Sj
9
obrtniške
n
4 -
in
»1ř
narodne
-3
-

zhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 28. junija 1876.
O b 8 e g : Razpis treh štipendij za učence na kmetijski Šoli „Francisko-Josefinum'1 v Modlingu nad Dunajem
se senožeti kosijo?
v	_
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih
novice.
Ljudska šola Naši dopisi,
Škodljiva stran šivalnic (Nâhmaschinen)
(Dalje.)
Kedaj naj
Gospodarske
Skofj
vsake sorte
Slovansko slovstvo
C. k. upravni sodni dvor ali opravna sodnija. (Konec.)
Softe
na Turškem
Novičar
Mati ga izdá
(Kon.)
Gospodarske stvari
Razpis treh štipendij
za učence na kmetijski šoli „Francisco-Josefinum
Modlingu nad Dunajem.
v
Res je sicer, da pozna košnja okrepčá travnik zato, ker se mnogo semena iz ocvelih rastlin poseje na travnik; ai gospodar naj na vago dene prevdarek: ali mu ni za živino zgube veliko, če nakosi manj in pa
1 T -- .------&.---—v ,
slabe, to je, manj redivne klaje?
Ce
na kùp gledaš, ne pa na to, koliko ima
Dve stipendiji ste ustanovljeni od presvitlega ce-
kùp v sebi, grozno se motiš!
Kar morebiti travnik zgubi s tem
9
da
se poseje se-
sarja iz lastne blagajnice, med katerima ena ima imé mena manj po njem, ker rastline niso še popolnoma
cesarja, druga pa cesarice
novil svitli nadvojvoda Karol Ludevik ; vsaka štipendija
eno štipendijo pa je usta- ocvele, to se mu pa po vse nadomesti s tem
• ^ ^ 1 Yrn m v-f rt !-r ^ X •	M J « « ^	il A^ 1 O T7 Al A V> A /Í fl 1 A	X V^ ! n Vè /m rv wi Ail^ All^lU	n w%
>
ce 8e-
nožeti svoje ne daje „škrjancem gnojiti", ampak da jo znaša po 250 gold, za vsako leto. Prošnjiki za te šti- sam gnojí včasih in, kjer je mogoče, z vodo napaja pendije na imenovani kmetijski šoli, katera traja 3 leta,
morajo izkazati :
.	«.c^wc* ^ »v,*«, Jasen dokaz tej resnici je to, da marsikater gospodar
da so njihovi stariši ali varuhi za- ima blizo svoje hiše vrt ali kak drug kos zemlje, kjer
dovoljni, da
v to šolo stopijo
9
i otaiisi au vat uui jucx« »	uiov vu «h x\«j\ ui ug auo	j rwjci
da so vsaj 16 let stari, travo po 4 ali celó 5krat na leto kosí, da živini frišno
tem
da
da imajo studije spodnje gimnazije ali realke; bolje je pa , če morejo zraven unega tudi skazati, u« so na katerem večem posestvu že nekoliko prakse si
zadobili v kmetijstvu. — Prošnje s priloženimi spričali nagaja, da proti pravému spoznanju svojemu, «« se imajo zadnji čas do 31. avgusta t. 1. vložiti pri vod- dobro kositi pozno, bodo vendar morali pozno ko-
klajo pokládá. In prav na tacih zemljiščih izraste vsako leto naj več in najbolj tečne trave.
žalibog, pa deževno vreme gospodarjem
Letos
9
da
m
stvu gori omenjene šole.
Stipendisti niso oproščeni
siti
9
drugi pa, ki so že kosili, ne morejo mrve domů
dotične šolnine. Kdor še kaj več o osnovi te šole izve- spraviti ali pa jo spravijo le mokro domů. Za take nad-
deti želi, dobi šolski program od navedenega vodstva.
Kedaj naj se senožeti kosijo?
loge se svetuje sledeče.
Kdor ni mogel mrve na travniku do dobrega posušiti, sušiti jo mora vkozolcu, če ga ima,
ali
pa
tem
kedaj je pravi čas, travnike kositi, je še zmirom nekoliko prepira med kmetovalci.
Eni trdijo, naj se kosijo takrat, ko trava na seno-
pod streho na tleh, kjer se podloge naredé iz dilj ali lés , na katere se nameće najprej na dno malo slame
Pomaga tudi ne dosti suho mrvo v senici tako skladati, da poredoma pride ena lega mrve
potem pa mrva.
;
9
9
drugi takrat,
ko
tretji pa
ko je
žetih v najlepšem cvetji stoji je veči del trave že ocvelo vsa trava popolnoma ocvela.
Kdo ima prav?	* .,
Tudi rastline nasenožetih, kakor žita, napravijo na vrhu svojem seme (klasje), v katero se iz bilk pre-
. da
ena pa suhe slame, kajti suha slama veliko senene
vlage na-se potegne.
Se tretja pomoč
se ve
dražja
je ta
9
mmgm mggg/jM | mi
da se mokrotno senó dá malo osušiti.
seli naj več redivne tvorine. Vsaj vsak to vé
žito ima v kl as ji (zrnji) svoj kapitál, bilka potem je
samo manj vredna slama.
Ta prevdarek naj bi kmetovalcem veljal za raz-
sodbo pričkanja: kedaj je najbolje travnike kositi.
potem v senici močno stlačiti in pa s kuhinjsko sol jo osoli ti, da se nekoliko skisa; tako dobro stlačena in okisana mrva se ne spridi, ampak še bolja je z dodano soljo.
*
Gospodarske novice.
Pisce s plavntami med kremplji na nogah kažejo
Da bo senó dobro in redivno, ne pa slama, v vasi Rodhen pri Giesenu na ženíškem.
Zleglo
se
...	.	. .	Je
naj se senožeti kosijo takrat, ko je trava v naj lep- to pišče pri nekem kmetu, ki ima kokoši ondi navad-
sem
polnem cvetji. Takrat je cela bilka še polna	nega plemena. O čudni tej prikazni modrujejo zdaj na-
dobrega soka in tedaj tečna klaja. Pozneje je že od	ravoslovci, od kodi ta izrodek? Nekateri mislijo, da se
dne do dne bolj trda, in mnogo trave in deteljce po-	je puta plemenila z raco, kar pa dozdaj po nobeni
stane suhlad, ki ni veliko bolja od suhe žitne slame,	skušnji ni verjetno.

Cudná naj db a.
mode tu (jajcu, Hoden) dve- zeló trudnih nog, posebno p r 3 i boleti, in
ce ne od jenja
letnega žebeta, ki ga je živinozdravnik na Dánskem od prenapetega delà, našije,,.si pljučno jetiko. Ze fabri-
rezal (kastriral), je našel dva zobá in pa kepo dlake, kantje šivalnic bi lahko nekoliko odvrniii to škodljivost
Drews jeto Čudno najdbo izročil živinozdravniški šoli s tem, dav bi mašine za kaka
a
v Kopenhagen u.
*
Zopet nova podkev ! Inženir Yates v Manhestru terem zmirom sklonjena sedí, po potrebi toliko niže
narejali.
Šivilj
2 y
2
palca
vise
a
pa
to s tem doseže, da stol, na ka-
na Anglešketn je v ondašnji razstavi kónj kazal konja z „rozeno podkvo" podkovanega, ki jo je razstavna jury (sodnija) zeló pohvalila. Ta podkev je narejena iz
naredi, da ne sedí prevec 3ključena. Sploh je, se po-
sebno
pa
ženstvu, za
n e h o m a
po
ali
zdravje zeló škodljivo, če nepře ure pri mašini sedí. Zato svetu-
volovske ali bivolske kože, ki se s silo paromašine tako jemo po žalostnih skušnjah zdravnikov g03pém in gospo-vkup stlači, da je trda kakor rog, vendar pa elastična, diČinam , ki so si iz hvalevredne varčnosti omisíili ši-trpí dalje časa kot železná podkev in se kopitu tako
prileže, da kopito in podkev sta
kakor ena masa.
Při-
bije
se
na kopito, kakor
navadna podkev. Cena jej ni
dražja kakor navadne podkve. Zdaj so se že tudi Fran- uro časa vsedejo cozje spravili čez to podkev in v „grande école hipo- dolgo šivale
valnico, naj si šivanje na njih tako uravnajo, da k ve-čemu eno urovenomeršivajo, potem pa za ali 3 ure prenehajo, in še le potem se zopet za eno
mašini.
Le če tako ravnajo
»
bodo
drugač pa se bode prenapeto delo spla-
logique" jo pretresajo: Je li ta znajdba kaj več kot čalo s hudo in morebiti neozdravljivo pljučno boleznijo.
Anglešk švindel, povemo ob svojem času.	_____
zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt/4
(Dalje.)
Meseca junija.
i\ove postave.
Dné
17.
Leta
. upravni sodni dvor aii opravna sodnija.
'	(Konec.)
Pritožbe se pri úpravném dvoru morajo vpolagati v 60 dnevih po sprejeti razsodbi ali naredbi izdani na posledn j i stopinj i.
14.)
1816. Ustanovite v gozdarske akademije odložne moči
Pritožba na upravni sodni dvor po pravu nima
17. 17.
18 19
19
v Tharandu na Saksonskem, kateri je ieta 1829. bila dodana tudi akademija za polje-
d e i s t v 0.
1852. Organizacija ko bi 1st va na Francoskem.
1860.	Mednarodna razstava k m e t i j s k i h mašin,
kmetijskih pridelkov in plemenne živine v Parizu. 1818. Organizacija kobilstva na Bavarskem. 1817. Postavna vredba razmér med kmeti in graj-
scaki na Pruskem.
1861.	Prva poskušnja s paroplugi
5
stranki pritožnici je na voljo
>
za
tak odlog poprositi upravnega oblastva, katero naj mu ga tedaj dovoli, kednr javni oziri ne zahtevajo, da bi se razsodba ali naredba pri tej priči zvršila, in kedar bi se s tem zvršiiom stranki zgodila škoda, katera se
ne dá več popraviti. (§. 17.)
Pritožba mora na sebi imeti podpis kakega odvet-
nika (advokata).
18.)
to je
s
plugi (drevesi), ki jih sopár goni in sicer s Fowlerjevim plugom na polji poleg Po- jn razsodbe.
Upravni sodni dvor obravnava javno in ustno (§. 28.); vdeleženi stranki pa je na voljo, da se v ustni razpravi sama zastopa, ali pa tjekaj pošlje odvetnika,
kateri jo zastopa. (§. 31.) — Ako vdeležencev ali njihovih zastopnikov k razpravi ni, to ne brani razprave
21
21
22
23
žuna na Ogerskem.
1639. je bil tako hud mraz v Mompelgardu v
Alzaciji, da je vse nograde pokončal; reke so zmrznile, kakor v najveći zimi.
1785. je dobil George Winlaw na Angleškem prvi
patent na zboíjšani klepetec, to je mašino,
ki žito čisti. 1723. je kamenje deževalo v Glogovici in Li-
bošici na Českem.
1773. Oklic postave, po kateri je vsak vseučiliščin
ki je hotel na Hanoveranskem dr-
•	^	. m	%	< # » i	w i . t
34.)
zavezan učiti se
dijak , žavno
kmetijstva, natoroznonstva in matematike.
(Dalje prihodnjič.)
Ako se pritožba odbije, sme se v razsodilu naložiti pritožniku, da vse stroške aii vsaj nekaj teh stroškov povrne. (§. 40.) — Upravni sodni dvor pa ima
tudi oblast, stranke in po okolnostih njihove zastopnike, če se pravdajo proti jasni besedi postave ali se sicer zakrivé očitno nagajivega pritoževanja, obso-
. 41.)
Razsodbe ali naredbe, katere so postale pravokrepne,
pre dno je ta postava v moč prišla (to je, pred 17. dnevom maja meseca t. 1.
jati v globe od 5 do 1000 gold.
službo dobiti f0 bil
, ne morejo se pred upravnim sodnim dvorom izpodbijati. (§. 49.)
To so glavne točke postave 0 ustanovitvi uprav-
nega sodnega dvora. Treba
j
da to novo postavo vsi
nasi
ljudj
P>
poznajo, ker je mogoče, da o b čine ali po-
Fodučne stvari.
samezniki imajo pravico, v gori navedenih primer-ljejih se pritožiti pri tej sodniji.
Kdor želi vso to postavo v slovenskem jeziku od ~	----besede do besede imeti, dobi jo v 13. delu „državnega
Škodljiva stran šivalnic i Nahinaschinen). z,akonilf" letofiega leta- .Državni zakonik v
0	7	slovenskem jeziku, katerega iz nova pnporočamo našim
Najhitrejše mojškre dandanes so šivalnice (ši- bralcem, dobiva se v Ljubljani pri bukvarju Juriju
tudi
v
bukvarnicah druzih
valne mašine); zato jih Čedalje več vidimo tudi v go-	Lercherju, pa gotovo
sposkih hišah, da ž njimi gospodinja ali njene hčerke	mest. Cena posamesnih zakonikov je nizka in znaša
brez mojškre v kratkem času pošijejo vse, česar potre-	nekoliko soldov. bujejo. Kakor pa vsaka stvar ima dve strani, dobro in
slabo, tako tudi šivalnica. Ce šivilja predolgo časa ne-prenehoma na mašini šiva, začnó jo, ne govoreč od
207
Šolske stvari.
na
kvar
poglavitnih predmetov, o tem, da morajo otroci
So
naše
Ljudska sola.
ljudske šole take, da vzvišeni
7
blagi
m
predolgo v šolo hoditi itd., nočemo obširneje govoriti
Tem pomanjkljivostim šolske postave moremo v okom priti mi vsi, kajti tu ne gre reči: „vlada naj to sama stori." Ona sama tega ne more, če prav bi imela
važni namen ljudske šole, kot versko-nravne odgoj nice za gotovo doseći pomagajo ali vsaj zamorejo doseči ?
Odgovor na to vprašanje je težak, ker je nova šola z vsem, kar se je drži, precartano dete vladajoče stranke in tudi gospósk, dete, čegar se ne smeš dotak-niti; zato naj odgovor na to sitno vprašanje dá sku-
voljo.
Dokier je cesar vladal sam , imel je tudi odgo-
dr. Janez
šena, visoka in veljavna avtoriteta.
. Prečastiti gospod knezoškof Sekavski ,
Zwerger, je dal na Dunaji leta 1871. na svitlo knjigo
z naslovom : „Ljudska šola v razmerah do rodovine
vornost sam; takrat smo imeli tudi dobre šolske postave
in starišem ni bilo treba v skrbéh biti zarad odgoje otrok. Kar pa je cesar pravico postavodajstva večidel oddal narodom svojim, so narodi s to pravico vred prevzeli dolžnost in odgovornost, po sporazumljenji s ce-8arjem skrbeti za zboljšanje pomanjkljivih postav. Tedaj imajo že vsled pravice do postavodajstva vsi upravičeni državljani dolžnost in pravico, skrbeti zato, da se šolske postave otrebijo vsega, kar je v njih slabega. Al tudi
7
cerkve in države".
strani 334 sledeče:
tej izvrstni knjigi se bere na brez razločka stanu
še drugo dolžnost, dolžnost do Boga, h kateri jih vest priganja, imajo, in ta dolžnost zadeva vse kristijane
ko
W * ^ « i naiv vaa ObOJUU, tV u SDOZDâjO ^ UA ILUa 11IV Y a
šolska postava v sebi napake, ki so nevarne odgoji ka-
da
ima nova
7>
Preglejmo na kratko najveće pomanjkljivosti novih toliške mladine.
šolskih postav
Te-le
so
1.
Verski nauk ni podlaga in vodilno pravilo se-
beti tudi za zveličanje bližnjega
Bog je ukazal vsakemu člověku skr-
danji ljudski šoli predmetov.
7
ampak
eden izmed več učilnih
pismo;
)
tako
v t
nas uci sv.
načini
Veronauk je še dosti bolj omejen in do tako malo verskih vaj skrčen, da bi celó že dobro odgojeni katoličan pri tem postal mlácen in nečimurn; kako bi se mogel tedaj otrok, ki še ni dobro v katoliški veri vtrjen, vzgojiti za vnetega katoličana?
, pripomočki in pota so pri različnih ljudéh različni, dolžnost pa imamo vsi, eden tako drug drugače.
;
Drugi
učni
predmeti so popolnoma odvezani od
vere 5
tedaj se bodo tako učili, da bodo katoliški veri deče poročilo :
Politične stvari.
! *
Skofje vsake sorte.
74. listu Kraljeviškega „Primorca" nahajamo sle
4.
> deléč
Nadzorstvo šolskih zadev je cerkvi popol- te dni sv. birmo na gornjem Ogerskem, je strastno go-
in odgoji veČkrat nasprotni, ter žalili versko čutje.
Prvi knezonadškof (primas) Ogerski Sim or
noma odvzeto in dano v posvetne roke. Postava še voril proti panslavizmu v gornjem Ogerskem
celó ne tirja, da bi bilo za katoličane nadzorstvo je velika večina naroda slovanskega (Slovaki). katoliško.
7
kjer
5.
Med drugim je rekel knezoškof: „Dobři tukajšnji Ista je gledé vodstva šole, čeravno bi nad- in pobožni narod, po jeziku Slovaški, po politiški
zorstvo in vodstvo notranjega šoiskega reda v ka- zavesti pa Magjar ski, nikoli ne bode srca nagnil toliški ljudski soli, ki je odgojilnica ka to liš ka vsej pravici in naravno moralo biti v rokah cerkve.
po
cemu
kar je ravno tako nevarno veri (!) kakor domovini (!). Narod ta se ima varovati panslavis-Še celó 0 veronauku in verskih vaj ah tiškega duhá, in za to so v prvi vrsti poklicani
nadzorstvo ni popolnoma prepuŠčeno cerkvi.
nobenega vpliva.
Na izobraževanje učiteljev cerkev nima prav jem v roki Slovakom pridigoval magjarski;
duhovniki (enako onemu v Banjeviškem, ki je z revolver-
opomba
vredništva „Primorca"), kajti morála in vera cveste samo
Pri nastavljanji, delovanji in disciplini učiteljev tako dolgo, dokier se nepremakljivo ohrani zavest pa-
nima cerkev nic govoriti
Posvetne oblasti določujejo ne
o vseh
triotična, zvestoba kralju in spoštovanje deželnih postav.
Skofove te besede so jako navdušile Magjare in , ampak tudi o cerkvenih in Slovaške renegate (Magjarone) ; Krakovški dekan Franjo verskih, čeravno ravnajo v imenu brezverske države. Faludi celó zagotovil je škofa primasa, da Slovaki so
po-
sve tni h zadevah
oie
10. Pomislikov katoliških starišev gledé posilnegA iskreni Magjarski državljani. Temu nasproti pa po obiskovanja šol cerkev ne more odstraniti , ker v šoli gostbi stopijo narodni duhovniki drug k drugemu ter
stiskajo roke, rekoč: „bodimo složni in ne
sama nima več tište oblasti, po kateri bi zamogla sta- si srčno
rišem
porok biti zato, da bodo otroci katoliško odgojeni, v daj m o se!"
11.
Brezverske šole so po postavi mogoče, morda
Magjarski časniki pa — se ve da
veselja po-
se jim še celó na roko gre ; v takih šolah bi pa celó skakujejo, da škof primas s tako lepim izgledom stopa najboljši učitelj za katoliško odgojo ne mogel nič prida predjjvojo duhovščino !
storiti.
12.
Utegnejo priti učitelji
u
7
ki so brez vse vere ;
po takih pa bi bila tudi v katoliških šolah odgoja ka-toliška nemogoča.
e hočeš tedaj po magjaronskih zahtevah „pravo vero imeti in biti „miren patriot", ne pa domovini ne-
panslavist", moraš postati v Translajtaniji ma
13.
varen
gjaron,
v Cislajtaniji pa nemčúr: to je nauk iz Katoliške šole imajo mnogo zadreg, težko jih pridige škofa S i mor a in njemu enacih c. k. škofov. K
je varovati škodljivih vplivov.
14.
15.
sreći vendar je malo tacih, ki bi odkritosrčno pa pošteno besedo za pravice národně, katere ne smejo biti
Privatne šole so sploh preomejene. Ustanove (stipendije) za katoliške šole 8e dajó odvisne od nikakoršne začasne sisteme, radi potopili
7
v krilati izrek: „Ruhe ist die erste Biirgerpflicht".
tudi šolam drugovernikov.
16. Pri vseh velikih davkih za šole tedaj stariši vendar nimajo nobenega poroštva, da bi se njihovi otroci res katoliško odgojili.
drugih pomislikih gledé šolskih postav, na pr. 0 tem, da so otroci preobloženi z učnimi predmeti zřetelem k části operativni. Sepsal dr. Cenek Křižek
*
Slovansko slovstvo.
Základové porodnictví pro lékaře. Se zvláštním
}
208
byvaly asistent 1. školy prodnické pro lékaře v Praze
;
ljata
za provizorne, ki se sčasoma dadó zameniti
lékař mestske chorobnice a ženske nemscnice sv. Alž- z boljimi.
bety
Pr Pod tem
1876.
ovom
dr. Křižek v Pragi ravno-
kar na svitlo dal knjigo porodništ
v Českem
)
katera po prijaznosti gosp. pisatelj
tudi
Ozir
svetu.
Dam
v
roke
Radostni srno
ziku
prišla izdatelj
da strokovnjaki v porodoslovji, kakor dr. Breisky
sprejeli. Za ucenega gotovo v prvi vrsti najveće važnosti to
)
)
dr
Kleinwàchter, dr. Streng
Spáth

dr. Braun in
Softe na Turškein.
Ker Turčija dandanes v prvi vrsti stojí na dnevnem redu politiških vprašanj, utegnila bi zanimati tudi posebna Turška šolska naprava, katere dijaki (učenci
drugi enoglasno hvalijo praktično stališče tega delà, ki
se zove]o „
ft
se ne
prehaja v jalovih hipotezah in teorijah
j
ampak
Turek po veri Mohamedovi (islamu) nima nikakih
porod ničarj
kratko in jasno po najnovejših skušnjah
edjenih bogoslovnih naprav
v roke podaja vse, kar mu je vedeti potreba, poleg tega
pa treh
se s
136
podobami , lično
>
v tekst tiskáními, v vseh
ške cerkve) se pa nah
Poleg
d
(to
)
hi
poslopj
sake mošej ki
(Tu
se zove „m
zdelkih (fiziologičnem, patoiogičnem in operativ
•	V t
in uci
preiskovanja) in v kateri se nastavnica, kóran (Turško sv. pismo ;
nem) rozjasňuje o
te
t
ndi, kjer vrednosti
več
gre v drugi
jasnila treba
žeku tudi še ta zasluga, da je on p
ki
Vrh sti dr. Kři-
e tako ob-
vadno razlag in njega tolmaČenje, potem poezija, zgod
Piaj
3vina, zemlje-
pravoznanstvo, matematika, včasi celó zdravilstvo
in mistika, s kratka vse, kar je Turku treba vedeti in
širno delo na polji porodoslovja svojim rojakom podal v
rodném jeziku in s tem vnovič dejansko dokazal,
česar si kdo želí.
Svoj
dohodke ima „medressa
na-
vadno iz pobožnih zapuščin , katerim Turšk
da
Cesk
jezik
preten, učni jezik v vseh znan-
pisuj
posebno
u
vera pri
stvenih strukah biti na vseh fakultetah, kar zanikujejo asprotniki slovanstva, kateri ali ne poznajo zmožnosti
Ako želí mlad Turek vstopiti v tako
Ceskega jezik
ali
nalasč
a t a ] u j ej o
Ogledovaj
Turško
semenišče", zamore to storiti vsak čas, kajti v teh šolah
kih pocitnic, sploh nikakorš
ne
lep
podobě, ki so tiskane v dotične razprave
»
smo
se pa spomnili tudi nas S
Velecenj
profesor porodoslovja dr. Valenta je spi mnozimi leti porodoslovje za slovenske bab
3ni nas
že pred Kaj, ko
ni velikonočnih
nega časa za vpisovanje. Pogodbe za sprejem v te šole so tud
ondi.
prav primitivne 5 posebnih tirjatev ne stavij
Mládenec
>>
akademik
7
ki se
glasil včeraj
in prej me
naslov „soft
>
danes pomenu te
bi
pri
natisu tega delà si od
osp
dr. Křižek
1Z-
ki
so
primerne predmetu njegove
da
bodi
beseda še tako
posodil tacih slik knjige? Vsaj je znano jasna
slika. Kdor pa slovenskih zdravnikov ume Ceski, omisli
besede še dandanes niso arabski jezikoslovci jed če jo nekateri izmed njih izpeljavajo od grškega
v oaj i o ^uauu , « - uuui 01 u^ouuu o<-
nikoli ne doseže one jasnosti, katero daje dobra
pb
(učenjak, modrijak), jo drugi sopet smatraj
77
in
80-kot
izvirno Perzijsko besedo, in sicer kot popačen participi]
besede „sumhleh
naj si rodnictvi"
naravnost dr
Křižekove „Základové
Dr.
po
vžgan mládenec
(žgati
ežigati)
7
tedaj
za vednosti
Svoj
živež si pridobiva
starišev

ali v „med
ressi"
za
*
ubog
dijake

ali
(oagojišču)
ft a, ako ni bogatih
)
7
ko
so ustanove
7
prevzame službo knj
Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjet- govodje, pisarja ali odgoj nika. Navadno se jim izroča
no sti knjiga 35. je nedavno prišla na svitlo v Zagrebu.
tej knjigi nahajajo se sledeče razprave:
>
,Hr-
odgoja (izreja) mladine, zategadel si dobode vsak bogat
Turek kakeg
softo
iz
odgoj
vatska dvorska kancelarija i njezine izprave za vlada hrano , stanovanje in tudi majhno
kateri ima pri njem
no-
vine narodne dinastije" od dr. Fr. Rač koga, voslovenski komparativ prema staroslověnskému gledé
njegove sinove teri
d e k 1 e t

7
na formaciju" od prof. M. Valjavca
ali po kaki služabnici odgajaj
7
7>
o descen- bodo pošteni „moslemi
za kar mora se ali v haremu po mada
navadno desna
Tak softa
izrejati
7
dentiji ili rodoslovji bilinah" od Lj. Vukotinovića „izvještuj o arkivarskih iztraživanjih v Dalmaciji"
J. T k a i č i c a,

od
roka ker
7 7
faktotum
1 • V •
hisi
teli
7
kakov „spiritus familiaris
7
otrokom, korespondent gospoda
ter
logicorum in terris
77
>
Spicilegium monumentorum archaeo- njegov svétnik in nadzornik, da se vse. v hiši godi
quas
Slavi avstrale8 incolunt
7
re-
pertorum", nastavak od S. Ljubica.
po verskih postavah
Ko
softa preskrblj
z zi-
vezem
lahko se potem udá svojim studijam. Ker v Med temi članki zanimiva nas Slovence še osobito „medressah" vlada popolna prostost v obziru učitve in
«a ^^ * ^	»	IA* OOVUA * * ^	^AV W VU W	V W PwT A W	y y U-» \JVAI. VUUMU	T	J/ V V * JU t% J^i OOtOOl
oni članek gosp. prof. Valjavca, v katerem novoslo- učenja in ondi nikakoršnega šolskeg
reda
ni
venski komparativ primerja s staroslovenskim.
tej
pskem smislu
7
vsaj
v
ne, zato je vsakemu učitelju dovolj
se mu
7
razpravi razdeluje velecenjeni slovenski pisatelj novo da doloci ure svojemu prednašanji, kakor se mu poljub slovenščino v 3 razrečja u kranjsko, Togersko in-hrvaško, dijakom pa tudi je zopet prosto, da menjajo učenike in
z opazko, da po Miklošiču
'»vj ' y * ^	▼	viijwttuixi [j tuui j vj tio^i piuoiv^ ua lulv^uj a
avščino šteje k sloven- predmete, ako hočejo, vsak dan v tednu
Sicer
sčini.
pa
v
Jezikoslovcem našim gotovo dobro doide učena „medressah" ni poznan šolski red in učé učitelji včasi
ta razprava
dve ali tri
pored, če
kajti tak ne gleda toliko na
čilo svoj
k vnet za svoj posel svojo, nego na pla

* Bilinar. Flora excursoria. Uputa v sabiranje i označivanje bilinah u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji. Sestavili dr. Josip Schlosser i Ljud. Vukotinovic. učene mosleme. Tudi bi se ne drznil nijeden softa, da
Aiv ^luua loimv uc* p iavj»u o v j \j ^ uv^^u u c* pic
katero ga caka v nebesih, ako zvesto izpolnuj dolžnosti in odgaja svoje učence za bogaboj
Podporom jugoslavenske akademije. Zagreb 1876.
Interesantna je ta botanika, ki obsega 38 pol, tudi našim rastlinoslovcem ne le. da se seznanijo z rastli-
bi med ukom odšel ali pokazal
>
da
se
bil
dolgo
to pregrešek zoper spodobnost in nebó
7
kajt
Pri svojem prednašanji sedí profesor na čelu dvo-nami, ki se nahajajo v bližini slovenske zemlj e, temuč rane na nizkem divanu, njegovi slušatelji pa sedé na tudi za to, da si Slovenci izposodimo marsikako imé v praprogah ali živinskih kožah. Ugovori v sredi pred
terminologiji in tako zenačimo slovensko term ino logijo našanj
so
dovoljeni in sicer je Še profesorju zeló ljubo
s Hrvaško, čeravno gospoda pisatelja pravita, da tudi ako njegovi učenci o ravno prednašanem predmetu ž ona imata še marsikatere nazive in izraze, katere izjav- njim ali med seboj debatirajo.
209
Ko je preživel softa neko število let v „medressi"
y
in je
vednosti
po svojih mislih — dobro pomnožil zaklad svojih
hitim po gozdu do bližnje pošte in se peljem po
tedaj se, kedar mu
hiše,
svetu. Bal se nisem posebno, ker sem vedel, da me ni je ljubo, odpové šoli in nihče v mestu videl iti v hišo ali s hiše, in ker tudi
mu ni
telegrafa v mestu ni bilo , ki bi bil dogodb
r< »t A^it T't rm	/\ I	13 M rv / i v^ /\ Uw m /M AV m W	_ ___
vstopi v javno življenje. Odhodne preskušnje treba delati, tudi mu ni treba iskati zrelostnega izpri- svetu raznesel. Predno bi se zvedela po svetu čevala; vsak profesor mu dá svoje pismo, v katerem upal priti že do Hamburga ali celó na morj
brž
;
po
sem
popisuje pridnost in pobožnost svojega učenca m ga
Res pridem do Hamburg
obligacije, katerih je
tako dalje priporoča. Navadno dobi tak abiturient po bilo 10 po 1000 gold., sem bil že prej v denár spre
dobro dovršenih študijah službo pri vladi
in sicer
kot
měnil
yy
i m a m
a
/XÔCU1U Oiuuijau OlUíiUU r »»«Ul, 1L1 OlV^l avu	JU UV^IUI I
(pridigar) v kaki mošeji ali kot „mullah" popisan umor vdove
\	^ I l	11 f f ÎU ( ^ rw] n rvnlnn nAdfnn	VI nf O P	Y"*1 \t r\ "Tknriol	^ q
'	^	y KJVSi^L Mil	Vvj V UUliaJ
in dobim tu časnik v roko, v katerem
da
se
(duhovnik), ali kot „mufti" (razlagalec postav, notar, riko podal odvetnik) , ali kot „kadí" (sodnik). Ako hoče doseći drugo stran
morilec najbr
bil
Ame
spremeni moj namen
>
na
vrvt.^vu.*»/,	> ; —--- V--------------------
kako dubovensko službo , predstaviti se mora šejku iil-
pridem na Prusko
vkrenem sem si dal drug
ime
moje prvo se mi
vendar-le zdelo nevarno
ki
stoluje
v Carigradu ali
ter živim
mestih.
Tako
islamu (glavarju islama),
kakemu „kadi mulabu" (dusnému oskrbniku ali sodniku kake provincije), ki ga izpraša, ali je dovolj spreten za svojo službo in če je dovolj vesc v koránu in njega iz- pridobil jo zá
v en dan zapravljajoč denar po različnih
sem
poznal gledališčino igralko
ter
pod imenom „baron Kronberg" in z
Po
lagalcib, zmožen staro-arabskega in deželnega jezika in njega slovnice, biografije proroka Hašamskega, Ben Mohamed El-Rebb'i-ja, nekaterih oddelkov modroslovja itd. Ako kandidat skušnje ne prestane, imenujejo ga začasno
skup
v
topi
y
njeni
podal
mnogimi darili
je znano.
rn _ *
ii
me je doletela osoda
sva se potem . Vse drugo
kar
je ob kratkem izpoved morilca, kateri j
se je nje dotikala, po vsem pritrdila
?
Zato
naiba" (prisednika sodniškega) in ako se med tem preiskava, ki mi je naklonila toliko neprijetnega pripravi za drugo preskušajo, sprejmó ga
med
muf-
kmalu dog
tije" ali „kadije"; tako postane „úlem" (državni mo- niji, in tam, kakor sta zaslužil
drijan) in drzniti se smé , pri vladi izpregovoriti kako Predno je došlo potrdilo sodbe od
ali
kadije
tako postane „úlem" (državni mo-
niJ
mati e bila , zdaj
obtoženca sta bila oddana deželni sod-
smrti. i mati
in tam, kakor sta zaslužila , obsoj
više
,Imami" (pridigarji) in „mullahi" (duhovniki)
skesana umrla
sin pa
ki
V
ze
brž
j d n ij
po prvi izpovedbi
besedo. „Imami" (pridigarji) in „mullahi" (duhovniki) skesana umrla, sin pa, ki je že brž po prvi izpovedbi pa se ne prištevajo „ulemom". Najviši med mufti jel zopet vse tajiti, kar mu pa ni nič pomagalo, ker je
Je
,mufti
Kebir" (véliki mufti), ki ima tudi naslov natančno preiskanje hiše po sodnijski komisiji dokazalo
yy
šejk-iil-islam" (glavar islama). Ta služba ima to do-
da j
vse tako . kakor
y
broto smrt.
y
da njenega zastopnika ne morejo obsoditi na med tem, koje šla proŠnj
pravil
y
Je
kusil uiti iz ječe
pomiloščenje do vladarj
da
je po
Zabavno berilo.
Pa straža ga je zapazila in obstrelila tako grozovitih mukah, kakoršnih ne bi bil přestal na vis licah. še le tri tedne potem umri, ko je došlo sodnij
sodnijskega življenja.
Po spominu skušenega starega pravnika
potrjenje smrtne razsodbe od vladarj
Predno je umri, je povedal še
denar
y
kar
ga še ni
bil
pravil
ima
Bilo
hra nj to pod dre
vesom blizo toplic. Res je sodnija našla tam še okoli
25.000 gold, v pruskih bankovcih — 36.000 jih je bil
Spisuje Jakob Aléšovec.
V.
Mati ga izdá.
(Konec.)
Hudodelnik se nekoliko oddahne, potem nadaljuje svojo izpoved tako-le:
zapr
poldrugem letu
Ker
bilo nobeneg
po
stavnega dediča, je denar stare oderuške pripadel dr
pustila dokaj
odštevši
žavni blagajnici, ťudi mati morilca
premozenj
ki
se je. pa po njenih željah
stroške preiskave — razdelilo ubogim
*
yy
Proti jutru, vzemši od matere slovó, ki mi je na-
vezala na srce, da moram v Ameriko pobegniti
ko
se
lične
mi bo hudodelstvo
mestu M. je konec vse te dogodbe provzročil raz-govorice, posebno ko je še tudi odvetnik
ki
LClini; J^U UU^Ulll y XV U OU liouu ^ v/ v V/A ivu y ^VOUWUVi AVV^ J O OU L	UUVVlllllY y XVI. JG
podam do skritih vrat, bil zastopnik vdove Reberjeve pri sodniji, nekega dne
posrećilo, se
nihče me ni videl in tako pridem v hišo
y
kjer
se
skri-
jem in čakam ugodne priložnosti. Ali dolgo je ni bilo ker je bila vdova v svoji sobi zaklenjena.
y
zginil brez sledu. Ljudjé so govorili, da vzel zato, ker je vdovi pomagal dreti uboge ljudi. Res-
ga j e vrag
Se
ko
oni mizar
odšel
pustila svojo izbo odklenjeno.
ki je přišel prosit je potrpljenja
y
Je
.je
nica pa je
bila
y
kakor sem pozneje z vedel
y
ta
y
da
je
pretila mu sodnij ska preiskava, ker je zmanjkal nek
Jaz
ko je bila dekla precej visok znesek, katerega je bil iztožil za vdovo
j^UUtliU oy VJV xíá\j\j	UUUi u cOU y XW JU Ulic* UV/IVlCi	^rxuuuj * ÍUV1X	y x\utvi V^Mí JU U1A ILIIV^U zj c* * uu v \
šla v drvarnico po drva, splazim skozi kuhinjo do nje; Dolarjevo in ki bi bil moral priti v njeno zapušČino sedela je ravno pri mizi. Ko me zagleda, hoče planiti Sodnija ga je sledila, a vjela ga ni, kar se veckrat
y
sekira, katero sem bil s kuhinje sabo vzel, primeri
Par mesecev potem je bilo brati po
časni-
kviško
jo omami na prvi hip, da se zgrudi. Potem jo mahnem
še párkrát in jamem odpirati železno škrinjo v postelji, ko je po veliki povodnji vpadla, truplo po povodnih
kih, da so ne daleč od tega mesta našli ob bregu reke,
AI dekla pride nazaj, pa predno more kaj ziniti
jem
tudi
njo na tla, kjer
y
v krvi tiho obleži.
Zdaj
pobi-sem
živalih vse razjedeno, katerega ni mogel nihče spoznati.
Je bilo morda to truplo odvetnikovo? Le to je gotovo,
izpraznil denarno škrinjo, bilo je v nji 63.000 gold, v da on sam ni nikjer več na dan přišel. Občna sodba
o vseh teh osebah je bila pri prebivalcih ta: Vsak je
bankovcih in obligacijah ; zadnjih nisem mislil vzeti, pa
premislim
si, kajti
t
kdo
mi more
kaj
y
'	~	---~ ~-----J ~ --* . J	— — ---- ^ *--— J w
če se ne vé, kake svoj žalostni konec sam zakřivil : Vdova Reberjeva, ker
Je
je ljudi brez usmiljenja drla, Dolarjeva pa in njen sin
številke imajo! Zato odprem tudi omaro, v kateri
hranjena knjiga, dolžna pisma in menjice. Med zadnjimi zarad groznega hudodelstva, in če je odvetnika vrag jih je bilo tudi nekaj od moje matere podpisanih; te vzel, tega ni storil brez vzroka. sem hotel vničiti, pa ker ni bilo časa brskati in iskati
jih
y
nesem ves papir in knjige na ognjišče
kjer
se je
da
ravno kosilo kuhalo. Tu postojim tako dolgo, vse vpepeljeno, potem pobegnem skozi skrita vrata s
Je
Milovali so le nesrečno deklo, katero je po nedolž-nem tako huda in dolga bolezen in tako britka smrt doletela.
Kar se mene tiče, je bil následek te dogodbe in
210 -
srečno izvršene preiskave ta, đa sem bil pomaknjen za stopinjo više in mi je bila rana, katero sem bil přejel v začetku preiskave, zamazana vrh tega še s pohvalnim pismom o moji marljivosti v službi pravice.
Nasi dopisi
Iz Bolcane na Tirolskem 24. rožnika. (Velikánská
svečanost) Včeraj je bil imeniten dan za naše mesto. Ponavljala se je „zveza Tirolskega naroda s presvetim srcem Jezusovim", sklenjena leta 1796. Takrat so skle-nili Tirolci to zvezo zato, naj bi jim ono pomagalo, Francoze iz dežele pregnati. In to se je tudi zgodilo; za to se obhaj a vsako leto v našem mestu spomin na to zvezo. — Letos pa se je zveza ponovila v ta namen, da bi presveto srce ohranilo edinost vere v Tirolski deželi, katero je odpravil minister Stremayr s tem, da je protestantom dovolil, zbrati se v dve občini. Naj-
lepša bila je ta svečanost predvčerajšnjim zvečer, to je, v četrtek. Po vseh gorah okoli mesta so goreli kresi in razne druge razsvetljave. To je bilo kaj velikan-skega, da je moralo srce vsacega člověka ganiti ; vsi hribi bili so polni lučić; na enem je bilo narejeno iz
kresov srce Jezusovo, na drugem letna številka 1796., na tretjem so se rakete spuščale, na četrtem so streljali, da je grmelo krog in krog. To Vam je bila vladi velikánská demonstracija ! Naše mesto (po nemško „Božen", po laški „Bolzano", zato jaz pišem slovenski „Bol-cana), je bilo vse okincano, tako, da se je vsak čudil, ki vé, da je mestni odbor ves „liberalen"; kajti veliko mestjanov se dá terorizirati pri volitvah in pregovoriti, v srci so pa katoliški, kakor priprosti narod Tirolski. — Včeraj v jutro ob sedmih se je pričela procesija, da ta-
košne nisem še videl, Prišlo je letos kakih 20.000 možakov
iz vseh Tirolskih pokrajin ; žensk bilo je malo, ker bila je cela stvar, kakor sem že omenil, bolj demonstracija,
in zveza je bila ponovljena od moškib, kakor leta 1796., ko je šio za boj, toraj ta stvar ženske ne briga. Pre-dolgo bi se mudil, ako bi Jaotel popisati vse Tirolske noše, ki sem jih tù videl. Sli so v procesiji dolina za dolino, vsaka s svojo zastavo; nekatere zastave so bile čisto raztrgane, ker so bile že mnogokrat v hudem boji ; nesli so tudi vse zastave, kar so jih v raznih boj i h Francozom in Lahom vzeli. Najlepši so bili „Zillertha-lerji", lepo raščeni ljudje z lepimi klobučki z zlatim cofom. Iz neke doline je šio kakih 20 móž v zeleni obleki, ki so imeli vsak po 2 ali 3 medalije na prsih ; v drugem kraji nosijo se Čisto rumeno; največ bilo je videti pa rudeče barve. Klobuki so se videli raznih vrst, nizki in štokasti, ozki in širokokrajni, okrogli, špičasti itd. Nazoča sta bila dva škofa (eden iz Bri-ksena, drugi iz Trente) in mnogo mnogo duhovščine iz dežele. Po procesiji je bila maša in potem je dal škof Vincencij papežev blagoslov; pri tem blagoslovu je pokleknilo najmanj 30.000 ljudi, ker mnogi, ki k procesiji niso šli, so prišli po blagoslove Jaz ljudi nisem štel, pa če se motim, sem gotovo le premalo rekel, kajti na Vižmarskem taboru nas ni bilo toliko, pa so nas na 30.000 računali. — Kakor sem že rekel, vse mesto je
bilo lepo okincano: več slavolokov je stalo z napisi ; po zidovih je viselo zelenih in rožnih vencev, pa mnogo svetih podob ; na oknih so bile razobešene več ali manj lične preproge. Z vseh his so vihrale zastave ; največ je bilo belo-rumenih (papeževih) ; poleg teh mnogo belo-rudečih (Tirolskih) in črno-rumenih (cesarskih); manj je bilo zeleno-belih (brambovskih). Nemške zastave nijedne ni bilo videti; iz tega se vidi, koliko ima Nemčija tù simpatij ! Najbrž bi jo bili kmetje raztr-gali, ko bi bili katero videli. — Zdaj naj pa še povem, kakošne ovire so se tej svečanosti delale od „liberalne"
strani. Magistrat je prepovedal vsako razsvetljavo po oknih. Možaki so hoteli priti s puškami na rami, pa prepovedalo se jim je to. Hoteli so pozvati vojake na noge, da bi red ohranili, kmetje pa so rekli : nmi smo prišli molit v mesto, ne pa tepst se; če boste vojake sklicali, s tem znate narediti kak nemir, a če jih pustite v kasarni, se mir ne bo kalil." In tako se je tudi zgodilo; nikakoršnega nereda ni bilo, samo enemu dok-torju je kmet klobuk raz glave zbil, ker je memo procesije šel s klobukom na glavi. — Takošna je bila Tirolska narodna svečanost, in jaz dostavim le še to, da častim Tirolce pred vsemi drugimi narodi ; zakaj drugi narodi, če napravijo kako svečanost, le samim sebi kadijo, same sebe hvalijo in časté, Tirolci pa Bogu Čast dajejo in praznujejo svoje svečanosti z molitvami. In Bog bode pobožnému in hrabremu narodu srečo dodelil, kajti njihovo geslo je še dandanes: ,,z Bogom za domovino"!
V Gorici 25. junija. — Naše mestno starešinstvo je imelo po volitvah že dve seji. V poslednji je župan naznanil, da Ljubljanska hranilnica noce našemu
mestu posoditi 200.000 gold. Izvoljen je tedaj poseben
odsek, da denarja drugde poišče. — Preteklo nedeljo (18. t. m.) je imelo občen zbor „podporno društvo Goriških obrtni kov", kateremu predsednik je župan. Dne 6. februarija t. 1. je bilo sklenilo to društvo napraviti si knjižnico in zbirko načrtov in modêlov obrtnijskih. Odbor je 28. maja potrdil osnovo novih toček v pravilih zadevajočih sklep 6. februarja t. 1. Te točke je imel občni zbor v nedeljo odobriti. Zbralo se je 38 društvenikov; ali — kaj se zgodi? Malo da
ne edinoglasno so glasovali proti popravi pravil, t. j. proti točkain, ki jih je bil odbor osnoval in nasvetoval, in to brez razgovora. Vzrokov druzih niso navajali, nego tega, da poprava pravil ni potrebna, da naj ostane vse, kakor je. In treba vedeti, da je bil odbor žejaabral za bibliotéko kakih 300 gl. prostovoljnih darov. Zupan-predsednik in vladin komisar, dvorni svetovalec gosp. baron Rechbach, sta zboru živo prigovarjala, da naj ostane zvěst sklepu 6. dne februarija, da oni sklep za-hteva popravo pravil itd., ali vse bilo je zastonj. „Is." je zdaj „ausser Rand und Band" zavoljo dogodka 18. t. m.; podpredsednik podpornega društva P. M. — po onem sklepu razžaljen — se je odpovedal odborništvu ; drugega odbornika gosp. L. spet v ,,Is." napadajo , z eno besedo velika zamera na desno in na levo , velika osupnenost v nekih krogih. K čemu tak hrup zavoljo ene določbe nekaterih obrtnikov? Zato, ker za tem grmom brž ko ne kak drug zajček tiči. Sumijo namreč nekateri, da so mislili društvo preuravnati za Bog si vedi kakošne namene, ter da so društveniki to slutili. Cas nam tudi to skrivnost razjasni. — Se druga lepša se je v ponedeljek (19. t. m.) na Travniku blizo škofije o poldne zgodila. Trop 10 ponedeljskih poha jače v (rokodelcev?) je 2 finančna stražnika raz-
orožil! (Policija je bila znabiti spet povsod drugod, samo na Travniku je ni bilo.) Vzrok temu nezasliša-
nemu dogodku je bil ta, da je bil tišti večer prej nastal na Kórenji prepir med omenjenimi civilisti in ne-kimi drugimi finančními stražniki, kateri so bili zne-bivši se napadnikov — ušli. Drhal, misleč, da so ube-žali finančniki v kosarno, hotela jih je imeti vèn , ior ker ni stražnega oficirja prijazno prigovarjanje — Češ, da jih v kosarni ni — nič pomagalo , moral je veieti glavni straži, da naj prime za orožje. Zdaj še le so se razsajalci razkropili. Pravijo, da povod prepiru v nedeljo večer je bilo slovensko petje v gostilnici pri Rajhu. Se tega bi manjkalo, da bi se začelo spet šču-vanje proti Slovencem ! — Te dni so naredili pri tu-kajšnji plinarnici peč za gal eto, da se svilod umori in galêta dalj časa hraniti in prenasati dá. Eden vzro-
211
kov te naprave je tudi ta, da niso ljudje prisiljeni pod-vreči se monopolu brezvestnih, dogovorjenib kupčev, ampak da prodajo svoj pridelek lahko kjer in kedar hočejo. V picli uri se dá popariti v novi peči 300 kilo-gramov galête. — Mladi krompir v okolici Goriški se prodaja na Dunaj in dalje po 6—7 sold, kilogram.
Iz Bizovika 27. rožnika. — V nedeljo popoldne je
napravila naša čitalnica veselico, katero je le mo-tilo deževno vreme, ki nas kmete moti zdaj tudi na travnicih, da ne moremo z mrvo domů, kakor bi radi. Vendar smo z veseljem poslušali lepo petje gosp. pevcev, ki jih je vrli naš predsednik gosp. Fr. Kadilnik iz Ljubljane pripeljal. Razveselil nas je tudi gospod dr. Jan. Bleiweis, ki nas Bizovičanov nikoli ne pozabi, s prihodom svoje rodovine, in nam v srce segel z govorom , v katerem se je spominjal lepe prve Bizoviške veselice lanskega leta pa prezgodaj umrlega prvega či-talnicnega predsednika gosp. Stefeta in pa njegovega naslednika gosp. Kadilnika, rodoljuba z dušo in telesom. Gostilnica Babnikova je gostom postregla z dobrim vinom in pivom, pa tudi s kosom pecenke. Drugi pot, upamo, da bomo bolj srečni z vremenom.
Iz Ljubljane. — Danes (27. junija, ki je pravoslavni zgodovinski Vidovdan) se ima začeti boj med
Sr bij o in Tur čij o, ž njim pa krvava dôba, katere konec samo Oni vé, ki ,.veliko pratiko" piše. Knez Srbski Milan sam je imel 26. dne t. m. oditi v središče svoje armade, ki je že poprej odpotovala na mejo Tursko. Vladni Časnik ,,Polit. Corresp." sam piše , da sta
v Belemgradu Ruski in Angleški vpliv celih 8 dni hud boj bila okoli kneza Milana in Srbské vlade za mir, — in, kakor najnovejša poročila se glasijo , da je zmagal vpliv Ruski, ki bode konec naredil vsemu di-plomatičnemu besedovanju in mučence jugoslovanske rešil iz krempijev krvoločnih Turkov, kajti Ruski časnik- ,,Golos" piše : ,,Rusija bode nekoliko časa boj mirno gledala, al nikakor ne bo dopustila, da bi so-rodni narodi na Balkanu v boji propali, če tudi bi zarad tega se po vsi Evropi vnel plamen vojske"! In če Bog dá in sreča junaška , od-kljenkalo bode na veke Turkom v Evropi. Vsakdo pa, ki ima še kaj Človeškega srca v sebi, mora želeti, da se to kmalu zgodi, in mi Slovani še posebej kličemo : Bog pomozi !
—	(Iz seje deželnega odbora 24. junija.) Odgovor
ministerstva kmetijstva na dopis deželnega odbora zarad naprave kmetijske šole vzel se je na znanje, poleg katerega ima pribodnji deželni zbor obravnati razpravo : ali samostojna kmetijska šola ali nadaljevalne kmetijske šole pri ljudskih šolah? — Zadnjemu deželnemu zboru vložena prošnja mnogih Ljubljanskih obrtnikov in rokodelcev, da bi se odpravile obrtnijske delalnice v jetnišnicah na Ljubljanskem gradu in na Žabjeku, se izroči in topio priporoči deželni vladi v uvaženje. — Oddale so se 4 izpraznjene Schellen bur-gove dijaške štipendije. — Pismo vodstva šole za siepe v Lineu se izroči deželni vladi zarad razpisa štipendij, ki se morejo v omenjeni šoli več slepim otrokom iz Kranjskega oddati. — Občini v Šk ofji Lok i se dovoli za leto 1876. poberanje 20% přiklade
na direktne davke s pristavkom, naj županstvo skrbi za to, da se občinski stroški za prihodnje leto zopet znižajo na prejšnji normalni stan. — Za zidanje šole na Dobr a vi pri Radoljici je deželni odbor sklenil,
pogojno za 1. 1877. dati 600 gld. podpore iz normalno-
šoiskega zaklada. — Deželni odbor je pritrdil, da se
učiteljska služba v Catežu oddá sedanjemu učitelju Alojz. Račiću v Postojni.
—	(Zarad poročila iz seje mestnega odbora 20. t. vi.) je od g. župana přejelo vredništvo sledeči popravek :
„jaz sem pri odhodu nekaterih odbornikov ostale precej preštel, in zapazivši nezadostovitno število, sejo brez dalnega po3vetovanja ali sklepanja zaklučil." — Mi sami bi bili ono formalno pomoto danes popravili, ome-nivši meritoriČno stvar, to je, da je sklep o navedenih uličnih premembah ostal v drugi seji, 22. junija, kakor je bilo v ,,Novicah<ť poročano. Ko bi v Ljubljani ne imeli mnogo druzih potrebniših stvari (potov, ulič-nega tlaka itd.) popraviti ali marsikaj novega napraviti, no, bi rekli, poveličujte svojega Anastazija itd.; al pri sedanji ubogi blagajnici je to očitna potrata.
—	(jKomisija za vcenitev zemljisc) v okraji Kranj-skem začne svoje delovanje 3. dnejulijav občini Cerkljanski 1. razrednega distrikta.
—	(Zarad bivše goveje kuge) v Hrastovem dolu na Dolenskem je deželna vlada Zagrebška 15. dne t. m.
ukazala, da iz Kranjskega sme goveja živina, klaja in stelja na Hrvaško priti le na 5 krajih, namreč le pri Samoboru, pri Koštanjevcu, Zakanji, Severinu, Brodu in Prezidu. Po zdravniških spri-čalih pa mora se skazati, da je živina zdrava in da je iz kraja zdravega. Kdor drugje hoče iz Kranjskega na Hrvaško z živino, klajo ali steljo, zgubi živino in blagó.
—	(C. k. deželni solski svèt na Kranjskem) je kupi!
od Matice slovenske vse jej še v zaiožbi ostale iztise
(140) „Zgodo vi ne Avstrij sko-ogerske monarhije za srednje šole in učiteljska izobraže-valisča", spisal Janko Krsnik. Ti iztisi se bodo podělili šolskim knjižnicam na Kranjskem, Prav tako ! Al lepa Krsnikova knjiga je s tem razprodana. Ko bi se pa danes ali jutri utegnila vpeljati v šole, moral bi se napraviti drugi natis. Upamo, da ga bode treba.
—	Častiti gosp. Kl un je přetekli teden přišel iz Dunaja nazaj, zdrav in vesel.
—	(Po sklepu zadnjega občnega zbora banke „Slovenije") ima izredni občni zbor biti j ulij a meseca. Zdaj pa slišimo, da ga vodstvo namerava sklicati še le avgusta meseca. Kako to? Vsaj še veljajo pravila njena, po katerih (§. 13.) ima prvo besedo ,,občni zbor akcijonarjev", ravnateljstvo pa (§.38) je „izvrše-valni organ društva". Pravila so zakon vsacemu zavodu.
—	(Dramatično društvo.) Občni zbor ,,slovenskega dramatičnega društva" za leto 1876. je 5. julija ob 6. uri popoludne v čitalniški dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov : 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo taj-
nikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev predsednika, blagajnika in novega odbora. 5. Posamesni pred-logi. Vsi udje so uljudno povabljeni.
V Ljubljani 20. junija 1876.
Za odbor:
Jan. Murnik,	Janko Ker s nik.
predsednik.	tajnik.
—	(Dramatične predstave.) Družba igralk in igral-
cev dramatičnega društva napravlja sedaj v mestih in trgih po deželi gledališke predstave. V Kam niku se je prva teh představ 18. t. m. z izvrstnim vspehom vršila. Druga predstava bode 29. t. m. v Loki. Predstavljali se boste igri: „Kje je meja?" — in ,,Kedo se zadnji smeje?" Sviral bode pri predstavi oddelek iz- • vrstne hrvaške vojaške godbe, ter se bodo pele tudi nekatere pesmi. Naj se po deželi to hvalevredno pod-vzetje povsodi krepko podpira!
—	(CitalniČin odbor) je v svoji poslednji seji sklenil iskreno vdeležbo pri svečanosti v spomin mnogoza-služenemu, žalibog prerano umrlému prof. A. Janežiču, ki jo Koroški rodoljubi snujejo za mesec avgust t. 1. Izvolil je v ta namen poseben odsek, ki naj učini
212
vse, česar treba, da se vabilu iz Celovca dostojno vstreže
reči
s pripotnočjo vseh narodnih društev na Kranjskem.
9
da na grobu Palackega in iz pietete do njega
(Jezddrske umetnike) imamo zdaj
tukaj, došle
iz
hoćete spravo z nami Palackeg
Politik
ko vendar
Zagreba. Ceravno je vreme deževno, vendar je jezdišče Sidolijevo na sejmskem trgu vsak dan polno, ker je komedija jako všeč občinstvu. Jezdišče (circus) je sicer vpraša „Politik
pravi niste spoštovali !" „ čehov „Narodni listy" na čelo svojemu listu stavi tea
kol
Ce glasilo mlado
tralično ..poslano"
)
streho: kedar
da dalj
d nujno zahteva spravo
kat
narod se za vami
pa velika ploha pride, skriva?" Razdraženosti noben pošten narodnjak želeti
pokrito s platneno
dežuje scurkoma na gledalce. Ce si vstopnino plačal, ne more, in zato bomo srečni, *ako se povrne p
pa hočeš bežati zarad plohe tudi brž v začetku komedije, ne dobiš vstopnine nazaj. Jezdarji ostanejo menda tedne v Ljubljani.
slog
> —----—~	y
med narodne zastopnike ; al da
goljufni mir od leta 1873. povrnil med nas
se zopet oni
čemo. Manj
t
. —j------	----- —naj spostuje	^ jo jju iwC«
(Pobirki iz časnikov.) Pričkanje o novem stre- gerjevih tehtnih beseďah prava národna sprava po vsem
č
tega no
to je po Rie
zunaj
města tje někam za „Rosen-
lišči, ki ima daleč hugel" priti, je zadnje dni na dnevnem redu v časnikih
in gostilnicah Ljubljanskih. Nam se dozdevajo vsi ti
svetu. Nihče ne veruje, da bi mogoča bil
P
s takimi elementi
pravi „
Cech
u
prepin „
de lana caprina", ker
mislimo, da strelišča
pustili tolikoletni skupni narodni tabor
iz
i ć n a ki so ibič-
so zastarale naprave, in če Ljubljansko strelišče v trd- liko škodo
nem zidanji že več let hira, (vsaj ga je ranjki župan hranilnic Avstrijskih, je oklicala te
namenov, ki njim koristijo, narodu pa so na ve-
H ranilnica Pražka, ena najboga tej šili
dni, da noče
spre
Hradecky pred 30 leti le z velikim trudom pogina jemati več vsega denarja, ki se pri njej naložiti hoče.
řešil), bode v malo letih konec vzelo daleč zunaj mesta v večidel leseni kolibi. Koliko strelcev neki bode hodilo dolgo pot na novo strelišče vzlasti v slabém vre-
in koliko jih bode stan o v i tni h ostalo, če s stre-
menu
poslopja bo mnogo novcev
stalo
5
kje pa so tišti střelci,
ki jih uuuu auvuvau, xw	>>t" Vi	V6'"J
ugasnil? Streljanje je drago veselje; časi pa so pre-
bodo žrtvovali
ko bode „prvi strelski oginj"
tekli
?
ko so
1 j u d j e
i
,brez škode" denar trošili.
Zato
„requiescat in pace
i(
novo
strelišče !
AlJ
dežel.
Presvitli naš cesar in car Ruski se
Noviear iz domaćih in ptujih
Iz Dunaja. deta v Hebu na
Českem , kamor tudi
cesarjevič
Ru
dolf pride
ali 10. jul
gredó
vsi
kupaj v Reich
stadt
Cesar
naš
sprem
Ruskega cara do Tečna in se
potem vrne v Prago
vdovi
Marij
Ani
Shod
ta, čeravno zeló neljub Andrassyu, bo gotovo za reši
te v Turških homatij
Voj
minister baron Ko lier je odstop
nje-
govo mesto nastopil grof Bylandt-Rheid, slavno-
znani
denec v topništvu in pisatelj na tem polj Minister Stremayr je pred odhodom v topl
izdelal gl
načela za 3 državne postave (o uravnavi
ki
duhovske plače, farnih občin in patronatnih razmer) imajo v prihodnjem državnem zboru v razpravo priti temi postavami bode vendar enkrat konec onemu be
račenj
po
tak
imenovanih „Stremayerjevih groših
Tukaj
přišel na svitlo nov velikansk tednik
))
za
Wiener Beobachter", politiško lepoznanski časnik
y
ki
1
4
leta stane 1 gold. 90 kr
Česko
hamer
Prag
Novoizvoljeni župan dr. Zeit
>
eden izmed prvakov staročeske
to
prave
beralna stranka
, ^ je, Mladočeska, to je , li
národně stranke, ni potrj^u. — —,
, ki ima dvojni obraz tako, da z enim
dobrika se narodu, z drugim pa nemčurskim ustavover-cem, je
se ve ďa inspirirana od ministerskih krogo
po smrti Palackovi zopet pričela komedij
// Oi____3f_l_í DJ.'i.'LU
míru in
sprave" s Staročehi. ..Politik", „Pokrok*
in ..Ceh", gl
v
sila
a ča j
staročeske stranke
čajo ves mlado
česki manêver kot hinavsko dejanje. „Kako se drznete
in da bode namesti po
gid
od 100 vprihodnj
daj ala
Ijanjem po novem principu na bolj oddaljeno tarčo bodo upanj si praznili svojo blagajnico? Vzdržavanje strelišnega
po 4 gld. od 100 obre8ti. Vse bi zopet rado svoj denar zaprlo v varno škrinjo hranilnic, ona pa potem ne vé kam z denarjem. To pač niso vesela znamenja o za
7
na
bolj
case
t
Iz TurŠkega boj
Vse pomirjevanj
bilo
J©
}
ki
tedaj zastonj, Turčija ne more zadušiti ustaje. Zadnjih dogodeb v Carigradu vzrok se podtika Angleški hotela vničiti Ruski vpliv na Turškem dvoru in í
Turčij
Je
sama
vsesti
se
e tudi posrećilo. Ignatiev
je ob moč, a s tem je bila Rusija gnana na drugo pot, kar zdaj čedalje očitneje postaja. — „Die beiden rus-sischen Fanghunde"
bij
in Crnog
kakor ,, N. fr. Pr." imenuje Sr
sta zdaj res zobe pokazal
novejši telegrami poročajo, da se 30. t. m. pričakuj
n i • • •	- - -	-
or biji
Naj
V
VOJ
oklic
armada pa se je že v treh oddelkih
pomaknila proti meji ; enega teh oddelkov
f
ki
proti
Nišu mahnil, komandira Ruski general Cernajev. S Sr
bij
v isti vrsti koraka Crnag
Knez je sklical vse
moške, ki morejo orožje nositi, od 17. do 60. leta
za
cas
C/ y J-V X LU V 4L VJ V/ vi Wli I v il VJ 1 I I y VV4 JL«« UV7 \J % lb 1 C« y £J CC
ojske bo vlado prevzel senat, ker knez bo vojni
poveljnik. Tako je vojska
obe državici napovedáti
oisKa goto\ ati lurkom
otova, in
30. t
m
imate
kV. . *
pria
Avstrija bo meje strogo
z
ojaki in žandarji. Kako dolgo bodo Evropske
moči od daleč mirno gledale ta boj, to bodo odločile
kmalu dogodbe
Na boj
posebno
v
B
in
Bulgariji, je čedalje več ustajnikov , vedno se sliši o
hudih praskah
Tako
Četa hrabrega Ameliča Turke
Med tem pa nepretr-
S is e k
pri Bišču popolnoma potolkla. gano prihajajo beguni na Avstrijsko zemlj
jih je 23. t. m. prišlo okoli 4000 iz Bosnije, veliko več
pa jih je še na poti. Reveži so izstradani in lačni in prebivalci jih krepcajo s kruhom in drugimi jedili. Reva
teh ljudi je grozna , zato z nova na pomoč z dařili bratje Slovenci ! Angleži zbirajo svoje brodovje okoli
7
Turških bregov. Namen njihov je gotovo , polastiti se Turških ladij ob času boja, kakor so se nekdaj pola-stili Danskih. Tako že preži vsak na svoj
kos, ki
ma
bo pripadel po razpadu Turčije; vsak bo nekaj dobil, le tega še nihče ne vé, kaj in ali bo sploh kaj dobila
Avstrij
Ce
nič ne dobila, bili bi to nasledki ne-
srečne politike Andrassy
/
tin n
á
/

v
/

/

M
/
vie"
Ker „Novice" nimajo navade, listov svojih vsiljevati občinstvu, zato ponavljamo Še enkrat
vabilo, v 25. listu razglaseno.
Administracija „Novic \
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.