo In 3 z lažjo telesno poškodbo.
Ilegalni prehodi
Skupaj je bilo prijetih 68 ilegalnih prestopnikov državne meje, ki so vsi, razen skupine 8 državljanov Irana, bili zavrnjeni na Hrvaško. Med temi je bila skupina 39 državljanov Iraka, prijeli pa so tudi združbo dveh hrvaških državljanov in Slovenca, ki so mejo skušali prestopiti s kombiniranim vozilom. Dva državljana Romunije pa sta poskušala prestop na Hrvaško, a soju vrnili v našo državo.
Ponarejanje listin
Odkrili so 19 tovrstnih primerov, največ pri državljanih Romunije, ki so bili zastopani kar v polovici primerov. Zoper vse je bila podana kazenska ovadba in so bili zavrnjeni na Hrvaško.
Zaseg mamil
20-letnemu državljanu Grčije so na MP Obrežje našli 2,6 g mamila kodein in 0,4 g kanabisa, sledil je predlog sodniku.
Tatvine in vlomi
Neznanec je izkoristil priložnost in iz nezaklenjenega avtomobila v Brežicah odnesel moško poslovno torbo. Nepridiprav je oropal trgovino na Bučki in odtujil več kot 70 škatel cigaret. Iz dveh trgovin na CKŽ v Krškem je isti storilec odnesel denar. Iz tigovine v Krškem sta dva neznanca odnesla še mobitel, na Rožnem pa je zmanjkal še visokotlačni pralni stroj vreden okoli 100 tisoč SIT.
Na Čatežu je bil ukraden osebni avto BMW 316 i avstrijske registrske označbe, lastnik je oškodovan za približno 4 milijone SIT.
Zloraba uradnega položaja
Urad kriminalistične policije PUK je sodišču podal kazensko ovadbo zoper nekdanja funkcionaija občine Krško, 44-letnega D.S. in 58-letnega V.B. zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ker sta z neupravičenim izplačevanjem oškodovala občinski proračun za 10.327.520 SIT.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 50 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 18 za posredovanje veterinarja na domu, sprejeli so še 5 naročil za odvoz kadavra.
Gasilske enote so imele v tem času različna dela. PGE Krško je s pomočjo okoliških društev dva dni zapored gasila gorišče lubja na deponiji v Vrbini, nekaj dni kasneje se je tlenje tam ponovilo. Gasilci so posredovali, ko seje prismodil lonec v župnišču na Vidmu, ko je zagorela trava pod cerkvijo v Kapelah, manjše gospodarsko poslopje na Čatežu in na Gorenji Pirošici kup gnoja.
Zaradi izpada in iskrenja na elektro omrežju je zagorelo podrastje v Sevnici. V Logu so Romi povzročili požar na zapuščenem delovišču, v bližini Črešnjic pa je zagorel odpad. Posredovali so še pri nesreči, ko je vozilo ostalo na železniških tirih v Sevnici
Dežurni pirotehnik pa je poskrbel za varno shranjevanje minometne mine iz 2. svetovne vojne, našel jo je občan na polju v Brežini, ter dveh ročnih bomb še v Zgornjem Brezju pri Dovškem.
Prijeta skupina ilegalcev
Dobova, 27. - Brežiški policisti so zjutraj med reko Sotlo in Ključkim mostom pri poskusu ilegalnega prehoda državne meje zalotili devet Iračanov. Ugotovili so, da so z letalom iz Iraka prispeli v Turčijo, od tod pa na različne načine do BiH in Hrvaške. Večinoma so se vozili ponoči z zaprtimi kombiniranimi vozili, čez dan pa se skrivali v opuščenih hišah. Neznanec jih je pripeljal do meje in jih peš napotil ob Savi proti Brežicam. Po postopku so jih vrnili na Hrvaško. Kot še poročajo iz PUK, jih je bilo največ starih med 25 in 30 let, s sabo so imeli sedem otrok v starosti od 7 do 15 let. Vsi so bili tudi brez sredstev za preživetje.
n
Vsebina
oporoke
Kaj mora oporoka vsebovati? Splošnega odgovora na to vprašanje preprosto ni. Veliko je od-visno od zapustnikovih osebnih okoliščin in želja. Ker pa večina *apustnikov nima izkušenj s pisanjem oporoke in bi‘jim koristila navodila za njeno pravilno sestavo, lahko navedemo nekaj osnovnih načel.
pravni nasveti
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Premislite, koliko premoženja bo sestavljalo vašo zapuščino. To naj vključuje zavarovalne premije, registrirane pokojninske in druge varčevalne programe, ki se niso iztekli pred smrtjo. Ne pozabite na morebitne posebne ugodnosti iz pokojninskih skladov delodajalca, sindikata ali vlade.
Ne pozabite tudi na svoje dolgove in obveznosti. Zapustnik mora biti najprej pošten in šele nato velikodušen. Z drugimi besedami, najprej mora izpolniti svoje pravne obveze do upnikov in davkarije. Ko je to opravljeno, se lahko premoženje, ki ostane, razdeli dedičem.
Razmislite, kdo so vaši naravni nasledniki in kakšne so vaše obveznosti do tistih, ki so od vas odvisni. Na splošno ima zastopnik vso pravico upravljati svoje premoženje tako, kot mu ustreza.
Vendar če ne nameni ustreznega deleža osebam, ki so od njega odvisne in do njega upravičene, lahko sodišče na njihovo prošnjo odloči nasprotno z določbami oporoke.
Če imate kaj premoženja v skupnem lastništvu, ga morate vnesti v oporoko samo, če ste zadnji preživeli lastniški partner.
Premislite, ali nameravate kakšen del svojega premoženja podariti. Ali imate kakšne posebne primerke pohištva ali nakita, ki bi ga morali zapustiti določenim osebam? Ali bi radi zapustili denarna darila? Bi radi prispevali v dobrodelne namene?
Ugotovite, kakšen je preostanek vaše lastnine. Kar ostane po plačilu vseh dolgov in obveznosti ter po vseh posebnih darilih, se imenuje preostanek premoženja. Vaša oporoka mora vsebovati navodila, kako naj se ta preosta-
nek razdeli. Lahko se zapusti enemu človeku ali razdeli med več ljudi, v enakih ali neenakih deležih.
Pomembnost pravnega nasveta
S tolmačenjem in izvrševanjem oporok se ukvarja velik del prava. Pogosto se dogaja, do so oporoke, ki jih niso napisali pravniki, napačne in učinkujejo drugače od nameravanega. Sledi izbira problematičnih področij, za katera je priporočljivo, da jih pazljivo napiše odvetnik ali notar in tako zagotovi, da bodo izpolnjene zapustnikove želje.
Zapadla darila. Darilo osebi, ki umre pred zapustnikom, lahko zapade v preostanek premoženja ali preide v roke drugih kot nadomestnih dedičev, odvisno od zapustnikovega odnosa do preminu-
lega dediča in ustreznih predpisov.
Skupna nesreča. Lahko se zgodi, da zapustnik in dedič skupaj umreta in je težko določiti, kdo je umrl prvi. Premoženja se v tem primeru deli po zakonodaji.
Akumulacija in pravilo proti ohranitvi v trajni lasti. Navodila izvrševalcu, da zadrži in vloži kapital ali zadrži darila vse od nekega datuma ali dogodka.
Predčasno dodeljena darila. Darila, ki naj bi se po določbah oporoke izročila takrat, ko oseba doseže določeno starost, se lahko vročijo tudi prej. Lahko se namreč zgodi, da tisti, kateremu je bilo darilo namenjeno, umre, preden doseže potrebno starost.
Premajhno premoženje ali kapital. Po plačilu vseh zapustnikovih dolgov lahko ostane premalo premoženja ali kapitala v zapuščini, da bi se lahko zadostilo vsem zapisanim željam v oporoki. Način
delitve zapuščine morda ne bo v skladu z zapustnikovimi željami.
Darila z deleži. Za delitev premoženja med dva ali več ljudi obstaja več načinov.
Mladoletne osebe. Darila, ki jih dedujejo mladoletne osebe, morajo biti običajno zadržana, dokler oseba ne postane pravno polnoletna. Če je staršem ali varuhu, ki upravlja mladoletnikovo premoženje, omogočeno, da lahko uporablja to premoženje v dobro dediča, morajo biti oporoki dodane posebne določbe. Zapustnik lahko tudi določi, kako naj se vlaga pridržani denar.
Načrtovanje zapuščine. Pri večjih zapuščinah sta potrebna stroškovni nasvet za zmanjšanje davčne stopnje in jasen pregled premoženjskega stanja po smrti zapustnika.
Pravni nasvet. Pravni nasvet je treba poiskati v pravih okoliščinah.
RAZVEDRILO
horoskop
Oven
Življenje je nepredvidljivo, kar se kaže na različnih področjih; trenutno se vam napovedujejo spremembe predvsem na ljubezenskem. Zanimive in intenzivne sanje vam razkrivajo marsikaj.
Bik
Vaše življenje bo še vedno potekalo nenavadno. Zamisli bodo kar prehitevale druga drugo. Prav bi bilo, da poskrbite za večjo telesno dejavnost, da se vsaj malce umirite.
Dvojčka
Veliko se boste ukvarjali s težavami drugih ljudi, čeravno imate dosti svojih. Vpliv Lune vam bo vsekakor pomagal, da boste v tem obdobju poskrbeli samo zase, predvsem za svoje telesne dejavnosti.
Rak
Tokrat boste lahko opravili delo iz preteklosti. Nemirni boste, še posebno v prvi polovici tedna, vaš umik bo natrpan, toda vedite, da ne morete vsega narediti hkrati. Znanec vam bo pripravil prijetno presenečenje.
Lev
Začutili boste moč in težave se vam nenadoma ne bodo zdele več tako velike. Posla se boste lotili drugače. Čas bo tudi tokrat mimo vas stekel nenavadno hitro, upočasnite ga.
Devica
Novi vplivi v tem tisočletju v znamenju Raka delujejo na vas I precej stresno. Bodite pozorni na svoje finančno stanje, saj ste imeli v preteklem obdobju kar preveč izdatkov.
Tehtnica
Malce težav pri sporazumevanju se kaže predvsem zaradi nestrpnosti in povečanega nemira. Po drugi stani se obetajo tudi lepe priložnosti, kajti okolica bo imela velik vpliv na vas.
Škorpijon
Zaskrbljenost se bo umaknila dobri volji, v tem času boste družabni in pripravljeni obrniti novo stran v svojem življenju. Razporeditev planetov ugodno vpliva na vaše počutje.
Strelec
Vaše razpoloženje se bo spreminjalo iz ure v uro, v drugi polovici tedna lahko pričakujete nekoliko čustvenih težav. Naredite si načrt, kako boste kar najhitreje uredili uradne zadeve.
Kozorog
Vaša odločnost se bo povečala in tako boste lažje vzpostavili stik z nekom, ki vam pomeni več kot prijatelja. Izogibajte se stresom in ljudem, ki vam povzročajo samo težave.
Vodnar
Vpliv Venere bo ugodno vplival na vaše čustveno življenje. Zgodilo se vam bo, da boste sanjali pri odprtih očeh. Prepustite se tej čudoviti energiji in končno naredite tisti usodni korak.
Ribi
Življenje je čudovito, o tem se boste prepričali ravno ta teden. Tudi v naslednjih dneh vam res ne bo manjkalo presenečenj. Zabavali se boste ob hudomušnih pripombah vaših znancev.
moda
Kombinirajte pravilno in moderno
Modna pravila se nenehno spreminjajo. Letos veljajo tista, ki pred tremi leti morda sploh niso bila upoštevana, tista pa, ki so še predlani pomenila modne smernice, zdaj več ne obstajajo. To se dogaja, ker prihajajo modni tokovi iz pomembnih modnih središč, kjer se odloča, kakšna bo moda, ki je izraz nekega časa in okusa.
To poletje je po modnih zapovedih posebno barvno in kičasto, takšno je tudi kombiniranje oblačil. Barve se lahko mešajo, če gredo skupaj ali ne. Seveda je vse to stvar osebnega okusa in sloga vsakega posameznika. Oblačila so na primer v svetlejših odtenkih, obutevpa v živi barvi. Enako je pri ličenju. Lahko se oblečete v črno, ki je še vedno modema, vaš nalič pa bo neverjetno svež, sijoč in barven, na primer oranžen. Radi nosite krila? In tudi hlače? Zdaj je vaš čaš, saj lahko oblečete krilo in hlače skupaj. Dolge hlače in krilo do kolen ali krilce. Tega ni mogoče vedno početi, tega nam modni oblikovalci ne omogočajo vsako leto. Igrajte se z barvami in oblačili. Seveda obstajajo tudi pravila, da se k ozkim krilom in raznovrstnim capri hlačam nosijo ozke majice, topi ali srajce. V se mora biti ozko. Če nad tem niste ravno navdušeni, si lahko pomagate s poletnimi dolgimi plašči, jopami ali kakšno bolj športno tanjšo jopico. Tudi k širšim hlačam, ki so bolj športne, se nosijo ožji gornji deli oblačil. K vsemu temu lahko nosite visoko ali nizko obutev, kakor je ugodneje za vaše noge.
Najbrž jih bo šlo veliko na morje. Namesto brisače okoli pasu, ki že dolgo ni več modema, si raje nadenite pareo, ki je zdaj nadvse “in”.
Moškim pod oblekami ali suknjiči ni treba nositi srajce, ampak ozko majico z okroglim izrezom brez ovratnika, se razume, ali ozki puli brez kravate. Videti bo elegantno in moderno. K obleki sploh ne potrebujete čevljev, temveč lahko nosite natikače. To vse ni bilo vedno mogoče. Ker nekaterim primanjkuje poguma ali pa - kar je navadno pogosteje - imajo svoj slog, si iz modnega sveta sposodijo le kakšen delček kot dodatek, sicer pa ostanejo samosvoji. L.Š.
Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature za pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo:
1. nagrado v vrednosti 8.000 SIT prejme
Elizabeta Harlander, Kidričeva 4, Sevnica
3.	nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme
Mihelca Kežman, Papirniška 22, Krško
4.	nagrado v vrednosti 3.500 SIT prejme
' Roman Avsec, Valvasorjeva 31, Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: PETA, RMAN, EPEJ, DILA, SR, POTEZA, ELEKTRODA, AL, LAURENS, VEDE, ET, SR, ASIREC, GENT, VP, IR, IRA, RAJA, DIM, JADRALEC, IKA, ANAPA, SE, JAK.
Rešitev šeste nagradne križanke pošljite do petka, 14. 7. 2000 na naslov:
Uredništvo časopisa Sava Glas, TVg izgnancev 12, 8250 Brežice,
s pripisom “Nagradna križanka”.
Fotokopij ne upoštevamo!
Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa Sava Glas, čakajo knjižne nagrade v vrednosti 3.500, 5.000 in 8.000 SIT.
mala šola računalništva

m
Novosti:
Windows 2000
Najverjetneje ste že slišali ali prebrali, da so 17. februarja 2000 v Ameriki in drugod po svetu, tudi v Sloveniji, poslali na tržišče Windowse 2000. To je operacijski sistem (glej prejšnjo številko časopisa), ki je naslednik Window-sov NT 4.0 in ne, kot ljudje zmotno mislijo, Windowsov 98. Naslednika operacijskega sistema Windows 98 še preizkušajo (njegovo kodno ime je Millenium) in naj bi predvidoma izšel ob koncu leta 2000.
Komu so namenjeni Window-si 2000? Vsem tistim, ki želijo imeti robusten, hiter in varen operacijski sistem. Izjemno primeren je za grafične postaje - projektiranje, oblikovanje ipd., pa tudi za poslovno rabo, saj je bistveno hitrejši pri delu na računalniških omrežjih. Ljudje, ki so že zdaj uporabljali Window.se NT, ne poznajo tako imenovanih modrih ekranov in čudnih sporočil, ki jih nihče ne razume (na primer: prišlo
je do izjemne napake na naslovu).
In kakšne so dosedanje izkušnje? Moje so izjemno dobre. Sistem odlikuje zelo preprosta namestitev na osebni računalnik. Med njo je treba vpisati samo svoje ime, ime računalnika in registracijsko številko. Po kakšni uri in še malo je namestitev končana in računalnik je že pripravljen za delo. Samo delo z operacijskim sistemom je izjemno podobno - tudi vizualno kot z Windowsi 98 ali Windowsi NT 4.0, tako da tudi začetnikom ne bo povzročalo večjih težav. Treba je opozoriti, da Win-dowsi 2000 niso prevedeni v slovenski jezik in tudi ne bodo. Z njimi je prvič v sodobnejši zgodovini mogoče nadgraditi skoraj vse Microsoftove operacijske sisteme: Windowse 95, 98 ali NT.
Ali je za Windowse 2000 potreben kakšen poseben računalnik? Tudi to ne drži. Primeren je skoraj vsak sodobnejši računalnik, vendar je pred namestitvijo treba zelo pazljivo preveriti, kakšno strojno opremo imamo, da pozneje ne bi imeli težav z delovanjem kakšnih naprav. Je pa vsak dan več opreme, ki podpira
Windowse 2000. Vsa novejša strojna oprema, predvsem znanih proizvajalcev, ne bi smela povzročati težav. Sam procesor naj bi bil vsaj 200-megaherčen ali več, potrebujemo samo malo več delovnega pomnilnika, ki ga že tako ali tako ni nikoli preveč. Priporočam vsaj 128 MB.
V bistvu obstajata dve različici sistema Windows 2000: za delovne postaje (Professional) in strežnike (Server). Ime delovna postaja se sicer sliši zelo učeno, vendar je to zdaj že skoraj vsak sodoben ip hiter osebni računalnik. Včasih so bile delovne postaje namenjene samo najzahtevnejšim opravilom v podjetjih. Tudi cena je bistveno drugačna od Windowsov 98 - približno dvakrat višja. Vendar se bo strošek kaj kmalu obrestoval, saj bo zelo malokrat potreben strokoven poseg serviserja ali našega prijatelja, ker Windowsi 2000 preprosto in prepričljivo delujejo brez napak.
Ljudje, ki so že uporabljali Windowse NT 4.0, skoraj niso mogli igrati iger, s prihodom Win-dowsov 2000 pa jim je tudi to omogočeno. Ne sicer toliko kot
F :
pri Windowsih 98, a vseeno bolje nekaj kot nič.
Če uporablja računalnik vs3; družina, je to skoraj edina pot, da zaščitite svoje programe in podat' ke. V tem primeru morate imeti na svojem računalniku dva operacijska sistema: na primer Windo-wse 98 za otroke in Windows£ 2000 za svoje potrebe. Pri zagone računalnika se odločite, katef1 sistem boste uporabili. Windows® 2000 je mogoče z vstopnim geslom tako dobro zavarovati, da j it1 ne bo mogel nihče uporabiti. Take bodo vaši podatki zmerom varni Lani je izšel Office 2000, to pa je že čisto druga pesem. Office 2000je pisarniški program za Lire; janje vsakdanjih opravil v služi ali doma.
Branko Lavrenčiči
filmski...
Dogma
Verjamete v večnost, usodo, mite, duhovna bitja? Kaj pa v angele s krili, ki glasno preklinjajo, v misterije in apokalipso? Naj bo odgovor da ali ne, Dogma je film, ki deluje nenaravno, nadrealistično, fantazijsko nepredvidljivo in vsekakor presenetljivo. Zanimivo je, da so največjo reklamo zanj naredile ameriške katoliške organizacije, ki so Dogmo označile kot pohujšljiv, varljiv in nemoralen film ter želele doseči prepoved predvajanja. To je po svoje čudno,
saj film med drugim jasno prikazuje nekatere vrednote, kijih podpira tudi Katoliška cerkev. Večni boj med dobrim in zlim prikazujeta nepredvidljiva angela Bartleby (Ben Affieck) in Loki (Matt Da-mon), ki sta odločena, da se po več tisoč letih spet vrneta domov. Nepričakovano srečanje Bethany (Linda Fiorentino) z angelom postavi temelje za nove božanske avanture in začetek reševanja človeške rase z romanjem v New Jersey. Na poti sreča vročekrvnega demona, apostola, muzo (Sal-ma Hayek) in preroka, ki vsak po
svoje iščejo motive za verovanje v svojo usodo. Vendar brez žrtev ne gre. Srečamo se s podivjanimi idejami (moderna podoba Jezusa Kristusa), fantastičnimi kreacijami in skrajnimi zmešanimi karakterji, ki gledalce dobesedno silijo k smehu. Okolje misterijev, absurdov, satire, biblijskih prizorov, nadnaravnih, nerazložljivih pojavov, soočenja človeških bitij z bučnimi mitološkimi, ki imajo ravno tako človeške napake in so krvavi pod kožo - to je Dogma.
Film, za katerega ni mogoče reči, v kateri žanr sodi, je nastal
pod taktirko scenarista in režiserj* Kevina Smitha, ki je z njim poett11 nekatere tabuje. Sam pravi, da je vse začelo z vprašanji o last111 veri, končalo pa, saj veste, kje 'I pri fantazijski satirični komedij1, polni pretiravanja. Ben AfflecH Matt Damon in demon Jason L** so s Kevinom Smithom sodelOM ali že pri filmu Chasing Amy. L?I vas resnično zanima, kako Smit‘!j vidi boga in kakšnega spola je,s I morate film ogledati.
Gregor Žvipe‘
■lij
v
išeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan	IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
ran 13		SavaGte, 5.7.200«
		
Proslave ob koncu Šolskega leta so najprej potekale po razrednih skupnostih. Tako so se učenci razreda 2. c zahvalili učiteljici Evelini ooržen za prijetne trenutke, ki so jih preživeli skupaj.
Tega dne je v razredu poteka! kviz, starki pa so bili glavni člani strokovne žirije, ki je imela naporno delo, predvsem zaradi visokih temperatur.
Glavna proslava ob koncu šolskega leta je potekala v telovadnici. Na slovesnosti je bilo pisano, tudi zaradi nastopa gimnastičark, ki so zaplesale s pisanimi trakovi.
Ali veš...
... da ima kopriva na steblu prozorne iglice? Če te zbodejo, kar se lahko zgodi zelo hitro, še posebno če ne paziš, pride v tvojo kožo kapljica tekočine, ki povzroči neprijetno srbenje. Sicer pa pravijo, daje kopriva zdrava, zato nikar ne jokaj, če te oplazi.
... da skorjo na vejah ali deblu drevesa prekrivajo lišaji, ki rastejo tudi po skalah?
... da srobot pleza vsepovsod? Njegove vejice se zibljejo v vetru, potem pa se vitice nekje zasidrajo.
... da bršljan raste po tleh? Prekrije jih kot gosta preproga. Seveda se zna bršljan tudi vzpenjati, na primer po skali ali deblu. S koreninicami se pritrdi, sicer pa so njegovi listi vselej zeleni, tudi pozimi.
... da te lahko robida močno opraska s trni, ki jih ima na steblu? Robida lepo cveti, njeni plodovi, robidnice, pa so zelo okusni. Vseeno se pazi, da se ne zbodeš, ni prijetno!
Uganke
Je belo in slastno, ko ga spiješ, dobiš brke, lahko je kravje, kozje, tudi sojino.
(05(3[IU)
Še vedno je belo, le da je bolj kislega okusa, lahko ga ješ kar tako, s sadjem in še čim, lahko pa ga uporabiš za pecivo.
(unSof)
Zdaj pa ni več belo, ampak rumeno. Čeprav je res, da je v začetku belo - takrat ga lahko ješ, kakor želiš - ko pa je rumeno, si lahko z njim okrasiš pico.
(J!s)
Spet je belo. Najbolj prija na sladici, kadar je sladka, kadar pa je kisla, je dobra tudi za kolač.
(Bunjauis)
Kaj bi se igrali?
Zdaj, ko so počitnice, se bomo lahko igrali. Ampak - kaj?! Toliko igric je, pa se ne spomniš niti ene? Ne bodi žalosten, malček palček, saj ti bom pomagal. Na primer, če ti bo preveč vroče, se lahko kopaš. Zato ti ni treba iti daleč, da ne bo skrbelo tvoje mamice ali očka. Takole ti pravim: če imaš doma plastičen bazenček, ga pošteno napihni, vanj nalij mlačne vode, dodaj svoje najljubše igračke, takšne, ki se lahko zmočijo, ali morda celo plastičen čolniček in se odpravi gol ali v kopalkah na dolgo plovbo po svojem morju.
Pred bazenčkom imej veliko brisačo, da se boš zavil vanjo, ko bo konec namakanja. Lahko si pripraviš tudi piknik. Ne potrebuješ veliko, ne žara ali česa podobnega, ampak le nekaj keksov, pa kakšno slano pecivo, na primer slane paličice, kakšno banano ali drugo sadje, morda limonado - in piknik se lahko začne. Kar poskusi, boš videl, da res ne potrebuješ velikega morja in vroče plaže. Aha, še to: če ti bo sonce premočno sijalo, si naredi še senco, pa ne z dežnikom, ampak kar iz odejice. Na vsakem vogalu jo pričvrsti za palico, ki jo zapičiš v zemljo - in tvoje počitnice bodo kraljevske. Ničesar več ne potrebuješ, saj imaš na domačem dvorišču prav vse: morje, sonce, senco, piknik, brezplačne avanture in predvsem mir. Poskusi in mi sporoči, kako je šlo. Prav? Pa srečno!
Flek je majhen, navihan, hudomušen, nagajivi tiskarski škrat. Njegov domek je v tiskarni, jasna stvar, saj je vendar tiskarski škrat! Ima pa naš prijatelj Flek strašno veliko prijateljev, na primer tehničnega škrata, računalniškega škrata, besednega škrata ...
Dolgo je živel v veliki tiskarni la robu mesta, tam je ustvarjal svoje umetnije: packarije, že od nekdaj pa so mu najbolj všeč črke. Ko jih zagleda, lepo v vrsto poravnane, pravilno zapisane, si res ne niore kaj, da ne bi kakšne ušpičil. In seveda tako naredil nekaj zme-de. Tednik spremeni v Mednik, otroke v roke, časopis v popis.
Sčasoma mu je v veliki tiskarni postalo nekoliko dolgočasno, Pa še mojstri tiskarji so ga odkrili
za sladke sanje
Tiskarski škrat Flek
in potem zelo pozorno opazovali in spremljali vse njegove lumparije in flekarije. Torej mu ni preostalo drugega, kot da seje nekega dne odločil: “Tako več ne gre! Preseliti se bo treba, saj sploh ni več zabavno, ker me mojstri tiskarji ves čas motijo! Najbolje bo, da grem s trebuhom za kruhom. Samo ne vem še, kam bi jo mahnil ... hm, morda bo najbolje, da počakam na primeren trenutek!”
In tako je bilo. Tiskarski škrat Flek je zavezal svojo skromno culico, si pripravil popotnico in počakal na primeren trenutek. Ta pa je prišel prej, kot si je Flek sploh lahko zamislil.
Buckov Nandek, prijazen gospod, ima tiskamo in naključje je hotelo, da seje pojavil v veliki tis-
karni ravno takrat, ko si je tiskarski škrat Flek omislil novo dogodivščino. Flek, ki je seveda takoj opazil obiskovalca (roko na srce, njegovemu pogledu res nihče in ničesar ne uide), si ga je pozorno ogledal od glave do peta. Potem se je odločil. “Jd, mislim, da bi lahko odpotoval kar s tem mojstrom, sit sem že velike, stare tiskarne. Juhej, na pot pojdem!” je bil zdaj že vesel Flek. Potem se je previdno razgledal, da ga ne bi kdo opazil, in ko je bil prepričan, da je zrak čist, se je splazil med goro časopisov, se skril in čakal, kaj se bo zgodilo.
Nekaj časa je bilo vse mimo, potem pa so prišli možje v delovnih oblekah in začeli nalagati časopis v Nandkov avtomobil. Mimogrede, ne da bi sploh opazili, so skupaj s
časopisom naložili tudi našega navihanega prijatelja, tiskarskega škrata Fleka. Kmalu zatem je avto zarohnel, malo pokašljal in dolga pot se je začela. Seveda je Flek poskrbel, daje bila kar se da udobna. Zleknil se je med časopise, si mehko postlal, z enim izvodom se je celo pokril, da ga ne bi zeblo, potem pa se predal popotnim radostim. Avto je brnel in Fleka uspaval. Škrat seje potopil v globok, sladki spanec. Brrr, brrr, brrr ... je delal avto, hrrr, hrrr, hrrr ... pa se je slišalo med goro časopisov. To je bil Flek, ki je vlekel dreto.
O njegovih dogodivščinah v novem okolju si boste lahko prebrali v naslednji številki. Je kje kakšna nakapica? Potem je bil tiskarski škrat Flek spet pri delu!
Morske dogodivščine odličnih učencev občine Krško, ki so preživeli nepozabne štiri dni v Piranu. Organizator nagradnih počitnic je bil ZPM Krško.
Policaj Fičifaj in zmaj Frfotaj
Policaj Fičifaj, policaj Fičifaj, brž nazaj, le brž nazaj, tu je zmeda, da je kaj! Policaj Fičifaj, brž nazaj!
Nazaj?! Kako nazaj, zakaj nazaj?!
Naprej, naprej, juhej, hitim na križišče, tam me čaka malo plšče!
Pišče?! Kaj pišče in kakšno križišče!
Policaj Fičifaj, dajte no, brž nazaj!
Pred našo hišo je strašni, grozni zmaj!
Zmaj?! Ah, daj no, daj, kakšen pa je ta zmaj, kateri zmaj?
Da ni slučajno naš Frfotaj, naš prijazni, boječi zmaj?!
Frfotaj? Joj, prav res, kaj ni to tisti ubogi zmaj, ki otrok boji se, daje kaj? Kaj ni to tisti ubogi, boječi zmaj?
Tako je! To je naš zmaj
Frfotaj, otrok boji se,
da je kaj, torej grem
kar na križišče,
ker tam me čaka malo pišče!
Šole je konec, živele počitnice!
Vsi smo si kar oddahnili, le priznajte. Bolj ko se je bližal konec, težje in bolj vroče je postajalo. No, zdaj pa res že uživate počitnice. Iz izkušenj lahko povem, kaj delate: prvi teden pošteno spite, recimo, do desete ure. Potem pa, ko se boste naspali, se boste začeli igrati in počitnikovati. Kaj pa šola? Ta se je poslovila do septembra, ampak vseeno pokukajmo, kako se je končala. Zadnji dnevi so bili nekaj posebnega, podobno kot v OŠ Brežice pa je bilo po vsem Posavju. Slovo pa je bilo povsod ganljivo, kako tudi ne, saj ni mačji kašelj preživeti šolsko leto s svojo Učiteljico in se potem za vedno posloviti. Nov razred, novi učitelji, morda celo novi sošolci. No, poglejmo kako je bilo... Pripravili smo: ŠS, ŠŠ in KM - zdaj pa vesele počitnice!
^ je samba - le verjemite, na svoje oči sem jo videl. Ob nežnem in Moštvenem plesu Marka in Jane so otroci kar vriskali od navdušenja, Ograjeni pa so bili z dodatnimi točkami.
Učiteljice so imele naporno leto in so upravičeno izčrpane. No, če jih Nastop s padalom. Ali ni lepo?! O, ja, lepo, lepo in predvsem za-dobro pogledate, boste videli, da so tudi malo žalostne, saj se poslov-	bavno, sploh če lahko "šibneš" pod padalom ... malo vetra pa tudi
Ijajo od svojih navihanih učencev.	ne škodi v razbeljeni dvorani.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Predstavljajte si živahnost tega rdečega dirkalnika s šestcevnim izpušnim sistemom! Verjetno vas zanima kaj Ščiti motor tako nabritega avtomobila? Odgovor je preprost: TOTAL Quartz 9000. Preiskuien na rally tekmovanjih v svetovnem merilu je narejen tako, da tudi v najbolj zahtevnih pogojih nudi največ. NaSi tekmovalci v vsakem trenutku zahtevajo najboljše in največ. Dejstvo je, da NAPREDNA «■*«■*. TEHNOLOGIJA omogoča olju TOTAL Quartz 9000 5W40. da maže vaš motor od	•
trenutka, ko obrnete ključ zaganjača. Rezultat te exlremno visoke tehnologije za proizvodnjo sintetičnih olj je maksimalno izkoriščen in zaščiten motor. Uporabljajte ■»a&l TOTAL Quartz 9000 in uživajte v hvaležnosti vašega motorja.
Spletna stran: www.lubricants.total.com
;X TELSAT d.o.o.
SATBJTTSKE14 KLASIČNE ANTINE
RTV - VIDEO - SAT - SERVIS
tfO ‘jDttrMma *-w Mn montaiat
MESECA JULIJA NA PRODAJNIH MESTIH V BREŽICAH
AVT0TRG0VINA MIŠ-MAŠ
Ob potoku la, Brežice
AVT0TRG0VINA KRUN0
Cesta prvih borcev 9, Brežice
0PCIA d.o.o.
Mladinska 12, Brežice
CPB 20, 8280 BRESTANICA, TEL/FAX (07) 4971*207
Bopsm ŠIfaribSnett
GSM: 041/625*406
Popust velja le v primeru, da stranka priloži časopis SAVA GLAS !!!
- CVETLIČNI ARANŽMAJI &	POGREBNE STORITVE
^	T* ČERNELČEVA 9,8250 BREŽICE
TEL. :07/49-61-090. 07/49-93-240
...	~	FAX:07/49-93-241
^	GSM.041/ 619-455
POOBLAŠČENI SERI IS IN PRODAJA VOZIL
POOBLiŠČENI SERI IS IN
PRODAJA VOZIL
rmlorjff
Žarko*
Bukošek lc, Brelice Tel:0608/ 61-888
Žarkir
Atos Urban s klimo Accent s klimo Lantra s klimo
1479,000 SIT 1.697.000 SIT 2.244,000 SIT
Bukošek lc, Brelice Tel:0608/ 61-888
Motor postane živahnejši, ko ga maže TOTAL Quartz
' 'M


MiCHCUH


■■■■	“SS’ ’•
-v -.;-	- ^.
1 .. , 1
«!SpjS
15 % POPUSTA
SimGlas, 5.7.2000
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
SavaGlas, 5.7.2000
kino
Kulturni dom Krško
Petek, 07.07., ob 20.00 Konec afere ljubezenska drama, sobota, 08.07, ob 20.00 Konec afere, ljubezenska drama, nedelja, 09.07., ob 20. uri Konec afere, ljubezenska drama, petek, 14.07., ob 20.00 GLADIATOR zgodovinski spektakel-ep, sobota, 15.07., ob 20.00 GLADIATOR, zgodovinski spektakel - ep, nedelja, 16.07., ob 20.00 GLADIATOR, zgodovinski spektakel - ep.
Kino Brežice
Četrtek, 06.07. ob 19.00 Misija na Mars, znanstvena fantastika ter 21.00 Konec afere, ljubezenska drama; petek, 07.07., ob 19.00 Misija na Mars, znanstvena fantastika ter ob 21.00 Konec afere, ljubezenska drama; sobota, 08.07, ob 19.00 in ob 21.00 Misija na Mars, znanstvena fantastika; nedelja, 09.07., ob 19.00 in ob 21.00 Misija na Mars, znanstvena fantastika; ponedeljek, 10.07., ob 21.00 Misija na Mars, znanstvena fantastika; torek, 11.07., ob 21.00 Misija na Mars, znanstvena fantastika; sreda, 12.07., ob 21.00 Hišni red, drama; četrtek, 13.07., ob 19.00 B. MONKEY, triler ter ob 21.00 Hišni red, drama; petek, 14.07, ob 19.00 B. MONKEY, triler ter ob 21.00 Hišni red, drama; sobota, 15.07., ob 19.00 in 21.00 B MONKEY, triler ter nedelja, 16.07., ob 19.00 in 21.00 B MONKEY, triler.
f'
A
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo
TVg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 0608 601 264, 601 250 Fax.: 0608 601 253
Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek.
Naziv delovne organizacije ali podjetja
Kraj
Ulica
I
Datum___________
Število izvodov
_ poštna št.
.telefon___
podpis____
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod.
v
I
V
■MB
CENIK


Reklamni oglasi
lem / kolono 1 / 16 strani 1/8 strani 1 / 4 strani 1 / 2 strani 1 / 1 strani
(III/40, VI/20 )
(III/90, VI/40 )
(III/190, VI/90 )
(III/385, VI/190 ) (VI/385 )
9 točk 100 točk 220 točk 430 točk 830 točk 1.560 točk
_____________________Dodatki__________________
Za barvni oglas	15 %
Za objavo na prvi ali zadnji strani
(velikost oglasa do 1/16	strani)	100 %
Za objavo na določeni strani
in/ali mestu	30 %
___________________Šmne_kolon _
širina kolone	(I)	44 mm
širina dveh kolon	(II)	92 mm
širina treh kolon	(III)	140	mm
širina štirih kolon	(IV)	188	mm
širina petih kolon	(V )	236	mm
širina šestih kolon	( VI)	285	mm
Vrednost točke je 104 SIT.
HHRI
HBHBMMHI
GRADITELJI POZOR!
Kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade po zelo konkurenčnih cenah.
Dušan Tržan s.p. GSM: 041/ 642-762
/l/u_a^L_
javil*. vsJL.u*.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Ical^all
s Trdinovega vrha m
na kanalu Tr I
Telefon: 07 3930 - 860
Faks: 07 3930 - 870
c-mail: iiredniki@tv-nm.si
m
Jožica iz IVi^ja sprašuje, kaj se dogaja z mostom v Trnju.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske službe in gospodarske dejavnosti v občini Brežice Bojan Tičar:
“Most v Trnju je državni projekt. Tudi mi ga želimo čim prej izpeljati. Državni organi so nam obljubili, da bo most urejen letos, tako da pričakujemo, da se bo to zgodilo jeseni.”
Tanja iz okolice Pišec opozarja na večno zaparkirano Čemelčevo ulico v Brežicah, kjer zaradi tega promet ne more normalno potekati.
Odgovarja komandir brežiške policijske postaje, inšpektor Darko Gerjevič:
“V 47. členu zakona o varnosti cestnega prometa je natančno določeno, kje nista dovoljena ustavljanje in parkiranje. Nadzor nad parkiranjem opravlja policija, v mestih pa tudi lokalna skupnost s komunalnimi nadzorniki, ki imajo za nepravilno parkirana vozila skoraj enaka pooblastila kot policisti.
Policijska postaja Brežice je letos zaradi napačno parkiranih in ustavljenih vozil na brežiških ulicah izrekla več denarnih kazni. Pri tem je policijsko delo usmerjeno predvsem na mesta in območja, kjer parkirana vozila neposredno ogrožajo druge udeležence v prometu. Tako urejajo promet predvsem na Cesti prvih borcev, v bližini brežiške bolnišnice, na avtobusni postaji in parkiriščih, označenih za invalide. Na Čer-nelčevi ulici so letos policisti za tovrstne kršitve izrekli 31 denarnih kazni.
Pozdravljeni v svetu mobilne telefonije!
Poleti bi si vsak od vas želel biti dosegljiv z mobijem tudi na dopustu. Družba Mobitel je za to poskrbela tik pred zdajci. Predstavljamo vam mobigostovanje (v nadaljevanju MOBIROAMING) za dohodne klice v tujini. Omogoča vam sprejemanje klicev in SMS-sporočil, žal pa ne boste mogli klicati. Vaš mobi mora biti nastavljen na avtomatično izbiro omrežja, če pa ne boste dobili signala, ga preklopite na ročno izbiro. Dohodni klici, kijih boste prejeli, se plačajo in odštevajo z vašega mobiračuna, zato morate pred odhodom v tujino položiti znesek na račun (minuta pogovora, ki ga boste sprejeli na Hrvaškem, vas bo stala približno 110 tolarjev).
Vklop mobiroaminga za dohodne klice
Ko ste v Sloveniji, pokličite številko 125 in prijazni odzivnik vas bo vodil do končne izbire. Če ste vse naredili pravilno, boste o tem obveščeni s SMS-sporočilom. Ko se boste vrnili v Slovenijo, morate storitev obvezno izključiti, sicer vam SMS-sporočila ne bodo delovala. In še nasvet! Če ste že v tujini in ste pozabili vklopiti MOBIROAMING za dohodne klice, pokličite na številko +386-41-700-700 in vam ga bodo vklopili. Dober sprejem!
torkove bodice
Pri tem je treba poudariti, da so vozila napačno parkirana predvsem zaradi dokaj neurejene in neustrezne prometne infrastrukture v Brežicah ter pomanjkanja parkirnih mest v centru. Policisti dosledno ukrepajo vselej, ko občani prijavijo kršitve policijski postaji ali neposredno policistom.”
Hermina iz Globokega opozarja, da ni dobila subvencije za preizkušanje kmetijskih škropilnic v minulem letu. Obrnila se je na kmetijsko svetovalno službo, tam pa so ji rekli, naj počaka.
Odgovarja Roman Matjašič iz oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve v občini Brežice, pristojen za področje kmetijstva:
‘Tako kot prejšnja leta je bilo tudi lani regresirano preizkušanje kmetijskih škropilnic. Vlogo za regres je v imenu tistih, ki so testirali škropilnice, predložila Kmetijska svetovalna služba Brežice, ki je predhodno zbrala dokazila o plačilu. Vsi, ki so dostavili dokazilo kmetijski svetovalni službi, so bili upravičeni do regresa. Preizkušanje kmetijskih škropilnic bo tudi letos potekalo enako kot lani.”
Nana iz Krškega je opozorila na neupoštevanje opozorila o prepovedanem plakatiranju na avtobusni hišici v Stari vasi pri Krškem. Občanka je opomnila tiste, ki so lepili plakat za izbor miss, a je niso upoštevali.
Odgovarja Dušan Vodlan, direktor Agencije Lukec, d. o. o.:
“Ob prireditvi Miss Posavja
Primož Černelč


smo lepili plakate tudi v delu Stare vasi, in ker je bil napis o prepovedanem plakatiranju na avtobusni postaji prelepljen z drugim plakatom, smo tudi mi prilepili svojega. Res je, da nam je krajanka nekaj govorila, o čem, pa žal nismo razumeli, zato smo nadaljevali delo. Kot direktor Agencije Lukec se v svojem in v imenu sodelavcev iskreno opravičujem vsem prebivalcem Stare vasi za neljubi dogodek, ki vsekakor ni bil nameren.”
Miroslav z Obrežja opozarja na zmanjšano preglednost v križišču pod gradom Mokrice, kjer obvestilna tabla močno zastira pogled voznikom.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve občine Brežice Bojan Tičar:
“Kar zadeva vprašanje o obvestilni tabli, ki zastira pogled v križišču v Novi vasi, naj povem, da bomo zadevo takoj preverili in seveda tablo odstranili, če ni postavljena primemo.”
Julijana iz Krške vasi sprašuje, kdo ima pravico zapreti lokalno cesto. V konkretnem primeru lastnikov zemljišč Prah-Komo-čar je zaprta že več kot leto in pol.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve občine Brežice Bojan Tičar:
“O cesti, ki jo je gospa imenovala lokalna, moram povedati, da nima urejenega statusa. S krajevno skupnostjo smo že poskušali reševati to vprašanje, vendar bomo morali najverjetneje zadevo rešiti po sodni poti, da bo cesta spet odprta.”
mali oglasi
Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia.
Prodam 1 ha nasada jablan. Cena po dogovoru, naslov v uredništvu.
V Brežicah v neposredni bližini obvoznice oddamo skladiščne prostore v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 90 m2. Informacije na številki 041-757-465.
Prodam Peugeot 405 GR -lux 1.8, letnik 1993. Delno po-škodovan.Telefon: 0608-61-980
Prodam FORD ORION, letnik 91, oprema GHIA Sl, zelo lepo ohranjen, vlečna naprava in veliko dodatne opreme, cena 6.500 DEM. Pokličite 041-415-711.
Kupim kubik suhih hrastovih plohov, debeline 80 cm. Telefonska številka 041-788-222.
Prodam osebni avto ALFA ROMEO 33, 1.7 ie, letnik 93, cena po dogovoru. Pokličite 041-844-887.
i H is
RADIO
BREŽICE
in
ČASOPIS
SAVAGLAS
vabita k sodelovanju
novinarje in tiste, ki bi to delo želeli opravljati. Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega uredništva.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon; 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta; sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
______________ SavaGlas, 5.7.20»
špranje in okenca posavcev
Veseli se vsakršnjih sprememb
Tereza Gomiljšek je ženska, ki ne pozna miru in počitka. Doma je s Senovega, pri Dnevniku v Ljubljani pa skrbi za trženje. Je tudi 'nekdanja predsednica Združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici. Čeprav je že naturalizirana Ljubljančanka, gre rada domov, med Senovčane in Posavce, pa k bratu in sestri, saj od tod izvirajo njene korenine. V svoji bogati karieri je na področju oglaševanja skoraj nezamenljiva. Tudi hitre spremembe v tržnem gospodarstvu je niso zmedle in je kos še tako zahtevnim nalogam tega poklica. O novi generaciji slovenskih oglaševalcev meni, da je zelo inovativna. Veseli se vsakršnih sprememb in pravi: “V
zadnjem času seje zgodilo veliko novega. Za mlado generacijo je
značilen drzen in izviren prijem, in to je tisto novo, zato so vidni tudi uspehi.” Za oglaševanje pri
nas je po njenem mnenju posebno pomembno obdobje zadnjih desetih let, ko je Slovenija uvedla tržno gospodarstvo in seje število medijev močno povečalo. Kot pravi, pa je tekma za čim večji delež tržne pogače pri nas včasih že na robu poslovnosti in tržnih zakonitosti, zato v vse večji vlogi oglaševalske zbornice vidi možnost, da bi se razmere v oglaševanju vendarle nekako uredile. Sama je v to kot predsednica Združenja medijev vložila veliko dela in upa, da bo to zbornici tudi uspelo. Pri časopisni hiši Dnevnik je zaposlena že, kot pravi, celo večnost, sedemintrideset let. Še posebno pa jo veseli vse večje sodelovanje s posavskimi mediji. Z
Radiom Brežice in novim časopisom SavaGlas. S Petrom Špiler-jem, njunim direktorjem, sta prava prijatelja. “Res sem iskreno vesela tolikih novosti in sprememb na Senovem, v Brestanici in Posavju, saj je vse čisto drugače kot takrat, ko sem odšla študirat v Ljubljano. Res pa je tudi to, da so Posavci znani po delavnosti in pridnosti in posebno med študenti je bilo že od nekdaj tudi veliko sposobnih. Veliko se jih je uveljavilo v našem javnem življenju. Radio Brežice je dober radio in tudi SavaGlas je dober časopis. Veliko stvari v našem Posavju je dobrih. Tiste slabše pa je treba zboljšati.”
Žan Kosec
fotoreportaža
Mednarodni letaski miting Cerklje 2000
Jeklene ptice, visoki gostje in podpis pogodbe
Tribarvne puščice iz italijanskega vojnega letalstva so s svojimi akrobacijami jemale sapo.
Jeklena ptica na ogledu, PC-9 swift.
Na mitingu so se predstavila tudi športna letala DGI-85.
Temu lepotcu še kako pristaja ime Tornado.
Helikopterji so zelo uporabni v vojni in miru, ta je za vojaške ,—-namene.	\
Novimodel-L 159 ALGA, katerimi se postavljajo Čehi.
Cerklje ob Krki - Na cerkljanskem letališču je po besedah organizatorjev potekala doslej naj večja letalska predstava v Sloveniji. Že v petek so se na kratko predstavili udeleženci mitinga, v soboto, na javni generalki, pa so zbudili največ zanimanja predvsem pogumni piloti italijanskega vojnega letalstva, ki so svoje akrobacije na nebu izvajali s takšno rutino, da je gledalcem dobesedno jemalo sapo. V nedeljo se je vreme skazilo in predstava je bila zaradi dežja nekoliko okrnjena. Sicer je na mitingu manjkalo kar nekaj napovedanih letal. Kljub slabemu vremenu pa so na letališče prišli visoki gostje, predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, hrvaški predsednik Stipe Mesič, minister za obrambo Janez Janša in načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Iztok Podbregar. Predsednik Kučan je ob tej priložnosti krstil kopijo Rusjanovega letala Eda V, minister Janša pa je med drugim z brežiškim županom podpisal pismo o nameri, po katerem se bo del letališča odslej uporabljal tudi v civilne namene.
Drugi dan je sicer deževalo, a predsednik Milan Kučan je bil vseeno v Cerkljah, mimogrede je fotografiral novinarje.
Pripravila: Karmen Molan Foto: Andrej Stopar
\
Ko je bilo vroče in je sijalo sonce, so se posledice suše dobro videle tudi v Posavju. Minister za kmetijstvo Čiril Smrkolj si jih je nameraval ogledati mimogrede ob odhodu na letalski miting, a je deževje tisti dan prikrilo naše težave. Je pa letalski miting očitno bolj kot za moške privlačen za ženske, saj so morale prav ta znameniti konec tedna kmetice Posavja odpovedati svoje letno srečanje zaradi pomanjkanja prijav.
Ob strogo vojaškem režimu na paradi nebeških krilatcev na cerkljanskem letališču so organizatorji doživeli tudi obisk diverzantske ekipe. Sloje za nizki prelet četverice sivih čapelj, ki so zdolgočasene obiskovalce na nedeljskem dopoldanskem delu mitinga vsaj nasmejale.
Neuradno srečanje predsednikov Kučana in Mesiča na Bizeljskem j pri znamenitem Sinetu ni steklo po načrtih. Snidenje je sicer potekalo nekje drugje, po njem pa se je hrvaška delegacija v bliskoviti akciji, podobni tisti iz vohunskih filmov, na hitro obrnila kar pod j kletjo penin v Stari vasi na Bizeljskem in po daljši poti zdrvela nazaj na Hrvaško.
Posavski politiki niso kar tako. V Krškem si je nekdo omislil ljubljansko afero in tako so eno zadnjih sej speljali brez magnetograma. ; Doslej se tisti, ki radi berejo, kar so povedali, še niso odzvali.
V brežiškem občinskem svetu seje oblikovala nova pozicija, razvpita županova desnica, ki pa je svojega vodjo ob razočaranju nad sestavo svetov javnih zavodov, v katerem ni niti enega njihovega kandidata - zapustila. Razen seveda vzpenjajočega se novega državnega sekretarja Vizjaka, ki odkar je v Ljubljani, naše Cerklje tako kot pol Slovenije z izgovorjavo vztrajno umešča na Gorenjsko.
Govori se, da naj bi brežiški občinski svetnik Edi Štraus zapustil politično sceno. Vzrok pa baje ne gre pripisovati usodnemu DA, ki gaje Edi dahnil preteklo soboto na Gradu Otočec, ampak enostavno neproduktivni in nekonstruktivni atmosferi, ki ga obkroža na sejah občinskega sveta. Če Edi res gre, bodo njegove zakonske in družinske obveznosti polnejše in perspektivnejše zapolnile njegovo politično praznino.
Reki Savi v Radečah v minulih dneh nikakor ni bilo dolgčas. Čeprav mimo teče prav počasi in ima človek včasih celo občutek, da proti toku, pa proti zakonitostim narave pač ne more. T\idi ljudje se v trenutkih zdijo močnejši od reke, a se k sreči večinoma le zavedajo, da ni tako. V dnevih splavaijenja je bila Sava neverjetno čista, mirna in pohlevna. V silni želji po druženju z ljudmi seje pred njimi do podrobnosti razgalila. Na njihovo veselje, seveda!
V Sevnično so ribiči menda spustili več kot 600 odraslih postrvi, ki naj bi v potoku same poskrbele za svoj razvoj. Ne vedo sicer, kako se bodo počutile v Sevnični, ki je nekako znana po tem, da se vanjo velikokrat “po nesreči” zlije kakšna gnojevka ali mešanica raznih strupov, vedo pa, da zaradi številnih “ravbšicev” prvega onesnaženja potoka morda sploh ne bodo dočakale. Ob vodi je možno skoraj vse. Človek lahko stopi celo na ribo.
V ZLSD Krško se sprašujejo, kako se zdaj, ko se je vodstvo RRP Senovo v zapiranju delno zamenjalo, počutijo člani sveta KS Senovo. Gotovo bolje, saj je menda “črnega” Kuneja, ki menda ni niti iz LDS, ta pa je po mnenju mnogih na Senovem naredila veliko škode, zamenjal Branko Žibret, ki pa menda še nima pravnomočne odločbe o postavitvi 1 na Kunejev položaj. Govori se, da Herman Kunej za mnoge senovške apetitneže ni bil sprejemljiv, ker ni dovolil porabljanja sredstev rudnika za graditev vikendov in drugih malenkosti, ki so sijih nekateri poželeli. ! Govori se celo o kazenskih ovadbah, ki bodo zadevo zelo zapletle, razpleta pa nikakor ne mislimo zamuditi.
Kamnoseštvo OD Jakša
NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI OKENSKE POLICE KAMNITA GALANTERIJA
CKŽ 65, KRŠKO TEL.: #7/490 59 90 FAK: 97/490 591«

(KIA) KIA MOTORS
AVTOCENTER TOMŠE s. a.
Krška vas 31, 8262 Krška vas Tel.: 0608/45 96 030 Fax. 0608/45 96 031
-montala vlečnih kljuk -prtljatniki
-popusti za vozila letnik 2000 -prodaja in servis vozil KIA
RO ELEKTRON
C. 4. julija 133 - KRŠKO - Tel.: 0608/21-570, fax: 20-570
KLI MA
PRODAJA-MONTAŽA