Bežimo, tecimo, i Še ena imaga nasprotnikov popisovalci gredo i asfaltne baie ■M T 11 ST. 94 - LETO 61 - CELJE. 1.12.2006 - CEHA 300 SIT -1,25 EUB RC. »Dčičeva 7, LjuNJa^a JS^iS^ P.E. Ferrarska 17. Koper (((ÄJOL) | Imate pošto na strani 22 Želite da so vaša okno bolj varna In hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? OSO 12 24 www. mik-ce.si Mjrska Sobota Maribor Celje LJubljana Izola Nova Gorica Kranj DOGODKI UVODNIK Bežimo, tecimo, popisovalci gredo! Popis nepremičnin je že na pwi pogled nedvomno megalornanski projekt, Geodetski urad RS je namreč ambiciozno zastavit načn, v skladu s katerim naj bi v petih mesecih popisali vsako stavbo na ozemlju države. In pn tem predvidel pripravo tako podrobnih podatkov s strani lastnikov, da so se nam od danes na vrata trkajoči popisovalci začeli prikazovati kot kakšni zloglasni jezdeci apokalipse. ki bodo naše domove dodobra prere-šetali. Tega seveda ne bodo storili, od njih se to niä ne pričakuje, saj bodo zgolj vpisali podatke, ki jih boste posredovali sami, če se že ne boste lotili samopopi-sa, poleg tega je od vas odvisno, ali jih boste sploh spustili v dom. Brez skrbi torej, ne bodo oprezali za pajčevino v kotih in pri sebi komentirali vaše dizajnerske spretnosti. Gurs ob tem poziva - samo brez panike! Morebiti so ravno zato izbrali tako simpatično obliko informativnih brošur, da so te. v dobri veri državljanov, da gre za promocijski material, marsikje romale v koš. V njih so nas opremili z dokaj nazornimi primeri, kako izvesti popis, ter najnujnejšimi informacijami. Če bi na to temo naredili še risani film. bi šolarje lahko motivirali do te mere. da bi z lahkoto opravili meritve, misleč, da gre za nekoliko drugačno geometrijsko domačo nalogo. Ampak kaj, ko je v popisnih obrazcih predvidenih še toliko drugih kategorij! Tudi takšnih, ob katerih nekoliko zastrižemo z ušesi, češ, kakšno zvezo pa ima to s katastri in z registrom nepremičnin. Pomembni naj bi bili za boljše evidence, urejeno stanovanjsko politiko in red na trgu nepremičnin. Večino bolj kot to zanima, kdaj nas bo popis udaril po žepih. To ni odvisno od Gursa. Oni zgolj popisujejo, ne zanima jih lastništvo, kdo jim posreduje podatke, niti legalnost gradnje. Do oblikovanja in sprejetja zakona o davku na nepremičnine pa bo preteklo še kar nekaj vode. Takrat bodo v poštev prišli tadi nekateri podatki, pridobljeni v popisu, vendar se še ne ve, kateri. Hmmm ... V vsakem primeru pa ho popis temeljita izkušnja. O syo-jih domovih bomo morali vedeti vse tisto, o čemer se nam do zdaj še sanjalo ni. Osvojili bomo novo terminologijo in se specializirali za neto tlorisne ter uporabne površine. !n se po dani klasifikaciji končno odločili, kakšna je namembnost tistega brezimnega malega prostora v hiši, za katerega nikoli nismo čisto dobro vedeli, kaj bi z njim. Se bo pa znalo zgodili, da se bomo s popisovalci zamišljeno praskah po glavi, ne vedoč. kako kakšen prostor ali stavbo kategorizirali. Po kakšnem tednu bo že znano kaj več, saj bo praksa s terena pokazala, kje se pojavljajo zapleti. Sicer pa imamo za popis na voljo pet mesecev, kar bi navsezadnje moralo biti dovolj, kajne? y KRATKE SLADKE Izrazi »T.1 srari jp le prnvi i7ra7.« Žalski r.oj^e Posedei \ iskanju besedne zveze, ki bi najbolje okarakterizirala biv šega predsednika TZS dr. Marijana Rožiča. Je izraz »doživ Ijenjski predsednik« le šel v pozabo? Vsi trezni! Policisti v Šentjurju so v zadnji preventivni akciji preverili alkolioliziranost 32 voznikov in presenetljivo so bili vsi trezni! Komentar opazovalcev: gotovo niso bili iz Šentjurja ... SPD, d.o.o. Podlog 59,3311Šenipeier Zaradi povečanega obsega dela zaposli-rro PEKE z Izkušnjami ali 2 željo do dela vpekami. Delovno mesto je v Pud-logu pri Šempetru. Infomacije na telA: 03/703-3M2. GSM; 041/35M57. SPD, diOiO. Podlog 59,3311Šempeter ZapcdmNATAKAfLMZ-ICOin PICOPEKA/KUHARJA v plceriji Bonita v hlcu. Potrebne Idculnje. Možnost zaposlitve za nedoločen Das. Infonnsujenatel.št.: 03/70MM2. GSM: D41/393-002. 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Za več zdravja -boljše zdravstvo Dnevi zdravja na celjskem sejmišču tudi v iskanju odgovorov na žgoča vprašanja Dneve zdravja, doslej največjo kongresno-sejemska prireditev na področju zdravja v Sloveniji, je včeraj na celjskem sejmišču odprl generalni direktor direktora-ta za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje Janez Remškar. »Slovenija bi se morala zgledovati po Celju, saj stalno presenečate s ^jo inventivnostjo,« je pozdravil prireditev, nato pa obširno spregovoril o novostih, ki jih bo prinesel zakon o pacientovih pravicah. Ugotavljal je, da sedaj vsebina pravic pacientov sicer ne odstopa od pravic, kakršne imajo drugod v Evropi, problematičen pa je način njihovega uresničevanja. »V osnutku zakona so pravice ne le zapisane, temveč je tudi podrobno določeno, kako jih je mogoče uveljaviti.« Napovedal je, da lahko kmalu pričakujemo tudi zakonodajo, ki bo reševala razmerja med javnim in zasebnim ter koncesionars- Da potrebujemo nova, drugačna, predvsem pa bolj dorečena pravila igre, je potrdila javna okrogla miza o sožit- Janez Rsmškar: »Slovenija bi se po Celju. jujavi , tva, ki sta jo pripravila Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije. Moderatorja okrogle mize sta bila predsednika zdravniške zbornice Vladislav Pegan in predsednik Prihaja Pravljično Celje drsališča pred Mestnim kinom Metropol bo futri, v soboto, ob 17. uri zaživelo Pravljično Celje. Na Pravljičnem drsališču se bodo ves december in vse tja do konca zimskih počitnic odvijali zanimivi dogodki. Že v torek bo Pravljično drsališče obiskal Miklavž s spremstvom, ob koncih tedna bo otroke z animacijo vabil na drsanje Škrat Nike, novost v letošnjem letu pa je disko na drsalkah za odrasle, ki bo obratoval ob petkih in sobotah od 20. ure naprej. Drsanje bo tudi tokrat brezplačno, za otroke in odrasle pa bo organizirana tudi brezplačna izposoja drsalk. Dogajanje v Pravljičnem Celju bodo 15. decembra dopolnili s Pravljičnim sejmom v Stanetovi ulici, 16. decembra pa bo na Glavnem trgu svoja vrata odprla še Pravljična dežela. BA skupščine združenja Franc Hočevar, za omizje pa so povabili predsednike odborov združenjain zbornice. Logično nadaljevanje te okrogle mize je bil pogovor o razvoju za-sebništva v zdravstvenem varstvu Slovenije. Poleg vrste strokovnih tem so v okviru Dnevov zdravja včeraj predstavili tudi nov zakon o javnem naročanju, danes pa pričakujejo največ zanimanja za vprašanja, pove- i bolnikov. stjo 11 Današnji dan bodo obeležili tudi dnevi urgentne medicine, na katerih bodo posebno pozornost namenili 20-letnici nujne medicinske pomoči na Celjskem. V Zdravstvenem domu Celje so namreč prvi v Sloveniji organizirali obliko nujne medicinske pomoči na terenu po vzgledu najrazvitejših držav na svetu. Takšna oblika je danes standard v celotni državi. Seminar o aktualnih temah s tega področja se bo nadaljeval tudi v soboto. Oba dneva bodo v dvorani Celjanka tudi tradicionalni dnevi medicine športa. Pripravljata jih Združenje medicine dela, prometa in športa ter Olimpijski komite Slovenije. Sobota bo poleg tega v znamenju zobozdravstva, precej pozornosti pa bo namenjene tudi starostnikom in njihovemu zdravju. Med za širšo javnost zanimivimi temami je še predstavitev zakona o dolgotrajno oskrbi in zavarovanju zanjo ter o prostem pretoku bolnikov znotraj Evropske unije. Na Dnevih zdravja pa je mogoče še marsikaj: brezplačno si lahko izmerite sladkor v kravi, holesterol, krvni tlak, srčni utrip pri telesni aktivnosti, izvedeti je mogoče vse o brezglutenski dieti, se naučiti pregleda dojk, si zmeriti kostno gostoto... Sicer pa bodo na sejemskih predavanjih govorili tudi o preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni, predstavljene bodo različne vrste pomoči materam pri dojenju in prehranska dopolnila za rakave bolnike- Predstavili bodo projekt vame hiše, govorili o mladostnikih, o težavah duševnega zdravja in še bi lahko naštevali. MBP Foto: NM Vrtnarska šola malo drugače Dijaki in učitelji Vrtnarske šole Celje so včerajšnji šolski dan preživeli nekoliko drugače. Pripravili so številne delavnice, popestrili šolski vsakdan in osnovnošolcem in njihovim staršem predstavili svoje pokli- Šola je že deveto leto vključena tudi v pro)ekt Zdravih šol Slovenije, letos se skupne aktivnosti odviia)o na temo zdravega sloga življenja. Ravno zato so včerajšnji dan namenili sproščenemu druženju, krepitvi ustvarjalnosti in nabiranju idej za preživljanje prostega časa. Ob tem se je zvrstilo kar 24 delavnic z različnih podro- Adventna delavnica je bila zaradi bližajočih se praznikov in prve ad-ventne nedelje še posebej al čij. Najbolj i itraktivne so bile zagotovo c vetličarske, ad- aščičarske delav- nice, mladi so lahko spoz- navali tudi načrtovanje in projektiranj e vrtov in še mar- izvedbi ne pozna meja. so se sikaj drugega. Vrata so od- cvethčarst\ prli tudi ostalim obiskoval- tvom in z ar cem, predvsem osnovnošol- ia pa je biL cem, ki se že odločajo za nadaljevanje izobraževanja, in ijihovim staršem. Spoznali ■ ihko a. Sprx Dm, kr£ mžerstv z odzivom šo- jemno zadovoljn_. _____ pričakovali malo več kot 160 prijavljenih šolarjev, sodeč po obisku pa jih je bilo vsaj še enkrat toliko. POLONA MASTNAK Foto; ALEKS ŠTERN Edogodki Metre v roke^ popisovalci tricajo Danes se je začelo zares. Na teren so se podali prvi popisovalci nepremičnin. l\idi celjska regija pri tem ni izjema, potrebne podatke je zato priporočljivo zbrati čimprej. »Popis bo trajal kar pet mesecev, tako da je časa več kot dovolj. Tlidi lokalni geodetski uradi bomo sodelovali in odgovarjali na vprašanja, vendar bomo bistveno bolje pripravljeni čez kakšen teden ali več, ko bomo že Imeli nekaj izkušenj s terena in razpolagali z najpogostejšimi vprašanji. Podobnega popisa namreč še ni bilo, zato prakse seveda še nimamo,« pravi direktor celjskega geodetskega urada Damjan Kvas. Namen popisa je zbrati manjkajoče in preveriti obstoječe podatke ter jih urediti, Cilj je torej večnamenska evidenca, vse to pa naj bi med drugim omogočilo zavarovanje lastnine, ureditev medsebojnih razmerij, preglednejši trg nepremičnin in pravično obdavčitev, pa tudi planiranje prostorov in izvajanje stanovanjske poUtike. Poenostavili naj bi se tudi nekateri postopki pri vpisu v zemljiško knjigo, s pomočjo popisa pa naj bi dopolnili register prebivalstva, v katerega bodo vpisali številke stanovanj in prijave ter tako zajeli vse stalne in začasne prebivalce. Kdo bo popisoval? »v celjski regiji bo na terenu okoli 80 popisovalcev, nekateri so uslužbenci geodetskega urada, večina popisovalcev pa je pogodbenih. Ne vemo še natančno, s katerimi stavbami bomo začeli, popisovalci pa lastnika o prvem obisku lastnikov ne bodo posebej informirali,« pojasnjuje Kvas. Popisovalci se vam bodo predstavili s posebno iden-rifikacijsko kartico, ki služi kot pooblastüo GURS. Od vas pa je odvisno, ali boste popisovalca spustD v stanovanje, obrazce lahko izpolnita tudi pred vhodom. Lahko opravite samopo-pis, v tem primeru se lahko na geodetski upravi dogovorite za prevzem prednatis-njenih popisnih obrazcev, ali pa počakate na popisovalca, od katerega dobite popisni list. Izpolnjene obrazce 15 dni po prevzemu pošljete na najbližjo geodetsko upravo. Sa mop op is lahko namesto vas opravi tudi kdo drug, če mu boste posredovali vse potrebne podatke. Če živite v večstano vanj ski stavbi, vas bo popisovalec obiskal tudi v primeru samopopisa, povprašal pa vas bo o stalno ozi-1 začasno prijavljenih na vašer Ne aslo^ emičnin od A do Z Kaj bomo pravzaprav vpisovali v obrazce? Potrebovali boste podatke o stanovanjskih hišah in stanovanjih ter za vse nestanovanj-ske stavbe, kot so garaže in gospodarska poslopja. Treba bo izračunati neto tlorisno površino, kar je seštevek površin vseh prostorov v stavbi oziroma prostorov dela stavbe, vanjo se ne vključuje atrijev in podstrešij. ki se uporabljajo samo za vzdrževanje strešne konstrukcije. Izračunavali bomo tudi uporabno tlorisno površino, ki je vprimeru stanovanjske rabe vsota površin vseh bivalnih prostorov. Ne vključuje teras, balkonov, lož, garaž, kurilnic, shramb, sušilnic ... Poleg izračunov morate pripraviti še podatke o letu izgradnje stavbe, obnove strehe, fasade, oken in inštalacij, materialu nosilne konstrukcije, vrsti ogrevanja in kanalizacijskih ter plinovodnih priključkih. Od vas bodo zahtevali še vpise etažno-sti. lege stanovanja v stavbi, klime, atrija, vrste garaže in načina parkiranja. V obrazce se bodo vpisovali tudi podatki o komunalni oprem-Ijenosri stavbe in opremi stanovanja (ah ima stanovanje kuhinjo, kopalnico, stranišče). Nekaj dela nam bo vseeno prihranjenega. Kot pravi Kvas, bodo »podatki, ki jih imamo v evidencah, na obrazcih že predizpisani, se bodo pa na novo preverjali in popravljali, kar je tudi namen popisa. Podatke o površinah za določenih namembnosti imajo upravni- DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 103 Televizijski in 74 radijskih programov AKCIJA JESEN 2006 I [ PRIKLJUČIT^^KRS - 9900,00 SIT / 41.32'6Üff^ Analogna kabelska TV - 45 televizijskih in 21 radijskih programov PROMPCIJSKA PONUDBA! [priključekINTERNET Dodatneinfo^ocije; I^I.X«^ S-™- ♦^lektro e-mail; intemet@cekabel,ne1 —^ T U R N S E K ki stavb, posebej za namen tega popisa pa ne ravno vseh potrebnih.« Opozarja še, da 3,kisi jvedei apri- kupoprodajnih 1 bab, niso uporabne za popis, in jih ne gre kar prepisovati v obrazce. Pri odkupih stanovanj po t.i. Jazbinš-kovem zakonu so se takrat na primer nekateri prostori obračunavali po posebnih koeficienrih. Malo morje praktičnih vprašanj Pozorni moramo biti tudi na nestanovanjsko rabo, popisovali se bodo namreč tudi objekri s poslovno, industrijsko in kmetijsko rabo, saj v teh primerih obstajajo različni modeli in kriteriji za delitev na neto in uporabno površino. Navedimo nekaj praktičnih primerov, kjer bo verjetno najpogosteje prišlo do dileme, kaj dejansko vpisati v obrazce. «Marsikdo se bo vprašal, kako definirati letnico izgradnje objekta, pa tudi, ali objekt sploh prepoznati kot predmet popisa. Najbolj preprosto povedano, objekt je v principu dograjen takrat, ko dobi streho. Sicer pa vpišemo letnico, ko je bila gradnja v fazi, da je büo objektu možno določiti površine, ko so končane notranje predelne stene in je denimo zaprt z okni oziroma vrati,« našteva Kvas. V zvezi z letnicami obnove dodaja, da bodo popisovalci upoštevali načelo pretežnosri. »-Lastnik bo presodü, ali je obnovil pretežni del objekta ali je šlo le za manjše posege,« pojasnjuje Kvas. Popisati bo potrebno tudi objekte z različno namembnostjo in sicer kot samostojne, če so fizično ločeni od hiše, razni podaljški streh, nadstreški in podobno pa se ustrezno klasificirajo v nestanovanjski del stavbe. Kaj pa črne gradnje? «Popisovalci ne bodo spraševali po legalnosti oziroma gradbenem dovoljenju, ampak bodo stavbo v vsakem primeru popisali.« Popisovalci vas bodo na domu iskali največ dvakrat; če vas prvič ne bo doma. vam bodo pustili obvestilo o naslednjem obisku, sicer pa se lahko dogovorite za vam ustrezen termin. Če vas tudi ob drugem obisku ne bo, boste morali opraviti samopopis in podatke pwsredovati geodetskemu uradu v 15 dneh po drugem obisku. In če tega ne storite? Zagrožene kazni za neposredovanje podatkov ali napačne podatke so za samostojne podjetnike in pravne osebe med 100 do 600 Usoč tolarjev, za fizične osebe pa od 10 do 300 tisočakov. Ob vsem naštetem marsi-ko^ zaskrbi, da se mu bo zaradi obilice izračunov in podatkov kje zalomilo, »To je pričakovano, prav tako se bodo verjetno pojavili specifični primeri, ko res ne bo mogoče natančno določiti kategorij. Vsekakor bo zbrane podatke v evidencah kasneje možno dodatno spreminjati,« še pravi Kvas. POLONA MASTNAK Foto: AŠ k3eš0maši roSLANCI? Kljulcčeva zmaga Oddaja Piramida je reziilt ster. Država je v napol izrednem stanju, ker se po Dolenjskem, Kočevskem, vse do vaških predmestij Ljubljane širi tradicija izpred dobrih šestdesetih let hranjenja domov in nastajajo vaše straže. Zaradi štirih dedcev ter tropa žensk in otrok, da o ščenetih niti ne govorimo. Novinarji Radia Slovenije so v soboto osuplo ugotovili, da zaradi ukaza od zgoraj državni radio ignorira dogajanje med Postojno in Ambru-som. Ta čas se je zaradi odhoda Strojanovih proti svojem domu država zvijala vkr-čih, saj jeprišlo do še ene vaške vstaje, ki se je končala s policijskim jurišem in krvavimi glavami. RTV Slovenija, ki se zadnje čase s težavo otepa obtožb o discipliniranju novinarjev, je v torek v sedaj že razvpito oddajo Piramida, ki je s svojim populizmom, površnimi argumenti in horuk temami nadomestila morda manj gle-dIjivo,avsaj cehovsko dostojno Tarčo, povabüo poslanca in prvaka nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča. Skupaj z romskim svetnikom in dolgonogo celjsko starleto. Piramida, ki si že po zasnovi ne zasluži gostovanja na javni televiziji, saj to moramo plačevati vsi državljani, se je zrušila v katastrofo. Včeraj je poslanec LDS-a Pavel Gantar javno oznanil, da je po njegovih informacijah državljan Slovenije zaprosil za politični azil v sosednji Hrvaški. Ali, kot je zapisal eden od obiskovalcev spletnih forumov, naša država je končno dobila pravi slogan: «Slovenija - še cigoti so šli raje Medtem so poslanci razpravljali o delu (in liku) ministra za kulturo Vaška Simo-nitija, ki je včeraj okoli tretje ure z 41 pasovi podpore preživel prvo v seriji interpelacij proti članom vlade Janeza Janše. Medtem ko to berete (če na koledaiju seveda še vedno piše petek), se na veliko bolj pregretem žaru peče minister za delo, družino in socialne zadeve, saj se je proti njemu zarotil cel svet z Janšo na čelu, s stisnjenimi zobmi ga podpira le njegova stranka. Ta je zaradi tega v zadnjih dneh sprožila precej puščic tudi proti-Janši in svoji največji koalicijski partnerici (SDS), zato se ne gre čuditi, da nekaj poslanec NSi-ja in DeSUS-a Simonitija ni podprlo. Ob vsem zgoraj naštetem je bilo jasno, da se je večji del razprave vrtet okoli RTV zakona in njegovih posledic, predvsem poslanci LDS-a pa so ministru skorajda očitali, da je kronični lažnivec. To naj bi med drugim dokazovalo priznanje Branka Grimsa, da je »od prve do zadnje črke« 1 vašega dela. gospod mini-Slavko Gaber (LDS) Rudolf Petan avtor zakona o RTV, medtem ko je minister ves čas zaOje-val, da so ga pripravili strokovnjaki s tega področja. «Na stran so bili porinjeni ljudje, ki so dokazano strokovni na tem področju, kot dr, Manca Košir, prof. dr. Slavko Splichal, dr. Marko Milo-savljevič, dr. Sandra Bašič. To, da je zakon napisal kolega Grims, je za mene odkritje te interpelacije. Ampak, če se spoznam na golf, to še ne pomeni, da urejam Lipico. Če sem geolog, ne pišem zakonov, ki urejajo medije. Tbdi, če delam zastonj, me to nič bolj ne kvalificira,« je ugotavljal eden od opozicijskih motorjev interpelacij ske razprave, celjski poslanec dr. Slavko Gaber (LDS), »Minister naj bi bil kriv, če se menjajo oddaje, ali pa če ni evro lige na javni televiziji? To je tipičen primer, kako je včasih mogoče bilo, po tem zakonu pa to ni več možno. Vaše obtožbe so antiinterpe-lacija, rekel bi kar podpora. Čudi me, da javno razlagate vaše metode in obtožujete, da minister ne dela več tako, kot se ne sme delati,« je Rudolf Petan (SDS) vračal žogico na drugo Stian političnega igrišča. Minister in drugi poslanci vladajoče koalicije so zatrjevali, da so navedbe interpela-torjev dvomljive, zlonamerne, žaljive do ministra in do vodstva ter novinaijev RTV-ja ter da so zgolj plod tega, da LDS in SD nista preboleli izgube vpliva nad mediji, predvsem nad nacionalno RTV V dolgotrajni, naporru in pogosto žaljivirazpravi zobeh strani je iz vrst opozicije prišla tudi obtožba, da je Simoniti po navedbah profesorja in državnega svetriika Alojza Križ-mana zavrnil dodelitve denar-jamariborskemu lutkovnemu gledališču, dokler bo tamkajšnji župan Boris Sovič (SD). Simoniti je dejal, da Križman ne govori resnice. Gaber pa je menil nasprotno, »imamo občutek, da ste neke vrste baron M Jcnchausen, ni slučajno, da mu v Sloveniji rečemo kar Kljukec«, ter dodal, da bi morala njegovo ravnanje oceniti državna protikorupcijska komisija. SEBASTUAN KOPUŠAR Nazaj v »planinski rajff? »Asfaltna baza naj se odstrani do 31. marca!« - Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo investitorja Predsta niki Civilne iniciative za varovanje okolja Planinska vas, Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Gibanja za pravičnost in mir ter prizadeti krajani Planinske vasi po sodbi vrhovnega sodišča zatrjujejo, da bodo tokrat šli do konca. Asfaltne baze v kraju ne bodo več trpeli. »Vse dosedanje odločbe in sodbe so ostale le Črke na papirju. Če bo tudi tokrat tako, potem Slovenija ni pravna država,« je na torkovi novinarski konferenci, na kateri so omenjeni predstavniki predstavili skupno stališče do sodbe, povedal predsednik ZEG Karel Lipič. »Dovolj je bilo čakanja in odlašanja vsem odločbam navkljub. Če bo treba, bomo nadaljevali z državljansko nepokorščino v večji meri kot do zdaj in o tem obvestili pristojne institucije Evropske unije,« je v imenu civilne iniciative zatrdüa Mihaela Kotnik. Vrhovno sodišče je 10. oktobra namreč kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo podietnika m investitorja asfaltne baze v Planinski vasi i^irka Kovača. Slednji se le pritožil na sodbo upravnega sodišča, ki je lam razsodilo v korist tožnikov, ki so tožbo podali zoper ministrs- tvo za okolje in prostor zaradi izdanega gradbenega dovoljenja. Kljub sodbi upravnega sodišča je šentjurska upravna enota investitorju zatem že lani izdala dovoljenje za poskusno obratovanje za dobo enega leta in letos še uporabno dovoljenje. Tožniki so bili že takrat prepričani, da gre za »politično in angažirano dejanje pristojnih zoper večino prizadetih krajanov«, na drugi s vmes niso kaj dosti spreminjale. Prvi so tarnali ohrupu, onesnaženju, propadu kmetijstva, ogrožanju pitne vode, uničevanju naravnih in ekoloških vrednot, degradaciji vasi in nizki kvahteti življenja, Kovač je lahko pokazal vsa potrebna dovoljenja za obratovanje asfaltne baze, občina in država pa s prstom kazali druga na drugo. Poletje zaradi Planinske vasi se bolj vroče Nekaterim krajanom Planinske vasi in predstavnikom civilne iniciative je po skoraj devetih letih »kalvarije« zavrelo do te mere, da so glas o svojem kraju ponesli vse do državnega vrha. Planinska vas z asfaltno bazo se je z medijsko podporo med »zvezde« lokahiega političnega zemljevida zapisala konec julija. Krajani so se namreč s transparenti podali na šentjurske lüice, zaprli cesto in razočarano »poljubili vrata« šentjurske občinske stavbe. In že takrat zatrdili, da ne bodo odnehali, dokler asfaltna bazashru-pom in z onesnaževanjem vred ne izgine iz Planinske vasi. Sledil je celo konflikt na najvišji državni ravni. saj so se obrnili na predsednika republike Janeza Drnovška. Ta se tdzval s trditvijo, da so bazo na Mihaela Kotnik intervencijo ministra za javno upravo postavili nezakonito, kasneje se je za izjavo ministru javno opravičil. Virant si je asfaltno bazo v začetku septembra ogledal tudi sam. Takrat je pojasnjeval, da odgovornost za določitev lokacije baze ostaja na plečih občine, saj država občinskemu svetu ne more narekovati odločitev. Prepričan je bil tudi, da sta upravna enota in ministrstvo za okolje ravnala zakonito, saj je bilo gradbeno in uporabno dovoljenje izdano na podlagi prostorskega akta, vse to pa lahko spremeni le sodba vrhovnega sodišča. Čakajoč nanjo so se zatem v molk zavile vse vpletene strani. Asfaltni bazi štete minute? Po sodbi vrhovnega sodišča naj bi se zadeve končno začele razpletati. V Sloveniji ni več višjega organa, ki bi še lahko odločal. Mihaela Kotnik je v imenu civilne iniciative naštela tudi nekatere zahteve. »Ministrstvo za okolje in prostor na čelu z ministrom Podobnikom naj stori vse za razveljavitev gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za javno upravo in minister Virant naj razveljavita uporabno dovolje- nje. Inšpekcijske službe naj najkasneje do 31, marca 2007 poskrbijo, da se odstrani asfahna baza z vsemi elementi, ki so prisotni v okolici objekta, zadeva naj se sanira v stanje kot pred gradnjo, torej v zemljišče II. kategorije. Poleg tega naj se takoj odstrani odpadni material, ki nastaja pri proizvodnji in je deponiran v neposredni bližini vodnega izvira Bistrice in pokrit s plastmi zemlje.« Mag. Andreja Stopar. načelni-ca šentjurske upravne enote, zahtevane ukrepe komentira; »Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo upravnega sodišča, nadaljnjih ukrepov pa se bomo lotili na podlagi odločitve ministrstva za okolje in prostor. To bo verjetno odpravilo sporno gradbeno dovoljenje, v tem primeru tudi uporabno več ne bo imelo veljave. Pri tem bomo orodja za odpravo uporabnega dovoljenja izbirali glede na odločitev ministrstva, torej ko bomo dobili pravno podlago, bomo natančno vedeli, kako in kaj naprej. Vedeti morate, da se je od izdaje gradbenega dovoljenja zvrstilo več pritožb in sodb, zdaj gre proces v nasprotno smer. Povedano ne pomeni, da vtem času mirujemo, že zdaj poizvedujemo o možnosti, sledilo pa bo usklajeno delovanje na državni in lokalni ravni, vključene so tudi inšpekcijske službe, kajti sama upravna enota ne more ukrepati v smeri izvršbe. Več informacij s strani ministrstva pričakujemo v naslednjem tednu.« Matjaž Majerič iz Gibanja za pravičnost in razvoj je povedal še, da so zoper šentjurskega župana mag. Štefana Tisla pred približno dvema mesecema podali kazensko ovadbo. Kot je pojasnjevala Kotni-kova, je »najbolj sporno to, da je podpisal so^asje za vodo, ki je bilo potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja in za katerega ni pristojen. Trdi sicer nasprotno, ko pa zah- Matjaž Majerič tevamo dokazilo, ga ne dobimo. So pa še drugi razlogi. Že pri samem sprejemanju prostorskega lu-editve-nega načrta brez naravovarstvenega soglasja, ki ga izda Zavod RS za varstvo narave. Župan je to spregledal, čeprav je dolžan preprečiti objavo takšnega odloka,« pravi in dodaja, da je bilo o tem nato obveščeno minisurstvo za okolje, ki je bilo zatem na potezi, da odlok razveljavi, vendar se to ni zgodilo in zadeva je romala na ustavno sodišče. Pobudniki odstranitve oziroma premestitve asfaltne baze na tej točki upajo na čim prejšnji razplet, še posebej, ker naj bi inšpekcije ob zadnjih meritvali hrupa ugotovile prekoračitev »Želimo, da se asfaltna baza prestavi na drugo lokacijo, izven urbanega naselja, realizacija tega sklepa je zelo pomembna. Žal se je zadeva vlekla kar devet let, ogromno energije smo izgubili na naši strani, in tudi lastnik objekta. Upamo, da bo končno zmagal razum, da bodo tudi občinska strukture in upravna enota spoznali, da občina potrebuje okoljski razvoj,« je sklenil Lipič, POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Karitas za družine in otroice Na prvo adventnu nedeljo se bo končal letošnji teden Slovenske karitas. Po vseh župnijah bodo zahval-nosti za prispevke, ki so jih vtem tednu - in jih bodo še do konca leta - prispevali ljudje za pomoč družinam in otrokom v stiski. Osrednja karitasova dobrodelna prireditev je bila v sredo v Celju z dopoldanskim romanjem prostovoljcev karitas na Slomškovo Ponikvo in dvema popoldansko-večer-nima koncertoma v dvorani Golovec. Dopoldne se je na Ponikvi zbralo skoraj dva tisoč kari-tasovih prostovoljcev in duhovnikov, ki so bili pri maši, ki jo je vodil predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger. Že pred mašo so bile v Slomškovi cerkvi molitve, mnogi so si ogledali tudi Slomškovo rojstno hišo ter druge krajevne zanimivosti. Prostovoljci so popoldne prisostvovali generalki za večerni koncert, kjer jih je nagovoril celjski škof dr, Anton Stres. Večerna prireditev Klic dobrote z osrednjim geslom Ali me imaš rad? je minila v prijetnem vzdušju, za katerega je poskrbelo več kot dvesto nastopajočih. Že dolgo ni bil program tako dober in tudi programsko usmerjen, Osrednja pozornost je bila namenjena akciji zbi-ija prostovoljnih prispev-3č družinam in itiski. slovenske televizije v Ljubljani je večja skupina skavtov sprejemala telefonska sporočila, ko so klicali ljudje dobre volje in vsak po svoji moči prispevali denar, in tudi kakšno lepo besedo za ljudi v težavah. Med koncertom so zbrali 34 milijonov tolarjev, vendar bo darovalna akcija trajala vse do konca letošnjega leta, Peter Tomažič iz Slovenske karitas je zadovoljen: v za por rokom v V studiu »Med oddajo je imelo kar nekaj ljudi težave s sporočanjem svojega prispevka, saj so bile linije enostavno preobremenjene. To lahko storijo do konca leta po telefonu 01/300-59-60 ali preko spletne strani www.ka-ritas.si. Do četrtka opoldne seje zbralo že 42 milijonov tolarjev. Takoj ko bodo zbrana vsa sredstva, bomo poskrbeli, da jih bodo po delitvenem ključu dobile najprej škofijske karitas, nato še 440 župnijskih karitas. V novih škofijah bo delitev potekala po starem ključu. Tako zbrana sredstva predstavljajo eno tretjino vseh naših sredstev, ki jih namenimo družinam za hrano, plačilo položnic in drugo, Letos smo skupaj zbranih 240 milijonov tolarjev razdelili med devet tisoč družin. Podobno naj bi bilo tudi v prihodnjem le- 1. Zate n prisrčni žili tudi idškofa Franc Kramber-T in Alojz Uran, celjski murskosoboški škof, žu-m MOC Bojan Šrot, mi- Večernega koncerta v C« lju so se med drugimi ude ibnič ii /oizvoljeni predsednik Caritas Europe Erny Gillen, V večernem nagovoru je Franc Kramberger nanizal vrsto podatkov o težavah ljudi doma in po svetu ter se zavzel, da je treba na vprašanje Ali me imaš rad? odgovarjati z dejanji, TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ v deželi belih menihov Kartuzijani, Gledališče pod smreko, odlična vina in kozliček v testu, prodorni ljudje in veliki načrti - vse to je Špitalič Nekoč v davnih časih, pred domala tisoč leti, su sem iz vse Evrope prihajali tihi in skromni ljudje, ki so se odrekli svetu, zgradili mogočno kartuzijo in v njeni Ušini našli svoj mir in svojo srečo. "Ridi danes v nekdanjo deželo beUh me-nihovprihajajo ljudje od vsepovsod in tod živijo tisti, ki v tem še vedno nekoliko od-niaknjenem svetu iščejo svojo srečo. Če pustimo na strani, da. je sreča v bistvu občutenje posameznika, potem so se pota njenega iskanja močno spremenila. Če so jo kartuzijani našli v miru svojih celic, pri oblikovanju danes ob-čudovanih rokopisov, pri poglabljanju v zdravilne rastline in njihovo uporabo, potem jo danes ljudje, ki so naselili kraje v soseščini, iščejo drugje. Po strmih rebreh so nasadili vino^ade, po travnikih se pase živina, do urejenih domov vodijo vse širše cesle. Obnovili so šolo, urejajo cerkev, občina in država postopno vračata mogočno podobo razvalinam, ki jih je še nedavno preraščalo trnje. Dolino svetega Janeza Krstnika, ki je dobila ime po veliki redovni cerkvi sv. Janeza Krstnika v »zgornjem samostanu«, obiščejo vsako leto deset tisoči obiskovalcev. Hidi to je lahko priložnost za košček materialne sreče. Prebujenje Špitaliču, kjer je nekoč stal t. i. »spodnji samostan«, v katerem so prebivali redovni bratje laiki, je dalo ime značilno srednjeveško gostišče, zavetišče in bolnišnica v enem (hospital). Danes je v njem središče Krajevne skupnosti Špitalič, čeprav tu stojijo vsega tri stavbe: nekdaj redovna, sedaj župnijska cerkev z znamenitim portalom, žup-nišče in zadnjih sto let tudi šola. Sem prihajajo ljudje iz petih naselij: Špitahča, Skednja, Starih Slemen, Tol; Vrha in Kraberka, v katerih živi 450 krajanov KS Špitalič, prihajajo pa tudi iz sosednje krajevne skupnosti -iz Sojeka in Kamne Gore. Šolo so letos v celoti obnovili, cerkev Marijinega obiskanja, ki je bila posvečena leta 1190, še obnavljajo. Krajani pa si želijo še več: »Naša velika želja je, da bi v tem centru dobili večnamenski objekt z dvorano za krajane in telovadnico za šolo, v njej pa bi uredili še manjšo trgovino ter dve ali tri stanovanja,« razkriva načrte predsednik sveta KS Bojan Podkrajšek. S pripravami so že začeli. Kupili so zemljišče, projekti so v zaključni fazi. »Če bo v konjiški občini volja, bomo lahko začeli gradhi prihodnje leto,« pravi predsednik, ki je tudi občinski svetnik. Vse, kar bo v približno 500 kvadratnih metrov veliki stavbi, potrebujejo, še zlasti stanovanja, saj samostojnih hiš v tem spomeniško zaščitenem območju ni mogoče graditi. Da šola potrebuje telovadnico tudi ni dvoma, še manj, da kiajani potrebujejo dvorano. Zato, ker že sedaj v dvoranici v šoli pripravljajo vrsto prireditev - od predavanj do kulturnih prireditev No, v kratkem se bo začel rudi plesni tečaj za odrasle. Zavzetost Pomembno prelomnico v družabnem življenju krajevne skupnosti predstavlja pred desetimi leti ustanovljeno Tbristično društvo Špitalič, ki ga prav tako vodi Bojan Podkrajšek. Vanj je vključenih 180 krajanov, skrbi pa za skoraj vse, kar se v kraju dogaja. Posredno je prispevalo tudi k ustanovitvi zanimive gledališke skupine, ki si je nadela ime GledaUšče pod smreko, saj nima ne odra ne dvorane, »Imamo pa sami sebe in to je veliko,« zagotovi učiteljica Kristina Pristovnik, ki ne le prispeva izvirna be- Bojan Podkrajšek, Drago Iršič, Kristina Pristovnik, Jože Kotnik ml. in Ivan Marguč. v ozadju delno sedUa, temveč predstave tudi režira, »Priznam, da besedil ne napišem v celoti, Pripravim rdečo nit predstave, nato pa vloge prilagodim vsakemu posamezniku, tako da so pisane na kožo,« razkrije skrivnost, V skupini je že 15 članov; od najmlajše, 15-letneAnje Pristovnik, do najstarejšega, 63-letnega Jožeta Rožanca, Seveda tudi rekvizite izdelajo sami, kostume pa jim sešije sokrajanka. Z izvirnimi, pretežno humorističnimi igrami, kot so Podoknica, Pohod na Stolpnik, Ženitne ponudbe, Oglasi... nastopijo vsako leto ob materinskem dnevu, prvič pa so nastopili na prireditvi ob 1. obletnici turističnega društva. Zavzetost je prava beseda tudi za delo Krajevne organizacije Rdečega križa, ki jo prav tako vodi Kristina Pristovnik: »Večjih socialnih problemov v naših krajih k sreči ni, imamo pa veliko starejših krajanov, ki jih redno obiskujemo, VeseÜ so naših obiskov, čeprav imajo okoli sebe vehke družine. Če pa kdo potrebuje pomoč, mu jo priskrbimo,« Čo nimaš ne odra ne dvorane, nastane Gledalil letnici osnovno šole. ili tudi na prireditvi ob 100- preteklost Spomin na kartuzijane v Špitaliču ohranjajo na različne načine. Pred tremi leti so ustanovili ansambel Kartuzijani, ki ga vodi Dušan Kovač in ima že svojo zgoščenko. Povsem drugače sta se tega lotüa dva podjetnika: Drago Iršič in Ivan Marguč. Prvi je pred devetimi leti začel urejati atraktiven zeliščni vrt in prodajni prostor Zelišča-rica vkartuziji, Vnjej namreč ne ponujajo le zelišč, napitkov in namazov, temveč pripravljajo tudi degustacije. Želi pa si razširiti tudi zeliščni vrt, vendar gre počasi, saj je astništvo zemljišča v rokah sklada. Tradicijo ohranja tudi Ivan Marguč, ki je pred dobrima dvema letoma za konjiškim Zlatim gričem prevzel vodenje Gastuža, najstarejše go-stüne na Slovenskem (1467), ki hrani v svoji zbirki še srednjeveške recepte. Gostinec, kijeprišelizDraževasi, ugotavlja: »Odločitev za naravno hrano, kakršno so uživali menihi, je bila prava. V pripravo smo vključili veliko zelišč, zelenjavne juhe, tudi ko-privno, pa štruklje, divjačino. kozUčka v testu... K nam prihajajo pretežno skupme, ki jim v sodelovanju z Dragom Iršičem ponujava tudi ogled kartuzije, srednjeveško pojedino v Gastužu pa dopolnjuje ponudba iz Zelišča--rice,« Nekaj pa še pogrešaio ta- -ko v Gastužu kot v krajevm skupnosti v celoti. V dolim svetega Janeza so bili nekoč trije ribniki, ki so kartuzija-aom predstavljah edini vir mesa, ki so ga smeli uživati. »V projekte za oživitev ribnikov smo vložili ze 2,5 milijona tolarjev. Pred dvema letoma smo posekali drevie, občina in država sta urediU cesto in mostove. Sertai p3 vse stoji, saj čakamo na odgovor varuhov naravne m kulturne dediščine, kakšni so ribniki nekoč bili. Verjamem, da je to težko vprašanje, a priznam, da smo že nestrpni,« pojasnjuje Bojan Podkrajšek. Naprej if prihod vvašem kraju »Kraj je v zadnjih 12 letih izredno napredoval, za kar ima veliko zaslug dosedanji konjiški župan Janez Jazbec,« ne more brez pohvale Podkrajšek. »Tudi zaradi vsega tega ljudje ostajajo v teh krajih. Vehko se je spremenilo, veUko dela nas še čaka. Če pomislim, koliko prepričevanja j e bilo treba pred petimi, šestimi leti. da so ljudje sprejeh odvoz odpadkov ... Pravzaprav tudi spremenjene kartuzije in množic, ki se zaradi nje valijo po dolini, nismo sprejeli kar čez noč. Pomembno se ml zdi, da se vedno bolj zavedamo, da bo kraj uspešen, če bodo uspešni posamezniki,« t V akd)! NOra l^MiÖK VAŠEM KRAJÜ bomo ^obiska» Galicije- N^^o povinarkö boste: il^ v ^redo, 6. decendna, uri nAsnlcžuKSGaIici|d, \ier ß boste I^o zaupa^ li zanimivo zgodbo di m ji predstavüi pridjiem. Ce želite, da pridemo tutfi v. raSkiaj, n^ p^teališas fokllčtte! Takšna je na primer vinogradniška družina Krošlovih v Kraberku. Domači sin Jože Kotnik mlajši, ki je letos prevzel tudi vodenje konjiškega vinogradniško-vinarskega društva. Na kmetiji danes poleg očeta in matere živijo še štirje od šestih otrok. Jože mlajši je tudi že poročen in ima dva otroka. »Gre, sedaj gre, Gostje prihajajo iz cele Slovenije in celo tujine,« »Seveda mora krajevna skupnost, občina in država prispevati svoj delež. Pričakujemo, da bo v dveh do treh letih urejena cesta od Žič do Dramelj, že prihodnje leto pa še dva mostova, Z občinsko pomočjo bomo asfaltirali tudi 2 kilometra makadamske ceste od Žič-ke kartuzije do Sojeka ...« zaključuje Bojan Podkrajšek. Ja, Ce bo šlo tako naprej, se nihče ne bo več čudil ljudem, ki ostajajo v teh krajih bogu za hrbtom. Za-vidah jim bomo. MILENA B, POKLIC C» cetis" Trgovci si bodo meii roice Tuš in Citycenter predstavila svoje rezultate - December bo odličen Prihaja najbolj darežljiv mesec, v katerem ljudje kupujemo kot za stavo. Poleg smehljaja na ustnicah tistih, ki jih bomo obdarovali, bomo nasmeh na ustnice pričarali tudi trgovcem, ki se jim v tem mesecu promet poveča za dobrih 30 odstotkov. l^idi sicer sta lahko največji celjski center in največji celjski trgovec s prometom zelo zadovoljna. Citycenler, ki po letošnji razširitvi ostaja največji nakupovalni center v Celju, je zgolj v prvih desetih mesecih, torej brez zadnjih dveh, ki po številu in vrednosti nakupov veljata za najmočnejša, naredil za 16 milijaid tolarjev prometa. »To je več, kot smo pričakovali,« pravi Boštjan Brantuša, direktor City-centra. »Glede na prejšnje leto indeks prometa znaša 170, obiskovalcev pa je bilo letos, torej vključno z mesecem oktobrom, kar 68 odstotkov več.« Na dan njihov nakupovalni center obišče od 17 do 20 tisoč obiskovalcev, decembra pa jih pričakujejo od 22 do 26 tisoč. «Glede na obisk v minulih dveh vikendih pričakujemo, da se bodo poslovne številke v decembru še dvignile.« Tudi za največjega celjskega trgovca, ki se od danes naprej uradno imenuje Skupina Tuš, je bilo leto 2006 več Aleksander Svetelšek. vodja SkupineTuš, kije na tride-setem mestu med najhitreje rastočimi podje^i v Evropi. med živilskimi trgovci pa celo na prvem mesbi. Poslovni rezultati so Boštjana Brantušo, direktorja Citycentra, prijetno presenetili. kot uspešno. Kot je povedal Aleksander Svetelšek, do danes direktor Engrotuša, sedaj pa direktor skupine 'I\iš, so letos ob 20-odstotnem tržnem deležu ustvarili 20 milijard tolarjev več prometa kot lani, torej skupno nekaj več kot 140 milijard tolarjev. Samo v letošnjem letu so investirali 22,3 milijarde tolarjev, zaključili 38 projektov, ustvarili 762 novih delovnih mest. »Končali smo Planet TUŠ v Mariboru, Cash&Carry v Celju, deset novih super-marketov, tri markete, pet T\jš Oil bencinskih servisov, tri drogerije Lepota in zdravje, sicer izven naših meja, nekaj otvoritev pa nas v tem letu še čaka,« pravi Svetelšek. Skupina zaposluje že 3700 ljudi, pred kratim pa so si vzeli čas in svojeprodajne površine tudi izmerili. »Številka 90 tisoč kvadratnih metrov je presenetUa celo nas.« V naslednjem letu se skupina namerava hkrati širiti na tri nove trge, o čemer smo pred kratkim že pisali. S tem, pravi Svetelšek, bodo vrata na široko odprli tudi slovenskim proizvajalcem, ki imajo sedaj na trgih biv^e Jugo- arske industrije seje predstavilo tudi podjetje i-Rose, ki s svojo programsko opremo oskrbuje tudi Phrovamo Laško. i-Rose si obeta sodelovanja na tujem Sejma pivovarske industrije in novih tehnologij Brau Beviale v Niimbergu se je letos udeležilo rekordno število obiskovalcev. Med razstavljavci je bilo tudi laško podjetje i-Rose, ki je bilo z obiskom svojega sejemskega prostora nadvse zadovoljno. Podjetje se je predstavilo s sodobno programsko opremo i-Service, ki je namenjena optimizaciji poslovnih procesov. Poleg osnovnih sklopov, ki vključujejo načrtovanje servisnih posegov, centralno sprejemanje naročil, distribucijo delovnih nalogov, upravljanje podatkov o strankah, nudi oprema tudi možnost spremljanja servisnih in vzdrževalnih stroškov ter številna analitična orodja. Ena največjih prednosti njihove nove programske opreme je integracija Interneta in mobilne telefonije, ki omogoča takojšnje posredovanje informacij iz sistema na mobilni aparat, hiter odziv in enostavno uporabo. RP m- slavije težave s plačili. Kljub temu ima na mizi še 60 različnih projektov, ki jih namerava uresničiti še v Sloveniji. Med njimi je razširitev Pia neta Tuš v Mariboru, za ka terega so se že ob graditvi za vedali, da bo premajhen Zanj so že vložili dokiunen tacijo za novih 3500 kvadrat nih površin, dogradili pa naj bi ga čez slabo leto dni. »V načrtu imamo še graditevtieh do štirih Planetov Tuš, končne cilje za prihodnje leto pa bomo izoblikovali konec januarja.« ROZMARl PETEK Spletno nakupovanje v Mercatoiju Ravno v mesecu decembru nekateri trgovci ponujajo nove storitve za svoje zveste kupce. Citycenter je uvedel darilne bone, vnovčljive v vseh trgovinah Citycentra, Tuš za člane kluba (teh je že 670 tisoč) obljublja še večjo izbiro ugodnosti, Mercatoi pa bo odslej možnost spletnega nakupovanja omogočil tudi Celjanom. Med slovenskimi trgovci je Mercator edini, ki že od leta 1999 ponuja možnost nakupa preko spleta in hkrati omogoča dostavo na dom ali drugo izbrano lokacijo, vendar so dosedaj to možnost lahko uporabljali le Ljubljančani. Od danes naprej je možno preko njihove spletne strani nakupovati tudi v Celju in Kopru, v prihodnje pa nameravajo spletne trgovine odpreti še v drugih-urbanih središčih. Kupcev preko intemeta je v primerjavi z lanskim za 40 odstotkov več, naročniki pa so predvsem visoko izobražene ženske in podjetniki. RP Tuš ni na prodaj! Pred kratkim so se v medijih pojavili namigi, da se bosta Mirko Tuš in prvi mož srbske Delte Miroslav Miž-kovič povezala. Znano je, da je prodor na srbski trg brez sodelovanja Delte precej težak. Skupina l^iš pa se ravno v naslednjem letu odpravlja na ta trg. Da ugibanja niti malo ne držijo, je pred kratkim zatrdil direktor skupine Tuš Aleksander Svetelšek. »V petnajstih letih razvoja nam je uspelo nekaj, česar smo se prav zavedli šele letos. Smo edini slovenski trgovec, ki je lastniško in politično neodvisen. Razloge za neresnične navedbe vidim v tem, da se v Sloveniji začenja nov krog privatizacije. Prepričan sem, da določenim strukturam to ni všeč (ve se, katerim), zato so lansirali podatek, da se Skupina TXiS prodaja Delti. Tako bi naredili zgodbo, da karkoli se bo prodalo Tušu, se prodaja v srbske roke. Kdor nas pozna, ve, da ni nikakršne možnosti, da bi se mi komu pripojili, ker dn^ače delati, kot da smo sami, sploh ne znamo. Možnost je le kalden nakup z naše strani, mi pa nikoli nismo bili na prodaj in na obzorju ni nobene takšne možnosti. Je pa nam takšna zgodba povzročila precej težav in tudi škode.« Dodal je še, da so na bosanski trg res vstopili s pomočjo lokalnega partnerja, na. trge v Makedoniji in Srbiji pa vstopajo sami. RP Comet presegel načrtovano Iz zreškega^ Cometa so sporočili, da so v prvih devetih (ega leta dosegli oziroma presegli večino za to obdobje načrtovanih poslovnih ciljev. Iztržili so za 7,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje in ustvarili dobrih 309 milijonov tolarjev čistega dobička. Letos se je Cometova vrednost prodaje na doina-čem trgu nekoliko zmanjšala. Prodaja v izvozu pa je bila nekoliko večja od načrtovane. Povečala se je tudi produktivnosti zaposlenih, in sicer za 14 odstotkov. Do leta 2009 želijo v Cometu še bolj racionalizirati vse vrste stroškov in izboljšati koriščenje znanja in usposobljenost ljudi. Usmeriti se nameravajo v tehnološko zahtevnejše proizvode z več dodane vrednosti ter s selekcijo izdelkov, trgov in kupcev izboljšati donosnost. Po načrtih, ki so povezani s takšno strategijo, bodo njihovi čisti prihodki od prodaje rasli po 4,5-odstotni povprečni letni stopnji in naj bi v letu 2009 znašali 45 milijonov evrov. JI «■2006 [stoli partnerimiJMJslmctmmn Pokopališče zravnali z zemljo Skrunitev pokopališča v Vinski Gori? - Župnik trdi, da so pri urejanju okolice cerkve primerno poskrbeli za spomin na mrtve - Pokopov ni bilo že skoraj 30 let Zgroženi bralci so nas obvestili o dogajanju na pokopališču v Vinski Gori. Bili so dobesedno ogorčeni, ko so obiskali grobove svojih najbližjih in zagledali, kaj se do^ja ob cerkvi. Da je vinsko-gorski župnik zravnal staro pokopališče in nagrobnike zmetal na kup, da so delo opravljali brez odlokov in pristojnih služb, da gre preprosto za skrunitev grobov ... Skratka, da delo na starem pokopališču v Vinski Gori presega rob zakonitosti. Ob tem so Še opozarjali, da so verjetno vsi krajani tiho, da se niti ne zavedajo svojih pravic in da ni prav, da bi ob cerkvi na tak način nastalo parkirišče. Najbolj sporno pa je, da naj bi delo opravljali brez ustreznih dovolj en j . Kdor se na cesti Arja vas-Velenje ozre proti Vinski Gori, lahko zagleda mogočno cerkev, ki se vzpenja nad naseljem in izgleda kol va-nih kraja. Šele ko po ovinkasti in precej strmi cesti pridemo do cerkve, lahko na hitro ocenimo situacijo: torej, da v Vinski Gori očitno za pokope uporabljajo novo pokopališče; staro, stisnjeno ob tamkajšnjo cerkev, pa so res zravnali z zemljo. Park ob cerkvi »Vse to smo počeli v želji, da uredimo cerkev in njeno okolico,« pojasnjuje župnik v Vinski Gori, Anton Krašovec. »Ljudje so začeli grobove na starem pokopališču že pred časom opuščati. Kar nekaj grobov je bilo zanemarjenih, zanje ni nihče skrbel. Zato smo se odločili, da na nek način uredimo okoEco, okrog cerkve pa uredimo park in nikakor ne parkirišča. O tem se je odločil župnijski svet, z večino ljudi smo dosegli soglasje, ko smo zanj prosili. Se pa seveda najdejo tudi takšni, ki so biii proti oziroma bolje rečeno: sploh jih ni bilo blizu.« Na cerkvi so že prej poskrbeli za fasado in »cokel«. Kar nekaj nagrobnih plošč ali spomenikov je bilo, kot je v navadi na starejših pokopališčih, vzidanih na pročelje cerkve in na kamnito ograjo, ki obkroža staro pokopališče in cerkev. Nekaj teh plošč je še sedaj obešenih in bodo ostale, dokler v župnišču ne dobijo soglasja sorodnikov za odstranitev. »Predvsem smo morali okrog cerkve poskrbeti za odtoke in dre-nažo. Prekope je izvajal pogrebni zavod Usar v skladu s predpisi,« pojasnjuje župnik. Na pokopališču je bilo pokopanih približno 370 mrtvih, zadnji pogreb pa so opravili leta 1977. Torej nekaj manj kot pred tremi desetletji. Na cerkev, kot vhod v bodoči park, so postavili centralni spomenik, na katerega so vrezali oziroma prepisali imena s plošč in grobov. Spomenik iz kamna in medenine je okrašen s šopki, pred njim gori kar nekaj sveč. »S tem smo, vsaj po moje, zadostili potrebi po spominu,« pravi Krašovec. Razmetani nagrobniki oziroma spomeniki, ki so zelo zmotili naše bralce, Skupno obeležje za pokopane na starem vinski naj bi po načrtih vinskogon župnika dobili posebno mesto: »Spomenike nameravamo deponirati, vendar jih je kar precej in je težko to narediti naenkrat. Iz njih bi radi namreč naredili poseben oltar, seveda zunaj v parku, na tem oltarju pa bi lahko darovali maše na prostem.« Težave s pokopališči Je pa župnik omenil, da teh, ki se pritožujejo, na pokopališču, niti na starem niti na novem, ni takrat, ko bi bilo treba pospravljati. Recimo rože in sveče, ki jih veter raznaša naokoli. Tudi urejanje cerkve in okolice zahteva kar nekaj truda. »Vse to je en samo breme zame. Res je tako, da se z vsako stvarjo nikoli vsi ne strinjajo - še z Bogom niso vsi zadovoljni. Prepričan pa sem, da nismo onečastili spomina na mrtve. Poskrbeli smo za okolico, kar je sedaj v teh časih nuja, po drugi strani pa je najboljša pie-teta ureditev primernega kraja za zadnji počitek,« pravi župnik Krašovec. Načrte v župnišču podpira tudi sedaj že bivši predsednik sveta Krajevne skupnosti Vinska Gora Franc Sever. »Sicer v KS z odločitvijo cerkve nismo imeli nič, vendar pa se strinjam, da je büo nujno urediti okolico cerkve. Park je dobra zamisel,« je povedal Sever in dodal, da po zakonu, če na pokopališču 30 let ni pokopa, lahko na njem skoraj začneš orati njivo. Torej, načrti cerkve so büi znani. V KS so se strinjali, da se name- sto starega pokopališča postavi skupen spomenik, park z drevesi, zasadi trava, mogoče postavi še kakšna klop ... »Po mojem prepričanj« so za večino načrtov dosegli soglasje s sorodniki. Dejstvo pa je, da se z vsemi nikoli ne moreš dogovoriti. In če se eden z načrti ne strinja, se po navadi takoj dvigne,« je povedal Sever in omenil dogajanje pred par leti, ko so v Vinski Gori gradili dom krajanov: »Vbistvu smo bili vse dogovorjeni, nikakršnega kreganja ni bilo, pa vseeno nekaterim to ni bilo všeč. Zato se mi zdi, da pokopališče ne more ostati ob cerkvi 50 ali 70 let samo zato, če se dva ne strinjata z načrti.« Sever je še dodal, da za mnoge grobove svojci, če so sploh še bili, niso plačevali potrebnih dajatev, tako da je staro pokopališče pomenüo kar nekaj stroškov za KS in cerkev. Predragi prekopi v Sloveniji velja Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. V njem je zapisano, da se »opuščeno pokopališče sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, za druge namene pa Šele po 30 letih od zadnjega pokopa. Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.« Po zakonu »na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to interes, se lahko unu-h izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem Kakor kaže, so se v Vinski Gori za poseg odločili bolj na lastno roko. O posegu na sicer cerkveni zemlji odgovorni v velenjski občini, občinskem uradu za prostor ali komunalna inšpektorica v medobčinskem inšpektoratu vsaj uradno niso seznanjeni. pokopališču in sicer po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih. Izkop ali prekop posmrtnih ostankov je dovoljen samo v navzočnosd pooblaščenega zdravnika in zdravstvenega inšpektorja.« Pogrebna služba Usar skrbi za pokopališče v Vinski Gori, kjer ugotavljajo, da so na željo svojcev opravili samo en prekop s starega na novo pokopališče. Vlado Usar je zatrdil, da so za prekop na željo sorodnikov uredili vso potrebno dokumentacijo ter zagotovili prisotnost inšpektorja. Da bi mogoče bilo prekopov več, vendar se ljudje zaradi cene za to niso odločali. Prekop stane dobrih 100 tisoč tolarjev, saj je treba urediti dokumentacijo, razkužila... »Res je, da so ljudje mislih, da bomo to delali kar počez, vendar seveda tako ne gre, zato se za prekop niso odločah,« je povedal Usar in tudi sam dodal, da je bila ureditev oko-hce cerkve na nek način nujno potrebna. URŠKA SELiŠNIK 8 limwiu Hvaležen raku Jaka Jakopič, slovenski Lance Armstrong - »Ni me strah, tudi če bom danes umrl!« Prva kemoterapija na 25. rojstni dan. Večmesečno zdravljenje, spoznavanje samega sebe. Jaka Jakopič. Star 28 let. Profesionalni športnik. Nikoli pil in nikoli kadil. Preživel raka bezgavk. Danes je član vedno bolj uspešnega nogometnega kluba Factor. Ne čaka, da se bolezen vrne, ampak živi. Je dokaz, kako se uresničijo sanje - ne glede na vse. Za vami so številni intervjuji, vas vsa ta vprašanja o bolezni ne obremenjujejo? Ne. Z veseljem se odzovem, a ne zato, ker bi se želel pojavljati v medijih, ampak zaradi ljudi, ki ležijo v bolnišnici in se soočajo z rakom. Rad bi jim pokazal, da se da živeti. In srčno si želim, da bi bilo več ljudi, ki bi javno govorili o tej bolezni ter tako drugim bolnikom pokazali pot. Bolezen vas je naučila marsičesa. bila je vaša velika izkušnja ... Da. Ko je zdravnica povedala, da sumijo, da imam Hodkingov lim-fom, sem rekel: >Uf, samo, da ni rak.< Potem mi je razložila, za kakšno bolezen gre. Imel sem trinajst metastaz, nekatere že zelo velike. Prvo kemoterapijo sem prejel na svoj 25. rojstni dan, kar mi bo ostalo večno v spominu. V času zdravljenja sem spoznal stvari, na katere sem ponosen, in upam, da se jih bom zavedal vse življenje. Kako se tako mlad človek sooči z novico o bolezni? Tisti dan sem prišel na preiskave direktno z nogometnega treninga. Premik v meni se je zgodil zaradi zavedanja, da bi verjetno ü-eniral do konca, do smrti - ki bi sledila kmalu - če takrat ne bi prišel na preiskave. Svojo fizično pripravljenost sem dojel kot prednost in to me je verjetno rešilo, da sem se dobro rege-neriral po kemoterapijah. Prvo noč sem zelo hitro razčistil pri sebi. Odločil sem se, da bom živel. Bolj sem se iibadal z družino, s prijatelji, jim dokazoval, da nisem kužen, da me lahko objamejo... Čisto osnovne stvari, a ljudem vseeno nejasne. Si zdaj zdrav? Čakati moram še leto dni. da bodo uradno rekli, da sem. Naslednje leto bom imel zadnjo preiskavo. Zdaj hodim na preglede vsake pol leta, prej sera hodil vsake tri mesece. Če se po petih letih bolezen ne ponovi, obstaja možnost, da se tudi v prihodnosü ne bo. Bolezen je sicer kronična. To pomeni, da se lahko po obdobju petih let pojavi že čez mesec dni in tega se zavedam. Najprej sem želel imeti preglede vsak mesec in takoj izvedeti rezultate. Rad grem na pregled, ker vem, kaj me bo čakalo, če me bo. Ob tem hkrati vem, da sem storil vse, da se bolezen ne bi ponovila. In če bi se ponovila, bi bil pripravljen. In tudi srečanje z zdravnico je prijetno, ker sva vzpostavila pristen odnos. Kakšen pomen ima takšen odnos z zdravnikom? Opažam, da je na onkologiji veliko osebnega odnosa, žal pa je zdravnikov premalo. Zdravnik ima na onkološkem inštitutu od 30 do 40 bolnikov, v tujini od 10 do 15. To je razlika. Na začetku sem mislil, da se mi zdravnica posveča toliko, ker sem pač mlajši, a sem videl. kako se tudi drugim posveča z enakim žarom. Na onkologiji je ta človečnost zdravnikov opazna. Nisi številka. Kaj pa alternativna medicina? Da, ampak «za zraven«. Priznam, da sem iz radovednosti poskusil in da so mi nekatere stvari ustrezale. A da bi šel tja z diagnozo in bi me alternaüvna medicina ozdravila? Nikakor. Zaupaš torej uradni medicini. Da. Ni mi všeč, da nekateri v alternativni medicini posplošujejo. Rak je ena bolezen? Ne. Poznamo več kot osemdeset vrst raka in vsaka vrsta se deli in vsaka je specifična, kar pomeni, da j e treba k zdravljenju različno pristopiti. K meni so hodUi zdravilci, ki so izgledali slabše kot jaz! Brez kemoterapij in obsevanj mi ne bi bilo pomoči. Si kdaj opazil, da ljudje včasih ne vedo. kako se obnašati, če izvedo, da si imei raka? To me ne moti, nekatere pa. Ljudje preživijo otroštvo, mladost, jaz sem preživel raka. Rak je del življenja in ni njegov konec. Letno za njim zboli deset tisoč ljudi, več kot sedemdeset odstotkov jih ozdravi! Še veliko več bi se jih pozdravilo, če bi šli prej na preglede in v bolnišnico. Od psihe do bolezni ni daleč. Si ti našel vzrok za bolezen? Da. In ga vedno povem naglas. Nisem se imel rad. Mishl sem, da se imam, da se cenim, da delam prav, a sem se postavljal nekje na peto mesto. A šola bo še vedno stala in nogomet bodo še vedno igrali. če mene ne bo. Ugotovil sem, da sem jaz center svojega sveta. Noben predsednik, noben bog, JAZ. In ker sem pomemben, moram de-laü to. kar je všeč meni. Izraziti svoje mnenje, dati iz sebe svoj bes in to zdaj počnem. Smejim se, ko mi ustreza, pogovarjam se o tistem, kar mi ustreza ... Seveda se prilagajam, zato imam okoli sebe prijatelje, ki mi ustrezajo - in jaz njim. Vem, da nikoli ne bo tako, da bi ugajal vsakemu, toda pri sebi sem izpostavil svoj jaz in zdaj se počutim veliko bolje. Zakaj mora ljudi udariti huda izkušnja, da nekaj spoznajo? Veliko ljudi se preveč razdaja ... Jaka Jakopič Je letos z nekaterimi, ki Imajo podobno izkuš-a|o, prekolesaril vso Slovenijo. Šlo je za akc^o društva onkoloških bolnikov Slovenije Itolo življenja. Obiskali so 18 slovenskih bolnišnic In povsod izročili pismo o nameri. V njem pozivalo zdravnike k odnosu člo-vek-človek In he bolnik-zdrav-nik. Je tudi pobudnik akcije Glave gor. Na številnih športnih tekmovanjih so in še bodo obiskovalcem delili zloženke, v katerih razlagajo, da je rak neka!) normalnega in da ne pomeni konec življenja. Ko si v bolnišnici, si v postelji sam s seboj. Razmišljaš, kako bi šel čim prej ven in da bi bil spet zdrav. A ko prideš ven, se moraš odločiti, ali boš razmišljal, da si najpomembnejši sam oziroma tvoji najdražji, ali pa boš spet hrepenel po stvareh, po katerih si hrepenel pred zdravljenjem, BMW pred bolnišnico ne pomeni nič, če si v postelji sam s seboj. Družba vrže človeka v nek tempo. Ljudje se »morajo« pokazati z avtom, hišo, delajo nenormalno, da lahko gredo nekam na dopust. Zakaj ne bi bil dopust vsak dan? Pa se kdaj zalotiš spet v tem hitrem tempu vsakdana? Niti ne, če pa se, začnem zavirati- Ker to prej občutim na sebi. Postanem utruj en. Takrat izklopim telefon ... ... in se spočiješ. Ti si se spremenil, toda kaj je z ljudmi okoU tebe? Ne razmislijo, preden kaj rečejo, hitijo ... Opozoriš koga. da dela narobe? Ne. Vsak ima pravico biti, kakršen je. Svoje mnenje povem, a ga ne vsiljujem. Moti me, da nekateri mislijo, da imajo le oni svoj prav. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Delaj pač tako, kot se ü zdi. Meni ustreza vsako jutro petkilo-metrski tek, nekomu spanje do 10. ure. Vsak se odloči za svojo pot, pri čemer je dobro, da se mu nakaže, da vidi, ali mu bo uspelo ... Zato pravim, hvala bogu, da sem imel raka. Da sem imel čas razmišljati o teh stvareh. Se počutiš dobro, če si kdaj sam, toda ne osamljen? Rad sem med ljudmi, rad jih spoznavam. Včasih je lepo biti sam, a je takšnih trenutkov malo. Imam razčiščene stvari in ne potrebujem veliko razmišljanja. Česa te je zdaj, ko poznaš pasti človeškega načina razmišljanja, strah? Previdnejši sem. Včasih sem na avtocesti norel, zdaj vozim počasi. Vedno pomislim, kaj bi se mi lahko zgodilo. A strah me ni. Zadovoljen sem s tem, kar sem dosegel danes, da sem tu... Ni me strah, tudi če bom danes umrl... Vzrok za bolezni so tudi čustva. Si čustven in ali zdaj ljudi bolj začutiš? Prej bi se iz tega norčeval, zdaj se mi zdi normalno. Človek začne čutiti, kdo mu želi dobro. Nekoga objameš, če ti ustreza, Nekomu podaš samo roko. Da, ta stik je izjemno pomemben. Ne poznaš strahu, obupa, imaš rad smeh. Kdaj jočeš? Seveda, Ne zadržujem v sebi. Včasih jočem v kinu ,., Torej si pohodil svoj moški ego! Moški ne priznajo, da jočejo. Tako kot smeh mi ustrezajo solze. Zadnjič so mi tekle solze ob čisto banalni oddaji. Pred dekletom sem solze včasih zadrževal, zdaj ne več. Z dekletom se odlično razumeš, kaj pa prijatelji? Si jih v tej izkušnji izgubil ali pridobil? Od začetka sem vedel, da imam ob sebi prave ljudi. Prej sem se jim premalo posvečal. Spoznal sem veliko novih ljudi, zgubil pa sem jih zelo malo. Znano je, da pišeš knjigo. Priznam, da pol leta nisem napisal niti stavka. Približno 14 dni bi rabü, da bi jo dokončal. Želim si, da bi bila končana letos, toda verjamem v neko pot in čutim, da bi lahko izšla naslednje leto, ko bom tudi »uradno« zdrav. Jesen 2007. Boš zajokal ob branju? Mishm, da se bom smejal. Knjiga bo napisana tako, kot sem doživljal stvari. Ne gre za smeh, kot da bi se norčeval, če me razumete. Gre za to, kar sem takrat doživljal. Zakaj bi mi moralo po kemoterapiji biti slabo, če to nekje piše ,., Kljub bolezni sem počel stvari, ki so mi bile všeč. Knjigo bom prebral - z lepimi spomini. Zdaj si profesionalni in poklicni nogometaš Factorja. Najprej bi omenil člane NK Domžale, ki so bili ob meni in mi kljub bolezni dah priložnost. Kadarkoli sem imel čas, sem jih obiskoval, jih gledal na treningu, jim vrgel kakšno žogo ... Takrat se mi je zbudilo ponovno hrepenenje po igrišču! Leto dni po bolezni sem začel spet igrati v Factorju in napredoval. Ponosen sem na to... Upravičeno. Kje se vidiš v nogometu čez pet let? V >penziomivaruh< zavetišča Zonzani in organizator koncerta): 05100-8012277864, Zonzani. Trgovine so pripravljene! Z današnjim dnem lahko pravne osebe v bankah kupijo začetne svežnje evrokovancev v vrednosti dobrih 48 tisoč tolarjev, medtem ko bomo ostali morali nanje počakati še petnajst dni. ICljub temu, da se večina ljudi še ne obremenjuje s tem, kako bo po novem letu, se trgovine na prevzem evra pripravljajo že več Skupino Tliš, ki ima po Sloveniji 230 poslovnih enot, so do zdaj priprave na evro stale že 115 milijonov tolarjev. «Ne gre le za veUke stroške, temveč tudi za velike organizacijske težave, saj imarrio zelo veliko blagajniških mest,« pravi Aleksander Sve-telšek, direktor Skupine Tuš. »Blagajniškamestajebilo tre-:eloti preurediti, ljudi Pri tem se bo po novem letu pojavil nov problem, ki ga do zdaj v Sloveniji nismo bili vaj eni, ugotavlja Svetelšek. »To je, da se bo na blagajnah denar pregledoval zaradi morebitnih ponaredkov, zato bo vsako blagajniško mesto imelo svojo napravo za pregle- dovanje bankovcev. Posledično to pomeni; da se znajo blagajniške vrste podaljšati in da bo vedno bolj udobno plačevanje s karticami.« Veliki trgovci so torej pripravljeni, pa so tudi manjši ali pa bo pri njih po prvem lanuarm zavladala panika? To in kakšne sankcije (če sploh) čakajo tiste, ki v tem času cene zaokrožujejo navzgor, pa v naših prihodnjih rubrikah. Tokrat si preberite še, kako so na evro pripravljeni mimoidoči na celjskih ulicah. ROZMARl PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Mbraz . Gre 2 število ur izobraževanj, da bodo ne samo blagajničarke, temveč vsi zaposleni pripravljeni na evro,« pojasnjuje. »Vseeno priprave tečejo brez zastojev, vse smo že tudi testirali, zato po prvem januarju ne pričakujemo težav. Pričakujemo pa povečan obseg dela.« Da so na evro dobro pripravljeni, zatrjuje tudi direktor Citycentra Boštjan Brantuša. »Poleg tega bo center 1. januarja zaprt, kar pomeni, da bomo imeli en cel dan, da se bomo v mira pripravili na nov način poslovanja, pri čemer bodo banke tudi imele en dan rezerve, da oskrbijo vse avtomate z evrsko gotovino.« Franci Kapun iz Rimskih Toplic: »Šele ko bo treba, se bora bolj ubadal z evri, čeprav sem si že nabavil denarnico za drobiž. Za zdaj vem le osnovne stvari in poznam približne cene v evrih za stvari, ki jih najpogosteje kupujem. Nisem pa opazil kakšne^ ve^ega dviga cen, očitno jih ti^ovci bolj skrito in prefinjejo dvigujejo. Že brez kalkulatorja, ki je sicer zelo dobrodošel, si evre sam preračunam tako, da ga zaokrožim na 250 tolarjev, tako potem približno vidiš, kaj je Rozika Buser iz Štor: »Me-niava evro-tolaqi mi ne gre preveč dobro. Malo sicer zdaj v trgovinah primerjam cene v evrih in tolarjih, nimam pa jih še v glavi. Zdi se mi, da se cene niso dvignile, vsaj v tisti trgovini, kjer vedno kupujem, ne. Da bi zgolj zaradi evrov kupila novo denarnico, ne razmišljam, saj imam že zdaj dovolj veliko, a prav pridejo tudi veliki žepi.« Mitja Černe iz Cel, zdai približno vem, koliko nekatere stvari stanejo v evrih, ostalo se bom že še naučil, sai so nam poslali kalkulatorje, Po mojem evro sploh ne bo velik problem. Sicer pa sam ne preverjam, koliko se kakšne stvari zaokrožujejo navzgor, temveč raje primerjam cene med trgovinami in se na podlagi tega odločam za nakupe. Edino, kar si bom moral nabaviti na novo, bo denarnica za kovan- EiiPMi,.iiUDPES Kulinarična Santa Barbara Milui Kundert znani nekoS zapisal, drl If isič luiHZvod slabe^ okusa, lUi obstaja kičasto ista-. vedenje, kižar •>ti človi-k. čl( i\«k,ki čuti pe-lu-ljo po Kii'it, čuti potrebo,.. (k t)i se uj'Jc dal v ogledalu isev.njem.^-lal. Kič ^e zj leda pravzaprav, puvsuu,- vw»ih ga srečamo tara, kjer ga nikakor:ne:bi ptičakovah, toda očitno, je s eiaveštvom -podirisal; »dražbeno pogodbo«, soeial-. no iti.estetsko partnemvo, tiho seprihuli v vsak dom. če ne drugače, s iaiharski-mi knji^ml. Zadajiž .sem se nekoliko poubadal s ka-harskimi knjigami in kar nete} jih je v.zadnjem ■^sa.-. pri8€galQ na i>äd^to bafaiS^ no kuhinjo«, na »recepte izpod rok Baših bahre«, imel. sem -priložnost spozaati . >»kuhi^Q;BaŠiJi babic«;.. Na:; drugi strani pa sem naletei na Številne recepte obširne ^ armade vsöi sort redovnic," sester kuharic, ki svoja zna-f. nia že po tradiciji. prena^> : JO iz.roda.v.iod osamehh . askezizafBsandikuhanc,]« Jim kuhanje jpomem očit-. Ro vse,, nekakšen sublimen izletv.perfekcjjQ okusov. .Ob.. tem ubadanju s kulinanč-niffii. kn ji^mi .sem po^^c-slil na :SVQjo babico, ki sein- , je ž&;klicai-drugače,precej', bolj realno— stara mama,, .-kako-.fe ona .kuhala m spomnil sem se je kot mojstrice-kuhanih-pečenic in . hTeH0.\^;: M.jih je kuhala na veliko m aas posiljevala z njimi, koiarkoh smo pnš' h na obisk-Zmeraj mi je .• nadevala porcijo, ki se sii je potem .še-teden dm pre^. m^avalapoidodcu m zmeraj sera.moral vse pojesti, ker nikoli nfr veš, če ne bo do prišli časti kot-jih napor veduje naš predsednik Kako je kuhala druga babica, ki sem JÖ tudi deklasual v staro-jnaino, §e sploh ne . sponUnjam. Pn .wdi drugih babicah,. M^zdaj 8möiiiaio.zoaslöv-nic kuharska tojjg, bi celo xekelv. da če ith. dobro po-,fledate. njihovo podobo - Piše: MOHOR HUDEJ mohorh's'hotmailxom nekoliko analizirate, gre za nekakšne srebrnei vitke smreke, ki v nas.še zmeraj ndcako prebujajo spolno slo m ne hi. dvakrat rekel, da fie se sprehodih malenkost po XXX gaiafeijii odtekaš »mature«, kjer Jih najdeš v precej nespodobnejših položajih kot na naslovnicah, k|er zapeljivo vrüjo kuhalmco. te babice, ki jih danes nai-dež na naslovruci kuhar^h kniig, so zelo verjetno ne-. koč nastopale kot poroo di-.we. ki so oötno v našem času primerne tudi za reklar miranj e dejavnosti, kot je ku-linanka. Kulinarične porno babice so fMčajaoiotogra-firane ob pcWli4^-vseh sort zelenjave.sad^.koltMiialne-gä blaga, vloženih iJobnn, običajno hranjenih, v bider-majerskedekcatoane kožar-. ce, z očdi; kakšnega Guca-ja na nos«, oprtane s »firta-tu«^ki dolgujejo svoje vzorC-. no poreklo aorvešM ahšfcot^ - 5ki.folklorni-vezeninsM tradiciji in predstavljajo pravo nasprotje mojih dveh starih mam. ki sla bih zaposleni, ena kot delavka na »c^ncah«. kjer je danes Štadion, ui je dnevno pre-metala -za k^šni dve tom opeke s kupa na kap, draga pa kot dninarkanahmfr Ijiščih Savinjske doline, kjer je celo spoznala senatorja Kata> ki JI le zagotovil. da bo nekoč njej v čast postavil hjtieljarsko-pivo-.varniški muzej v Celju. Eden izmed najbolj -pri-. ljubljenih izrekov moie stare mame, realen, ne da bi se moral človek ogledati vogledaiu.sladkelažiln se v njem ganjen prepoz-■nati, je bil, ko sem se kaj zmrdoval nad hrano, da se IZ aviona.ne vidi. To je-bila kuhinja mojih babic. Miklavž za otroice brez staršev Mladi celjski rotarijci, združeni v Rotaract klubu bodo od danes do nedelje v Celju gostili 12 otrok iz Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane. Gre za že četrto tovrstno vsakoletno dejanje mladih celjskih rotarijcev, ki želijo na ta način polepšati Miklavžev vikend gojencem doma. Ta nudi zatočišče osnovnošolskim otrokom brez staršev oziroma tistim, ki prihajajo iz nemo-goäh družinskih razmer. Otroke bodo popeljali na ogled filmske predstave v Planetu Tuš, si ogledali knežje mesto, v soboto pa bodo uživali na celodnevnem izletu v Slovenske Konjice, na Dvorec Trebnik m Roglo. Nedeljsko dopoldne bo posvečeno športnim igram na ranču Kaja in Grom v Raz-rju, seveda pa bo mlade goste z darili obiskal tudi Mi- kla\ BS 10 ŠTORE iP Nova metla Vsaj pet let bo celjski zavod Celeia vodila Milena Čeko Pungartnik Brez razprave in brez glasu proti so na seji celjskega mestnega sveta za direktorico zavoda Celeia, v katerem sta združena celjska zavoda za kulturne prireditve in za turizem, imenovali Mileno Čeko Pungartnik. obCüiska uslužbenka si. S kakšnim delom st li doslej? Zadnja tri leta sem s skimi zadevami. Vodim projekt: izgubila, se v MOC ukvarja- ukvarjala z Njen program je bil po prepričanju članov občinskega Kviaza boljši od programov drugih devetih kandidatov. Doslej malo znana Ceko Pungartnikova, ki je delala v občinskem oddelku za gospodarstvo, je tako dobila polno podporo mestnih svetnikov za svoj prvi pedet-ni direktorski mandat. To ji, med dmgim, ohra-tudi funkcijo mestne svetnice, ki bi jo kot Milena Čeko Pungartnik evrop-i'enmest-Najbolj odmeven v tem projektu je razvoj Šmartin-skega jezera z njegovimi tudi manj odmevnimi podprojekti. Sodelovala sem tudi pri projektu tehnološkega parka Tehnopolis v Bili ste glavna pogajalka za odkup Lu-nove kmetije, ki naj bi postala nekak celjski skansen z imenitnim zaledjem urejenih mestnih gozdov. Ni vam uspelo. Ne bi rekla, da ni uspelo. Lastnici sta trdi pogajalki. Cena, ki sta jo postavili za odkup, je pač previsoka. A pogajanja niso končana, v kratkem bi lahko poskusili znova. Postali ste direktorica zavoda, ki je bil združen na silo. Še zdaj so odpori v obeh zavodih po skupnem delovanju močni. Kaj ste zapisali v program, kje ste našU siner-gijo turizma in kulture? Gre za dve posebni področji, ki pa se ne izključujeta. S pametnim vodenjem se ju da dopolnjevati, tako pa bi biki mogoče ustvariti kakovostno ponudbo za meščane, pa tudi za turiste in prebivalce Slovenije. Moj program je razvojno naravnan. Zavod bo vodil tudi projekt Šmartinsko jezero, na področju turizma pa bi moral prevzeti bolj aktivno vlogo, česar doslej ni bilo. Razvijali bi lahko štiri zvrsti turizma - poslovnega, športnega, kukumega ter doživljajski inpodeželski tiuizem. Zlasti pri kulturnem turizmu bi lahko veliko naredili. Bivši zavod za kulturne prireditve je deloval uspešno, vendar mislim, da bi ponudbo morali razširiti. Tako bi postala bolj dostopna širši populaciji. V Celju potrebujemo prireditev, ki bi bila odmevne] ša v evropskem prostoru, zlasti zarad i kandidature za evropsko kulturno prestolnico v letu 2012. Kulturne prireditve je treba pripeljati v staro mestno jedro, oživiti Knežji dvorec, nabrežje Savinje, Stari grad... V staro mestno jedro pa pripeljati umetnike različnih zvrsti - od gledališč do lutkarjev, kiparjev in slikarjev. Program je skratka zelo raznovrsten in razvojno naravnan. Kritiki vam očitajo, da ste se v programu osredotočili na turizem. Kaj pa kultura? So vam obljubili kakšno finančno injekcijo? Zaenkrat kakšne takšne obljube še nimam, vsekakor pa računam na podporo občine. Mislim pa tudi, da bi zavod moral razvijati lastne produkte, česar doslej ni počel, z njimi pa pridobivati sredstva na tržišču. Prav tako ni deloval v smislu izdelave projektov, kjer je še dovolj prostora. Čaka nas nova evropska finančna perspektiva in če pripravimo dovoij kakovostne programe, lahko zavod dobi tudi denar iz strukturnih skladov Med pogoji v razpisu za to delovno mesto so bile zlasti menedžerske sposobnosti. Iščemo pravzaprav maga, ki bo znal povezati dve mestni dejavnosti in bo deloval po vzoru Lenta ... Celju manjka priredite Vendai vihz, i. Kopiranje r na ideja in z arjaln v, kot je festival Lent. 1 za kopiranje njiho-nikoli dobro. Manjka to mislim sodelavce isko delo, da bi dobro idejo za izvirno prireditev našli skt paj. ■ V novo službo greste s slabo popotnico, v nobenem od združenih zavodov se vas ne veselijo posebej. Tudi svet zavoda je bil proti vašemu imenovanju. To je res, a menim, da popotnica ni slaba. Predsednica sveta zavoda Andreja Rihler mi je že obljubila podporo, sodelovanje, pomoč. S pametiiim pristopom velikih težav ne bo. Kaj pa kadrovske čistke, o katerih ve toliko povedati ulica? Tega ne bo. Ne vem od kod ta strah. Ni bilo govora o kadrovskih čistkah. To bi bilo preuranjeno. Potrebna pa je analiza dela in morda kakšne prerazporeditve. V zavodu za kulturne prireditve so se najbolj upirali združitvi, tudi zdaj so proti vam. Razumem strah, ki pa je neupravičen. Vsakdo se boji sprememb in poseganja v njegovo področje dela. Pripravljena sem na dialog, potrebno pa je končno res združiti zavod, ga namestiti na eni lokaciji, potrebna je enotna spletna stran, enotna organizacija. Bo pet let dovolj za uresničitev načrtov? Za vse načrte, ki jih imam, najbrž ne. Upam pa, da bomo v tem času pripravih dobre osnove tudi za nadaljnje delo zavoda. Še to - ali Poletje v Celju kot glavna mestna prireditev ostaja? Vsekakor ostaja, čeprav bi bilo ta projekt treba nadgraditi. V Celju zanemarjamo tematiko celjsldh grofov, ki so zelo znani v širšem evropskem prostoru, poletje pa je primeren čas, da to zgodbo nadgradimo. BRANKO STAMEJČlC Foto: SHERPA 39-letna Milena Čeko Pungartnik je bila rojena v Celju. Živela je v Laškem, potem pa sta z možem pred desetimi leti kupila staro hišo na Polulah in za njo zgradila novo, v kateri živijo že štiri leta. Ima 11-letnega sina. Po izobrazbi je diplomirana upravna organizatorka, končuje pa magistrski študij na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije z nalogo na temo razvoja in financiranja tehnoloških parkov v EU. Brez rumenih kartonov Celjski mestni svet imenoval člane odborov in komisij ter določil zneske za financiranje strank in svetniških skupin Celjski mestni svetniki so svojo prvo redno sejo po konstitutivni izpeljali v pičle tri četrt ure in v tem času imenovali člane odborov in komisij mestnega sveta, člane nadzornega odbora občine, komisije za podelitev sejemskih priznanj in direktorico zavoda Celeia. Sprejeli so tudi sklep o financiranju političnih strank v občini in dela svetnikov ter svetniških skupin. Seja je tekla brez vsakršnih zapletov, kar že kaže na visoko stopnjo doseženega političnega konsenza v občini in napoveduje, kot smo tega v mestu že vajeni, hitre in učinkovite seje svetnikov, ki se bodo bolj kot s političnimi igricami še v naprej ukvarjali z razvijanjem vizije razvoja mesta. Tako tudi v torek med glasovanji nismo videli niti enega rumenega kartona, s katerimi sicer svetniki glasujejo proti predlogom sklepov. Celjski mestni svet je potrdil sklep o financiranju političnih strank v občini in dela svetnikov ter svetniških skupin. Kot smo že pisali pripada, vsaki stranki, ki se je prebila v mesuii svet 130 tolarjev na dobljeni glas. Stane Rozman je ob tem predlagal, da bi po tem načelu financi-rah tudi tiste stranke, ki so ostale tik pod pragom (SEG in SNS), o tem pa bodo odločili na naslednji seji. Na predlog Zdeneta Podlesnika somesečni7.nesekza delo klubov svetnikov dvignih s 50 na 60 tisoč tolarjev, letno reprezentanco posameznih svetnikov pa s 50 na 80 tisočakov, Celjski svetniki prejemajo po 35 tisoč tolarjev sejnine, kar je najmanj med primerljivimi občinami v Sloveniji. Svetniki so potrdili tudi sestavo delovnih teles mestnega sveta. Imenovali so člane vseh komisij in odborov. To je posebej pomembno zato, ker prav na teh sejah nastajajo dokončni predlogi, ki jih zatem obravnava mestni svet. V komisijah in odborih namreč vnaprej pretehtajo vse predloge in zaradi različne strankarske sestave teh teles preverijo tudi pohtično voljo. Tudi zaradi tega so obi- čajno v Celju vse predlagane odločitve izglasovane. Predlog članov za odbore in ko-misijepa je zanimiv še z enega vidika. V 7-članska delovna telesa so namreč ob obvezni kvoti štirih svetnikov v praktično vse odbore in komisi-je, razen statutarne, vključili tudi po tri občane. In vtem delu je zanimivo, da so med člani tudi nekdanji aktivni svetniki kot so bili Hari Fhs, Štefan Jug, Milan Kos in drugi, pa tudi dva županska kandidata z nedavnih volitev. Stane Meie je član komisije za kmetijstvo, Milan Rajtmajer pa član odbora za družbene dejavnosti. BRST www-radiocelje-com Barbarin pohod hod. v soboto, bo v občini Štore že 6. Barbarin po- Pohod, ki ga pripravlja Špormo kulturno društvo Rudar Pečovje, je poimenovan po sv. Barbari, zaščitnici rudarjev, ter je vedno prvo soboto v decembru. Pohodniki se bodo jutri zbrali na igrišču na Pečovju, kjer bo štart med 8. in 10. uro, ter se nato odpravili po 19 kilometrov dolgi poti čez Svetino, Kanjuce, Sentrupert, Mačkovec in Trob-ni Dol. V štartnino, ki znaša tri tisoč tolarjev, so všteti toph napitki, prežganka, kosilo na turistični kmetiji in avtobusni prevoz nazaj. BJ Zapomnite si cene! Od 1. januarja 2007 bomo plačevali z evri. Bodite pozorni na cene stvari, ki jih boste kupovali. BANKA ^ajtfg-ah,, SLOVENIJE Evro-za vse nas UPIH ŽALEC I ^POIZEIA^ 11 Uživanje v Žalcu v Žalcu s v po s podelitvijo priznanj zaključili letošnjo akcijo Najlepši kraj, hiša in kmetija, ob tem pa so v avli žalskega hrama kulture odprli razstavo fotografij Sprehod skozi Žalec. Objekte posebna komisija ocenjuje na podlagi prijav lastnikov, skupno pa so podelili 17 različnih priznanj. Najlepše urejeno hišo imajo pri Kačičnikovih v SJuden-cah, od koder je nagrajen tudi najlepši zaselek, tako imenovana Puncerjeva dolina. Najlepše urejena kmetija je Četinova v Spodnjih Gmšov-Ijah, med obnovljenimi objekti pa hiša Cvetkovih v Ar-ji vasi. Za najlepše urejenpo- slovni objekt so razglasili gostišče Rimljan v Šempetru, za najlepšo šolo pa Osnovno šolo Petrovče. Kot je poudaril žalski župan Lojze Posedel, je bila nabito polna dvorana Doma II. slovenskega tabora izraz spoštovanja do vseh, ki skrbijo za okolje, ter svojevrsten po klon delu na društvenem in turističnem področju. Napovedal je, da bodo prihodnjo pomlad preko društev omogočili oziroma spodbujali cenejši nakup rož in drugih sadik. »Predvsem se želimo v akciji Turistične zveze Slovenija uvrstiti tako visoko, da bi lahko kandidirali za or^niza-cijo zaključne prireditve pri- hodnje leto,« je omenil žalski župan. Vsem nagrajencem sta čestitala stari in novi predsednik TZS, dr. Marijan Rožič in Dominik Černjak. Dr, Rožič je med drugim pouda- . ril, da za lepo urejeno okolje nista pomembni le metla in lopata, temveč aktiven odnos ob upoštevanju različnih pravil. Černjak je omenil, da se vzgoja za okolje začne že pri najmlajših, ob tem pa se je treba vsem, ki delajo v društvih ali urejajo svoje okolje, vsak dan zahvaliti. Žalčanom je še zaželel, naj »uživajo svoj kraj«. US Foto: TT Vrbenčani praznovali krajevni praznik v dvorani Doma krajanov v Vrbju pri Žalcu je bila slavnostna seja sveta KS ob letošnjem krajevnem prazniku. V Vrbju, eni izmed desetih KS v žalski občini, praznujejo svoj praznik 11. novembra v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne. O delu in načrtih je govoril predsednik sveta KS Dušan Pugartnik, ki je poudaril, da so za ohranitev ribnika Vrbje uspeli pridobiti finančna sredstva s strani Evrope. Poleg tega so sanirali in preplastili del ceste, ki pelje proti ribniku, v domu krajanov so na novo uredili sistem ogrevanja. Gasilci so pridobili obnovljeno avtocisterno in obnovili gasilski dom. Za naprej bi radi pri ribniku uredili prostor za kampiranje s pripadajočimi objekti iii potrebno infrastrukturo v kraju. Pri tem gre za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v smeri proti Žalcu in v smeri Vrbje-Griže, po kateri prihaja na ribnik Vrbje največ obiskovalcev. Posebej se je Pun^nik zahvalil ženski eki-. pi Društva upokojencev Vrbje, ki je že četrtič zapored osvojila naslov državnih prvakinj. V nadaljevanju so o delu društev govorili njihovi predsedniki, delo pa sta pohvalUa Vrtienski krajevni praznik so obeležili tudi gasilci. tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in podpredsednik Mestne skupnosti Janez Me-glič. Sledila je podelitev priznanj, ki so jih prejeli Katica Petrin, Müan Žolnir in Martin Vaš. Za popestritev slavnostne seje je poskrbel ženski pevski zbor iz Gotovelj, za pogostitev pa članice Društva podeželskih žena Žalec, TT Odprta dlan POLZELA - Učenci in kolektiv šole s podružnično Andraž in vrtcem bodo danes ob 17. uri pripravili dobrodelni koncert Odprta dlan, ki bo v mali telovadnici polzelske OŠ. Vprogra-mu bodo sodelovali učenci, najmlajši iz vrtca ter gostje, Mladinski pihahii orkester, člani C-3 centra ter violinisti Glasbene šole Rista Savina Žalec pod vodstvom Tanje Miklavc. Od 16. ure dalje bodo v šoli in pred njo na prodajni razstavi na ogled različni otroški izdelki. Denar, zbran s prodajo, bodo vložili v šolski sklad Otroci otrokom. TT i,novitednik,coiii Adventni utrinki Začenja se adventni čas, ki ga bodo mnogi organizatorji v različnih krajih po svoje popestrili. Gre za dneve veselega pričakovanja in velikih priprav na praznovanje ter obdarovanje najbližjih. Tudi s tem namenom žalski Zavod za kulturo, šport in turizem že več let v dvorcu Novo Celje pripravlja štiri nedeljske adventne sejme. Prvi bo vrata odprl v nedeljo ob 10. uri, dogajanje pa bodo ob 17. uri zaokroždi člani vokalne skupine Candela iz Petrovč. Članice Društva podeželskih žena občine Žalec, ki se v zimskih mesecih udeležujejo več izobraževanj, so v sredo v prostorih Kmetijske zadruge Griže sodelovale na tečaju za izdelovanje ad-ventnih venčkov. Kot je povedala predsednica društva Tilka Drev, je tečaj vodila vodja praktičnega pouka iz vrtnarske šole v Medlogu Štefanija Kos, udeležilo pa se ga je 18 žena. Venčke so izdelovale iz različnih materialov, pri tem sprostüe svojo domišljijo in spoz- S tečaja izitetovanja adventnih venčkov nale tudi svojo aranžersko žUico. 8. de- čer pa predavanje pod naslovom Sta-cembra bodo v kuhinji I, OŠ Žalec pri- rost ni vprašanje let, ampak vprašanje pravili tečaj peke peciva, istega dne zve- duha. TT - ŠL 94-1. december 2006 - Občina Tabor, Tabor 21, Tabor na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 74/98), Zakona o javnih financah (Ur. 1. RS, Š1. 79/99, 120/00, 79/01, 30/02 in 56/02), sWadno z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s sWarnim premoženjem države In občin (Ur, L RS, Š1. 12/2003) In s sklepom 25. redne seje Občinskega sveta Občine Tabor z dne 30. 1, 2006, objavlja Javno zbira za prodajo stavbnega zemljišča Predmet prodaje je stavbno zemljišče na lokaciji Ojstrica, pare. št. 969/5, k.o. Čml vrh, travnik površine 3.487 m', ki leži na območju razpršene gradnje. Na zemljišču je skladno z Odlokom o pnsstorsklh ureditvenih pogojlhzaobmočjeobčineTabor(Ur.l.RS,š1.118/03) predvidena novogradnja stanovanjskih in pomožnih objektov. Izklicna cena je 4.793,00 SIT (20 EUR) za kvadratni meter stavbnega zemljišča. V ceni nI zajet 2% davek na nepremičnine. V I^Icnl ceni nI zajeta komunalna oprema zemljišča, ki bo obračunana na osnovi predloženega projekta Investitorja v upravnem postopku z odmemo odločbo. 1. Meiilo za izbor najugodnejšega ponudnika je ponujena naj-wšja cena, wsja od izklicne. 2. Ceno stavbnega zemljišča je kupec - izbrani ponudnik dolžan plačati v osmih dneh od sklenitve prodajne pogodbe. av roku petih dni po izbiri najugodnejšega ponudnika bosta pnxlajalec In ponudnik - kupec podpisala pogodbo. 4.2% davek na nepremičnine (prodajalec nI zavezanec za DDV) plača kupec, stroške pogodbe in overitve podpisa pri notarju pa prodajalec. 5. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj ponudniki pošljejo ali oddajo vzaprli ovojnici najkasneje do 11.12.2006, do 12.ure na naslov: Občina Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor, z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNO ZBIRANJE PONUDB -PRODAJA ZEMUlŠČ". Na hrbtni strani ovojnice mora biti polni naslov pošiljatelja. 6. Ponudbi je potrebno priložiti: - potrdilo o plačilu varščine v višini 10% izklicne cene (1.887.004.00Sm na transakcijski račun Občine Tabor št. 01384-0100004757, odprt pri UJP Žalec. Ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, bo prodajalec varščino vrnil brezobrestno v 15 dneh po izboru najugodnejšega ponudnika, izbranemu ponudniku pavračunal v kupnino stavbnega zem- - za fizične osebe: potrdilo o državljanstvu RS oziroma dokazilo o pravici nakupa zemljišč v RS za tuje državljane. - za pravne «sebe: Izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši kot 30 dni, iz katerega mora biti razvidno, da Je sedež pravne osebe v RS. 7. Odpiranje ponudb bo javno in bo potekalo v sejni sobi Občine Tabor 11.12. 2006 ob 13. uri. Predstavniki ponudnikov se morajo v primeai prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati z osebnim dokumentom oziroma pooblastilom ponudnika. Pravočasne prispele ponudbe bo obravnaval Odbor za pn> storsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami Občine Tabor in vse ponudnike o izboru najugodnejšega ponudnika obvestil v 8 dneh po Javnem odpiranju ponudb. 8, Vsa pojasnila v zvezi s prodajo lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Tabor pri županu Vilku Jazbinšku ali na lelelonu 03 705 70 84 ali 040 490 710. Vilko Jazbinšek, župan 12 ŠENTJUR Pred novimi Dom starejših Zdravilišča Laško praznuje S-ietni- tva starejših, Ici trenutno predstavlja 12 odstotkov prihodkov zdravilišča, želijo v Zdravilišču Laško še razvijati. Uvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših kot dopolnilne dejavnosti se je v Zdravilišču Laško začelo že v letu 1997. S prenovo objektov ob Rečici so takrat pridobili 93 oskrbovanih stanovanj. Konec leta 2001 pa so dobüi koncesijo za opravljanje institucionalnega varstva za 60 mest, medtem ko danes v domu biva skupaj 165 stanovalcev Dom je ves čas 100-odstotno zaseden. Tudi čakalna doba je dolga, pri čemer je ta odvisna predvsem od zdravstvenega stanjabodočega stanovalca in je najdaljša na oddelku za stanovalce z demenco (eno leto) . Prav tako so zasedena tudi vsa oskrbovana stanovanja (pet prodanih in sedem od-danihvnajem). 76odstotkov stanovalcev doma potrebuje pomoč pri opravljanju večine oziroma vseh osnovnih življenjskih potreb ter veliko vzpodbude za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Zanje skrbi 71 zaposlenih (strokovni tim, zdravstveno negovalna služba, službe, ki izvajajo osnovno in socialno oskrbo). Zaradi velikega povpraševanja in potreb po inštitucio- Novi objekt Malič, ki ga bodo zgradili za obstoječii nalnem varstvu so se v Zdravilišču Laško odločili, da razširijo kapacitete in pridobijo nadaljnjo koncesijo za opravljanje te dejavnosti. V prihodnjih letih nameravajo tako razširili dom starejših z novima objektoma, s čimer bodo zaokrožili program varstva starejših in pridobili nove kapacitetepredvsem za osebe z demenco in uporabnike, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine oziroma vseh življenjskih potreb, ter začasne namestitve. »Zazidalni načrt je že sprejet in bo objavljen, ko bodo pridobljena vsa potrebna soglasja. Takoj, ko bomo pridobili tudi koncesijo za povečanje števila mest institucionalnega varstva, bomo lahko začeli graditi,« pravi direktor Zdravilišča Laško Roman Matek in napoveduje, da bo gradnja novega objekta končana v letu in pol po pridobljeni koncesiji. Pri čemer upa, da bodo po dveh zavrnjenih prošnjah po koncesiji tokrat vendarle uspeli. Novi objekt bo sprejel 160 oskrbovancev. Pritličje in prvo nadstropje t.i, objekta Malič bosta namenjena stanovalcem z demenco in začasnim namestitvam, drugo nadstropje in mansarda pa ne- starejših. govalnemu oddelku. Kot je pojasnila vodja programa oskrbe starejših Melita Zoreč, je objekt arhitekturno zasnovan tako, da bo možno znotraj posameznih nadstropij oblikovati stanovanjske skupine v skladu s strokovnimi izhodišči in veljavno zakonodajo ter zagotoviti bodočim uporabnikom prijetno bivanje v obliki manjših skupin. Peto obletnico so v domu starejših v torek obeležili s kratkim kulturnim programom, razstavo izdelkov stanovalcev in izdajo glasila Pod lipo, BOJANA AVGUŠTINČIČ Za šentjursko mladino v soboto v kulturnem domu pripravil Dan kar tako - dan, namenjen predstavitvi mladinskih in kulturnih društev občine, ki združujejo mlade med 15. in 29. letom. S prireditvijo so želeli zainteresiranim predstaviti različne aktivnosti društev in možnosti včlanitve ter aktivnega članstva, hkrati tva priložnost kušenj in pogc bitnih težavah, srečujejo, «Ime kazati, saj deset društev, smo pa ravno zaradi pestrih aktivnosti in zanimivih predstavitev pogrešali večji odziv. Predvsem smo si želeli, da bi se prireditve udeležilo več osnovnošolcev, predvsem učencev zaključnih razredov, ki bodo kaj kmalu iskali pravi naslov za uresničevanje svojih idej in interesov,« je povedal Marko "Hih-tar, predsednik sveta. 1 imela druš-zmenjave iz- s katerimi se 'li smo kaj po-e odzvalo kar Ob Dnevu kar tako so se zbraü predstavniki ŠKMŠ-ja, KLUMP-a s Planine. IRRF-a, društva za mednarodno pomoč in prijateljstvo in Mladinskega društva Ponikva. Šentjurski skavti so predstavljali načine preživetja v naravi in razne ročne spretnosti, opozarjali so tudi na strpnost in medsebojno spoštovanje, Potmdili so se tudi člam PD SEvnica pri Celju, ki so pripravili orientacijski pohod po Šentjurju, Za glasbene delavnice so poskrbeh v KUD NRGHOUSE, ki so predstavili produkcijo glasbe, obiskovalci pa so se lahko pobližje spoznali z inštrumenti zasedbe Žurdov. Svoje aktivnosti, predvsem velik božično-no-voletni koncert, ki bo 25. decembra, je predstavil tudi Pihalni orkester Šentjur. Srečanje so sodelujoči ocenili kot uspešno, zato načrtujejo njegovo ponovitev . POLONA MASTNAI HORflOJiRiil894 Nedelja v znamenju kulture Rojstni dan pesnika dr. Franceta Prešerna bodo letos s številnimi prireditvami še posebej obeležili po šentjurski občini. V ta namen bodo vrata odprli različni kulturni hrami. V organizaciji in izvedbi kulturnega programa tokrat sodelujeta območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Razvojna agencija Kozjansko oziroma pod njenim okrüjem Turistični informativni center. S programom so seznanili tudi občane, vsem so namreč že poslali posebne zloženke. Ta veseli dan bodo Šentjur-čani začeli že v nedeljo zjutraj, ko bodo ob 9. uri v Kulturnem domu Šentjur pripravili lutkovno predstavo Lukec na drugem koncu sveta v izvedbi Lutkovne skupine UŠ Ljubljana. Nadaljevaü bodo v Zgornjem trgu v tamkajšnjem Muzeju Zakladi Rifni-ka, kjer koncert ob 10. uri pripravljajo učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Pestro bo tudi v Muzeju Južne železnice, kjer bo ob 11. uri promenadni koncert mladinskega orkestra šentjurske glasbene šole. V cerkvi sv. B.I/. .1 v K........ ............. .............................. ir |;i.-...ilii!iili ^ Na bazenu rušijo in obnavljajo S'üpSlt Pn vPi^ lent pnnlrtnpm «^ampvanju in nrntvidaniii ziinanipoa tprmalnpBa hazpna v CfSlSMOSTOVICtUld.O. O se težko pri 1 propadanju zunanjega termalnega bazena 1 dela vendarle začela. lajemniku (podjetju AGM 3 naj bi ^ odprli že za e začetek obnove zaradi težav pri pridobivanju ustreznih dokumentov ....... - . ... ... u Rimske Toplice, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje, so se dela začela. Tako je izvajalec del. Gradbeno podjetje Hrastnik, že porušil del starega objekta, kjer bo zrasla nova, lepša in večja stavba. Prav tako so se že lotih rekonstrukcije obeh bazenov. Po besedah predsednika TD Andreja Mlakarja naj bi bazenski kompleks v novi iuči zasijal v začetku prihodnjega leta, prvi obiskovalci pa se bodo v njem lahko namakali 1. maja 2007. BA Po več kot Rimskih Toplicah Kot je znano, so bazen pred dobrim letom oddali Nemec) ter ga zaprli, da bi ga posodobili in prenoviU. Ponovj letošnji L maj zavlekel v jesen. Zdaj, ko je lastniku bazena. Turističnemu drušf KOMMfKSU LIVADA ŠENTJUR lovanji v četrtem nadstropju in mansardi v «meri 136,20 m2 • 1 garaža v izmeri 2.9 x 5,6 m dimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih jtreditov za Za vse flO( atne informacije pokličite na i 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za Muzej Rifnik, Muzej Južne železnice in Ipavčeve hiše v Šentjurju ter muzeji na Planini in v Loki pri Žusmu bodo obiskovalcem na voljo ves dan, zanimive zbirke si bo mogoče ogledati med 10. in 17. uro, med 11. in 15. uro pa šentjursko društvo turističnih vodnikov pripravlja tudi strokovno vodenje po njih. Leopolda v Loki pri Žusmu. kjer je na ogled tudi muzejska zbirka Glažute na območju Loke. se bodo ob 10.30 uri predstavüi učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole. Na Planini se bodo od 1S. ure zvrstili nastopi MPZ Planina, mladih liarmonikarjev in predstavitev pesnice Ivanke Uduč, na ogled pa .sta etnološka zbirka Šmid in razstava Kozjansko žari. Glavno dejanje pa sledi v Kulturnem domu Šentjm; kjer bodo ob 18. uri razglasili prostovoljce leta. kulturno zabavno prireditev pa bodo popestrili Jadranka Juras ter Neža Drobnič s spremljevalno skupino glasbenikov. PM BISimCAOBS.1 PODČETKTEKl ROGAŠKA S.| ROGAIEC | KOZJE V Bistrici ob SMIi, ob bodoči scileogonshi meji. žo zdaj obopujojo zoradi dolgih koloi jo boljSo protočnost prometa po zgraditvi oovega mejnoga preiioda. Na schengenski meji drugače Mejni prehod Bistrica ob Sotli, kjer bo bodoča schen-genska meja, bo boljše in lepše urejen. Obstoječa zabojnika ter nadstrešek naj bi zamenjali primernejši, urejeni objekti za potrebe policije in carine. Takšni, ki na mejo združene Evrope sodijo. Konec oktobra je bilo zato z vladno uredbo določeno ureditveno območje, kar pomeni urbanistično podlago primerneje urejenega prehoda. »Trenutno potekajo dela za dokončanje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, prav takole začenja z odkupi zemljišč na ureditvenem območju mqnega prehoda. Gradbena dela bodo začeta v prvem če-mletju naslednjega leta ter dokončana v skladu s termin-skim planom, to je v roku štiri do šest mesecev,« odgovarja Miran Koren iz službe za odnose z javnostjo in promocijo ministrstva za javno upravo. Omenjeno ministrstvo je namreč pooblaščeni investi- tor naložbe, kije ocenjena na tri milijone to^ev. Krajani Bistrice ob Sotli ter z njimi tamkajšnja občinska uprava pri vsem skupaj pričakujejo, da bo v sklopu te naložbe rešen tudi hud problem kolon tovornjakov z vseh mogočih koncev, ki med drugim ovirajo dostop do njihovih domov ter pot šolskega avtobusa. Kar nekaj bisuiš-kih domov je namreč v neposredni bližini mejnega prehoda, kjer so prav tako nezadovoljni zaradi onesnaže- vanja okolja. Kolone, ki se pojavljajo ob koncih tedna ter pred prazniki, so namreč doige tudi do dva kilometra. «Problem kolon pred mejnim prehodom ne bo rešen v celoti, na samem območju mejnega prehoda pa bo izboljšana pretočnost prometa. Za povezave izven območja mejnega prehoda je pristojno ministrstvo za promet, ki je o problematiki kolon že obveščeno,« dodajajo v ministrstvu za javno upravo. BRANE JERANKO Najbližje proti Ptuju v občini Rogatec bodo opoldan uradno predali namenu obnovljeni odsek regionalne ceste Rogatec-Žetale-Kozminci, ki je najkrajša povezava Obsotelja proti Ptuju ter Pomurju. Gre za nadaljevanje predlani začetega projekta, ko je bil urejen odsek od Zetal proti Svetemu Juriju, letos pa so poskrbeli za dva kilometra ceste med Svetim Jurijem in šolo v Donački Gori. Tako so cesto razširili ter na novo uredili spodnji ustroj ceste z novo asfaltno prevleko. Z deli so končali pred nekaj dnevi, vrednost naložbe pa znaša 70 milijonov tolarjev, kar je v celoti plačala država. V hotelu Soteiia v Podčetrtku poteka dvodnevna skupščina Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki povezuje blizu štirideset tisoč članov v vrtcih, šolah, dijaških domovih, zavodih za izobraževanje odraslih, zavodih za otroke s posebnimi potrebami, v raziskovalni dejavnosti in kulturi. V njem so tudi upokojenci in nezaposleni. Na včerajšnji otvoritvi skupščine je govoril glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, ki se je med drugim kritično opredelil do zniževanja ravni socialnega dialoga ter nesoglasja z vlado glede sklenitve kolektivne pogodbe za javni sektor. V Podčetrtku je zbra- nih okoli 160 delegatov skupščine, ki se bodo odločili o programskih usmeritvah sindikata do leta 2010 ter o resolucijah glede strokovne usposobljenosti zaposlenih in o normativih v slovenskih vrtcih ter o pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor. Prva resolucija med drugim zavrača predloge za - Št.94-1.df na mejnem prehodu. V prestolnici obljublja- 13 V parku bo ustvarjalno v zavodu Kozjanski park začenjajo danes, v petek, z božično novoletnimi ustvarjalnimi delavnicami, ki jih pripravljajo za odrasle in otroke ter posebej za osnovnošolce. Danes začenjajo z nizom popoldanskih delavnic za odrasle in otroke in to ž"iz3dov^}em adventnih venčkov, kar bo v okviru prireditve Taves^ dan kulture - dan odprtih vrat slovenske kulture. Med. Jopoldanskimi delavnicami bo sledilo izdelovanje okraskov iz voska, ki bo 8. decembra, ter izdelovanje novoletnih voščilnic, kar bo 14. decembra. Delavnice bodo v Spvensko-bavarski hiši v Podsredi med 16. in 18. uro. Tam bodo v dopoldanskem času tudi delavnice za učence osnovnih šol na območju Kozjanskega parka, ki se bodo vrstile v času med 5. in 15. decembrom. Osnovnošolci bodo izdelovali adventne venčke, okraske iz slanega testa, izdelke iz kartona in papirja, novoletne voščilnice ter pomandre (dišeče pomaranče). BJ Z «iČIISKIH SVETOV Brez koalicije ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so se sestali na ustanovni seji, na kateri so med drugim izvolili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Dogovorili so se, da bo v 5-članski komisiji imelo svojega člana prvih pet strank, ki so na volitvah dobile največ glasov. Tako bodo v komisiji zastopani SD, SDS, SLS, LDS in DeSUS. Svetniki so nato volili še predsednika omenjene komisije. Navada je bila, da je predsednik iz tiste stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov. V primeru Rogaške Slatine je to SD, čeprav ima SDS v občinskem svetu prav tako štiri svetnike. Tako je Miran Ulbin iz SDS-a predlagal kar sam sebe za predsednika komisije, svetniki pa so ga z veliko večino tudi potrdili. Kot kaže, v občinskem svetu koalicija tako sploh ne bo potrebna. ŠO železarska c, 3, 3220 äore, www,^>Fe-5tv in študentov. Za vse informacije bo na voljo vodstvo šole in strokovni delavci. 14 S1.K0HJICE| VOJHIK « SifI IlilLi Ključ sodelovanja z ljudmi V torek je v konjiškem kulturnem domu župan Janez Jazbec, ki je vodil občino 12 let, javno predal ključ občine svojemu nasledniku Miranu Gorinš-ku. »To je ključ, ki naj odpira vrata sodelovanja z ljudmi,« je dejal Janez Jazbec. Da je bilo sodelovanje eno izmed ključnih vodil pri delu Janeza Jazbeca, so s svojo prisotnostjo potrdili ne le številni občani, predstavniki krajevnih skupnosti, občinski svetniki, direktorji zavodov in podjetniki, temveč tudi župani občin s Celjskega, vodje regijskih in republiških inštitucij in še bi lahko naštevali. Novi župan Miran Gorinšek se mu je ob tem zahvalil za vso podporo in korektno predajo poslov, posebej pa še za slovesnost, ki je bila resnično nekaj posebnega. Na njej so se s kulturnim programom, ki so ga oblikovali pevci skupine Štajerskih 7 ter otroci in učenci konjiških vrtcev in šol na izviren način zahvalili Janezu Jazbecu za opravljeno delo ......s hkrati nov začetek: Miran Gorinšek in Janez Jazbec. (besedilo Marija Golčer, povezovanje Andreja B, Majcen] . Sam je o njem spregovoril duhovito (»po partlji-čevsko«), a vseeno poglobljeno. Simbolično se je navezal na šest novih in obnov- ljenih šol, prehodil 14 novih mostov, še enkrat prere-zal preko 80 trakov in se, samo letos, 186-tie sprehodil na Skalo. Zaključil je z ugotovitvijo, da so v občini vteh 12 letih res veliko naredili. se vsem zahvalil za sodelovanje in zaželel srečo novemu županu, ki je uradno prevzel funkcijo na sinočnji konstitutivni seji konjiškega občinskega sveta. MBP Je Galjuf »goljuf«? v novem mandatu bodo vojniški svetniki prej ali slej na mizo dobili Agendo 21, ki jo je prejšnji občinski svet zaradi pomanjkljivosti zgolj v tem letu avtorju Lo-vrenciju Galjufu že dvakrat zavrnili. Kot so ugotovili, sicer potreben občinski dokument, ki lahko pomaga pri pridobivanju nepovratnih sredstev, znova ne odraža dejanske slike občine. »Skropucalo,« so svetniki z eno besedo opisali šablon-sko napisano Agendo 21, saj ne vsebuje aktualnih in resničnih podatkov o občini. »Vojnik že dolgo ne velja več za spalno naselje Celja in kje so našli >kurjeke< kot izraz za kokošje farme,« se je zgraža! svetnik Peter Operčkal. >>Za zbiranje podatkov je uporabil popis iz leta 1991 namesto aktualne} šega, tudi gospodarske družbe je prešteval po podatkih iz leta 1998, pogosto se sklicuje na to, da podatkov ni moč pridobiti, včasih pa celo navaja podatke, ki jih opremi s stavkom >po informacijah nekaterih občanov<. Kot da smo na tržnici?! No, do konca pa je sploh nisem prebral, ker me je ob takšnih >šlam-parijah< minila vsa volja,« je še dodal Operčkal. »Izgleda, kot da bi celo Agendo 21 šablonsko prepisal s kakšne, narejene za eno od območij na Kozjanskem!« Krajevne skupnosti in odbori naj bi dokument pred sejo sveta dobro pregledali, a so ga očitno, podobno kot občinska uprava, le ošvrkni-li. So se pa vsi skupaj strinjali, da je Agenda 21 res napisana pomanjkljivo in jo zato v preyed znova vrnili odborom in krajevnim skupnostim. Čeprav so to storili že avgusta, bodo Agendo 21 v prihajajočih mesecih pregledovali novi sestavi odborov (ki so jih imenovali ravno na sinočnji redni seji). Njihova naloga bo tudi, da bodo po- Lonček je kuhal v oš Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah so letos že sedmo leto zapored pripravili projekt Rojstvo. Od začetka šolskega leta so se vrstile različne delavnice pod skupnim naslovom Lonček, kuhaj. Z njimi so želeli obuditi in na novo ustvariti svet pravljičnih junakov, hkrati pa razvijati upanje, da dobro premaga zlo. Osrednja prireditev je bila v sredo v Kultiu:nem domu v Slovenskih Konjicah. Po njej so v avli šole odprli razstavo del, povezanih z naslovno temo. Kot v preteklih letih so literarne in likovne prispevke učencev predstavili v posebni publikaciji. MBP Bazar na Trebniku Novoletni bazar, tradicionalno tržnico unikatnih daril, novoletnih okraskov in ostalih prazničnih izdelkov, bodo na Dvorcu Trebnik odprli danes, L decembra. Odprt bo do zadnjega decembra, vsak dan od 10. do 18, ure, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. MBP Prejšnjega in tudi si Agendi 21 najbolj motile. manjkljivosti odpravili in vanjo vključOi pravilne, aktualne podatke, ki jih Lovrendj Galjuf ni našel. Bo pa vseeno za dokument, ki lahko, če je dobro narejen, pomaga pri pridobivanju evropskih sredstev, sicer pa bo le krasil občinski arhiv, prejel slaba dva milijona tolarjev plačila. ROZMARl PETEK Srednjeveški rokopisi na poti domov v Narodni galeriji v Ljubljani bo do 21. januarja prihodnje leto odprta razstava Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije. Gre za razstavo originalnih dokumentov iz obdobja med letoma 1160 in 1560. Avtorica razstave je dr. Nataša Golob, ki je obljubila svoje sodelovanje tudi pri postavitvi stalne razstave de- la dokumentov v Žički kartuziji. Predvidoma jo bodo uredili sredi prihodnjega leta, do takrat pa bo Občina Slovenske Konjice skupaj s strokovnjaki zanjo uredila prostor v spodnjem delu gospodarskega poslopja kartuzije. MBP SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE ^ Ipavčeva 10,3000 CELJE Vabimo vas k vpisu v programa priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije: - tečaj maser/maserka (140 ur) - tečaj pediker/pedikerka (110 ur) Vpis poteka skozi vse leto. Tečaj pediküre se bo začel predvidoma januarja 2007. Rok za potrjevanje poklicne kvalifikacije objavi Državni izpitni center. Vse informacije dobite vsak petek od 10. do 12. ure na telefonski številki 03 428 69 26 ter splošne informacije vsak dan na telefonski številki 0342869 00. pilLTUpi 15 orZužekinZvezdica TarakRashid.vozadjuAljošaKoltakinMim Larenci Zgodba o deklici Lini Kočevski medved v SLG Celje bo pomagal otrokom razumeti izgubo ljubljene osebe - Vstop v nedeljo brezplačen Za otroke je najboljše komaj dovolj dobro, se zavedajo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, ko najavljajo tretjo premiero v tej sezoni. To bo Kočevski medved (The Arkansaw bear), ameriškega avtorja Auranda Harrisa, v prevodu Tine Mahkota. Režijo so zaupali mlademu Andreju Jusu. Igra je namenjena otrokom od prvega razreda osnovne Šole dalje. Gledališka igra, ki bo v Celju doživela prvo slovensko uprizoritev, je zgodba o deklici Lini, ki je žalostna in zbegana zaradi bližajoče se smrti svojega dedka. Tema o smrti je dolgo veljala otrokom za tabu temo, tako kot nekoč spolnost. »Včasih so otrokom prikrivali, kako so nastali in kako so prišli na svet, danes pa jim prikrivajo Hočevski medved ima zanimivo igralsko zasedbo. Deklico Lino Igra Minca Lo-rencl, Zvezdico Tarek Ras-hid, Klovna Aljoša Koltak, najslavnejšega plešočega medveda na svetu Igor žužek, cirkuškega direktorja Igor Sancin, Medvedka pa igra Damjan Trbovc. Glas Mame Lučka PoCkaj. Sceno je zasnovala Mojca Kocbek Vimos, kostume Jasna Vastl, koreografija Brane Potočan, skladatelj Gregor Stermecki, lektor je bil Simon Šerbinek. resnico o koncu življenja,« pojasnjuje odločitev za uvrstitev te igre v repertoar SLG Celje umetniški vodja mag. Tina Kosi. Nekega dne želi Una dedku odnesti šopek rož, vendar trči na užaloščeno mamo in teto, ki ji povesta, da dedek umira in ji zato ne dovolita oditi k njemu. Lina se po uteho zateče k svojemu najljubšemu drevesu in prosi zvezdico, naj ji izpolni željo. Pri drevesu nato sreča najboljšega plešočega medveda na svetu, ki si prav tako želi uiti smrti. Lina se odloči, da bo medvedu na begu pred smrtjo pomagala. Na videz hudo žalostna zgodba za veseli december pa po besedah Tine Kosi »pomaga otrokom sprejeti smrt, izgubo, žalovanje in spomin na ljubljeno osebo kot sestavni del življenja. Lina se dokoplje do velikega spoznanja: njen dedek je delček sebe pustil v njej in bo zato živel z njo do konca njenega življenja.« Torej igra kljub svoji tematiki ni žalostna in mračna. Še posebej zato, ker se v njej prepletajo domišljija in realnost, čarovnija, izjemna poetika. Z inteligentnim humorjem in subtiJno liriko je avtorju v Ameriki večkrat nasajenega teksta uspelo ustvariti jezik, ki otroke o temni strani življenja nagovarja na razumljiv in prijazen način. Igro je Andrej Jus, kot pravi, postavil na oder na nekon- vencionalen način. In z bolečo izkušnjo, ker mu je prav na začetku študija igre umrla babica. Zato je prvo režijo in študij Kočevskega medveda v SLG Celje posvetil svoji babici. Hočevski medved bo razveseljeval otroke ves december, še posebej v času Tedna otroškega programa, ki je tudi zvezda stalnica v programu SLG Celje. Pre-mierno pa v nedeljo, 3. decembra, ob 17. uri, na dan odprtih vrat slovenske kulture, ko bo vstop brezplačen. MATEJA PODJED Slovenski strip in animirani film v Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu in Rački na ogled dela slovenskih striparjev in animatorjev Celjani bomo v kar treh celjskih galerijah v naslednjih tednih dobili celovit vpogled v desedetni prerez razvoja slovenskega stripa in pr^ed dogajanja na področju animiranega filma v Sloveniji. V Galeriji sodobne umetnosti bomo videU razstavo slovenskih striparjev, v Likovnem salonu bodo na ogled aiumirani filmi, v galeriji Račka pa stripi z ero-dčno vsebino. Razstavo bodo odprh nocoj ob 19. uri v Galeriji sodobne imietnosti. Razstavo sta zasnovala kustosa Irena Cerčnik in ^orPras-sel, je pa nadaljevanje razstave Slovenski strip, ki je bila v Galeriji sodobne umemosti na ogled leta 1996, le da tokrat vključuje tudi pregled dogajanja na področju animiranega filma. Kustosa razstave sta oba medija združila iz večih razlogov. Temeljni je sorodnost, ki ju povezuje, oba imata svojstven status umetniškega dela, ki ga je mogoče raz- množiti in oba pripovedujeta zgodbe. Prav tako oba neposredno nagovarjata občinstvo izven galerijskega prostora. Pomembna okoliščina za skupno predstavitev pa je še dejstvo, da je kar nekaj avtorjev, ki ustvarjajo na obeh področjih. Razstavo spremlja katalog s teksti Jakoba Klemenčiča, Igorja Prassla in Irene Čerčnik, Ciril Horjak pa je za katalog prispeval strip z naslovom Šnel-kurs stripa, ki je hiter vpogled v zgodovino stripa, njegove najpomembnejše avtorje in stripovski jezik. Dodana je še kronologija najpomembnejše slovenske stripovske revije Snipbm-ger. V Sloveniji je kar nekaj odličnih stripovskih avtorjev V zadnjih desetih letih"so se tistim, ki so konec osemdesetih let oblikovali t.i. Mladinin krog striparjev, pridružili novi, mlajši avtorji, ki so se pro-filirali predvsem skozi Strip-burger. Leta 2002 smo Slovenci dobili tudi prvo stripovsko zbirko Republika strip, namenjeno izdaji izključno slovenskih avtorjev. V času celjske razstave se pričakuje nov mainstreamovsko usmerjen stripovski mesečnik, ki bo, če se bo prijel, lahko prvi resnični nasledniklegendamega Zvitorepca. Galerija sodobne umetnosti se bo med razstavo spremenila v čitalnico, v kateri so na ogled albumi, ki imajo status končnega umetniškega izdelka, medtem ko so originali (stripovske strani], skupaj s skicami in storyboardi predstavljeni kot del v procesu nastajanja stripa. Kar zadeva slovenski animirani film pa je mogoče zapisati, da smo v zadnjem desetletju priče inovativnih in s tradicionalnimi zakonitostmi neo-_ bremenjenih animadj. Zvon-ku Čohu in Milanu Eriču, avtorjema prve slovenske celovečerne risanke Socializacija bika iz leta 1998, so se pridružili novi ustvarjalci. BRST Fotografija iz animacije Platina 9. remiks, Luke Lorencija iz leta 2002 Veselo v iculturne hrame STAJERSKI VAL Rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna bodo kulturne ustanove tudi letos obeležile z Dnevom odprtih vrat slovenske kulture. V nedeljo bo po celi Sloveniji na ogled približno 200 brezplačnih prireditev. S pobudo, da bi pesnikov rojstni dan proslavili z dnevom odprtih vrat, so leta 2000, ob 200-letnici Prešernovega rojstva, prišli na dan na ministrstvu za kulturo. Ministrstvo si želi v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi ustanovami približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi, in sicer z brezplačnim vstopom 3. decembra v muzeje, galerije, gledahšča, koncertne dvorane, glasbene, mladinske in druge kuhurne centre. Zamisel je v nekaj letih prerasla v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas - glede na poročila izvajalcev se ga je lani udeležilo 13 tisoč obiskovalcev. Dan odprtih vrat oziroma Ta veseli dan kulture bosta v nedeljo obeležila tudi oba celjska muzeja ter Zgodovinski arhiv Celje. Zelo pisan in dinamičen bo ta dan v Muzeju novejše zgodovine Celje. Tu od 10. do 18. ure pripravljajo poseben program in 10-od-stotni popust na vse izdelke, ki jih lahko kupite v muzejski trgovinici. Ob 11. in 17. uri pripravljajo vodenje po občasni razstavi Podobe družabnosti, veselo pa bo tudi na ogledu stalne razstave Živeti v Celju. Tam bo v Ulici obrtnikov ob 15. uri predstavitev dela frizerke, uro kasneje pa predstavitev uraija. Veselo bo tudi v Fotografskem ateljeju Josipa Pelikana, kjer ob 10.30 in 14. uri pripravljajo strokovno vodstvo, ob 15. uri pa por-uretno fotografiranje. Za otroke so poskrbeli v Hermano-vem mtizeju, kjerbo ob 16.30 predstavitev pesmi Bliža se železna cesta Franceta Prešerna. Otroci bodo lahko sodelovali tudi v ustvarjainici. Tudi v Pokrajinskem muzeju Celje bodo v nedeljo med 10. in 18. uro nudili prost vstop na vse svoje razstave. Zgodovinski arhiv Celje pa med 9. in 16. uro vabi na predstavitev arhivske dejavnosti, na vodene oglede arhivskih depojev ter na brezplačen ogled razstave Biseri kitajskih arhivov. BA, ŠO www.novitednik.com OneHAKNllBNIl CIZPiilllHI Režija: David Bowers in Sam Fell igrajo; Hugh Jackman, Kate Winslet. lan McKellen. Andv Serkis, Bili Nighy, Shane Richie, Susan Duerden. Jean Reno imwPkm^ttrn ^^ ZGRABI m ^ WSi ICE TEQUILA OCESNABOLEStS POVEČAMH TUAKOM boleCe s IS a? ARABSNPiaENSN pnS^ IfflORM- HOI .Ü A'i SSww wamu POSOOA ZA0M6 PRBMG* pojaSKU najdaljSareka PWHOJi a«**! S ZAteTMK SLABSALM IZRAZ auQiu RAÜOW Nagradna križanka B 1. nagrada: karton pijače Bandidos Tequila, Ice, Light Le obesek za ključe za okoli vratu, napihljiva žoj 2. nagrada: karton pijače Bandidos Tequila, Ice, Light Le majica, obesek za ključe za okoli vratu 3. nagrada: karton pijače Bandidos Light Lemon in Hot, Pri žrebanju C>omo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), kijih bomo prejeli na dopisnicah na naslov; NT&RC, Prešernova 19, 3000 Ceije. do 8. decembra 2006 MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOM H m ZGMM m ^^ — ' I-1 KDOR I ~l--HONSTI-(-rŠTRUPoTr""!-!- MK I pam^H^^H B UNMODD JBR ^mr LEMON SKnB»3EKA OPRAVIÖ ŽAUMCA >Če ne bo igral Kokšarov, potem bo na levem krilu David Špiler. kajti Miho Gorenška bomo bolj potreboval na črti, saj je Mitja Lesjak poškodovan. Sulic pa je miroval 14 dni. Sredina zunanje linije bo oslabljena, a Špiler je na levem krilu že igral v reprezentanci. Vez med Slovenski državni prvak bo tudi v naslednji sezoni med nosilci v ligi prvakov. V rangiranju klubov Evropske rokometne zveze za prihodnjo sezono slovenski moški klubi ostajajo na tretjem mestu za Španci in Nemci in so si zagotovili po dve mesti v ligi prvakov in pokalu EHF ter eno v pokalu pokahiih zmagovalcev. Na četrtem mestu je Francija, sledijo pa Madžarska, Rusija. Danska. Hrvaška, Švedska, mi pa bomo skušali storiti vse, kar se od nas pričakuje!« Rus z jekleno voljo bi že s svojo prisotnostjo na parketu vnesel samozavest soigralcem, kmalu pa bo jasno, ali se splača vztrajati s tveganjem. Miha Gorenšek je dobil priložnost v finalu LP: »Vzdušje v ekipi je zelo dobro. Ključ uspeha bo v obrambi. Pokazati moramo pravo borbenost. Vsak dvoboj mora biti dober. Boriti se moramo za vsako žogo in prisiliti goste do napak. Tako se bomo znebili živčnosti, ki nas pona- vadi pes radnih r Jeppesen (z leve), Jensen in Boldsen. Akcijo s, vratarji, ki tudi niso v pravi formi, in obrambo mora biti bolj čvrsta. Zelo prav bi nam prišla njihova razpoloženost, saj smo pri tekanju med de-vetmetrskima prostoroma enakovredni tekmecem in goli preko protinapadov bi nam dvignili samozavest. Gajič trpi velike obremenitve, že tako je manj izkušen, muči pa ga še poškodba. Flensburg igra doma obrambo 6-0, na gostovanjih pa 5-1, ki jo bo usmeril proti Harboku. Tako je igral tudi v Zagrebu ter v Moskvi, kjer je sicer izgubil, a tedaj je bilo že vse odločeno. Dobro je pokrit na vseh igralnih položajih, v zadnjem obdobju se ni utrujal v domači konkurenci in se je dobro pripravil za maščevanje na celjske >klofute< v sezoni 2003/04. Imel je mir, je v boljšem položaju ...« Če bo Harbok, ki še ni odpisan za Celje v naslednjih sezonah, igral na mestu levega zunanjega napadalca, potem bo obramba 5-1 zapirala tudi celjsko levo krilo, zato bo »Kameni« morebiti poskusil s Harbokom na sredini. Levo od njega lahko postane junak tekem Miladin Kozlina, desno sta sicer načeta Jure Natek in Aleksandar Stoja-novič (stanje gležnjajebolj-še), medtem ko Denis Špo-Ijarič zna zadovoljili levo in ložek bo t( desno. Suličev v krat optimalen ... Spet veliko pričakovanje »Sodeč po prodaji vstopnic, so ljubitelji športa spet lačni spektakla, dobrega rokometa, naše zmage. Smo pred našim cUjem, uvrstitvijo v četrtfinale lige prvakov. vil. krogu l.DL je Koper slavil v Hrpeljah z 31:30 in napovedal burno pomlad, ko bodo za dve mesti v ligi prvakov - šUr-je kandidati! Zgodba izpred dveh let je pozabljena. Naše moštvo resnično ni v taki formi kot na začetku prvenstva. Je načeto, a morda bo še bolje delovalo!« vidi Slavko Ivezič rešitev v trmi, značilni za temperament igralcev, ki sestavljajo »slovansko« moštvo. Čudežnih besed iz ust Edi-ja Kokšarova (še) ni bilo, čeprav iz minute v minuto kali v sebi prepričanje, da bo zmogel: »Ni važno, vkakšnem stanju bomo tisti, ki smo poškodovani. Ostali se bodo namreč potrudili za lep rezultat. Sam delam vse, da bi jutri zaigral. Flensburg je zelo kakovosten. inapade moramo idealno izvesti, zabiti moramo vse, kar se bo ponudilo. Navijači nas bodo ponesli in prikazali bomo dobro igro. Potem bo rezultat ugoden.« Flensburg je na vrhu lestvice Bundeslige skupaj sKielom. A ni neranljiv, na evropskih tekmah so pivovaiji pač «zverine«. Sodüa bosta Rusa Viktor Poladenko in Igor Čeme-ga, ki sta bila do te sezone le našestihtekmahmoškeLP. Oktobra leta 2004 pa se je tekma v slovaškem Prešovu zaključila kar senzacionalno: Tatran - Flensbm-g 24:24. Delegat je prav Slovak Vladimir Rančik, ki je sodil v paru z Benom, S Kamenico sta se srečala tudi na tekmi četrtfinala LP, ko so Prule gostile Kiel. Darka Re-penška in Janka Požežnika, sodnika s Celjskega, je spet doletelo priznanje, sodila bosta povratno tekmo med Gummersbachom in Čehovskimi medvedi. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC , Romunija . Sprejet Žilnikov odstop Nogometaši CMC Publikuma so se uvrstili v polfinale pokala NZS, v 20 tekmah državnega prvenstva pa so štirikrat zmagali, sedemkrat igrali neodločeno in devetkrat izgubili. So na osrnem mestu, za želenim petim zaostajajo za devet točk. Trener Jani Žilnik je ponudil odstop, kipa gaje vodstvo kluba sprejelo. Med njegovimi nasledniki se omenja veliko imen, na vrhu piramide pa sta se znašla Bojan Pra-šnikar, trenutno trener Primorja in obenem najuspešnejši slovenski klubski trener, in Pavel Pinni, ki ga je odpustila Gorica, potem ko je bil z njo prvak v zadnjih treh letih. Očitno bo spet prišlo do novega zasuka pri Publikumu, ki je na vrsti vsako leto ali dve; najprej boj za prvaka, pa priložnost mladim, pa spel zanesljiva inačica, pa spet po starem in tako naprej. DŠ Foto: CK t VIKEND ^ POD KOŠI Sobota, 2. 12. l.ASL, S.krog, Postojnska jama - Elektra Esotech (19), Laško: Zlatorog - Kraški zidar (20). 1. B SL, 8. krog. Celjski KK: Cerknica (18), Konjice- Hrastnik, Ljubljana: Jan-če - Hopsi (obe 19), Grosuplje - Rogla (20). 2. SL - vzhod, 8. krog, Podčetrtek: Terme OUmia - Nazarje, Medvode - Rogaška, Prebold - KD Ježica (19). 1. SL (ženske), 8. krog, Postojna: Neso Lhke - Kozmetika Afrodita (16), Konjice Sp. Ribič - AJM Maribor (16.30). Nedelja, 3.12. Liga Brglez.com, 3. krog: ŠK Žalec - Bi^lez.com (8), Restavracija Sajovic -Firax.si (9.15), Pivovarna Laško veterani - Celje (10.30), Pizzeria 902 -Kamnoseštvo Vogrinec (11.45), GG Steklarstvo -Odgovor (13), 3. krog: Pivovarna Laško veterani - Restavracija Sajovic (14.15). MNORAMA KOŠARKA l.ASL 8. krog: Slovan ■ Alpos Šentjur 86:83 (23:20, 28:37, 49:66); Preldžič 26, Carr 15; Hunt 26, Ri-bežL Koštomaj 14, Kadič 13, Krušič 6, Novak 5, Palčnik 3, Sajko 2. Vrstni red: Helios 16, Slovan 14, Zlatorog, Loka kava 13, Aipos Šentjur 12, Krka. Zagorje 11, Elektra, Koper 9, Kraški zidar, Triglav, Postojnska jama 8. ROKOMET 1.SL 11. krog: Jeruzalem Ormož • Celje PivovamaLaš-ko 29:32 (15:17); Blaže-vič 8, Cudič, Turkovič 5; Gajič 6, Harbok 5. Špolja-rič, Špiler, Ošlak, Goren-šek, Stojanovič 4, Kozlina 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 20, Koper 19, Gold Club 16, Gorenje 15, Trimo 10, Prevent, Ormož 9. SVlS, Trbovlje 6, Slovan. Ribnica 5, Velika Nedelja 4. ŠPORTNI ' KOLEDAR PETEK, 1.12. Le pol leta je Jani žilnik gospodaril v celjski Areni, analiza pa bo razkrila, da mu ni bilo postlano z rožicami. 1. SL - moški, 11. krog, Velenje: Gorenje - Velika Nedelja (19.30), ; S0B01A, 2. i 12. ROKOMET Liga prvakov, osmina fmala, prva tekma: Celje Pivovarna Laško - Flensburg (18). »«»ris. " 19 Težav ne bi smelo biti v sredo seje z uvodno tdc- Sobotni osmi krog v 1. A ligi naj bi po vseh pričako- Šentjurski Alpos je namreč igral že med tednom in izgubil na Kodeijevem pri Slovanu s 86:83. Brez podcenjevanja Ekipa Zlatoroga i^a iz tedna v teden bolje in je nesporno velik favorit v srečanju s Kraškim zidarjem iz Sežane.. Laščani so očitno ujeli pravi ritem tako vprvenstvu kot pokalu in zdržali bodo tudi v soboto, če le ne bo kal^nega posebnega presenečenja. Podcenjevanje je beseda, ki je Zoran Martič ne žeK slisaü, s^ rija zi^ v novembm pa daje prav tistim optimistom, ki napovedujejo še lepše čase košarke vLaškem, Iqer se vse bolj ponovno ogrevajo za ta šport. Sežanci prihajajo v Laško v nič kaj ugodni situaciji, kajti z eno samo zm^ v dosedanjem delu sezone so na delitvi predzadnje^ mesta na dnu tabele. Imajo sicer nekaj dobrih posameznikov, a poškodbe na začetku sezone so tudi vzrok takšnega rezultata. Zlatorog si enostavno ne sme dovoliti spodrsljaja, bolj realno je vprašanje, s kakšno razliko se bo srečanje končalo. Birez Čmera Tudi Elelara je v tem krogu velik favorit, čeprav gostuje v Celjana Miho Čmera je koleno pustilo na cedilu. Postojni. Šoštanjčani imajo sicer samo dve zmagi po sedmih krogih, kar pa ni realen odraz moči moštra Bojana I^ziča, ki igra dosti bolje, kot kaže rezultat, a žreb na začetku sezone je bil vse prej kot naklonjen i^, kije za nekaj časa izgubljen. V Šoštanj je sicer ta teden prišel Aleš Kune, izkušeni 33-letni krilni center, ki je i^al v 2. grški ligi, vendar še ni podpisal pogodbe, saj je treba vi- .....— deti, kako je z njegovim dose- Šaleške, Bolj danjim klubom, ter tudi poi-kot sama igra in rezultat skrbi skatidodatnasredstvazanj.Edi-težja poškodba kolena Mihe nipraviorganizatorjezdajBo-Čmera, prvega organizatorja ris Jei^, pomagal mu bo mla- predtekmovanja slovenskega pokala začel boj za finalni turnir, ki bo od 8. do 11. februarja na Kodeijevem. Nanj so neposredno uvrščena štiri najboljša moštva minule sezone v ligi, Olim-pija, Slovan, Helios in Elek-tra. Tekmec Alposa Šentjurja v enem izmed štirih parov bo Zagorje, Zlatorog pa je že doma Krko premagal le z 79:75 (Ingram 17 točk, WiDiams. Nuhanovič 14, Maček 12; Jokič, Jovano-vič 23). Prizorišče finalnega turnirja za košarkarice (6., 7 januar) še ni določeno. Tekmec Celjank v pol-finalu bo škofleloška Odeja, drugi par pa je Kranjska Gora - Ibrija. [DŠ) di Luka Dt^vičnik, v Šoštanju pa že iščejo nadomestilo za Čmera. Kljub vsemu Elek-tra prevelikih težav ne bi smela imeti v Postojni, kjer so enako kot v Sežani povsem na repu dogajanj v li^. Povezava z Unionom Olimpijo, ki je v Postojno poslal mlade igralce in trenerja Vojka Heiicsla, se že prekinja na celi öli. Pred srečanjem sedmega kroga je namreč Herksel v Ljubljani dobil odpoved in je srečanje Postojne vodil njegov pomočnik. Vprašanje je, s kakšnim igralskim kadrom bodo Postojnča-ni nastopili proti Elektri, kajti mladi igralci, ki so posojeni iz Ljubljane, so vsakih toliko časa vljubljanskem dresu. Kljub temu velja biti pazljiv, kajti nov poraz Elektre, ki bi bil po vsem videnem doslej senzadja (a spomnimo se tekme Alpos - Tri-^v), bi dodobra zamajal načrte Šoštanjčanov o ligi za prvaka. JANEZ TERBOVC Na evropsko prvenstvo brez Potočnikove Slovenska ženska rokometna reprezentanca, ki jo že prihodnji teden čaka nastop na evropskem prvenstvu, sklepni del priprav od ponedeljka opravlja v Velenju. Danes in jutri jo čakata še zadnji pripravljalni tekmi, s Hrvaško m nato še na Švedskem, kjer bo poskušala popraviti vtis z zadnjega EP, ko je osvojila zgolj 9. mesto. Barve s Celjskega bo pod taktirko selektorja Roberta Begu-ša zastopala le Katja Cerenjak (Celeia Žalec), potem ko se je Nina Potočnik (Celje Celjske mesnine) zaradi težav z ramo s priprav že vmiia in bo z rokometnih i^šč odsotna precej časa. »Ninina poškodba z ramo se je vlekla že dlje časa. Če sploh še hoče kdaj igrati ro- komet, je operadja neizbežna. Čaka jo v roku 14 dni. Bolj kot reprezentanci bo seveda manjkala nam v nadaljevanju prvenstva, vendar na njenem mestu ne bomo iskali nobenih zamenjav,« je povedal trener Ce-IjanklbmažCata-. Njegove varovanke so po prvem ddu državnega prvenstva na drugem mestu, po zadnji tekmi so imele le štiri dni prosto. »Pridno treniramo naprej, poudarek je na individualnih tieningih, odigrali bomo tudi nekaj prijatdjskih tekem Prihodnji konec tedna nas čaka mini turnir s hrvaško in špansko ekipo,« pravi Čater. Prvenstvo se bo nadaljevalo 6. januarja, ko bodo Celjanke gostovale v Zagorju. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN ^^dezete celjske mesnine SD Unior Celje: Retuznik nasledil Sokliča Skupščina prinesla pričakovane spremembe - »Imamo najboljše pogoje!« Lani smo dobili pismo, v katerem nas je eden od članov kluba svaril, da so razmere v Smučarskem društvu Unior zelo slabe. V sredo je bila letna skupščina ob vseh težavah le nekako privedena do konca, a brez poročila nadzornega odbora. Paradni Iconj Vajdič Glede sklepčnosti je bilo precej nejasnosti, ob koncu pa je klub dobil, kar potrebuje: zanesljivega in marljivega vodilnega moža, kar Srečko Retuznik zagotovo je. Nasledil je Andreja Sokliča, ki ostaja v izvršnem odboru, kjer so še Uroš Mar-rinšek, Aleš Seidl, Damjan Prosenjak, Gojmir Klinar, Ljubo Jovan, Sandi Bajec, Toni ZimSek in Marko Brezov-nik. Finančno poročilo za prejšnje leto je govorilo o 678 tisoč tolarjih izgube. Vzpodbudno pri tem je, da je bila smučarska šola Rogla - Krvavec najboljša pri nas"in da je Bernard Vajdič stalni član slovenske reprezentance. V veteranski sekciji, ki je zelo aktivna, je že 70 članov. Za liitro rastoči Iciub Srečko Retuznik je pomočnik direktorja Unior Turizma, zadolžen pri SC Rogla za žičnice in smudšča, obenem pa je tudi direktor RTC Krvavec. Zbranim smučarjem ga ni bilo treba posebej predstavljati. Poudaril je, da je dolgoletni član kluba, zato si je vzel k srcu današnje stanje in si postavil vprašanje, kako društvo spet postaviti na noge, «Tako dobrih pogojev nima noben drug klub v Sloveniji, zato sem se na pobudo fantov iz izvršilnega odbora odločO, dajim pomagam. Unior je generalni pokrovitelj s precejšnjimi sredstvi. Je večinski lastnik Krvavca, zato je Unior Celje matični klub tako na Ro-^i kot na Krvavcu. Pogoji so idealni. Drugih klubov ne odganjamo, a jasno je, da moramo izkoristiti svoje prednosti, ki jih imamo za treninge in tekme, z našo smučarsko šolo. Celje je hitro rastoče mesto in klub bo deloval po tem vzoru, da bi bü tudi sam hitro rastoč!« je optimistično razmišljal Retuznik. Pripravljen je na soočenje ob koncu sezone, ko bodo prisotni ali pa tudi ne rezultati njegovega dela. »Moramo biti delavni in enotni. Oči ne smejo biti uprte samo vame, temveč v vse člane izvršilnega odbora. Če bodo dobro delali, je pred klubom svetla prihodnost!«je skupščino zaključil Retuznik, sledu pa je apiavz vseh prisotnih. Zaradi povrnitve klubske pripadnosti bodo člani dobili klubske izkaznice. DEAN ŠUSTER Foto: MILENA B. POKLIC KRONIKA Ubila ga je zemlja v delovni nesreči v Slovenskih Konjicah je zemlja do smrti zasula 50-letnega Momčila Laziča, državljana BiH Dan po nesreči so v jarku za cesto v Slovenskih Konjicah v spomin na Laziča gorele sveče, poleg njih pa bela delovna čelada in škomji. Sodelavec pokojnega se trenutno še vedno bori za življenje v celjski bolnišnici, m^tem ko delovodja o vzroku nesreče ne govori, saj preiskava še vedno traja. 50-letnega Uziča je v sredo okoli 17. ure pod sabo pokopalo nenadno vsutje zemlje v izkopan jarek meteornih vod. Na gradbišču trgovine Ho-fer ob regionalni cesti v Slovenskih Konjicah so delavci gradbenega podjetja Grad-kom iz Ljubljane pol^i cevi za meteorne vode. Okoli osem delavcev Gradkoma, podjetje je podizvajalec del podjetja Strabag, je delo na izkopu za meteorno kanalizacijo opravljalo že četrti dan, ko se je zgodUo najhuj- še. Še vidno pretreseni povedo. da se je vse skupaj zgodilo tako rekoč v sekundi. Medtem ko sta Lazič in 52-letni Ljubo Marjanovid, ki je prav tako državljan BiH, zemljo izkopavala v tri metre globokem jarku, se je nanju nenadoma vsula večja količina zemlje. Hitremu vdoru zemlje nista mogla pobegniti. Ostali delavci, ki so delo opravljali zunaj jarka, so ju takoj začeli izkopavati z rokami, lopatami in s stroji, vendar je Laziča zemlja žal stisnila pod sabo in zadušila, kot so pripovedovali njuni sodelavci. »Oba smo izkopali ter izvlekli iz jarka na prosto, vendar je bil Momčilo že mrtev,« pripovedujejo. Pri tem je bil Marjanovič nekoliko oddaljen od kupa zemlje, ki se je tako nenadoma sprožil in ga zasul na srečo le do glave, zato ga je hitra pomoč sodelavcev rešila. Toda poškodba je bila tako huda, da se Marjanovič trenutno še bori za živ-Ijenje v celjski bolnišnici. Kdo je odgovoren? Delavci Gradkoma, večinoma tuji državljani, so dan po nesreči v dopoldanskih urah sedeli v kombiju, se žalostno spogledovah in čakali na odločitev delovodje, kako in kdaj naprej z delom. »Danes ne bomo delali, potem pa bo verjetno treba spet začeti,« pravi eden. S kakšnimi občutki se bodo ponovno lotili dela, ni treba ugibati, kako se bodo odslej tega lotevali, pa bo najverjetneje odvisno od delodajalca in njihovega delovodje. Bodo ri odslej delali bolj premišljeno in predvsem bolj varno, se poraja vprašanje. Krivca za nesrečo je zaenkrat še prehitro iskati, saj preiskava še poteka. De- V spomin na Uziča so ob jarku gorele sveče, nanj spominjajo tudi čelada In škornjl. lovodja podjetja Strabag, Leon Zukanovič, izjav v zvezi s tem ne želi dajati, dokler preiskava ne bo končana. V podjetju Hofer, ki v Slovenskih Konjicah gradi novo poslovalnico, so pretreseni nad tragično nesrečo. Trenutno informacije glede nesreče še zbirajo, kot so zapisali v svojem sporočilu. Pravijo pa, da za nesrečo niso odgovorni, saj gradbenih del ne izvajajo oni, Prav tako v sredo se je zgodila še ena delovna nesreča. Ob 4.15 uri zjutraj je v obratu Valjame železarske družbe v Štorah 29-letni delavec v nočni izmeni opravljal delo na liniji za valjanje železnih profilov. Med delom na liniji ga je po nogah oplazil žareč valjanec in mu povzročil hude opekline. Odpeljali so ga v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. temveč so jih predali gradbenemu podjetju Strabag, ki sodeluje z različnimi slovenskimi podizvajalci. Upajo pa, kot še sporočajo, da bodo preiskave kmalu pokazale, kaj seje zgodilo in kdo je za to odgovoren. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATiC Da bi v Šentjurju umiralo manj ljudi šentjurski policisti so v petek med 17. in 23. uro izvedli preventivno akcijo Peš po levi - lučka v desni. V aktivnosti so vključili tudi občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zvezo šoferjev in avtomeha-nikov Celje. Daje tovrstna aktivnost nujno potrebna, so jih opozorile tri hujSe prometne nesreče lani, ko sta dva pešca umrla, eden pa se je hudo telesno poškodoval. Letos so bili v nesrečah udeleženi trije pešci, od katerih je bil eden lahko telesno poškodovan. Namen akcije je bil zato ponovno opozoriti pešce na nevarnost, ki jim grozi, če ne uporabljajo ustreznih sredstev in ne upoštevajo pravil hoje v prometu. Aktivnost je bila namenjena predvsem starejšim, zaradi slabšanja njihovih psihofizičnih sposobnosti, predvsem pa nošenja oblačil neustrezne bar- ve, neuporabe kresničk in hoje po nepravi strani ceste. K sodelovanju so povabili tudi delavca ZŠAM-a, ki je na cesti opravljal meritve nastavitev luči na vozilih ter preverjal, ali so vozila tehnično brezhibna. Policisti so tako na neosvetljenih delih cest, predvsem izven naselij, ustavili in kontrolirali 19 pešcev, devetim so podarili kresničko, enemu pa spisali obdol-žilni predlog na okrajno sodišče. Ustavili so tudi 45 voznikov in jih sedem opozorili zaradi tehnične neizpravnosti vozila. 32 voznikov je opravilo preizkus alkoholi-ziranosti in vsi so vozili trezni. Šentjur-čani so z rezultati zadovoljni in bodo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali še v decembru, ko bodo bolj pozorni na otroke napoti v šoio v zgodnjih jutranjih urah. MATEJA JAZBEC la polagali cevi za meteorne vode. - Št. 94-1. december 2006 mm Ti^; [ Klt#WmiP^CIBM^JE 21 Kam po odpustu iz zapora O stanovanju že v zaporu - Bo zakonodaja uskladila delo posameznih služb? Razvijanje mreže pomoči - povezovanje institucij na področju pomoči obsojencem med in po prestani kazni zapora, je bil naslov okrogle mize, ki sta jo v torek pripravila Društvo prostovoljcev Utrinek Celje in celjski center za socialno delo. Posveta so se udeležili pristojni tudi iz nekaterih drugih slovenskih regij- Eden izmed pogojev, ki jih zahteva zapor ob predložitvi prošnje za odpust, je, da ima obsojenec zagotovljeno prebivališče. V celjski občini se lahko vsak prijavi na razpis za dodelitev stanovanja v najem, pojasnjujejo v celjskih Nepremičninah. Obsojenci pa večinoma ne sledijo razpisom za dodelitev stanovanj. ker jim ti niso povsem dostopni. Ti so navadno enkrat letno, na stanovanje pa je treba čakati tudi tri leta. Zato je pomembno, da obsojenci pridobijo potrebne informacije dve ali tri leta pred odpustom. Z vsako prijavo na razpis za neprofimo stanovanje kandidat pridobi tudi dodatne točke, ki mu omogočajo uvrstitev na seznamu čakajočih iz leta v leto višje. In kaj je s tistimi, ki so zaradi dolge kazni izgubili stanovanje in ki nimajo svojcev, h katerimi bi se lahko vrnili? Andrej Urankar iz Nepremičnin odgovarja, da se v tem primeru obsojenec odloči, ali stanovanje vrne ali ne. V primeru vrnitve obsojencu ni u^ ba plačevati najemnine in po prestani kazni dobi drugo, Našli so ga v Splitu 29-letnega Miho Kundiha s Ponikve pri Šentjurju, ki je bil pogrešan skoraj teden dni, so v ponedeljek našli. Kundiha so njegovi najbližji opazili na eni izmed ulic v Splitu, nastanjen pa je bil v enem izmed tamkajšnjih hotelov. Kundih svoje pimce in ostalih članov družine ni spoznal, bil naj bi tudi precej zmeden, saj naj bi po besedah zdravnika doživel velik stres. V to so ga najveretneje, kot smo že pisali, pahnile finančne težave. Kundih se trenutno zdravi v celjski, bolnišnici s^ i □ DRI TELEFON Grafiti na vlakih Bralca moti, ker so vlaki Slovenskih železnic popi- likimi grafiti . Zanima ga. zakaj te^a ne 1 preprečijo. Olga Zvani It iz Službe za organizacijski 0 komunicira- njevHoldingi 1 Slovenske že- leznice odgov; arja: «Grafiti so velik problem na vlakih v ce- lotni Evropi ir ijih jevresni- ci vsako leto več. na žalost železniških vo- zilih. Grafitir. anja nihče ne »dovoljuje«, saj se tudi na Slovenskih železnicah zavedamo, da spodbujajo porisane garniture v potnikih negativne občutke. Odstranjevanje grafitov s potniških garnitur je povezano z visokimi stroški In izpadom že tako premajhnega števila vozü iz uporabe. Čiščenje ene garniture sodobnega elektromotornega vlaka Desire stane okrog 200 tisoč tolarjev. Ob čiščenju pogosto prihaja tudi do poškodovanj, kar pomeni dodatne stroške in dodatni izpad vozil. Da ne bi s čiščenjem dodatno poškodovali vozil, večkrat očistimo predvsem oznake na vlakih in vagonih, ki morajo biti zaradi predpisov nujno vidne (identifikacijska številka vozUa, osnovni tehnični podatki in podatki o zadnjem večjem pregledu ali popravilu). S tem poskrbimo, da varnost prometa ni ogrože- Varovanje železniških vozil na postajah, kjer se zadržujejo v nočnem času. bi bilo povezano z zelo visokimi stroški, saj bi morali za učinkovit nadzor zgraditi okrog postajnih površin ograje, namestiti kamere in zaposliti varnostnike. Nekatere železnice so zaradi velikih stroškov v borbi proti grafitarjem »obupale« in jih razumejo kot del sub-kulture. Na Slovenskih železnicah o tem ne razmišljamo ter bomo grafite v okviru naših možnosti še naprej dosledno odstranjevali-« Zakaj dve položnici? Bralka omenja, da so ji nedavno izvedli priključek na KTV pri Elektru "Hu'n-šek. Moti jo. ker plačuje po novem dve položnici in sicer Elektro "Rimšku 4500 SIT na dva meseca ter RTV Slovenija 2900 SIT. Meni. da bi moralo biti plačilo RTV primerno stanovanje. Če stanovanja ne vrne, mora plačevati stroške najemnine in obratovanja. V primeru neplačevanja obsojenca obravnavajo enako kot vsakega drugega najemnika, ga tožijo in kot zatijuje Urankar, v veliki meri dobijo stanovanje nazaj. Neusklajeni Naloga centrov za socialno delo je »reagiranje« na ob-sojenčeve potrebe, ki so življenjskega pomena. V primeru celjskega centra za socialno delo tamkajšnja strokovna delavka tako ve za potrebe obsojenca po stanovanju, denarni pomoči, urejanju zdravstvene^ zavarovanja in podobno in jih skuša reševati, je pojasnjevala Janja Peterman. direktorica Centra za socialno delo Celje. Obsojencu so v času prestajanja kazni v pomoč tudi svetovalci centra. Ti naj bi jim bili v pomoč tudi med pogojnim izpustom in še nekaj časa po odpustu, vendar do povratnih informacij ne prihaja tako pogosto, kot bi si želeli. Prepogosto se dogaja, da obsojenci ob prihodu iz zaf»ra in vračanju v okolje nmajo kam in so brez urejenih potrebnih stvari. So pa vceljskem zaporu z delom svetovalcev zadovoljni predvsem zato. »ker ti niso sistem, vanj pa vnašajo zunanji svet,« kot je dejala tamkajšnja pedagoginja Olga Lilija Hribemik. Eden od svetovalcev je opozoril tudi na nekaj konkretnih težav, s katerimi se srečujejo in iskal odgovore na vprašanja, vendar torkov posvet konkretnemu reševanju teh ni bil namenjen, Kar je bil naj-veijetneje tudi razlog, da na posvetu ni bilo nikogar od obsojencev, ki bi lahko spregovoril o konkretnih težavah. Udeleženci posveta so tudi ugotavljali, da je bilo koordinirano delo med institucijami v posameznih regijah v preteklosti bolje vzpostavljeno. kot je sedaj, pada tudi število prostovoljcev. »Ena služba ne ve, kaj počne druga,« je dejal predstavnik Centra za so-ciahio delo Vič-Rudnik. Tega pa ni mogoče trditi za celjsko regijo, ki je primer dobre prakse, kot so še ugotavljali zbrani na torkovem posvetu. Vzrok za nekoordinirano delo pa je po mnenju Pe-termanove v naraščajočem številu novih nalog, ki jih centri prevzemajo, in nedefini-ranju teh v zakonodaji. MATEJA JAZBEC Slovenija vključeno že v položnico, ki jo plačuje Turnšku. Andrej Leskovar, vodja kabelsko razdelilnega sistema v podjetju Elektro Turn-šek, odgovarja; »Podjetje Elektro Turnšek svojim naročnikom na kabelsko razdelilni sistem izstavlja račune za plačilo mesečne naročnine, v kateri je zajeto vzdrževanje, obratovanje sistema, najem prenosnih poti ter plačilo avtorskih pravic za programe, katere naročniki spremljajo. Naročnik s plačilom naročnine na kabelsko televizijo ni oproščen plačila RTV prispevka. RTV prispevek je namreč posebna oblika javne dajatve in ga morajo v skladu z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05) plačevati vsi, ki imajo radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija.« Hotel moti Bralca iz Rogaške Slatine moti izgled zaprtega hotela Soča, ki po njegovem opažanju kazi okolje, še posebej odkar so drugi hoteli obnovljeni. Meni, da bi občinska služba, ki ima na skrbi urejenost turističnega kraja, morala ukrepati Brigita Ki«gar - Drofenik, podsekretarka v upravi Občine Rogaška Slatina, odgovarja: «Objekt in pripadajoče zemljišče nekdanjega hotela Soča sta v lasti družbe Svit, d. o. o., iz Slovenske Bistilce. Imenovana družba ima v lasti mdi Grand hotel Rogaška, Hotel Styria, Hotel SQ-ossmayer, Hotel Slovenija in Rogaško Rivie ro. Navedene objekte upravlja z hčerinsko družbo Terme Spa Rogaška, d. d.. Občina oziroma njene strokovne službe nimajo pristojnosti za poseganje v zasebno lastnino in lahko lastnika na moteči izgled le opozarjajo. Propadajoči objekt kazi okolico, vendar je ograjen in zaenkrat ne predstavlja nevarnosti mimoidočim, kar bi bilo povod za ukrepanje gradbe- Občinske strokovne službe so v razgovoru z zakoru-tim zastopnikom družbe Svit, d. o. o., dobile informacijo, da bodo z obnovitvenimi deli na Hotelu Soča začeli v letu 2007.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. MESTNA OBČINA CELJE MESTNI SVET MESTNE OBČINE CEUE OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj zaslužnim občanom In drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju skupinam), za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področlu delovanja in ustvarjanja, ki lma|o izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta. Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celle (ur. list RS, št.: 125/2004) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje 1. NAZIV ČASTMI MEŠČAN za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitamih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini. 2. ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN KRISTALNI GRB ZA LETO 2007 za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled In promocijo mesta. ZLATI CELJSKI GRB - za izredno žMJenJsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter prawloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. SREBRNI CELJSKI GRB - za vrsto odmevniti dosežkovvdaljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupinevfazi njene potrjene rasti. BRONASTI CELJSKI GRB - za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. KRISTALNI CEUSKI GRB • za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2006 zaključili visokošolski študij ter katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdolDja Je 9.00 in več. Lahko ga prejme le posameznik sstalnim prebivališčem v Celju. POBUDE OZIROMA PREDLOGE 2A PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKi, DRUŽBE, ZAVODI, POLiTiČNE iN DRUGE ORGANiZACUE tN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI. Predlog za podelitev naziva častnega meščana Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku in datum pobude, - predstavitvene podatke o kandidatu, - wsto priznanja za katerega Je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih Je predlagana podelitev, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi us-peiii in dosežki, v kolikor Je to možno. Predlog za podelitev kristalnega celjskega grba mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku in datum pobude, - podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženlii uspetiov), - potrdilo o diplomi, - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, - potnjilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje. Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje, do vključno 19. januarja 2007. Komisija bo obravnavala le predloge, ki so bili predloženi pravočasno. Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komisija po lastni presoji prekvalificira. Mestni svet Mestne občine Celje novitednik _« vuww.noviteilnik.com italijanskem šlcornju lUdi jesenski meseci so lahko primerni za potovanje po Italiji. Če se na pot od Firenc do Rima in Neaplja odpravimo s svojim avtom, si lahko sami narekujemo ritem potovanja in si za oglede znamenitosti vzamemo toliko časa, kot si želimo. Ponujamo nekaj namigov, kaj si velja ogledati. teri pravijo, da je evropski ali renesančni Manhattan. Od prvotnih 72 stolpov je danes ohranjenih še 14. Na Piazzl del Popolo se lahko povzpnete na stolp Torre Grossa, od koder je čudovit pogled na ostalo gričevnato pokrajino, ki spominja tudi na naša vinorodna območja, saj so grički posejani s vinskimi trtami. Nekaterim malo manj znan, a čudovit kraj je Orvieto. Množice ljudi privablja menda najlepša gotska cerkev v Italiji. Pročelje cerkve vzbuja veliko spoštovanja. Kot navajajo viri, so za njegovo izgradnjo potrebovali kar 300 let. Sodelovalo je 33 arhitektov, 152 kiparjev, 68 slikarjev in 90 mojstrov za polaganje mozaikov petih generacij. Tivoli je manjši kraj, ki leži v bližini Rima. Vlila Adriana je ena od mnogih vil v tem de- V čudovitem v imeli s trga Michelangelo, na katerem stojijo bronaste skulpture, med njimi Michelangelov kip Davida, lep razgled na Firence in mestno katedralo iz 15. stoletja. Spodnji del katedrale je v gotskem slogu in izhaja iz 18, stoletja. Lepo smo lahko videli tudi najstarejši most v Firencah Ponte Vecchio, ki je bil zgrajen v 14. stoletju. Njegova posebnost so na njem zgrajene hiše. V glavnem so v njih trgovinice, med prvimi obrtniki so imeli lokale mesarji in ribali. Vsaka hiša na mostu ima tudi poseben pogled na reko Arno. Majhni, a privlačni St. Gimignano je izrazito srednjeveško mesto. Vendar mu zaradi več stolpov neka- I ^nfkh lu. Graditi so jo začeli leta 125 in za njeno gradnjo porabili kar 10 let. Maketa, ki je na ogled, priča o njeni velikosti. Prikazuje domnevno prvomo sta-njezgradbe, v sklop katere sodijo tudi bazeni, gledališča, toplice in še marsikaj. Na mondeni otok Capri blizu Neaplja vozi ladja, na voljo pa je tudi hitrejši katama-ran, ki pripluje tja v 45 minutah. Otok slovi po visokih cenah, kar smo občutili pri ca-puccinu, ki je stal kar 3,5 EUR. Kratek sprehod ponuja obiskovalcu prvi vtis o bogatih prebivalcih otoka, med katerimi je tudi ena najbolj znanih italijanskih igralk Sofia Loren. Park na vrhu strme skale ponuja čudovit razgled na morje in značilni skali, ki sta bili v njenih filmih velikokrat prikazani. Kopanje je malo oteženo, saj je obala strma in težko dostopna, čeprav morje kar vabi v svoj objem. Posebno doživetje je vožnja po strmi Amalfijski obaH, kjer so mesta vklesana v navpične skale. Ljudje se tod preživljajo večinoma z ribolovom. Življenje pod TAJSKA IW ZLATI TRIKOTNIK, 26.12„ 10 dni letak - 299.900 «T PUD>Ö2)äUränPMM-gyfttas:IIUIUI/SAIZIU»/IUDWKtT\iH*t li.1], NnWEI6tMUEIKHEN,2*lUli.ltnUlltSMIXIZ.IIIM.4M14.l2.lMkPMai 3 M, UmZ^IHKI IH KilälOVA 4 M 17.12. IN NOVOLITM rotEPAHM - a«l«bs: DOMU, I fai 31.11, UNMKSU, 3 iK 30.1^ BM. HEAPaj, POWEII, 5 M, mi, rum s ihl 29.12, MWEVOHlOSrU/KKIlU, 4 M, «11. «461, 4 dni, 30.12., lOllIt, S M 2t.12, IIIZ02EMSU, 5 ti, ».12., t2mM HUJI, 5 ih, 29.12, UICEUHUIOKU --V«, 6 dii, jtli, uwii 3 M MJi, »«(MM «row 3 M ».11, ni^ ...J,29.12.,Giai,6dti2l.1Meloloil—...........-.........—............ SIOlU*,4ih,M.I2.,f^...... - i« UMOM HAiBM MAM M M OHOKeVI VM «M» M V HTI Pogled na Firenze s trga Michelangelo Prava atrakcija juga Italije so Pompeji. Vulkan Vezuv je leta 79 n. št, zaül celotno mesto. Od mesta nI ostalo praktično nič. S sprotnim odkrivanjem je strokovnjakom uspelo sestaviti načrt mesta, kakršno naj bi bilo prvotno, Büo je eno bogatejših obmorskih mest. Iger so se zbirali trgovci. To se vidi predvsem iz ohranjenih fresk in posode. Tudi notranjost hiš, nekatere so prav lepo ohranje ne, priča o tem, da so m živeli premožniljudje. Sicer pajeme-sto Imelo več gledališč, svetišč, toplice in še marsikaj. Vulkan Vezuv vsake toliko časa še vedno bruha lavo. Prvotni hrib je bil visok 2500 m. Po vseh delovanjih danes meri na enem vrhu 1132, na drugem vrhu pa 700 m. Pod samim vulkanom je ogromno mest, med katerimi je največji Neapelj. Zelo se je razvilo kmetijstvo, saj je zemlja zaradi vulkanskih kamnin izredno rodovitna in tako tudi novembra raste solata v glavah in vse drugo, celo oljke so polne. Tri milijone ljudi je pod vulkanom praktično ves čas ogroženih, a kljub temu nimajo evakuacljskega načrta vpri-meru izbniha. Živijo z vulkanom in njegovimi izbruhi. Z napravami merijo temperaturo in zaznavajo spremembe, ki se dogajajo v notranjosti vulkana. V zadnjem obdobju deluje približno vsakih 40 let, vendar je njegova moč spremenljiva. Obisk Rima zahteva veliko časa, saj je vehko znamenitosti, ki si jih je vredno o^edati. Med drugim je nujen obisk Vatikana in največje bazilike na svetu, bazilike sv. Petra. V Fontane dlTrevi jepo tradidji treba z desno roko preko leve rame vreči kovanec, kar naj bi prinašalo srečo. Zaljubljenci pa se morajo sprehoditi po Španskih stopnicah, ki so še posebej lepe v spomladanskem času, ko jih okrasijo s cvetjem. URSKA TROTOVŠEK m IZLCnJtKjJVA TUaiSTIČfNA AICUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.; +386 03/428 75 00 efDŠla; ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si BOŽIČNO-NOVOLETNI IZLETI!! • PREDBOŽIČNI SALZBURG 9.12. • PREDBOŽIČNI DUNAJ 16. in 23.12. • veseii december v MUNCHNU 16.12. • NOVOLETNI GARDALANO 30.12. - »si trrliroili zigotot/ljeni ZIMSKE POČITNICE!! • Ugodni 2-dnevni paketi v OPATIJL že od 13.500 SIT dalje . MEDITERANSKI ARANŽMA V PORTOROŽU htl Riviera in Grand hotel Palace • hll SOL UMAG 2- ilnevni paket od 14.400 SIT dalje BOGATI NOVOLETNI PROGBAIHI LOVRAN htl Excelsior, MALI LDŠiNJ titl Aurora, Hotelsko oasolie ADRIA ANKARAN NOVO LETO ZA MLADE - študentski dom Riviera Izola od 9.000 SIT dalje PREDPROnAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC n R06LO, KRVAVEC in CELJSKO KOČO Znani skali m Capriin vdjaj Nostalgično novoletno potepanje... Tri dežele - tisočera doživetja Južna Dalmacija-BIH-Črna gora 29.12., 5-dnevni program samo 59.990 SiTte. 28.12., 6-dnevni program samo 69.990 SfTibs. Odhodi avtoljkisov: Ljtvbljara, Maribor, Celje, Ptuj, OtoSec. SONČEK Vn Celje 03 425 4640 Citycenter 03 425 4630 Velenje 03 898 4474 št. 9a -1. < h^rf lUIII 23 Velika nagradna igra Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš! ZVcZDriE STEZE Od 1.9. do 1.12. 2006! tul * Obiščite Zvezdne steze Planeta Tuš: 2. [radio-celje.com, fotografije na www.radjocelje.com). 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Ritmi. 13.00 Odmev - Javna uprava tudi ob sobotah? - ponovitev, 14.00 Re^jske novice, 14,30 Izbiratno melodijo popoldneva, 15.00 Sport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Prva tekma osmine finala CPL&'Sensbofg - prenos - lepoi^ ter Dean Šuster, 19.00 Novice. 21302D Vročih Radia Celje. 22.30 Na plesnem parketa. 23.00 VaSe sdcrite želje uresničita Novi tedrdk in Radio Celje - Sn^ttje s Siddiiarto - ponovitev; „24.00 SNOP (Radio Robn) S.OO Začetek jutiaujega progama, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 PoročOo OKC, 6.4S Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveU v temi, 9.30 Na prvo adwatno' nedeljo bo Mateja Podjed gosdla magistta VUdirai^a Sli--barja, etnologa iz Pokrajinski muzeja Ce^e, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - gost frizer, lasničar in masker Vinko Tajnšek. 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12,00 Novice, 12,10 Pesem slovenske dežele, 13,00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 19,15 Katrca - Klavdija Winder -Ansambel Poljanšek, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Robin) mm PETEK. 8. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7,00 2, jutranja kronika RaSlo. 7,45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9,30 Halo, Terme Oli-mia, 9.40 Halo, ZdraviUšče Dobrna, 10,00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaäka, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13,40 Halo. ZdiSviHšče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 14,15 Adijo, tolar, 15.00 Špori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00,Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivalja-da, 19.00 Novice. 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24,00 SNOP (Radio Sora) ^ Adijo, tolar še 31 dni bomo lahko plačevali v tolarjih, nato pa se bomo poslovili od njih. Minuli petek smo v oddaji Adijo, tolar preverili, koliko ste na evro pripravljeni vi, če že nosite s sabo evro kalkulatorje in ali znate povedati. koliko ste v evrih odšteli za jutranjo kavico, v današnji pa bomo preverjali, kako so na evro pripravljeni veliki trgovci in kakšne spremembe nas čakajo, ko bomo po novem letu stopili v trgovine. Oddaja Adijo. tolar je na sporedu Radia Celje vsak petek ob 14.15 uri vse do uvedbe evra. www.railiocelje.com Zeleni val na obisku Naša redna tedenska oddaja Zeleni val se občasno iz studia seli na teren. Pred dnevi sta voditeljica oddaje Mateja Podjed in tehnik Mitja Tatarevič obiskala vrt z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabawia melodija tedm, 5.50 Prometne informacije, 6.0Q ftjroälo OKG. 6.30 Silvester v akciji. 6.45 Bora^p, 7.00 2. jittianja4a'onika RaSo, 7,45 Tečajnica, 8,00 Poročfla. 8.25 Poročilo P® Celje, ' S.45 Jack pot, 10,00 Novice^lO.iS^PoBede^kovo špomo-4»:; poldne, 11.00 Kulturni moziik 12 0Ö Horace ^ 15 Bullae!; - predstavitev skladb, W.OO'Regijsl^.BevicB."45,00 Š^ftda-. nes; 15.30 i3ogodki in odmesi RaS^-lB.-SO Biogo jack - Iztrt-ramo skladbi tedna, 17.00 Kronjs^ 1745 Ja<± pot, lg,öO Po* glejte v zrezde z Gordano in om»^, 19Ä) No««»; i9.1S Vr^ tiljak polk in valčkov - predst^tev albuma Hčipilninse^ pesmi, 24,00 SNOP (Rad«3 Iteroxj . TOREK, 5. december 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30-Narodaozabavuff-me-lodija tedna, 5.50 Prometne iirformacije. 6.00 Poročilo OKC. 6,25 Asociacija. 6.45 Horoskop; TOO 2. Jutranja kronika I^Slo. 7,45 Tečajnica. 8.00 Poročila. 8,25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 10,00 Novice, 10,15 Nagradna igra Nove^ tednika in Radia Celje Zvezdne steze PlaneU Tuš, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14,00 Regijske novice, 15,00 Šport danes. 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika. 17,45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19,00 Novice. 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.30 Radio Balkan. 23,00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA. 6. december 5-00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6,00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10,00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSto, 16.20 Filmsko plamo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Maja Gorjup - gost umemik Franc Purg) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 700 2. juu^ja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servira-no, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostja Brigita Šuler) 20 VROČIH RADIA CEUE TUJA LESTVICA 1, BONGO KWG/JENETAIME PIUS-RQBKEWILUAMS <5) 2, ROaSTCADY-AUSAINTS {6| 3, BEWAREQFTHEDOG-JAMEUA (4) 4, Ali600DT11IN6S(C0MET0AN ENDI-NaiYfURTADO (2) 5, SOMETHING KINOAOOQOH- GIRLS ALOUD (1) 6, IRREPIACEABLE-BEYONK (3) 7, UNEXPECTED-TOM NOW (3) 8, SNOW-RED HOTCHIU PEPPERS 14) 9, COMING AROUND AGAIN-SIMQNMBBE (2) 10.SMACKTHAT-AK0N&EMINEM (1) DOn/lAČALfSTVICA 1 ROKTRAJANJA-NINAPUŠlAfi (B) 2. PRIHAJAJESEN-ANJARUPEL (4) 3- fENIKS-ZEUS (T) 4. TDJ£UUB£ZEN-NUŠADERENDA(2) 5. SKRIVNOSTI-BILirSPftlVAli PARKING (5| 6. MALA«lAi^-KREMA (3) 7. TIKATAKA-TONKNOVA (2) 8. ZADNJIROK-NUK (T| 9. (KjOPrTA-SKAT (4) 10.UJEMIGA-M£KS (3) Naša gostiteljica mag. Nataša Ferant nas je popeljala na vrt, od koder smo poslušalcem pripovedovali, kaj delajo rastline pozimi, kako nekatere tam tudi prezimijo, kako jih je potrebno pravočasno porezati, posušiti in embaliiati. Izvedeli smo. kako prijetnega okusa in z veliko zdravilnimi učinki je čai iz citronke, ki tudi raste na njihovem zeliščnem vrtu. Čaj iz te dišeče rastline, ki mu lahko dodamo ščepec mete ali melise, pa zjutraj radi pijejo tudi zaposleni na inštitutu. se je glasil odgovor na zastavljeno nagradno vprašanje. In nagrada? Čudovit koledar z zdravilnimi zelišči, ki je nastal po zamisli mag. Nataše Ferant in ga je s ponosom predstavila za javnost, kot je videti ludi na fotografiji s tehnikom Mitjo Tatarevičem, ki ji daje še zadnje napotke pred javljanjem »v živo«. Kam bo Zeleni val krenil na obisk v pi-hodnjih tednih? Če imate kakšno zanimivo ponudbo, se oglasite in nas povabite. Rade volie 10 bomo pretehtali in se odpravili na obisk. To sredo ob 12.15 uri bomo obiskali kardiologa primarija Janeza Tasiča. MP SUNNY-BONEYMftMOUSSET. PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: HEY DJ-6 PACK ČUKUR UJETI SV VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELISKIH 5 [dus 1. OČE-NAVIHANKE (6) 2. ODVINOGRADADOKiei-KOZJWaSKIZVEN |4| 3. MINIL0J£P01£TJE-GOLTE (31 4. (iADSLOMOMSEW jI) itMWD0ST-ŠPW(2) IZLAWntfV NASO\«E-ANS. ZUPAN SLOVENSKIH 5 plus 1. UÜBEäNJETASVET-SLAPOVI |4) 2. ZAKWSITAKSTOR-IGORIN^ATIZVOKI (2) 3. UUBINEDDMAJAJ-TAPRAVIK6 {5) 4. KOVACASEM VZEIA-ŠnaiEKOVAČI (TI s. JESENSKA-ANS. VRISK |3) Matej GofBniak,Š8n^anž«, Štore Dica Plah, Vidmarjeva 33b. Celje iniedeyekob22.15uri,lestu.^.av>oipnil(o,ii>dil33,ilDrt,F, B ^ kovček, proikm za 220.000 SIT. Telefon 041 90!<55. 7105 DIATOIiaiOlia[>i>ilkoliniinoer,Ce,EI, Be, črno, dvo dodohin gomin, prodom. Telelo.03l5S9-59B. Si«» VIDEOIEKOIDED snemolnik, s koaitoml, DVDsneniiilnik,ševgarDntiii,prodDin. Ceno po dogovoru. Telefon 041 297- PRODAM SEDEŽNO gorirlturo Novo opremo, dobro ohronleno, prodom. Telefon 031 640-455. 7!03 -DVA jedilno kolo, mosivo, mizo, ipolnico in bojier zo renirolno, prodom. Telefon 041 974-100. rso2 MATERIAL PLOŠČICE, keromiine in osioli grndbiii molefiof ugodno prodom.TelefDn (03) 54(1-165,041/051 617-220- ra BDK0(A dno, no kiolko r.ižogino, i doitovo,pradom.Telefon 031 776^591. 7075 KUPIM SUH, rezon smrekov, bm» les, 10,50 In 25 mm, kupim- Telefon 5799-137, 031 222-B50. Sr« delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA NVMERO VNO KREDITI Do 7 let, no osebfii dohodek ali pokojfiino, do 50 % obr. Krediti fiQ osnovi vozilo ter leasifigi zo vozilo slorodo lOlet. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! Tel.; 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob: 041-7ÖO-560, 041-331-991 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/a9003 36 PRODAM K02IJl,bor5kego,r«l«vniškegn,slureg.2 leti, prodom. Telefon (03) S740W9, 03I 4 4 94S31. Št374 PRAŠIČE, težke od 20 do 200 kg, prodom. Telefon 041656-078. 6782 SVIHJE, iKnšite in odojke ugodno prodam. Telefon 041 648-113. «»3 llGIUnA,zozokololinodo!noreio,pro-dnmo-Telefon031 724-907,031 455-122. 7100 PlAŠn, težkem od ISO do 180 kg, prodom- Kličite v večernih uroh, telefon 040890.231,041959-831. 7101 PHAŠlfA, 270 kg, prodom. Telefon 031 472-923. s 1394 fWSKE,slare8tednov,zaj[einlifejakravo, prodnm. Telefon 031557-754.51388 BIKU sivčko,težkego približno 150 k| In žrebcn, primernego zo terensko ježo, storegn 4 leto, prodom. Telefon 031 587-736. 2748 PIIAŠIČA 10 lokil, od lao do 200 kg, hranienego z domačo brone, prodam. Telefon 0(1815T63. Lisas KIIVO po iibiri prodom. Telefon 031411-022. s 1408 11IOPovo(,mošonepnsme,skupa|ali|Mso-mezno,proilam-TelBfon 031 520-247 liri »irenl. nem lo!.ria, Ii polBledD 31.11 Cskaio vas privlatne nagrade la vse, ki bom .Mi.s,2Snal.,li, 1ežka120kg,,,.dnm. laka, telefon 5797-227 7183 PKAŠ1ČA, 200 kg, domačo bron., p»dam-lolifoo 5730-927 714» PKAŠICE, težke od 60 do 120 k|, prodom. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. Telefon 5461414. miSKEzo kg, prodnm. Telefon (03) 5808-158, 041514-310. S1300 TEUäfO simentnikn, stnro 3 tedne, prtt dnm.Telefon031 538-811. Š1397 EURC^XjARDEN Podjetje EUROGARDEN d.o.o., lo22,Cil|e>zpisu|e ■oli SUKOPLESKARSKA delo oprovllomo hitro. 170. TEL1C0 simentoiko, hie|o 7 meserev, pro-demTelefon|03|573H)i2. L1341 DVA proširo, težko približno 150 kg, prodom Telefon 573H30. L1342 OVCE In |ogo|elo,:oiokol oli iidollnlo rejo, prodnm.Telefon040 911-103. L1343 DVA prošičo,težko 120 in 200 kg, prodom. Cenn po dogovore. Telefon 041 805-110. L1344 VE£pro!iiev,odl30do250ki,ziizokeleli (03)5801-174,031 633-929. 7173 PRAŠIČE, moMopoBO, 70 do I1D kg, možno dostavo oli zakol, prodamo. Telefon 5792-345,031544453. S ™ TELICOsimernolko, brejo 9 meserev, pro-doin.Telefen 103)5739^29,041636-190- L1352 BIKA simentnlca, 340 kg, prodom. Telelon 103) 573t927,041870-510. L1360 PtljlČAzo zakol prodom. Tilifon (03) 5773-647 7179 BIKCA, 200 In 400 kg, prodom. Telefon (03)491-7590. 7iaj PRAŠIČA, težkege približno 150 kg, za zokol, hranjenega z domato hrano, prodom.Telefon572H0B. I752 PRAŠIČA, 200 kg, kuhonn krene in kravo, 600 kg, pradom.Telefen 04) 793-834 PRAŠIČA, krmljenegn z demote kuhono hrano, težkego približno 200 kg, pro-dom.TeiefonOSI 244426. 7138 PRAŠIČA,Iežkego130kg,kmiljenzdomo-iokohanohiooe,prodom.Telefon041 271-377. Š1413 ODDAM PSA in psitko, štora I feto, mešonrkn, mon^ še rasti, radn sin z ljudmi, oddom Telefon (03) 5791-: PRODAM Ivkvo. Telelon 041349-728. Ž7.6 DOMAČO slivovb, 1.000 SlT/liter,ptiK{om Telefon 041903855. 7105 BELOvinorizting,šjpaniardecevinožomet-00 črnina, letošnji pridelek, tono 200 SIT, prodom. Telefon |03) 5741-361, 051351-635- Š1431 PRODAM BRZOPARimlKE (alfe), 50, BO, 120,160 in 2001,pradnm-Telefen (02)8026-350, po 15. ori. 7012 NJIV0vPatrovroh,2800m',obvodi,pri. memo zo vrtnorstvo in oljni gorilnik, prodom. Teleloo 570-8800. Ž738 VIKO, Wo, obmininidvabrnzdni plug io iilnohosilnioEelo,2,60,prodom.Tele Ton 041978498. 7113 KRAVE šarale,shdie In slmontnlke prodom Prodom ledi močen eno in dvobrazdnj plog.Telefoe 031 575-514 ^ce BUKOVAdrvalntellro,težko300kg,pro-dam.Telelon041 617-074 Š1404 DVE zimski gumi Semporil, 175/65/14 |rafll7mm, pradom.Telefen 040 554 173. L1343 CISTERNO, peč, bojier In geriet no olje pradom.Telefen041 297-961. S1398 CISlERIIOzogaiiCreinii2700lpted«eailt 240m,frezo,2m,trasik!i35,draplige,10 in 14 raj inhkkdnekrmesto hrano, pnxkim TelefonOfl 297-961- sm DVE telili simentolkl, breji in dvohrozdni plug 8., prodem-Toleloo 5716462. Ž749 OREHE in suho bokovndrvo pradom.Tele- fon 040 513-797 NOVO krznenn joknn natrija, številko 44 pradom.IelefonOBI 226-686. 715s LOVSKO ogrnjo, križne lomekOliški Vrh 100 do 2500 tm, 100 m, ohronjeno, potoni prodom. Telefon 041 5 3 5-244 5481-147, zvečer. 7135 H!TRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (6 0,63), ptkova pa 300 tolarjev (€ 1,25). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,09), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. oševsen e izdaje Naročniki imajo tudi pravno do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. IJ'H'lil Vsak petek 481 tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! ti iz sveta glasbe in zabave. Imainpriinuk: M____ NAROCILNICA Datum rojstva: Ulica: _ \BpreklicnQ naročam Novi tednik NT&RC do.o. bo pudatke uporabljal sa Še, kupim. Ponudbe po telefonu 041 742-915. p mm ŽEHITNA posredovalnico Zouponje posreduje .zo vsa slorostno obdobja, brezplačno za mlojše Ženske. Telefon (03) 5726-3)9,031 505-495. Leopold Ore-šniks.p.,DoleniDVBs8S,Prebold, r Iskreni fantje llčejo preprosta, zve-sta dekleta, Mnogo jih je, zato puiv ce. pozabHe narazoča/anjateriih brez z izkoioieml oli brez. »odrel «0.1(0,1 p, Ul.l.ieljieiet.22,5.011.1,1.1.100 RednoploSlo,ilelovolčosdoZ2.eie. loldooO« 713-723, popolJoo.Uetei Anliege, S. p, lzižoirol5b,Zolec. 7122 U{«IUlIIIŠIUŠelo2F,d.o.o.,PEIIoiiboi, SlrniooLI,20D0»oiiboii«eizobiože-,.lo.».to«il(ezešiiieobmočie telle. I.l.fon 102) 230.2810,(131 852-295. zopodidelewozoe» nosedežopodiet|oedS.do).Dliodl6. dol7.oie.Ieleio.041i54430. n IŠČE» dek: pomoč 9oreišimosebom.Tele-foii041 614746- 7201 Tel-: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378- L,on1JDreiiiil.,|i.O,leniaYai85.P6told. M05KUoi45l.l,želi^poznotiž.osko, stoio od 30 do 40 lel. Pisne penodb. poiliile 00 lovi l.doil< pod šili. zeiti.žbo.Iel.lo.04UiH2l.«oi-iooleboit,s.p.,«L0oioool.edra44 Šonlioi. 7204 IŠČEMO dekle elllontezohonoiemo delov Idobo E«. telefon 04143S4!3.l.ibo(o Rotei,s.p.,Rozl090«13,Cidj.. 7207 Zaradi Širine poalovania aprainiaina S MM v CEUSKI enoti nodimo teiensko delo z eviopskim plorilom.loira, 5'elo 7,3320 NA 0«V trne, lleiiboisko loilo v (olio, 425-1310,031 llStlSS.Ioneztom-iek,i.p.,lloriborik.«6,Celje. 71». ZAPOSLUIEMO no področjo servisa, dostave, v bmoolkotilskom reetre in komer-(lole-Ielefoa (03) 428-2072, Lindiga, d-0-0-,Kidričevootl3,telie. 7210 ZAtrzanlamedicinskogooporotoprizoa. nibkopubredoezoposlimovečzeslop- ovizCeljt Zlotečelo,32305ent|or,lelelen|03| 746-1221. 61387 ZAMpavečenego obsege del zoposlimo več grodbenih delovrev. Vilhc^tod, d. 0. o.,Zloteče le, 3230 Šenljor, telefon I03IZ4H221. 81367 IŠČEM bononin. decembra 2006 bodo minila tri leta žalosti i. bolečine, kar si nas zapustila. PAVLA SUMEJ iz Šentjurja (2.7.1920-6.12.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Mož Ivan, hčerka Anica, zet Mičo, vnukinja Tatjana ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega n ža, očeta in dedija JAKOBA VRHOVŠKA iz Olešč pri Laškem (18.7.1953-22.11.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, pevcem iz Laškega za odpete žalostinke, ^asbeniku za odigrano skladbo, govorniku Petra Ojsteršku za besede slovesa in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Zoika, sinova Rado in Damjan z Bojano, hčerki Tatjana s Konradom in Martina z družino ter ostalo sorodstvo 30 VODNIK If" J|l' KINO Bnematografi Si prid/žujejo pravi programa. Borat 14.00 17.00. J9.D0. 21.1 John Tuckor, mrtev si im 16.20 Cssino Royate 12.00. 13.00 ?6.3a 16.: 21-30.22.30 Parfum 18.20, 21.20 9.00 Dom II. sloTCnskega tabora Žalec Medobčinsko društvo invaUdov hamanüami koncert Žensld pevski zbor Laško glasbeno scenskaprirediiev 9.30 Dom krajanov Vitje_ im 16.00, 18.00.20.00.-22.0? BW» za božič 11.30, 15.50, 18-10,20.20,22.30 Vztrajaj jaOfl. 415.20, 17.40 Boaeak 3. premiera (seda 19.001 Odpfaknjeni gizdalin J2M 15.00.17.00.19.oa 21.00,23.00 Casino Roysle 15.40. 18.30. 21.20, ßW Borat Ji2£L 16.20, 18.10. 20.00.21SD, 23.40 Bala Manjka mo. 16.10,18.50. 21.30 Varaltj ?4.20. 18.30, 18.40 izgufaiieno n>a«ta 20-50 PETEK 17.00 Apokalipsa zdaj Potite. Plesni veier DJ Kasta Sfero S080TA 21.00 Komait iz Siovailia: Bonz« NEOEUA 18.00 ApoloKpsa zdaj 8.00 -n-žmca Žalec ' Pred vhodom v Rimsko nekropolo v Šempetra V pričakovanju 10.00 Galerija Velenje 20J)0 Hotel EvropaOdje-kavama ko se utrne zvezda, poezija, giasbainples humanitarna pnredUev 21.00 Kulturni dom gentvidpri Planini Skupina K.U.T. GAS koncert 10.00 Dvorec Novo Celje 20. 8.00 Črna dalja !a.00 Varali NEDELJA čmadafija Adventni sejem PRIREDITVE KTEK.1.12. 10.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otroška rock skupina Kačji pastir in raper TOipl koncert 16.30 MuzgnovejSezgodovineCetje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič 11.00 MNZC-Občasni razstavni __Pfoston^_ Podobe družabnosti, vodstvo avtorice razstave Marije Počivav- Danodprähvrat2006 18.00 Sayinoya hiša ^^ 3. številka revije Vpogled predsiaviteu IS.00 GaterijaVeienje slikami pesniško-galerijski večer 18.00 Dvorana centra Nova Velenje Vladislav Vančura - Alice Čop: Medvedja pravljica lutkovna premiera IJi^OO Galerijasodobne umetnosti Celje Slovei^štrip in anindranifilm 1996-2006 odprtje razstave Portretno fotografiranje v steklenem salonu Ctonirana ali čr-nobela fotc^aöja v spominskem albumu) Dan odprtih vrat 2006 15.00 MNZC-Razstava Živeti v Celju Demonstracija obrttka - frizerka Tatjana Frajle Maslo Dan odprtih vrat 2006 4. srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov do 18 let 16.00 MNZC-Razstava Živeti v Celju Demonstracija obrtnika - urar BožoGodnik Dan odprtih vrat 2006 16.30 MNZC-Otroški muzej Hermanov biiog____ Bliža se železna cesta, predstavitev Prešo-nove pesmi, pomen prihoda vlakavCelje Dan odprtih wai 2006 17.00 SLG Celje 21.00 Madinski center VelHije_ Daylight seven times, Milano in Penitenziagite, Kranj koncert metal skupin A. Harris: Kočevski medved prmiera 17.00 MNZC-Občasnirazstavni prostori___ Podobe družabnosti, vodstvo avtorja razstave Tbneta Kregarja Danodprtihvrai2006 17-00 Kulturni center Lgžkp ,. _ , Ljubiteljska kultura se predstavi Dan odprtih vrat Kulturnega centra Laško izddavabogtojh aranžmajev 9.00 MNZC-podmuzejskim ______bronom Otroški Miidavž'w bolšjišejem 17.00 Dvorec Novo Celje_ Vokalna skupina Candela KD Petrovče adventni koncert ___18.00 Kulturni dom Šenčur s kulturno zabavnim progra- Lutkovna skupina Cveke, Celje: Izgubljeni gumbek lutkama predstam R^eksijasUkevgibu gibalna delavnica 1700 Pravljičnodrsališčepred Mestnim kinom Metropol_ Pravljično drsališče z Ledeno pravljico Srednja strokovna in poklicna šoU Celje_ II. slovenskega tabora Žalec 10.00 MNZC-Muzejskakavamica ' Nedelja ob nostalgičnih zvokih Orkestriona in muzejski kavi Dan odprtih vrat 2006 10.30 in 14.00 MNZC - Fotografski atdje Josipa Pelikana_ Vodstvo po ateljeju v kostumu iz obdobja med obema vojnama Dan odprtih vrat 2006 Univerza za III. življenjsko obdobje imiiipanje: NikolaTeslü 18.00 srednja strokovna in poklicna žoUCdJe-knjižnica_ Srednja strokovna in poklicna šola Celje mi tako - drugi kako? zaključek mednarodnega projekta 18.00 Medobčinska maUčna knjižnica Žalec Ta veseli dan kulture z rojakom Petrom Kolškom 18i)0 Domačija SmrečT^ Kale Zimski večeri ob topli peči 18-00 Kulnirgi cgntg 9-00 Dom 11, slovenskega tabora Žalec Mladen Melanšek in Jani Prgič: Senior & Junior, teorija zarote 7Ü Stripa in razstava RAZSTAVE Ukovni salon Celje in Galerija sodobne lunetnosti Celje: Pregledna razstava Slovenski strip in animirani film 1996 - 2006 ter pre^edna razstava animiranega filma, do21, 1. Galerija Velenje: slikarska razstava Bojana Carenca, Ponovitve in prehodi, do 9. 12. Osrednja knjižnica Celje - avla dm-gega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Mesto v svetu - svet v mestu, od čitavnice do svetovnega spleta. Razstava, ki je namenjena 100-ietnici javnega knjižničarstva v Celju, 80-let-nid mestne knjižnice Celje, 60-ietnici Študijske knjižnice Ceije in 40-letnici knjižnice na Muzejskem trgu, do 15,3. Zgodovinski arhiv Celje: Biseri kitajskih arhivov. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. Račka - galerija erotike: Pregledna razstava SlovensM strip in animirani film 1996 - 2006 ter pregledna razstava slovenskih stripov zerotično vsebino, do Galerija Nikca Celje: otroška dela drnšwa Otroci otrokom, narejenavke-ramiM. glini, emajlu, brušenem steklu. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-Ijico, avtorica Tatjana Badovinac, do 31.12. Galerija VoUc razstava delŠpelePovše, do 31. 12. Galerija Ukovnih del mladih: likovna dela otrok Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah, do 13.12., Hidi jaz nosim nakit, dijakov 1.1 in 2.1 razreda Ginma-zijeCelje-Center, umetniška gimnazija, ter razstava grafik akademskih slikark Jetice Culafič in Ane Milosavljevi-č. do 15.1. Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori: Podobe družabosti, do konca januarja2007 ntF Petek ob 10.00 Infonnativna točka v mladinskem centru-AIDS Brezplačni kondomi, pentljein info Mladinski literarni natečaj Stopin'ce 2006/07 Celjski mladinski center razpisuje nagradni natečaj za najboljšo kratko ^od-bo. Več o pogojih sodelovanja na naši spletni strani www.mc-celje.si info pisarna: - nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, - kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, - informacije o evropski prostovoljni službi etf info: umm>. mc-celj 6 009 tae do - športna rekreacija: ponede-ifek in sreda ob 19.00, vodja Grega Teršek Kud SupersUr - ples: torek ob 16. in 20 uri. Vodi Cvetana Breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Giegl Kud Desanka Maksimovič: ob sobotah med 14. in 16. uro VSStyling-modnedeiavnice: srede ob 17 uri in sobote ob 10. uri Društvo za planetarno sintezo: četrtki vsakih 14 obl9. uri. Petek, od 10.00 do IFi-OO, Mpstni trg Aids zadeva Petek, ob 20.00, Kavabar Pošta Semafor parti - obvezna oblačila v rdeči, rumeni ali zeleni barvi. Sobota, ob 20.00, P2 Foto-viodeosekcija zopet sestankuje Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 13. do 15. ure-ŠPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18.00. Rekreacija: Oš F. Malgaja. Sobota O, badmin iiiniiiw.noviteilnik.GOin KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA IX)MU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 SENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ah 051/ 418 446 iiinivw.radiocelje.com Petek ob 20.00 Projekcija 9. oddaje Izpod korenin v produkciji Poki lejga in projekcija filma: Boys like sexy legs, girls like natečaj z^ 0. Prav- ljice morajo biM poslane najkasneje do 31. januarja 2007 na naslov: Društvo Šmocl, Mestna ulica 2, Laško ali na mail: tanja@smocl.com, informacije na tel. 051 425 953. Ob četrtkih in sobotah ob 20.00 - Onik-večeri, pogovori o sedmi umetnosti - četrtkovi francoski filmi - sobomi glasbeni dokumentarci Redne aktivnosü: Fanzin Flašzin - nismo še hin; k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranjein izobraževanje: Evropska prostovoljna služba: postani evropski prostovoljec Nefiks: indeks neformalnega izobraževanja Smoclove urice Vsak dan od 9-00 do 12.00, za najmlajše pripravljamo projekcijo risank, druženje ob igranju namiznih iger, bra-njepravljic, kuharsko delavnico Lon-čekkuhaj, izlete v naravo in še mnogo dmgih zanimivili stvari. lINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica: vabi v nedeljo, 3. decembra, na veliki Kimen (1076m). S postajališča pred parkirno stavbo na celjski Giaziji se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5.00 uri. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. Planinsko društvo Celje: vabi 9. d^ cembra na 3. tradicionalni pohod po poti Starega piskra. Odhod ob 9.00 uri izpred zaporov - Starega piskra v Celju. Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor Srečko Srot Podjetje opravlja čascpisno-založniSko, radijsko in ageii-cijsko-iržiio dejavnost Naslov: Prcžernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0.63). petkovega pa 300 tolarjev (€1,25). Tajnica; Tea Podpečan Veier. Naročnine: Majda Kbnšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,09). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170.26). ŠtevUka U-ansakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko sredače, DunajskaS, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakai. Oblikovanje: www. minjades^com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; Št.94-1. Telefon s............... (03) 49 00 881. E-mail; radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: infoOiadi« UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklic, Brane Rozmari Petek, Uräka Selišr Simona Šolinič, Dean Šust Opravlja trženje.^--...,-,....... . ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencij Pomočnica direktoria in vodja Agencije: Vesna jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko TfeÄl: (03)42 25 190 Fax (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem <^lasov po elekt. pošti: agencija@iu-rc.si «ti Ttuj^im 'ORNWIJE 31 HOROSKOP s prenovljeno podobo postajamo sodobnejši, preglednejši in vsebinsko bogatejši. Našo pregovorno kritičtiosL pronidjivost in tehtnost boste prepoznali na prav vseh straneh. Teh bo več, saj smo jim dodali nove tematske snopiče, obstoječe pa nadgradili- Sad vsestranslce prenove je torej tu; pregleden časnik, ki vas bo v hipu potegnil vase. prenovljen.' Časnik, ki te potegne vase. VEČER Ona: Kaj lahko se zgodi, da boste zaradi nepTemišljenosti in prehitre odločitve doživeli veliko razočaranje, ki si ga po svoje celo zaslužite. Boste pa zato drugič previdnejši in ne boste rinili z glavo skozi zid. On: Doslej ste živeli iz dneva v dan. Prišel je skrajni čas zaodločitev. kajspbhpričakujete od življenja, saj sami vidite, da tako ne gre več. Dobro premislite, potem pa začnite z novim načinom življenja. Ona: Mislili ste že, da je pse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v vos spet prebudilo čustvo, ki ga boste le stežka kro-äli. In da bo vse še zanimivejše, se bo podobno godib tudi nasprotni strani. On: Če se ne boste vsaj malo umirili, boste kmalu občutili vso težo preteklih napak, kijih ni bilo tako malo, zato nikar ne pretiravajte. Posvetite se raje svojim najbližjim, ki jih že dalj časa zapostavljate. tK^ ■ ŠKORPIJON Rešitev nagradne križanke iz št. 92 Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 24. novembra 2006. Vodoravno: OASIS, SLADE, MlLlC, OBALA, TJAŠA, ŽREB, ONI, PEČENKAR, ŽIVICA, AVALA, SLINAVEC, NASEVEK, EGAN, SE, KB, ZASEDA, IZET, ORAN, KNE, OBČINA, VADIM, EMMA, LAL, KURKUMA, ORLEK, ANA, LIV, DEAN, AZ, KIAR, LATJE, DRAGICA. ADI, POTOČNJA, BIRA, KRTAR, AKONTACUA, RATIO, OKAN Geslo: Kar ne pride od srca, ne seže do srca. Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup oblačil v prodajalnah Acman, prejme: Nada Keres, Ul. frankolov-skih žrtev 32, 3000 Celje. 2. nagrado - knjigo V kraljestvu kondorjev in neviht, prejme: Lilijana Pusar, Hrastje 23, 3223 Loka pri Žusmu. 3. - 5. navado - triurno vstopnico za kopanje v Termah Olimia, prejmejo: Brigita Kolar, Marija Reka 27, 3312 Prebold. Valter Gošnik, Ob Gozdu 12, 2000 Maribor in Brigita Petrovič, Čopova 19, Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti- Ona: Dobro premislite, če se vam splača spustiti v tvegan posel, ko lahko izgubite vse, kar ste dalj časa gradili. Poskusile rajez malo manj tveganimi naložbami, ki bodo prav tako prinesle lep dobiček. On: Zasanjan pogled vam bo povsem spremenJlrmčrte za prosti čas. Nikar se ne obirajte, da vas ne prehiti nekdo drag. Prav ničesar si niste »rezervirali«, anipak se boste morali za to presneto boriti. DVOJČKA "ftk Ona: Kar žareli boste od zaljubljenosti, kar bodo opazili tudi prijatelji, ki se kar ne bodo mogli načuditi spremembam. Vi pa boste razmišljali le o tistem prijetnem neznancu, ki vam je zmešal glavo. On: Počutili se boste povsem sproščeno in prav zaradi tega vam bo uspelo marsikaj. Poleg tega vam bo takšen pristop pridobil tudi marsikaterega novega prijatelja. Ona: Partner vas bo prijetno presenetil z novim pristopom. Pomagajte mu in mu stopite naproti. Tako se vam obeta prav izjemen leden, ko se boste spet povsem sprostili in si privošti-li tudi malce neobičajne reči. On: RomaiUični pogledi, ki jih boste namenili svoji simpatiji. bodo končno obrodili sadove. Ta teden je res vaš. zato ga kar najbolje izkoristile. Saj poznate pregovor, da se železo 'je, dokler je vroče. Ona: Pred očmi imate en sam cilj, zato ne vidite priložnosti, ki se kar ponujajo. S silovitim boste prekinili trenut->, ki vam greni življenje, nato pa se boste posvetili tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. On: Jeza ne bo trajala prav dolgo, saj vas bo nasmeh prijateljice povsem razorožil in edino. kar boste imeli v mislih, bo to. kako čim bolje preživeli vikend v dražbi osebe, v kale-ro bi se lahko tudi zaljubili. Ona: V ljubezni je potrebno zlasti zaupanje. Uslišani bosle šele takrat, ko boste nekomu zaupali, da si želite več kot le nežnost. Ne odlašajte, raje na-redite nekaj tudi zase. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač! On: Popazite malo na pota partnerke, saj priložnost vse prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno. da vas je prevarala, a je na dobri poti, da v primeru vaše neprevidnosti to tudi realizi- Ona: Prišel bo dolgo pričakovan odgovor, tako da se ne boste mogli več izgovarjati, da se ne znate pravilno odločiti. ImeU boste vse pogoje, treba jih bo le še izkoristiti. To pa je že povsem druga zgodba ... On: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vas bo spravila v več kot dobro voljo. Zato boste storili nekaj, kar vam že dolgo ne da spali. Prijatelji bodo sicer presenečeni, vendar bodo kaj kmalu stopili na vašo stran. mm Ona: Iščite srečo predvsem v tem, kar imate, ne pa v tistem. kar pogrešate. Ljubezen je vse preveč relativna stvar, da bi vam uspelo karkoli posploševali. Pa tudi pariner nima neskončnega potrpljenja. On: Postavili ste si vse previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen vas bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. KOZOROG Ona: Zakaj zapravljale čas z nepolrebnimitnalenkostmi, ko je vendar toliko pomembnih rečL Pohitite, da ne zamudite še ene priložnosti, saj se bodo sicer ljudje okoli vas naveličali vaših neuspehov. On: Vložiti boste morali precej truda, vendar bo naloga kar prava za vas. saj ste sposobni razrešiti še tako zapičeno si-tnnrijo in iz malega narediti veliko. Ihdi sodelavci vam bodo tokrat stali ob sb-ani. VODNAR ^ Ona: Partner vam pripravlja prijetno presenečenje, kar vam bo spet dokazalo, kako močno vas ljubi. Pustite poslovne zadeve na strani in se posvetile partnerju, ki si to več kot zasluti. On: Našli boste toliko časa, da boste priskočili na pomoč nekomu, ki vas ho najbolj potreboval. Poskusite se brigali tudi za svoje probleme, saj se vam na obzorju bližajo črni oblaki. Toda nikar se ne ustrašite! Ona: Mjeten neznanec vam bo zelo popestril sicer dolgočasen leden, ko ne bo vse tako. kot ste planirali. Bo pa zato vikend več kot prijeten in kdo ve, mogoče bo iz prijetne avanture nastala tudi trajnejša zveza. On: Konec ledna boste izkoristili za obiske pri sorodnikih, lam pa boste izvedeli tudi novico, ki vas bo precej presenetila. Sedaj vam bo marsikaj iz preteklosti postalo veliko bolj ja- Se 48 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniici Novega tednilca Zvezdniški večer Nedavni obisk svetovne zvezde manekenskih pist Naomi Campbell v Ljubljani in igralke Tare Reid je zabeležil tudi naš sodelavec, ki je bil v gneči fotografov na gala večerni prireditvi na Gospodarskem razstavišču. Med gosti je bilo opaziti tudi nekaj celjskih obrazov. Foto: SHERPA Tara RaWtiwwÖiBiBrata »Anwarf iam jeinaia iwtsra^ da ss na vsaki zabavi>>s|innti do so po modni reviji prsdsta«igjiiii#w ««sli zapustiti zabavo. Na MajoKliu» kih 7 v novi zasedbi: drugi pevec z leve je Janez Jazbec, četrti novi župan Miran GorinŠek. Škoda, da jih ne slišite. Janez Jazbec (spet) za vzgled Sedaj že nekdanji konjiški župan Janez Jazbec, ki je po 12 letih po svoji volji zapustil županski vrtiljak, je tudi ob slovesu presenetil. Poslovil se je na prireditvi, na katero je prišlo toliko ljudi, da je v veliki dvorani kulturnega doma zmanjkalo sedežev. V očeh številnih gostov, med katerimi ni manjkalo nekdanjih in aktualnih županov s Celjskega, je bilo zaznati na eni strani iskrice nevoščljivosti, na drugi razsvetljenja: >>To bi pa lahko (ali to pa bom) tudi jaz naredil!« Odhod s funkcije v stilu. A kaj bi človek drugega pričakoval od Janeza Jazbeca, ki je odločno zaoral v ledino že na toliko področjih? Spomnimo se samo sajenja rožic. Dobesedno, da se razume. Z njimi si je res prislužil naziv Janez Cvetlični, a prinesle so zmage v slo- Le kaj je velenjski župan Srečko Mi kolegu, da se mu je tako milo strilo? venskem tekmovanju najlep- zmanjkalo. No, bomo vide- ših mest in zlato na medna- li, kako bo z javnim poslav- rodnem Entente florale. Po- Ijanjem ... snemovalcev še dolgo ne bo MBP Naomi ja med dragim povedala, da je hotela postati plesalka in da je le splet okoliščin pripeljal do tega. da je model. Desetletnica v šempetrskem Le Placu je bila pred kratkim odlična zabava ob deseti obletnici oddaje Hey Mister E)ee-jay, za katero so bili temelji postavljeni na Radiu Celje leta 1996, kjer se je DJ Robby J. (na sliki), pričel kaliti kot moderator. Oddaja je namenjena predvsem mladi populaciji, ki obožuje dance, house in trance ritme. V lokalu so množico do jutra zabavali Tanja Žagar, Turbo Angels, Yo-Zo, Boštjan Konečnik, Fredy Mi-ler, Rogoški slavčki, bobnarska atrakcija Marko Soršak in ekipa Hey Mister Deejay Team! Opolnoči je DJ Robby J. poskrbel tudi za torto velikanko in upihnil svečke. Mišica in ata Zavistneži se ponavadi sprašujejo, zakaj za vraga se lepotice vedno »lepijo« na direktorje. Če gre za dvojnega celjskega direktorja - zavoda z najdaljšim imenom v državi in še nove družbe RTC Celjska koča, Ivana Pfeifer-ja, je vprašanje neumestno. Uživa namreč predvsem v družbi lepotice - svoje hčere Maše, tudi kandidatke za mis Hawaian tropic. Foto: GK