VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 2500 dinarjev LETNIK XL!I. CELOVEC, PETEK 23. JANUAR 1987 ŠTEV. 4 (2311) Tiskovni konferenci v Ceiovcu in nn Ounuju: Me komo kioniii - bronimo skupno dvojerično šoio! S ..protestnim Vinkom" nn Dunnj! Pred prireditvama 22. in 3L januarja sta obe siovenski osrednji organizaciji prirediti skupno z Nadstrankarskim komitejem za obrambo dvojezičnega šotstva na Koroškem in detovno skupnostjo za manjšinska vprašanja na cetovški univerzi tiskovno konferenco, na kateri sta formutirata predsednika organizacij dipt. inž. Fetiks Wieser in dr. Matevž Gritc gtavna citja teh akcij: z zborovanjem v Cetovcu hočemo pokazati, da smo Stovenci enotni v odkta-njanju vsakršne obtike točevanja otrok v šotah, na Dunaju pa bomo pokazati novi avstrijski zvezni vtadi ter mednarodni javnosti, da ne gre samo za šotsko vprašanje čeprav je zdaj najbotj pereče -, temveč za sptošno ravnanje z manjšinami. Matevž Gritc je poudaril, da sta ti dve akciji potrebni predvsem zato, ker uradni gremiji niso pripravljeni videti tega vprašanja kot pedagoško-znanstveno, temveč samo kot potitič-no. Manjšina, tako Gritc, naj bi bita tepena samo zato, da stranke v putje-nju za glasove votitcev ne bi zgubite na vptivu. V podkrepitev, da obstoječe dvojezično šotstvo na Koroškem ne more biti tako stabo, kot ga skušajo delati manjšini sovražne site, pa je Gritc spomnit na uradno izjavo dežetnega šolskega sveta, da na račun skupnega dvojezičnega šotstva vse do referenduma KHD in FP ni bito nobene pritožbe. Zato da je jasno, da skušajo manjšini sovražne site vzne-titi konfrontacijo med narodnima skupinama, pri čemer pa imajo jasen citj: likvidacijo manjšine. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Fetiks Wieser je poudarit, da se KHD in FP z točitvijo v šotah niti ne bosta zadovoljita, saj že naznanjata akcije za točitev v cerkvah, saj Haider že zahteva etnični proporc pri določevanju delovnih mest v javni službi itd. Jasno pa je Wieser izpovedat tudi, da se bosta morati v tej situaciji tudi SPO in OVP odtočiti: ati se bosta spomniti svojih načet (pa tudi če jih to kratkoročno stane nekaj gtasov pri votitvah), ati pa se bosta res dati vpreči v voz FP. Wieser je reagirat tudi na napoved dežetnega gtavarja Wagnerja, da hoče deželna vtada povabiti zastopnike slovenskih osrednjih organizacij na razgovor: „Vabito seveda pozdravtjamo, čeprav nam osebno še ni bito izrečeno. Pozdrav- PREBEMtTE na strani 2 Široka podpora demonstraciji 31.1. na Dunaju 2 VtadnakoaiicijaSPO/OVP 3 Mednarodno srečanje gtedaiišč na Goriškem 4 Vozni red avtobusov in vtakov na dunajsko demonstracijo 4 Občni zbor graških študentov 5 Kmetijska zbornica sprejeta proračun 6 Nagrade našim ugankarjem 7 O strategijah za preživetje 8 Rožansko prvenstvo na Šentjanških Rutah tjamo pa ga zato, ker smo za skupno, mirnorešitev." V imenu Komiteja za obrambo dvojezične šote je izpostavit univ. prof. dr. Peter Gstettner, da moramo na Dunaj, ker imajo tam vse kompetence. Saj je dvojezična šota na Koroškem regutarna avstrijska šota, katere si ne bomo pustiti vzeti od peščice desnoradikatcev. In prav to moramo zasidrati v zavesti širše javnosti, saj stranke niso pripravtjene, da bi dajale te informacije naprej. Mag. Valentin Sima pa je opozorit predvsem na doprinos cetovške univerze, saj so prav sodetavci univerze v vetiki meri prispevati stvarne, znanstvene argumente v prid skupni dvojezični šoti na Koroškem. Hkrati pa je informirat, da je konferenca rektorjev vseh avstrijskih univerz sktenita ustanoviti vseavstrijsko komisijo, ki se bo ukvarjata z manjšinami v Avstriji, še posebej pa s položajem koroških Stovencev (o tem gtej poročito na strani2). Dunaj: V treh tednih 1030 podpisov Na fakutteti za duhovne vede dunajske univerze so v pretektih tednih zbrati 1030 podpisov znanstvenih detavcev univerze, poučujočih in študirajočih za ohranitev skupne dvojezične šote na Koroškem. Iniciatorja sohdarnostne izjave univ. prof. dr. P. Kirsch (romanistika) in vodja univerzitetnega instituta za jezikostovje prof. dr. W. Dressler izpostavljata potrebo po ohranitvi in izgradnji skupne dvojezične šote na Koroškem. Za razvijanje šotskih modetov naj bi biti v prvi vrsti pristojni od univerz imenovani strokovnjaki. Na tiskovni konferenci v sredo v dunajski Concordiji so predstavniki Iniciative znanstvenikov podati svoja stahšča in ocene gtede šolskega modeta koroške pedagoške komisije. Le ta daje odkrito točevaten. Stoven-sko manjšino bi izpostavili še večjemu pritisku in asimitaciji. Izhajajoč iz dejstva, da je koroška komisija legitimirata zgotj predstave nemškonacionat-nih sit po točenem pouku in žetjo političnih strank, postaja tudi jasno, zakaj ravno te site in stranke nočejo ne videti ne slišati kaj o predlogih strokovno kvatificiranih znanstvenikov in pedagogov. Sovraštvo do manjšin se je na tak način preobrnito tudi do sovraštva do znanosti. Tiskovne konference so se udeležiti prof. Kirsch in doc. Fischer (oba za Iniciativo znanstvenikov), P. Tyran (predsednik HAK), W. Sup-pan (podpredsednik Avstrijske visokošolske zveze), J. zum Winket (Juž-notirotska študentska zveza na Dunaju), podpredsednik ZSO Franc Kukoviča, Susanne Pirsinger (učite-tjica in sodetavka šolskega posveto-vatnega centra za tuje detavce) ter Marjan Pipp kot koordinator. Zum Winket je orisat negativne posledice šotske segregacije na južnem Tirotskem ter izrazit svoje potno razumevanje in sohdarnost z zahtevami koroških Stovencev. Tyran je poudarit, da bi točene šote na Koroškem negativno vptivate na razvoj šolskega vprašanja gradiščanskih Hrvatov, saj se morajo oni boriti trenutno še za reči, ki jih Stovenci na Koroškem vsaj že imajo. Franc Kukoviča je v zvzei z demonstracijo 31. Lin apetom na udeležence KSVE dejal, da je internacionalizacija manjšinskih problemov velika pomoč vsem demokratičnim in napredim sitam v Avstriji, ki se zavzemajo za enakopravnost in zaščito manjšin in ki hočejo trenutno preprečiti, da se izkaže slovenski manjšini in ugledu Avstrije štaba ustuga z uvedbo segregacije v šolstvu. 31.1.87 ob 11.00 uti ZA RAZMERE P0008NE APARTHEtOU V AVStRiJt NE SME 8)1) PROSTORA MM) Oti OPER) Demonstrncun PRAVtCE NARODNtH SKUPNOSTI V AVSTRtJ! OHRANtTEV !N tZBOLJŠANJE SKUPNEGA DVOJEZtČNEGA POUKA NA KOROŠKEM NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV ZVEZA SLOVENSKIH OROANIZACU NA KOROŠKEM NADSTRANKARSKI KOMITE ZA OSRAMSO DVOJEZIČNE SOLE Sotidmnost tudi i: iuine Tirotshe Manjšina naj sama odtoča o tem, kaj hoče" ter „restriktivna potitika Avstrije napram manjšinam v tastni dežeti škoduje tudi nam južnim Tirolcem, kajti italijanska vtada zaradi tega vedno TnstrnnknrsM pnM in! še vedno ve!jn Priprave za protestni prireditvi v Cetovcu in na Dunaju so bite v ospredju zadnje seje upravnega in nadzornega odbora ZSO prejšnji petek. Sogtasno so odborniki ugotoviti, da se je pohtična situacija v Avstriji po državnozborskih votitvah sicer spremenita in zaostrita, ni se pa bistveno spremenita. Še naprej vetja - predvsem na Koroškem - tristrankarski pakt v manjšinskem vprašanju. Izrecno je bito poudarjeno, da so ga koroška SPO, OVP in FPO sprejete pred teti tudi v ta namen, da bi vetja) tudi mimo možnih sprememb v vtadnih konstelacijah. So pa naprej še razlike med statišči na Dunaju in na Koroškem. Predtog Narodnemu svetu koroških Stovencev Prav zaradi tega se Zveza slovenskih organizacij - še posebej do protestne vožnje na Dunaj 31. januarja - trudi za okrepitev našega odpora proti načrtovanim postabšanjem manjšinskega šotstva. Za čim večjo učinkovitost koroških Stovencev v skupnem nastopu za naše pravice pa med drugim ZSO predtaga Narod- Sejn odborov IS0 nemu svetu koroških Stovencev nastednje korake: ZSO in NSKS posredujeta skupno zveznemu kaneterju Vra-nitzkemu nov kataiog odprtih vprašanj siovenske narodne skupnosti, (kjer zajameta vprašanja od sprejemanja tetevizijskih oddaj, preko finansiranja kuiturnega deiovanja, gtasbene šote do skupnega osnovnega šotstva) in predtagata čimprej-šen razgovor med koroškimi Stovenci in zveznim kancierjem. Na etane viade pa apetirata, naj ne odtočajo mimo koroških Stovencev. Za pogtohijeno razpravo o uskta-jenem postopanju gtede sosvetov predtaga ZSO Narodnemu svetu, da obe organizaciji v pismeni obtiki spišeta svoja staiišča k sosvetom, jih skupno obravnavata v koordinacijskem odboru in nato sktepata o nadaijnjih korakih. Poziva javnosti Na seji pa sta bita sprejeta tudi poziva slovenski javnosti in rojakom naroda soseda. Med drugim je vprvi izjavi rečeno: Vprašanje dvojezičnega šolstva je življenjskega pomena ne samo za nadaljnji' obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, temveč tud! za mir in sožitje med obema narodoma na Koroškem. Labko ugotovimo, da vsa strokovna javnost v Avstriji odk/anja apartbeidske zahteve po iočevanjtt šo/arjev. V zadnjih treh ietih smo namreč skapno s strokovnjaki tmiverz in MČite/ji ovrgli vse „argamenfe" za ločevanje in poleg tega Izdelali vrsto konstraktivnih pred/ogov za izbo/j-šanje dvojezičnega šo/stva na Koroškem. K/jab tema so večinske stranke na Koroškem pripravljene Mgoditi zahtevam nemških nacionalistov po ločevanja šolatjev. V širši avstrijski m mednarodni javnosti Imamo koroški .Slovenc! prav v šolskem vprašanja veliko oporo. V takt sttaactj! moramo tudi koroški Slovenci stopiti v javnost, z demonstrativnimi akti opozoriti in še bo/j zbudit! avstrijsko javnost, da je manjšinsko vprašanje sivar cele Avstrije, ki je tudi podpisala A vsirtj-sko državno pogodbo, m da ne sme prepustit! odločitve v šolskem vprašanju koroški troedin! protlmanjšln-sk; politiki. Zato pozivamo naše rojake Iz Zilje, Koža m Podjune, da se udeležijo protestne vožnje Sl. januarja na Dunaj." spet opozarja na neverodostojnost Avstrije" - to sta biti bistveni izpovedi zastopnikov raznih juž-nofirotskih vseitabjanskih strank (med njimi Južnofirotske tjudske stranke, Komunistične stranke Italije, Alternativne tiste za drugačno južno Tirolsko, Liberalne stranke Italije) ter zastopnikov vseitabjanskih sindikatov AGB-CGIL in SGK-UIL, ki so se udeležiti skupno z dr. Marjanom Sturmom tiskovne konference Komiteja za obrambo dvojezične šote na Koroškem. V posebnih sestankih pa je Sturm še podrobneje orisat naš položaj zastopnikov južnotirol-skih strank in organizacij in jim predstavil tudi p<#ziv demokratični avstrijski javnosti v zvezi s protestno prireditvijo 31. 1. na Dunaju. Ta poziv za ohranitev skupnega dvojezičnega šolstva so nato podpirali tudi zastopniki vseitabjanskih sindikatov AGB-CGIL in SGK-UIL, frakcijski vodja Alternativne liste za drugačno južno Tirolsko AIexander Langer ter v imenu avtonome deželne organizacije Komunistične partije Italije za južno Tirotsko Gfinter Staffter. Langer je povedat, da se bo demonstracije na Dunaju udeležit, Staffter pa v posebni solidarnostni izjavi poudarja, da se bo KPI udeležila demonstracije proti nemškona-cionalni ločevalni pohtiki in rasizmu s posebno delegacijo. Dunaj pripravljen na demonstracijo 31. januarja Priprave za demonstracijo proti rušenju skupne dvojezične šoie tečejo tudi na Dunaju s poino paro. Nad trideset raziičnih organizacij (po)itične, kuiturne, miadinske, ženske, strokovne, študentske itd.) trenutno aktivno sodelujejo v boju za ohranitev skupne dvojezične šoie na Koroškem. Skupno pripravljanje dunajske demonstracije je privedlo do cele vrste drugih prireditev in raznoraznih načinov informacijske dejavnosti. Nekakšen koordinator za vse to je na Dunaju Klub slovenskih študentov in študentk. V zadnjih desetih dneh pred demonstracijo bojo na Dunaju še štiri informacijske prireditve in diskusije v zvezi z ogroženim dvojezičnim šolstvom: tiskovna konferenca visokošolskih učiteljev za ohranitev dvojezične šole (21. 1.), diskusijski večer v študentskem domu Panorama (24. 1., prireditelj: Akcijski komite proti (neo)fašizmu), diskusijski večer v študentskem domu Vindobona (25.1., prireditelj: skupinaNeues Osterreich) ter diskusijska prireditev z zastopnikom koroške deželne pedagoške komisije (29. Lista organizacij, ki podpirajo in sodeiujejo v pripravah za demonstracijo Avstrijska visokošolska zveza Aktionsgemeinschaft VSSTO SOAL (Socia)istična aiternativa) Komunistična študentska zveza Zveza južnotiroiskih študentov na Dunaju Hrvatski akademski kiub KUGA (Kuiturna zadruga na Gradiščanskem) Manjšinski svet dunajskih Čehov Hrvatsko kuiturno društvo Kuiturno društvo gradiščanskih Madžarov Sociaiistična miadina Mtada generacija v SPO Rote Faiken Komunistična mladina Avstrije Katoliška delavska mladina Katoliška deželna mladina Katoliška študirajoča mladina Delovna skupnost katoliške mladine Avstrije Mittelschulerkartellverband Osterreichischer Bundesjugendring Zelena alternativna lista Alternativna lista Dunaj Komunistična partija Avstrije Liga za človečanske pravice Longo mai Zusammen Wiener Lehrerinitiative Osterreichische Lehrerinitiative Aktionskomitee gegen faschistische Wiederbetatigung Bund demokratischer Lehrer Bund demokratischer Frauen Iniciativa visokošolskih učiteljev za obrambo dvojezične šole Delovna skupnost UFI (Unabh. Friedensinitiative) Republikanski klub Neues Osterreich" Liberale Initiative Komitee fiir ein auslanderfreundliches Osterreich Osterreichischer Informationsdienst ftir Entwicklungspolitik Osterreichische Widerstandsbewegung Gewerkschaftliche Einheit Kako pridemo 31.1. na Dunaj? Vozni red viakov in avtobusov nas(rani4 1., pripravlja jo Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju) na dunajski univerzi. Razmah informacijske dejavnosti Skupina visokošolskih učiteljev je na dunajski univerzi sprožila podpisno akcijo za ohranitev skupne dvojezične šole na Koroškem. Poziv je do zdaj podpisalo nad tisoč univerzitetnih profesorjev, docentov, asistentov in študentskih zastopnikov. V skorajda vseh publikacijah in pošiljkah organizacij, ki sodelujejo v pripravah za demonstraci- 12. in 13. januarja je zasedala na Dunaju konferenca rektorjev vseh avstrijskih umiverz in pod naslovom „manjšine v Avstriji" obravnavala tudi vprašanja dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kot rezultat tega posveta so soglasno sklenili kratko poročilo o položaju etničnih manjšin v Avstriji, predvsem pa o položaju Slovencev na Koroškem; sklenili pa so tudi, da bodo ustanovili vseavstrij-sko univerzitetno komisijo, v kateri bodo sodelovali avstrijski, ob potrebi pa tudi mednarodni strokovnjaki. Ta komisija bo ocenila situacijo in pravni položaj manjšin v Avstriji ter izdelata predloge za izboljšanja. Ta gremij strokovnjakov (pravnih in državnih ved, zgodovinarjev, pedagogov, jezikoslovcev, politologov, sociologov in gospodarstvenikov) bo predsedstvo konference rektorjev avstrijskih univerz v sodelovanju s celovško univerzo ustanovil v naslednjih mesecih. S tem pa hoče konferenca rektorjev prav v času, ko so ogroženi ostanki mirnega sožitja večinske in manjšinske kulture zaradi vprašanja, dvojezičnega šolstva predvsem na Koroškem, opozoriti na visoki politični pomen jezikovne in etnične mnogoličnosti v naši deželi. Ta pomen pa hoče tudi znanstveno podkrepiti. Kakor pravi konferenca rektorjev v tiskovni izjavi, hoče s tem dati impulz za pozitivni razvoj manjšin in zmanjšati odklonilno držo do dvojezičnosti in bikulturne identitete. Hkrati pa hoče spodbuditi tudi ponovni kritični pretres stališč do pripadnikov avstrijskih manjšin in njiho- jo, so objavljeni pozivi in poročila o nemškonacionalnem navalu na dvojezično šolstvo na Koroškem. In klic k obrambi dvojezične šole prihaja izza vogalov, plakatnih sten in letakov, kijih pripravljalni odbor širi na Dunaju. V avstrijskem kritičnem tedenskem maga-cinu „profil" bo objavljen celostranski oglas s pozivom za obrambo dvojezičnega šolstva. Potek demonstracije Potek demonstracije ostane tudi zdaj, ko so urejene vse formalnosti z dunajskimi policijskimi organi, takšen, kot je bil na začetku objavljen. Zbirališče bo ob 11. uri pri Operi, potem pa preko Koroške ceste po ulicah 1. dunajskega okraja do Michaeler-platza in Ballhausplatza, kjer bo zaključna manifestacija pred uradom zveznega kanclerja okoli 12.30 ure. vih zahtev. Kot nepristranski izvedenci bodo pregledali vse dosedanje zahteve ter pripravili ustavne in državno-pravne ter pedagoško-socialne podlage za odločitev. Pri istem zasedanju se je konferenca rektorjev vseh avstrijskih univerz ukvarjala tudi z napadi predsednika FP Haiderja na celovško univerzo, saj je Haider očitaval celovški univerzi, da se le vazi, ne da bi prispevala konstruktivne predloge. Konferenca je očitek zavrnila in podkrepila, da univerza v Celovcu v tem vprašanju deluje za povečanje mirnega sožitja narodnih skupin ter da skuša izgraditi zavest med pripadniki večinskega naroda, da imajo razumevanje za ogroženi politični, socialni in kulturni položaj manjšine. Načrti dežeine v!ade Pristojni odbor deželnega zbora bo začel z obravnavo zahtev KHD, FP in peticije KAB. To je povedal deželni glavar Wagner, ki na vsak način hoče sklep deželnega zbora o vprašanju ločevanja. Ta sklep hoče posredovati tudi na Dunaj. Hkrati je naznanil, da je deželna vlada sklenila „zdaj enkrat" povabiti zastopnike slovenskih organizacij na razgovor na Koroškem - zdaj, potem ko so že prej sklepali o ravnanju z manjšino. K prireditvama 22. januarja, ki vzbujata veliko zanimanje v avstrijski javnosti, pa je vedel reči le: „Vsako izjavo, ki ne bo odgovarjala resnici, bom javno komentiral..." Hej, z nami pojdi! Čas je, da se spravimo v skupnost! Kajti daje le v skupnosti moč, so tudi tebi gotovo že dopovedali. Mnogi boste morda trdili, daje to samo mlatenje prazne slame. Vendar ima ta ,.fraza" za nas usodni pomen. Vse naše pravice so bile in bojo tudi v bodoče odvisne od tega, v koliko se jih bomo posluževali in zahtevali kot predpogoj za preživetje našega naroda v državi Avstriji. Samoumevno je, da vse naše možnosti rastejo in padejo s številčno močjo našega naroda. Več nas bo, glasnejše in s tem tudi nepreslišne bodo naše zahteve. Od tega odvisi, v koliko bomo sploh merodajni pri odločanju deželnih in državnih oblasti. Cim bolj bomo porazdeljeni in raztreseni po skupinah, ki se ne morejo združiti, tem šibkejši bomo v naših zahtevah. Zato je za narod, ki živi v manjšini z večinskim narodom, še posebno življenjsko vprašanje, v koliko je zmožen združiti vse sile, ki ga sestavljajo. Torej, kako se bomo odločili, ko gre za našo skupno dvojezično šolo? Saj ne boš trdil, da se ta problematika prav tega nikakor ne tiče? Edina pot, če se strinjamo v tem, dajo ohranimo in postopoma izboljšamo, more biti le taka, dajo z vsemi močmi branim«. Prepričani smo, da nam bo uspelo, če bomo le v stanu, čim širšo javnost seznaniti z našimi težnjami in zahtevami v zvezi z dvojezčno šolo. V naši demokratični družbi se nam ponuja nedvomno najučinkovitejši način opozarjanja javnosti - pravica demonstriranja, kije v bistvu nenasilni množični protest zapostavljene skupine. V tem smislu smo prepričani o pravilnosti vseslovenske in lahko rečemo vseav-strijske demonstracije za ohranitev skupne dvojezične šole in s tem za pravice naše narodne skupnosti. Hočemo izpovedati, da o kakršnikoli usodi naše šole sami želimo odločati in nočemo prepuščati odločanje nam sovražnim krogom. Kdo bo bolje vedel, kaj je za nas zdravo, če ne mi sami? Če se s tem strinjaš tudi ti, nam ni treba dvakrat ponavljati, da se v soboto 31.1. 1987 zanesljivo srečamo na celovškem kolodvoru oh 6.30 uri zjutraj. Pomagaj nam in ne bo ti žal, ker si svoj delež prispeval k dosegi našega skupnega cilja. Sevidimovsoboto! Katoliškamladina Koroška dijaška zveza Zveza slovenske mladine Konferenca rektorjev avstrijskih univerz: Znanstveni ape! za dvojezičnost in skupno šolo Viadna koaticija SPO/OVP pomeni občutne obremenitve ziasti malega čioveka Kar je že c.se oc/ co/Ztec /aasAzega c/o o z c/ra Ure c c/ržaca;7: j/aaac /rt c/o aocemhra ce/ja/o za preče) gotovo /a novega začefAza e c/ržavn/ po//;/AzZ? /a )e preč/ hož/čno-noco/efnZmZ prazcnA.7 poc/ohn/At ep raža a) )e že ve/ZAzo, cen-c/oMo pree ja.snejže ohr/se, fo )e zc/a) c/ar oc/gocora nanje frennfno že nZ/tče po.sra/o re.sn/čnosr.' v/ac/na Azoa//c:ja ne /nore c/at/. ohehvc//A.'/h.s;ra:;A:.S'ROn:OVf. V , .srer/o so č/an; noče c/ac/e pr/seg/Z N/ freha h/?/ črnog/ec/, toc/a opnnn- zcezne/nn prec/.sec/nZ&a Zn prZ/toc/njZ je t/ane.s prača rec/Ao.s/. Sc /ec/en .se ho c/ac/a .s .scojZ/n programom po.se/mo ce/ja to za ra Are, /n Zmajo ž/rž: prec/stacZ/atMc/Zcpar/amenfM. preg/ec/ Zn g/oh/jZ epog/ec/ c razvoj c/ogoc/Azov Zn s/car/, /zbran /nc,sega .Sec/an/Z Aroa/ZcZj.shZ .sp o ra z a//i je .s a c/ Azanc/erja Kre/.sA:ega, c/a .s taA/žno cečrec/en.sA://: pogajanj, pr/ AaferZ/t s/a .s/ra/Ao poc/ coc/.s/com raA/Zh /jac/Z noče o ha par/nerja sEaža/a cne.s/Z čZm ceč več ZmefZopravAza, je c/ovo//zgovoren. scojZh prec/.s/ac o hoc/očZ po/ZrZA/Z. ZV/ema pač nZ o.s/a/o prZAzrZto, Azaj se Ko/ZAzo je prZ /em ena s/ra/; n.spe/a Zn frena/no c/ogaja c 5PO Zn A/a A/o c/a/eč Azo/ZAzo je c/raga mora/a popas/Z/Z, ho .se /c-/a oc/c/a/jaje oc/ ..njegoce" .s/ranAe .secec/a poA:aza/a že/e hoc/očno.s/. Eno Zn oc/ njegoce po/Zt/Aze. /n c/a ho zana-pa je znano Zn jasno že sec/aj; Z njo po/ZfZAco A c.s/rZje /A/Z je hZ/a KreZ-c/o.seže/;Zm A:omprom;.som praeza- sAcema prač/ „Azonj;ceAz") oc/s/ej „c/e-prac nZ/tče n; re.snZčno zac/oco/jen - /a/" MocA/, ga je razam/jZco že ne ena a/Z c/raga .s/ranAca, že manj po.sehno pr;zac/e/o. Prač c /ejzcezZpa ž/roAza jac;;o.s/. .Se najho/j zac/oco//ne secec/a csZ/jaje /ac/Z že epražanje, a/Z ohraze je hZ/o po poc/pZsn Azoa/ZcZj- jg Moc& res najho/j pr/meren č/oceAc, s A: ega paAr/a cZc/e/Z pr/ OVP, A/Z je /aAco- p/ 7; a j h/ A/or zananjr mZnZsrer „popra-reAzoč naprac//a sA/oAz oc/ n/č c/o po/o- up' ohčafno načer/ mec/naroc/n/ ag/ec/ cZcecseoh/asr/cc/ržacZ. PrZsocZa/ZsrZh A csrr/je? Kap/ ra ag/ec/ je že/ po z/a so mnenja ze/o c/e/jena rer segajo oc/ prec/csem raA/rar, A/o so pr/haja/e na esaj nac/c/eznega zac/oco/jsrca preAzo J^n poc/rohnosr/ o c/og/, A/Z jo je mec/ nepr/Azr/rega razočaranja ese rja c/o drago scerocno vojno- Zgra/ sec/anj/ ogorčenega nasprorocanja. Po/j a/Z p/-ec/sec/n/Ar Wa/c//re/m - Zn racno manjosrraAzrZr/Azapaprec/ac/ajerncZ/c MocAz je najho/j poc/p/ra/ Zzco/Zrec eseh osra/Z/t po/Zr/č;;//; grapacpa/; Zn Wa/c//;c/ma /torej h/ /a/;A/o reAz/Z, c/a je z/asr/ c žZroA/Z/t p/asreh preh/ca/srca, A/Z p,/ Poze/ narejen za ermar/a). se c/ohro zacec/a, c/a prZ/taja zc/aj c/oha sec/m/h sah/h /er. Poc/a ne /e c zananj/ po/ZrZA/Z, rem- Ve/ZA/Z srranA/Z se c A/oa/ZcrjsA/em ceč rac/Z g/ec/e norranjega razcoja ohjema namreč n/sra zc/ražr'/Z Zz mec/- AcsrrZje pomen/ c/ac/na Azoa/ZcZja sehojne /jaheznZ, remceč je njana 5PO/0 VP ce/ZAz AzoraAz na c/esno. Nc:j-zceza nasra/a Zz porrehe časa. PracZ/o, raz/ZčnejžZ aA/repZ, A/Z j/h napocec/ajejo c/a je hZ/a ro ec/Zna rež/rec, A/Z je že za h/Zžnje mesece Zn pr/hoc/nja /era, so osra/a, oc/A/ar jeproračansAz/pr/manj- rozac/ecnoze/o zgocorn/. /npr/remn/ Az/jajpre^A/očZ/ mejo /00 mZ/Zjarc/žZ/Zn- nobenega c/ccma, c/a hoc/o cprc/ crsrZ goc Zn so c/ržacnZ c/o/goc/ c/oseg/Z pr/zac/e/Z racno r/sre s/oje, A/Z j/h že csoro 600 mZ/Z/arc/ žZ/Zngoc, A/Z pa se c c/os/ejn/ r/ačZ/o hreme ZzohZ/ja, remceč A/rarA/em /ahA/o poezpne na /000 mZ/Z- so se s režaco preh/ja/Z sA/ozZ ž/c/jenje. jarc/. A/Z hosra ce/ZPZ srranA/Z s sA/np- Resec/e o razamecanja za porrehe n/n; trac/on: res aspe/Z najrZpor Zz sec/a- ma/ega č/oceA/a, A/Z j/h je hZ/o s/ZžarZ nje sZraacZje? A/Z ho c/ac/n/ program, mec/ co/Z/n/m hojem, so hZ/epr/ Azoa/Z-za A/arerega sra se c/ogocorZ/Z, res r/sro cZjsA/Zh pogajanj//: že c/acno pozah-čac/ežno srec/srco, A/Z naj h/ pr/cec//o /jene. Nova zvezna vfada na podlagi koalicije SPO/OVP Pri pogajanjih o vladni koaliciji sta se SPO in OVP sporazumeli o naslednji sestavi nove zvezne vlade: zvezni kancler - dr. Franz Vranitzky (SPO) vicekancler in zunanji minister - dr. Alois Mock (OVP) ministra v uradu zveznega kanclerja - dr. Franz Loschnak (SPO) in dr. Heinrtch Neisser (OVP) minister za finance - Ferdinand Lacina (SPO) minister za socialno upravo - Alfred Dallinger (SPO) minister za promet - dr. Rudolf Streicher (SPO) minister za notranje zadeve - Karl Blecha (SPO) minister za pouk - dr. Hilde Havvlicek (SPO) minister za gospodarstvo - Robert Graf (OVP) minister za državno obrambo - dr. Robert Lichal (OVP) minister za kmetijstvo-dipl.ing.JosefRiegler(OVP) minister za vprašanja družine in okolja - dr. Marilies Flemming (OVP) minister za znanost - univ. prof. dr. Hans Tuppy (OVP) minister za pravosodje - dr. Egmont Foregger (strankarsko nevezan) državni sekretar za vprašanja žensk - Johanna Dohnal (SPO) državni sekretar v finančnem ministrstvu — dr. Raimund Dietz (OVP) UNIOR zdaj definitivno v Borovijah (VP in FP iz narodnopolitičnih razlogov proti naselitvi) Tovarna UNIOR, ki ima svoj glavni sedež v Žrečah pri Mariboru, bo zdaj definitivno obratovala tudi v Borovljah. To potrjuje med drugim tudi sklep deželne vlade, da dobi UNIOR za naselitev iz deželnih sredstev subvencijo v višini 4,5 milijona šilingov - zato pa se mora UNIOR obvezati, da bo predvidenih 65 delovnih mest garantiralo vsaj za deset let. Hkrati je izjavil deželni finančni referent Erwin Fruhbauer, da bo dobila tovarna UNIOR tudi iz sredstev za na novo ustvarjena delovna mesta, ki jih porazdeljuje tako imenovana Družba za naseljevanje podjetij, ki se pri takih naselitvah pa tudi soudeležuje (BABEG), sedem milijonov šilingov. Sklep deželne vlade je bil sprejet z glasovi SPO. VP in FP pa sta glasovali proti. In sicer s pretvezo, da nimata vpogleda v finančne načrte UNIORja, kar pa je deželni glavar v posebni tiskovni konferenci že kar zavrnil. Kaže torej - in to vsaj FP v svojem glasilu „Karntner Nachrichten" prikrito priznava - da sta VP in FP samo iz narodnopolitičnih vidikov odklonili naselitev tovarne UNIOR. S tem pa sta nedvomno pokazali tudi svoj pravi obraz, se pravi da enostavno negirata dejstvo, da je z likvidacijo podržavljenih podjetij VOEST v Borovljah nastala za delavce cele regije brezupna situacija. In prav priselitev tovarne UNIOR bo pomenila skupno z ostalima dvema novima podjetjima v Borovljah (Haaf že obratuje, tudi Glock bo začel s produkcijo) nova delovna mesta za do zdaj brezposelne te regije. Vrhu tega pa bo npr. že sama tovarna UNIOR investirala v Borovljah približno 100 milijonov šilingov. UNIOR bo ponudil tudi vrsto delovnih mest, za katera je potrebna visoka kvalifikacija, surovine za svojo produkcijo pa hoče dobavljati od avstrijskega podržavljenega podjetja VOEST. Proizvodnja UNIORja bo potekala na visokokvalitetnih kompjutersko vodenih CNC-strojih, od produkcije pa bo šlo 80 odstotkov v izvoz, ostalih 20 odstotkov pa na avstrijski trg. Obstoj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu resno ogrožen Stalno slovensko gledališče v Trstu, ki sodi med najboijše slovenske gledališke ustanove, se bori za obstoj. To ni nova situacija tega edinega sloven-skega pokticnega teatra v zamejstvu. S finančnimi probiemi seje SSG v Trstu ubadaio že doiga ieta. To pa zaradi tega, ker s strani uradnih itaiijanskih forumov ni dobivato take podpore kot jo prejemajo druga, itaiijanska giedaiišča, čeprav bi ta ustanova kot manjšinska morata biti detežna tem večje podpore. Probteme so reševati sproti z najemanjem posojit, za katera so poroštvo prevzemate dežetne obtasti, vendar samo za dotočeno dobo. To pa je tudi bito trajno stanje SSG, ki od sezone do sezone ni vedeto, ati bo spet dobivato ustrezna posojita. Medtem ko se itatijanskim gtedatiščem ni treba bati za podatjšanje in za poroštvo. Prav v zadnjih tetih, ko se v Trstu in v severni Itaiiji spioh, pojavijajo močni nacionatistični in neofašistični eiementi, ki ponekod, zlasti v Trstu, močno vpiivajo tudi na uradno poli-tiko napram slovenski narodni skupnosti. To je tudi privedto do tega, da SSG ne dobiva več ustrezne finančne podpore. Sredstva, ki jih ima na razpolago pa segajo samo še do 1. februarja letos. To z drugimi besedami pomeni, da gledališče stoji pred koncem, da bo, če se ne bo zgodilo kaj posebnega, moralo zapreti svoja vrata. Kaj bi to za tržaške oz. primorske Slovence pomenilo, ve vsak zavedni Slovenec širom skupnega slovenskega kulturnega prostora. To je v prvi vrsti političen problem, ki ga bo treba rešiti, mu dati vso moralno podporo. Italijanske oblasti bodo morale spregledati svojo zmoto, kajti ukinitev podpore SSG bi pomenila hujši udarec kot tedaj, ko so v Trstu zažgali slovenski kulturni dom, kajti ukinitev teatra bi pomenila dejansko uničenje kulturnega jedra slovenski narodni skupnosti v Trstu. Zato upravi, ansamblu in vsem, ki so odgovorni za obstoj SSG v Trstu velja naša solidarnost, da s pogumom stopijo novi usodi naproti, da v tej najtežji situaciji ne popustijo. S strani italijanske politike pa pričakujemo, da se bo odločila za kulturni korak in ne za pot v slepi nacionalizem, ki je povzročil že toliko gorja in sovraštva med narodi. Na tem mestu je treba še enkrat naglasiti, da ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu dejansko sodi med najboljše slovenske gledališke ustanove. Mednarodne nagrade in nagrade v okviru jugoslovanskih gledaliških tekmovanj in nenazadnje slovenske nacionalne nagrade, ki jih je tržaško gledališče prejelo v zadnjih letih, kakovost tega ansambla samo potrjujejo. Zato bi ukinitev SSG, kije v teku povojnih let mnogokrat gostovalo tudi pri nas na Koroškem, pomenila amputacijo znatnega dela zdravega slovenskega kulturnega telesa, bi pomenila ohromitev njegovega utripa. To pa za današnji čas, ko v Evropi kličemo po kulturnem in drugem sodelovanju, za deželo Furla-nijo-Julijsko krajino, niti za državno vodstvo v Rimu, ne bi bilo dejanje v duhu, v kakršnem ga zagovarja v svoji uradni politiki. Če se bo kaj takega zgodilo v času mednarodnega srečanja gledališč v italijanski Gorici in slovenski Novi Gorici, torej pred vrati Trsta, bi tak ukrep pomenil škandal in posmeh vsem, ki se v prostoru Alpe-Jadran trudijo za kulturno sodelovanje. Slovenska prosvetna zveza Krščanska kulturna zveza Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Ob 400-ietnici smrti Primoža Trubarja v sredo, 4. februarja 1987, ob 19.30 uri v velikem javnem studiu koroškega radia (ORF-Theater) SponheimerstraBe 13, Celovec. Spored slavnostni govor: dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik „Trubarjevo mesto v slovenski kulturi" Recital Trubarjevih besedil: Polde Bibič Pesmi slovenskih protestantov: izvaja MePZ Jakob Petelin Gallus, vodi prof. Jože Ropitz ,,Pri Jokinu" vabijo na iikovno razstavo Med revijami: „Die Brucke 4/1986" Tischterjeva nagrada 1987 Bogu Grafenauerju Letošnji dobitnik Tischler-jeve nagrade, ki jo podeljuje Krščanska kulturna zveza, je univ. prof. dr. Bogo Grafenauer iz Ljubljane. Na podelitev, ki bo ob 19.30 uri nocoj v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu, vabita narodni svet Koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Univ. prof. dr. Bogo Grafenauer bo prejel letošnjo Tisch-lerjevo nagrado za mnogovrstno in temeljito znanstveno delo ter vsestransko publicistično prizadevanje v zvezi s koroškimi Slovenci v preteklosti in danes. To odlikovanje pa naj bo tudi zahvala za vso moralno in drugovrstno podporo s strani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, kateremu on predseduje. Goste bo pozdravil predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, nagrado bo podelil predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, za kulturni del pa bo poskrbel MPZ SPI) „Jepa-Baško jezero". Dr. Grafenauerju k podelitvi Tischlerjeve nagrade iskreno čestitamo! Kot pričakovano, je pravkar izšla nova številka koroške kulturne revije „Die Brucke", četrta in s tem zadnja številka letnika 1986. Uvodoma je treba popraviti našo napoved, namreč, da bo tudi v tej številki šlo za prispevke iz vrst slovenskih koroških avtorjev. To tokrat ni slučaj; urednik nam je povedal, daje moral nekaj prispevkov (tudi drugih avtorjev) uvrstiti za objavo v prvi letošnji številki, ki bo izšla marca letos. Kljub temu je tudi v tej številki govora o slovenski literaturi „Die Brucke" nudi mnogo privlačnega branja. Malce nenavadna, a vendar zanimiva, je razprava o koroški kuhinji. Tu gre za kulinarične navade na Koroškem v prazničnih dneh. S tem se seveda ukvarjajo poklicani ljudje, kuharji oz. gastronomi znanih koroških gostinskih podjetij, ki s svojimi specialitetami privabljajo goste. Če v prvem prispevku gre za kuhinjo razvajenih in zahtevnih ljudi, je drugi namejen tistim, ki se morajo prehranjevati z malo denarja, a vendar v javnih lokalih - v ljudski kuhinji. To je vsekakor primerjava, ki zbuja zanimanje. Sicer je pričujoča številka „Die Brucke" posvečena likovni umetnosti in arhitekturi. Ustaljena je tudi rubrika, v kateri gre za prve objave literarnih prispevkov raznih avtorjev. Med njimi najdemo Kurta Erkerja, Karla Schnitzerja in druge. Esej o Koroškem pesniku Volkmarju Haselbachu je napisal Helmut Scharf. V pregledu, v katerem gre za predstavitev novih knjižnih izdaj, sta tudi predstavljeni knjigi Cirila Kosmača Tan-tadruj in Balada o trobenti in oblaku. Prvo je v nemščino prevedel Klaus Detlev Olof, drugo pa Peter Wieser. Razmeroma obširno recenzijo o obeh prevodih Kosmačevih del je napisal Wo!fgang Koch. Že zaradi te ocene je vredno revijo vzeti v roke. Končno je treba omeniti še predstavitev Omanovega stenskega koledarja za leto 1987, ki ga je izdala založba Mohorjeve družbe v Celovcu. Avtor likovne priloge je tokrat Peter Putz, ki se je s svojim delom pridružil kulinaričnim razpravam, saj svoj umetniški produkt imenuje „Karntner Keksi", ki je resnično dekorativno stimulativen motiv. Sicer pa je v decembrski številki „Die Brucke" še mnogo drugega zanimivega branja, zlasti vrsta poročil iz kulturnega življenja Koroške in preko nje. n v g H iL - M11, HLOD CELOVEC G!M!NAZMSM PLES Čas: petek, 30. januar 1987, ob 20.00 uri Kraj: v hiši OGB (delavska zbornica) [grajo: Henček, Bazar, DO. !T. H)od Tretje mednarodno srečanje gledaliških skupin Kulturna komisija delovne skupnosti Alpe-Jadran je pred kratkim sprejela načrt za tretje srečanje gledališč, ki bo v času od 13. do 2!. marca letos v Gorici in Novi Gorici. Sodelovalo bo 15 gledaliških hiš in skupin iz šestih držav. K sodelovanju se je prijavilo 30 gledaliških ansamblov, a posebni odbor jih je od prijavljenih izbral petnajst. Prišli bodo iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije in Poljske. Ob tem je bilo tudi povedano, da bo srečanje potekalo pod geslom ..Spoznavajmo se v svojih izvirnih ustvarjalnih hotenjih in si med seboj odpirajmo vrata". To pomeni, da bo šlo za predstavitev sodobnih gledaliških dosežkov posameznih držav oz. narodov, kar bo gotovo velikega pomena tako za gledalce kot za gledališke strokovnjake. Kljub temu bodo na sporedu tudi predstave, ki zajemajo dela klasikov, s tem pa tudi svetovno literaturo. Prvo predstavo srečanja bo odigralo Primorsko dramsko gledališče, ki je za to priložnost naštudiralo Tur-rinijevo delo „Ta nori dan". Med gostujočimi ansambli bo tudi Ekspe-rimental Studio iz Celovca, ki bo uprizoril delo S. Meerbauma „Zate-kel sem se v hrepenenje". Iz Avstrije bo na srečanju sodelovala še Kulturna skupina iz Gradca, ki bo nastopila z Burellovo igro „Hess" in Klei-nes Theater iz Salzburga z igro C. Bricknerja „Komu bi to povedala Dezdemona". Iz Slovenije bo poleg PDG Nova gorica sodeloval ansambel SNG Drama in Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Prvo bo uprizorilo Zajčevo igro „Kalevala", drugo pa Dostojevski-Jovanovičevo ..Blodnje". V času srečanja bo potekal tudi simpozij z naslovom ..Gledališče Slovenije in Hrvaške skozi medsebojne vplive znotraj prostora Alpe-Jadran -zgodovina in sodobnost". Simpozij naj bo hkrati uvod v podobno razmišljanje v prihodnjih letih za italijanski in nemški jezikovni prostor. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjigo Marka Pogačnika „Skrivnost-ne poti Benetk" in likovne dosežke mladega novogoriškega slikarja Klavdija Tutte. Kulturno društvo „Pri Jokinu" vabi na svojo prvo letošnjo likovno razstavo, ki jo je v imenovanem gostišču v Pavličevi ulici odprlo 14. januarja. S tem društvo nadaljuje s svojo razstavno dejavnostjo v katero vključuje likovne umetnike obeh narodnosti na Koroškem. Vabi pa tudi umetnike iz Slovenije in drugih avstrijskih zveznih dežel. Na prvi razstavi, ki bo odprta do 17. februarja 1987, se „Pri Jokinu" predstavlja Monika Kircher. Sicer ne z akvareli, kot je pomotoma bilo napisano na vabilu, ampak s slikami različne oz. mešane tehnike. Pod naslovom „Novosti na papirju" slikarka na moderen način sporoča svojo umetniško govorico. Njene abstrakcije so vsekakor vredne, da si jih ogledamo. Razpis XVIII. festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo 4., 5., in 6. septembra 1987 v Ptuju. I. 1. Na festivalu lahko sodelujejo vsi domači zabavni ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst. 2. Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od slovenskih narečij. Zaželeni so predvsem motivi iz življenja in dela današnjega slovenskega človeka. 3. Skladbe, izvedbo in besedilo bo ocenjevala posebna komisija, ki jo imenuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Strokovna komisija bo preizkusila kakovost in usposobljenost ansamblov na področnih revijah. 4. Strokovna komisija bo spremljala nastop ansamblov na festivalu in ansamble razdelila v kakovostne skupine za podelitev zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke ter pisnega priznanja za sodelovanje. V navedene štiri skupine bodo razvrščeni vsi ansambli, značko Orfeja s plaketo dobi ansambel, vsak član ansambla pa samo značko ali priznanje, ustrezno razvrstitvi ansambla. Prednosti, ki jih bodo imeli nosilci zlate značke Orfeja, bodo podrobneje opredeljene v pravilih festivala, predvsem pa so: pravica snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organizirano gostovanje v zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenija in podobno. 5. Na festivalu bo podeljenih 7 nagrad, 3 za skladbe, 3 za besedila in Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko skupino ter nagrade za najmanj trikrat doseženo zlato Orfejevo značko. 6. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci odstopijo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa zakon. 7. Ansambli morajo poslati načelni pristanek za sodelovanje na festivalu in notno gradivo z besedili do 15. marca 1987 na naslov: Zavod Radio-Tednik Ptuj, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, kopijo prijave pa ZKO pristojne občine. II. Z vsemi ansambli, ki bodo sodelovali na XVIII. festivalu, bo oganizator sklenil posebno pogodbo, ki bo natančneje določila medsebojne obveznosti in pravice. Ptuj, 5. januar 1987 Komisija DZG pri ZKO Slovenije Kako pridemo 31. januarja 1987 na Dunaj? Udeležence demonstracije 31. januarja na Dunaju naprošamo, da pridejo po možnosti z osebnimi avtomobili oz. z rednimi viaki do Ceiovea. od koder bo vozi! na Dunaj ..protestni viak". Za vse tiste, ki do Ceiovca ne morejo priti z osebnim avtomobiiom ati z rednim iokainim viakom, bodo voziti posebni avtobusi. Protestni v!ak na demonstracijo na Dunaj bo odpeljal ob 6.30 uri iz Celovca, z Dunaja se bo vrača! ob 14.00 uri in bo prispe! v Ce!ovec najpozneje do 18.30 ure. Prometne zveze za vožnjo do Cetovca: Prvi jutranji viak iz Podjune: 5.34 Dob, 5.39 P)iberk-mesto, 5.42 Ptiberk-dežeta, 5.46 Šmihe!, 5.5! Met!ova, 5.58 Sinča vas. 6.06 Tinje/Kamen, 6.25 Cetovec. Zadnji večerni v!ak vozi ob 18.5! iz Celovca v Podjuno. Iz Betjaka vozi v!ak v Cetovec ob 5.30 uri-5.39 Podravtje, 5.43 Lipa-Rožek, 5.47 Vrba-in prispe v Ce!ovec ob6.!5. Zvečer pa gre iz Cetovca v!ak proti Beljaku ob 18.50. Avtobusi bodo voziti iz siedečih krajev: Proga 1: 5.00 Ločito (posojilnica) 5.05 Brnca (avtobusna postaja) 5.10 Vodiča vas (avtobusna postaja) 5.15 Bekštanj (avtobusna postaja) 5.25 Loče (gostilna Pušnik) 5.35 Ledince (kulturni dom) avtocesta, Celovec Proga 4: 5.15 Sveče (gostilna pri Adamu) 5.20 Bistrica v Rožu (pri občini) 5.30 Podsinja vas (avtob. postaja) 5.35 Št. Janž (zadruga) 5.40 Svetna vas (avtob. postaja) Celovec Proga 7: 5.00 Globasnica (pri pošti) 5.05 Podjuna (gostilna Rižnar) 5.10 Belovče (avtob. postaja) 5.15 Kokje (avtob. postaja) 5.20 Dobrla vas (Sienčnik) 5.30 Škocijan (pošta) Celovec Proga 2: 5.15 Leše (gostilna Gabrijel) 5.20 Šentjakob (posojilnica) 5.25 Šentpeter (avtob. postaja) 5.35 Reka (hotel Antonič) 5.40 Rožek (avtob. postaja) 5.50 Vrba (avtob. postaja) avtocesta, Celovec Proga 5: 5.00 Sele-cerkev (pri farnem domu) 5.25 Bajdiše (gostilna pri Lenčiji) 5.35 Doli (avtob. postaja) 5.45 Borovlje (avtob. postaja) Celovec Proga 8: 4.45 Stara vas (pri Šternu) 4.50 Boja vas (avtob. postaja) 5.00 Žitara vas (gostilna Rutar) 5.05 Mlinče (pri Kovaču) 5.10 Rikarja vas (avtob. postaja) 5.15 Št. Primož (pri Voglnu) 5.25 Št. Vid v P. (avtob. postaja) Celovec Proga 3: 5.00 Škofiče (zadruga) 5.10 Št. lij (pri pošti) 5.20 Zgornja vesca (avtob. postaja) 5.25 Branča vas (avtob. postaja) 5.30 Bilčovs (avtob. postaja) 5.35 Potok (avtob. postaja) 5.45 Čahorče (avtob. postaja) 5.55 Kotmara vas (avtob. postaja) Celovec Proga 6: 5.00 Železna Kapla (hotel Obir) 5.20 Miklavčevo (posojilnica) 5.30 Galicija (avtob. postaja) Celovec Vozovnice za protestni vlak na Dunaj dobite pri Naši knjigi, pri Joklnu, raznih organizacijah in pri zaupnikih slovenskih organizacij in kulturnih društev. Stanejo pa 300 šilingov za osebo; otroci do 10. leta pridejo brezplačno na Dunaj, dijaki, študenti, vajenci in brezposelni pa plačajo polovico. Po vrnitvi z Dunaja v Celovec se bodo udeleženci demonstracije lahko vrnili s posebnimi avtobusi (na omenjenih progah) v svoje domače kraje. Znanilka pomtadi sredi zime? (Občni zbor SPO v stari občini Biato) Kakor znano, bodo v Pliberku gradili nov otroški vrtec. Razprava o tem načrtu je že v teku in o njem se bo še govorilo in razpravljalo. Znane so tudi želje in zahteve, ki jih imamo v tem vprašanju Slovenci: novi vrtec mora biti vrtec vseh - torej dvojezičen. Ravno v tej smeri je bilo na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije socialistične stranke za bivšo občino Blato slišati razveseljiv premik. Med razpravo o strankinem delu je bilo namreč načeto tudi vprašanje novega otroškega vrtca v Pliberku in postavljena je bila zahteva, da mora biti ta vrtec dvojezičen. Utemeljitev: da starši ne bodo morali še naprej voziti svojih otrok iz raznih krajev v oddaljeni Šmihel, kjer niso tako ozki kot v Pliberku ter mladi rod vzgajajo v obeh jezikih v duhu strpnosti in spoštovanja soseda, sosednjega naroda. In glej „čudo": na strankinem zboru so predstavniki stranke izjaviti, da so tudi socialisti za dvojezičen otroški vrtec v Pliberku. Ta njihova opredelitev je prijetno presenetila, ker iz izkušenj vemo, da niso vedno takega mnenja, kadar je treba glasovati in odločati na pristojnem mestu. Ali so bile njihove besede zdaj iskrene. ali jih lahko jemljemo resno? Ali pa so bile izgovorjene le iz taktičnih razlogov, za pomiritev tistih, ki so prepričani, da morajo biti izjave socialistov vedno verodostojne, prežete s pravim demokratičnim socialističnim duhom? Še nismo namreč pozabili, kako klavrno in nenačelno so ravnali pri zadnjih občinskih voli- tvah, ko so proti Slovencem skovali pakt z ljudsko stranko, katera nima nobenega razumevanja za naše pravice, čeprav se njeni predstavniki sklicujejo na krščanstvo in radi tekajo v cerkev. Morda pa so socialisti le že spoznali, kakšno napako so napravili, ko so pri občinski ženitvi povsem zapravili svoj vpliv (po domače bi rekli, da so zgubili hlače). Vendar bomo sedanjim izjavam in obljubam mogli verjeti šele tedaj, ko bodo v tem smislu nastopili tudi v občinski hiši, ko bodo glasovali za dvojezični otroški vrtec v Pliberku. Dokler tega ne bodo napravili, tudi ne bomo mogli verjeti, daje na strankinem zboru bivše občine Blato sredi hude zime vzletela ptica-znanilka nove pomladi, takšne pomladi, v kateri bi bilo več posluha in razumevanja tudi za težnje in pravice naše narodne skupnosti. Novoizvoljeni predsednici socialistične stranke na območju stare občine Blato, gospej Helgi Kristan, vsekakor želimo uspešno delo. In to povezujemo z željo, da bi zbrala okoli sebe iskrene socialiste, ki bodo odločno zastopali svoja načela ter se potegovali za koristi malega človeka, za tiste, ki se morajo boriti za svoje osnovne pravice. -ikej RAZSTAVE ()b!eka ko( okras - Prodajna razstava kotckcijc modne oh!ikova!ke Marjete Angercr. Kraj: Mohorjeva knjigarna (do 30. januarja). !)e!a Ya!cntina Po!an$ka - Atona (do 4 februarja). Kraj: Gatcrija Tinje. Prireditve CELOVEC OBČNt ZBOR SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA V CELOVCU Čas: torek, 27. januar 1987, ob 19.00 uri Kraj: Slomškov dom CELOVEC ORGELSKI KONCERT Čas: četrtek, 29. januar 1987, ob 16.00 uri Kraj: cerkev sv. Heme v Celovcu Nastopajo: učenci Glasbene šole Prireditelj: Gtasbena šola Celovec ..Koroška solidarnost z Nikaragvo" vabi na predavanje in diskusijo: ^SOLIDARNOSTNO DELO KOT UČN!PROCES" Primer San Jeronimo, izkušnje z otroškim vrtcem. Zakaj podpiramo v prihodnje graditev šolskega poslopja? Govori: Erwin Heller, predsednik društva „AR-GE freies Nicaragua". Čas: petek, 6. februarja 1987, oh 20.00 uri BILČOVS 1R1EDR1CH JERINA (oljnate slike) Kraj: Galerija ,.B!" v posojilnici Bilčovs Razstava je odprta do konca januarja 1987 CELOVEC Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev vabita na PODELITEV Vlil. TLSCHLERJEVE NAGRADE ZGODOVINARJI prof. BOGU GRAFENAUERJU v petek, 23. januarja 1987, ob 19.30 uri v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu, lO.-Oktober-StraBe 25 Glasbeni spored bo oblikoval moški pevski zbor ..Jepa-Baško-jezero" Občni zbor Kiuba siovenskih študentov v Gradcu To, da sonce vzhaja na vzhodu, dragi bralec, menda že veš. Da se je vzhodnjakom v Gradcu letos pridružilo več članov kot njihovim severnim bratom na Dunaju (in sestram seveda), menda tudi. Tem bolj utemeljeno je torej, da dogodkom kot so npr. občni zbor damo ustrezno težo, jim odredimo ustrezno mesto in jih osvetlimo iz pravega zornega kota. Pretekli četrtek je klub KSŠG imel svoj redni občni zbor, ki so se ga poleg zadovoljivega števila klubašev udeležili tudi gostje iz Celovca in Dunaja. Po statutih je najprej na vrsti stari odbor, da položi račune. Tajnik Wuzella je naštel prireditve, ki so se zvrstile v lanskem letu. Izpostavil bom le najpomembnejše. Tako je Klub soorganiziral protestne demonstracije proti Scrinzijevi kandidaturi za mesto državnega predsednika. Največja prireditev v lanskem letu je bil gotovo „Slovenski praznik v graški menzi", ki naj bi graško javnost seznanil s položajem in s tegobami koroških Slovencev. Za literarne užitke so poskrbeli Majda Kne, Milan Kleč, Tomaž Šalamun, Jani Oswald in Maja Haderlap. Politična in druga predavanja so obravnavala teme kot onesnaževanje okolja, Slovenci na Štajerskem i. p. In končno še zabava in rekreacija (biljard, nogomet, odbojka), ki uspeta nagovoriti še največ članov. Predsednikovo poročilo (Štefan Merkač) je bilo zarisano s temnejšimi odtenki. Opozoril je na pomanjkljivosti in hibe, predvsem še na manjkajoče pobude s strani članstva. Izpostavil je vprašanje, ali je smiselno organizirati četrtek za četrtkom prireditve zgolj zato, da se ohrani kontinuiteta, če pravega odziva nanje ni. Pripomnil je, da namenoma udarja po temni plati zvona, ker je samohvalisanja na podobnih prireditvah tako in tako že preveč. Diskusija, ki se je razvila na osnovi poročil, je bila zanimiva in živahna. Lotila se je osnovnih vprašanj graškega, pa ne samo graškega, kluba. Opaziti je med drugim, da zanimanje za politično diskusijo usiha, posebej še med mlajšimi študenti. Ni jim do tega, da bi se osredinili zgolj na koro- CELOVEC Kulturno društvo pri Joklnu razstava del MONtKE KtRCHER „Novosti nak papirju" akvareli do 19.2.1987 N ASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE Oddelek Globasnica Čas: sobota, 24. januar 1987, ob 15. uri Kraj: ljudska šola v Globasnici Oddelek Pliberk Čas: sobota. 24. januar 1987, ob 17.00 uri Kraj: Posojilnica Pliberk Oddelek Bilčovs Čas: sreda, 28. januar 1987, ob 19.IK) uri Kraj: ljudska šola v Bilčovsu Prireditelj: Glasbena šola Dunajski krožek WIE MAN „PARTtSAN" WURDE Vcrsuch cincr historisch-soziologischcn Analv-se der Koralmpartisancn. Predavatelj: Dr. Christian Ficek, (Institut fiir Soziologic der Universitat Graz) Čas: petek, 23. 1. 1987, ob 19.00 uri ško stvarnost, da bi vso energijo vlagali zgolj v reševanje problemov. Občutna je želja po sproščenosti in življenju. Zato ni čudno, da se raje biljardira kot politizira, daje bolj priljubljena odbojka od povorke. Treba seje soočiti z dejstvom, da so se časi spremenili in jih ne moremo s silo zavrteti nazaj. Zato tudi nima smisla jokati za tistim obdobjem, ko je demonstracija podila demonstracijo, akcija akcijo. Kljub temu pa novih teženj ne smemo ocenjevati preveč negativno, saj je še kako pomembno, da se ob vsej diskusiji o našem preživetju ne pozabi tudi živeti. Mogoče ravno te težnje lahko vrednotimo kot izraz neke zdrave smozavesti. Klub si na vsak način prizadeva za koristno povezovanje zabavnega s političnim, kar ne ostaja brez uspeha. S športnimi prireditvami mu je uspelo pritegniti tudi tiste študente, ki sicer zagotovo ne bi prihajali v klub. V nadaljevanju diskusije je tekla beseda tudi o demonstraciji na Dunaju, pri čemer so klubaši opozorili, da ji morajo na vsak način slediti druge akcije na Koroškem. Predstavnika osrednjih organizacij (Marijo Jurič in Franc Wedenig) sta spregovorila o določenih uspehih v manjšinskem vprašanju in podčrtala solidarnost Odbor Peter Wuzella kot predsednik, Barbara Jop podpredsednica. Andreja Močilnik tajnica in Karl Jenšac blagajnik. Poleg tega je bil še izvoljen razširjeni odbor, v katerem so zastopani referenti sledečih krožkov: fotokrožek pod vodstvom Tonija Reichmanna, Štef Merkač bo pristojen za dramsko in lutkovno skupino, Franc Rogi ostane referent za športni odsek in Roman Verdel je zborovodja mešanega pevskega zbora. nekaterih nemškogovorečih skupin v boju za ohranitev skupne šole. Tudi nespretna izjava o vstopu v sosvete, ki je škodila skupni akciji in sila neugno odjeknila v javnosti, ni ostala neomejena. Razprava je bila vsekakor odprta in iskrena in se ni ustavila tudi ob najbolj perečih vprašanjih, kar dokazuje, da za pretirano črnogledost ne more biti pravega povoda. Za novega predsednika je bil izvoljen Peter Wuzella, za namestnico Barbara Jop. Nova tajnica je Andreja Močilnik, blagajnik pa Karli Jenšac. V nastopnem govoru je predsednik nakazal nekatere smernice za prihodnost. Povedal je, da bo Klub prisluhnil željam in potrebam klubašev. Pripomnil je še, da bi Klub lahko bistveno popestril program, ko bi imel na voljo več finančnih sredstev. Težko je namreč najti ljudi, ki bi brali. predavali in peli za boren kruhek z maslom (ali pač navadno večerjo). Levji delež denarja namreč požrejo najemnina in obratni stroški. Čudno, ko se obenem ve, da drugi dobivajo enkrat višje podpore. Takšen je bil torej letošnji občni zbor. Dokazal je, da je dogajanje v klubu pestro in živahno, da Gradec ni na vzhodu, temveč na jugovzhodu. maf ŠT. PRIMOŽ PLES DANtCE Čas: sobota. 7. februar 1987, ob 20.00 uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu Prireditelj: SPD ..Danica" v Št. Vidu v P. Za ples igra ..Planinski sekstet" ŠMIHEL Ob 80 letnici KPD Šmihel POPOLDAN Z LENČKO KUPPER Čas: nedelja, 25. januar 1987, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel Smučarski skoki za Ziijski poka) Prejšnjo nedeljo je odpadla prireditev zaradi neugodnih snežnih razmer, zalo bo v soboto 25. 1. 1987 oh 14. uri. HODIŠE IIODIŠKI PLES Prireditelj: SPD ..Zvezda" v Hodišah Čas: sobota, 7.februar 1987, ob 20.00 uri Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu Igra: ansambel ..Gorenjci" iz Slovenije Za pozdrav bo zapel MePZ ..Zvezda" iz Hodiš MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 22. januarja 1987 Za 100 dinarjev dobite 2.10 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.60 šil. Za 100 lir dobite 0.955 šil. Za 100 lir plačate 1.015 šil. Za 100 mark dobite 694.10' šil. Za 100 mark plačate 710.40 šil. Kmetijska zbornica v finančnih težavah Koroška kmetijska zbornica je 13 miiijonov šitingov morala vzeti iz rezervnega fonda, da bo v letu 1987 imela pri izdatkih in dohodkih izravnan proračun. To je na ponedeljkovi seji kmetijske zbornice povedal predsednik Valentin Deutschmann. Kmečkim zastopnikom je predstavil proračun, ki obsega 55 milijonov šilingov. Od teh gre okoli 28 milijonov za personalne stroške in za stroške funkcionarjev. Le 4 milijone šilingov gre neposredno za podporo kmetov, ki so v socialnih težavah. Finančne težave zbornice so označili za „ogledalo stisk kmečkega stanu". Ljudska stranka je razlagala težave tudi iz dejstva, da zvezna vlada ne podpira več izobrazbene dejavnosti kot je to prej storila, prav tako se dežela ne udejstvuje več pri podpiranju prodaje kmečkih produktov. Skoraj je prišlo do soglasnega sklepa glede proračuna. Le svobodnjaki ga niso podprli in sicer zaradi tega, ker so bili „užaljeni": OVP-jev-ski kmetje ji niso več dali sedeža v konferenci predsednikov kmetijske zbornice. Kmetijski zastopniki so razpravljali tudi o ustanovitvi vseavstrijske kmetijske zbornice, v kateri bi frakcije bile zastopane proporcionalno njihovi moči v deželnih kmetijskih zbornicah. Ustanovitev takšne zvezne zbornice naj bi okrepila pomen kmečkega zastopstva. S tem naj bi kmetje postali „socialni partnerji", podobno kot delavska ali gospodarska zbornica. Predsedniki vseh v kmetijski zbornici zastopanih frakcij so sogiasno sprejeli tudi Puntanja na TV Uspešno uprizoritev Kreftove Velike puntarije lani na prostem, bo RTV Ljubljana (predvidoma februarja letos) oddajala na svojem prvem sporedu. Posnetek predstave, katere režiser je Marijan Srienc, so prejšnjo sredo pri Hojniku v Mokri-jah predvajali igralcem in statistom, ki so z velikim zanimanjem sledili dogodkom na televizijskem zaslonu. Vabilu se je kljub slabemu vremenu odzvalo blizu šestdeset akterjev, ki so doprinesli k uspešni predstavi oz. predstavam v Spodnjih Vinarah. To je bila tudi priložnost, da je predsednik SPZ Tomaž Ogris obudil spomin na to spektakularno gledališko predstavo v lanskem poletju in dal tudi pobudo, da s tako obliko kulturnega dela - predstav na prostem SPZ nadaljuje tudi v prihodnje. Nad posnetki Velike puntarije so igralci statisti in vsi, ki so sodelovali, bili navdušeni. Oh tem se bi dalo pomisliti, če kaseto z Veliko punta-rijo ne hi dali tudi v prodajo? Ob koncu, je spregovoril tudi tajnik SPZ dr. Janko Malte, kije udeležence pozval, naj sodelujejo pri demonstracijah za ohranitev skupne dvojezične šole. predlog, da bosta predstavnika Skupnosti južnokoroških kmetov, Janko Zwitter in Stefan Domej imela dostop d« štirih odborov (v treh s svetovalno pravico). Skupaj s kmeti na podeželju bosta Zvvitter in Dontaj še razpravljala o tem, kateri odbori naj to bodo. Pobuda za južno Koroško V razgovori/ z /;a.s?//; /ts/ou; je z&or-/uč/u' svct/uA 7aa&o Zniiier