BEŽIGRAJSKO KMETUSTVO
Kako bomo orali?
Na pol|lh v naSi občini so hek-tarskl prldelkl pšenice, zelja, vrtnln ter krmnih posevkov ena-ki kot drugje po Slovenljl, nlžjl od povprečnega pa je pridelek koruze in krompirja. Temu je vzrok predvsem premajhna uporaba gnojll. Tudl prldelava mleka v zadnjlh letih ostaja na Istl ravnl, le lani se )e prolzvod-nja nekoliko dvlgnlla. Po ocenl občinskega komiteja za družbe-noekonomske odnose zna&a ianski narodnl dohodek kmetij-stva v naSI občini 27.835.000 dl-narjev In je udeležen v celotnem narodnem dohodku občine le z 0,2 odstotkoma.
Kljub temu relativno majhnemu deležu, je bežigrajški izvršni svet na nedavni seji celo-vito obravnaval stanje kmetijstva v naši občini. Oa bi bili njegovi rezultati še boljši, bodo v prihod-nje stalno nadzorovali neobdela-ne in slabo obdelane kmetijske površine, uredili bodo 158hekta-rov površin v družbeni lasti, ki jih imajo v zakupu kmetje koope-ranti, Agroemona, tozd Polje-deljstvo, Govedoreja pa bo ure-dila okrog 40 hektarov zemljišč na Dobravi. Tako kot vsako leto bo bežigrajski izvršni svet spremljal tudi uresničevanje se-tvenega načrta.
Za Bežigradom je 150 čistih kmetij in 174 mešanih. Po podat-kih republiške skupnosti zdrav-stvenega in invaHdskega zavaro-vanja je na njih 132 zavarovancev z 206 vzdrievanci, 18 občanov pa je kmetov kooperantov pri zadru-gi. Lani je bilo na kmetijah tudi 125 kmetijskih upokojencev, ki so prejemali mesečno po 2.555 dinarjev pokojnine. Po oceni pa živi na kmetijah v naši občini še okrog 850 Ijudi, ki trajno ali samo v prostem času delajo na zemlji.
Lani se je število živine pove-čalo za 10 glav. Krav pa je v naši občini še vedno 882, kot leta 1981. Kljub temu se je povečal organiziran odkup mieka za 157.551  litrov. Kmetje opuščajo
njegovo prodajo na domu. Lani so prodali tudi več krompirja in pšenice kot leta poprej. Organi-ziran odkup živine pa je bil za 20 odstotkov nižji kot leta 1981. Analiza, ki jo je pripravil občinski komite za družbenoekonomske odnose, je tudi pokazala, da šte-vilo kmetijskih strojev v občini zadošča. zaradi razdrobljenosti zemljišč pa mehanizacija ni ra-cionalno izkoriščena. Veliko te-žav imajo kmetovalci tudi z naba-vo rezervnih delov za uvožene kmetijske stroje, ki jih je v občini okoli 40 odstotkov, saj je z depo-zitom otežkočen nakup čez me-jo. Za Bežigradom se je 72 kme-tovalcev združilo v 12 strojnih skupnosti. V prihodnje bo treba več po-
zomosti in denarja nameniti izboljšanju položaja živinoreje, kot so ugotovili člani bežigraj-skega izvršnega sveta, saj kako-vost plemenske živine, razen pri nekaterih kmetih ni zadovoljiva. Temeljna naloga letošnje kmetij-ske zemljiške politike bo vseka-kor urejanje celo«/itega pregleda in seznama zemljišč ter ureditev razmer na področju zakupov kmetijske zemlje v družbenem in zasebnem sektorju. Oružbeni plan občine pa bo usklajen tudi z določili zakona o varstvu kmetij-skih zemljišč pred spremembo namembnosti. Stanje kmetijstva v naši občini bodo oodrobneje ocenili tudi delegati bežigrajsKe občinske skupščine naeni izmed prihodnjih sej.                      V. P.