Številka 1 Pii,
Poštnina plačana r gotovini
Uprava; Nebotičnik, Gejeva ul. 1. Telefon 88-88. Cek. račun; Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak' dan, razen ob ponedeljkih ie po praznikih.
BLAS NARODA
Št. 111.
Ljubljana, sobota 16. maja 1936.
Naročnina M mesec je ji Din. Za tujino ČO Din, jjrednittvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uli« pa H. L Telefon 38-58. Rokopisov ne vračam«
Hmameemmeemeanemi
Leto IL
Sovraštvo zbuja prepire, a ljubezen prikriva vse pregreške.
. Svetopisemski pregovor.
Dnevna pratika
Sobota, 16. maja 1936. Katoličani: Janez Nop. Pravoslavni: 3. maja 1936. Timotej.
Dežurne lekarne v Ljubljani
Sobota: Mr. Sušnik, Marijin trg; Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta; Mr. Bohinec, Rimska cesta.
Vreme
Jugoslavija. Prevladuje oblač« no v sredini države, a jasno v os» tal ih predelih državo. Dež v se« verni polovici. Temperatura je padla. Kalinovih 8C, Jaša Tomič 30 C.
Napoved za danes. Pretežno jasno, le delna oblačnost, mogoče celo nevihte. Sonce vzhaja ob 4.09 zahaja ob 19.00.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, do časa do časa sonce. Temperatura se ne bo dosti spremenila.
Kino
Sloga: Na lepi modri Donavi.
Matica; Pesem gauča,
Union: Hotel Savoy 217.
Šiška: Kaj žene ljubijo.
Ideal: Viktorija.
Kino Ptuj: Nemogoča žena.
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sobota 16. maja: Gozd. Red A. Nedelja 17. maja: Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota 16. maja: Othelo. Red C. Nedelja 17. maja: Lucia di Lammer-moor. Iz.ven. Cene od 30 Din navzdol.
Borza Ljubljana, 12. maja	
Današnja	povprečna	vrednost
tujega denarja	
f hol. goldinar	Dinarjev
	29.79
1 nemška marka	17.63
* belga	7.47
J 5v- frank J angl. funt	14.29
	218.40
] am. dolar	43.88
J b- frank	2.91
1 K«.	1.88
V privatnem kliringu	
J avstr, šiling	9.20
J nemška marka _ angl. funt	12.85
	250.00
Otroški sejm ne verandi resrteiv-^cije »Zvezde« Ves pričakuje v nedeljo 17. t. m. v prav obilnem števl-’*• Razstava bo zelo zanimiva in eden Prvih poskusov v Ljubljeni, poko z alti rs<*nu občinstvu izdelke naših ma-* v starosti do 14 let. Nihče naj ne *amu<it izredne pirilike! Vstopnina , n ^ za odrasle, Din 3.— za otro-*■ 50 izžrebanih obiisbovalcev bo Prejelo praktična dprila.
Pustolovec mednarodnega halibra — Zlato mesto *— Nebeška sreča “l Vprašanje zavarovalnic — Zamrznjene vloge - hud udarec — Govorim v imenu 14.000 delavcev — 3 milijone dum-dum krogel — Cerkve gore
Mussolini grozi Evropi
zaradi gospodarskih in vojaških sankcij Vse kaže, da hoče miru s Francozi
Pariz, 15. maja. r. »Matin« piše o intervjuju svojega dopisnika v Rimu z Mussolinijem. Mussolini je izjavil:
»Nihče na svetu ne sme dvomiti, da Italija ne zeli miru. Ta mir je potreben, da more dokončati začeto delo. Jaz hočem delati za mir, ali ako nam bo kdo hotel sadove naše zmage odvzeti, ki je plačana s tolikimi žrtvami, ta mora računati z vsem našim odporom.
Tudi s sankcijami nisem zadovoljen, četudi me ne vznemirjajo več. Sankcije so pravzaprav največ pripomogle k temu, da je itali-1 janski narod vstal in tako so nam posredno omogočile popolno zmago in proglasitev cesarstva. Danes je Abesinija za vedno, popolnoma in končno italijanska«.	lr , , ,
Nato je Mussolini povedal, kaj vse je doslej naredil V Vzhodni
Afriki.
Dejal je: »Ali je mogoče, da me francoski narod, ki je Inteligenten in intuitiven, ne more razumeti? Jutri bodo prišli na oblast V Franciji ljudje, ki so za sebe namreč in ob vsaki priliki dejali, da delajo za mir. Ne dvomim, da ne bodo tega dokazali, temveč upam, da bodo delali na tem, da ne bo prišlo do razdora med nami. Imam zaupanje v njih«.	,
Dopisnik ga je pobaral radi nekih njegovih izjav, ki jih je izrekel lani v septembru namreč, da bi »vojaške sankcije izzvale taksno opasnost, da bi se lahko zgodilo, da se zemljepisna oblika karte lahko znatno spremeni« in če še danes stoji na tem stališču. Pa je rekel Mussolini: »Tudi danes ponavljam to kar sem takrat rekel o vojaških sankcijah. Dodajem še to, da isto velja tudi za pooštrenje gospodarskih sankcij. Napišite te moje besede in jih čim večkrat ponavljajte. Potrebno je, da ve zanje vsa Evropa._____________
Arabci hočejo svoje cesarstvo
Boli kritičen položaj v Palestini
London, 15. maja. Dopisnik lista »Machester Guardian« v Kairu je objavil članek, v kaierem prav podrobno popisuje, kako postaja stvarnost sen Arabcev, ki zahteva svoje cesarstvo.
V zadnjem času je zelo napredovala panarabska propaganda, ki hoče osnovati veliko federativno arabsko carstvo. V začetku bi to carstvo, ki bi mu stal na čelu kralj Vahabita Ibn Saud, obsegalo kraljestvo Hed-iasa in Nedža, Irak, Sirijo, Trans-jordanljo, Jemen in Palestino. Kasneje bi zveza stopila v posebno dr-žtvno zvezo z Egiptom. Telnja pan-arabskih nacionalistov pa je tudi, da priključijo temu imperiju tudi arabske dežele v Afriki, ki so zdaj pod francosko In italijansko oblastjo, to so Libija, Tunis Alžir in Maroko.
Jeruzalem, 15. maja. z. Arabci so sklenili, da ne bodo Izvrševali svojih meščanskih dolžnosti ter sedaj nočejo več plačevati davkov.
Danes so se Arabci zopet razburili. Nekje so namreč našli truplo nekega ubitega Arabca. To je dalo povod za demonstracije proti Židom. Povorko, ki je krenila na to po mestnih ulicah, je angleška policija v kratkem času razpršila. Angleške policijske patrolje korakajo po mestu v Šternih. Večji del Zidov se je preselil iz starega mesta v novi del mesta.
Selitev so nadzorovali policijski oddelki.
Jeruzalem, 15. maja. z. Situacija se je poslabšala. Policiji na pomoč so priskočile še vojaške čete. V starem delu mesta in v nekaterih delih novega msta je proglašeno obsedno stanje. Britanski vrhovni komisar za Palestino je poklical glavni arabski odbor na sestanek, na katerem je komisar predložil svoje pogoje glede naseljevanja Židov v Palestini. Arabski glavni odbor je te pogoje proučeval 5 ur nakar jih je odklonil. Komisar je nato izjavil, da bo vsak poizkus neredov udušil z oboroženo silo in z vsemi sredstvi.
Tajinstven sestanek s Hitlerjem
Berlin, 15. maja. 1. Sestanek med Hitlerjem in sir Ericom Phip-psom je bil posvečen nekemu obisku ene izmed angleških visokih osebnosti Berlinu. Domneva se, da bo obiskal Berlin lord Halifax. Po nekih informacijah pa sta govorila tudi glede odgovora nem« ške vlade na angleška vprašanja pa tudi glede neikih gospodarskih In kolonijalnih problemih. Nemški uradni krogi še molče. Izjavljajo le, da bo nemška vlada v kratkem odgovorila na angleška vpra. Sanja.
Francoski maršal d’Esperay, ki se te dni mudi v Jugoslaviji, je hkratu častni vojvoda naše vojske.
Glas je ljudski glas
Pomilostitve v Bolgariji
Sofija, 15 • im ja. f- Krelj Boris je pomilostil bivšega notranjega ministra polkovnika Krum Koleva in ge-neralštabnega polkovnika Kalendero-va, ki sta bil« obsojena na smrt na vešaliih, na dosmrtno ječo. Poleg teh dveh je kralj pomilostil tudi še 48 drugih obsojencev, ki so bili obsojeni potom civilnih ali pa vojaških sodišč.
Neguš se je preselil
Jeruzalem, 15. maja. z. Danes i se je abesinski cesar Haile Sela-sije s svojo družino preseki iz hotela »Kinig David« v vilo^ znanega advokata Nasis Ab Carlu s bega, ki je za časa lorda Circene-ra bil minister pravde v Sudanu. Neguš je vzel vilo v najem za tri mesece. Kam misli iti neguš po preteku teh treh mesecev, ni znano.
Obramba svobode, miru m gospodarstva
Tri točke francoske Narodne fronte
Dnevna kronika
— Kolo jugoslovanskih sester sporoča, da se akademija v proslavo materinskega dne ponovi v soboto 16. t. m. ob 17. po zelo znižanih cenah v gledališki dvorani Sentjakobčanov v Mestnem domu. Prireditev bo v prid ubogim materam in sirotam. — Rezervirajte si vstopnice, ki se dobe v Matični knjigarni in 16. t. m. od 16. do 17. pri blagajni.
— Umrli so: v Ljubljani ga. Frančiška Barll, vdova po železniškem uradniku; v Stožicab g. Anton Boka, ptfscstnik; v Trnjavi pri Gomilskem ga. Ana Korun, posestnica; v Slivnici pri Celju ga. Josipina Selič roj. Zidanšek; posestnica; v Skoci jami pri Turjaku ga. Lenčka Smucova, posestnica N. v m. p. Preostalim naše sožalje.
— Poročila sta se v Banja Luki konceptni uradnik g. Joško Suhač, doma iz Prlekije in gospodična Erna Gilmig, uradnica na finančni direkciji. Čestitamo.
— Imenovanje. Minister za promet je odobril, da posluje pri oddelku za gradnjo železnic kot izvedenec g. ing. KiodiČ Maks. bivši direktor državnih železnic. V glavnem mu je poverjeno nadzorstvo nad gradnjami železnic v Sloveniji, to je za progo Št. Janž— Sevnica Poleg omenjene gradnje, pa tuđi pri trasiranju proge Črnomelj— Vrbovsko, ki se bo v kratkem začelo. Ing. Klodič po potrebi posluje v ljubljanski direkciji državnih železnic.
— Ljubljano podiramo. Posestniki hiš ob Dunajski cesti so odpovedali strankam stanovanja, ker bodo začeli rušiti stare hiše v smeri Nebotičnik-kavarna Evropa. Odpoved velja za 1. avgust. Torej bomo navsezadnje menda res začeli zidati nove stavbe na tem prostoru.
— Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Prošnje za sprejem je vlagati osebno do 20. maja 1936 v socijalno političnem uradu Mladinski oddelek, soba štev. 43. Me stni dom. IT. nadstropje. Na prošnje vložene kasneje se ne bo moglo ozi rati. V poštev pridejo šoloobvezni otroci do 14. leta starosti, pristojni v Ljubljano. V prošnjah je navesti rojstne podatke otrok, katero šolo In razred obiskujejo, ime. poklfc in dohodke staršev, njih pristojnost, stanovanje in koliko je še nepreskrbljenih otrok v rodbini. Vsak naj tudi izjavi, koliko je po možnosti pripravljen prispevati, če ho otrok sprejet v kolonijo. Kdor dobiva za otroke posebno rodbinsko doklado, bo moral doklado celotno prispevati. Pri sestavi prošenj se je točno držati teh navodil. ker bi morali drugače prošnje zavrniti.
— Uprava Hubadove župe JPS vabi vsa pevska društvo, da se udeleže koncerta zagrebškega akademskega zbora »Mladost-RaLkana« v petek ob 20. mš v veliki) dvorani Uniiona-	Uprava.
— Odobrena je polovična vožnja po naših železnicah udeležencem kon gresa Jugoslov. fiziološkega društva in Protituberkulozne Lige, ki bo v Sarajevu od 31- meja do 2. junije Popust velja od 27. meja do 6. junije. Nadalje je odobreno 50% znižanje v0zne cene po naših železnicah delegatom poedinih odvetniških zbor nic v državi, ki se bodo udeležili skupščine v Sarajevu 31. V. in 1. VI Povlastica velja od 28. V. do 4. VI.
Ljubljana, 15. maja.
Kakor poročajo listi, se Leon Blum, vodja francoskih socijali* stov, pripravlja za prevzem trans coske vlade. Posvetuje se na levo in desno in ne brez uspeha. Po vesteh agencije Reuter se je H er* riotova stranka radikalnih socija* listov odločila za sodelovanje v Blumovi vladi. V političnih krogih trde, da Blum pri sestavi vlade ne bo imel posebnih težkoč. V glav* nem se je pogovoril že z vsemi strankami in osebnostmi, ki bodo pri sestavi vlade prišle v poštev. Težje bo pa Blum sestavil dekla* racijo vlade, v kateri bo moral pristati na kompromise z radikali glede programa bodoče vlade v notranji in zunanji politiki. Blum bo skušal brez dvoma uveljaviti v tem programu vsaj glavne točke programa svoje socijalistične st* ranke. Naše čitatelje bo brez dvo* ma zanimalo, kakšen je program Pl umove socijalistične stranke in s tem tudi program francoske na* rodne fronte, ki bo v Franciji v juniju zavladala.
Obramba svobode
Prva točka programa narodne fronte se tiče obrambe svobode. Ta točka programa, ki je pred* vsem notranje političnega zhača* ja, zahteva: splošno politično am» ncstijo, razorožitev in razpust fa» šističnih lig, strog kazenski pre gon za nasnovalce umorov in za kršitelje državne varnosti, ozd ra* vitev javnega življenja in boj pro*
korupciji z zakonom, ki prepo* mednje poslancem gotova mesta 'n funkciie v javnem življenju.
Svoboda tiska
Odpravijo naj se zakoni, ki omcnjujejo svobodo tiska. One* mogoči naj se zloraba tiska, ki e* vete in izsiljevanja. Časopisi naj bodo primorani položiti račun pred javnostjo o vseh virih, od katerih žive. Reforma tiska naj razpusti vse zasebne monopole na reklamo, odstrani vse finanč* no reklamo in prepreči usta n-iv*
1 j trnje časopisnih trustov.
Francoski radio mora vpošte vati vse politične in socijalne organizacije in jim dovoliti sodelo vanje. Zahteva se tudi jamstvo koalicijske svobode za vsakogar Zagotovi naj se pravica žensk za udejstvovanje na vsem delavnem področju.
Za šolstvo so potrebni zadost* ni krediti, pa tudi reforme. Solo*
obveznost naj se podaljša do 14. leta. Na srednjo šolo naj pridejo samo najboljši učenci. Dijakom in učiteljem jc zagotovljena svo* boda vesti z nevtralnostjo šol in vzdrževanjem laičnega značaja šolstva.
Obramba miru
Druga točka programa obsega takozvano obrambo miru. Ljud* stvo, zlasti pa delavstvo, naj so* deluje pri vzdrževanju miru, in sicer z mednarodnim sodelova* njem v okviru Društva narodov, za kolektivno varnost, za avto* matsko in solidarno uvedbo sank cij v primeru napada.
Ta točka obsega nadalje zahte* vo po splošni razorožitvi, podr* žavljenje vojne industrije in od* stranitev zasebne trgovine z orož jem Države, ki niso članice DN, naj se povabijo na sodelovanje v Ženevi, ne da bi s tem trpela ko* lektivna varnost m mir. Skleniti je treba pogodbe po vzorcu fran* cosko * sovjetskega pakta, in to posebno v Vzhodni in Srednji Fvropi.
Gospodarska obnova
Tretja točka obsega gospodar* ske reforme narodne fronte. Dvig ne naj se kupna moč naroda, za brezposelne naj se ustanovi poseben narodni fond. Delavni čas je treba skrajšati. Začeti je treba z velikimi javnimi deli v mestu in na deželi. Priboriti je treba vred* nost kmetskim pridelkom in za* četi boj s spekulanti in navijale! cen, da se s tem odstrani velika razlika med prodajo na debelo in na drobno.
Ta točka zahteva nadalje: od* stranitev spckulacijskih dobičkov pri producentih in konzumen tih, ustanovitev državnega zavoda za žito, podpiranje poljedelskih za« drug, razrešitev kmečkih kredi* tov, znižanje najemnin, ureditev kmečkih dolgov.
Ta točka programa zahteva tu* di nov zakon o bankah in akcij« skih družbah, ki morajo javno ooložiti svoje račune. Vpokojeni državni uradniki ne smejo posta* ti člani ali upravni svetniki del* niških družb, francoska banka, ki ie danes privatna banka, naj po* ttnnp državna banka.
Mere proti kapitalu
Revidirati je treba posle in do* bičke, ki potekajo iz vojnih do* bav in to v zvezi s podržavlje*

Smeh, zabava in dunajski humor!
PREMIERA vesele operete eFrtihllngsstlmmen«. — ADELE KERN znamenita dunajska koloraturna pevka-
Na lepi plavi Donavi
Szdke Szakall, Uršula Grabley, H. Thlmig, Oskar Karlivelss. Kot dopolnilo: NajznamenitejSi možje sveta in nov Ufa tednik! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri.	KINO SLOGA Telet. 2730
njem vojne industrije, štediti je treba v civilni in vojaški upravi, demokratizirati davčni sistem in si priskrbeti finančna sredstva z merami proti velekapitalu. Po< trebna je nova davčna odmera za dohodke nad 75.000 frankov let* no. Reorganizirati je treba zakon o dednem pravu in obdavčenje podedovanega premoženja in mo nopolov, najstrožje mere naj se izdajo proti utajitvam premože* nja, izvoz kapitala iz države je treba kontrolirati in najstrožije kaznovati kapitaliste, ki izvažajo svoj kapital v inozemstvo, tega je treba zapleniti.'
To so torej tri glavne točke socijalističnega programa franco# ske narodne fronte, ki so znane v Franciji pod imenom: Obramba svobode, obramba miru in gospo* darska obnova. Brez dvoma pa francoski socijalisti s tem celot* nim programom ne bodo mogli prevzeti nove vlade, temveč bodo morali pristati na kompromise na levo in desno.
še gore cerkve
Valencija, 15. meje. tg. Ekstremni elementi so v vasi Carcagente zažgali dve cerkvi in samostan. Policija je krivce aretirale in vzpostavile red.
3 milijone dum-dum krogel
Rim. 15 maja. i. Italijanski drž. podtajnik Suvich ima baje v rokah nesporen dokaz, s katerim hoče dokazati, da je Velika Brltanijia dobavila A besi ni ji 3 milione dum-dum krogel. Baje bo s tem doka' zom italijanske vlada pričela z veliko propagando Proti angleški »miroljubnosti«.
Pečina jc pobila celo družino
Madrid, 15. maja. d. V vasi La*» di v Asturiji se je zrušila neka P®-čina, pod katero je prebivala neka ciganska družina. Ubitih je radi tega 7 članov družine, dočim sta dve težje ranjena.
Starhemberg
je odpotoval
Dunaj, 15. maja. u. Kneza Stnr-hemberga ki je odpotoval v Rinb da potoži Mussoliniju svoje gorje, je spremilo na dunajski kolodvor okoli 1000 njegovih Pristašev hajmverovcev, ki so se poslovili od svojega vodje z burnim vzkli' kan jem.
Za poostritev sankcij
London, 15. maja. n. Delavsk® stranka zahteva v svoji resoiuci.1 takojšnje pooštrenje obstoječ1™ sankcij, spoštovanje mednarodni obvez in ojačenie DN. Je pa Pr° . sistemu nasilnih sankcij, Pr° tajnim vojaškim sporazumom 1 proti politiki »iz/olacije«.
Waldenegg gre v
Dunaj. 15. maja. tg. Iz dobro in formiranih krogov se čuje. da dosedanji zunanii minister Ber W. .denegg postavi len za aVS , skega poslanika v Rimu. a d°s nji opolnomočeni avstrijski t™ ster v Rimu Volkriiber pa bo P meščen y Pariz.
V času narcis
Planine vabijo
Bohinj, 15. moja
NtkZ
“P1ROSEIK-
desetletni, najboljše vrste, dobite prt start vinski tvrdki
PERO KOLIĆ — DUBROVNIK
OSNOVANI LETA 1877
kakor tudi vse ostale vrste namiznih In desertnih vin.
SKLADIŠČA : Beograd —' Zagreb — Praha.	CENE SOLIDNE.
Na zahtevo brezplačni vzorci.
Nercisno polje ob poti na Golico sega že nad Sv. Križ in vabi majniške izletnike. Spodnja koča na Golici je pripravna za večdnevno bivanje v osrčju spomladanske flore. Pot v dolino Vrat mimo bučečega slapa Peričnika vodi do Aljaževega dona, ki nudi izletnikom edinstven nedeljski oddih tik pod orjaškimi stenami Triglava. Spomlad ob Bohinjskem jezeru razkazuje posetnikom Zlatoroga in sv- Janeza ves čar prebujajoče se narave; ravno sedaj, ko še ni preveč tujcev, je bivanje tod za Ljubljančane najprijetnejše. S temno modrim encijanom in belim krokusom je gosto nastlana Velika Planina.
Skozi mlado zelenje vodi pot s koče na Veliki Planini preko doto e Dol * v Kamniško Bistrico, kjer najde pla- i ninec vedno prijetno družbo številnih pešcev, ki hodijo po novi peš- I
Maribor, 15. ma;a.
Bilo je menda meseca marca v tem letu, ko se je v nekem prvorazrednem mariborskem hotelu nastanil eleganten tujec. V prijav* no knjigo je zapisal, da je nemški inženjer, ki se mudi na zabavnem potovanju po Evropi. Seve* da so bili odličnega gosta v hotelu veseli in so mu posvetili največjo pažnjo. Pa je prišel dan. ko so mu predložili račun. Inže* njer se je pričel izgovarjati, da Še ni dolbli denarja, ki ga bo za njim pOolala neka nemška banka. V hotelu so res še počakali nekaj dni, ko pa denarja k ni bilo, so vso zadevo javili policiji, ki je elegantnega gosta opozorila, da k pri nas taka navada, da se mora račune v rodu plačevati. No, Pa je inženjer res že naslednji dan gladko plačal račun in se obenem tudi poslovil od Maribo*
poti na desnem bregu Bistrice. Krvavec je očarljiv tudi v spomladanskem odelu. Roblekov dom n« Be-gunjšoici je do 1- junija oskrbovan ob sobotah im nedeljah.
V nedeljo bodo že vozili Izletniški vlaki ter bo poset spomladanske narave mogoč ob nizkih prevoznih cenah. Lubnik, krasna razgledne točka na planine Gorenjske, je prijeten nedeljski izlet. Koča na Kremžarjevem vrhu, najmikavnejše razgledišče zepadnega Pohorja je letos preurejena; dohod iz Slovenjgradca 2 uri. Iz Prevalj ali Slovenjgradca vodi prijetna pot v planinski dom na Plešiv-cu. kjer je krasen razgled na Pohorje, Peco in Savinjske Alpe. Komur ni »sreče dar bila klofuta«,' naj ne zemudi prilike in naj se gre razvedrit v objem naših prelepih planin.
— Izleti planincev vzdolž Jadranske obale se p nično 31. maja t- 1. in
ra. Morda bi ta brezpomembna zgodbica ne bila zanimiva, da ta inženjer ni bil nihče drugi kot
.premeten
mednarodni pustolovec
Peter Karasch, ki so ga te dni izsledili in aretirali v Splitu.
Peter Karasch je res pustolovec mednarodnega kalibra, saj za njim poizvedujejo policijske agencije skoraj vseh evropskih držav. Karasch je nemški državljan, ki se klati že nekaj let po Evropi iti ki je živel sijajno na račun svo* jega »hohštaiplerstva«. V tej državi je bil doktor, v drugi pa spet upokojeni višji nemški oficir. Izdajal se je celo za
diplomiranega
uradnika
v Jugoslaviji pa za inženjerja, Id se mudi na zabavnem potovanju
trajajo do septembra. Izhodišče je Sušak. Vsak izlet tim ja 10 dni s parnikom Dubrovačke paroplovne družbe »Pel ješ ec«, ki vozi vzdolž obale v Stari grad, Rogoznico, na otok Bi-ševo, Makarska, Orebič, Dubrovnik, Kotor ter nato mimo H vam, Preko na Sušak. V krajih, kjer bo parnik pristal, bodo organizirani izleti planincev: tako na Velebit, Biokovo, Sv. lilija, Orjen, Rumo itd. Podrobne informacije daje pisarna Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4.
po Evropi. Kot pustolovec je žel odlične uspehe, saj je vedno in povsod nastopal elegantno oble* čen, a tudi njegovo obnašanje je bilo silno uglajeno. V Splitu pa je zaradi lastne neprevidnosti prišel v roke policiji, ki je razkrinkala njegov »incognito« in ga spravila za zapahe. Zanimivo je, da so pri Karaschu našli mimo drugih pustolovskih »rekvizitov« tudi dnev ni k, v katerega je Karasch zapisoval dnevne dogodke. Med dru* gim je popisal življenje v Zagrebu in Splitu, ni pa pozabil zabeležiti tudi svojega bivanja v Mariboru. Iz dnevnika je razvidno tudi, da je imel pustolvec
največ opravka z ženskami
ki so bile na elegantnega tujca kar nore. Nič drugače ni bilo v Mariboru, kjer si je na račun lah-
komiselnosti dveh uglednih Mariborčank »izposodil« večji svoti denarja, s katerim je lahko poravnal račun v hotelu. Seveda dotični dami že zaradi svojega ugleda prevare nista prijavili policiji. — Ko so Karascha vprašali v Splitu, čemu je pisal dnevnik o svojih pustolovskih podvigih, je odgovoril, da bo — ko prestane kazen seveda — objavil svoje spomine v knjigi, ki bo nosila naslov »Pustolovščine velikega pu< stolovca«. Peter Karasch je torej mimo tega še velik šaljivec.
Na lepi
sinji Donavi
Premiera dunajske operete v Slogi
Ljubljana, 15. maja
Po dolgem času zopet opereta veselega dunajskega humorja! Ta fikn, ki se je imenoval v Avstrijii in Nemčiji »Eruhltogssitimmene, nas popelje na stari predvojni Dunaj in nam ga pokaže v tedanji zadovoljni, veseli in dobrodušni dobi. »Na lepi. plavi Donavi« je tedaj čisto pravi dunajski film, kakršne gleda naša filmska publika najrajše. Spoznali bomo v njem odlično dunajsko kolomturno pevko A delo Kern. Pozna in ceni jo pa ves Dunaj in tudi mi jo bomo čislali ko jo bomo spoznali in čuli njeno prekrasno petje- Glavni adut veselega razpoloženja in vedrega humorja je v rokah starega našega znanca, komika Szoke Szakalla. Kot sluga na visoki glasbeni akademiji, kjer študiroia njegovi dve hčerki, kot oče in mati svojih otrok, je v svoji vlogi nenadikriljiv. Smeha in humorja je baš radi Szoke Szakalla v tem filmu toliko, da bo vsakdo zadovoljen in da bo občinstvo v polni meri prišlo na svoj račun.
Dopolnilni spored je tudi prav srečno izbran. Foxova kamera nam bo pokazala celo vrsto najslavnejših in najznamenitejših sodobnih mož, kar je prav zanimivo videti- Pozabiti ne smemo seveda tudi ne najnovejšega Ufinega zvočnega tednika z novostmi v besedah in slikah. Kino Sloga bo tedaj zopet zbirališče vseh ljubiteljev veselih operetnih programov-
Polovična železniška vožnja v Mursko-Soboto. Ob priliki svečane otvoritve novega igrišča SK Mure, stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniilelja, pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., dne 28. junija 1936, bodo imeli vsi udeleženci polovično vožnjo na brzih in osebnih vlakih. Potniki, ki hočejo izrabiti to ugodnost, kupijo pri odhodu celo karto in tiskovino (Obr. K. 13), s katero se bodo lahko brezplačno vrnili. Tiskovine se bodo žigosale dne 28. junije na stadionu. Gornja ugodnost velja od 24. junija do 3. junija t. 1.
rvo obletnico smrti maršala Pllsudskega so na Poljskem obhajali na moč slovesno. V Vilni so srce ve kega borca položili k nogam njegove pokojno matere med 164 njegovih padlih vojnih tovarišev k Vc ,,emu Počitku. Na sliki vidimo žalni sprevod, ki se pomika na pokopališču. V ozadje aeso krsto s
truplom maršalove matere
Pustolovec mednarodnega kalibra
Pred meseci ]e obiskal Maribor, aretirali pa so ga v Splitu
Maribor
m— Narodno gledališče. Sobota, 16. jnaja ob 20.: »Sveti Anton, zaljubljenih patron«. Zadnjič. Znižane cene. — Nedelja, 17. maja ob 15.: »Baletni na-8top otroške skupine iz Zagreba«. — Ob 20.: »Kariera kanci ista W in žiga«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
m— Obmejni kolodvor že posluje. 15. t. m. je pričel v Mariboru s poslovanjem urad obmejnega kolodvora. V prizidku pri glavnem kolodvoru so nameščenci uradi avstrijskih caiinikov, avstrijske obmejne policije ter železniških organov. Po otvoritvi obmejnega kolodvora v Mariboru .bo odprava mednarodnih vlakov precej pospešena. Poslovanje avstrijskih organov v Lipnici in Špilju je bilo s 15. majem ukinjeno.
m— Ciril-Metodova družba, podružnica v Mariboru je imela preteklo sredo v Narodnem domu občni zbor. Moška podružnica šteje 375, ženska pa 865 članov. V preteklem poslovnem letu je bila glavna pažnja posvečena gradnji šole v Gradišču tik ob meji Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen odvetnik dr. Ferdo Lašič, za podpredsednico pa gdč. Lo-benweinova.
m— Z regulacijo kralja Petra trga bodo pričeli v kratkem. V četrtek se je mudila v Mariboru komisija tehničnega oddelka banske uprave, ki si je načrt regulacije po predloženih načrtih mestnega gradbenega urada ogledala na licu mesta. Prav tako so bili komisijsko proučeni Glavni trg in Zrinjskega trg. kjer se predvideva potrebna regulacija
m— Zopet samomor. Na Plaču so našli na skednju obešenega tamkajšnjega posestnika 60-letnega Ivana El šnika. Bil je že mrtev. Elšnik si je izbral prostovoljno smrt zaradi težkih gospodarskih razmer, v katerih je živel zadnje čase.
m— Dr. Senkovič ponesrečil. V četrtek dopoldne se je namenil z motornim kolesom v Gradec mariborski odvetnik dr. Zdenko Senkovič. V prikolici se je z njim vozila še njecova sestra Vlasta Na nevarnem vildon-škem klancu blizu Vil d on a pa je dr. Senkovič z, vozilom po nesreči treščil v nasproti vozeči tovorni avto. Su nek je bil tako močan, da je dr. Benkoviča vrglo iz vozila in si je pri padcu zlomil levo nogo ter hudo poškodoval glavo Manjše poškodbe jo pri karambolu zadobila sestra Vlasta. Oba ponesrečenca so takoj preneljali v Gradec. Poškodbe dr. Benkoviča niso nevarne.
m— Kino. Grajski:	»Neporočena
Žena«. — Union: »Sto dni Napoleon«.
Cclie
c— Ko je lezel na kozolec po krmo 81-letni Jože Kukovičič, hlapec v rudniku Buda jama v Sp. Rečici pri Ivaškem, se je zlomila deska. Padel je na tla, pri čemer si je zlomil levo roko in dobil tudi hude poškodbe po glavi ter se zdravi v seljaki bolnišnici.
e— Umrl je v Zagrebu v sanatoriju »Merkur« v sredo 87-letni Josip Korber, kleparski pomočnik iz Celja, Gosposka ul. 17. Pokojnik je bil dobil hude poškodbe že 30. septembra 1634. pri znani avtomobilski nesreči, pri čemur je postal žrtev Jernej Vengust, man gasilec. N. v m. p.!
c— Nogomet. Ob otvoritvi prenovljenega in povečanega igrišča SK 0-limpa v Gaberju, bo v nedeljo od 16.45 na Igrišču, zanimiva prijateljska tekma med SK Ljubljano in SK Olimpom. Ob 15.30 pa bo predtekma mladinskih moštev Atletikov in Olim-
Druga plat zvona
Pojasnilo mariborski javnosti
Maribor, 15. maja , V »Po-nedeljskem Slovencu« od 11. maije 1936 je izšel pod napisom »SSK Maribor sc je poslovil od svojega igršča« članek, ki skuša v hujskaškem temu vzbuditi nerazpoloženje javnosti proti sokolskemu društvu Maribor-matica. Ker vsebuje članek celo vrsto neresničnih trditev, smatramo za potrebno, pojas mi ti mariborski javnosti zadevo novega sokolskega telovadišča v pravi luči. — Sokol Mari bor-matica je zaprosi 1 mestno občino mariborsko že leta 1932, da po poteku najemne dobć s I.SSK Mariborom da prostor v Ljudskem vrtu v najem Sokolu Maribor-matica-■— I.SSK Maribor se je namreč že ob podelitvi teniških prostorov v Ljudskem vrlu na p ra m mestni občini mariborski sam zavezal izprazniti nogometno igrišče po preteku najemne dobe, to je koncem leta 1933. Zato je bil Sokol Maribor-matica upravičen zaprositi za prostor. Prisiljen pa je bil k temu, ker je njegovo dosedanje letno telovadišče le začasno, ker se ima preko njega po regulacijskem načrtu v doglednem času podaljšali Gregorčičeva ulica, ne glede na to, da je prostor za veliko število članstva in mladine kakor tudi za vežbanje lahkoatletskih panog premajhen. Izključeno je bilo, dobiti v območju društva, t- j- na levem bregu Drave, drug primeren prostor, ki že z oziram na stotine dece, ki vež-ba v Sokolu, ni smel biti preodda-Ijen- Na podlagi te prošnje je pri mestni občini bila anketa prizadetih društev z zastopniki mestne občine, ki je uvaževala te razloge in priznala upravičenost prošnje Sokola Maribor-matica. Pogajanja glede prostora po se zavlekla do 1. 1934, ko se je
med Sokolom Maribor-matica, I-SSK in mestno občino mariborsko dosegel sporazum, po katerem je oddala mestna občina mariborska prostor v najem Sokolu Maribor-matica. I.SSK Mariboru pa je poleg drugih ugodnosti v kritje investicij pni znala vsoto Din J20.000.—. Docela neresnična pa je trditev, da bi bil Sokol Maribor-matica prejel kak znesek. Poleg tega se je I.SSK Mariboru zagotovila souporaba prostora do 31. decembra 1936. Na prošnjo L SSK Maribora je podpisana uprava koncem leta 1935 iz lastnega nagiba podaljšala la rok do 15. maja 1936, tako da sc do-sedaj ni moglo pričeti s preurejeva-njem prostora. — Trajna souporaba pa ni mogoča že radi tega, ker se mora prostor, da bo služil svojemu namenu, z napravo tekališča, igrišč in drugih naprav preurediti tako, dti se za nogomet ne bo mogel več uporabljati.
Iz tega je razvidno, da je bilo postopanje Sokola* Maribor-matica vseskozi korektno in da je društvo šlo tudi I.SSK Mariboru na roko kolikor je bilo mogoče. Kar se pa tiče očitkov napram mestni upravi in »kulturno narodne sramote«, ki je v tem, da je dobil prostor Sokol in da se je s tem. napravil dostopen stotinam sokolske mladine obojega »spola za sistematično lelesno vzgojo ter ne le nekaj moštvom za eno igro, pripominjal no še. da bo stal na lem mestu mariborski Sokolski dom kot trajno svetišče nacijonalne misli, kar je omogočila s svojo odločitvijo prejšnja mestna uprava, za kar ji moramo biti v6; narodni Mariborčani hvaležni. — Uprava Sokolskega društva Maribor-matica.
Vprašanje zavarovalnic
Celje, 15. maja.
Ker imajo zavarovalnice pri izvrševanju svojih nalog neprimer* no mnogo kompliciranih točk, katere se krijejo z zakonskimi določili, se večkrat dogodi, da mora zaradi netpoučenosti o zavarova« nju marsikdo na sodišče, kjer ima priliko spoznati marsikako svojo napačno trditev, pri čemer mu seveda nalože še nepotrebne stroške. Ker se taki slučaji ponavljajo večji del s kmetskimi in delavskimi zavarovanci in srednjimi sloji sploh, ki nimajo v tem pogledu prilike za pravilen pouk, bo prav, da navedemo slučaj, ki se je pred dnevi razpravljal na s reskom sodišču v Celju.
Vprašanje nasledstva
Posestnika Arzenšek Franc in Frančiška iz A-rjevasi sta bila sklenila* z zavarovalno družbo »Vardar«, zavarovalno pogodbo tako, da bi premija v znesku 12-1 Din zapadla v plačilo 15. aprila 1935. Med tern pa so se družbe »Vardar«, »Herceg Bosna« ter »Triglav«, katere so bile delniške družbe, fuzionirale (združile) v ime »Zedinjena zavarovalnica d. d.« ter je bila taka združitev odobrena od ministrstva za trgovino z odločbo od 22. maja 1934. Po določbah trg. zakona pomeni fuzija združitev dveh ali več družb
v novo družbo tako, da stare družbe z momentom fuzije popolnoma prestanejo in stopi na njih mesto nova fuzijonirana družba. Ker o združitvi omenjenih zava« rovalnic po s. Arzenšek Franc im Frančiška nista bila obveščena, to je, da nista vedela, da je bila nova zavarovalna družba prevzela zavarovanje od družbe »Var« dar« in sklicujoč se. da nista sklenila zavarovalne pogodbe z novo drtižbo, temveč z »Vardar«, sta plačilo zapadle premije 124 Din odklonila. — Ker so zavarovalne pogodbe na strani zavarovanca osebnega značaja in je bistveno, da zavarovanec ve, s kom ima opravka, torej s kom je sklenil zavarovalno pogodbo, je bilo tre« ba rešiti važno načelno vprašanje nasledstva.
Potreba pouka
Združitev zavarovalnic Vardar, Herceg Bosna in Triglav, je bila protokolirana s sedežem firme v Beogradu z dne 5. junija 1934., v Ljubljani pa, kjer je podružnica, s sklepom od 31. januarja 1935. V Službenih novinah je bilo objavljeno 9. junija 1934., v Službe* nem listu pa dne 13. februarja 1. 1935. Tako združitev se sme izvesti z dovoljenjem nadzorstvene . oblasti, katero se more izdati šc-I le tedaj, ko se izkaže, da se vse
obveznosti napram zavarovancu vzdržujejo neprikrajšane in so tu* di vse pravice zavarovancev v bodoče zavarovane. Radi tega, ker ima po zakonu oblastvo dovoliti fuzijo — in to po točni in zakonito predpisani preizkušnji, s čimer se pravice zavarovancev zasiguraijo, zakon o zavarovalni pogodbi v tem slučaju namenoma ne daje zavarovancem pravi* ce do odpovedi.
Ker torej temelje spremembe zavarovalnic na zakonitih določilih in so itak take spremembe odvisne od odobrenja državne ob* lasti, je sodnik ugodil zahtevku fuzioniranih zavarovalnic in toženca, to je Arzenšek Franc in Frančiška sta dolžna plačati Zedinjeni zavarovalnici d. d., filijal-ni direkciji v Ljubljani, premijo po 124 Din s 6 odstoti. obrestmi od 15. aprila 1935. dalje ter 135 Din pravdnih stroškov — vse v 15 dneh pod izvršbo.
Iz gornjega slučaja, kakršnih je pa silno mnogo, se vidi kako sila potreben bi bil pouk, ki pa ga našim zavarovancem nihče ne nudi, vsaj pravilno ne!
Na ribjem trgu
Ljubljana. 15. maja.
Ribe. ribice, žabe raki! Oglejmo si jih malo! Uboge živalice! Kje so lepe urice, ko ste se brezskrbno in živo podile Po bistri vodi? Oj vi nenasitneži! Zakaj nas ne pustite v miru?
Kako je bil obiskan naš ribji trg? Srednje. — In cena? — Prisluhnimo pri kupcih, pa bomo takoj zvedeli!
Gospodinja t Grozno so ribe danes drage! Jaz jih samo gledam. — Gledam jaz tudi! Ko bi imel človek dovolj »pešk«, bi še šlo! Sardele so 'po 16 Din kg. Skuše po 28, riboni 32, ugor 36. No, pa so jih dobro Prodajali, posebno sardele in skuše se bodo lepo cvrle v ljubljanskih ponvah!
Sladkovodne? Smuč 26, ščuke 18 in 22, postrvi 42, klin 16 in ameriške postrvi šarenke. ki so se pri nas zelo razmnožile in jih povsod goje so tudi zastopale ribji rod na trgu. Ribogojstvo Iz, Dragomelj: Postrvi 40, ščuke 20. belice 10 in lipani 30.
No, pa naši fantje iz Črne vasi in kmetice iz Kamnika so kaj dobro založili trg z žabjimi kraki. Manjši kraki 4 za dinar, a večji so se dobili po 50 Para. In kon* kurenca mora tudi biti. Čujmo: »Žabice, žabice! Pet z a dinar!«
Gospodinje so pridno kupovale. Ta ribe, ona krake, pa tudi na Auerspergove rake z jezera so se spravile. Prodajali so jih po 4 Din, šli so pa bolj slabo iz cekarja v kupčeve roke.
Upajmo, da so bili prodajalci zadovoljni, n ljubiteljem mrzlokrvnih živalic, ki se bodo še z njimi sladkali, želimo dober tek!_____.

Hčerka: Jaz te ne razumem, mama, kaj imaš proti mojem11 možu? Ati ni včeraj in James te* bi na ljubo igral klavir?«
Tašča: »Da, žalno koračnico, ko sem prišla, in veselo koračnico, ko sem odhajala!«
»Nekdo mora poveriti vaš 1>0,L|' pis. Ali nimate nobenega P1"1!® L
Ija v mestu?«	n,učni
»Nobenega, - m sem davem
eksekutor.«
36 let plodono snega dela
Za napredek našega trgovstva
Ljubljana, 15. maja. Značilno, jo, da imajo zadnja leta vsi občni zbori stanovskih in splošno gospodarskih organizacij močan so-cialno-gospodarski povdarek. Vse to jasno men na dejstvo, da je naše gospodarsko življenje v težavah in krčih. Splošno je znano, da se tudi trgovski stan nahaja v prekarnem položaju, ki ni niti malo zavidljiv. Statistika trgovskih obratov v Sloveniji je čedalje žalostnejša, bilanca našega trgovskega uspeha čedalje bolj pasivna. Poleg svojih dnevnih skrbi posveča zatorej trgovski stan ves svoj trud samoobrambi in težki borbi za
obstoj.
„Merkur" zvesto na straži
V tem duhu je izzvenel tudi sinoč-ji občni zbor najstarejše in zaslužne trgovske stanovske organizacije, trgovskega društva »Merkur«, ki ga že <lolgo vrsto let vodi s spretno roko neumorni predsednik dr. Fran Win-discher. Občnega zbora se je udeležilo članstvo, ki jo domala napolnilo dvorano Trgovskega doma. Iz obsežnega predsedstvenega poročila predsednika g- dr. Frana Windischerja posnemamo najznačilnejše odstavke, iz katerih je razvidno, kako borbo vodi trgovski 8tan za svoj obstoj in kako že dolgo vrsto let stoji društvo »Merkur« zvesto na straži za interese trgovstva.
Skrbno je treba obračati dohodke
Samoposebi se razume, da se tudi v trgovskem podpornem in organiza-tomem društvu »Merkur« odražajo posledice splošne gospodarsko depresije. Silen razmah organizacije precej ovirajo neugodni gospodarski časi. Vprav zato je treba z vso pazljivostjo in skrbnostjo obračati skromne dohodke, ker se da edino na ta način vzdržati v društvenem poslovanju Potrebno ravnotežje.
»Zamrznjenost44 vlog
— hud udarec
Denarna nelikvidnost je hudo pri-^ulela tU(]; na&0 podporno društvo. Takozvana »zamrz.njenost« vlog je tljdi nam znatno otcžkočila poslov% nje. Nad trideset let smo skrbno šte-dili, varčevali in po drobcih zbirali, kamen do kamna... Splošna nelikvidnost je pa položila svojo morečo toko na te naše prihranke, tako da ne P^oremo priti do potrebne gotovine.
so svojo sile napenjamo, da vzdrži-1,10 kljub temu hudemu udarcu.
Padajoča tendenca članstva
. članstvo našega društva scstavlja-1° trgovci in trgovski sotrudniki, n'°d njimi je kriza najtežje prizadela z asfi podeželske trgovce. Skrbi pol-nfi čase pa preživljajo tudi trgovski Pomočniki in sotrudniki, nekateri ce-0 tako. da jedva zmagujejo za članarino. Veliko si sicer prizadevamo,
*'l se naša armada članstva ne bi 111 1 za enega člana zmanjšala, vendar oramo na žalost ugotoviti, da kaže-1° poslednja leta padajočo tendenco.
Od ledine do plodne njive
rez posebne hvaleželjnosti je tre-dr J*.11 tcm mpstu teči, da si je naše v lL. vo 8teklo v času svojega delo-nrnT,trajne 7as,uffe za razvoj in na-vtre?VBkeea 8,anu- Ze 0<1 svo-tre-n ,, toja čvrsto stoji na straži za b vske stanovske interese in e po- |
sebno vnemo budi med članstvom stanovsko zavest in čut solidarnosti. »Merkur« je oral med slovenskim trgovstvom trdo ledino, ki jo je s 36 letnim delom preoral v plodno njivo, na katero je danes ves slovenski trgovski stan lahko ponosen. Bodisi da se je naše delo tikalo strokovne izobrazbe, ali stanovskega tiska, ali organizacije kot take, vselej je zasledovalo zgolj en sam cilj: napredek slovenskega trgovstva. Pribiti pa je treba na tem mestu tudi dejstvo, da je vse naše prizadevanje imelo splošno narodni značaj, ki se je zlasti izražal v gospodarski osamosvojitvi našega trgovstva. Na tem polju je delo zahtevalo mnogo energije in borbenosti, kar lahko vsakdo, ki je služil enakim ciljem, potrdi.
Socialna služba trgovstvu
Že ob pričetku svetovne vojne je bila naša organizacija na viški svojega razmaha. Po deželi, trgih in mestih Slovenije je razpredla svoje mreže dosti na gosto, da smo mogli v strnjeni fronti čuvati koristi slovenskega trgovstva. Se lepši razmah pa je doživela po osvoboditvi. Iz nje je izšlo nešteto pobud in krepkih podpor za splošen razvoj in napredek trgovstva. Z ustanovitvijo še drugih trgovskih organizacij so bila naša vsestranska prizadevanja sicer nekoliko razbremenjena, pa smo se zategadelj skrbnejše posvetili starostnemu zavarovanju in preskrbi onemoglih m ostarelih članov in trgovskih uslužbencev. To socialno delo je brez dvoma imelo lepe uspehe, zlasti še, ko se je članstvo oklenilo tega smot-ronega dela. Svojeas je članstvo v dobi razmaha trgovine računalo, da si prej ali slej lahko postavi svoj samostojen obrat, ki bi že sam po ' svojem položaju jamčil, da bo njegov gospodar na stara leta užival v miru sadove svojega dela. Odkar pa leži na vsem. našem gospodarstvu peza krize in je prišel trgovski stan v težave ter se trgovski obrati čedalje bolj krčijo, odtlej članstvo spoznava, da si bo le težko priboriti samostojen obrat. !n prav zato je postala ideja starostnega zavarovanja in preskrbe toliko močnejša, in meri na obvezno zavarovanje. S smotrenim delom se
bo dalo zadovoljivo urediti važno vprašanje starostnega zavarovanja, pri čemur mora seveda zlasti sodelovati naša zakonodaja.
Službena posredovalnica
Posebno socialno službo je organizacija vršila s takozvano službeno posredovalnico, kjer se je osredotočalo delo za preskrbo služb in mest. Gospodarji in uslužbenci so se jako radi obračali na to našo posredovalnico. ki je avtomatično urejala in razporejala mesta v splošno zadovoljstvo. Zadnja leta je velik naval zlasti s strani uslužbenstva, žal, da, je tako malo mest na razpolago.
Svobodno ali dirigirano gospodarstvo?
Ce še za zaključek bežno premotri-mo, kako je šel razvoj trgovine v zadnjih letih, je treba reči,, da ta razvoj trgovstvu ni prinesel zadovoljstva Razmah trgovine in prometa čedalje bolj krčijo vsejake ovire. Dirigirano gospodarstvo ni prineslo obetanih uspehov, zato je razumljivo, če se vedno znova pojavlja klic po svobodnem prometu in trgovini. Prejšnje svobodno delo je ustvarilo tako v socialnem in kulturnem ter gospodarskem oziru mnoge vrednote in splošne blagostanje. Tiste čase je bilo dosti podjetnosti in tveganja in nihče ni čakal na pomoč raznih gosposk. Danes je priljubljeno	geslo: vzeti
kupčijo, promet in trgovino ter produkcijo iz rok podjetnikov in gospodarjev ter jo prepustiti raznim gosposkem. Primeri pa dokazujejo, da se tak način ne obnese. Uspešno more voditi gospodarsko življenje le izvrsten, aparat. Življenje našega trgovca je danes silno zaskrbljeno, pa je kljub temu še vedno razširjeno mnenje, da živijo trgovci v blagostanju. To je zmotno naziranje in ga je treba pobijati. Trgovskemu stanu je treba v borbi za obstoj pomoči tudi s strani oblasti in vse javnosti, ki ji trgovski stan služi po svojih najboljših močeh.
Izčrpno in bogato poročilo predsednika sta nato izpolnili podrobneje še poročili tajnika g. Antona Agnole in blagajnika g. Josipa Kreka. Vsa po- | ročila so navzoči člani sprejeli s top- j Um priznanjem.
Slika z ulice
Ljubljana, 15. maja.
Čas: danes opoldne. Kraj: pred glavno pošto. Vse križem beže ljudje, često niti kam ni stopiti ter bi človek moral najmanj zle. sti na tramvajski vod nad cesto, če bi se hotel ogniti vsem neprili-kam in nesrečam, ki prete na mimoidoče. Po Prešernovi pride pre-prosta ženica. V eni roM košarico, Bog ve, kaj prida ne more biti v njej, v drugi dežnik. Vremena so dandanes tako Presneto muhasta, da res človek ne ve, kdaj bo dež in kdaj sonce. Pred oglom hipoma postane, velika množica jo je zmedla, ne ve ne kod ne kam? Rada bi preko ceste, pa si ne upa v to vihro veleprometa. Kaj naj torej napravi? Mimo hite najraz. ličnejši gospodki, nihče nima smisla za ubogo starico, saj smo mladi, ni nam še treba misliti na sta' rost in onemoglost.
Na sredi stoji stražnik. Hladno, krvno urejuje ves ta dirindaj, avtomobili beže mimo njega. Marsikoga bi zbegal ta promet, samo njega ne. Zagleda starico. Hitro je pri njej. Sedajle jo bo vprašali kaj dela tu. Ne, ni bilo tako.
— Mamica, bi radi čez cesto?
— Oh, seveda, gospod stražnik — nekam boječe odgovori mamka. Boji se moža postave, ne more si razlagati te prijaznosti. Poprime se stražnika pod roko in korakata lepo čez cesto. Na drugi strani se mu mamka lePo zahvali. Stražnik se vrne na svoj položaj sredi ce* ste ter zopet zavzame pozo »urad. ne osebe«.
Če bi stražnik zagrešil mogoče kako trenutno nepravilnost, bi se zgražalo najmanj pol ljubljanskih meščanov, za ta čin vljudnosti in prijaznosti se pa še zmenili niso. Naj mu bo s tem dano vse zadoščenje ter hvala. Tako je prav, le na ta način bomo dobili v zunanjem svetu ves tisti ugled, ki nam je potreben.
. Odobrena je polovična vožnja po
naših železnicah članicam Kola juo-slovanskih sester, Odbora kola srbskih sester, Narodne ženske zadruge in Dobrodelne zadruge Srbkinj, ki se bodo udeležile svoje skupščine v Beogradu od 17. do 19. V. Popust veljal od 15. do 19. maja 1936.
Naivec ja evropska svečarna v Gnodi na Nizozemskem je pogorela. Pri tem požaru je bilo uničenega poldmg milijon kilogramov glicerina. Na sliki vidimo strahotni nočni požar, najvecji, kar jih zadnje čase
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	115
Jackovi pomagači so bili neprimerno bolj odporni kot Manir er a, in so spretno plezali navkreber ne oziraje se prav nič na stezo, doti m je Mamula hitela po stezi, ki je bila mestoma zeio vijuga* sta, razuaiija je postajala čidalje manjša . . .
Java je obstat.
»se nukaj tr motkov, pa jo bodo imen«, je p, „pom.nrl proti tli. ki je vsa zasopia Stara poleg nje* ga, opazovane ta divji lov.
tla je viuela, kako je Tom ie č.stu bizu Manuele, tedaj pa sta <.oa izg.mla za nekim ovinkom. Zuaj je tudi opazila vodopad, ki se je penil v globino in potem kot žvho eč potok hitel proti Hudsonu.
Čeprav e Iviia razdalja precej Velka, 'e tla opazila, da vodi prutu t ga slapa ozka brv.
Od gj-jze e ostrmela, ko je se* daj zagledala Manuclo, ki se je že po avila na brvi — zdrknila --s ■ izkušala obdržati — v istem h pa pa že z gre zn im vzkrikom so-ir ogla vila v prepad . .
th j c omedlela. Jack jo je dvi-gri ■ na svod močne roke in 'o p nes.l nazaj na .Tern''’. Ko pa s- se n “envi pomagači vrnili, jim e ukazal naj poiščejo Mann* el'n t n vri'o :.n io pokointejo ob p Vn’m . .
•T'n'.n le" žalostno končala Ma-P" 1 terda "e maščevala ne* srečnega m.o'-n-’.'-:- F"ancesca, ki je <o~.-u <srfi'rt or! Manuctno roke.
V VLAKU.
ij.iu e /..ovUj z j uta au. soz, avv.s.vo oo reki HuuSun j. /- oi vin* iz A.baiiyja v Chr cagw.
vlasvm »u ». pet.ali tudi pot* ■nnti s ,terorja’. V salonsikem vozi -o dooiit prijetne prostore in z. a. so u.vujtni sloneli na blaži* min m ntuič; zrli skozi okna.
V salonskem vozu pa so bili tuo drug. po in ki.
Na naspro.nem koncu sta sedala dva elegantna vamkecia. kate* rima se je na obrazu poznalo, da se ne pečata s posebno čednimi pasli.
Izgiccaio je, kot da se sploh r.e menita za sopotnike. Ves čas pa -.a živahno nekaj klepetala.
Atk n s je skomignil z rameni: An er ean k ušesu tovariša n sc poigraval s težko zlato verigo, »ka praviš o tehle treh damah?«
»Isto kot ti, dragi Waitson!« se je namuznil mlajši.
»Tako? — Hm! — AH s,e ti ne zd:. da lahko na mah postaneva bogata? Le oglej si to pikantno plavolasko.«
»Isto misi'm tudi jaz. Pa oni dve tudi' msta kar tako«.
»Saj vidiš na 'prstanih, da sta že 'vročeni.«
»’ •' potem? To je še bolj i lite rc. .n no!«
»rrav imaš. Toda s tem, da jih občudujeva, ni nama prav nič pomagano. Ra'ši premisliva, kako b; prišla do njih.«
A tki s je skomigni1! z rameni:
»Ne bo šlo tako lahko. Zaen* krat sploh ničesar ne moreva po-kr eni Iti, ker potujejo samo do Cliieaga.«
»Tam ne bodo ostali. V Alba* Jiyju sem bil slišal, ko so pov-
praševali za pacifično železnico, gotovo bodo potovali dalje.«
»Hm, to bi bilo kot nalašč. Po* tem bi nama lahko pomagali naši ljudje. Iz Cliieaga jil lahko ob* vestimo!«
VVatson je skrivaj poškilil proti ženskam.
»Z njihovimi spremljevalci bo* mo kaj hitro lahko opravili. Vsi so precej piškavi, eden pa je celo bolan«.
»Kaj praviš Atkins, ali so to Američani?«
»Ne. Angleži, saj se jim pozna po govoru.«
»Tem boljše za nas. Z njimi bomo še lažje odpravili, kot z Američani. Samo da bi vedel kam potujejo.«
Med njimiim pogovorom je pri* šel sprevodniik, katerega je Tom pričel povpraševati o železniških zvezah proti Tuoksonu v Arizoni, kj je bila končna postaja in od •koder bi morali potem z vozom dalje, da pridejo do svojega nc* veva posestva.
Oba Američana sta ves čas pozorno prisluškovala in ko je spre* vodnik odšel, sta nadaljevala svoj tihi razgovor.
»Ah si slišal, Atkins?« je zašepetal VVatson.
»Sem. Potujejo v Arizono. To je krasna priložnost, katere ne smemo kar tako izpustiti iz rok.«
»Seveda ne. Vrag naj me vza* me. če mr" sl im kaj takega.«
»Ne vem, kako bo. Če ostanejo v Tucksonu. potem sva se vese* lila prezgodaj«.
»Misliš? No. dokazal ti boni, da se da v Tucksonu marsikaj izpeVati. Treba bo samo spretno* s ti ;n previdnosti', pa gre.«
»Priznati moram, da se dobro razumeš na take stvari, toda spretni bomo pa morali biti ko sto vragov!« je odgovori! Atkins in zvito pomežiknil VVatsonu.
»In če dobimo ženske v roke, potom —«
»Jih odpeljemo v Mehiko in dobro prodamo!« je dokonča! sta* rec Atkms !n se široko zarežal.
»Hm. Koliko pa računaš, da bomo dobili zanje?«
»Naiman- sto tisoč dolarčkov, je malomarno odgovoril Atkins.
»In če niji-ovi spremljevalci dvignejo v Tucksonu prevelik hrum?«
»Hrup? Ho. Watso,n. ali smo tako nerodn'? Nobenega hrupa ne bo. ker um bomo zaprli usta — za vedno!«
Wntson 'p zdai zadovoljno pri* v:imai' in oba lomova sta šr da-)'> živahno Šeoetata m kovala tomn° naklone n-ofi nič hudega slutečim s ono trnkom.
POGODBA.
Minilo je neka! dni.
V	čakalnicah pacifične železnice v Chicagu so se drenjali poit-nifci, ki so odhariali proti zaipadu.
V	neki čakalnici prvega razrc* da sta sedela tudi oba nam že znana ptiča VVatson in Atkins.
»Kdo bi si mislil kaj takega# VVatson?« je razburjen rekel Atkins. »To je tako srečno naključ* je, da si kar ne morem misliti, da le res.«
»Tudi jaz sem bil iznenađen, ko sem v hotelu zagledal name-
sto treh — pet žensk. Ampak go* tovo imajo še kakega spremljevalca?«
»Kaj poitem? Edini, ki bi nam bil lahko nevaren, je tisti orjak, ki jih je tu pričakoval. No — do* bra kroglica — pa je opravljeno.« potem pa je VVatson pripomnil:
»Veš kaj Atkins? Ves čas mi že hodi po glavi misel, da sem že nekje videl tistega orjaka. Vrag vedi, kje. Zdi se mi, da nekje na zapadu.«
»Pusti te neumnosti. Rajši glej, če boš kje videl Diaza«, ga je osorno zavrnil njegov tovariš.«
»Kaj? Ali bo on potoval z nama?«
»Seveda«, je kratko odvrnil Atkins. »On ne kupi mačka v Žaklju — najprej hoče videti, za kaj gre. Ali se izplača ali ne?«
»Kaj pa, če jih ne bo hotel od* kupiti?«
»Ne bo hotel? Takih žensk on sploh še videl ni! — He, pa še globoko bo moral poseči v svoj žep in rečem ti — posegel bo.«
»Evo ga. tamle prihaja!« ga je onozoril Natson.
Zlato mesto
Johannesburg, glavno mesto Trans.vaala (Južna Afrika), se pripravlja na proslavo svoje pet« desetletnice. V juniju 1886 je bi* lo to mesto ustanovljeno kot na* selbina iskalcev zlata. Ustanovitelj je bil Anglež George VValker. Ta je nekega dne jahal čez ozem* lje, kjer leži zdaj mesto, takrat pa je bila to pusta planjava, in tedaj je njegov' konj s kopitom razbil kamen, ki se je VValkerju zdel čuden. Ko ga je preiskal, je našel kepo zlata.
To je bila prva najdba zlata v Transvaalu in vest o tem je privabila v deželo kmalu na tisoče ljudi iz vseh delov sveta.
Danes je Johannesburg moder* no velemesto, ki ima nad milijon prebivalcev. Že 1. 1907 so predstavljale najdbe zlata vrednost 27 milijonov angleških funtov. Lani sta dve največji zlatokopni družbi plačali 10 milijonov funtov davka.
Letošnja petdesetletnica pa predstavi d že višek razvoja Johannesburga, kajti na podlagi ocenitev premor e io njegove zla* te žile samo še kaka 2 milijona funtov zlata, ki ho izčrpano na;ka s ned v nadaljnjih 50 letih. Stoletnica Johannesburga bi utegnila torej na'ti ž» iimfra;oče mesto.
Astrološka napoved
za 16. maj
Ta dan je naklonjen vsem, kar je v zvezi z duševnostjo, torej predvsem umetnosti in ljubezni. Umetniki bodo imeli danes uspeh tako v pogledu dela kakor v po* gleda eksistence. V zakonskem in ijubavnem življenju se bodo ublažila nesoglasja tam, kjer je mošiki ali ženska finejše narave; kajti na take' narave so danes močni vplivi hrepenenja po liair* moniji, po duševnem zbližanju in razumevanju. Osebe z miediialm* mi lastnostmi, zlasti ženske bo* do danes zelo občutljive. Za vse metode zdravljenja, kjer igra vlogo sugestija, magnetizem itd., je danes ugoden dan.
Glas Ima prijatelje
Glas ima sovražnike
Iz domačih gajev
ANTON OCVIRK:
Pomladne teretne
Povsod je tesno, vse molči In čaka.
Lijo na dušo molka vodopadi,
kot mavrica se žalost v njih pretaka.
In zapuščeni dnevi so v spomladi.
Le šum dreves me prebudi ponoči.
Še mesečina joče po navadi.
Preglasnih pesmi duša ne razloči. preveč jo je raztrgala samota in kot obok nad njo se bridkost boči.
Preštevam v gozdu zapuščena pota in mislim v strahu na noči brez spanja Kako boli razbitih ur praznota.
Le sredi vetra je skrivnost brezdanja, vonj las prinaša in budi spomine.
V njem slišim ust nevidnih šepetanja.
Umre večer in znova jutro sine, prinese novih hrepenenj odmeve in novo grozo sredi te tišine.
Ne štejem več noči, molčim vse
dneve.
*
Anton Ocvirk je bil rojen 23. maja 1907. v Zadobrovi pri Celju. Težišče svojega ustvarjanja je po stavil Ocvirk v kulturo forme in podobe, sicer pa mu je lastno glo* boko seganje v človeško misel* nost.
Zdrav duh v zdravem telesu
Tečaji fiziološke telovadbe so se pravkar pričeli
Ljubljana* 15. maja.
Na ta način je s tečaji fiziološke telovadbe omogočeno tudi onim, čijih telesni ustroj in zdravstveno stanje zahtevata za nje individualno tn posebej prilagojeno vežbanje, da so deležni telesno vzgoje po svojih sposobnostih in dejanski potrebi. S pomočjo fiziološke telovadbe se Pri zdravem organizmu izboljšajo splošni pogoji za pravilno delovanje zunanjih in notranjih or ganov ter psihičnih lastnosti, isbo-tako pa se z uspehom uravnava telesna teža, odpravlja manjše organske hibe zunan jih in notranji organov, kakor drža telesa, funkcije dihalnih in prebavnih organov. se vzgaja volja, pridobiva mozavest in s tem veselje do deta in do življenja.
Tečaje vodi po metodah modernih fiziologov priznan strokovnja* in pedagog s sodelovanjem zdrnV nikn. Ker stoji vodstvo tečaj« nia stališču da tečaji s svoj1 uspešnim delom dokažejo sv0-upravičenost, se bo delalo dos e -no na utrjenem programu bj stalni kontroli državnega bigo . skega zavoda, kateremu je strstvo prosvete Poverilo nad
še v higijenični in opremi rdnici državne učiteljske esljevi cesti ob torkih 1
i. Za dame ob četrt na sedem,
ospode ob pol osmih se dobe vse
fijizwflfi s niatelii
O tem In onem
Ljubljana, 15. maja. Intcligentniku na deželi, ki Študira ljudsko dušo in nam piše:
»Kaj danes noš človek misli in čuti, to »poznava samo Usti, ki med ljudstvom živi in ki ne presoja tega * kakega enostranskega ali pa stran-
«^§4»
■wie* *ja dkSEb. K -M i
e
Možu na Dolenjskem, ki preprosto piše: »Jaz pravim tako, vsak na) pri vsem kar počne, prej in potlej vpraša svojo vest. Pa bo vse prav.«
Da, prijatelj, ravno snočl je pri šmarnicah v frančiškanski cerkvi pater Roman, eden najbolj simpatičnih pridigarjev, lepo govoril o tej dolžnosti In dejal: Vest je treba imeti v redu . . . kaj koristi še tako lepo pročelje, pompozna zunanjost, če pa je notranjost razdejana . . .
Res je to. In za vse v življenju mora to veljati. Vest treba imeti v redu, tudi v politiki, pa bo vse v redu.
Nekemu dopisniku, čegar dopisa ne moremo objaviti:
Prijatelj, je veliko resnice v vaših Izvajanjih, vendar pa malo preveč črno gledate na današnje razmere. Dn je ljudstvo postalo nezaupljivo po tolikih razočaranjih, je povsem naravno, ampak zbito In ubito zato še ni. Splošna preplašenost, to pa je psihoza. In tudi nič čudnega, če premislimo, koliko strankarskega In dru-gega pritiska je šlo preko dežele v vseh teh letih.
Saj so od vseh s strani begali človeka: če nisi bil to, si bil protldrža-ven, če sl bil ono, si bil fašist, če si gori r n jat, st bil že komunist, če si inalo bolj širokogrudno mislil, pa rezverec. Neprestano med mllnski-
kamni, ni vrag, do bi te ne zmlelo.
Ampak je vprašanje: če se slovenska grča $p/0h (M zmleti. Mi trdi-^10, da ne, in zato še zmeraj veliko ™n° na to slovensko grčo.
»e —-------------------- fc—

~~ JUU obvcSča svoje članstvo: O Prtliiki letošnjega Protituberkuloznega e n« boBita tudi v Ljubljani dve pri-tiitvj v korist Protiuberkulozne zve-*e; in sicer v soboto 16 maja ob 18 30 min v Delavski zbornici »Ve-2er °iJoka« ter v nedeljo 17. maja t. na verandi restavracije »Zvezda«
• do 17. ore »OtT(,$kj Sejm«. Va-članstvo, da se udelcči obeh Ureditev in podpre s tem plemenito C ° "notitubcrkulozne zveze.
- Članom Sokolskih iup, ki se bi-o udeležili proslave Sokolske župe v arlovcu 31. V. in 1. VI., je dovolje-ViČna voJn,a na sledečih pro-' ,, ušak—Ljubiien<l—Zagreb—Si-
Karlov	—Split—Šibenik do
»ovca m nazaj Popust velja od V- do 3. VI. 1936,
Pod novo diktaturo v Avstriji
Kako gre dr. Sušnik po DolSussovi poti
Ljubljana, 15. moja
Že tedne pred spremembami v avstrijski vladi so dobri poznavalci razmer v Avstriji trdili, da je avstrijska vlad« dr. Sušnika na zelo trhlih nogah in da jo more zrušiti najmanjSi incident. Omenimo naj le francoskega parlamentarca Paula Bastida, ki' je v reviji »Ere nouvelle« izjavil, da šušnikova vlada sloni le na peščici 'Avstrijcev ter ji zato stolno preti nevarnost, do se ob prvi priliki zruši.
Usodna brzojavka
Po zmagi Italije v Abesiniji se je knez Starhemberg požuril in poslal Mussoliniju brzojavko, ki je bila zanj usodna. Ta brzojavka je prav za prav dala povod za obračun med Starhem-bergom in Sušnikom, Starhemberg je brzojavil Mussoliniju o »zavesti fašistične povezanosti« in v imenu vseh onih v Avstriji, ki se bore za fašistično idejo. Čestital je Mussoliniju spričo zmage fašističnega orožja nad barbarstvom in spričo zmage faš;-etičnega duha nad demokratskim nepoštenjem. licemerstvom m lažjo-
Starhemberg si je mislil, da je zdaj po zmagi Italijanov ugodna prilika da s krvavim pučem vrže Sušmka In vzpostavi svojo fašistično diktaturo v Avstriji. Sušnik go je prehitel. Vrgel je Starhemberga iz vlade in mu vzel tudi vodstvo patriotske fronte.
Razvoj po umoru dr. DolSussa
Kancler dr. Doolfuss je bil umorjen v juliju 1. 1934. Po njem srte dobila oblast v roke prav za prav dva moža, In sicer kancler Sušnik in knez Starhemberg. Do včeraj sta ta dva vladala v Avstriji. Ker pa nista korakala v političnih idejah in v praksi vzporedno, temveč so se njune poti čedalje bolj križale In si nasprotovale, je bilo nujno, da je prišlo do končnega obračuna med Sušnikom in Starhembergom. Oba sta prežala na ugoden trenutek To pot je res zmagal Sušnik. Stanje v Avstriji je zdaj približno tako. kakor za časa Doll-fussovega vladanje In Sušnik je srečno prišel na Dollfussovo pot- V Avstriji je vzpostavljena zopet čista klerikalne diktatura s Sušnikom na čelu Bog ve. če bo tudi dr. Sušnik tako junaško vzdržal do konca kakor dr. Dollfuss, kajti od včeraj naprej se mora zavedati, 1 **
Kdo mu bo verjel
Kdo bo dr- Sušniku verjel, da ni zdaj diktator in da avstrijska vlada nikakor noče uvesti diktature? Tako je namreč izjavil dunajskemu dopisniku pariškega lista »Pariš Soir*. Resnice je namreč, da ima zdaj dr-Sušnik v rokah tako diktatorsko oblast, kakor jo je imel umorjeni dr. Dollfuss. Kez Starhemberg ni več v vladi In ni več vodja Patrlotlčne fronte- Vodja Patnotične fronte je zdaj dr. Sušnik. Dosedanji avstrijski zunanji minister Berger-W a.l d en egg je 'zletel iz vlade, ker Je stal preblizu kneza Starhemberga- Njegov resor je tudi prevzel sam dr Sušnik. Naposled je dr. Sušnik tudi minister za vojsko. Kdo mu naj torej po vseh teh dejstvih verjame, da noče biti diktator?
Borba dveh Idej
Borba med Sušnikom in Starhembergom je v bistvu borba dveh idej, in sicer borba med fašizmom in katoliškim korporativnim sistemom, ki je bil natančno formuliran pred petimi leti z okrožnico papeža Pija XI-, ki je znana pod imenom »Quadrage-eimo anno«- Že Dollfuss je hotel Avstrijo urediti po idejnih smernicah te okrožnice, pa je moral za ta poizkus dati svoje življenje. Zdaj poskuša dr. Sušnik urediti Avstrijo po idejah te okrožnice. Današnji »Slovenec« zaključuje svoj uvodnik z besedami: »Katoličani po vseh delih sveta so se z razveseljivo pripravljenostjo oprijeli smernic papeževe okrožnice, treba je le, da jim tudi v bodoče z delom in zgledom čim uspešnejše pomore jo v življenje«. Po Dollfussu je zdaj Sušnik na vrstil, da z delom in zgledom pomaga papeževi okrožnici v življenjel
Po oborožitvi
Pred tedni je Avstrija uvedla splošno vojaško dolžnost, to se pravi, ila se je začela oboroževati kakor pred njo Nemčija- S tem je postal Star-hembergov »Heimwehr«, ki je nekakšna milica, odveč. Heimwehr je Sušnik potreboval, dokler ni imel sigurne vojske, ki bi branila državo pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. V trenutku ko je dobil Sušnik vojsko in orožn-ištvo ter policijo, so mu bili heimwehrovci samo še nevarni. Zlasti zato, ker so ti plačani napolvojaki imeli pod vodstvom kneza Starhemberga tudi politične ambicije in so v imenu teh ambicij terorizirali državljane.
Problem Heimwehra je problem vseh diktatur in napol diktatur. Najbolj radikalno je ta problem rešil Mussolini, ki je enostavno militariz-ral črne srajce. Hitler je ta problem
rešil .	_____ " meseca juniie
1. 1934., ko je padel Rhom in njegovi pomagači- SS in SA oddelki so bili številčno reducirani in Hitler jih je dodelil v pomoč pri propagandi svoji stranki, ki se mora še vedno hudo boriti z ekstremnimi levičarji. Ločil jih je torej od redne vojske.
Posledice 1. maja
Prvomajske prireditve Heimvvehra In Freiheitsbunda, ki je organizac je krščansko socijalističnega delavstva, so bile pred usodno Starhembergovo izjavo Mussoliniju neposredni povod za obračun med dr- Sušnikom in Starhembergom.
Dr. Sušnik se opira s svojo vlado na krščanske socijaliste in kmete, ki ju vodita ing Revlher In Kunčak. Ta dva sta -stalno pritiskala na Sušnika, naj že vendar zlomi moč Starhembergovo in njegovega Heimwehra. Prvega maja, ki je avstrijski državni praznik sta imela Sušnik in Sta-r-hemberg govore, v katerih sta drug drugega pobijala. Sta-rhcmbcrg se je celo ra z ustil in izjavil, da so more Heimwehr razpustiti le preko njegovega trupla- Uradno poročilo je seveda zatrjevalo,, da ni nikakega sporazuma med Sušnikom in Starhembergom. Naslednjo nedeljo je priš'o do spopada med krščansko socijalist ič ni mi delavci in heimtvehrovoi- Obhoda krščansko socijalističnih delavcev se je udeležil sam dr. Sušnik,
Heimwehrovci so Se zbrali pred neko hišo na Ringu, kjer se je pojavil odžagani bivši vodja Heimwehra major Fey. Sušnikovo glasilo je tedaj ugotovilo, da stoji Fey na zapoved« niškem mostu.
Pod krinko
S tem incidentom se je še poostrilo nasprotstvo med dr. Sušnikom in Starhembergom, čeprav je bilo eluž« beno ugotovljeno, da so incident izzvali demagoški elementi obeh sku« pin. Do sporazuma med Sušnikom in Starhembergom ni moglo več priti in posledica tega je bila včerajšnja temeljita rekonstrukcija avstrijske vlade.
Sušnik je preprečil Starhembergov načrt, po katerem bi Starhemberg v bližnji bodočnosti uveljavil v Avstriji fašistično diktaturo- Storil je to na ta način, da je uveljavil svojo dr. Sušnikovo klerikalno diktaturo v Av« striji. Dr- Sušniku se je zdelo, de jg bolj pametno, da se priključi politi* ki Rima in Budimpešte pod krinke) krščansko socijalnega korporacijske* ga režima.	—emze—•
Sprejet dekret o cesarstvu
Rim, 15. maja. i. Včeraj je italijanska skupščina sprejela dekret o fašističnem cesarstvu in dekret o Imenovanju maršala Badoglia za podkralja Abesinije. Seja je bila zaključena z dolgotrajnimi ova» cijami Mussoliniju, katerim se je pridružila tudj publika na tribunah.	j
Dum-dum a$era
Ženeva, 15. maja. w. Italijanski državni podtajnik Suvich namerava v kratkem poslati DN »cor* pora delicti,« da so se Abesincl posluževali! v vojni dum - dura krogel angleškega izvora in da so bile te krogle poslane v Abe* sinijo preko britske Somalije. An4 gleška vlada, ki je že informirana o tej italijanski noti, že pripravlja energičen odgovor.
Cerkve dobe gmotno [ pomoč
Adis Abeba, 15. maja. tg« Abuna, vrhovni poglavar abesinske cerkve, je obiskal vicekraljal Bndoglija, kateremu je v imeml celega klera izrazil vdanost in željo za lojalnim sodelovanjem z ita* lijanskiml oblastmi. Badoglio je V svojem odgovoru dal abuni žago* torilo, da bodo italijanske oblasti spoštorale versko svobodo abesin" skega prebivalstva in da so bd dala gmotna pomoč za popravil« koptskih cerkra, ki so bile razrušene ob priliki italijanskih operacij.
Podrejen
samo predsedniku
Varšava, 15. maja. v. Generalni inšpektor poljske vojske, ki je bil d« sedaj podrejen predsedniku ministrskega sveto, je sedaj podrejen sam« predsedniku republike- Položaj generalnega inšpektorja poljske vojske ja s tem postal neodvisen faktor v drža vnem življenju Dekret je včeraj podpisal predsednik republike.
„Nebeška sreča"
Razburljiv dogodek v pristanišču
San Francisco, v maju.
Ime parnika je bilo dokaj nenavadno. Imena velikih potniških ladij krstijo ponavadi z značilni« mi imeni kot »Evropa«, »Gigan-tic«, »New York«, »Berlin« in člo-Lveik si pri tem predstavlja velike ladje z 10.000 tonami, velike promenadne krove, armado posadke in uslužbencev. Da bi se pa ladja imenovala »Nebeška sreča«?
Praznoverni mornarji
Pravijo, da je imel kapitan dokaj sitnosti, preden je ddbil skupaj do'bro moštvo. Ker mornarji so praznoverni. Da bi imeli v službeni knjižici zabeleženo »Nebeška sreča«! Ne, tega pa ne. Pred kaj takim ima strah vsak pravi pomorščak, dokler še hodi po svetu.
Končno pa je bila posadka popolna in »Nebeška sreča« je od« plula.
A ko je ladja preplula že polovico zemeljske oble in se bližala celini, kjer so se na obzorju odražali prvi nebotičniki, je mor« nar je še vedno tiščal strah, — slutnja, da se ho nekaj hudega zgodilo.
Ladijska ura je ravno oznanila osmo uro, ko se je bližal čojn s pristaniško policijo, ki se je urno in spretno povzpela na krov.
„Jaz sem smrt!“
Potnikov se je polastilo neko vznemirjenje, dasi so bili vajeni, da pride v pristanišču na ladjo policija. Ndkaj je ležalo v zraku, kar je vse vznemirjalo. Policijski komisar se je razgovarjal s prvim častnikom, a oči vseh potni« kov so bile z nekim strahom upr« te vanju. Nastala je tišina, celo stroji in se je zdelo, da so utihnili, — ko je nenadoma pretrgal ozrač« je blazen krik. Na poveljniškem mostu se je prikazal mož, očivid-no pasažir, dasi se nihče ni mogel spomniti, da bi ga bil doslej kdai videl na parniku. Oblečen je bi! v črno obleko, ki je bila do vrba zapeta, le spredaj so se mu iprsa čudno bočila.
»Ne stopite niti koraka dalje!« $e zavpil z grozotnim glasom skrivnostni mož na poveljniškem mostu.
Potniki so bili vsi prepadeni.
»Kdo je ta človek?« je vprašal komisar. In še preden je mogel kdo odgovoriti, je zaklical mož na poveljniškem mostu: ».laz sem Smrt!«
Nekdo se je zasmejal. Vendar je odmev tega smeha kar zamrl.
»Takoj dol!« je srdito ukazal prvi častnik. In ko se mož ni ga« nil, je dal bližnjemu mornarju neko povelje. Ta se je naglo preri« nil skozi množico.
»Stoj!« je zatulil mož zgoraj na poveljniškem mostu, ko je nekaj priletelo po zraku. Težak daljnogled je padel mornarju na pr« sl in ga podrl.
Prvi častnik in policisti so takoj priskočili, ko je spet zadonelo povelje:
»'Stojte, sicer zleti vsa ladja v zrak!« in že je mož bliskovito odpel suknjo. Častnik in policisti so kar osupnili. Saj so takoj spo»
znali z gumijem podložene posode, ki so bile pritrjene na prsih tega strašnega moža, spoznali so, da so napolnjene z najhujšim eksplozivnim sredstvom sveta: ni« troglicerinom!
Tabu!
Obraz moža na mostu se je strašno spačil, kajti zavedal se je svoje moči in oblasti: bil je tabu — nedotakljiv! Nihče se ga ni smel dotakniti, nihče nanj streljati, kajti tedaj bi bila katastrofa.
Petsto ljudi je strmelo v moža, ki je zdaj izvlekel iz žepa malo kladivce, in množica je začutila dih smrti. Prvi častnik, ki je bi! mostu najbližj), je hotel skočiti gor, a noga mu obstala kar v zraku. Saj je gib in še bolj pogled blazneža dovolj jasno kazal, da bo udaril na nevarne posode, pre5 den bi mogle to kdo preprečiti.
»Dol?« se je posmehoval mož. »Gor! Gor v nebesa bom zletel — in vi vsi z menoj! Jo, mi že prihajamo . . . !« Vzdignil je kladivce.
V tej sekundi pred katastrofo je prekinilo smrtno tišino ihtenje neke ženske. V istem hipu je ob« stala dvignjena roka norca. Njegov obraz se je razlezel in ves
Ljubljana, 15. maja.
Predsednik strdkovne komisije za Slovenijo je sedaj že tri leta g. Franc Leskovšek, ki je obenem tudi tajnik Saveza metalskih radnika Jugoslavije. Kot tak pozna zelo dobro eksistenčni položaj delavstva v Sloveniji, zato se je naš reporter obrnil nanj, naj bi mu za »Glas Naroda« odgovoril na par najvažnejših vprašanj, ki bodo nedvomno zanimala tudi naše bralce:
— Koliko članov šteje Strokovna komisija?
— V Strokovni komisij) je da« nes včlanjenih nad štirinajst tisoč delavcev in nameščencev. Kolikor mi je znano, predstavlja Strokovna komisija najmočnejše strokovno gibanje v Sloveniji in tudi v državi. Kljub težkim razmeram se delavstvo zaveda, da je le v organizinan) sili moč delav« skega razreda. Izmed posameznih organizacij, včlanjenih ■ v Strokovni komisiji, je najmočnejša kovinarska organizacija, za njo pa pride Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, v kateri so včlanjeni tekstilci, kemični delavci, steklarji, usnarj), krznarji Itd. Nato Zveza lesnih delav« cev, Zveza rudarjev Jugoslavije. Savez gradjevinskih radnika itd. Ze po tein navajanju lahko vidite, da imamo podružnice v vseh večjih krajih.
— Kakšen namen zasleduje I Strokovna komisija?
vzhičen je poslušal ter mrmral: »Jo! dragica, mislil sem, da si v nebesih . . .« Počasi in veselega obraza je stopal s stopnjic.
Odrešitev
V naslednjem trenutku so ga že zgrabile močne roke in ga dr« Žale kot v kleščah. Vendar se mož niti ni skušal braniti. Neki stražnik je previdno odstranil nevarno tekočino z njegovih prsi.
Šele zdaj je vse potnike popustila strašna napetost. Kriki veselja, glasno smejanje in jok je pretrgal zrak, ko so blazneža odpeljaili v policijskem čolnu.
„Salamander"
Blaznež je bil potnik drugega razreda, ki se je vkrcal v nekem vzhodnoriridijskem pristanišču na »Nebeško srečo«. Po poklicu ;e bil takozvani »salaimander«. Tako imenujejo one neustrašne može, ki s pomočjo nevarnega razstrelj)-va gasijo goreča petrolejska polja. Prod kratkim je bil izgubil svojo ženo, ki je postala žrtev zavratne malarije. Žalost mu je omračila mn. In le naključju, da je tista ženska zaihtela, se je bjio zahvaliti, da je bila preprečena grozna katastrofa, ker je blazni mož v tem ihtenju menil spozna« ti glas svoje žene.
Parnik »Nebeška nesreča«, pa so še pred naslednio vožnjo prekrstili.
Pri tem vprašanju se je predsednik nasmehnil, n>atk> pa mi je začel pripovedovati:
— Vedno se sliši, da so te organizacije in pa člani »nezanesljivi« in pa »državi nevarni elementi«. No, pa le poglejmo, kakšen je na« men teh organizacij! Te organizacije niso ne verske, ne plemenske, so pa marksistično usmerjene. Njihov namen je, da se bore proti brezmenjemu izkoriščanju. Za izboljšanje delavske socialne zakonodaje! Za uvedbo kolektiv« nih pogodb v obratih! Za uvedbo starostnega jn invalidskega zavarovanja! Proti fažizmu, pa naj sl bo v kakršnikoli obliki. Delavstvo v organizacijah je močan fak tor, ki bi se moralo gledati nanj vse drugače, kot pa se gleda. Te organizacije so vedno na braniku za vsa pereča delavska vprašanja ter vedno in povsod aktivno sodelujejo.
Največ dola v organizacijah je zaradi tega, ker podjetniki noče« jo upoštevati zakonskih predpisov. Plače rapklno padajo, živ-Ijenske potrebščine se pa draže. Delavstvo se bori za golo eksistenco, zato si hoče s kolektivni« mi pogodbami zaslgurati delovni čas in ustrezajočo mezdo.
— Da se delavstvu ne godi rav« no najboljše, vemo vsi. Vendar pa me le zanima, kakšne razmere so v obratih?
— Razmere po obratih so včasih take. da je nemogoče, da bi delavstvo molčalo in ne M zalite-
Govorim v Imenu
14.000 delavcev
Predsednik najmočnejše strokovne organizacije je za gospodarsko politiko v korist celoti
valo izboljšanja. Skoraj sredi Ljubljane imamo obrat, v katerem zasluži najboljši pomočnik, ki mora izdelovati točno po predlo« Ženih načrtih gotove Izdelke, da zadovolji mojstra in pa konzumenta, za deveturno dnevno delo največ 12 Din! Imamo pa še bolj kričeče primere! Tako zaposluje neko drugo podjetje ženske, ki zaslužijo pri lOnrnem dnevnem delu mesečno, reci in *pišl 151 dl« narjev! Navedel bi Vam lahko še celo vrsto takih primerov.
— Ali se spoštuje socialna zakonodaja?
— Že po tem, kar se,m vam povedal, sl lahko mislite da ne. Socialna zakonodaja se izvaja le tam, kjer so delavske strokovne organizacije in še tam zelo po« manjkljivo. Nočno delo se v naših krajih še sedaj ni odpravilo. Nedeljski počitek je samo na papirju. Zato se bo moralo delavstvo dolgo boriti, da se odpravijo vse te nepravilnosti, to pa bo doseglo le z organizirano in kolek« tivno silo. Le v slogi je moč in v delu je rešitev! Seveda pa tudi želimo, da posveti nadzorna oblast več pozornosti nadzorstvu nad obrati. Zato je pa bila poklicana v življenje! V naši upravičeni borbi naj bi nas podpiralo tudi občinstvo, ki naj bi takim podjetnikom, ki na račun nizikih mezd nelojalno konkurirajo, ne le v škodo svojemu stanu kot ta« kemu, temveč celotnemu narodnemu gospodarstvu, ne oddajalo, del. Naj se tu vodi taka gospodarska politika, ki bo v korist celoti!
Čitajte „Glas naroda"
hali oglasi
Vsaka beseda 56 par. Najmanjii snesek 5 Din. Drž. in ban. davek »Din. Oglasniki, ki Iščejo slnžbe, plačajo samo po 25 par sa besedo. Na pismena vprašanja je pritožiti za odgovor 1 Din v znamkah. -Mali oglasi so plačljivi takoj ort na-
"/V*! In
HRANILNE KNJIŽICE
prod M. ril kupit« o&jbalj. potom moj« eMietreio dovoljen« nUtm«. — Dww tike J. Prltaf.lt« tnemk«.
RUDOLF ZORE, Ljubljana OledeJUU oltes IS. Telefon 88.16.
Textil-industrie
Sammlung Goeschen, tri itnjige. Spinnerel, Weberel, Ftlrberel, prodam za Din 75.-. Naslov v upravi.
Kupim
rabljen prenosni pisalni stroj. Pi*' mene ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod značko »Stroj«-
TELEFON 20-59
■	Suha drva, premog In k a r-
bonakete dobite pri
I L. POGAČNIK - BohoričevajJ
Radio Ljubljana
Sobota: 12: plošče: 12.46: poročilM 18: čas, spored; 1S.15|: plošSe; D: vreme, borza; 18: Radijski orkester; 18.40: Pogovor s poslušalci; 19: po1-?' čila; 19.80: Narodna ura: Smernice 10 težnje jugoslov. vzgojeslovja, g- ,sa'" vič, Zagreb; 20: Potovanje od NovpK* mesta do St. Jerneja, vodi g. Eirn®7 22: čas, poročila; 22.15: Radije^* kester do 28. ure.
Izdajatelji Josip Fr. KnafUČ. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Frane Jezeršek. — Vst v Ljubljani.